Drugo Berilo in slovnica za lj-o.d.sls:e šole. Četrto izdanje. (Tiskano brez premene po tretjem izdanji.) Velj& vezano s platnenim hrbtom 35 kr. -----' V. ----- Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih knjig. 1881. 41568 Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev aa svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, nego je na pervem listu postavljeno. 41568 Povesti, pesmi in pregovori. --«VJW-— 1. Molitev. Oče! z nami bodi, Kaži pravi pot, Ki do sreče vodi; Ti nam daj kreposti, Da, kar sklene um, V djanji naš pogum Skaže brez slabosti! S. Jenko. 2. Troji prijatelji. Nekedo je imel tri prijatelje; dva je srčno ljubil, za tretjega pa je malo maral. Necega dne dobi povelje, naj pride pred sodnika, ker je bil hudo, pa po krivem zatožen. „Kateri izmed vas," reče prijateljem, „pojde z menoj za pričo?" Prvi prijatelj se brž izgovarja, da ne utegne. Drugi ga spremlja do vrat; tam pa se vrne, ker se sodnika zboji. Tretji prijatelj, na katerega se je naj mani e zanašal, šel je ž njim ter izpričal, da je zatoženec nedolžen. Troje prijatelje ima človek na tem svetu. Kako se obnašajo na smrtno uro, kadar sodnik na sodbo kliče! Denar, njegov najboljši prijatelj, prvi ga zapusti in ne gre ž njim še do mrtvaške jame ne. Znanci in žlahta spremijo človeka do groba ter se vrnejo dom6v. Tretji prijatelj so dobra dela; ona gredo s človekom do sodnega stola. Tu ga zagovarjajo in mu izprosijo usmiljenje 3. Zjutraj. Solnce milo Prisvetilo L^po nam je čez goro. In zapeli So veseli Ptički svojo pesmic6. Kak' cvetlice In rosice Že po travi se blišči! Cvetje klije, Žlahtno dije, B'čelice po njem šume. Vse raduje, Oživljuje Zjutraj se in omladi. Tudi moje Srce poje, Stvarnika naj počasti! 4. Drago kamenje. Bogat Človek v jutrovej deželi je nosil obleko, v katero je bilo všito mnogo dragega kamenja. Sreča ga ubožno oblečen Človek, postoji in si ogleda bogatina od nog do glave; potém se mu prikloni do tal ter se mu zahvali za drago kamenje. „Prijatelj," reče mu prevzetnež, „čemu se mi zahvaljuješ?" Ubožec pravi: „Dali ste mi priložnost, da sem pogledal drage kamene; druzega užitka pa tudi vi nimate od njih. Zastran vaših kamenov med nama ni druzega razločka, nego ta, da jih morate vi nositi, a jaz sem tega bremena prost." 5. Zlate resnice. Mladine najlepša lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost pa žlahtnost srcá. Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo rastlo staro drevó. česar se človek v mladosti uči, To ga pogosto na starost redi. Glava lenuhova vsak dan bolj trda postaja. Zdravo teló, najboljše blagó; Skazi se lahkó, popravi tezkó. Pridne otroke, veselo srcé Ima Bog rad in tudi ljudjé. A. M. Slomšek. 6. V slogi je moč. Neki oče je imel sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali ter vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobneži so ta prepir v svojo korist obračali, da bi sinove po očetovej smrti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče neeega dne starček vseh sedem sinov k sebi, pokaže jim sedem trdo zvezanih palic ter jim reče: „Sto srebrnjakov dam taistemu izmed vas, ki prelomi ta snopič palic." Sinovi drugi za drugim napenjajo svoje moči ter poskušajo prelomiti trdo povezane palice; pa zastonj je bil ves njihov trud! Vsak reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče.'' „Pa vendar ni nič ložjega, nego li to," odgovori oče. Razveže snopič ter prelomi vsako palico posebe brez najmanjšega truda. „Se v^," rečejo sinovi, „tako je pač lahko, — tako bi jih prelomil tudi vsak otrok." Na to d^ oče: „Glejte, ravno tako, kakor s temi palicami tukaj, je tudi z vami, ljubi moji sinovi! Dokler boste složni med seboj, bodete lahko izhajali; nobeden vas ne premaga. Ako pa boste nesložni, zgodi se vam, kakor tem palicam." Sloga jači, nesloga tlači. Po K. Smidii. 7. Zadovoljni pastirček. Mladi Božidar je svoje ovce pasel v lepej dolini med zelenimi hribi; veselo si je žvižgal in prepeval. Bilo je prav lepo pomladnje jutro. Kralj tiste dežele pride po lovsko opravljen ravno v ta kraj lovit in streljat zverine. Kralj pokliče veselega dečka k sebi, rekoč: ,,Kaj si tako dobre volje, ljubček moj ?" Pastirček ne pozna kralja in mu odgovori: „Zakaj bi ne bil vesel in dobre volje? saj se še našemu svetlemu kralju ne godi bolje, kot meni!'" — „Kako bi to bilo? Povej mi vsaj, kaj pa imaš tako dobrega ?" vpraša ga kralj. Deček začne pripovedovati, rekoč: „Solnee rumeno na nebu meni ravno tako ljubeznjivo sije, kakor našemu kralju. Doline in hribje meni ravno tako lepo zelend in cvetejo, kakor našemu kralju. Svojih zdravih rok ne bi dal za tisoč zlatov, ne svojih oči za vse kraljeve graddve. Vrh tega imam vsega dovolj, kar koli želim, in še več, kot potrebujem. Vsak dan se najdm do sitega, imam toliko oblačila, da se vsako nedeljo lahko pražnje oblečem. Tudi zaslužim toliko denarjev, kolikor mi jih je treba- Zdaj pa recite, ali ima kralj več, kot jaz?" Prijazno se mu kralj nasmeje in pravi: „Prav govoriš, blagi deček ! Le bodi vedno tako veselega srca! Gotova resnica je: Z ad o v o 1 j n o s t je polovica srečnega življenja." • 8. Prva skrb. V nečem kraji sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Jurij je bil bogat in ni hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Rekel je, da lahko brez šole živ& Radi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali. Marko je bil siromak; za otroke pa je skrbel. Pridno jih pošilja v šolo. Kaplje vina si ne kupi ter po letu hodi bos, da po zimi otroke za šolo obuje. „Ljubi otroci/ dejal je Marko večkrat, „blaga vam nimam dati; premoženja za menoj ne boste imeli; le skrbno se učite in pridni bodite, Bog vas že preskrbi. Ce boste pametni, boste tudi srečni.'' Tako je tudi bilo. Tatje so Jurija okradli in so mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Jurij pogorel in od žalosti umrl. Jurjevi otroci so ostali sirote. Imeli so gole roke in prazno glavo. Ko je Marko umrl, imeli so vsi Markovi svoj kos kruha. Bogomil je bil kolar, Ivan kovač, Gregor dober kmet; Anica je bila pridna dekla, Neža pa švelja. Vsem se je dobro godilo; dostikrat so Jurijevim kruha dajali. A. M. Slomšek. 9. Mladini. Glej, bučele trudoljubne M^d nabirajo po cvetji, Glej jih, kak' skrb^ za zimo Vselej v gorkem že poletji! Uči se od njih, mladina: Skrbno delaj že v mlad6sti, Da imela srečne dneve V poznej bodeš kdaj starosti! F. Cimperman. 10. Bog pomaga. Prebivalci v goratih krajih po zimi mnogo več trpe, kakor prebivalci na ravnem. Visoko pod Lubeljem je stala na samem mala hiša, ki je bila naslonjena na skalnato steno. Neko hudo zimo jo sneg popolnoma zakrije in žamete. Uboga družina je bila tako rekoč zakopana. Mala zaloga bornega živeža ji je kmalu poslá; smrt za lakoto bila je pred pragom. Gospodar naredi skozi streho luknjo ter žalostno gleda, od kod bi dobil pomoči; toda sneg je bil tako debel, da nihče k njemu, in on k nikomur ne more. Vpije sicer na ves glas, pa zastonj. Žena in otroci so že na pol za lakoto umirali. Bilo je že peti dan, odkar so pojedli zadnji grižljej. Na enkrat se začuje pod streho ropot. Ko gre gospodar gledat, kaj bi bilo, vidi divjo kozo, ki je čez skalo skozi luknjo v strehi na strop padla in se ubila. S kozjim mesom se je uboga družina živila tako dolgo, da je nastalo južno vreme in rešilo jo iz strašnega zapora. 11. Goreča voda. Bil je deček, ki je kradel kakor sraka, kar mu je bilo všeč, in kar je mogel vtakniti k sebi, da-si je dobro vedel, da je greh. Enkrat pride do apnenice in izmakne celó nekaj kosov živega apna. Ker je imel že vse žepe sé sadjem natlačene, skril ga je spredaj pod telovnik za srajco. Kmalu potem sreča necega tovariša, ki je jezdil dva konja na vodo. Kakor bi trenil, dvigne se tatič na zadnjega konja, in šli so v skok proti vodi, katera je tekla skozi vas. Konji gred6 naravnost v vodo. Tatic pa zdrkne in pade v vodo. Ker zna plavati, plava nekoliko dalje, pa naglo začne kričati na vse grlo: „Pomagajte! pomagajte! gorim! gorim!" Ljudje mislijo, da se nepridni deček le norčuje, ker ved6, da ne more goreti v vodi. — Komaj se privleče h kraju, pade ves upehan na tla in leži na pol mrtev. Njegov tovariš in drugi ljudje prihitd tja in vidijo, da ima nesrečni tatič vso obleko in tudi kožo na prsih že sežgano in razjedeno od apna. Mnogo je moral pretrpeti, predno je zopet ozdravel. Ljudjd pa so mu rekli: „Ne dotikaj se tega, kar ni tvoje! Tuje peče, — vsaj na vesti, če ne drugje!" 12. Varičnost. Iz necega malega mesta je poslalo oblastvo nekaj meščanov v bližnje vasi, da bi tudi tam kaj nabrali za ubožne mestne pogorelce. Med potjo pridejo ti mestni možjd na dvorišče necega premožnega kmeta. Dob^ ga pred hlevom in slišijo, kako trdo krega svojega hlapca, ker je bil po noči konjske vrvi na dežji popustil in jih ni bil spravil pod streho. „Ta gospodar je skop!"4 pravijo si popotniki, „tukaj ne bomo dobili kaj prida." „Poskusimo," pravijo drugi in gred6 bližje. Kmet prav prijazno sprejme te tujce; ko stopijo ž njim v hišo, naznanijo mu svojo ponižno prošnjo. Ze!6 se začudijo, ko jim prav radovoljno podeli lep dar v denarjih in še zraven obljubi, da pripelje tudi drv in živeža ubožnim pogorelcem v mesto. Meščani ne morejo drugače, kakor da mu odkrijejo in povedö svoje misli, da jih je njegova radodarnost zel6 ganila, in da se čudijo, posebno zat6, ker so ga ravno kar slišali kregati hlapca zaradi take malo-vredne reči. „Ljubi moji prijatelji!" odgovori jim kmet, „prav zaradi tega, ker svoje reči vselej lepo varujem in ker vidim tudi male neskrbnosti, sem toliko zmožen in srečen, da morem kaj pomagati svojim ubožnim sosedom." Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. 13. Cena. Vse, kar pläva, vse, kar läzi, Vse, kar l&a, pdš hiti, Zbere se v presojevanje, Pred-se kliče može tri. Meč najprvi se oglasi: „Jaz sem gospodär svetä; Kamor pridem, pot uglädim; Vse od mene trepetä.* Govori p e r 6 modrostno: „Tmote ne trpim nikdar; Um človeški razsvetljujem; Uk in znanje sta moj dar." Zadnji reče p lüg med njimi: „Miren Čujem pod zemljöj, Vendar svdt sem preobrazil; Mir in srdča je z menöj!" Vse, kar plživa, vse, kar Mzi, Vse, kar leta, p$3 hiti, Zdaj okr6g se pluga zbere, P1 ii g u včnec pokloni. M. V i 1 h 8 r. 14. Lažnivec. Matijček je potoval z nekim kupcem v daljne kraje; tukaj se je navadil prav nesramno lagati. Ko pride domčv, vzamejo ga oče sb seboj v bližnje mesto, kjer ni bil še nikoli. Po potu se pogovarjata o mnogih reč^h, kako je to in ono na svetu. Doide ju neki mesar z velikim psom. Matijček pogleda psa in reče očetu: „Videl sem, že ne vem dobro kje, še desetkrat večjega psa, kakor je ta. Gotovo je bil večji, kakor največji konj." — Oče, ki so precej vedeli, da se je sinek debelo zlagal, pravijo na to: „Ta se ti je morebiti zdel malo prevelik; pa vse je mogoče, ker v vsacem kraji se še vidi kaj posebnega in Čudnega. Tudi tukaj," pravijo oče nalašč, „ne daleč od tod, je čuda poln most, ki je pa tak6 narejen, da če čezenj gre tak človek, ki se je zlagal tist dan, zlomi se mu gotovo noga na njem. Le naglo hodiva, bova kmalu tam!-' Matijček dobro v<5, kaj mu je, in se zel6 prestraši. Vedno bolj in bolj zaostaja in vpije za očetom: „Oče, kako sem vam že pravil o tistem psu, da je tako velik, kakor naš konj ? To je res malo preveč, pa tako velik je bil vendar, kakor vol." Oče pa tiho in vedno hitreje odhajajo. Matijček vpije zopet za očetom: „Ne hodite vendar tako naglo, gov6riva še o tistem psu. Pes ni bil ravno tako velik, kakor toI, večji pa je "bil, kakor kako tele." Prišla sta že do mosta in treba je éézenj iti. Oče hočejo naravnost éézenj; pa Matijček jih prime za rok6, rekoč: „Ljubi oče! Počakajte še malo, predno greva čez most. Tisti pes ni bil nič večji, kot drugi psi." Oče ga potem trdo posvaré in pravijo : „Matijček lagati se ne sme." 15. Sirota Jerica. Hvaležni otroci svojih starišev tudi po smrti ne pozabijo. Tak zgled daje nam Jerica. Jerica je imela še le devet let, ko jej oče in mati umrjeta. Zapustila sta jo popolnoma samo brez vsega premoženja na svetu. Kar sta si bila prihranila, to so jima pobrala huda leta in bolezen. Namesto imovine zapustila sta jej obilo zlatih naukov, po katerih naj bi se ravnala, da je ne zapusti Bog, ki je najboljši oče ubogih sirôt. Ker Jerica ni imela sorodnikov, ki bi bili za njo skrbeli, živela je od milostinj dobrih ljudi. V velikih svojih nadlogah vendar ni nikoli dolžila svojih starišev, marveč molila je vsak dan za nje. Na njihov grob je zasadila zalih cvetlic, iz katerih je pozneje spletla dva lepa venca ter ju obesila na leseni križ. Sklenila je potem vselej svoji nežni ročici in prav srčno molila za svoje ranjke stariše. To njeno lepo djanje je bilo Bogu dopadljivo. Zat6 je pa tudi Bog ni zapustil. Neka bogata gospd, ki jo je večkrat na skrivnem opazovala, usmili se je. Mislila si je: To je pač dobra deklica, ki svoje stariše tudi po smrti ljubi, in vredna je, da jo vzamem za hčerko. Ker nimam nobenega svojihf bode mi ona na moje stare dni gotovo rada postregla. Upam da mi ne bode nehvaležna, ker se spominja še celó svojih starišev, ki jej niso prav nič zapustili. Še tisti dan se posvetuje bogata gospa z on-dotnim gospodom župnikom in kmalu potem vzame Jerico za svojo hčerko. Tu se je Jerici prav dobro godilo. Bila je pa zató svojej dobrotnici iz srca udana; ljubila in spoštovala jo je kakor svojo mater. Mnogo let ste živeli skupaj v najlepšej zastopnosti. Na smrtnej postelji pa je bogata gospa volila vse svoje premoženje Jerici, ki jej je ves Čas tako pridno in lepo stregla. Lahko je živela zdaj Jerica brez skrbi, ker je imela toliko, da jej ni bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh in obleko. Kdor stariše ljubi in rad jih imá, Že tukaj na svetu Bog srečo mu dá. P. Grofi- 16. Mati. Dete revno, dete malo, Kdaj mi bodeš poplaéálo, Vse, kar zá-te skrbna mati Mogla sem in bom prestati? Sem na rokah te nosila, V bolečinah te zdravila, Zá-te noč in dan skrbela, Zá-te sem in bom živela. Postelj kolikrat postlala, Zibel tvojo sem zibala, Pesem ti zapela sladko, Da zaspalo si čez kratko; Čez-te se potem nagnila, Srčno Boga sem prosila: Oče, hudega ga brani, Meni, sebi ga ohrani! Dete malo in ubožno, Bodi pridno in pobožno, S tem skrbi mi boš plačilo, Dete revno, dete malo! S. Jenko. 17. Fovračuj hudo z dobrim! Oče Miklavž so sedeli zvečer pod lipo, ravno ko se je večerja hladila, in okoli njih je bilo troje otrok. Pogosto so oče svoje otroke učili, da večerja človeku takrat najbolje diši, kadar je poprej kaj dobrega storil, in pa, da Človek nikoli mehkeje ne spi, kakor kadar ga hvali dobra vest. „Kaj ste danes dobrega storili?" vprašajo oče otroke. „Jaz sem dala svoj košček kruha ubogej deklici, ki je šla davi lačna mimo nas v šolo," pravi Barbka. — Jurče, njen brat, reče: „Jaz sem v šolo gred^ videl vrata na sosedov zelnik odprta in svinje v škodi. Hitro sem jih izgnal in vrata zaprl." „Kaj pa ti, Štefan?" vprašajo oče. Štefan molči, potem pa vendar počasi odgovori: „Saj ste nas učili, oče, da se ne smemo hvaliti, ker Bog naša dobre dela." „Res je tako!" pravijo oče, „pa meni h povej; naj slišita tudi bratec in sestra, kaj ii lepega storil." — Ko sem šel danes iz šole," pripoveduje Štefan, „lotil se me je sosedov Tonče in me je tepel. Pripelje se nekodo mimo in nsržene potepuha. Ta skoči naglo čez plot ter si nogo zvine. Nič več ni mogel stopiti na noge in silno je vpil. Vzdignil sem ga in na rami dom6v nesel." „Glejte, ljubi otroci, to je najboljše delo, tudi sovražnikom dobro storiti," dejali so oče. 18. Drago zeljice. Dve dekli, Marijana in Urša, ste šli v mesto na trg; vsaka je nesla težek jdrbas na glavi. Marijana vso pot godrnja in zdihuje; Urša pa je vesela in se smeje. Marijana pravi: „Kako se moreš smejati in tako dobre volje biti ? Tvoj jerbas je tako težek, kakor moj, in ti nisi močnejša od mene." Urša odgovori: „Priložila sem v jdrbas neko skrivno zdljice in komaj čutim, da kaj nesem. Stori tudi ti tako!" „Joj!" pravi Marijana, „to zeljice je gotovo zelo drago! Rada bi si tudi jaz ž njim polajšala svoje breme; povej mi, ljuba moja, kako se li imenuje to zeljice?" Urša odgovori: „To drago zeljice, ki zlajšuje vse težave in jih dela prijetne, imenuje se potrpežljivost.'' Po K. Šmidu. 