bOl.^ S5? Primorski Poštama piačana v gotovini ^ ~ ~ .. Abb. postale 1 gruppo Cena 4U0 llT novink Leto XXXVI. St. 230 (10.750) TRST, nedelja, 5. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani, partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL SKRAJEN POSKUS SINDIKATOV, DA S POSREDOVANJEM MINISTRA ZA DELO PREMAGAJO NEPOPUSTLJIVO TRMO PODJETJA Danes odločilno srečanje za rešitev spora FLM-Fiat Jedro razprave rotacija pri dopolnilni blagajni in jamstva za povratek na delo - Novi izzivalni «oglasi» Fiata RIM — Današnji dan bi mogel biti odločilen za izid prizadevanj za rešitev «afere Fiat*, ki že dolgo razburja vse italijansko javno mnenje. Včeraj so ožje delegacije sindikata kovinarjev in vodstva podjetja ponovno podrobno opredelile stališča in predloge obeh strani glede ukrepov, ki naj bi pri zmanjšanju proizvodnje nadomestili množične odpuste. Na jutranjem zasedanju so s posredovanjem funkcionarjev ministrstva za delo razpravljali predvsem o vodilih in načinih izvajanja dopolnilne blagajne, ki Jo je Fiat sklenil uveljaviti od ■■imiiiui ponedeljka do konca leta za skoraj 24.000 uslužbencev, pri čemer sta pa bistveni zahtevi sindikata (poleg preveritve, da se ne izvajajo diskriminacije) načelo rotacije in pa jamstva, da se bodo z novim letom delavci vrnili v tovarne. Odločilno srečanje se bo 'začelo danes zjutraj ob 10. uri pa najvišji ravni, saj se bodo na ministrstvu za delo zbrali ob posredovanju samega ministra Foschi-ja na eni strani generalni tajniki enotne sindikalne zveze Lama, Carniti in Benvenuto poleg voditeljev neposredno prizadete stro- medtem ko je psi potrdil craxija za tajnika Forlani bo jutri začel posvetovanja Predsednik republike Pertini sprejel Forlanija in Craxija RIM — Arnaldo Forlani, ki mu je predsednik republike Pertini poveril nalogo, da sestavi novo vlado, bo jutri uradno (začel posvetovanja s političnimi silami. Njegova naloga nikakor ni lahka, saj je njegov namen razširiti dosedanjo vladno koalicijo, ki se je klavrno razbila na tajnem glasovanju o gospodarskih ukrepih, vključitev liberalcev in socialdemokratov, ali vsaj slednjih, pa je takoj naletela na ostro reakcijo socialističnega tajnika Craxija, ki nima najmanjšega namena dovoliti, da bi vlogo socialistične stranke zreducirali na vlogo obrobnega zaveznika krščanske demokracije. temveč hoče ostati glavni partner večinske stranke. Zato je tudi prisilil k odstopu vodstvo PSI, centralni komite pa je v petek ponoči izvolil 35-člansko vodstvo (10 članov več kot doslej) v katerem računa Craxi na dve tretjini glasov, opozicija pa ima v njem le tretjino članov. Levica v stranki se s Craxije-Vo politiko ne strinja. Njen najvidnejši predstavnik Signorile, do četrtka namestnik tajnika, je po seji centralnega komiteja izjavil, da ima Craxijeva politika lahko tragične posledice za socialistično stranko, saj utegne povzročiti njeno popolno osamelost. Ko je govoril o odnosu med socialisti in komunisti, pa je Signorile menil, da se morata obe stranki zavedati bistveno različnih vlog, ki jih imata v sedanjem političnem trenutku. Na vprašanje, kaj meni o govoricah, po katerih naj bi Per-tini poveril nalogo, da sestavi vlado republikanskemu tajniku Spa-doliniju, če bi Forlaniju poskus spodletel, je Signorile dejal, da bo manevrsN prostor bodočih kandidatov še tesnejši od onega, ki ga ima trenutno Forlani. Forlani je imel včeraj vrsto neformalnih stikov s tajniki nekaterih strank. Tako se je zjutraj sestal s socialističnim tajnikom Craxijem, popoldne pa z republikancem Spadolinijem in demokristjanom Piccolijem. Tako Forlani kot Craxi sta imela včeraj tudi daljši pogovor s predsednikom republike Pertinijem. To pa nista bila edina sestanka, ki ju je imel včeraj socialistični tajnik. Sestal se je namreč tudi s socialdemokratskim tajnikom Longom, s katerim sta se domenila, da se bosta delegaciji obeh strank sestali v torek, da bi govorili o političnih smernicah, ki so izšle iz zasedanj obeh vodstev, V Genovi odkrili še eno skrivališče rdečih brigad GENOVA — Včeraj dopoldne je genovska policija odkrila* novo skrivališče rdečih brigad. V trenutku, ko so policaji vdrli vanj, Pa ni bilo v notranjosti nikogar. Skrivališče je pravzaprav navadno stanovanje v Ulici Palestro. v samem središču mesta. Njegova Prednost pa je ta, da se skozi njegova okna lahko pride v pravcati vožel malih uličic, kar je Prišlo teroristom še posebno prav. V skrivališču so preiskovalci našli mitraljez, samokres, ročno bombo in deset milijonov lir v bankovcih po 50.000. To je že drugo skrivališče rdečih brigad, ki so ga genovski preiskovalci odkrili v zadnjih treh dneh v mestu in okolici. Nova pokrajinska uprava v Gorici GORICA — Z izvolitvijo socialista Silvia Cumpete za predsednika goriške pokrajinske uprave ter z izvolitvijo članov pokrajinskega odbora, se je pozno ponoči zaključila tudi več kakor štirimesečna upravna kriza v tej ustanovi. Goriško pokrajino bo upravljala koalicija krščanske demokracije, socialistične stranke, socialdemokratske stranke, repubii -kanske stranke ter Slovenske skupnosti. Socialistom so zaupali predsedniško mesto, krščanska demokracija ima tri odbomištv-. o-stale tri stranke, ki imajo vsaka po enega predstavnika v pokrajinskem svetu, pa po eno odbomiško mesto. Nova večina razpolaga s 15 glasovi. ke kovinarjev, na drugi pa vsi najvišji funkcionarji Fiata z na-vim pooblaščenim upraviteljem Romitijem na čelu. Tu bodo mogli do kraja preveriti možnost izhoda s sprejemljivim sporazumem, ki naj odmakne Damoklejev meč množičnih odpustov in s tem umiri naraščajočo družbeno napetost, ki se je iz Fiatovih obratov prenesla že na širšo skupnost, ali pa bodo morali ugotoviti, da ne dopušča trma Fiatovega vodstva nobenega sporazumnega izhoda, s težko predvidljivimi, a vsekakor zaskrbljujočimi posledicami za družbene odnose. Pričakovanje vse družbene skupnosti, od sindikatov do političnih sil, navdihuje zatorej zaupanje, da bo vendar tudi pri vodstvu največjega italijanskega industrijskega podjetja in njegovih lastnikih (družini Agnelli) prevladal čut odgovornosti, ki .je toliko bolj potreben v trenutkih resne gospodarske in tudi politične krize v državi. Resnici na ljubo ni pa na žalost opaziti v ravnanju Fiata znamenj spravljivosti in odstopanja cd namena, ki ga sindikati označujejo za poskus ponovnega vzpostavljanja neome;e-ne oblasti gospodarjev v tovarnah, da vedi ofenzivo zanrte.iših gospodarskih krogov proti sindi-ka’nim pridobitvam. Vodstvo turinskega podjetja se je namreč ponovno odločilo za objavo svojih stališč v ostri polemiki s sindikati v večjih italijanskih listih, v obliki velikih o-g’asov (katerih vsak stane le'nekaj manj kot 10 milijonov lir). Sindikalno gibanje označuje take pobude za grobo izzivanje, trudi se pa nanje dostojno odgovanati na vseh ravneh. Zato sta FLM in zveza CGIL - CISL - UIL pozvala ravnateljstva in tovarniške svete časopisov, naj odgovarjajo na Fiatove «oglase» s podatki, ki utemeljujejo prepričanje, da se za dopolnilno blagajno skrivajo množični odpusti in s pozivi k solidarnosti do delavcev, ki se borijo za ohranitev delovnega mesta. Medtem sp nadaljuje mobilizacija v vseh Fiatovih obratih, vsi so pa z mislimi v Rimu: če bi se pega jan ia danes razbila se bedo morali delavci pripraviti na še ostrejše oblike borbe, vsedržavno vodstvo CGIL - CISL - UIL pa bi že v ponedeljek oklicalo splošno stavko. Minister Foschi bo danes spet predsedoval srečanju med vodstvoma sindikatov in Fiata (Telefoto AP) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiimiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB ŠAT-EL-ARABU SE BOJI STOPNJUJEJO Teheran zavrača prekinitev ognja in pošilja na bojišče nove enote Irak s težavo kljubuje iranski ofenzivi - «Phan(omi» ponovno bombardirali Bagdad BAGDAD, TEHERAN - Boji ob šat-el-Arabu se iz ure v uro stopnjujejo. Irak'pošilja na fronto nove sveže enote, da bi zaustavil iransko protiofenzivo. Tuji dopisniki poročajo iz Basre, da prihajajo vedno nove iraške o-krepitve. Iz skopih uradnih komunikejev obeh generalštabov je razvidno predvsem, da so boji najostrejši pri Koramšaru in da žanje iranska protiofenziva v Koramšaru prve uspehe. Iranski lovski bombniki so včeraj prvič po treh dneh ponovno bombardirali Bagdad, v odgovor na iraške letalske napade na Ko-ramšar, Abadan, Masdžed, Sulejman, Koramabad in Saneh. Izredno aktivno je iransko težko topništvo in njihove raketne baterije, ki iz zaledja tolčejo iraške položaje na obeh bregovih Šat-el-Araba. V Teheranu zatrjujejo, da so prisilili k umiku iraško vojsko na številnih odsekih fronte, pri Šalamčeju, 16 kilometrov severno od Koramšara, so jih baje potisnili celo preko meje. Povsem razumljivo iraški gene- ............m..................................n PO EKSPLOZIJI BOMBE PRED SINAGOGO V PARIZU Ogorčenje in preplah med pripadniki celotne judovske skupnosti v Franciji « Atentat je terjal tri smrtne žrtve in deset ranjenih - Le Monde povezuje Pariz, Muenchen in Bologno v črni trikotnik PARIZ — Več kot tisoč oseb je včeraj zjutraj prisostvovalo verskemu obredu v pariški sinagogi v Kopernikovi ulici, kjer je predvčerajšnjim zvečer eksplodirala bomba in ubila tri nedolžne žrtve. Med osebnostmi, ki so prisostvovale obredu, so bili tudi tajnik socialistične stranke Francois Mitterrand, predsednica evropskega parlamenta Simone Veil, glavni tajnik golistične stranke Bernard Pons in drugi. Atentat je bil jasno naperjen proti judovski skupnosti, ki živi v Parizu in ki v vsej Franciji šteje približno 700.000 pripadnikov. Mandatarji in materialni izvajalci atentata so neizpodbitno neonacisti, ki so pred časom imeli v Franciji polvojaške vaje, katerim oblasti niso pripisovale nikakršne teže in so jih zasmehlji-vo označile kot »folkloro*. Na dlani pa so že prvi rezultati preiskave pariške policije, ki je ugotovila, da sta bombo pred sinagogo postavila mladeniča, ki sta se tja pripeljala z motornim kolesom. Pri eksploziji pa so umrli 41-letni Phjlippe Bouissou. 