19. Večerno solnce. Kak' l^po se solnce oziia, Zahaja in jemlje slovo! v m Ze žarek za žarkom umira, Nas skoraj zapustilo bo. Za gore visoke se skriva, Še malo ozira se zdaj; Kak' v senci dolina počiva, Ze s hladom odeva se gaj. Vse spravlja se mirno počivat, Potihnejo trudne stvari; Počitka potrebnega vživat', Tud' 6trok pohlevno zaspi! 20. Bodi prijazen in postrežljiv! V nekej vasi na Laškem sta bila oče in mati, ki sta imela sina po imenu Feliksa. Bil je razumen deček; pa ker je bil zel6 ubog, moral je svinje pasti. Stariši so ga lepo učili, kako naj bo do vseh ljudi lepo prijazen, in da naj rad postreže in pomaga, komur more. Drugi otroci v vasi pa so ga zaničevali, dražili in se nespodobno vedli. Ko neki dan Feliks pase svojo čredo, pride mimo Častitljiv mnih in pastirje nagovori, da bi mu kateri pokazal pot skozi dobravo. Ali ker je bilo grdo vreme, pravijo surovi otroci drugi za drugim: „Jaz ne grem!" Feliks pa prijazno pristopi, lepo pozdravi mniha in se mu ponudi za vodnika. Drago berilo iu slovnica za ljudske Sole. 2 Gredé mnih s Feliksom mnogo govori in vidi, da je prav dober in razumen deček. Pelje ga sé seboj v samostan in ga po dovoljenji njegovih starišev vzame v svoj red. Feliks se je dobro učil in je kmalu prekosil vse svoje sóbrate in tovariše. Zategadelj pa ni bil ošaben, temveč je ostal vedno ponižen, priljuden in postrežljiv. Vsi so ga spoštovali in radi imeli. Povzdigoval se je od časti do časti, dokler ni bil celó škof in potem kardinal. Ko so tedanji papež umrli, bil je Feliks enoglasno za papeža izvoljen. 21. Spodobno se obnašaj! Dober otrok se mora vselej in povsod spodobno in priljudno obnašati. Gledati mora, da drugim dela veselje. Kedor se svojim vedenjem kaže, da druge ljudi ljubi in spoštuje, ta se spodobno in priljudno vede. Ako se pa hočeš spodobno in priljudno vesti, moraš si to dobro zapomniti: Vsako jutro si umij obraz in roke s hladno vodo. Poravnaj si lasé, oéédi črevlje in osnaži svojo obleko. Umazan in raztrgan ne hodi med ljudi. Pri jedi ne govóri mnogo in ne rabi roke, kjer si z žlico, vilicami ali z nožem moreš pomagati. Ne naslanjaj se na mizo in ne oziraj se, kadar ješ in piješ; tudi cmakati ni spodobno. Ne jej požrešno in ne izbiraj si najboljših jedi. Pusti drugim poprej jedi jemati. Gov6ri počasi in razumno, da te vsak lahko ume. Ne imej roke, kape ali kaj druzega pred usti, kadar govoriš; glej v obraz ljudem, s katerimi govoriš. Gov6ri pa z usti, ne z rokama. Kadar je potreba, rad gov6ri, pa ne segaj drugim v besedo; vselej poprej premisli, kaj porečeš. Kadar ne veš kaj dobrega in lepega govoriti, pa molči. Hodi, stoj in sddi ravno. Kadar hodiš, ne mahaj preveč z rokama, in kadar stojis ali sediš, ne skrivaj rok v obleko. Kadar koga srečaš, prijazno ga pozdravi in reci: Dobro jutro! dober dan! dober večer! lahko noč! Bog daj srečo i t. d. Nikoli se ne skrivaj! človek se že na poti spozn^, koliko veljii. Nikdar se pri ljudeh ne praskaj po glavi ali životu; ne griži si nohtov in ne trebi si ust in nosa. To se drugim studi. Ne posmehuj se in ne smeji se drugim, tudi ne nagajaj nikomur in ne draži nikoga. Varuj se razpora in besedovanja. Bodi miroljuben in postrežljiv. Oe greš s kom imenitnejšim, daj mu hoditi na desnej strani, sam pa ostani na levej in ne stopaj naprej. Ogiblji se vseh prepirljivih, nevednih in nespodobnih ljudi. Ako te ked6 česa povpraša, povej prijazno, če veš in če smeš; ako ne veš ali ne smeš, spodobno se izgovdri ali pa m6lči. Lagati ne smeš nikoli! Tudi ne vpij in ne razgrajaj po poti. Tak6 delajo divjaki. Kadar prideš v tujo hišo, odkrij se, pozdravi domače, kakor je spodobno, in razumno povdj, česa bi rad. Ako pa greš v kako imenitnejšo hišo, osnaži si obuvalo, odkrij se, potrkaj lahko na vrata, in če se ti oglasi, stopi spodobno in počasi v izbo, prijazno se prikloni in razločno povej, kaj hočeš. Klobuka, plašča in drugih takih reči ne odlagaj, in tudi sesti ne smeš, dokler ti ne rek6. Kadar kedč imeniten pride k tebi v hišo, pozdravi ga ter ponudi mu sedež. Kadar odhaja, spremi ga, in če je zvečer, posveti mu tudi. Ako hoče kedo kaj od tebe imeti, prijazno mu postrezi, če mu moreš; ako pa ne, pravično se izgov6ri. Ne jezi in ne žali nikogar. Ako bi rad od drugih kaj imel, moraš lepo in spodobno prositi in se tudi zahvaliti, kadar si dobil. Ravnaj se vselej po pametnih in omikanih ljudeh; robatih in surovih nikdar ne posnemaj. Kar prvič prav ne storiš, pa drugič popravi; vadi se poštene šege. 22. Pregovori. Ne prodajaj kože, dokler medved v brlogu tiči. Kadar mačke ni domd, miši plešejo. Krava pri gobci molze. Boljše hranjeno jajce, kakor sneden vol. Bog že v6, zakaj kozi rog odbije. Vrana vrani oči ne izkljuje. Jabolko ne pade daleč od jablani. Kopriva ne pozebe. Ni vse zlato, kar se sveti. Stara navada, železna srajca. 23. Bog je pravičen. Mlademu človeku, ki se je vozil po cesti, splašijo se konji; voz se zvrne, in ubogi človek si tako hudo poškoduje nogo, da so mu jo morali odrezati. V bolezni obišče ga prijatelj; miluje ga zaradi tolike nesreče. Mrmrfl zoper Boga, rekoč: „To ni po pravici, da Bog dopušča tolike nadloge na ubogega človeka!" Bolnik mu reče: „Prijatelj, glej, da se ne pregrešiš zoper Boga! Bavno s to nogo, ki sem si jo zlomil, udaril sem v mladosti in pahnil skozi vrata svojo mater, katera je na to britko zajokala, milo pogledala k nebu ter globoko vzdih-nila. Ta njeni zdihljej je uslišal, njene solze je videl pravični in vsevideči Bog ter me je zdaj tako hudo kaznjeval." Otroci! Zapišite si v srce zap6ved božjo, ki pravi: „Spoštuj očeta in mater, da se ti dobro godi in da dolgo živiš na zemlji !" Iz „Vrtec"-a. 24. Pošten beraček. Necega imenitnega gospoda v Bimu poprosi ubog deček milostinje. „Nimam drobiža," pravi gospod. Deček pa se ponudi, da bi tudi rad šel denar menjat. Gospod se mu posmeje zaradi te čudne ponudbe, džl mu cekin, gre dalje in ne misli, da bi kedaj še videl tega dečka. Ali za nekoliko časa ga doteče deček in prinese izmenjani denar. Gospod se zel6 začudi in je vesel poštenega dečka; deček pa ne umd, kako bi moglo to kaj čudnega biti. „Saj nisem nič več storil, kakor to, kar sem obljubil," pravi deček ; „in tako mora vsak storiti. Še na smrtnej postelji so mi rajni oče rekli: Izpolni, kar obljubiš! to je pot k poštenosti; če boš pošten, ne bo se ti slabo godilo." Gospodu je deček tako všeč, da mu podari ves izmenjani denar; ko še zv^, da je res ubog ter da ima bolno mater, da ga učiti. Tako si je deček kmalu svoj kruh služil. 25. Bodi usmiljen! Lukec in Primož gresta neko jutro skupaj v šolo. Vsak ima kos kruha za kosilce v roki. Sreča ju uboga žena z majhnim otrokom v naročji. „Oj, ljubi deček!" pravi žena Primožu, „daj vendar mojemu lačnemu otroku malo kruha; danes ni še nič jedel." „Sam sem lačen," pravi Primož ter otepa in j d svoj kruha dalje. Lukec pa ni tako storil. Tudi on bi bil lahko pojedel svoj kos; pa ker ubogi otrok tako milo joka, dd mu takoj ves svoj kruh in se veseli, ko vidi, kako otrok košček kruha veselo vzame in uživa. „Bog ti plačaj! ljubi dobri otrok!" pravi Lukcu mati ubozega otroka. Lukec pa gre vesel po svojem potu dalje. Kar smo siromaku dobrega storili, To nebeškemu Bogu smo podelili. 26. Kam in kje? „Kam drži na desno cesta, Kam drži na levo pot? Mož! povejte mi po skušnji: Kje ee ložje ognem zmot ?" „„Pot, ki vidiš jo na pravo, Te prinese v mesta kras, Ki drži na levo steza, « Te pripelje v prosto vas. Če nameriš jo na mesto, Kras zidovja najdeš hiš, Če se pa na vas obrneš, Tam nasprotno vse dobiš."" „Kam tedaj se naj obrnem, Alj se v mesto naj podam, Ali naj na vas jo mahnem, Srečo boljšo kje iraa'm?" „„ Vidiš, to ti je vse eno: Kakor se obnašal boš, Lahko v mestu, lahko v vasi Si, Če hočeš, srečen mož."" M. Valjavec. 27. Vsem se ne more ustreči. Mlinar in njegov sin ženeta v bližnje mesto osla na prodaj. Med potjo ju sreča kmetic na konji in jima reče: „Pač nista pametna, da vama osel prazen gre, in se nobeden vaju na-nj ne vsede." Mlinar koj posadi sina na osla. Malo potem srečata voznika, ki pravi: „Ti ner6dni mladenič! Ali te ni sram, da ti jezdiš, tvoj stari oče pa mora peš hoditi ?" Sin skoči brž raz osla in pusti, da se oče vsedejo na-nj. Komaj sta pa malo naprej šla po peščenej cesti, sreča ju kmetica, ki je nesla poln jerbas sadja na glavi, in reče: „To je neusmiljen oče, ki tako široko na oslu sedi, v tem ko mora sin po pesku brusiti noge." Na to vzame mlinar še sina k sebi na osla. „Oj ubogo živinče, gotovo mora poginiti pod toliko težo,'" kriči ovčar, ki je pri poti ovce pasel. Zdaj stopita oba raz osla, in sin reče očetu: „Kaj hoČeva storiti zdaj z oslom, da ustreževa ljudem ?" Mlinar pa je dejal: „Zdaj lahko vidiš, moj sin, da vsem ljudem ne moreš nikdar ustreči." Po Kr. Šmidu. 28. Pregovori. Sloga je od Boga. Človek obrača, Bog obrne. Sreča je opotočna. Denar ima polzek rep. čas je denar. Od besedi se nihče ne zredi. Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. Potrpljenje železne duri prebije. Nesreča nikoli ne praznuje. Kakor se posojuje tako se vračuje. Kedor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja. Po storjenem delu se sladko počiva. Laž ima kratke noffe. Vsak pometaj pred svojim pragom. Kakoršna setev, takšna žetev. Kedor rad potrpi, ta si rože sadi. Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti. Vsak je svoje sreče kovač. Kedor dolgo izbira, izbirek dobi. Lastna hvala, cena mala. 29. Prazen strah. Milika se po noči prebudi; zdi se jej, kakor da bi kedo trkal na vrata. Skloni se v postelji ter prav tenko posluša. Zopet prav močno zarop6če. Milika od strahu komaj diha. Čez nekoliko časa zopet prav dolgo ropoče. Milika se spomni, da je teta bolna; misli si, da je umrla in prišla slovo jemat, kakor je slišala praviti. Vsa plašna smukne pod odejo ter vso noč od strahu ne zatisne očesa. Kaj pa je bijo? Pes je sedel na pragu, obiral se, ter je trkal z gležnjem po vratih. Ko se je zdanilo, gre Milika iz sobe in najde psa na pragu. 30. Sreče dom. Kdor kolj pod milim nebom živi, Vsakdo pač srečen biti želi, Cesar na tronu, kmetič na polji, Prosi od Boga sreče po volji; T ud jaz je iščem križem svetd: Kje nek' prebiva, kje je doimi? Tam, kjer cvetlice krasno cveto, Mislim, da sreči venec pleto; Solnce pa rev'ce ves dan pripeka, Kosec jim slednjič glav'ce poseka; Koder pa smrtna kosa koši, Sreče ni prave, jok se glasi. Z vrta na polje grem je iskat; Tam se raduje kmetič bogat. On si bogato žetev obeta. Sreča pšenice venec mu spleta; Toča prihruje, žito zdrobi, Sreča veselja ž njive zbeži. Ptice vesele, zelen je gaj, Mislim, tu ima sreča svoj raj; Zima prikima, ptice zbežijo, Hribci pod mrzlim snegom ječijo; Glasa veselja čuti ni več, Gaj le žaluje, sreča je preč. Kje neki ima sreča svoj dom? Kdo mi povd, kje našel jo bom? V čistem le srci ona kraljuje, Srce nedolžno razveseljuje; Sx-eča prebiva v sredi sred, V srci poštenem ti je domfi. J. Vir k. Človeško truplo, jed in pijača. 31. Zdravi udje. Jože, črevljarski pomagalec, popotoval je po deželi. Neki dan pride ves truden in spehan h gostil-nici. Ukaže si prinesti kozarec piva in kos Črnega kruha. Ni mu bilo kaj po volji, da je moral peš hoditi, in da si ni mogel privoščiti kaj boljšega. Kmalu za njim pridrdrk lepa gosposka kočija, v katerej je sedel premožen mož visocega stami. D^ si prinesti mrzle pečenke in najboljšega vina. Vse to použije v kočiji. Jože ga prav za vidno pogleduje in si misli: Ko bi se pač tudi meni tako godilo! Tujec to zapazi in reče Jožetu: „Ali bi morda rad menjal z menoj?" — „Zakaj ne?" pravi Jože nepremišljeno ; „le stopite, gospod, iz kočije in dajte mi vse, kar imate; tudi jaz vam kam, kar imam." Tujec ukaže svojemu strežniku, naj ga vzdigne iz kočije. Ali žalosten pogled! Njegove noge so vse mrtvo-udne; ne more ne stati ne stopati, temveč strežnik ga mora držati tako dolgo, da mu prinesejo berle, na katere se je opiral. „Ali te zdaj še mika, da bi menjal z menoj?" vpraša tujec Jožeta. „Bog me varuj tega," pravi prestrašeni Jože; „moje noge so mi ljubše, ko sto in sto konjskih. Tudi rajši jem črn kruh in lahko poskočim, kot pa da bi imel pečenko in vino, in bi me morali drugi voditi, kakor otroka. Z Bogom, gospod!" S temi besedami se Jože poslovi in vstane, da bi odšel. „Prav govoriš," še pravi tujec; „ako bi mi ti mogel dati svoje zdrave noge, dal bi ti jaz za nje voz, lepe konje, denar in vse, kar imam. Ubog pa zdrav Človek je srečnejši, ko bogat hromeč." 32. Čuti. Oči pod Čelom so nam okna, da gledamo ter se veselimo mnogih lepih stvari. Oko je okroglo, kakor jagoda. V sredi očesa je neko leči podobno zrnce, ki je čisto in prozorno. Oči so žlahten in zelo občuten ud našega telesa. Modri stvarnik jih je za to v koščene amice postavil, ogrnil jih zgoraj in spodaj z vehicami, ter jim je dal obrvi za streho, da bi jim vroči pot s Čela ne škodoval. Oči je treba varovati; ne berite tedaj v mraku, ne na solnci ali v tacem kraji, kjer se preveč blišči. Predrobno delo in predolgo napenjanje oslabi oči ter prisili naočnike nositi. Če tekočina iz očesa izteče, človek oslepi. Slepec je velik ubožec. Ušesa so sluhu dvojna stranska vrata. Lepo so okrožena kakor polževa hišica, po katerej glas zadoni na znotranjo, bobnu podobno kožico, da slišimo. Preblizu ušds streljati in pokati, ni zdravo. Nekateri otroci že na svet pridejo gluhi, in taki pozneje tudi ne morejo govoriti, ker ne slišijo, kako drugi govore. Gluhonemi so veliki reveži na svetu. Velik, velik božji dar je uho. Nos v sredi lica je čuvaj, ki voha in sodi, Česar oko ne more, če kaka stvar diši ali smrdi. Nos nam tudi pomaga razločneje govoriti. Premočno dišeče cvetlice in druge take dišave so škodljive; po njih boli glava. Usta so poglavitna vrata, skozi katera gre sapa in živež v človeka. Jezik presoja in povd, kaj je dobro, kaj ni. Okus nam naznanja sladko in grenko, kislo ali žarko. Če jezik ni čist, ni tudi pravega okusa, in jed se ne prilega. Ako je človek zdrav, čuti po vsem životu s čutnicami. čutimo mrzlo in toplo, mehko in trdo, golo in kosmato; le nohtjd, lasje in kosti ne čutijo. Najbolj tanko čutimo na konceh prstov. 33. Kaj imam. Očesi dve imdm, ki bistro gledate svetl6, zdaj zemljo, zdaj lepo neb6 da lahko vse poznam. Oči preljub so božji dar; le greha gledati nikdar! Učesi dve imdm; kar ljuba mati rečejo, al'dobri oče vprašajo, odgovor hitro dam. Ušesa so tud'božji dar; poslušat' greh me Bog obvar'! Imam še jezik od Boga, da lahko pojem, govorim, pot6žim se in zakričim, kjer je kaj hudega. Obrača se mi jezik rad, pa ne opravljat', ne lagat'! 'Mam tudi roki dve; na vsaki prstov pet, ž njim' pisat', vsako reč prijet'; prav zdrave ste obe! Ž njim' delati, ne pa igrat'; ž njim' služiti, pa ne jemat'! A. M. Slomšek. 34. Zdihljeji slepega. Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre, Bi videl, kje luna, kje zvezde bliščd; Al' tema poskuša nad menoj si moč, Ne vem nič od dneva, obdaje me noč. Le enkrat bi videl višnjevo neb6. Zeleno planino in belo gor6, Le enkrat bi videl oblak nad men6j, Bi vprašal ga glasno, jočeš se z menoj ? Le enkrat bi videl dolino in gaj, Oh blagor! veselje, kdor vidi tu raj. Le enkrat bi videl, kak cvetke cvet6, M^d dragim, strup meni v prsih nes6. Le enkrat bi videl soseda oči, Bi vprašal v očesih, kar srce taji. Svet zil-me ni stvarjen, le grob si želim, V grobu resnico in up zadobim. 