41-let-ni Jean Barbe in 42-letna Aliza Shagrir. Deset ljudi je bilo ranjenih, od katerih eden zelo hudo. Atentat je med pariško judovsko skupnostjo zasejal velik preplah, kajti to je najhujši protisemitski izpad neonacistov po vojni. Ugleden pariški dnevnik Le Monde pa spretno povezuje rdečo nit avgustovskega pokola v Bologni, s septembrskim v Miinchnu in sedanjim v Parizu, kar predstavlja pravo črno ofenzivo evropske skrajne desnice. Kar pa je za francosko javno mnenje najhuje je to, da se bo morala zdaj sprijazniti z dejstvom, da tudi v Franciji obstaja korenito razvejana črna internacionala. Nacistični zločinec Gustav Franz Wagner je napravil samomor SAO PAULO — Nacistični vojni zločinec Gustav Franz Wagner je naredil samomor na svoji farmi v Itabai, kraju, ki je oddaljen kakšnih 50 kilometrov od Sao Paula. Wagner se je zatekel v Brazilijo leta 1952. Leta 1978 pa ga je prepoznal neki jetnik iz taborišča v Sobiboru. kjer je Wa-gngr deloval kot podčastnik. VVagner je «delal» tudi v zloglasnem poljskem taborišču Tre-blinka, kjer je besnel kot krvnik. Umrli zločinec ima na vesti približno 250.000 nedolžnih žrtev, povečini Židov. Nemške oblasti so pri brazilskih oblasteh že večkrat vložile prošnjo za izročitev, vendar brez uspeha. Franz Hafner, odkar so ga odkrili, je že štirikrat poskušal samomor. Šele petič se mu je posrečilo, potem ko si je porinil nož v srce. ralštabi zanikujejo iranske uspehe in trdijo, da so njihove enote obdržale »osvobojeno* ozemlje in se »zmagoslavno* upirajo iranskim napadom. Nepredvideno premoč iranskega letalstva pa opravičujejo, s trditvami, da je Iran dobil nadomestne dele in orožje za svoja ameriška letala iz Turčije in Pakistana. Vojna se torej nadaljuje z nezmanjšano ostrino in skoraj ni več dvomov, da bo dolgotrajna in izčrpajoča za obe državi. Kot kaže Irak že izgublja začetno prednost, ki jo je dosegel v prvih dneh bliskovitega prodora svojih oklepnih in motoriziranih enot preko šat-el-Araba. Iranske kopenske sile so se reorganizirale, na bojišče prihajajo okrepitve iz vzhodnih in osrednjih območij države, prebivalstvo pa je pokazalo neobičajno in nepredvideno lojalnost Teheranu. V takem položaju je čas na strani Irancev, zato s pravo ihto zavračajo vse poskuse premirja. Bagdad je ponovno ponudil z jutrišnjim dnem tridnevno prekinitev ognja, a teheranski odgovor je nedvoumen: »Nadaljevali bomo boj, dokler ne bo zadnji iraški vojak zapustil poslednje pedi iranskega ozemlja.* Predsinočnjim je iranski predsednik Banisadr na tiskovni konferenci izjavil, da bi v sedanjem položaju premirje koristilo le Sa-damu Huseinu, za katerega bi bila prekinitev ognja »pravi blagoslov, za nas pa je nesmiselna, saj so sovražnikove enote še vedno na našem tlu.» Teheran je včeraj tudi protestiral zaradi prisotnosti ameriških radarskih letal «AWACS» v Saudski Arabiji. Medtem se v svetu vedno bolj širi krog držav, ki odločno zavračajo Carterjeve načrte o »mednarodnih silah*, ki bi zagotovile nemoteno plovbo skozi Hormuško ožino. Včeraj je zamisel zavrnila Indija, ki trdi, da bi kaj takega lahko pomenilo neustavljivo razširitev spopada z vsemi tragičnimi posledicami za svetovno skupnost. V svetovnih gospodarskih krogih z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov. Še vedno obstaja nevarnost, da se spopad razširi tudi na druge proizvajalke nafte ob Perzijskem zalivu, če so resnične vesti, da je Irak umaknil del svojega letalstva na letališča arabskih držav Zaliva. Z večjim zadovoljstvom pa ugotavljajo, da je večina izvoznic nafte sklenila povečati prodane količine, da bi odvrnile Zahod od nepremišljenih posegov v sedanji spopad. Unlpol sc razvija BOLOGNA — Zavarovalna ustanova zadružnih in sindikalnih organizacij »Unipol* bo upravljala letos več kot 170 milijard lir zavarovalnih premij. V prvem polletju jp izplačala več kot 37 milijard lir odškodnin, pri čemer ji je uspelo še znatno pospešiti postopek v prid zavarovancem. HAAG — Tu se mudi uradna delegacija SZ, ki je že obiskala Italijo, Nemčijo, Francijo in Avstrijo, da se dogovori o dobavah več kot 40 milijard kub. m naravnega plina v zameno za tehnologijo in opremo za plinovode. Odboru društva «lvan Trinko» V imenu Slovenske kulturno -gospodarske zveze in vseh vanjo včlanjenih organizacij in društev, prejmite najiskrenejše čestitke ob 25-Ietnici obstoja vašega društva. Vaše delo je v povojnem času vzklilo iz vztrajnega prepričanja, da je treba Slovencem v videmski pokrajini zagotoviti obstoj in kulturno rast, kljub tedanjim težkim razmeram, ko je bil že vsak poskus izpričevanja narodne zavesti v Beneški Sloveniji podvržen najhujšim nacionalističnim pritiskom. Znali ste vztrajati in se prebiti skozi najtežje trenutke z zavestjo, da je narodnostno prebujenje Slovencev v videmski pokrajini nelahka, vendar plemenita naloga. Zato je vaše opravljeno delo toliko bolj dragoceno, pa ne samo za razvoj delovanje v videmski pokrajini, kateremu ste vtisnili neizbrisen pečat, temveč je velikega pomena za celotno našo narodnostno skupnost. Ob 25-Ietnici tako plodnega delovanja vam želimo, da bi še naprej uspešno opravljali svoje nenadomestljivo poslanstvo. Slovenska kulturno-gospodarska zveza HHlHiiHiliiillliliiillililliiiiliiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiimiiroilmiliiiiilllliiliiilliiimiiiiiiilHilllHiinMMiiiiiliiiliiiilliiilHliiiliiiiiHillllillullllillIlHlHiillinillliiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiilllllIllllllllllllim.ftiiimii,m,iiiniiii,(t DANES VOLITVE V ZRN IN NA PORTUGALSKEM BONN, LIZBONA - Včeraj, dan pred današnjimi političnimi volitvami v Zvezni republiki Nemčiji in na Portugalskem, so bile agencijske vesti polne predvidevanj o končnih volilnih rezultatih in skrbnih analiz o političnem položaju v obeh državah. Povsem razumljivo vlada največje zanimanje za nemške volitve, ki bi morale po vseh dosedanjih ugotovitvah potrditi dosedanjo vladno koalicijo med socialdemokrati in liberalci. Zmaga kanclerja Helmuta Schmidta je bila pred tedni skoraj stoodstotno gotova, danes pa je položaj na nemškem političnem prizorišču nekoliko spremenjen po krvavem nacističnem atentatu v Miinchnu in posrednem pozivu nemških škofov svojim vernikom, naj omogočijo zmago bavarskega veljaka Franza Josefa Straussa. Politični opazovalci pa si niso edini glede vpliva, ki jih bosta danes imeli obe »nesreči* pri volivcih. Prevladuje mnenje, da bo ostalo' razmerje sil v državi nespremenjeno, ali pa bo nekoliko napredovala vladna koalicija. Precejšnjo neznanko predstavljajo le liberalci, 6aj so na prejšnjih volitvah prejeli nekaj manj kot 8 odstotkov glasov, če bi zdrknili pod 5 od sto, ne bi imeli pravice do zastopstva v zveznem parlamentu. Proučevanja javnega mnenja niso uspela v celoti rešiti tega vprašanja, saj ni jasno, kakšno težo bodo imele razne druge manjše stranke predvsem ekolo-gisti (zeleni), ki skoraj gotovo ne bodo imeli svojih predstavnikov v bonskem parlamentu, a bodo odvzeli glasove predvsem vladni koaliciji Še bolj težko pa je napovedovati današnje portugalske volitve, že šeste po revoluciji »rdečih nageljnov*. Dosedanji politični trend v državi je dokazoval, da se Portugalska pomika proti desni in je malo verjetno, da bo prišlo danes do bistvenih premikov. Vladajoča koalicija AP, ki združuje kr- ščansko demokracijo, socialdemokrate in monarhiste bo verjetno obdržala svoje pozicije in jih morda celo utrdila, prav tako ne bi smelo biti bistvenih sprememb pri koaliciji komunistov in demokratičnega gibanja, neznanka pa so Soaresovi socialisti. Tokrat se predstavljajo v koaliciji z republikanci in z malim oporečniškim krilom portugalskih socialdemokratov, a to ne bi smelo bistveno vplivati na končni rezultat. Nikjer drugje kot prav na Portugalskem socialisti neprestano nazadujejo in je malo verjetno, da se bo trend spremenil, saj portugalski socialisti ne predstav Ijajo prave alternative Kako je danes s pobudami za Sesljanski zaliv Središče neurja, ki se že dalj Časa zadržuje nad tržaško politično stvarnostjo, se je pomaknilo s kraške planote okrog Trebč In Gropade k sesljanski obali. Kakšno škodo nam to neurje lahko povzroči? Danes bi to težko ocenjevali, gotovo pa je, da je neurje, vsaj do danes, prispevalo k sterilnosti nekaterih pobud, zlasti gospodarskega značaja, ki bi morale biti logičen in naraven odraz uresničevanja osimskih sporazumov in istočasno sporazumov EGS — Jugoslavija. Včeraj so letele puščice tržaških *ekologov» na prosto industrijsko cono na Krasu, danes so isti lokostrelci preusmerili svoj strel v Sesljanski zaliv, v katerem hočejo videti novo umešano industrijsko cono*, tokrat obmorska in ne več kraška. Seveda so si za priložnost slekli tekolo-ška oblačila* in nadeli «narodnoobrambna-.