35. Najžlahtneje dišave. Necega kneza je na sprehodu vjela ploha; hitro stopi v kmetsko hišo vedrit. Otroci so sedeli za mi/,o, pred njimi je stala skleda polna močnika. Vsem je dobro dišalo, jeli so, da je bilo veselje. Bili so pa tudi čvrsti in lepi, kakor kri in mleko. „Kako je vendar mogoče," vpraša knez mater, „da otroci tako prosto jed s takim veseljem zajemajo ter da so pri tem vendar tako lepega lica?" Mati odgovori: „To dela troje dišav, katere jim v iedilo devljem. Najpoprej si morajo otroei kosilo zaslužiti, potem jim pred kosilom ne dam ničesa jesti, da lačni k mizi pridejo, a naposled jih še zadovoljnosti privadim s tem, da jim ne dajem nobenih slaščic." Po K. Šmid-H. 36. Velika pogrnena miza. Ce/ . . C2, extet. L/ce/ ^_Z/ce-rzeJ svama/ si^oce-w ^c^c^ca-^ f/Ca^O; sve^t^cy /m-txe/' swmopw >> ^y/^-c'/^^'¿e^ar/^-sWa^/s /M-cV /¿'e/a/z' /¿fr' y v _ szn /> . č^cvez/e-ŽM-tš ,/do- /s 37. Pot do kruha. Oj kmet, ali včš do kruha pot? Al' v^š, kje poln dobi se sod? Plug in motika vesta za-nj; Le prašaj ju, ko vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspdn Rab6taj, dokler sije dan; Skrbno obdelaj si polje, Okoplji v nogradu trsje. Pomladni hlad, poletni znoj, Po vrsti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj ž njima zvest naprej. In ko se leto jeseni, Na njivi hleb se ti zori; In ko umr^ jesenski grom, Tekoč ti nograd zajde v dom. R. Ledinski. 38. Uganka. Na ognji pražena, Na mlinu zdrobljena, Z vodo polita, Zlo rada pita, Sem črna kuhana; Rad me imaš, Al' me poznaš? A. M. Slomšek. 39. Kravar. Neki deček je pasel kravo na trati blizu sadnega vrta. Ko kvišku pogleda, vidi nekaj lepo rudečih in zrelih čerešenj. Zel6 ga mikajo. Pusti tedaj kravo samo in spleza na drevo. Krava pa gre iz pašnika, pride pri odprtej lesi na vrt, žrd cvetlice in zelišča prav po svojej volji; mnogo po-mandra in pohodi. Ko deček to vidi, zel6 se stogoti; skoči z drevesa, vzame palico ter roti in pretepa kravo prav neusmiljeno. Naenkrat pa stopijo k njemu njegov oče, ki so vse to gledali. Ostro ga posvare in pravijo: „Kedo bolj zasluži tepen biti, ti ali žival, katera ne vd, kaj je prav ali neprav? Ali nisi tudi ti tako po svojej želji Drugo berilo in slovnica za ljudske 5ole. 3 ravnal in živino pustil, ko bi ti je bilo varovati? In zdaj si tako neusmiljen ter se ne spominjaš svojega pregreška !u Dečka je bilo zelo sram pred očetom. 40. Hruška. Stari oče Urban so sedeli pred svojo hišo v senci pod hruško. Njihovi vnuki kramljajo tam okoli, jed6 hruške in ne morejo nikoli zadosti pre-hvaliti sladkega sadja. Stari oče jim rek6: Naj povdm, ljubi moji, kako je to drevo sem prišlo. Pred več kot petdeset leti je bil tukaj še prazen prostor, in tu, kjer smo zdaj in kjer stoji to drevo, tožil sem enkrat sosedu svojo revščino. Dejal sem, da bi bil zadovoljen, ako bi imel le sto goldinarjev svojih. — Sosed, moder mož, pa mi pravi: „To je prav lahko, ako le hočeš začeti. Glej na tem mestu, kjer stojiš, je še več ko sto goldinaijev skritih; poskusi jih dobiti!1' — Jaz sem bil takrat še mlad, neizkušen in sera precej tisti večer tukaj izkopal globoko jamo, toda nisem dobil ne enega denarja. To mi je zel6 mrzdlo. Ko sosed zagleda zjutraj to jamo, smeje se mi prav debelo in pravi: „Ti si vendar brezumen! jaz nisem mislil tako. Dam pa ti mlado hruško, vsadi jo v to izkopano jamo, in za nekaj let se ti denarji prikažejo." Vzel in vsadil sem mlado drevesce, zrastla je ta lepa hruška. Sladko sadje, katero mi je dajalo drevo že nekaj let, prineslo mi je že več kot sto goldinarjev, in še vedno mi prinaša prav obile obresti. Nisem še pozabil znanega pregovora, tudi vi si ga zapomnite, ki pravi: „Jablane, hruške in druge cepé Cépi v mladosti za stare zobé!" 41. Skrb za zdravje. Zdravo teló je najboljše blagó na zemlji. Nekateri premalo premislijo, kolik dar in kolika dobrota je zdravje. Mnogo mladih ljudi se pokvari že v mladih letih, da so ves cas življenja nadložni, ali pa morajo prezgodaj iti pod črno zemljo, zató ker se niso varovali in so neredno živeli. Kedor hoče za zdravje skrbeti, naj se ravná po teh pravilih: Bodi zméren v jedi in pijači. Ne jéj in ne pij nikoli več, ko potrebuješ v življenje. Ne jéj tudi nikoli nezrelega sadja in nobenih jagod, gob in drugih zelišč, katerih ne poznaš; mnogo stvari je zeló strupenih. Vroč nikoli ne pij. Nobena močna pijača, naj si bo pivo ali vino, ne prilega se mladini. Posebno pa je žganje strup vsacemu človeku. Ne prehlajaj se. Če ti je vroče in se potiš, ne slači se in ne hodi v tak kraj, kjer sapa vleče. Nezdravo je spomladi in jeseni ležati na mokrej ali hladnej zemlji. Po zimi prehitro iti iz mraza na toplo, je zeló škodljivo. Kedor ozébe, ne sme iti za peč. 3* Bodi v vseh rečdh prav čeden in snažen. Snaga je prijateljica ljubega zdravja. Ako hočeš imeti svetle oči, zdrava ušesa in zdrave zobe, glavo in noge, le pridno jih umivaj. 42. Kruh in voda. O času velike draginje je prišel Jernej, ubog deček, s planine doli v bližnjo vas ter je prosil kruha po hišah bogatih ljudi. Lovro, sin bogatih starišev, sedi ravno pred hišo z velikim kosom kruha v roki. „Daj tudi meni košček kruha, zel6 sem lačen." Ali Lovro je bil trdosrčen in mu mrzlo odgovori: „Poberi se, za te nimam kruha." Čez leto in dan pride Lovro na planino iskat izgubljenih koz. Dolgo je hodil in plazil po skalovji in pečinah. Solnce je strašno pripekalo, in on je žeje že skoraj obnemagal, pa nikjer ni mogel najti studenca. Zagleda v senci pod drevesom sedečega ubozega dečka Jerneja, ki je ovce pasel ter imel poln vrč vode poleg sebe. „Daj mi malo piti,"* reče Lovro, „strašno me žeja." Ali Jernej mu odgovori! „Le pojdi naprej! za te nimam vode." Zdaj se spomni Lovro, da tudi on enkrat ni hotel grižljeja kruha dati ubozemu Jerneju. Solze ga oblij6, ter prosi Jerneja odpuščenja. Jernej mu podii vrč z vodo in reče: „Nisem tako trdosrčen, da bi ti ne privoščil požirka hladne vode; le napeljati sem te hotel, da bi spoznal svoj pregrešek ter bi izkusil, kako hudo je človeku, ako mu česa manjka." Lovro se napije in pravi: „Bog ti povrni to kapljo vode stoterno že tukaj na zemlji in enkrat tam v nebesih." Po K. šmid-u. 43. Strupéne jagode. Janezek najde v hosti grmič z lepimi črnimi jagodami. To so lepe Čerešnje, misli si. Utrga jagodo in jo pozoblje. Ker se mu je sladka in dobra zdela, jih pozoblje še več. Pa kmalu Čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi vrtéti, oči so mu nekako temne, da prav ne vidi, in ves je omamljen. — To namreč niso bile čerešnje, ampak strupéne jagode. Komaj je domôv prilezel. Domsi odkritosrčno pové, kje je bil in kaj je storil. Urno mu dad<5 toliko mlačnega mleka in siratke piti, da je hudo bljeval; glavo pa mu zmivajo z mrzlo vode. Komaj je tedaj še smrti odšel ; le počasi je zopet ozdravel. 44. Bog za vse skrbi. Na zemlji miške najti ni, Da bi ne 'mela mamice, Ki ji prinese skorjice, Da rev'ca stradala ne bô; Tud' ji postelje postelj'co. Bog ljubi pač za vse skrbi. Pod nebom tudi ptice ni, Da bi ne 'mela suknjiče, Prav lepe, tople, pernate, Ki greje ptičico gorkô, Da hudi mraz je vzel ne bô. Jo Oče mili oskrbi. Na zemlji vsej črvička ni, Da bi ne našel kapljice, Katere on napije se; On najde dosti živeža In lakote še ne pozna. Nebeški Ode za-nj skrbi. Pod solneem stvarce take ni, Naj bi še tdko mala b'la, Pri Bogu ni pozabljena; 'Ma vsaka svojo hišico, 'Ma vsaka svojo postelfco. Vse ljubi Oče preskrbi. Grlej, dete moje, tudi ti Očeta dobrega imaš; Lahk6 se njemu v roko daš, Lahko se njega veseliš, Ker v božjih rokah ti živiš. Bog Oče tud za td skrbi. A. M. Slomšek. III. D o m. 45. Hiš a. Veselo so se igrali otroci na cesti. Kar pribuči veter ter jih razkropi na vse strani. Kako dobro je bilo, da so otroci znali kraj, kamor veter ni mogel za njimi. Nu, zdaj le razganjaj, kolikor se ti poljubi, stari razgrajač! Ne bojimo se te, ne; tukaj v hiši pri očetu in materi smo v varnem zavetji ter gledamo pri zaprtem oknu, kako se jeziš zunaj po cesti, po polji in po vrt^h. Ha, ha, kako ropotaš z vrati in okni! A vse zamdn, v hišo ne prideš, dobro smo se zaprli; za to je napravil ključavničar ključe in klučavnice. Veter viddč, da ne more v hišo k otročičem, da bi jim obrnil nekoliko miz in stolov, potegne jo gori na streho, mlati in razbija po strešnih opekah, pogleda skozi lino v podstrešje ter jo pobriše naravnost v dimnik, kjer se buč^č sprehaja doli in gori. To je bila godba, kakoršne niste slišali se nikoli. Ako bi ne bil dimnik tako dolg, gotovo bi jo bil stari razsaj^Č pobrisal tudi v kuhinjo. To bi bilo zanj! V kuhinji je bilo vse polno skled in skledic, loncev, starih in novih, velikih in manjih, kožic, ponev in drugih takih stvari. Kako prijetno bi se dalo s temi rečmi ropotati! A nikjer ni mogol veter napraviti kake škode trdo zidanej hiši. Doli v klet se mu ne poljubi; pogledal je samo pri ključavnici, in zdelo se mu je ondi pretemno in predolgočasno. Veliki sodi in velike kadi so stale notri, ki se ne dadó tako lahko prevračati, kakor bi se njemu poljubilo. Tam v kotu je korun in repa v velikih kupih, s katerimi se tudi ne dá igrati, kakor bi rad. Prijetneje se mu torej zdi zunaj na dvorišči. Tu je začel v kolo vrteti slamnate bilke, listje in kurje perje, da je bilo veselje gledati, kako je plesalo. Potem otide skozi odprta vrata v skedenj; še vrabcem v gnezdih ni dal miril. V hleve na dvorišči pa ni mogel. V prvem hlevu so stali lepi konjiči, ki so zobali rumeni oves iz lesenih jasel. V drugem hlevu so ležale lepe kravice na mehkem ležišči, prežvekujoč sladko señó. Takój zraven v tretjem hlevu so bili debeli in tolsti prešiči, in za njimi velik hlev, poln lepih, belih ovác, ki so prišle ravno s pašnika domóv; za veter jim je bilo toliko mar, kakor konjem, kravam in prešičem. To ga je zeló jezilo; prekucnil je še pred skednjem stari koš in potem je ves zelen od jeze popihal domóv. Kje stoji njegova hiša, tega vam povedati ne znam, pa me tudi malo briga, ker vesel sem, da morem v hiši stanovati, ki me varuje vetra in hudega vremena. V hiši so pa moji preljubi stariši, ki mi dajó jesti in piti, pa tudi mehko posteljo, v katerej sladko in mirno spim. iz „Vrtec -a. 46. Lastovkam. Lastovke, oj Bog- vas sprimi, Ko po dolgej, ostrej zimi Priletele ste nazaj V mirni niš planinski raj! Ve pomladi ste znanilke, Dobre sreče ste nosilke: Kjer si dom postavite, Blagor tja pripravite! Gostoljuben strop je moj: Svojo gnezdo nanj pripnite, Tu valite, tu gojite Srečonosni zarod svoj. Skrbno jaz vam branil bom Nežni rod in mali dom; Nikdo vas se ne dotakne, In mladičev vam nikd6 Z r6ko kruto ne izmakne, Čuval jaz jih bom zvest6. Iz „Zvon"-a. 47. Korist goveje živine. Najkoristniša in naj potreb niša je človeku goveja živina. Vol vleče plug in brano ter vozi poljske pridelke dom6v. Krava daje okusno mleko, iz katerega delamo maslo in sir. Z gnojem gnoji poljedelec svoje njive in vinograde. Kedo ne pozni tečne govedine in teletine? Volovske, kravje in telečje kože strojijo se v usnje, iz katerega delamo obuvalo. Z dlako se nadevajo sedla; iz rogov in parkljev dela strugar glavnike, gumbe in druge reči. Iz loja vlivajo sveče in pripravljajo milo; sé sežganimi kostmi čisti se cuker. Tako nam govedo, živo in mrtvo, donaša obilnih koristi. 48. Koi\j. Konj je najlepša domaČa žival. Ima veliko, a lepo glavo z živima očima in kratkima, po konci stoječima, jako gibkima ušesoma. Dolgi, stisneni vrat mu lepša lahko kodrasta griva. Zalito truplo pokriva kratka in gladka dlaka, rep pa je z dolgo žimo porasten. Noge so tanke, ali pri vsem tem vendar močne in skočne; s kopitom bije zemljo, da podkev iskre kuje o trdem kremenu. Po barvi dlake se imenujejo konji: belec, sivec, konstanjevec, rujavec, vranec, lisec i t. d. Že v starodavnih Časih je Človek konja ukrotil in ga vzel v službo. Dandanes je kot domaČa žival skoro po vsem svetu razprostranjen; v nekaterih deželah pa se pasejo velike črede podivjanih konj. Žrebe je jako živa in segava žival; veduo bi skakalo in igralo si. Konj je Človeku premnoge koristi; rabijo ga za ježo in za vožnjo. Ker je zeló razumen in pomnjiv, naučiš ga lahko marsikaj, ako ga z lepa nagovarjaš in sploh lepo ž njim ravnaš. Če pa nad njim vpiješ ali ga celó tepeš, bode zastonj tvoj trud. Svojega gospodarja dobro pozná in precej vé, če je kedo drugi sedel na-nj, ali če je na vozu kedo drugi vzel vojke v roko. Konj je pa tudi pogumen in srčen. Mirno stoji v bitvi, kjer topovi pokajo, trobente doné in bobni ropotajo. Ko začuje stanoviti glas, veselja zarezgetá in zdirja z jezdecem proti sovražniku. Pri vsej pogumnosti, ki jo kaže konj v bitvi v društvu s Človekom, je vendar sam ob sebi jako plasljiv. Najmanja stvar utegne ga tako splašiti, da se zdrzne in zbeži, ako ga precej ne vzdrži in ne pomiri močna roka. Griva, žima, koža in kosti so za marsikatero rabo; tudi meso je užitno, če tudi ljudjé za nje ne marajo posebno. 49. Koliko stoji irebé. Na zelenem pašniku se je pasla kobila. Veselo je skakalo okoli nje mlado žreb& Volk to videč pristopi in vpraša kobilo, bi li mu ne hotela prodati žrebeta in koliko ga ceni. „Zakaj ne bi?" odgovori kobila, „rada ti prodam žrebe, a cena mu je zapisana spodaj na kopitu moje desne noge. Ako znaš brati, pogledi spodaj na moje kopito!" „Učen sem in znam brati," odgovori volk. Kobila privzdigne nógo. Volk stopi bližje, da bi bral, kar je na kobilinem kopitu zapisanega. Ali v tem trenotku ga udari kobila s kopitom tako nemilo v glavo, da se mu vse zasveti pred očmi, in da kakor mrtev pade na tla. Po Grimm-u. 50. Ovca. Ovco si je človek že v starih časih udomačil, ker je jako koristna, pohlevna in potrpežljiva žival. Oven se včasih sicer brani se svojima rogovoma, ako sta mu izrastla; a kmalu mu upade pogum. Sploh so ovce plahe in neumne; en sam pes jih lahko strahuje po sto in še več. če se užgd ovčja staja, ovce ne bež^ iz nje; le z največjo silo jih je mogoče izvleči iz dima in plamena. Kadar morejo, zopet nazaj v ogenj pobegnejo. Kar stori oven vodnik, to stor^ za njim vse po redu; naj se on prekucne v globok prepad, vse bodo poskakale za njim. Kokoš brani piščeta: ovca pa se ne upa, postaviti se v bran za svoje jagnje. — Pameten pastir ne pase svoje črede po mokrotnih krajih, ampak po suhih hribih in prisolnčnih rebrih; močvirnati pašniki so ovcam škodljivi. Od ovce se rabi vsaka, tudi najmanjša stvar. Največji hasek ima Človek od ovčje volne, iz katere se pred6, pleto in tko vsakovrstne pletenine in tkanine. Iz sladkega mleka se dela okusen sir, meso pa daje tečno pečenko. Loj se rabi za sveče in milo. Iz raznih odpadkov kuhajo klej, iz Črev sučejo strune. Ustrojena ovčja koža je za mehke rokovice in druge reči, krzno pa za kožuhe in kučme. 51. Krava, konj, ovca in pes. Konj, krava in ovca se začno necega dne prepirati, kedo izmed njih je Človeku najkoristniši. Krava pravi: „Jaz mu dajem sladkega mleka, okusnega sira in surovega masla," Konj reče: „Jaz mu vlečem težek voz, dirjam in nosim jezdeca hitro kakor veter po širocem svetu." Ovca opominja : „Jaz hodim gola, da oblečem in obujem svojega gospodarja." V tem pristopi gospodarjev pes. Vsi trije ga zaničljivo pogledajo. Kmalu pride tudi gospodar in psa prav prijazno gladi. Ko ovca, krava in konj to vidijo, jamejo nevoljno mrmrati. Konj vpraša gospodarja: „Čemu se psu tako pri-kupuješ? Ali ne zaslužimo mi bolj tvoje ljubezni, kakor ta malovredna žival?" Gospodar pa psa še bolj prijazno k sebi pritisne in reče: „Ne tako! Pes mi je edinega sina srečno potegnil iz vode; kako bi ga tedaj mogel pozabiti!" 