* (varstvo okolja ni v tem primeru več bistveno, tokrat je treba braniti tako imenovani tsacro suolo della patria* pred tujcem). Turistični načrti za Sesljanski zaliv, o katerih se zadnje čase toliko govori, so torej postali nov kamen spotike, vendar kakorkoli gledamo nanje, vidimo v njih, v njihovem izhodiščnem snovanju, bistvene elemente uresničevanja sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Tisti, ki se proti term načrtom zaganjajo in pihajo na dušo vsem, ki so se jim kazalci časa ustavili v mračni dobi iredentizma (ta izraz je listarsko glasilo »La voce libera* v svoji zadnji številki postavilo na glavo in ga na nedopusten način prilepilo naši narodnostni skupnosti), se dejansko zaganjajo proti uresničevanju o-simskih sporazumov in vsemu, kar ti sporazumi predstavljajo, začenši pri dejstvu, da so bili sporazumi prvi akt izvajanja določil Helsinške listine o miru, varnosti in sodelovanju v Evropi, in odpirajo po drugi strani, zlasti z gospodarskega vidika, neprecenljive perspektive za dvig našega mesta iz stanja počasnega, a konstantnega gospodarskega in družbenega hiranja. če smo se včeraj ozrli po ulicah mestnega središča, smo ujeli sliko, ki je tako značilna za Trst. Neskončni sprevodi jugoslovanskih kupcev z vsemogočo ropotijo so pojav, s katerim se marsikdo zadovolji. Velika večina pa ne more pristati, da se gospodarstvo Trsta drži zgolj na trhlih nogah empo-rialnega trgovanja. Osimski duh je prižgal nova upanja, toda ta duh se v petih letih ni prevedel v prakso. Projekt sodelovanja med lukami severnega Jadrana se ni premaknil z mrtve točke zaradi ozkih partikularističnih gledanj. Realizacija infrastruktur, ki naj bi povezovale kraje sosednjih dežel Italije, Avstrije in Jugoslavije, je bila spet nekoliko potisnjena ob stran. Naložbe v industrijske pobude stagnirajo in EZIT sama je zlašla v resno krizo. Sam projekt proste industrijske cone na Krasu je, kot vemo, zdrknil v zaprašene predale. Kako zdaj? Na obzorju se je pojavila nova pobuda v obliki tako imenovane tjoint - venture*, kot pravimo načinu skupnega mednarodnega vlaganja sredstev za realizacijo določenega načrta. To je primer gospodarskega dogovarjanja med družbo EDILTUR in ljubljansko EMONO za skupne naložbe na turističnem področju. Gre za spodbuden poskus tistega sodelovanja, o katerem pravimo, da ga je treba po petih letih končno začeti v skupno korist vse družbene skupnosti ob meji. Toda glej, s kronometrsko točnostjo so spet vtaknile svoje prste vmes sile, ki ne morejo pogoltniti načel, ki jih narekujejo današnje stvarne razmere. In prišli so na aan neverjetni predlogi, kot ta, da bi mi-litarizirali zaliv ter z vojaškimi služnostmi ohromili vsakršno pobudo, ali pa ta, da bi prisilili na-brežinsko občino, potem ko bi kupili zemljišča, da izda gradbena dovoljenja za nedoločeno kubaturo, in če ne bi šlo drugače, da bi to operacijo izvedli z imenovanjem «komisarja ad acta», ki bi prevzel funkcije občinskega sveta in od- bora. Tretji, prav tako neverjeten predlog, ki se je porodil v vrstah Liste za Trst, pa je bil ta, da bi z nabiralno akcijo zbrali potrebne milijarde in kupili Sesljanski zaliv. Kako je danes dejansko s to pobudo? Da bo stvar jasnejša, velja na kratko opisati dogajanje okrog Sesljanskega zaliva. Družba EDILTUR je pred leti kupila vsa zemljišča v zalivu in jih namenila za gradnjo rezidenčnih objektov. Ta načrt je občina zaustavila zato, ker je namenila to območje za turistične objekte in lastniki so morali iskati nove možnosti. Tako so navezali stike z ljubljansko družbo EMONA za vzpostavitev sodelovanja z Jugoslavijo na področju gorskega in obmorskega turizma EDILTUR naj bi ustanovila dovo delniško družbo z imenom EDILTUR Eu-ropa SpA in dodelila novi družbi delnice, ki zadevajo zimsko središče Piancavallo, Nevejslco sedlo, velik obmorski kamping pri Benetkah in Sesljanski zaliv. Družba EMONA pa bi neposredno, skupaj z beograjsko družbo GE NEX (Generole.vport) pristopila z nakupom delnic za maksimalno kvoto 49 od sto. Načrt, ki teži k ovrednotenju gorskega in obmorskega turizma v naši deželi ter k njegovi povezavt na področju navtičnega turizma z Istro in Kvarnerom, je pritegnil tudi veliko pozornost določenih gospodarskih krogov naše dežele. O-peraciji bi se rada pridružila skupina gospodarstvenikov iz Furlanije, ki jo vodi komercialist Parava-no. Skupina naj bi si celo žago-tovila kredite, ki jih je preko svoje finančne družbe odobrila Tržaška hranilnica. Vesti teh zadnjih dni kažejo, da se nekaj spet premika tudi v tržaških poslovnih krogih. Za projekt se menda zanimajo nič manj kot krogi lrnerijevega LUnjda. Kaže torej, da se gledanje na vso zadevo spreminja in da se marsikdo giblje na poti uresničevanja ekonomskih pobud, ki izhajajo iz osimskih sporazumov. Ob vsem tem se sprašujemo, kakšna bo v bodočnosti podoba Sesljanskega zaliva. Pomembna beseda v tem pogledu pritiče tudi devinsko-nabrežinskemu občinskemu svetu in odboru. Osnovna zahteva, ki jo zagovarjajo demo* kratične sile in narodnostna skupnost v občini in izven nje je. da se gre v aktivno turistično ovrednotenje sugestivnega Sesljanskega zaliva in v njegovo povezavo z zaledjem. To pomeni, z drugimi besedami, zagotoviti navtični turizem s komplementarnimi hotelskimi in gostinskimi objekti, kar spet pomeni zagotoviti nova delovna mesta za občane. Gre skratka za uresničitev kvalitetnejšega obmorskega turizma, ki bo s svojimi strukturami (hoteli, gostinski mi obrati, bazeni in športnimi igrišči) nudil maksimalno izrabo, o-vrednotil lepote zaliva in njegovega kraškega zaledja ter zagotovil ugodne pogoje za socialni in narodnostni razvoj v občini. Vsa ta vprašanja bi lahko povezali s splošnim problemom gradenj v občini. Samo ob omenjenih pogojih, to se pravi, če bodo zagotovljena nova delovna mesta, bodo do neke mere ovravičljive nove gradnje. Nepojmljive so namreč lotizacije in druge gradnje v razmerah, ko ni zagotovljen skladen razvoj. Občina, dokaj oddaljena od mesta, ne potrebuje takih stanovanj, ki služijo samo za prenočišča ljudem, ki imajo poslovni in družbeni epicenter drugje. Upravitelji bodo morali vse to upoštevati, in to bodo morale upoštevati demokratične sile, v katerih so zastopani tudi Slovenci, ter čimprej poiskati vse možnosti, da okrog tega vprašanja nastopijo e-notno. Takšna enotnost je tudi jamstvo, da sile, ki danes vihtijo boj-, ne meče proti uresničevanju osimskega sporazuma in proti naši narodnostni skupnosti, ne bodo uresničile svojih načrtov. DUŠAN KALC TRŽAŠKI DNEVNIK 5. oktobra 1980 OB 21. GENERALNI KONFERENCI UNESCO V BEOGRADU Poziv sindikata slovenske šole generalnemu direktorju UNESCO Strokovnjaki UNESCO so že leta 1951 prišli do zaključka, da je nujno, da se pouk vedno prične v materinem jeziku posameznega učenca in da se v istem jeziku nadaljuje do univerzitetne stopnje, če je le odgovarjajoči jezik primerno razvit. Ker po skoraj 30 letih obstajajo za Slovence v Italiji še vedno velike ovire pri uresničevanju teh dveh načel, je Sindikat slovenske šole poslal generalnemu direktorju UNESCO, na 21. generalno konferenco, ki je te dni v Beogradu, sledeče pismo: Spoštovani gospod Mahtar M’Bowe generalni direktor UNESCO Kongresni center Sava Beograd VII. SREČANJE «ALPE-ADRIA» NA UNIVERZI Tudi v okviru treh sosednih dežel možnosti za izmenjavo tehnologije Skupna skrb za zaščito naravnega okolja - Prihodnje srečanje bo leta 1982 v Gradcu Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini (Italijanska republika) Vas vljudno prosi, da bi seznanili delegacije na 21. generalni konferenci UNESCO s sledečima problemoma, ki analogno gotovo zadevata mnogo manjšinskih skupnosti v svetu. 1. Slovenci v videmski pokrajini naše dežele so že desetletja brez kakršnekoli šole v lastnem materinem jeziku. Dogodilo se je celo, da so šolske oblasti prepovedale tečaj slovenskega jezika, ki ga je neka šola povsem zakonito organizirala izven rednega pouka. Tako stanje je povsem v opreki s stališčem, ki ga je glede uporabe materinega jezika v šolstvu zavzela UNESCO na zborovanju strokovnjakov leta 1951 (glej knjigo Uemploi des langues vernaculaires dans l’enseignement, Monographies sur Veducation de base - Vlil). 2'. Slovenci v italijanski republiki smo prepričani, da imamo pravico do študija v lastnem materinem jeziku na šolah vseh vrst in stopenj. To je tudi v skladu z načeli iz zgoraj navedenega dokumenta UNESCO (točka 6 povzetka). Ker v italijanski republiki ne obstoje višje srednje šole vseh vrst s slovenskim učnim jezikom, kakor tudi ne obstoji univerza s slovenskim učnim jezikom, Slovenci že več desetletij zahtevamo, da se nam priznajo diplome odgovarjajočih višjih srednjih šol in univerz v sosednji Socialistični republiki Sloveniji, kjer je učni jezik slovenščina. Čeprav je bila ob podpisu Osimskih sporazumov 10.11.1975 sprejeta obveza za italijansko - jugoslovanski dogovor v tem smislu, je vprašanje še vedno brez rešitve. V prepričanju, da so naše težnje popolnoma v skladu z duhom in delovanjem UNESCO in v prepričanju, da bi rešitev gornjih dveh problemov prispevala k uresničitvi idealov Organizacije združenih narodov, se vam prav prisrčno zahvaljujemo za vse, kar boste storili Vi osebno in kar bo storila Organizacija za rešitev navedenih dveh problemov. Z odličnim spoštovanjem SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE v FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Odmevi na zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine Pobuda poslanke Gruber Bentove je za tržaško KD nesprejemljiva Krščanska demokracija vztraja pri omejeni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Pokrajinski odbor krščansko demokratske stranke je sinoči izdal tiskovno poročilo, v katerem obravnava vprašanje osnutka zakona o zaščiti slovenske manjšina, ki ga je nedavno tega vložite poslanka LpT Gruber Bencova. Poročilo se glasi: Zaščitni zakon poslanke Gruber Bencove je zgovoren pokazatelj zmede in protislovij, ki so značilna za tržaško politično življenje. Iz določenega zornega kota je namreč zadovoljivo dejstvo, da se je poslanka LpT lotila vprašanja manjšin in še posebej zaščite slovenske manjšine, in sicer toliko bolj, če pomislimo na nedavne izpade številnih predstavnikov LpT proti Slovanom na splošno. Po drugi strani pa se zdi način, kako se je poslanka Gruber Bencova lotila tega vprašanja, nesprejemljiv: poslanka se namreč ne za vzema za zaščito kulture in jezika slovenske manjšine, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini, temveč predlaga uvedbo zapletenega sistema za izenačenje slovenščine (in furlanščine) z italijanščino na vseh ravneh in na