52. Pes. Pes je edina domača žival, ki gre za človekom po vsem svetu. Postave je zel6 različne. Toliko se mora pa vendar reči, da imajo vsi psi ostre zoh6. Pes je bolj podnevna žival, da-si je tudi po noči živ in buden, ako je treba. Njegovo spanje je lahko in kratko; zbudi se pri najmanjšem šumu. Če mu je vroče, moli jezik iz gobca in hrope. Med Čuti mu je voh najbolji. Glavna lastnost vsacega psa je zvestoba. Zat6 je pa tudi človeku nad vsemi živalimi najljubši tovariš. Domači pes mu Čuva hišo, ovčarski čredo, lovski pes hodi ž njim na lov. V nevarnosti brani gospodarja, za-nj se bori do zadnjega diha. Gospodarja poznri po glasu, po hoji in sledu in um^ njegovo besedo. Kako je pazljiv, kadar pričakuje kako povelje ! Kako je vesel, ako sme iti z gospodarjem, kako klavern, ako mora doma ostati! — Psi se ne semejo dražiti, kajti razkačeni radi grizejo. Strašna pasja bolezen je steklina. Stekel pes je nevaren živalim in ljudém. Najbolje znamenje, da je pes zdrav, je mrzel in moker nos. 53. Prešič. Prešič je sicer na slabem glasu, daje nesnažen; vendar je koristna domača žival. V jedéh ni nikakor izbirčen. V vsakej luži išče živalskih in rastlinskih ostankov. Iščočemu živeža dobro služi rilec za tipanje in prerivanje. Prešič ima štiri suhe noge. Na vsakej nogi ima dva večja parklja, po katerih stopa, in višje dva manja, ki se pri hoji tal ne dotikata. Namesto dlake ima ščetine, ki so po hrbtu daljše in trše. Pod kožo, ki se tudi bohovka imenuje, ima debelo mast. Divji prešič je močnejši od domačega. — Njegovi trirobati, zakrivljeni očnjaki, čakani po imenu, so nevarno orožje. Jeseni, kadar je veliko želoda in žirii, odebelé divji prešiči. Lové jih zarad okusnega mesa in ker na polji veliko škodo delajo. — Požrešen kakor divji je tudi domači prešič. Včasih pozré celó mladiče. Prigodilo se je že, da je svinja otroku odgrizla roko, ali mu spačila obraz. Divji prešič živi v družbi po vlažnih gozdnih krajih, kjer si išče korenin, želoda in ogrcev. Večkrat se vleže v močvirje, da se hladi. Samca pravimo mrjasec, samici svinja, mladiču pa pujsk ali kočej. — Domač prešič koristi gospodarstvu več ko divji. Mast, meso in čreva so v hasen, koža daje usnje za marsikatero rabo. Iz ščetin se izdelujejo ščopiči, ščeti, omela in druga enaka orodja. 54. Koza. Koza je ubogim krava. Redé jo ne toliko zaradi mesa, kolikor zárad mleka in kože. Kozje mleko ima neki poseben okus, vendar je prav zdravo kozji sir sploh hvalijo; kozletina je mehka in tečna. Iz kozje kože napravljamo usnje za različno rabo. Rogovi so za strugarske izdelke. Koze, posebno pa kozliči, so vesele živali. Po grobljah, pečinah in po zidovji plezajo lahkotno in varno. Koza ima tudi muhe. Danes leta povsod za teboj, jutri pa sili vedno v hlev, če tudi jo kličeš, kolikor ti ljubo. Zlobna pa vendar ni. Kozli se včasih hudo trkajo med seboj. Močni so, da celó moža poderó. Koza tudi ni boječa. Ako ji pes pride nenadoma nasproti, ne prestraši se ga; ustavi se mu, in varovati se mora, da ga pod rebra ne sune. Nekatere koze so rogate. Kozlom zrastejo včasih nad sedemdeset centimetrov dolgi rogovi. Koza jé listje skoro vseh rastlin; izbira si vedno najbolje. Mladike in brstje se ji nikdar ne more dosti skriti; gozdar torej ni njen prijatelj. Sama trava njej ni po volji, listnato zelišče, detelja, grašica in grah ji bolj tekne. Po zimi ji polagajo tudi seno, krompir, korenje, repo. Nesnažno krmo koza le povoha, potem pa pusti. Sploh ljubi ta žival snažnost in čisti zrak ; zató hira v zaduhlem zraku. 55. Mačka, Mačko imamo pri hiši, da lovi miši in podgane. Včasih sedi uro za uro pred mišjo luknjico; ko se prikaže neprevidna miška, pograbi jo v skoku. Kadar je dobre volje, poigra se še nekaj časa z ubogo miško; spušča jo in zopet ujema. Mačka je gibična in snažna; pogosto si oblizuje mehko ¿lako s hrapavim jezikom. Ljudem se kaj rada prilizuje. Stiska se k nam, grbanči hrbet in prede všečno, če ji gladimo tanko dlako. Vendar ji ni upati; razdražena renči, pa tudi grize in praska. Na nogah ima namreč ostre kremplje. Ž njimi se spenja, pleza in praska. Zamore jih pa tudi skrčiti in pod kožo skriti; zat6 hodi tako tiho. Mačka tudi po noči dobro vidi, ker se ji podolgasta očesna punčica v temi razširi. Svoje mlade mačka zel6 ljubi; skrbno jih varuje in tudi mačku prikriva. Požari bi jih, ko bi jih našel. Spregledajo pa mladiči še le deveti dan. Ker je mačka jako sladkosnedna, sili v mleČDico : včasih si pa poišče tudi kako klobaso. 56. Miš. Miš je navadno sivkasta. So pa tudi bele miši rudečih oči, katere imajo ljudje za kratek čas. Miš ima dolg, skoro popolnoma gol rep. Oprijemlje se ž njim, kadar pleza na kako šibko stvar. Vitko truplo ji je pokrito z mehko in kratko dlako. Ušesi ste h glavi pritisneni. Miš živi po luknjah in zakotjih. Nič ni varno pred njenimi ostrimi zobci. Po kleteh in hramih gloda kruh in žito, slanino in maslo in kar kaj druzega najde. Mnoge stvari, katerih ne jé, zgrize in ogloje samo iz objesti. Ona pregloda lesene stene in celó zidovje; zató je nadležna in škodljiva. Pravo njeno življenje se začne z nocjó. V hiši kjer ni mačke, vso noč ni mirtí. Miši tekajo in preganjajo se po izbah, škrabljajo in cvilijo za stenami, da človek spati ne more. Nastavljamo jim torej pasti. 57. Puran. Puran je čuden, godrnjav ptič. Najmanjša stvar, na pr. srep pogled, zlasti pa rudeča barva utegne ga tako razdražiti, da ko besen tudi v Človeka skoči. Kadar je jezen, skrči vrat, našopiri rep in brusi razprte perutnice po tleh. Kri mu sili v glavo; glasno kavdrajóé nosi se mastito in mogočno. Puran dobro hodi in hitro beži s krili na pol razprtimi, leti pa slabo — in to le v naj-večjej sili. Pura znese spomladi 20— 30 jajec in vali skoro mesec dni. Mladi purČki so jako občutljivi; mraz in mokrota jim škoduje v prvej mladosti, da jih mnogo pogine. Radi se pasejo po travnikih in po polji, kjer razen trave in zrnja pobirajo tudi malo golazen. Všeč jim je vsaka piča, najbolj jim ugaja menda koruza. Med vso perutnino ima puran najokusniše in najprhkejše mesó; ako je dobro opitan, tehta do 1 0 kilogramov. Drugo berilo in slovnica za ljudske šole. 4 58. Gos. Gos ljubi vodo, v katerej plava in roni; zat6 ima plavno pečico na nogah. Najlepši na njej je vitki vrat, ki se zvija kakor kača. Z drugo perutnino se gosi ne dražijo rade. Malokedaj so tihe, posebno v družbi ne, vedno čebljajo. Včasih začn6 na vse grlo kričati in zvihrajo naprej z razprostrtimi krili in stegnenim vratom. V zrak se gos redkokedaj vzdigne. Gredd se s celim telesom ziblje. Speč vtakne glavo pod krila ter stoji na enej nogi, ali pa po stransko leži. Gos vali 4 tedne. Mladiči zapusti gnezdo, kakor hitro se izvali. Proti mrazu so jako občutljivi. Pokriti so z mehkim puhom. Od gosi dobimo dobro pečenko in mehko pdrje za pernice. Nekedaj se je z gosjim peresom tudi pisalo. 59. Domači golob. Med domačo perutnino se sme golob človekov ljubljenec imenovati. Golob je ljubeznjiva, krotka in nežna ptica, ki ljubi družbo. Vse njegovo bitje in življenje je miroljubno, priprosto in nedolžno. — Svojo hišico — golobnjak — ljubi čez vse. O požaru prestrašen obleteva svoj dom, dokler osmojen sam v ogenj ne pade. A ko ujetega v tuj kraj odneseš in zopet spustiš, najde Čez hribe in doline pot do svojega pravega doma. Zaradi te lastnosti in odlične hitrosti v letanji so pošiljali v starih časih po golobih pisma in poročila v daljne kraje. Po obleki je golob različen. Ta ima nežno Čepico, drugi pečico, tretji čedno ovratnico." Kako čedno stopajo in tapljdjo po belem pesku, kako se jim vedno žari rudečkasto ok6! Potem pa zletijo gibično in lahko na streho. Tu se kljunčkajo, grlijo, igrajo se ter si na vsakovrsten način delajo kratek čas. Golobica izvali 3—6krat na leto po dva slepa in kilava mladiča. Stara jih pitata sb zrnjem, katero sta popred v grbanci zmehčala. V 4 tednih so godni. Njih meso je nežno in okusno. Sploh se misli, da delajo golobje po setvah mnogo škode. Ne more se reči, da bi tu in tam kacega zrnca ne pobrali, vendar se večinoma le s plevelovim semenom, zlasti z grašico hranijo. Med zverinami in pticami ujedami ima golob mnogo sovražnikov. 60. Vrabec. Ni ga kraja v našej domovini, kjer bi ne bilo vrabca, tega povsod znanega, zvitega in predrznega ptička, Najbolj mu godijo kraji, kjer na dobro obdelanem polji strn bogato obrodi. Tudi po cesti se klati, kakor poreden paglavec, valja se po prahu ter se vedno prepira se svojimi tovariši. Za temne gozde in visoke gore ne mara. Barve je sivo rujavkaste. Samec se loči od samice po črnem grlu in belem pasu prek perutnic. Kljun je kratek in čvrst. Na vsakej nogi ima po tri kratke prste s kratkimi krempeljci. Vrabec ostane vse leto pri nas. Po zimi se mu včasih slabo godi. Pa on si v^ tudi v tem hudem 4* ¿asu pomagati. V skednjih brska po plevah; v hlevu pazi na hlapca, ko konjem polaga; okoli kuretine in golobov se potika, da jim izmakne nekoliko živeža; še cel6, kadar voznik pred krčmo konjem ovsa nasuje, pride vrabec, da dobi svoj delež. Kadar so čerešnje zrele, mora vrabec prve imeti. — Samica znese 5—8 zelenkastih jajčic; valita pa obil. Početkom pitata mladiče se samim mrčesom, zlasti gosenicami. Če pomislimo, da vrabec dvakrat ali trikrat na leto vali, lahko vidimo, koliko škodljive golazni pokončii. — Zatorej zasluži, da mu po zimi, ko se mu slabo godi, privoščimo nekoliko zrnec prosa ali pa skorjico kruha. 61. Sraka in pavje peije. Pravijo, da je bila nabrala sraka pavjega p^rja, katero se sveti kakor Čisto zlato, kadar ga solnce obsije. Olišpa in našopiri se ž njim ter gre tako nagizdana ošabno mimo srak, svojih tovarišic; vsa napihnena jih še ne pogleda, temveč se prevzetno pomeša s pavi. Pavi hitro spoznajo svojino, izrujejo tujki pavje p (i rje in jo zažen6 na pol golo, od koder se je bila priklatila. Vsa osramotena in okljevana se privleče med svoje sestre; pa tudi srake jo začn6 črtiti, kljevati in preganjati tak6, da sirota izgubi še svoje pdrje; povsod zavržena naposled nikamor ne vd. Prevzetnost se povsod spotika, In sramota se za nj6 pomika. 62. Na vrt«. Po vrtu sem hodil, Cvetlice sem bral, Otrokom najlepše Za vence dajdl In vence spletali So mične, lep^, In zraven ustili Besede sladM O mila nedolžnost! Kak' sladko živiš! Pri rož'cah minljivih Se tak' veseliš. Nedolžne ročice In čisto src^, Te rozce so tiste, Ki tebe zlate. A. Praprotnik. 63. Božiči. Bodi mi zdrava, Rožica zala! V ti hej samoti Skriva te vrt. Cvetje rudeče Veter razmeče, Tebe in mene čas zaduši. K tvojim vonjavam, Rajskim dišavam, V solnčnih je žarkih Pot mi odprt. Torej bod' zdrava, Rožica zala! Dokler še sije Rajska pomlad. A. Umek. 64. Cvetlice. Bogoljub se na vrtu pred rožnim grmom ustavi in re;če svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica!" Marica zavrne: „Saj je limbar prav tako lep kakor roža. Meni te dve cvetlici najbolj dopadete, vse druge niso nié vredne." Anica pa reče: „Kaj še! Vijolice so najlepše! Ali jih nismo spomladi najraje trgali?" Mati, ki so ta razgovor slišali, rekô: „Vse tri cvetlice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe treh lepih čednosti. Modra vijolica je podoba ponižnosti, bela lilija je podoba nedolžnosti, in rudeča roža nas spominja dobrote srcà ter nam pravi: srce vaše naj plamti v ljubezni do predobrega nebeškega Očeta." Ponižnost, nedolžnost, dobrota sred Med vsemi bogastvi še največ veljd. Po K. Šmidu. 65. Bučela in ovca. • M L/vc ž; mehki so: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž. V aj a. Napišite široke soglasnike! Napišite trde tihnike! §. 5. Soglasniki imajo vselej svoj čist in enak glas; le 1 izgovarja se v nekaterih krajih kakor V, kadar stoji pred soglasnikom ali na konci besed. N. pr.: volk = vovk, polž — povž, žolna = žovna, delal = delav. Pazite: 1 se z v zamenjuje sicer v govoru, v pisavi pa ne. Opomnja. Kadar dvomite, bi li pisali na konci besede 1 ali V, podaljšajte besedo s katerim samoglasnikom, n. pr. biv sem vesev — bili smo veseli; delav sem — delala sva. Tak(5 se pokaže prava pisava. §. 6. Dva različna samoglasnika se v enem zlogu ne družita; za samoglasnikom piše se j namesto i. Ne pišite tedaj: rokau, ceu, siu, rou — ampak: rokav, ceV, siv, rov. Namesto gai, povei, moi, čui, pii pišite vedno: gaj, povej, moj, čuj, pij. 3. naloga. Popravite pogreške v sledečih stavkih: Cuvai čuje. Strežai streže. Moli in delai! Spoštui stariše! Imei Boga pred očmi! Tvoi brat je pastir. Ne posmehui se sivej glavi! Slišav sem pokati ceu dan. Govoriv je siu starček. Oblekeu je nou plašč. Cesarici Marii Terezii je slediv sin Jožef. Zapomnite si nauke svojih starišeu in učitelj eu! §. 7. Sveti Janez je bil ljubljenec Kristusov. Tovariš me je spremi j eval. Konoplja je godna. Mravlja je zgled pridnosti. Skak-ljim in se gib-1 je m. Izgub-1 j en sin vrača se domdv. Bodi dobrot-lj i v! Daj mi griž-ljej kruba! Učit-elj uči. Ključar dela ključe. Ljubo domd, kedor ga imd. Kralj kraljuje nad zadovoljnim ljudstvom. Namesto 1 pišite lj: 1. za soglasniki: b, m, p, v; 2. v končnicah: ljam, ljem, ljen, ljiv, ljej in elj; 3. še v nekaterih drugih besedah, katerih si je treba zapomniti, kakor ključ, ljub, kralj, ljudi, bolj i. t. d. 4. naloga. Zadovoljnost je polovica srečnega življenja. Življenja največje veselje je ljubezen, najboljši zaklad zadovoljnost, najslajše blag6 ljubo zdravje, najboljše zdravilo zvest prijatelj. Metuljček se ziblje na cvetlici. Pliska mahlja z repičem. Zemlja je trohljiva. Ubogljivi otrok pride na migljaj. Listje se osiplje. Palestina se zove obljubljena dežela. Zdravnik ozdravlja učitelja. Koklja vodi piščeta. Sova ima zakrivljen kljun in ostre kremplje. Zatirajte škodljivi mrčes! Kaplja je kaplji podobna. To mi ni po volji. Učencem je treba pazljivim biti. Nekatere gore ogenj bljujejo. Poiščite iz teh stavkov in zapišite besede, katere spadajo pod prvi, drugi in tretji oddelek gornjega pravila. 5. naloga. Prepišite tudi iz katerega berila vse besede, v katerih stoji lj namesto 1! §. 8. Ničesa mi ne manjka. Sprednji, srednji, zadnji mož. Lepa suknja — prazna glava. Kostanj je drevo. Izkušnja nas modri. Koristna ognja je oblast. V nekaterih besedah piše se nj namesto n. 6. naloga. Poiščite v . .. berilu nekaj bes4d, v katerih je postavljen nj namesto n. B. Skladje ali besedoslovje. I. Glasovna menjava. §. 1. Bred — brod; greb — grob, grabiti; plet — plot; tek — tok, takati; sop — sapa; tru — trava. Besede so korenike ali rastlike. Nekatere rast-like priraščajo po glasovnej menjavi naravnost iz korenik. II. Izpeljava. §. 2. Bred — brod — brod-nina; greb — grob — grob-išče; mrz — mraz — mraz-ota; tru — trava — trav-nik. Rastlike navstajajo tudi po izpeljavi. Pri izpeljavi gré paziti na koren, na deblo in na obrazila (pritikline). Korén (korenika) je prvotni jezikov del. Deblo je zlog ali beseda, ki je iz korena po enkratnej glasovnej menjavi prirasla. Obrazila so končnice, katere se korenu ali pa deblu za nove besede pritikajo. Izpeljava samostavnikov. §. 3. Vaj e. Napravite samostavnike po obrazilili : ač iz: bahati, jahati, kopati, kovati, orati, vezati, a k iz: grad*), nov, prost, pošten, rumen, an iz: Celje, trg**), vas***), pura, prst. *) grad -j" jak == grajšSak. **) trg an = tržan. ***) vas -)- an = vaš&an. ar iz: drva, gosli, knjiga, ovca, vol, vrata. ec iz: bel, gluh, kriv, lažnjiv; godem, delal, igral; rejen, znan; brinjev, slivov, e 1 j iz : učiti, pisati. ič iz: cesarjev, kraljev; Valentin, Ivanov, mlad, ribiti. ija iz: hudoben, podrt, razprt; škof. kmet. i k iz: bolen, dolžen, popoten, rešen, ilo iz: črniti, mazati, rezati. in a iz: bukov, govedo, kožuhov; (brod-nina), cesta, most, srebrn. išče iz: prebival, s<5d, dvor, boj, grob, strn. ba iz: dražiti, služiti, tožiti, voditi, ev iz: moliti, voliti, žeti. jak (njak) iz: konj, krava, ovca, bučela (bučelnjak), golob, ul, voda. oba iz: hud, gnjil, grd, svetel, zvest, ost iz: hvaležen, mlad, moder, nemaren,'pobožen,pohleven, stvo iz: cesar, duhovnik, učitelj, vojak. Pomnite še: Samostavniki , ki pomenjajo ženske osebe, izobražujejo se z obrazili: i ca, inja, k a, n. pr. kovač-i ca, grajščak-inja, tržan-ka. 7. naloga. Izpeljite samostavnike z obrazili ač, i k, i na iz teh le besed: brenta, brada, škripati; duhoven, grešen, puščaven, tožen, zapoveden; deset, hrastov, star, nov, dol, raven. 8. naloga. Storite ravno tako z obrazili a k, ba, ev pri besedah: deset, divji, pet; ponuditi, soditi, tolažiti; briti, obuti, trgati. 9. naloga. Izpeljite nove besede s pritiklinami an, ec, išče iz: Celovec, Gorica, mesto, srp; slep, zmagal, plesal, stanoval, svetoval, poslan, uččn, vdova, tepkov, pelinov; pribežal, tekal, pokopal, topor, stanovati, gnoj. 10. naloga. Pritaknite obrazila ar, elj, stvo besedam, katerim se prilegajo: Miriti, mučiti, klobuk, krava, rediti, kraljev, glavar, bogat, meso, mlin, pisati, tesati, zidati, veličasten. 11. naloga. Storite ravno tako s končnicami ič, ilo, ost: Gregor, hiter, prevzeten, mil, Markov, čeden, mlatiti, nagel, šiti. 12. naloga. Pritaknite pritikline i ca, in j a, k a besedam, katerim se prilegajo: berač, grešnik, puščavnik, divjak, Celovčan, meščan, mučitelj, mlinar, kravar, Goričan, junak, vrtnar, pomočnik, Slovenec, pevec, Korošec. S katerimi obrazili se tedaj izobražujejo samostavniki? Izpeljava pridevnikov. §. 4. Kar je lastnina tvoje sestre, je sestr-ino. Kar je svojfna vašega brata, je brat-ovo. Palica, katero ima naš pastir, je pastirj-eva. Palica, kakoršno imajo pastirji sploh, je pastir-ska. Nebo je čisto kakor ribje okd. Pridevniki, ki kažejo, čegava je oseba ali reč, izpeljavajo se iz samostavnikov s pritiklinami in (ina, ino), ov (ova, ovo), ski (ska, sko) in ji (ja, je). Opomnja 1. Za ozkimi soglasniki pritika se namesto OV (ora, ovo) obrazilo ev (eva, evo). 13. naloga. Izpeljite pridevnike iz teb le samostavnikov : Neža, dekla, nevesta, sosed, dren, Tomaž, koza, kura, pes, planina, zima, rokodelec. 14. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte izpeljane pridevnike: Gospodova obleka je nova. Gosposko oblačilo je bogato. Kmetova suknja je čedna. Učenikovi sinovi so kraljevi služabniki. Materin in očetov oče je nas ded; očetova in materina mati je naša babica. Cesarski vojaki so hrabri možjč. 15. naloga. Napišite, kako se imenuje les hrasta, jesena, bukve; kako se imenuje kruh iz ajde, vejica s čerešnje, cvet pri hruški, zrno maka, češarek ali storž smreke, skledica pri želodu? Kako se pravi psom ovčarjev in mesarjev, orodju črevljarjev, hišam meščanov? 16. naloga. Meso goveda se pravi goveje meso. Kako se pravi zalegi gadov in kač, peresu gosi, mleku krave, zobu volka, jajcu ptic, koži lisice in zajca? 17. naloga. Izobrazite v sledečih stavkih iz debeleje tiskanih samostavnikov primerne pridevnike: Očeta blagoslov otrokom hiše zida, matere kletev pa jih podira. Hči skopuh a je dostikrat žena požeruha. Lenoba je vraga mreža. Kakšen je breskve cvet ? Seme trave je drobno. Jagodice sok je sladek. Zime dnevi so kratki. Opomnja 2. Pridevniki s končnicami ji (ja, j e) in ski (ska, sko) pomenjajo splošno last, s končnicami ov, ev in in pa last posameznih oseb. Opomnja 3. Za g, h, k, c, s, z, č, š, ž izpre-minja se pritiklina ski v ški. 18. naloga. Izobrazite iz debeleje tiskanih samostavnikov primerne pridevnike: Človeka življenje je kratko, veselje v nebesih pa večno. Opravki mož so važni. Marsikateri Slovenec razume jezik Nemcev in Lahov. Vino iz Konjic je dobro. Lep nebesa dar je luč očes. Gospod nadzornik so obiskali šolo dečkov in deklic. Hrvatov dežela je bogata. §. 5. Krogla je včasih jajč-asta. Razgled je kras-en. Naš žličnjak je les-6n. Ta hruška je črv-iva. Cas je seda-nji, pretekli ali prihod-nji. Pridevniki izpeljavajo se tudi z obrazili ast (asta, asto), en (-na, -noj, en (ena, eno), iv (iva, ivo), nji (nj a, nje). 19. naloga. Izpeljite pridevnike iz besed: dim, klin, žolt; kras, strah, smeh, moč, mleko, železo; jeklo, platno, kost, apno, sukno; snet, uš; danes, g6ri, doli, pred; lisa, plesen, nekedaj (nekeda-nji), sedaj, prosd, vera, sreča, lan, tedaj, snaga, led, pokora. 20. naloga. Napišite, kako se imenuje denar iz srebra, skleda iz gline, moka iz ovsa, pšenice in rži, posoda iz medi, miza iz kamena, glavnik iz roga. Povejte pritikline, s katerimi se pridevniki izobražujejo. III. Sestava. §. 6. Sprehajam se v drevoredu. Idi na kolodvor! Jabolko je rudečelično. Ne bodi svoj egla ven! Človek se nikdar ne izuči. Rastlike priraščajo tudi po sestavi- Iz dveh posamnih besed sestoječa rastlika je sesta vi j e nk a. Sestava samostavnikov. §• 7. 1. Vino grad, kolovoz, kolovrat, parobrod, verozakon. 2. Hudodelnik, golobradec, hudournik. 3. Triglav, trinoga, stoletje. 4. Svojeglavnež, samostan, samouk *). 5. Listop a d. rokopis, glavobol; t r e s orepka, kažipot. 6. Brez dno (brezno), prelaz, zapeček. *) V sestavljenkah smeta se siliti tudi po dva samoglasnika. Drago berilo in slovnica za ljudske Sole. 11 Prva beseda v sestavljenkah je ločilna, druga pa glavna. 21. naloga. Prepišite te sestavljenke in podčrtajte glavne besede! 22. naloga. Razstavite te sestavljenke v sestojne dele, n. y>r. vprozakon — vera-zakon. Povejte, iz katerih govornih razpolov so besede sestavljene. Sestava pridevnikov. §. 8. Bosonog, gologlav, praznorok; kratkočasen, okroglo-ličen, bistroumen ; čveteronožen, trileten ; brezbožen, nedolžen, prileten. 23. naloga. Poiščite ločilne besede v sestavljenih pridevnikih! 24. naloga. Razstavite sestavljenke v sestojne dele! Sestava s predlogi. §. 9. Žito je dozorelo. Ne izbiraj jedi! Drevo se na drevo n aslanja. Otrok seje opekel. Obsodili so toženca. Potrpite, da odm<5limo! Smrt pokosi stare in mlade. Atila je podjarmil mnogo ljudstev. Stanujemo v predmestji. Dobro orodje delo prikrajša. Turki so grad razdejali. Ptice se zbirajo. Vstani sivej glavi! Šolske zamude se zapisujejo. Potrpljenje železne duri prebije. 25. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte predloge, s katerimi so besede sestavljene. 26. naloga. Izpišite same predloge! Ponovilo. §. 10. Rastlike priraščajo po glasovnej menjavi, po izpeljavi in sestavi. Besedne družine (skupine). §. 11. Pisati, pisar, p i satelj, pisnina, pisarija, pisArnica, pisateljica, pismo, pisminka, pisalo; lepopis, rokopis, pismonuša; napisati, popisati, prepisati, pripisati, razpisati, vpisati, zapisati; napis, popis, prepis, prepisnina, pisan. Rastlike, ki se izobražujejo iz istega korena, delajo besedno druži no ali skupino. 27. naloga. Snujte besedno skupino iz korenike kov; narpred izobrazite izpeljane, potem sestavljene besede ! 28. naloga. Storite ravno tako s korenikama pi(ti), nes(ti)! Podobno glaseče se besede. §. 12. Gozd je prostrdn. Kost je trda, Gos gaga. Kos poje. On mu ni kos. Koza mekeče. Kosa je ostra. Gad je kača. Kad je posoda. Glas doni. Klas zori. Bil sem domd. Pil sem. Podobno se glaseče besede je treba razločevati v govoru in v pisavi. 29. naloga. Razločujte sledeče besede in porabite jih v stavkih: Bilka — pilka; dež — tešč; drag — trak; kost — gost — gozd; grič — krič; krt — grd; ljubiti — lupiti; berilo — perilo; berem — perem; platno — blatno; pot — pod — pod; polje — bolje; reka — rega; telo — delo; top — dob; trava — Drava; žival — šival. 11* C. Oblikoslovje in skladba. I. Goli stavek. §. 1. Ponovilo. Kaj je stavek? Katera sta glavna stav-kova člena? Kako se vpraša po osebku? Kakšna črka se piše po piki in vprašaji? S kako začetno črko se pišejo lastna imena? Pazite: Veliko začetno črko pišemo tudi v začetku govora, pri besedi Bog in njenih namestnicah, n. pr. Vsemogočni, Večni. 30. naloga. Zvežite sledeče besede v primerne stavke: Duša, pazljiv, neumrjoč, učenec, Bog, večen, konj, pes, volk, tuliti, rezgetati, lajati, zvon, rožica, zvoniti, presti, pisan, pajek, solnce, veter, šumljati, potok, sijati, bučati. 31. naloga. Imenujte deset reči, ki jih v šoli vidite in porabite vsako v stavek, n. pr.: Tabla je črna. §. 2. Človek obrača, Bog obrne. Žival je stvar. Kri ni voda. Ovca je pohlevna. Sekira ni topa. Stoj! *) Poglej! Uči se! M(51i! Povejte osebke in dopovedke v teh stavkih! Kateri govorni razpoli so osebki, kateri pa dopovedki ? Stavek, ki ima le osebek in dopovedek, je goli stavek. Dopovedek veže se ali neposrednje z osebkom, ali pa ju sklepate besedici je, ni. Kadar veže ena izmed teh besedic osebek z dopovedkom, pravi se ji vezilo. 32. naloga. Odgovarjajte pismeno in v popolnih stavkih na sledeča vprašanja, podčrtajte osebke enkrat, dopovedke dvakrat, vezila trikrat. *) V velelnih stavkih je osebek v glagolu skrit. Kedo nabija? Kedo kosi? Kedo kuha? Kaj vr6? Kedo poje? Kaj je leseno? Kaj je železno ? Kaj ni prozorno? Kedo ni umrjoč. Kedo igri? Kaj šumi? Kaj drdrd? Kai ni okroglo? Kaj je votlo? a. Osebek. Samostavnik. §. 3. Ponovilo. 1. Kaj so samostavniki? Katera imena so lastna? — Kmet, slavec, trsje, lepota, snažnost, petje, šivanje; pastir, žetev, pesek, setev, vlažnost, prst. Kateri izmed teh samostavnikov imenuje kako osebo?— Kateri kako reč? — Kateri kako lastnost? — Kateri kako djanje? Samostavnik imenuje osebe in reči ali njih lastnosti in djanja. Anton, Klodič, Maribor, Krka; kmet, pastir, vas, inesto; trsje, gospoda, ljudstvo; pesek, vino, mleko; lepota, snažnost, vlažnost, petje, šivanje, setev, žetev. Samostavno ime je: 1. lastno; 2. občno, ki imenuje vse osebe ali reči ene vrste; 3. skupno, ki kaže množino enovrstnih stvari; 4. snovno, ki kaže kako snov ali tvarino, katera tudi v najmanjšem delu svoje ime ohranja. 5. miselno, ki pomenja lastnosti in djanja. 33. naloga. Zapišite šest lastnih imen, imena treh rokodelcev, imena treh zveri, imena treh cvetlic, tri imena oblačilnih snovi, tri skupna imena! 34. naloga. Zapišite imena dni in mesecev! 35. naloga. Zapišite samostavnike, ki imajo sledečim nasprotni pomčn: Mladost, ljubezen, hvaležnost, edinost (sloga), korist, zapravljivost, življenje, lenoba, vera, mir, prijateljstvo, svetloba, mraz, hitrost, prevzetnost. Spol samostavnikov. §. 4. Mož gospodari. Žena gospodinji. Dete se smehlji Pes čuva. Kura kokodaka. Jagnje skače. Hrast je visok. Lipa cvete. Zlato je drago. Spolsamostavnikovje trojen: moški, ženski in srednji. Pred moški samostavnik lahko postavimo besedo tisti, pred ženski tista, pred srednji tisto. Moške samostavnike zamoremo zameniti z besedo on, ženske z ona, srednje z ono. 36. naloga. Zapišite samostavnike, ki pomenijo živad, in sicer 6 moških, 4 ženske in 3 srednje. 37. naloga. Prepišite bledeče samostavnike ter jih razdelite po spolu: Dedec, morje, meh, meč, mesto, luč, per<5, srna, hlapec, kukavica, hlev, pismo, truplo, črv, dež, medved, drevo, seme, hruška, brat, prag. grozdje, slama, junak, strd, vino, trn, klop, grad, voz, bič, kos, gos, lisica, vol, sod, rak, mlinar, stol, srce, koš, podgana, sršen, pivka, gnezdo, prepelica, žrebe, kost, žila, lice, grlo, jezik, ok<5, rama, živež, sol, mleko, sir, moka, sadje. 38. naloga. Poiščite iz . . . berila 1. moške, 2. ženske, 3 srednje samostavnike! 39. naloga. Poiščite iz . . berila 1. občna, 2. skupna, 3. snovna, 4. miselna imena! Število samostavnikov. §. 5. Travnik je zelen. Riba plava. Mesto je veliko. Ce govorimo o enej osebi ali reči, je samo-stavnik v ednini. Travnika sta*) zelena. Ribi plavate. Mesti ste*) veliki. Ce govorimo o dveh osebah ali reččh, je samostavnik v dvojini. & • -t. -¿. Travniki so *) zeleni. Ribe plavajo. Mesta so velika. Če govorimo o več osebah ali reč6h, je samostavnik v množini. -¿,-t-tM. ; c 01 • 40. naloga. Zapišite t6 le stavke v dvojini in množini: Klobuk je star. Žaba regiji. Zdravilo je grenko. Lnnuh postopa. Miza je dolga. Zrno kali. Volk tuli. Smreka je visoka. Lice je bledo. 41. naloga. Zapišite 5 moških, 4 ženske in 3 srednje samostavnike iz 37. naloge v dvojini in množini! Sklanjava samostavnikov. §. 6. Jelen je hiter. Meso vsacega jelena je užitno. Jelenu pristova rogovje. Jelena so ustrelili. Pri jelenu je stala košuta. Z jelenom je prišel lovec dom<5v. — Ribi plavate. Meso ob£h rib je okusno. Dajte ribama vode! Prinesi obe ribi! Pri rib ah je mreža. Z ribama sem se nasitil. — Mesta so velika. Hiše mnogih mest so krasne. Mestom se bliža sovražnik. Videl sem razna mesta. Po mestih je drago živeti. Dobil je deželo z mnogimi mesti. Samostavnik se zamore v vsakem številu šestkrat izpremeniti. Vsaka taka izpreminjava *) Osebek se veže z dopovedbom tudi z vezili: sta, ste, so. se imenuje sklon. Samostavnik po številu in sklonu pregibati, pravi se sklanjati. Sklonov je šest: 1. sklon ali imenovalnik se stavi na vprašanje kedd ali kaj? 2. sklon ali rodilnik odgovarja na vprašanje koga ali česa? 3. sklon ali dajalnik odgovarja na vprašanje komu ali čemu? 4. sklon ali tožilnik odgovarja na vprašanje koga ali kaj? 5. sklon ali mestnik odgovarja na vprašanje kje ali pri kom (čem)? 6. sklon ali druži ln i k odgovarja na vprašanje s k om ali s čim? Z vprašalnimi besedami kedo, koga, komu, koga, pri kom, s kom povprašuje se po živih bitjih in stvareh; z besedami kaj, česa, čemu, kaj, s čim povprašuje se po neživih stvareh. Vprašanje kje? veljd za žive in nežive stvari. Slovenščina ima tri sklanje: eno za moške, drugo za ženske, tretjo za srednje samostavnike. Moška. Sklanja. §. 7. Ženska. Ednina. Srednja. rod. jelen-a daj. jelen-u tož. jelen-a mest. pri jelen-u Imen. jelen riba rib-e rib-i rib-0 mesto mest-a mest-n mest-o drnž. z jelen-om pri rib-i z rib-o pri mest-n z mest-om. Moška. Ženska. Srednja. D v o j i n a. Imen. jelen-a rib-i mest-i rod. jelen-ov rib— mest— daj. jelen-oma rib-ama mest-orna tož. jelen-a rib-i mest-i mest. pri jelen-ih pri rib-ah pri mest-ih druž. z jelen-oma z rib-ama z mest-orna. M n o ž i n a. Imen. jelen-i rib-e mest-a rod. jelen-ov rib— mest— daj. jelen-om rib-am mest-om tož. jelen-e rib-e mest-a mest. pri jelen-ih pri rib-ah pri mest-ih druž. z jelen-i z rib-ami z mest-i. Primerite tožilnik vseli števil in spolov z imeno-valnikom! Pazite: V ednini imajo moška imena oseb in živih stvari tožilnik enak rodilniku; tožilnik neživih stvari pa je enak imenovalniku. Primerite dajalnik ednine z mestnikom, dajalnik dvojine z družilnikom, rodilnik in mestnik dvojine z istima sklonoma v množini! 42. naloga. Sklanjajte samostavnike: vojak, dežela, korito, travnik, miza. delo. 43. naloga. Kmet kupi njivo. Kmetu je njiva potrebna. Njiva tega kmeta je prostrana. Kmet je na njivi. Njiva veseli kmeta. S kmetom sem hodil na njivo. Gospod stoji pri kmetu. Kovač rabi naklo. Prepišite te stavke in zaznamujte nad vsakim samo- i. 4. stavnikom, v katerem sklonu daje. N. pr. Kmet kupi njivo. 44. naloga. Zapišite te stavke v množnem številu! 45. naloga. Zapišite jih v dvojini! Opomnja 1. Za ozkimi soglasniki (Glasje §.4) se izpreminja pri moških in srednjih samostalnikih ove, mestnikov u pa v i. 46. naloga. Sklanjajte samostavnike: pastir (rod. pastirja), kralj, polje, srce, nož, meč, toporišče. Opomnja2. Ženski in srednji sam o s t av ni ki, ki imajo vimenovalniku ednine pred a in 0 dva alivečsoglasnikov, dobivajomedzadnjirna «oglasnikoma v dvojilnem in množilnem rodil-uiku e; st ostane nerazdružen. N. pr. iskra-isker, pismo-pisem. 