vseh področjih (pomislimo samo na privilegirane postopke za zasedbo javnih službenih mest), neke vrste vsiljene dvojezičnosti, ki bi v primeru, da bi jo dejansko izvedli, povzročila motnje in neskladja v nolitično-kulturnem tkivu na območjih, kjer živi slovenska manjšina, in še zlasti v tržaški stvarnosti. Pobuda kar preseneča, če pomislimo, da prihaja s strani vidne predstavnice tiste politične sile, ki si je še do nedavnega prizadevala, da bi ustvarila širok alarmizem, močno obarvan z nacionalizmom, ob podobnem zakonskem osnutku, ki ga je vložila senatorka KPI Gerbčeva. KD je izrekla vrsto kritik tudi na račun tega osnutka, ki bi uvedel vsiljeno in protinaravno dvojezičnost, a ki je v primeru s pobudo Gruber Bencove, neprimerno manj tvegan. To, kar je danes dejansko potrebno v zvezi s tem vprašanjem — pravi nadalje poročilo Ki) 'h— je mirna razpoložljivost vseh, mimo vsakega inštrumentaliziranja in prisile. Vprašanje organske zaščite, urejene z državnim zakonom, obstaja in ga je treba rešiti v primernem časovnem roku, vendar je preveč delikatno, da bi ga mogli prepustiti bolj ah manj posrečenim pobudam posameznih parlamentarcev. Zdi se nasprotno potrebno poudariti nujnost, naj delovna skupina, ki je bila ustanovljena pri predsedstvu ministrskega sveta, kmalu zaključi svoje delo z izdelavo resnega in uravnovešenega predloga, ki naj preoblikuje v zakonske norme vzdušje omikanega sožitja, ki je bilo z velikimi napori vzpostavljeno na krajevni ravni in ki je dolžnost nas vseh, da ga ohranimo in utrdimo. Iz Stališča Krščanske demokracije je očitno, da ta stranka nasprotuje uveljavitvi pravic Slovencev, na vseh območjih, kjer živiipo. V skladu s to svojo usmeritvijo so kritizirali vse dosedanje zakonsko osnutke za zaščito naše skupnosti in tako kritizirajo tudi osnutek poslanke Gruber Bencove, sami pa niso imeli za potrebno, da bi oblikovali svoj predlog. 42,5 milijarde lir za stanovanjske gradnje Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela Biasuttija sprejel sklep o porazdelitvi finančnih sredstev za gradnjo novih stanovanj v Furlaniji - Julijski krajini v dve-letju 1980-81. Gre za sredstva, ki jih je dala na razpolago država z zakonom o stanovanjskih gradnjah štev. 457 iz leta 1978. V dveletju 1980-81 bo dežela iz tega naslova nakazala skupno 42,5 milijarde lir, kar bo omogočilo izgradnjo 1.672 novih stanovanj. Na tukajšnji univerzi se je včeraj nadaljevalo in končalo 7. mednarodno znanstveno srečanje «Alpe - Adria*, pri katerem so sodelovali docenti in študenti tržaške univerze. Visoke ekonomsko komercialne šole iz Maribora in Družbeno - gospodarske fakultete graške univerze. Včerajšnje delo je obsegalo pred vsem tri področna predavanja. Najprej sta docenta mariborske univerze prof. Danilo Vezjak in prof. Leo Gusel podala poročilo z naslovom «Možnosti in problemi prenosa tehnologije med regijami Alpe - Adria». Avtorja sta najprej obravnavala vprašanje prenosa znanja (know hok) v mednarodnem merilu, nato pa sta se posebej zadržala ob dogovorih, ki jih je Jugoslavija doslej sklenila na tem področju s posameznimi tujimi državami. Pri tem sta navedla nazimiv podatek, da je Jugoslavija leta 1978 i-mela s tujino 177 pogodb o uvozu tehnologije in kapitala, pri čemer je na razvite države odpadlo kar 173 pogodb, medtem ko sta na države članice Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) in na države v razvoju odpadli le po dve pogodbi. Italija je bila soudeležena z 28, Avstrija pa le s 6 pogodbami. Če upoštevamo bližino tržišč in medsebojno komplementarnost u-streznih gospodarstev, je delež dveh sosednih republik razmeroma skromen. Avtorja sta nato podrobneje pre-dočila prisotnim zakonodajne predpise, ki urejajo tematiko skupnega vlaganja kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu ter pri tem opozorila na možnosti razvoja takšnega sodelovanja v sosednih deželah med Alpami in Jadranskim morjem. Ta prostor je razmeroma omejen, sta pri tem poudarila, kljub temu pa so na njem dane določene možnosti za uresničitev vrste skupnih pobud. Sledilo je predavanje prof. Lutza Beinsena z graške univerze o blagovni menjavi v smeri Vzhod - Zahod ter o porabi delovne sile na območju Alpe - Adria, nakar je prof. Luciano Favretto s tržaške univerze razvil temo z naslovom «Potencialni viri onesnaženja in možnosti sodelovanja v prostoru Alpe - Adria». Predavatelj je v tem okviru opozoril predvsem na široke možnosti sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo pri zaščiti severnega dela Jadranskega morja, zadržal pa se je tudi ob vprašanju rek, ki «utegne-jo prenašati onesnaženje iz ene države v drugo*. Tako pritekajo iz Slovenije v našo deželo Nadiža, Soča, Vipava, Glinščica, Notranjska Reka ter druge manjše reke, edini možen vir onesnaženja v nasprotni smeri pa je v tem pogledu voda. ki se izteka iz rabeljskega rudnika skozi umetni predor v Log pod Mangartom. Sosednim deželam se torej na tem področju odpirajo obsežne možnosti konkretnega sodelovanja. Po predavanjih se je razvila živahna razprava, v katero so posegli številni znanstveniki z vseh treh univerz. Pred zaključkom srečanja je bila še krajša okrogla miza o programih in znanstvenem delovanju gospodarskih fakultet: posveta, ki ga je vodil prof. Sambri. so se udeležili dekani fakultet C. Calzola-ri (Trst), H. P. Liebmann (Gradec) in D. Požar (Maribor). Ob okrogli mizi so se dogovorili tudi o organizaciji 8. mednarodnega srečanja «Alpe - Adria*, ki bo leta 1982 v Gradcu. O temah, ki bodo predmet razprave na novem srečanju, se bodo predstavniki fakultet še podrobneje dogovorili, v tej zvezi pa je prof. Calzolari omenil, da so na dosedanjih posvetih «Alpe - Adria* (prvi jp bil leta 1971 v Mariboru) obravnavali naslednje teme: gospodarjenje podjetij v prostoru Alpe -Adria, naseljevanje in urbana središča, meddeželno gospodarsko sodelovanje, sodelovanje na področju turizma in prometa, gospodarski odnosi z deželami v razvoju in družbeno - gospodarski razvoj dežel na območju med Alpami in morjem. V okviru srečanja je prišlo včeraj tudi do sestanka, med študenti Visoke ekonomsko komercialne šole iz Maribora in večjo skupino slovenskih študentov, ki obiskujejo tukajšnjo gospodarsko fakulteto. Na sestanku so izmenjali mnenja in izkušnje, pregledali ustroj in organizacijo študija na obeh fakultetah ter se načelno dogovorili o vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja. Včeraj otvoritev razstave svežih Job tradicionalno razstavo svežih gob. V openskem Prosvetnem domu so prireditelji razstavili 300 različnih vrst užitnih, neužitnih, strupenih in smrtno strupenih gob. Razstavo je odprl Milko Čebulec. Podpredsednik zveze gobarskih družin Slovenije dr. Dušan Vrščaj je nato številnemu občinstvu predaval o užitnih in strupenih gobah in svoje podajanje popestril z diapozitivi. Razstavo si bodo ljubitelji gob lahko ogledali še danes do 19. ure. OD JUTRI DALJE V MILANU Usposobljenostni tečaj za upravljanje tržaškega znanstvenega središča V raziskovalnem središču koncerna Montedison v Milanu se jutri začne trimesečni tehniono-visposob-ljenostni tečaj za upravljanje avtomatiziranih dokumentacijskih aparatur, ki bodo delovale v predvidenem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave na tržaškem Krasu. Tečaj je namenjen diplomiranim inženirjem, matematikom in znanstvenikom, ki morajo obvladati angleščino. Ti se lahko okoristijo študijskih štipendij, ki jih je razpisala pristojna oblast dežele Furlanije-Julijske krajine. • Zaradi tradicionalnega blagoslova živali bo danes od 7. ure naprej prepovedano parkiranje na Trgu pri Bošketu. auiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniuifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiii S Primorskim dnevnikom na Koroško Slovenska tržaška gobarska družina nam je tudi letos pripravila že Skupina 150 izletnikov Primorskega dnevnika je včeraj zjutraj odpotovala na dvodnevni ogled Koroške. Udeleženci se bodo lahko med izletom tudi pobliže seznanili s koroško stvarnostjo in s težavami naših ro-, jakov v Avstriji, saj jih bodo v Že- lezni Kapli pozdravili predstavniki Zveze slovenskih organizacij Koroške. Poleg Železne Kaple si bodo izletniki ogledali še Celovec, Gosposvetsko polje, Velikovec, Šentrupert ter Prežihov dom v Kotljah. Vrnitev bo danes v večernih urah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiininiiinnniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiltlniiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZSTAVA 0 ALTERNATIVNI PSIHIATRIJI PO VZORU PROF. RASAGLIE Iz Sesljana poziv k občutljivosti za žgoči problem umsko prizadetih Nadaljevati je treba boj zoper izrinjenost tako imenovanih drugačnih -*Ne gre za., vbogajme ali miloščino, gre za pravico!