47. naloga. Sklanjajte samostavnike: igla, megla, dekla, okno. 48. naloga. Rokodelci delajo z iglo, z obličem, z dleto, s kladivom, s pilo, sé sekiro, sé svedrom, z žago. Brat piše sé svinčnikom. Vojak se bojuje s puško, z mečem, s kopjem ali sé sulico, z bodalom. Postavite te samostavnike v dvojino in množino! Opomnja 3. V družilniku se piše pred samoglasniki in mehkimi soglasniki (b, d, g, j, 1, m, n, r, v, ž) Z, pred nj pa Ž; pred f, h, k, p, t se piše vselej S, pred c, s, z, č, š pa S ali sé. 49. naloga. Odgovarjajte sledečim vprašanjem: Česa je vreden priden delavec? Komu je lisica podobna? Komu škoduje veter? Koga vidimo v šoli? Kaj vidimo v cerkvi? Pri čem stojé mlini? Kje raste trava? Kje žito'.-' S čim pišeš? S kom se igrate? Cesa se boji zajec? Komu se odkrivaš ' Cesa se je ogibati? Kaj ima jelen? Kje sedi jezdec? Komu naj bodo otroci hvaležni? S-Čim se orje? Česa je treba bolniku? S čim se brani bučela? Kod hodite v šolo? 50. naloga. Na morji plavajo ladje. Srna živi po gozdih. Oslom nalagajo tovore. Kosa drž6 pogostoma v kletkah. Pojdi rakom žvižgat! 8 košem na rami stopa hlapec proti hrihu. Prizanašajte ptičjim gnezdom! Iz megel prisije solnce. Zaznamujte nad vsakim samostavnikom spol, število s. ed. 5. ž. mn. i. in sklon, u. pr.: Na morji plavajo ladje. 51. naloga. Ptič— živijo po drevj—, pa tudi po vod—;. le malo jih prebiva na zemlj—. Nekateri ptič— odleté o svojem čas— v toplejše kraj—. Petj— nekaterih ptič— je mično. Vesele ptic— so človek— tudi velike dobrot-nic—; pobirajo gosenic— in črv—. Mnoge se redé s takim mrčes—. ki bi škodoval drevj— in drugim rastlin—. Tudi vran—, krokarj—, kavk—, srak— in vrabc— po-zobljejo dosti mrgolinc—. Ptič—, ki zivé po močvirj— in po mlak—, imajo dolge nog— in dolge kljun—; redé se z rib—, žab—, s kač— in z drugo laznin—. Kokoš nese jajc—. Pritaknite namesto črtic potrebna sklonila! 52. naloga. Poiščite v . . . berilu vse samostavnike in povejte pri vsakem spol, število in sklon! Ponovilo. §. 8. Pri samostavniku je treba paziti: 1. na »pol, 2. na število, •}. na sklon. Zaimek. §. 9. France ima nove bukve", on (France) jih je dobil od svojega (Francetovega) očeta. V tej knjigi so pri-povesti, katere (pripovesti) so prav poučne. Beseda, katero stavimo namesto imena ali za imé, imenuje se zaimek. Osebni zaimki. §. 10. Jaz si igrdm. Ti si igraš. On (fant) si igra. Ona (deklica) si igra. Ono (dete) si igra. — Midva igrava; m e d v e igrave. Vidva igrata; v e d v e igrate. Ona igrata; oni igrate. — M i (m 6) igramo. Vi (v 6) igrate. Oni (on6) igrajo. 2 2, Besede jaz ti on, ona, ono midva (medve), vidva (vedve) ona(dva) oni (dve) mi (mi) vi (vi) oni oni so osebni zaimki. V govoru razločujemo tri osebe: Prva oseba je ta, katera govori (jaz, midva, medve, mi, mi); druga oseba je ta, s katero se govori (ti, vidva, vedve, vi, vi); tretja oseba je ta, o katerej se govori. Kateri teh zaimkov zaznamujejo moški spol? — kateri ženski? — kateri srednji? — kateri ženski in srednji? — Kateri zaimki so v ednini? — dvojini? _ množini ? 53. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte osebne zaimke: Jaz sem kmet. Medve sve sestri. Ti si kupec. Midva sva brata. Mi beremo. Vidva računita. Mi pletemo. Vedve ste švelji. Ve štejete. Janez ne piše; on risa. Prijatelja se ljubita; ona si pomagata. Deklica je pazljiva; ona je pridna. Gosenice lazijo; one so škodljive. 54. naloga. Povejte osebke v gornjih stavkih! Vprašalni zaimki. §. 11. Kedo trka? Kaj ropoče? Cegav je klobuk? Kateri je hvaležen? Kakšen je zid? Zaimki, ki vprašujejo po osebah in reč£h, so vprašalni zaimki. Ti so: kedo (kdo), kaj,kateri, a, o (kteri). čegav, a, o, kak, a, o, — kak6v, a, o, kakšen. šna, šno, kolik, a, o, kolikšen, šna, šno, kolikor, a, o. 55. naloga. Poiščite iz sledečih stavkov vprašalne zaimke: Kaj delaš? Kedo poje? Čegav je nož? Kakšna je hiša? Kolikšno je plačilo? Kateri je priden? Kakovo je per<5? Odgovarjajte tem vprašanjem! Opomnja. Vprašalna zaimka kedo in kaj se sklanjata, kakor je v 6. §. povedano. Sklanjajte! Nedoločni zaimki. §. 12. Nekedo je potrkal. Vsak ni kovač. Nihče se ne prikaže. Marsikedo pride. Vse se je treslo- Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali reč,katere nečemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so: (ked<5) (kdo), neked<5, ni-ked6, nihče, malokedo, marsiked<5, vsakedd, (kaj), nekaj, nič. kateri, a, o (kteri), nekateri, marsikateri, malokateri, kak, a, o, marsikak, vsak. a, o, ves, vsa, vse. 56. naloga. Prepišite sledeče stavke ter podčrtajte osebne zaimke enkrat, nedoločne dvakrat: Jaz sem mlad. Nikedo se ne ogl&si. Ti si star. Nekaj se sveti. Marsikedo je ubog- Midva sva močna. Vidva sta slaba. Vsakedo veruje. Medve sve deklici. Vedve ste učenki. Vse se dobi. Mi smo zdravi. Vi ste bolni. Malokateri posluša. Oni so pobožni. 57. naloga. Poiščite iz 56. naloge vsa vezila! b. Dopovedek. §. 13. r'onovilo. 1. Povejte stavke, v katerih je dopovedek kak samostavnik. 2. Povejte stavke s pridevniknvim dopovedkom! 3. Z glagolovim dopovedkom! 4. Kaj je dopovedek? 5. Kaj se o osebku lahko dopoveduje? 6. Kaj je glagol? Glagol. Oseba in število. §■ 14. Jaz delam midva delava (medve delave) ti delaš vidva delata fvedve delate) on (ona, ono) dela ona delata (ond delate) mi (me) delamo vi (ve) delate oni (onč) delajo. Tudi pri glagolu razločujemo trojno število in trojno osebo (§. 10). Glagoli se po osebah in številih pregibljejo ali spregajo. Opomn j a. Osebni zaimki postavljajo se pred glagol, kadar se vpraša: kedo dela to ali ono? N. pr. Kedo bere, piše, moli? — Jaz berem, ona piše, on mdli. Ce se pa odgovarja bolj na vprašanje: kaj dela kedo? — takrat se osebni zaimki navadno izpuščajo. N- pr. Kaj delaš ' — Berem. Kaj dela V Piše, moli. 58. naloga. Spregajte glagole: iinim, berem, nosim 1. z osebnimi zaimki. 2. brez nji'). Čas. §. 15. Ponovilo. Koliko časov je razločevati? 59. naloga. Povejte te stavke v preteklem in v prihodnjem času: Dan se daljša, noč se krajša. Travniki zelené *). Ptice prihajajo, gnezdijo, valé, evrcé. Kukavica kuka. Ručele rojijo in nanašajo med. Drevje poganja. Vrtnar koplje. Sadjerejec obrezuje. Pastirji pojó *). 60. naloga. Vročina je pritiskala. Ljudje so se potili. Cvetlice so venele. Drevje je usahnilo. Kosci so pokosili. Smrt je ustrelila; ona ni zgrešila. Vidva nista poslušala. Povejte te stavke v sedanjem in v prihodnjem času! Povejte spol, število in sklon posameznih sam ostavnikov! Pretekli in prihodnji čas pravih glagolov se izobrazuje s pomočjo glagola sem-biti. Pomožni glagol biti (primeri 56. nalogo) pre-giblj e s e takó : sedanji čas pretekli čas « a 11. sem sem bil, a, o C 2. si si bil, a, o W <3. je je bil, a, o eS d j 1. sva, sve sva bila, sve bili o j2. sta, ste sta bila, ste bili > C <3. sta, ste sta bila, ste bili * a 11. smo smo bili, e, a M O 2. ste ste bili, e, a a S '3. so so bili, e, a prihodnji čas bddem (bom) bodeš (boš) bdde (b jei jih pri njih ž njimi. Svojilni zaimki. §. 33. Moj nož je oster. Tvoje veselje je moja sreča. Vzemi svoj svinčnik! N a j i n a sestra je vajina prijateljica. Naš travnik je pokošen. Vaša pšenica cvete. Kakšni so ti stavki? 8 katerimi besedami je izobražen prilastek? Besede: moj, a, e, najin, a, o, naš, a, e; tvoj, a, e, vajin, a, o, vaš, a, e; njegov, a, o, njen, a, o, njun, a, o, njihov,a,o, ončgov, a, o; svoj, a, e; čegav, a, o kažejo, čegava je oseba in stvar. Zatd jih imenujemo svojilne zaimke. Kateri kažejo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo? Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki in se tudi rabijo za prilastke. 86. naloga. Sklanjajte: Moj lep vrt, naš priden tesdr, vaša ostra britev, najino težko breme. 87. naloga. Izpišite iz sledečih stavkov svojilne zaimke in pristavite pri vsaeem, katere osebe, katerega spola, števila in sklona da je: Brat mojega očeta je moj stric. V našem življenji se čredijo jasni in oblačni dnevi. Vsaka dežela ima svoje šege. Umolknile so njune besede. Vajina mati je pametna žena; njen svet je dober. Pomagaj bližnjemu v njegovih nadlogah! Ljubi domovino po njenej ceni! Zaupam na vašo prijaznost. Najino prijateljstvo ostane. 88. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte vse prilastke! Kazalni zaimki. §. 34. Vidim moža, ki nosi težek koš, in pravim: T a mož nosi težek koš. Koš tega moža je težek. Temu (možu) moram pomagati. Tega (moža) koš teži. Kazalni zaimki kažejo na osebo ali reč, o katerej se govori. Kazalniki so: ta, ta, to (ta-le, ta-le, to-le); oni, a, o; tisti, a, o; tak, a, o; takšen, a, o; tolik, a, o. Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; ta, ta, to ima posebno sklanjo. Edni na. 1. ta ta to 2. tega te tega 3. temu tej (ti) temu 4. tega, ta to to 5. pri tem pri tej (ti) pri tem 6. s t£m s to s t6m Dvoj ina. 1. ta tč tč 2. teh teh teh 3. tema tema tema 4. ta tč tč 5. pri teh pri teh pri teh 6. s tema s tema s tema Množina. 1. ti tč ta (te) 2. teh teb teh 3. tem tem tem 4. tč tč ta (te) 5. pri teh pri teh pri teh 6. s temi s temi s temi. 89. naloga. Sklanjajte: Ta moj klobuk, ta moja knjiga, to moje oblačilo, tisti polž, ona-le kokoš, takšno srce. 90. naloga. Ta javor je visok. Beseda tega moža mi srce gane. Pri tej ženi sem dobil posojilo. S tistimi otroci se rad igram. Darovala sta ta in oni. Takih pesmi še nisem slišal. Varuj se slabit tovarišev; njihovo srce je hudobno. Skrbi za svoje zdravje! Hodi po pravih potih; srečen bodeš na tem in na onem svetu. Tudi kazalni zaimki nam rabijo za prilastke. Poiščite prilastke: 1. pridevnike, 2. kazalne, 3. svojilne zaimke! Vprašalni zaimki §. 35. Imenujte vprašalne zaimke! Kako se sklanjata zaimka k e d o in k aj ? Ostali vprašalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki ter se tudi rabijo za prilastke. Drugo berilo in Blovnica za ljudske Sole. 1 3 91. naloga. Katere dele ima rastlina? Kakšen ptič je škrjanec? Katero orodje je tesarsko? Cegav kruh ješ? Kolikero sklanjo poznate? Izpišite iz teh stavkov prilastke! Nedoločni zaimki. §• 36. Ponavljajte §. 12! Nedoločni zaimki se sklanjajo ali po zgledu kedo, ali pa po pridevnikovej sklanji. Ves se pregiblje kakor ta, ta, to; nič pa tako-le: 1. nič, 2. ničžsa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. pri niččm (ničemer), 6. z ničim (ničimer). 92. naloga. Kateri apostelj je zatajil Kristusa? Kolikero žito raste na polji? Svoja roka svoj gospod. Cegav denar je ta ? Ne dotakni se tega denarja! Poiščite raznovrstne zaimke! Poiščite prilastke! Imenujte osebne, svojilne, kazalne, vprašalne in nedoločne zaimke! Sklanjajte nekatere! 3. Števniki. §. 37. človek ima dve očesi, dve ušesi, pa ena usta. Roka ima pet prstov. Peti učenec v tretjej klopi je vrl fantek. Nekatero berilo beremo štirikrat. Imamp trojna jedila. Seme rodi včasih stoteren sad. Vsi sesavci dihajo s pluči. Orlica izvali po dvoje, po troje mladih. v Stevnik naznanja število oseb ali reči. Stevniki so 1. določni, kateri na tanko kažejo število oseb ali reči; 2. nedoločni, kateri le površno značijo število oseb ali reči. Nedoločni števniki so: mnogo, veliko, malo, dosti, več, manj, preveč, prerualo, precej, obilo, nekoliko, noben (a, o) (nobeden), mnogi, ves (vsa, vse), vsak, nekateri, malokateri, marsikateri, nekaj, nič. Nekateri števniki so nedoločni zaimki, kadar v stavkih namestujejo samostavnike. Katere besede so zdaj nedoločni števniki, zdaj pa nedoločni zaimki? 93. naloga. Izpišite iz teh stavkov narpred določne števnike: Eden drobi; drugi kosi. Zima trpi več mesecev. Vsak teden šteje sedem dni; vsak dan ima štiri in dvajset ur. Nekoliko mesecev šteje trideset dni, nekaj pa en dan več; februvar ima le osem in dvajset ali devet in dvajset dni. Z6b dosti, kruha malo. Svet je vseh ljudi dom. Ustrelil sem petero škodljivih ptičev. V vročih krajih je mnogo hudih zverin. V mlinu se dvakrat povi. Nekateri ljudji so črne barve. Glavni števniki. §. 38. Prežvekovalci imajo štiri noge. Odrasel človek ima 32 zob. Leto šteje dvanajst mesecev. Glavni števniki kažejo, koliko je oseb ali reči. 94. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem in podčrtajte potem glavne števnike: Koliko let si star? Koliko krajcarjev šteje goldinar? Koliko krajcarjev ima dvajsetica? Koliko minut ste dve uri? Koliko prstov imaš na obeh rokah? Koliko metrov stori dekameter? Koliko litrov stori hektoliter? Koliko učencev (učenk) je v tvojej klopi? Stevnik eden, -a, -o, ali en, -a, -o se sklanja kakor pridevnik, dva, -e, ob£, pa kakor kazalni zaimek ta v dvojini. Sklanjajte: dva kralja, ob6 niti, dve mesti! Števniki trije, tri, štirje, štiri, pet se pregib-ljejo tak<5: Za ženski in srednji spol. tri, štiri treh, štirih trem, štirim tri, štiri pri treh, štirih s tremi, štirimi Po sklanjalu „pet" se ravnajo vsi višji glavni števniki od „pet" naprej. „Sto" in največ tudi „tisoč" se ne sklanjata. 95. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte prilastke: Eden krivični krajcar deset pravičnih sn£. Naš sosed je imel več otrok. Dva sina sta umrla; trije sini in tri hčere še živč. Dve dekli ženete dve teleti. Vsako leto ima štiri četrtletja. V marsikaterem panji je 15 do 20 tisoč bučel. Gosenice imajo navadno 16 nog. Za moški spol. 1. trije, štirje 2. treh, štirih 3. trem, štirim 4. tri, štiri 5. pri treh, štirih 6. s tremi, štirimi Za vse tri spole. pet petih petim (6m) pet pri petih s petimi (čmi). Vrstilnl števniki. §. 39. Marcij je tretji mesec. Zima je četrti letni čas. Sedmi dan je nedelja. Vrstilni števniki kažejo vrsto, v katerej so stvari druga za drugo. Ti števniki odgovarjajo na vprašanje: koliki, kolika, koliko? Pazite! Za številkami, ki značijo vrstilne števnike, postavlja se pika. Vrstilci so po sklanji pravi pridevniki. 96. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem in podčrtajte vrstilce: Koliki dan tedna ie torek? — petek? — sred»? Koliki mesec je november? — januvar? — oktober? V katerem stoletji živimo? — Kedaj imajo presvetli cesar svoj god? Koliki dan avgusta je njih rojstveni dan? Katerega leta so začeli naš cesar vladati? Ločilni števniki. §. 40. Mavrica je sedmir trak. On ima šestero konj. (On ima šest konj. Razloček?) Ločilni števniki edin, a, o, dvoji, a, e, troji, a, e, čveteri, a, o i. t. d. značijo na vprašanje kolikir, a, o? razpole ali plemena oseb ali reči. Po sklanji so pravi pridevniki. 97. naloga. Izobrazujte iz tri, štiri, pet, sedem, dvanajst ločilne števnike in porabite jih v stavkih! Množilni števniki. §. 41. Edinj, a, e, enojen, a, o, dvojen, a, o, dvojnat, a, o, četveren, a, o, četvernat, a, o, i. t. d. kažejo na vprašanje: kolikeren? pomnožbo kake reči. Izobražujejo se iz ločilnih števnikov, če se jim pritakne en ali nat. Po sklanji so pridevniki. Glavni, vrstilni, ločilni in množilni števniki so določni števniki. 4. Deležniki. §. 42. Muha leti. Leteča muha pikne. Odletela muha je piknila. Hlapci delajo. Delajoči hlapci so trudni. Predelana naloga je dobra. Krovec krije. Krovec je kril. Krita streha je potrebna. K naklonom se štejejo tudi deležniki (§. 17). Deležnik ne kaže samo kedaj, ampak tudi kakô se djanje godi. Deležniki so: 1. sedanjega časa, 2. preteklega časa. Deležnik sedanjega časa se napravi, ako se okrajšanej obliki 3.množne osebe pritakne è,èa,ëe. Deležnik preteklega časa je dvojen: 1. tvorne oblike, 2. trpne oblike. Prvi se izobrazi, če se glagolevemu nedo-ločniku namesto ti pritakne 1, la, lo. Z deležnikom preteklega časa tvorne oblike se izpeljujeta pretekli in prihodnji čas, ako se sestavi sè sem in bodem. Deležnik preteklega časa trpne oblike se izobrazuje tudi iz nedoločnika, ako se mu namesto ti pritika li, na, no, en, ena, eno, ali t, ta, to. S tem deležnikom se izpeljujejo časi trpne oblike. Deležniki so po sklanji pravi pridevniki. 98. naloga. Izobrazujte vse tri deležnike pri teb-le glagolih : pletem, tepem, pečem, štejem, trgam, pišem, hvalim, krotim, svarim, berem, kupujem, žgem, zdihujem, stanujem. 99. naloga. Izpeljite iz teh glagolov glagolnike! 100. naloga. Premenite določni naklon v deležni: Solnčni žarki pek<5. Vročina pritiska. Zemlja poka. Cvetlice hirajo. Sivočrni oblaki prêté. Blisk šviga, grom bobni. 101. naloga. Napravite iz deležnikov prilastke ter snujte nove stavke! N. pr. Pekoči solnčni žarki so rastlinam škodljivi. Ponavljajte pravila v §§. 14—18, 27. Varičnost je hči modrosti. Razvaline življenja novine. Človeku brez vere ni verjeti. Ključ od vrat je izgubljen. Mlini na sapo so poredki. Kako se vpraša po prilastku? V prilastek služijo tudi samostavniki v rodilniku ali pa s predlogom. Predlogi kažejo razmere, v katerih so osebe ali r e či. Predlogi se drugim besedam predlagajo ter jih devajo vselej v kak sklon. 102. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte prilastke: Obleka ljudi je kazalo njih misli. Svetloba lune ne greje. Cvet mladosti hitro vene. Velika ognja je korist. Duh vijolic je prijeten. Začetek modrosti je strah božji. Vedro vina se je iztočilo. Orodje iz železa je močno. Drevo pri studenci je obrano. Ljubezen do cesaija nas jači. §. 44. V ponovilo. V prilastke nam rabijo: 1. pridevniki, 2. zaimki, 3. števniki, 4. deležniki, 5. samostavniki v rodilniku ali s katerim predlogom. d. Dopolnilo. §. 45. Učenec piše. Gol stavek. Pridni učenec piše. S prilastkom razširjen stavek. Pridni učenec piše nalogo. S prilastkom in dopolnilom razširjen stavek. Ribe imajo kri. Verujem poštenjaku. Bog je Tesel ponižnih. Dajajte milostinjo ubogim. Ezav je prodal Jakobu prvorojenstvo. Kaplja je kaplji enaka. Goli stavki se širijo tudi z dopolnili. Dopolnila so pridjani stavkovi členi, kateri glagole in pridevnike v stavkih pojasnjujejo in dopolnjujejo. Kakor se v stavku včasih snide več prilastkov, tako se pogostoma nabčre tudi več dopolnil. Dopolnilo v tožilniku. §. 46. Gospodar zapusti postelj. On zbudi hlapce. Gospodinja pokliče dekle. Hlapci krmijo konje in vole; snažijo tudi opravo in mažejo vozove. Potem odpr<5 dvoriščna vrata. Dekla napaja krave; ona jih pomolze in mleko posnema. Gospodinja kuha zajutrek. Vsi dob6 krepke juhe. Posli zapusti dom. Obdelujejo polje. Vsak stori svojo dolžnost. 103. naloga. Izpišite iz teh stavkov dopolnila ! 104. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem in podčrtajte dopolnila: Koga zalezuje mačka? Kaj objeda zajec? Koga spoštujejo otroci? Kaj izdeluje lončar? — tkalec? Kaj šivajo mati? Kaj razdira blisk? Koga pokopava grobar? Koga nosi konj? Kaj nosi osel? Koga imenujemo kralja živali? Kaj prodaja trgovec? Kaj kaže ura? Učenik uči učence nemški jezik. Pomnite: Prehajalni glagoli (§. 27) imajo dopolnilo v tožilniku pri sebi. Glagol učiti se veže z dvema tožilnikoma. 105. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: Dete je štiri leta staro. Ta klada je dva metra dolga in šestdeset kilogramov težka. Izba meri osemdeset štiijaških metrov; dolga je deset metrov, široka osem metrov. Posoda drži petdeset litrov. Stepih je dvajset metrov globok. — Povejte pri vsakej besedi, katerega besednega plemena da je. — Dopolnilo v dajalniku. §. 47. 106. naloga. Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem 8 primernimi samost&vniki v množini: Komu uboga dober otrok? Komu se ne veijame? Komu je delo sitno? Komu so deževni črvi v živež? Komu škoduje mraz? Komu zaukazujejo višji? Komu je zrak potreben? Komu ne bodite nadležni? 107. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: 1. Ubožcem deli; Bogu posojuje. Bogu se ne moremo skriti. Strezi bolniku! Ogni se pijancu! Pametnemu se tudi živina smili. Ne posmehuj se sivej glavi! Mačka se ljudem prilizuje. Temna noč se umika belemu dnevu. 2. Ne bodi zavidljiv nobenemu! Vsacemu očesu je reč drugačna. Sitemu trebuhu še pečenka ni všečna. Mladini je uk potreben. Živež bodi starosti primeren! Udani smo svojemu vladarju. 108. naloga. Izpišite iz 107. naloge 1. tiste glagole, 2. tiste pridevnike, ki zahtevajo dopolnilo v dajalniku. 109. naloga. Prepišite sledeče stavke; podčrtajte dopolnila v dajalniku enkrat, dopolnila v tožilniku dvakrat: Poljedelstvo daje deželi bogastvo. Prinesi sestri skledo! Bogatin podari siromaku milostinjo. Miroljubni podi sovražniku roko. Plačal sem upniku dolg. Odpusti mi greh! Mravlja te uči marljivost. — Povejte pri vsakej besedi, katerega besednega plemena da je. — Dopolnilo v rodilniku. §. 48. 110. naloga. Odgovarjajte na ta vprašanja: Koga je Bog vesel? Koga potrebuje bolnik? česa je vreden dober delavec? Cesa se mokri ne boji? 111. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: 1. Poprimi se dela! Mladosti manjka izkušnje. Kruha stradam. Bojim se kazni. Otroci se veseli božičnih praznikov. Praznega skednja se miš naveliča. Iznebil sem se sitneža. 2. Mladina naj bo uka željna. Bog je hvale vreden, človek pa pohvale. Hlev je poln živine. Prevzetnik je časti lakomen. Ali si vajen dela? 112. naloga. Izpišite 1. glagole, 2. pridevnike, ki zahtevajo dopolnilo v rodilniku. Pomnite: N e k a t e r i p o v r a č a 1 n i glagoli devajo dopolnilo v rodilnik, drugi v dajalnik. Kateri glagoli so neprehajalni? Kateri brezosebni? Nikavni stavki. §. 49. Slišim sladko petje. Ne slišim sladkega petja. Trgam pisane cvetlice. Ne trgajte pisanih cvetlic! Oče so domd. Očeta ni domd. Stavki so trdilni ali nikavni. V nikavnih stavkih se tožilnikovo dopolnilo pomakne v rodilnik. 113. naloga. Prenaredite sledeče trdilne stavke v nikavne: Deček je postrežljiv. Mati so na polji. Sodar dela sode. Voznik nosi kožuh. Zidar pripravlja apno. Jaz imam*) dobro službo. Hočem pisati. Ljudje so siromašni. Kupec kupuje žito. Učitelj poučuje nemarne otroke. Opomnja. Nikavnica ne zrašča z glagoli sem, imam, hofiem v: nisem, nimam, nečem. Ptice pojo vesele pesmi. Fant more vrečo vzdigniti. 114. naloga. Postavite te stavke v pretekli čas! 115. naloga. Zanikujte stavke 103. naloge! Besedna plemena! Dopolnilo s predlogi. §. 50. Kaj že veste o predlogih ? Cemu služi dopolnilo v stavkih? 116. naloga. Možaki govori o kupčiji. Pripovedoval je o turških vojnah. Ukradena reč za gospodaijem vrišči. Ne prepiraj se s kruhom! Konj se brani s krepko nogo; bik bode z rogovoma. Ne jezi se nad krtom! Ali si bil na soseda hud? Bodi prijazen proti vsacemu! Prepišite te stavke in podčrtajte dopolnila enkrat, prilastke dvakrat! 117. naloga. Izpišite predloge in zaznamujte, s katerim sklonom da se vsak veže. N. pr. o — 5 skl. Ponavljajte sklanjo osebnih zaimkov! 118. naloga. Ljubi Andrej! Bukve s podobami, katere si — v nedeljo kazal, dopadle so — tako, da hočem očeta prositi, naj bi tudi — take bukve kupili. Prosim, posodi — — za en dan, da — morem očetu pokazati. Vrne — — nepokažene tvoj Aleš Trtnik. V Brezičah, 29. julija 1879. Postavite namesto črtic primerne osebne zaimke! 119. naloga. Prenaredite list tako, kakor bi Aleš prosil v svojem in v imenu svojega brata. . V ponovilo. §. 51. Za dopolnila nam služijo besede: 1. v to-žilniku, 2. v dajalniku, 3. t rodilniku, 4. s katerim predlogom. Kaj je pomniti o nikavnih stavkih? Predlog. §. 52. Katere besede imenujemo predloge? Kam se stavijo predlogi? Kaj je pomniti o besedah, pred katerimi stoji predlogi? Predlogi z enim sklonom. 1. Z rodilnikom vpregamo predloge: brez, d«, iz, od, blizu, okoli, razen, takraj, onkraj, zaradi, zraven. 2. Z dajalnikom vežemo predloge: k (h), proti. 3. S tožilnikom vpregamo predloge: čez, raz, skoz, zoper. Z mestnikom se vežeta predloga: 0, pri. Predlogi z dvema sklonoma. 1. Z rodilnikom na vprašanje odkod? —z dru- žilnikom na vprašanje S kom? (s čim): s, si, z (ž). 2. S tožilnikom na vprašanje kam? — z mest- nikom na vprašanje kje?: na, ob, po, v. 3. S tožilnikom na vprašanje kam? — z dru- žilnikom na vprašanje kje?: med, nad, pod, pr«d. Predlog za se vprega s tremi skloni: 1. Z rodilnikom na vprašanje: kedaj? 2. S tožilnikom na vprašanje: kam? 3. Z družilnikom na vprašanje: kje? 120. naloga. Odgovarjajte s pripomočjo v oklepih stoječih predlogov v polnih stavkih sledečim vprašanjem: Kje se svetijo zvezde"? (na). Kje je jež skrit? (za) Kam je jež bežal? (za). Kje stoji vrč? (pod). Kam si vrč dejal? (pod). Kje laja pes? (v). Kam si zapodil psa? (v). Kje stoji drevo? (med). Kam si drevo vsadil? (med). Kje sneg dolgo leži? (po). Kam so te poslali? (po). Kam se vzdi-gujejo oblaki? (nad). Kje se vlačijo oblaki? (nad). Kje hodi lovec? (ob). Kam si z loncem udaril? (ob). Kam si stopil? (pred). Kje naj vsak pometa? (pred). 121. naloga. Vstavljajte v sledeče stavke primerne samostavnike: Ni sreče brez —. Voda teče do —. Premog kopljejo iz —. Delali smo od — do —. Sava izvira blizu —. Napravi plot okoli —. Polje je takraj —. Travnik se razprostira onkraj —. Mlin je zraven —. Roža se obrača k —. Krovec je padel raz —. Cesta drži skoz —. Težko je plavati proti —. Lisica je skočila čez —. Priča priča zoper —. 122. naloga. Namesto črtic vstavljajte primerna sklonila: Bučelica je padla v vod —. Golobček je sedel na drev — in je videl bučelo po vod — plavati. Hitro odtrga s kljun — peresce od vejic — in ga v vod — spusti. Bučelica peresce srečno doseže in ž nj —iz vod — prigomazi. Zdaj zagleda lovec golobčeka na drev —. Vzame puško v rok — in pomeri na nj —. Bučelica pa pribrenči in lovca v rok — zbode. Lovcu roka omahne, puška poči na stran; golobček zdrav in vesel zleti z drev —. Tako je bila bučelica hvaležna proti golobe —. 123. naloga. Naloga kakor pri 121. Pastir žene živino na —. On pase živino na —. Solnce zahaja za —. Ono je za —. Voda lije z —. Orač se postavi pod —. On stoji pod —. Deva si klobuk na —. Ima klobuk na —. Deklica dene denar v —. Denar je v —. Pot vodi nad —. Jastreb leta nad —. Berač stoji pred —. Berač se postavi pred —. Svelja prišiva gumbo na —. Dolina je med —. Prekladamo vrečo z ram — na —, s kol — na —.lz dežja pod —. Vodo gasimo z —. Idi s trebuhom za —! Konj se brani s —, sova pa s —. e. Prislovno določilo. §. 53. Brat je tam. Na pragu se petelin repenči. Danes grem v mesto. Po zimi je peč potrebna reč. Curkoma lije dež. Govorite na glas! Deček piše. Pridni deček piše. Pridni deček piše nalogo. Pridni deček piše nalogo pri mizi. Pridni deček z g o d a j piše nalogo. Pridni deček lepo piše nalogo. Pridni deček piše nalogo iz veselja. Razenprilastkaindopolnilajetudi prislovno določilo pridjan stavkov člen. Prislovno določilo določuje dopovedek in naznanja, kje, kedaj, kako ali zakaj se nekaj dela ali godi. Za določilo se rabijo: 1. prislovi, 2. samostavniki s predlogi, pa tudi brez predlogov. Prislov. §. 54. Prislovi so besede, ki naznanjajo, kje, kedaj ali kak6 se kaj dela ali godi. Znanijo torej kraj, čas ali način. Krajevni prislovi odgovarjajo na vprašanje: kje? kam? kod? N. pr. tu, tukaj, tam, tamkaj, tja, tod, drugej, drugam, drugod, nekjé, nekam, nekod, kjer koli, kamor koli,koder koli, nikjer, nikamor, nikod (nikodjer), zunaj, ven, povsod i. t. d. 124. naloga. Poiščite krajevne prislove v sledečih stavkih: Povsod je dobro, doma najbolje. Kamor je šla sekira, naj gre še toporišče. Spodaj toplo, zgoraj mrzlo. Sopara se vzdiguje kvišku. Zunaj lep, znotraj slep. Jabolko ne pade daleč od jáblani. Idi naprej, ne nazaj! Časovni prislovi odgovarjajo na vprašanja: kedaj? kólikrat? koliko časa? N. pr. zdaj, nekedaj, kadar koli, skoraj, še, že, vselej, potem, tedaj, nikdar (nikedar), nikoli, danes, jutri, včeraj, zjutraj, nocoj, drevi, davi, zveeér, sinoči, zgodaj, letos, lani, kmalu, pred (prej), precej, včasih (časih), davno; tolikrat*), dostikrat, večkrat, zopet, večinoma, vedno. 125. naloga. Postavite namesto črtic časovne prislove: — lahko delamo. — meni, — tebi. Imej Boga — pred očmi! Hudoben človek — ni srečen. — utegne marsikaj drugače biti, kakor je bilo. — zvoni. Solnce — vzhaja, — pa zahaja. — vstajamo. Bodi — pokoren! — smo obilo naželi. — je toča pobila. Prislovi načina kažejo, kakó se kaj dela ali godi. N. pr. celó, dá, drugače, gotovo, jako, le, manj, menda, nalašč, namreč, nápak, narazen, narobe, nenadoma, *) Opomnja. Stevniki, ki se zvežejo z besedico „krat", imenujejo se ponavljavni ali prislovni števniki. Izobražujte nekatere! Katere vrste itevnikov Se poznate? pač, polagoma, popolnoma, posebno, prar, res, samotež, skrivaj, skupaj, vkup, zaporedoma, zar6s, zastonj, zel<5 i. t. d. Pomnite: Kot prislov rabi se tudi vsak pridevnik s končaj em srednjega spola. 126. naloga. Poiščite načinovne prislove iz teh stavkov: Zid stoji navpik. Dež curkoma lije. Vznik leži. Bolje nekako kakor nikakor. Ali samotež pelješ? Orel visoko leta. Majhen lonček nenadoma skipi. Predice tanko predejo. Učenec lepo piše. Posel hodi peš. Gladko berite! 127. naloga. Učenec se vede spodobno. Učenec je spodoben. Spodoben učenec je učitelju v veselje. Njegov rokopis je lep. On lepo piše. Lep rokopis se hvali. Mirno spanje krepčd človeka. Spanje je mirno. Naj mirno spava! Pes je hud. Hud pes grize. Ogenj dobro služi, hudo gospodari. Toplo solnce oživlja naravo. Na prekosolnčji je toplo. Solnce toplo sije. Prepišite te stavke in podčrtajte pridevnike v dopo-vedku enkrat, pridevnike v prilastku dvakrat, prislove trikrat! Prislovno določilo kraja, časa in načina. §. 55. 128. naloga. Previdnost nikjer ne škoduje. Mačka gre rahlih stopinj. Golob je med orle zašel. Velike skrbi zgodaj lase ubelijo. Prevzetija se povsod spotika. Nekatere živali spijo čez zimo. Kamen drči navzdol. O kresi se dan obesi. Vodo v Savo nošis. Ne drži rok navskriž. Bob v steno mečeš. Zajec leti navzgor. Po storjenem delu lahko počivaš. Ni vsak dan božič. Solnce gre izza gore. Ladja rine od kraja. Pastir mora na zimo v nižave. Delali smo od belega dne do trde noči. Blag6 se po niti nabira. Med dobrimi sosedi je dobro živeti. Lenuh ob setvi malo žanje. Med letom ne zapuščaj službe! Vse pod solncem je minljivo. Sinoči se je nesreča zgodila. Izpišite prislovna določila a) kraja, b) časa, c) načina; določila po samostavnikih izražena zapišite posebe! (Da po posameznih določilih prav povprašujete!) 129. naloga. Napravite 120. nalogo še enkrat in podčrtajte prislovna določila! 130. naloga. Storite ravno tako z 121. nalogo! Prislovno določilo vzroka §. 56. Kako se vpraša po prislovnem določilu vzroka? 131. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte vzročna določila: Veselja mi srce igra. Iz sadu se drevo spozni. Vse za dom in za cesarja! Pridna gospodinja skoči za pero čez plot. Za lakoto je umrl. 132. naloga. Izpišite iz sledeče pesmi vsakovrstna določila: Cerkvica. Cerkvica tam gor' samčva. Tiho zr6 v dolinski mir; Dol po travniku prepeva Deček mlad, vesel pastir. v Žalostno zdaj zvonček klenka, Jok pogrebcev zadoni; Ni veselja čuti žvenka; Deček sluša in — molči! Gori spijo v zemlji hladni, Ki dol' srečni bili so; Tudi tebi, deček mladi! Kedaj gori zapoj<5. 133. naloga. Storite ravno tak6 pri pesmi „Popotnik.'" Drugo berilo iu slovnica za ljudske Sole. 14 134. naloga. Dobri kosec. Kosec gre zjutraj zgodaj na polje detelje kosit. Tu priseče do necega ptičjega gnezda. Sedem golili ptičkov je milo čivkalo v gnezdu. Smilijo se mu uboge živalce. Zat6 pusti okoli gnezda nekaj detelje. Stara ptiča med tem ves čas žalostno sem ter tja letata. Potem pa prideta blizu in pitata mladiče. Kmalu se izgodnjajo. S peljem se zahvaljujejo koscu za njegovo dobroto. Izpišite iz te povesti: a) gole stavke, b) prilastke, c) dopolnila, d) prislovna določila. 135. naloga. Prepišite to povest in zaznamujte na znanih vam besedah, katerega plemena da so! samost. glag. prislov N. pr. Kosec gre zjutraj i. t. d. 136. naloga. D omovina. Vsak človek ima svojo domovino. Naša domovina je materina dežela. Tu je naša zibel tekla; tukaj smo trgali prve rože; tukaj smo lovili prve metulje. Še ptičica ljubi svoje gnezdo. Kako bi človek pozabil svojega rojstvenega kraja! V materinej deželi smo doživeli najslajšega veselja. Vsak grič nas spominja mladih dni. Vsak studenec nam pripoveduje o sreči pretekle mladosti. Izpišite: a) gole stavke, b) vse prilastke, c) vsa dopolnila, d) vsa določila. 