* Kdo med nami, Slovenci, ne pozna tega srčno upornega klica, ki ga je Cankar izvabil iz hlapca Jerneja? Kdo med nami ni nikdar čul te grenke, vendar suverene tožbe zoper gospodarjevi okovani škorenj? No, Jernejev poziv k socialni pravičnosti, ki je danes pravzaprav enako aktualen kot v časih našega mojstra besede, je v sejni dvorani sesijanske leto-viščarske ustanove sinoči izzvenel iz ust igralca Draga Gorupa kot poziv k bolj humanemu pristopu poprečnega človeka k reševanju bolečega vprašanja o vključitvi tako imenovanih drugačnih v krog tako imenovanih normalnih. uiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiintiuiiiiiMiiiiiiniiiiiMiiMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimfiM TAJNIŠTVO SSK 0 POLITIČNEM POLOŽAJU V DRŽAVI IN DEŽELI Deželni kongres stranke bo 15. in 16. novembra V petek, 3. oktobra se je v Jam-ljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu je bil najprej pregled političnega položaja v državi, ki ga označujeta nepričakovana vladna kriza ter socialna in sindikalna napetost, ter razmere v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer v vseh krajevnih upravah niso še izoblikovane nove večine in odbori po junijskih volitvah. V zvezi s položajem v občinah Beneške Slovenije v videmski pokrajini po zadnjih upravnih volitvah je beležiti, da se v krajevnih slovenskih glasilih Dom in Novi Matajur odvijajo živahna razpravljanja o oblikah in vsebini političnega osveščanja slovenskega prebivalstva glede zadržanja najvplivnejših tamkajšnjih vsedržavnih strank do njihovih specifičnih problemov in zah- Danes na Opčinah kotalkarska revija uri bo na Opčinah ponovitev kotalkarske revije v izvedbi športnega društva Polet. Danes popoldne ob 15. V skoraj dveurnem programu bodo mladi kotalkarji prikazali vrsto skupinskih in solističnih točk. ki bodo prav gotovo navdušile občinstvo. Prodaja vstopnic je eno uro pred začetkom revije na kotalkališču na Op- 61 mit, in n cer u ce«ti za Repentabor tev s področja manjšinskih pravic. Na Tržaškem in Goriškem so se pravkar končala pogajanja za oblikovanje odborov krajevnih uprav. Tako je bil končno izvoljen novi pokrajinski odbor v Trstu, v katerem neposredno sodeluje tudi predstavnik Slovenske skupnosti. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila, kot kaže, končno rešena kriza na goriški pokrajini, kjer bo prišlo do koalicije petih strank, med temi SSk. Do podobne rešitve so iste stranke prišle tudi na goriški občini. Predstavnik Slovenske skupnosti je bil izvoljen v občinski odbor v Krminu. Deželno tajništvo izraža zadovoljstvo, da so se v zgoraj navedenih krajevnih upravah, na področju katerih živijo Slovenci, osnovale potrebne večine, v katerih bodo sodelovali tudi njihovi izvoljeni predstavniki. To neposredno prisotnost SSk kot narodnoobrambne manjšinske politične stranke ocenjuje strankino deželno tajništvo kot značilno pozitiven premik v našem političnem prostoru, kar hkrati dokazuje, da so bili premagani razni predsodki in nasprotovanja neposredni udeležbi manjšinskih predstavnikov v izvršnih javnoupravnih telesih. Posebno pozornost je deželno tajništvo SSk posvetilo šolskim problemom, med temi zahtevi staršev in drugih šolskih komponent po ustanovitvi slovenske šole v Ronkah, za katero se je prijavilo že sedem otrok, torej več kot dovolj po obstoječih veljavnih pravnih predpisih, in pristojna občina zagotavlja ustrezne prostore. Zaradi tega Slovenska skupnost odločno podpira zahtevo po ponovnem odprtju slovenske šole, ki je prenehala delovati leta 1955, in je pripravljena podpreti vse pobude v podDoro te utemeljene zahteve. Nadaljnji del seje je deželno tajništvo SSk posvetilo poročilu o delovanju delovnega odbora v okvi- j ru posebne mešane komisije pri predsedstvu vlade v Rimu za preučevanje problemov slovenske manjšine v Italiji. Na seji je bil določen datum deželnega kongresa Slovenske skupno •ti, in aic«' 15. in 16. novembra. Bilo je to na odprtju razstave, ki so jo priredili Center za mentalno zdravje - Nabrežina in sorodni centri z vsega Tržaškega ter devinsko - pabrežinska občinska u-prava. Razstava zajema niz risb Uga Guarina, ki v njih jedko satirično prikazuje nevzdržne razmere, v katerih so bili umski bolniki prisiljeni životariti v norišnicah, ki pa še danes kljub uradni odpravi tradicionalnih psihiatričnih bolnic označujejo stvarnost v usreznih oddelkih splošnih zdravstvenih domov. Ob risbah so zgovorni dvojezični pripisi, kot na primer: «Svoboda je terapevtična*. «Proti predpisovanju psihofarmakov kot 'normalizatorjev’ trpečih, izključenih, deviantnih*, «Za zdravniško vedo, ki naj bo socialno angažirana v obrambi zdravja vseh*, «Proti brezbrižnosti, zapuščenosti, izkoriščanju, brezvestnim urbanističnim načrtom*, «Za spoštovano, zaščiteno, ljubljeno otroštvo, ki naj živi, se igra in raste v najboljših pogojih*, «Proti izrinjenosti, osamljenosti, izključenosti, ki povzročajo ponižanje, duševno trpljenje in družbeni razkroj*, «Proti nerazumljivim diagnozam in predpisovanju zdravil, ki naj jih uporabniki nekritično sprejmejo* in tako naprej. Uvodno je spregovoril odbornik devinsko - nabrežinske občine za kulturo Vocci, ki je povedal, da se razstava odvija tudi v znamenju spomina na pokojnega Franca Ba-saglio, čigar pionirsko delo na področju psihiatrije bo tudi ostalo v zgodovini, kakor je pozneje zatrdil župan Škerk.- Le-ta je pripomnil, da so bili na ogled razstave povabljeni tudi šolarji obeh narodnosti. Zatem je odbornik za zdravstvo in primarij nabrežinskega Centra za umsko zdravje (ki krije vse kraško področje tja do Bazovice) zaželel, da bi razstava botrovala tesnejšemu sodelovanju med Centrom in njegovimi koristniki na eni ter širšim krogom prebivalstva na drugi strani. K besedi se je priglasil tudi še ravnatelj psihiatrične službe pri pokrajinski upravi Rotejli. Med drugim je obžaloval, da v bolnicah še vedno nasilno ravnajo z umsko prizadetimi, ter povabil javnost h globlji občutljivosti za to problematiko. Razstava zajema poleg omenjenega dovršene fotografske utrinke iz življenja v nabrežinskem Centru. Navzoči, med katerimi je bilo precej mladine, so si jo dokaj pozorno ogledali ter tako izpričali pravilnost in koristnost pobude, za uresničitev katere gre seveda zahvala tudi tenkočutnosti krajevne občinske uprave, (dg) Vinjena voznika za rešetkami Zaradi vožnje v vinjenem stanju, žalitve ter upiranja javnim funk- cionarjem, so organi javne varnosti aretirali 43-letnega Erminia Colonno in 23-letnega Nevia Grossija. Oba sta po poklicu delavca in stanujeta v Trstu, prvi v Ulici San Martino 30, drugi pa v Ulici Benussi 3. Colonno so aretirali mestni redarji v četrtek zvečer, ko je s svojim vozilom renault zaradi vinjenosti trčil v dva parkirana avtomobila na cesti ob naselju Rocol - Melara. Colonna je redarje začel psovati in žaliti, uprl se je tudi vabilu, naj stopi v njihov avto. Zato so ga s silo spravili na kvesturo, kjer je prespal noč. Drugi dan so ga pospremili v koronejske zapore. Precej podobno se je zgodilo tudi po nesreči na Korzu, v višini hišne številke 29, kjer je Nevio Grassi po svoji krivdi trčil v avto ascona 12, ki ga je upravljal Bruno Moretti. Karabinjerje, ki so prihiteli na kraj nezgode, je Grossi obsul z grobimi žaljivkami. Možje postave, ki so ga že poznali zaradi podobnih prekrškov in tatvin, so ga pospremili v kvesturo in aretirali. Sledila je seveda prijava sodstvu. Nesreča na delu Malo pred 16. uro so včeraj sprejeli na nevrokirurški oddelek 40-let-nega Paola Cavallija, ki se je udaril v glavo, ko je malo prej delal na ladji Carlo Canepa. Delavec: je namreč nerodno stopil in padel v 6 metrov nižje skladišče. Zdraviti se bo moral 10 dni. Mladeniča oropala priletno žensko Sinoči ob 22.20 sta dva mladeniča, ki sta se vozila na vespi, oropala 67-letno Roso Zanardelli, ki je hodila po Trgu Hortis proti domu v Ul. Torino. Priletno žensko sta vrgla na tla in ji ukradla torbico, kjer je hranila 230 tisoč lir in dva dragocena prstana. Zatekla se je v bolnico, kjer so ugotovili, da se bo morala zaradi udarcev na levem kolenu zdraviti 10 dni, niso pa je sprejeli na zdravljenje. Sorodnike in prijatelje Petra Starca obveščamo, da je bil prenešen in da je našel svoj dokončni mir v družinski grobnici. Maša zadušnica bo 22. oktobra ob 18.30 v kontovelski cerkvi. SVOJCI Kontovel, 5. oktobra 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARCELE KURET vi MALALAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 5. oktobra 1980 V 27. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi ROMAN LJUBIC Pogreb pokojnika bo jutri, 6. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v bazovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo oče Roman z ženo Ado, mama Marija, no-na Milka, nona Ivanka, sestra Mira z možem Alojzijem, zaročenka Serena s sestro Marino in drugo sorodstvo. Trst, Bazovica, Lokev, 5. oktobra 1960 Žalovanju se pridružujejo družine GERDEVIČ, PETRONIO, CUPIN in ČUFAR Trst, 5. oktobra 1980 Dne 3. oktobra nas je zapustila naša draga MARIJA (IKA) TAUCER vd. TAUCER Pogreb bo jutri, 6. oktobra, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hči Mariuccia, zet ter vnukinji Marina in Rosaiba Trst, 5. oktobra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi dragega PAOLA BERGA se toplo zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku, pevcem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Sin Luciano Prosek, 5. oktobra 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANTONIJE GLAVINE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Lonjer, 5. oktobra 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega RAFAELA ŠTEFANČIČA se zahvaljujemo vsem,'ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala godbi na pihala Breg, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 5. oktobra 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše predrage mame in none LIŽETE UŠAJ vd. BOGATEČ i. ...........jf Prosek, Trst, Milan, 5. oktobra 1980 se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI ZAHVALA Ob izgubi FERRUCCIA BANCOVICHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Log, 5. oktobra 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA • Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage IVANKE BAROVINE vd. PEČAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 5. oktobra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) * odbornik, štiri mandatne dobe Ob odprtju novih prostorov čestita SLOVENSKEMU DEŽELNEMU GOSPODARSKEMU ZDRUŽENJU - TRST tvrdka KORŠIČ Začetek šolskega leta je podoben pomladanski poplavi: tam, kjer je bilo še do včeraj vse tiho in prazno, naenkrat zažubori mlado 'življenje s svojo energijo in svežino. Profesorica Ada Bezenšek je letos pogrešala tisti trenutek prijetne tesnobe, ki ga začuti vsak vzgojitelj, ko vstopa v novi razred in se prvič sooča s hudournikom dijakov. Profesorica Ada Bezenšek je šla v pokoj. Naj ji stari učenec izreče besedo v slovo in zahvalo. Misli hite nazaj, v čas pred tridesetimi leti, v srednjo šolo pri Sv. Jakobu, kjer je prof. Bezenšek spremljala na prvih korakih k učenosti cele generacije dijakov, še se vidim v klopi pri oknu v veliki, stari učilnici, še slišim njen glas in jo vidim, kako stopa izza katedra, sede med nas na klop in začne spraševati o Karlu Velikem. Tisti dan sem dobil eno od svojih prvih in redkih desetic in nisem vedel, da je s tem začrtana moja življenjska pot — študiral bom zgodovino. Pa še drug trenutek v spominu. Mala matura, občutek izgubljenosti pred zemljevidom in prof. Bezenšek, ki s toplo besedo daje pogum in zna iztisniti iz zmešanih pojmov toliko znanja, kolikor ga je treba za šestico. Prof. Bezenšek je znala prinesti v razred življenjskost in domačnost, ki sta spremenila pusto šolsko uro v vznemirljivo dogodivščino. Pozneje, ko sem kot mlad začetnik na strani borečega se narodarin poučeval pri Sv. Jakobu, sem ugo- lnlr -- -- XT-----; tovil, da je leta niso spremenila, da je teža . življenja ni zagrenila. Prihajala je v zbornico vedno s krepkim korakom, z zvenečim veselim glasom in vsi smo naenkrat postali boljše volje. Prof. Bezenšek je ena od tistih sončnih osebnosti, ki vsak dan rečejo življenju da, in že s tem vlivajo svoji okolici voljo do dela in obstoja, človek bi želel, da bi bilo takih ljudi čim več na šoli in dejstvo, da prof. Bezenšek letos ne bo več za katedrom, se zdi njenemu bivšemu dijaku izguba za kolege predvsem pa za u-čence. A ritem življenja je pač lak: so leta dela in so leta počitka. Prof. Bezenšek je šla v več kot zasluženi pokoj — in to ni samo fraza, če pomislimo, kaj vse so morali prestati in pretrpeti učitelji njene generacije na naših srednjih šolah. V mojem spominu pa bo še vedno stopaia izza katedra, sedla kreditni banki, Kmečki zvezi in Primorskemu dnevniku. Danes bo v Ljudskem domu v Podlonjerju praznik grozdja. Za to priliko se bodo podlonjerski vinogradniki zopet pomerili z najlepšimi grozdi. Želimo jim dobre uspehe. Danes praznuje 50. rojstni dan LIVIO MALALAN Še na mnoga leta mu kličejo žena in otroci Uspešna in zanimiva pobuda podlonjerskih vinogradnikov Razstava vin v Podlonjerju, ki jo je že drugič priredilo združenje ♦Union® v Ljudskem doniu, je imela velik uspeh. Pa tudi zanimive in obetajoče učinke. Teden po nagrajevanju so se namreč vinogradniki zbrali na'skupščini in izrazili željo, da se združijo v organizacijo, da bi s skupnimi močmi dosegli možnost strokovnega izpopolnjevanja in boljši pridelek. Naziv nove organizacije je Odbor za obrambo in ovrednotenje vrtnarskih in vinogradniških dejavnosti in je v sklopu Združenja «Union». Do danes so podlonjerski vinogradniki imeli dve skupščini: prvo ustanovno, drugo pa povezano s predavanjem o pripravi posode za trgatev. Odbor je imel štiri sestanke. Na dveh je bil prisoten tajnik Kmečke zveze Bukovec. Prvič je Prišel, da bi spoznal namene zbranih vinogradnikov. Drugič je pohvalil njihovo pobudo in jim svetoval, kako naj nadaljujejo, da bi imeli čimveč koristi od organizacije, ki so jo ustanovili. Poleg predavanj, ki jih je že imel V Podlonjerju agronom Vitjan Sancin so si zagotovili tudi tehnični tečaj o vinogradništvu in vinarstvu, da bodo umne.ie izvajali svoje delo In dosegli boljše uspehe. Sadovi njihovega prizadevanja so *e tu: v torek. L oktobra, je agronom Vitjan Sancin obiskal njihove tmograde in ocenil z refraktome-trom količino sladkorja v grozdju. Meritev je dala odlične rezultate, ki jih je treba pripisati skrbnemu delu in trudu vinogradnikov. Agronom se je zadržal v podlonjerskih vinogradih kar dve uri in pol. Verjetno je prvi agronom, ki je obiskal naše vinograde. Zahvaljujemo se mu za skrb in prizadevanje, ki ga kaže za naše napredovanje. Nadalje se moramo zahvaliti vsem ustanovam, ki so se zanimale, da bi prišlo do takega razvoja in so jim poklonile pokale in nagrade ob H. razstavi vin: deželnemu odboru, Pokrajinskemu svetu, občini, openski hranilnici in posojilnici, Tržaški na klop in delila desetice (ali še-stice). Jože Pirjevec Obvestilo izletnikom KD Valentin Vodnik KD Valentin Vodnik iz Doline obvešča, da je avtobus, namenjen izletu na Titov most na Krk prihodnjega 19. oktobra, že poln. Zaradi velikega povpraševanja se je odbor društva odločil, da najame še en avtobus. Kdor namerava na izlet, naj torej pohiti z vpisom, ker je razpoložljivih mest razmeroma malo. Vpisujejo pa Anaroža Slavec (tel. 228156), Giancarlo Foraus, Fa-bio Smo tl a k (tel. 228684) in Boris Pangerc. Ob vpisu je treba vplačati 10.000 lir, cena izleta pa znaša 17.000 Ur. Vpisovanje traia do nedelje, 12. okt. Kraj in uro odhoda bomo pravočasno javili, zato naj izletniki pozorno sledijo dnevnemu časopisju. su bazoviškega procesa dvakrat a-retiran; a na srečo brez hujših posledic. Med drugo svetovno vojno, ob nastanku narodnoosvobodilnega gibanja je takoj pristopil v to organizacijo v škednju ter pomagal zbi rati denar, blago in živila, širiti propagandni tisk. Sodeloval je tudi pri spremljanju ubeglih ruskih ujetnikov v partizane. Po osvoboditvi je Žerjal nadaljeval svoje plemenito delo na našem narodnostnem področju. Postal je član mnogih naprednih krajevnih u-stanov v Škednju kot KP, OF, SI AU, Rdečaga križa. Dolgo let bil predsednik domačega prosvetnega društva, itd. In ko se je pred nekaj leti usta novilo Združenje aktivistov narod noosvobodilnega gibanja na Tržaškem, je Žerjal takoj pristopil ter bil izvoljen v glavni odbor, kjer še danes’ deluje in s svojo prekaljeno Gledališča Lep jubilej — 80 let življenja, je pred dnevi praznoval naš tržaški rojak, dobro znani prosvetni delavec — Angel Žerjal, ki je na svoji dolgi življenjski poti doprine- sel mnogo v korist Slovencev v S T Trstu, zlasti onih v njegovem rod nem škednju. Slavljenec se je rodil v škednju pri Trstu 3. oktobra 1900 Po kon čani osnovni šoli se je učil kovaškega poklica, a se je takoj po vojni zaposlil kot skladiščnik v čistilnici petroleja (Raffineria Trie-stina) in tam delal vse do leta 1942, ko je bil odslovljen, ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko. In ker ni imel tiste «čudodelne» izkaznice, dolgo ni našel nove zaposlitve; končno se mu je le posrečilo, da je bil sprejet v miljsko ladjedelnico, kjer je delal do upokojitve. Tudi narodnostno se je Žerjal že zelo zgodaj pojavil v javnosti, saj je že kot deček stopil v vrste naraščajnikov domačega Sokola. Takoj po prvi vo:ni pa je bil ustanovitelj Dramatičnega krožka, kjer je tudi nastopal kot igralec. Ko so fašisti leta 1922 zasedli dvorano in zaprli krožek, se je mladi Žerjal vključil v športno društvo Adria in tam deloval do razpusta slovenskih društev. Po krivičnem fašističnem odloku, ki je prepovedal Slovencem vsakršno javno izživljanje, se je razvilo podtalno delovanje onih, ki niso hoteli kloniti glave Tem se je Dri-družil tudi Žerjal ter je bil ob ča- bleme, ki se nanašajo na zgodovino slavne osvobodilne borbe. Za vse kar je naš še vedno po žrtvovalni in živahni Angel Žerjal storil v teku svojega dolgega živ ljenja za primorske rojake, se mu vsi, zlasti aktivisti, iskreno zahvaljujemo ter mu ob njegovem lepem življenjskem prazniku želimo še mnogo zdravih in srečnih let in spešnega delovanja med nami. L. P. <111IIIIII Hill II MII! IIIIIIII lili II ]| IIIIIIIII lili lil llrroilllllllllllll Hill IMIIIIII lllllllll MII milil lil 11,11111,1,1 Zlata poroka na Padričah i,, ^ Prav prijetno je, ko zakonca po petdesetih letih složnega življenja obujata spomine na to, kar sta doživela na skupni življenjski poti. Tako sta v krogu številnih sorodnikov in znancev praznovala včeraj zlato poroko Marija in Rafael Grgič s Padrič. Rafael Grgič «Žvenkov», kot mu pravijo domačini, se je rodil na Padričah leta 1909. Po končani ljud ski šoli je moral na delo, da bi pomagal družini. Izučil se je za peka in imel tudi nekaj časa lastno pekarno v mestu. Pozneje se je zaposlil pri podjetju TELVE, kjer je delal do leta 1943, ko so ga aretirali, zaprli v koronejske zapore in nato odposlali v nacistično taborišče Dachau, od koder se je vrnil, po končani vojni. Skoraj vse svoje življenje je Ra fael delal za družino in za narod, tako na kulturno-prosvetnem, kot na političnem področju. Že kot otrok je začel igrati na harmoniko in peti v šolskem, cerkvenem in društvenem zboru Slovan. Tudi v mračnih časih fašizma je Rafael, čeprav ilegalno, pel v domačem zboru. Dolgo let je vodil zbor Slovan in bil je tudi predsednik društva in član glavnega odbora Kmečke zveze. Dvainsedemdesetletna mati Mari ja je tudi pristna Padričarka, kajti rodila se je v zavedni delavsko-kmečki družini Franca Grgiča. Tudi ona je bila pridna pevka v domačem pevskem zboru že od rane mladosti. Vedno je delala za družino in svoj narod, posebno v času narodnoosvobodilne borbe. Čestitkam otrok Oskarja in Svetka, sorodnikov ter vseh prijateljev, se pridružuje tudi Primorski dnevnik ter jima želi še mnogo zdravih, veselih in srečnih let. M.M. Izleti Združenje UNION sporoča, da bo odhod na enodnevni izlet v Kumro vec danes, 5. oktobra, ob 6.15 s Tr ga Oberdan. Prosimo za točnost. PD - KM SLOVAN priredi 19. okt. izlet v Benetke (z vlakom). Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Cena izleta je 6.000 lir. Združenje UNION priredi ponovno enodnevni izlet v nedeljo, 12. oktobra, v Kumrovec z ogledom Titove rojstne hiše in muzeja, tokrat s kosilom v Krškem. Vse tiste osebe, ki so zaostale za prvi izlet (5. okto bra) prosimo, da potrdijo v torek 7. t.m., za drugi izlet. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459) ob torkih, sredah in pet kih od 17. do 19. ure. Šolske vesti DfTZ «žiga Zois« potrebuje za dijake m. razreda več izvodov knjige «G. Prma: Splošno knjigovod stvo®. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356. f Čestitke a; na ■ .i:).-1,, ■ Včeraj je v Ricmanjih praznovala rojstni dan naša draga žena, mama in babica MARIA ZUDICH. še na mnoga leta ter obilo zdravja in veselja ji iz srca želijo mož Guido, sin IValter, hčeri Orietta in Giuliana z možem Maurom ter mala vnukinja Monica. 2. oktobra sta praznovala 25-Ietnico poroke IVAN in MILENA FABRIS iz Ricmanj. Vse najboljše jima želijo hči Dunja z možem Pierom, posebno pa mala Elena. LOREDANI SEDMAK čestitajo za opravljeno maturo nona, nono ter družine Sedmak, Antoni in Vidoni. Danes praznuje v Trebčah LIVIO MALALAN 50. rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče še vnaprej ma želi včerajšnja vesela družba. Danes ugasne prvo svečko DAVID FONDA; da bi bil vedno zdrav in nasmejan, mu želijo nona Gizcla, nono Guštin ter teta Lilijana in stric Sergio. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu sporoča, da ima v prodaji v svojem skladišču in v Boljun-cu (pri osnovni šoli) GROZDJE ZA VINO ^GROZDJE ZA VINO ^^^^SUPER°RT0FRUTT|C0L0 ~ Tr9 Ca9n'1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 '"SP SAMO IZBRANO GROZDJE; BELO - ČRNO - MUŠKAT Danes, NEDELJA, 5. oktobra DUNJA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 11.30 — Luna vzide ob 2.15 in zatone ob 16.20. Jutri, PONEDELJEK, 6. oktobra VERA Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,3 stopinje, najnižja 16,1, ob 18. uri 19,5 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alan Ravalico, Eriča Vattovani, Matteo Rampini. Caterina Macho, Manuela Šerpi, Joka Jovanovič, Elisa Versace. UMRLI SO: 40-letni Eugenio Fai man, 56-letna Ida Padoan, 67-letna Stefania Carli por. Carli, 70-letna Laura Burlon vd. Zum. 73-letna Giovanna Conavez vd. Faidiga, 71-letni Carlo Miani, 78-letni Emilio lesi, 80-letni Bruno Gallo, 90-letni Sebastiano Busechian. 86-letna Er-menegilda Greggio vd. Lazzarotto. OKLICI: uradnik Eugenio Noviel lo in univerzitetna študentka Dona tella Masolin, mehanik Giuliano Crivici in frizerka Marina Ortola Včeraj - danes ni, kapetan Willy Puglia in uradnica Mirella Petronio, ladijski načrtovalec Giulio Scarpa in univerzi-, tetna študentka Monica Schiavon, kovač Giorgio Abrami in šivilja Rosanna Bonifacio, upokojenec Ne-reo Fragiacomo in gospodinja Anna Turchetto, nameščenec državnih že- ste poskusili I pri meni?JI leznic Angelo Cortellino in občinska uradnica Anna Maria Ghezzi, učitelj Claudio Pizzi in učiteljica Bru na Coceani, delavec Fulvio Fabi in trg. pomočnica Claudia Bellini, Giuseppe Mariella in Comasia Anna Ricci, trgovec Erenno Taverna in gospodinja Giordana Galli, mehanik Mario Paladini in sluginja Maria Marussi, inšpektor državnih železnic Oronzo Cosola in babica Agnese Francesca Porcellato, delavec Marino Babudri in trg. pomočnica A-riella Sain, zdravnik Vittorino Mi-chelini in zdravnica Fulvia Rebetti, mehanik Claudio Grison in študentka Susanna Smotlak. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a-prila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul, Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. d< 8 ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. LOTERIJA BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 8 32 73 25 72 57 68 73 29 84 52 32 69 56 61 60 20 46 58 44 50 75 46 19 46 66 2 79 31 78 46 32 1 43 54 25 23 59 82 36 30 35 8 4 11 75 3 81 33 76 1 2 2 12 -11 — 10 - ENALOTTO 2 1 X 2 2 1 XXX KVOTE 21.133.000 Ur 562.000 lir 44.200 Ur S S G SSG iz Trsta bo gostovalo danes, 5. oktobra, v Mestnem gledališču v Ljubljani z delom Johna M. Synge-ja «Vražji fant zahodne strani®. « * « VERDI Pričela se je abonmajska kampanja za sezono 1980/81. « « • Avtonomna ustanova občinskega gledališča «Verdi® napoveduje za danes, 5. oktobra, avdicijo, katere namen je najti nove pevce za gledališki zbor. Avdicije se nanašajo na vse glasove, soprane, alte, tenorje in base. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani obrnejo na personalni urad gledališča, tel. 040/62931. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni® do 15. oktobra Kino Ariston 16.30 «Uomini e no*. Režija Valentino Orsini. F. Bucci in M. Guerritore. Barvni film. Nazionale 15.00—22.15 «L’ultimo cac-ciatore». Barvni film. Eden 16.30 «1 guerrieri del terrore*. S. Whiteman in A. Interlenghi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Chissa perche... capita-no tutte a me». Bud Spencer. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.00 »American gigolo®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Non ti conosco piu amore®. M. Vitti in J. Do-relli. Barvni film za vsakogar. Fenice 16.00 «L’impero coipisce an-cora® Barvn’ film za vsakogar. Mignon 16.30—22.00 «Contamination». Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «La mo-gliettina ultra porno®. Prepove dan mladini pod 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravil. Aurora 16.00 «Kramer contro Kramer®. Barvni film. Cristallo 15.45 «Qua la mano®. A. Celentano. E Montesano. Vittorio Venete 15.30 »Marito in prova®. Barvni film za vsakogar. Capitol 16,30 »La Cicala®. *. Fran-ciosa in V. Lisi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 15.00 «Assassinio sul Nilo». A-gathe Christie. Peter Ustinov, Mia Farrovv, Peter Davis. Barvni film. Razna obvestila KD Vesna in ŠD Mladina obveščata, da se bo danes nadaljevala čistilna akcija v obnovljenem do mu A. Sirk. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da je minimalna doba za upokojitev 19 Ie'tk'6 mesecev in 1 dan. Ta doba se skrajša •> 14 let, 6 mesecev in 1 dan za poročene ženske, vdove z nedoraslimi otro' i, ločenke z nedoraslimi otroki. Za u-pokojitev se štejejo pri ženskah tudi leta univerze, pri moških pa le-.a vojaščine. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vdovce, dr v smislu zakona z dne 9. 12. 1977 št, 903 in v smislu odloka ustavnega sodišča št. 6/1980 imajo pravico do državne dodatne pokojnine v primeru, da je žena umrla s službenimi leti, ki so zadostna za dobivanje pokojnine; če pa je žena umrla, ne da bi dosegla zadostnih službenih let za pokojnino, imajo pravico do ustanovitve zavarovalne pokojnine pri INPS. Interesenti morajo napraviti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na šolsko skrbništvo. Za vse podrobnejše informacije naj se obrnejo na Skrbništvo (oddelek za pokojnine - g. Stubelj) vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 1.30. Sindikat Slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje in profesorje, ki so poučevali v pošolskem pouku (doposcuola), naj naslovijo prošnjo na šolsko skrbništvo, v kateri naj zaprosijo, da se jim ta leta priznajo kot službena doba, kar istočasno velja za denarni povišek, po odloku št. 159/80 TAR - Lazio (III. sekcija). Prošnji, napisani na nekolkova-nem papirju je treba priložiti: a) kopijo študijskega naslova, ki ga je učitelj ali profesor imel, ko je poučeval v tem obdobju, b) Službeni list z vsemi leti poučevanja v pošolskem pouku. Oba priložena dokumenta morata biti ni kolkova-nem papirju. Podrobnejše informacije in fac -simile prošnje dobijo interesenti na sedežu SSŠ, Ul. Filzi 8, vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 13. ure in vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Glasbena matica obvešča, da se vpisovanje abonmajev za koncertno sezono J/81 prične jutri, 6. oktobra, od 9. do 12. ure Ul. R. Manna 29, (418605). Tržaška sekcija italijanskega združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo obvešča vse tečajnike ruskega jezika, ki so se 'e vpisali in o stale, ki se še želijo vpisati, da bo jutri, v ponedeljek, 6. oktobra ob 18. uri srečanje z bodočimi predavatelji, da bi se dogovorili o dnevih in urnikih predavanj. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce. GLASBENA MATICA — TRST KULTURNI DOM V TRSTU Sezona 1980 • 81 KONCERTNI ABONMA MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora - dirigent Branko Rajšter ENSEMBLE Dl VENEZIA SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER dirigent Anton Nanut, solist Stanko Arnold - trobenta, Ingrid Silič - klavir SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - dirigent Antal Janco-vies, solist Dubravka Tomšič - klavir SLOVENSKI TROBILNI KVINTET GUNTER LUDWIG - klavirski recital KOMORNI ZBOR RTV - Ljubljana dirigent Jože Fiirst ENSEMBLE SLAVKO OSTERC ČRT ŠIŠKOVIČ - violinski recital 24. oktobra 1980 18. novembra 1980 18. decembra 1980 8. januarja 1981 14. januarja 1981 19. februarja 1981 6. marca 1981 1. aprila 1981 23. aprila 1981 CENE ABONMAJEV Parter 18.000 lir Balkon 12.000 lir Mladinski parter Mladinski balkon 10.000 lir 6.000 Ur Dvig abonmajev v pisarni GM, Ul. R, Manna 29. od 9. do 12. ure od jutri, 6. oktobra. Lanski abonenti potrdite svoj sedež do 15. oktobra. PEVSKI ZBOR «MARIJ KOGOJ* vabi na KONCERT mladinskega pevskega zbora Glasbene matice Iz Trsta, ki bo pod vodstvom STOJANA KURETA izvajal umetne in narodne pesmi. Koncert bo danes, 5. oktobra 1980, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. Brandesia 27/1. PRIDITE! PD RDEČA ZVEZDA priredi v petek, 10. oktobra, ob 20.30 v osnovni šoU v Sa-ležu gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z gledališko predstavo MELONARJADA (melonarska šagra s petjem) Režija Drago Gorup S P D T prireja v četrtek, 9. oktobra PREDAVANJE dr. Franceta Habeta na temo «OD GALAPAGOSA PREKO ANDOV V AMAZONIJO). Dr. Habe bo svoje predavanje, ki se bo pričelo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11), opremil z barvnimi diapozitivi. SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA - TRST priredi danes, 5. oktobra, v Prosvetnem domu na Opčinah III. RAZSTAVO SVEŽIH GOB Ogled od 9. do 19. ure Vabljeni! Sestra Laura in brat