137. naloga, a) Prepišite one stavke in zaznamujte na znanih vam besedah, katerega plemena da so. b) Povejte pri vsakej besedi prvih 6 stavkov, kar se omeniti dd! N. pr. Vsak — je nedol. števnik, m. spola, edn., imenov. ima — prehaj. glagol, 3. oseba, edn., sedanji č., tvorna obl., določni n. c) Storite ravno tako z besedami ostalih stavkov ! Spisne vaje. Povesti. 1. Hudobija se sama kaznjuje. Neka stara gospodinja je imela tri dekle, katere je vsako jutro budila, kakor hitro je petelin zapčl. Dekle so bile lene. Rade bi bile spale, dok da jim solnee v postelj posije. Pomenkujejo se, kaj naj bi storile. Skrivoma zadavijo petelina. Ta hudobija sicer ni postala očita, vendar deklam ni prinesla nobenega haska. Stara gospodinja namreč ni mogla spati. Ker ni vedela, kako zgodaj da je, budila je dekle še bolj zarano, večkrat že o polnoči. 138. naloga. Preberite to povčst večkrat prav pazljivo, pripovedujte jo ter jo zapišite; ravnajte se po teh vprašanjih: Kedo je služil pri nekej starej gospodinji? Kakšne so bile dekle? Kako dolgo bi bile rade ležale? Kedaj jih je gospodinja budila? Zakaj so se hotle dekle petelina iznebiti? Kako so ga odpravile? Kedaj so morale dekle zdaj vstajati? Zakaj? 139. naloga. Zamčnite v gornjej povesti sledeče besede z v oklepih stoječimi: Gospodinja (kmetica), len (vtragljiv), pomenkujejo (pogovarjati), skrivoma (skrivaj), zadavijo (vrat zaviti), hasek (dobiček) , kako zgodaj (obkorčj). 140. naloga. Zapišite enako povest o gospodarji in dveh hlapcih! Bučelica in golobček. 141. naloga. Zapišite to povest (naloga 122.) odgovarjajoč na sledeča vprašanja: Kedo je padel v vodo? Kedo je videl bučelico plavati? Kje je sedel golobček? Ali se mu je bučelica smilila? Kaj je tedaj od vejice odtrgal? Kam je spustil peresce? Kako se je bučelica rešila? Kam je prigomazila? Kedo je bučelico otel? Kakšna je bila bučelica proti golobčeku? Kje pa je kmalu potem zopet sedel golobček? Kedo je prišel mimo? Kam je lovec s puško pomeril? Kedo hitro prileti? Kam se vsede bučelica? Kaj stori? Kam je puška počila? Koga je bučela rešila smrti? 142. naloga. Postavite v tej povesti namesto sledečih besed v oklepajih stoječe: Bučelica (bučela), golobček (golob), voda (ribnjak), drevo (grm), peresce (list), prigomaziti (priplavati), iz vode (na suho). 3. Kedor ne uboga, tepe ga nadloga. Zima je bila. Mraz je hudo pritiskal. Nekega dne reče Tonček po končanej šoli svojim součencem: „Idimo na led!" Mnogo se jih podA ž njim k bb'ž-njej reki, katera je bila čez in čez zmrzla. Fante sreča star mož, svari jih in pravi: „Ne hodite mi na led, da se vam kaka nesreča ne zgodi!" Tonček ne mara za starca in njegove besede. Prvi skoči na led. Ko pa začne drsati, pokne še tanka ledenica. On izgine v šumečih valovih, tovariši pa kričaje zbeži. Utonil bi bil, ko bi ga starec ne bil rešil. 143. naloga. Pripovedujte to povest odgovaijajoč sledečim vprašanjem: Kedaj je hodil Tonček sč svojimi tovariši iz šole? Kam so prišli? S čim je bila reka pokrita? Kaj je Tonček nasvetoval? Kedo je fante svaril? Kedo nI ubogal? Kam je šel Tonček ? Kaj se je zgodilo ? Kaj so storili součenci ? Kedo je fanta rešil? 144. naloga. Zapišite to dogodbo tak<5, kakor bi jo Tonček pripovedoval! 145. naloga. Zapišite jo tak<5, kakor bi jo pripovedovali součenci! 146. naloga. Spišite po vzoru te povesti drugo in sicer s pomočjo tega gradiva: a. Blažek gre iz šole. Na cesti stoji voz z dvema konjema. Blažek skoči h konju in dd si pri njem opraviti. Voznik ga svari. Blažek ne uboga. Konj začne biti in udari nepokornega dečka. b. Nežica je igrala z mačko. Mati so jo svarili. Nežica ni ubogala. Mačka razpraska Nežici lice. Kakšen napis bil bi še primeren tej povesti? C. Peter in Pavel prideta na vrt, na katerem je stal bučelnjak. Vrtnar ju opominja, naj ne motita bučel. Peter odgovori, da ga še nikdar ni bučela piknila. Pavel uboga. Peter se približa bučelnjaku. Več bučel se mu zaleti v lase in obraz. Glava mu debelo oteče. d. Janez je bil predrzen fant. Plezal je na najvišja drevesa. Kopal se je, kjer je bilo najbolj globoko. Učenik ga večkrat posvari. Janez se ne zmeni za opominjanje. Neki dan gre v gozd. Na visokem drevesu zagleda ptičje gnezdo. On spleza do gnezda. Na enkrat se ulomi veja, na katerej je stal. Janez pade na tla in si zlomi nogo. Drvarji so blizu. Nes6 ga k starišem. Lesjak in grozdje. Lesjak pride nekega dne mimo vinske trte, ki je bila polna sladkega grozdja. Dolgo stopa okoli in premišljuje, kako bi prišel do njega. Na enkrat začne skakati in se spenjati po trsu; pa vse je bilo zastonj. Grozdje je viselo previsoko. Ptice na bližnjem drevesu so se, jele posmehovati. Ko lesjak to zapazi, obrne se zaničljivo od trsa in reče: „Grozdje je za me še prekislo; nečem ga.u 147. naloga. Zapomnite si to basen ter jo zapišite iz pameti! 148. naloga. Bik in deteljišče. Mislite si bika na mestu lesjaka, zagrajeno deteljišče na mestu grozdja, krave na mestu ptic! 149. naloga. Mačka in pečenka. Mislite si mačko na mestu lesjaka, pečenko v omari s križevatimi durmi na mestu grozdja, dva psa na mestu ptic! 150. naloga. Fant in ptičje gnezdo. Mislite si na mestu lesjaka, trsa, grozdja in ptic sledeče osebe in predmete: Fant, drevo, ptičje gnezdo, igrajoče deklice. Popisi. Nož. Nož je orodje. Ima rezalo in držaj. Rezalo je podolgovato, ima konico, hrbet in ostrino. Držaj ima lesene, koščene ali rožene platnice. Nožar dela nože iz jekla ter jih brusi. Z nožem režemo mehke, pa tudi trde reči. Imamo kuhinjske in razne rokodelske nože, peresnike, stegnence in britve. 151. naloga. Popišite mizo, knjigo, vrata! Vprašanja: Kaj je reč? Kateri so sestojni deli? Kakšni so sestojni deli? Kedo jo nareja in iz česa? čemu je nam reč? Kakšna je reč po vnanjej podobi in po potrebi, katerej ona, služi ? 152. naloga. Popišite 1. našo šolsko izbo, 2. vašo domačo izbo! Pazite na sledeča vprašanja: Kje je izba? Kako je dolga, široka in visoka? Koliko ima oken? Na katerej strani so okna, na katerej duri? Kje stoji peč? S čim so stene okinčane? Kaj je v izbi? Čemu je izba? 153. naloga. Popišite svoj domovinski kraj! Vprašanja: Kako se imenuje vaš domovinski kraj? Kaj je? (vas, trg, mesto). Kje je? (okraj, dežela). Kakšna je okolica? Koliko šteje hiš in prebivalcev? S čim se pečajo stanovalci? Kateri jezik govori? Kakšno vero imajo? Katera so največja in najimenitnejša poslopja? Kedo je vašej občini predstojnik? Katere vasi so vašej sosedne? Mačka. 154. naloga. Mačka je domača žival. Ona ima tanko, vitko telo, okroglasto, kratko glavo in raskav jezik. Očesi ste sivi in se v temi svetite. Ušesi stojite po konci. Rep je dolg, dlaka mehka. Na prednjih nogah ima pet, na zadnjih štiri prste z ostrimi kremplji, katere lahko skrči in skrije. Mačka je prekanjena, zvita in potuhnena hinavka, ki se ljudem rada prilizuje. Ona je snažna, vedno se liže in umiva. Mišim in podganam je huda sovražnica. Njena koža daje kožuhovino. 155. naloga. Popišite mačko po sledečih vprašanjih: Kakšno telo, glavo, jezik, kakšno dlako in kakšni rep ima mačka? Kakšni ste očesi gledč barve? Katero posebnost imate očesi? Kako ste ušesi postavljeni? Koliko prstov ima na sprednjih, koliko na zadnjih nogah? Kakšni so kremplji ? Katere lastnosti ima mačka? S čim nam koristi? 156. naloga. Popišite psa! Vprašanja: Kje živi pes? Kakšno je telo? Kakšna glava? Kakšni ušesi? Kakšne zobe ima pes? Kakšne kremplje? Kakšne barve utegne biti dlaka? Katere so najimenitnejše pasje zvrsti ? V čem koristi ? Kedaj je pes silno nevaren? Zakaj? Od česa steče pes? Kako se loči stekel pes od zdravega? 157. naloga. Popišite ovco! Vprašanja: Kakšna žival je ovca? Kateri so deli njenega trupla? S čim je pokrita? Kakšne barve je volna? Kaj ima oven navadno na glavi ? Kako se imenujejo mlade ovce? Kako nam ovca koristi? 158. naloga. Popišite jablan ! Vprašanja: Kakšno deblo ima jablan? Kakšno skorjo? Kako visoko zraste jablan? Kakšne so veje? Kakšno perje ? Kako cvete jablan ? Ali je sad peškast ali koščičast? Kako nam jablan koristi? 159. naloga. Popišite hruško! 160. naloga. Popišite, kako se dela na polji! Grnoj-oranje-posevanje-brananje-žetev. 161. naloga. Popišite, kako ribič ribe lovi! Pisma ali listi. Prošnje. Ljubi prijatelj! Ko sem bil zadnjič pri tebi, prebiral sem lepe pesemske bukve. Nekatere pesmi so se mi tako lepe zdele, da bi jih rad prepisal. Prosim te torej lepd, posodi mi bukve za osem dni. Skrbno jih bodem varoval, da se ne zamažejo. O pravem času ti jih pošlje nazaj tvoj prijatelj V Bistrici 31. julija 1879. France. 162. naloga. Preberite ta list in prepišite ga! 163. naloga. Premenite ta list ter ga začenjajte z: a. Prosim te, —. b. Bodi tako dober —. C. Skazi mi prijaznost —. in končajte z: a. Srčno te pozdravlja —. b. Osta jam —. C. Izpolni prošnjo —. Odgovor. Ljubi France! Tu ti pošiljam knjigo, katero si želel. Veseli me, da ti morem s čim ustreči. Obdrži bukve, kakor dolgo hočeš; saj vem, da so pri tebi hranjene. Kadar utegneš, piši zopet svojemu prijatelju V Ljubljani 3. avgusta 1879. Dragotinu. 164. naloga. Prepišite ta list! 165. naloga. Izpremenite ta list ter ga začenjajte z: a. V svojem zadnjem pismu si me prosil —. b. Prosil si me —. c. Rad ti posodim zaželeno knjigo —. končujte pa z: a. Naj bi ti bile v kratek čas —. b. Bodi pozdravljen —. C. Radostno te pozdravlja —. Zahvala in prošnja. Dragi tovariš! Srčno se ti zahvaljujem za pesemsko knjigo, katero si mi poslai pred tednom dni. Imel sem ž njo obilo veselja. Ali bi mi ne mogel še lanskega „Vrteča" posoditi? Odgovori brže bolje svojemu V Bistrici 11. avgusta 1879. Francetu. 166. naloga. Dragotin odgovarja prijatelju, naj potrpi, da bo „Vrtec" vezan. Povabilo. Ljuba Urška! Na našem vrtu zdaj vse najlepše cvete. Vem, da si posebna prijateljica cvetlicam. Zat<5 te vabim, pridi nas jutri obiskat. Hočeve se veseliti raznih vonjäv. Zanesljivo te pričakuje tvoja V Štorih 10. maja 1879. Lizika. 167. naloga. Začnite ta list z: a. Vem, da si —. b. Povabim te —. Odgovor. Preljuba Lizika! Prav žal mi je, da Te *) ne morem obiskati. Stariši so se namreč danes zjutraj v Ljubljano odpeljali in mi prepovedali, od doma hoditi. Zahvaljujem se Ti za prijazno vabilo. Ostani mi zdrava in vesela! Tvoja V Celji 11. maja 1879. Urška. 168. naloga. Prepišite ta list! 169. naloga. Urška sprejme vabilo in bode Liziko kmalu obiskala. Voščila. Dobri bratec! Danes obhajaš svoj veseli god. Iz celega srca želim ti vso srečo. Bog te ohrani zdravega! Bodi tudi v zana-prej prijazen svojej sestri Na Jesenicah 16. avgusta 1879. Juliki. *) Opomnja. Osebni zaimki, ki kažejo nagovorjeno osebo, pišejo se r listih v Saših z veliko zaietno irko. 170. naloga. Prepišite ta list! 171. naloga. Začnite J to pismo z: a. K tvojemu godu —. b. Ker obhajaš danes svoj god —. Premili stariši! Jutri nastopimo novo leto. Prav iskreno se Vam zahvaljujem za vse dobrote, katere ste mi, dragi stariši, v preteklem skazovali. Bog naj Vas tudi v novem letu vsega hudega milostljivo obvamje! Obilno naj Vam povrne, kar ste dobrega storili Vam hvaležnemu sinu V Gorici 31. decembra 1879. Matevžeku. 172. naloga. Prepišite to pismo! 173. naloga. Zapišite je z drugimi besedami! 174. naloga. Učenec prosi součenca, naj mu povč, kar so učitelj prejšnji teden razlagah. 175. naloga. Prijatelj vabi prijatelja v trgatev. 176. naloga. Brat piše sestri za god. 177. naloga. Učenec vošči prijatelju srečno novo leto. Zapopadek. I. Povesti, pesmi in pregovori. Stran Stran 1. Molitev 3 16. Mati..... 14 2. Troji prijatelji • • — 17. Povračuj hudo z dobrim! 15 3. Zjutraj • 4 i 8. Drago zfljice • 16 4. Drago kamenje • 5 19. Večerno solnce 17 5. Zlate resnice • • — 20. Bodi prijazen in postrežljiv _ 6. V slogi je mofi 6 21. Spodobno se obnašaj! 18 7. Zadovoljni pastirček • — 22. Pregovori .... 20 8. Prva skrb • 7 23. Bog je pravičen 21 9. Mladini • • 8 24. Pošten beraček — 10. Bog pomaga • 9 25. Bodi usmiljen! • 22 ii. Goreča voda • — 26. Kam in kje ? • 23 12. Varičnost • • 10 27. Vsem se ne more ustreči — 13. Cena .... ■ 11 28. Pregovori .... 24 14. Lažnjivec • • 12 29. Prazen strah 25 15. Sirota Jerica • • 13 30. Sreče dom — II. Človeško truplo, jed in pijača. Stran Stran 31. Zdravi udje • 27 38. Uganka .... 33 32. Čuti .... • 28 39. Kravir .... — 33. Kaj imam • ■ 29 40. Hruška .... 34 34. Zdihljeji slepega • — »41. Skrb za zdravje 35 35. Najžlahtneje dišave • • 30 V42. Kruh in voda • 36 36. Velika pogrnena miza • 31 43. Strupene jagode 37 37. Pot do kruba • • 32 44. Bog za vse skrbi • — in. Stran 45. Hiša.....39 46. Lastovkam - • -41 47. Korist goveje živine • — 48. Konj.....42 49. Koliko stoji žrebe • • 43 50. Ovca.....44 51. Krava, konj, ovca in pes — 52. Pes.....45 53. Prešič .... 46 54. Koza.....47 55. Mačka .... 48 56. Miš.....— 57. Puran • 49 Dom. Stran v 58. Gos.....50 59. Domači golob • • — v 60. Vrabec • 51 61. Sraka in pavje pirje • 52 62. Na vrtu • • • -53 63. Kožici • — 64. Cvetlice • — 65. Bučela in ovca • • 54 ^66- Kujavi hrošč • -56 v67. Glogov belin • 57 68. Kuhinjski ščurek ■ • 58 v69. Čerešnja • 59 70. Besedna uganka • • 60 IT. Polje, Stran 71. Pomlad • • 61 72. Pomladanska • 62 73. Cvetlice . . _ 74. Kukavica • • 63 75- Spomladi v gozdu • • 65 76. Krt • • • • 66 77. Skijanec • • • 67 78. Deček in ptica . _ 79. Martinček ali gaSčarica ■ 68 80. Rega . • ■ 70 81. Poletje ■ 71 82. Žitno klasje . _ 83. Na polji • • • 72 84. Vran ali krokar • • 73 85. Modri škorec • . _ 86. Kanja • ■ 74 87. Pastir • 75 88. Bezeg • 76 89. Lepi hrast . _ in gore. -Stran 90. Vode .... 77 v 91. Postrv • • • -78 92. Ščuka .... 79 93. Jes«5n .... 80 v94. Zajec .... — 95. Srna . 81 v 96. Krompir • • • -82 97. Mah .... 83 98. Drobtine .... 84 99. Zima • — 100. Jež in lisica • • 85 vi 01. Smreka • 86 v 102. Železo • — »103. Kuhinjska sol • • 87 104. Zlato .... 88 105. Petrolej ali kameno olje 89 106. Baker ali kotlovina • 90 107. Kmet .... 91 T. Nebo in zemlja. Stran Stran 108. Solnee • • 92 v 120. Zrak • 103 * 109. Strani neba • 93 vl21. Veter v^ • • 104 110. Na goro • 94 122. Solnce in veter • 106 v 111. Dan in nož 95 123. Hlapenje • — 112. Lahko noč ■ 97 -v 124. Megla, oblak, dež - • 107 113. Letni Saši 98 125. Solnce in dež • 108 114. Uganka ... 99 126. Mavrica • • 109 v 115. Nevihta • 100 vl27. Sneg in toča •, • — 116. Strela — "128. Rosa in slana • 110 117. Zvezde . 101 129. Uganki • — *«-118. Luna 102 130. Zimski dan • 111 v 119. Lunini izpremini . — 131. Uganki • • 112 TI. Domovina in zgodovina. Stran Stran 132. Domače ognjišče • 113 149. Kras 128 vl33. Domačija — 150. Skopulja • 129 134. Šola 114 151. Pripovedka o landeäke ^135. Reka, veletok, morje 115 gradu . 130 136. Iz malega raste veliko 116 152. Vrbsko jezero — ^ 137. Mesto, trg, vas — vl53. Solon in Krez 132 v 138. Stanovi • 117 154. Krez in Cir • 133 v 139. Občina • 118 -155. Mladost Aleksandra Veli- v 140. Okraj 120 cega .... 134 141. Dežela • — 156. Rimski cesar Tit ■ 135 142. Popotnik 121 v 157. Stari Slovani • 136 143. Celje, za časa Rimljan« v 158. HižSe starih Slovanov 137 Celeja • 122 159. Atila 138 144. Ptujsko polje • 124 160. Belizar • 140 145. Obir 125 vl61. Ciril in Metod — 146. Cirkniško jezero • — 162- Zajčki samostan • 141 147. Sava 126 163. Leopold Babenberški 142 148. Drava, Sava in Soča 127 "164. Rudolf Habsburški 143 Stran 165. Bratovska ljubezen • 144 166. Ustanavljanje goratanskih vojvod • 145 167. Mladi Vukanovič • • 146 168. Cesar Jožef II. • • 147 169. Lavdon . • • -148 Stran 170. Lep zgled . . -149 171. Ljubezen do domovine • 150 ^172. Cesar Franc Joief in ribičev sin • • • — Cesarska pesem • 151 Druga slovenska slovnica. (153-219) Z