Albert Danev z družinama se i_ srca zahvaljujeta družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti Bukovica - Volčja dragi za pozornost, ki sta jo bila deležna ob odkritju spomenika padlim 1. bataljona fronte, ki spominja tudi na njuno drago sestro Marto. Hvala tudi organizacijam Zveze partizanov, zveze žena Prosek - Kontovel in vsem, ki so se udeležili svečanosti SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1980 - 1981 LUIGI PIRANDELLO «ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST* komedija v treh dejajnih Režija MARIO URŠIČ Premiera v petek, 10. oki/rira, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice. SPD IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da bo SPD Tabor z Opčin gostovalo 7. oktobra, ob 20. uri v dvorani Igo Gruden z MELONARJADA (melonarska šagra s petjem) ki jo je napisal in režiral Drago Gorup. Vljudno vabljeni! MLADINSKI KROŽEK TRST ORGANIZIRA PLESNI TEČAJ 1. za začetnike 2. nadaljevanje lanskega tečaja Vpisovanje in informacije na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/U MLADINSKI KROŽEK — TRST POPOLDNE S PALAČINKAMI IN SAMATORSKIM VINOM (nekaj družabnosti in glasbe) danes, 5. oktobra, ob 16. uri v Dijaškem domu Danes, 5. oktobra, bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 PRAZNIK KALAMAROV Čakajo vas tudi bogata loterija, domača kapljica in domače pecivo ob zvokih vesele glasbe. Začetek ob 15.30, Vljudno vabljeni! SD POLET ponovno prirejo danes, 5. oktobra, ob 15. uri KOTALKARSKO REVUO NA OPČINAH Prodaja vstopnic v Meznini ex Daneu na Proseški ulici št. 13 (Opčine) — tel. 213-596 GORIŠKI DNEVNIK 5. oktobra 1980 118 DNI PO VOLITVAH V GORIŠKI OBČINI DR. ANTONIO SCARANO JE BIL SINOČI Z 28 GLASOVI IZVOLJEN ZA ŽUPANA Zanj so volili svetovalci KO, PSDI, PSI, SSk in PRI - Zelo dolga razprava o programskih smernicah V goriškem občinskem svetu je bila sinoči potrjena zelo široka večina petih strank KD, PSDI, PSI, SSk in PRI, ki se je oblikovala na 118 dni trajajočih pogajanjih po letošnjih junijskih volitvah. Razprava je bila zelo obširna, v sami večini so se sicer pokazala nekatera tu pa tam različna gledanja, kar je sicer tudi razumljivo, saj so bile tri od petih strank do nedavnega v opoziciji. Za demokristjane, tako je povedal dr. Tuzzi, ki je tudi prebral okvirni sporazum med strankami, pomeni nova večina doprinos novih sil k vodenju občine. Socialdemokrat Bianconi je sicer izrazil mnenje, da je sedanja uprava nadaljevanje prejšnje in da so se tri stranke le pridružile prejšnjim upraviteljem. Upanje v nekaj nove ga je izrazil Bratuž (SSk), ki je začel svoj govor v slovenščini in de;al. da pomeni nova koalicija ob-no\ Jev nekdanje koalicije in da so v programu številne točke, ki zadevajo Slovence in bo treba te točke tudi uresničiti. Zavzel se je za prijateljstvo med narodi tako v našem mestu kot v svetu nasploh. Socialist Del Ben je dejal, da se nova večina zaveda gospodarske krize, ki je zajela občino in jo bo skušala rešiti. Istočasno je dejal, da je večina zelo odprta do vseh predlogov opozicije in io vabi, da s svojega stališča sodeluje v upravljanju občine. Za večinsko koalicijo je spregovoril tudi republikanec Dru-fuca. Drugačne so seveda bile ocene svetovalcev opozicije. Komunista Coceani in Mermolja (slednji je začel svoj govor v slovenščini), sta se zaustavila ob gospodarskih vprašanjih. Coceani je dejal, da se sedanja večina igračka s krizo in da ni bilo uprave v občini prav v trenutku, ko je kriza zajela tudi Gorico na raznih področjih. Dejal je tudi, da se s to večino obnavlja levi center, istočasno pa je izrazil upanje, da se bodo Socialisti in Slovenska skupnost, s katerimi so komunisti vodili skupne borbe z opozicijskih mest, zavzeli tudi v večini za rešitev teh vprašanj. Mermolja pa se je dotaknil specifičnih slovenskih vprašanj, uporabe slovenskega jezika v javnosti, globalnega zakona, večjega razumevanja med Slovenci in italijanskim prebivalstvom ter za dobre odnose ob meji. Čisto z drugačnega zornega kota so svojo opozicijo utemeljili liberalci in fašisti. Seja se je pričela z 20-minutno zamudo, ker so se zastopniki petih strank dogovarjali o resorjih v bodočem odboru zaradi ponovnih zahtev socialdemokratov. Pri razpravi o izvoljivosti svetovalce1’ je liberalec Fornasir hotel vedeti, ali imajo svetovalci inženir Cefarin, arhitekt Brunello in inženir Baresi poslovne odnose z občino. Tajnik doktor Senni je povedal, da je inženir Cefarin spomladi odpovedal neko pogodbo, imata pa jo še vedno druga dva svetovalca, pogodbi pa se iztekata. Vsi svetovalci so glasovali za izvoljivost vseh svetovalcev, le liberalec se je vzdržal. Nekaj minut po 21. uri po razpravi, ki je trajala 3 ure in pol, je bil dr. Antonio SCarano izvoljen za novega goriškega župana. Dobil je 28 glasov, nove večinske koalicije. Komunist Chiarion je dobil 6 glasov, Coceani 1, štiri glasovnice desnice so bile bele. Po izvolitvi se je dr. Scarano zahvalil za izvolitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi gospodarske krize, ki je zajela v zadnjem času Gorico, spomnil se je tudi povojnih županov. Ideološke in jezikovne razlike ne smejo več med Goričani obstajati, je dejal in povedal tudi. da bo nadaljeval politiko sodelovanja z Jugoslavijo na vseh ravneh. Za odbornike so bili > > tem izvoljeni demokristjan Ciuffarin (26 glasov), demokristjan Baresi (26). socialist Del Ben (25), socialdemokrat Zucalli (25). republikanec Dru-fuca (25) in demokristjan Jakončič (25). Namestnika sta Paulin od Slovenske skupnosti, ki je dobil 28 glasov in socialdemokrat Fantini, ki je dobil 27 glasov. • Približno dva tedna bo zaprta zaradi del Ulica Chiese Anti-che v Ločniku, na odseku med U-lico Tasso in Monte Calvario. Na tem področju namreč napeljujejo plinsko omrežje. DEŽURNE BENCINSKE ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke: GORICA: Esso, Ul. Aquileia; To-tal, Trg Municipio; Mach, Ul. Lungo Isonzo Argentina: IP, Ul. Manzano; Esso, Tržaška ulica TRŽIČ: Agip, Ul. Valentinis; To-tal, Drevored San Marco; EP, Ul. 4. novembra KRMIN: Esso, Drevored Venezia Giulia GRADIŠČE: Esso, Trg Unita KOPRIVNO: Total, Ul. Verdi FARA: Chevron, Ul. Gorizia ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN GLASBENA MATICA obveščata, da bo v kratkem ustanovljena dveletna ŠOLA ZA ZBOROVODJE Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje, ali ki bi radi Cf izpolnili znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu ZSKD v Ul. Malta 2 vsak dan, od 8.30 do 12.30 in od 15 30 do 19.00, kjer bodo prejeli potrebna pojasnila. LESTAN NICOLO' GORICA - UL. GARZ AROLU 105 TEL.81801 STEREOFONUA HI-FI: Marant* AR Gcuodig Ram Indiana Lina Cele st mm Aka< Vamaha Sanyo RADIO TV COLOR: Nocd Mand* Blaupunkt Schaub loren/ ITT Grundig Loawe Opla Radio Marali« Zoppa« « Espobianco» GORICA- Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoKhMM« Argo Snmg Arislon SUtal -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE f Čestitke Včeraj sta v Štmavru stopila na skupno življenjsko pot NASTA ZAVADLAV in GIANCARLO OVETTI. Ob priliki jima toplo čestitajo sorodniki. IZ DELOVANJA MUZEJA V KROMBERKU 450 razglednic goričkih krajev na razstavi v Goriškem muzeju Izdali bodo sedmo številko prvi razred, kar pomeni, da imajo, kljub občasnim težavam, starši dijakov upanje v trgovske odnose ob naši meji. Goriška sekcija se bo seveda razvijala, dokler ne postane popolna. petletna. Ravnatelj je prof. Maks Šah, ki sicer vodi znano podobno tržaško šolo. V prvi razred so se seveda vpisali številni dijaki, ki so se bili prej odločil' za šola nje na drugih slovenskih šolah, vrnil pa se je marsikdo, ki je mislil štu dirati na kaki italijanski šoli in prišel je »udi marsikdo, ki ni mislil več na šolanje. Vsaka novost je torH pozitivna. In še nižja srednja šola »Ivan Trinkn*. ki beleži prav tako letos izreden uspeh v vpisu. Kar ,361 dijakinj in dijakov imajo medtem ko so jih lani imeli 339, predlanskim 340 in pred tremi leti 324. Uspeh je treba pripisati množičnemu prihodu dijakov iz osnovnih šol, tako da imajo v prvem razredi kar 139 dijakov. Zaradi tega so morali dodati še eno paralelko tako da i-mamo sedaj šest paralelk v prvem razredu, pet v drugem (120 dijakov) in prav tako pet v tretjem (102). Na tej šoli je za ravnateljico prof. Rozalija Simčič - Lojkova. Tako je torej z našimi šolami. Zabeležili smo večji vpis v srednjih in osnovnih šolah, veliko manj je otrok v vrtcih, kar nas navdaja z zaskrbljenostjo za naslednja leta. (m.w.) Danes je v Gorici dežurna cvetličarna Renata Londero, Drevored 24. maja 7. Gorica je od včeraj obogatena za en0 šolsko poslopje. Pomembno za nas je dejstvo, da je to poslopje namenjeno slovenski šoli, oziroma slovenskemu otroškemu vrtcu. Gre za stavbo v Ulici del Brolo, tik poleg lani odprte stavbe slovenske osnovne šole. V novi stavbi, za katero je načrt izdelal ing. Adolf Močnik, so prostori za 3 sekcije otroškega vrtca, poleg tega je še precej velik prostor za skupno igro. V vrtcu imajo tudi kuhinjo, jedilnico, sodobne sanitarije. Na voljo imajo seveda tudi precej prostora na odprtem za razne igre, saj zavzema kompleks celih tri tisoč kvadratnih metrov. Gre za lep in sodoben kom-o>eks, v katerem se bedo naši malčki, ki so sedaj obiskovali dva vrtca, in sicer ona v ulicah Torria-ni in Forte del Bosco, zares dobro počutili. Omenimo naj še, da imajo v vrtcu najsodobnejšo in lepo opremo, ki jo je dobavilo neko podjetje iz Mantove. Prav dobavi te opreme je treba pripisati zakasnitev odprtja vrtca, sicer bi bil nared že v začetku letošnjega septembra. Naj povemo še, da je gradbena dela vodil ing. Giorgio Cia-ni, izvedlo pa jih je gradbeno podjetje Tavagnacco. Stavba je stala v celoti 261.500.000 lir, delno je občinska uprava dobila denar od dežele, delno od vlade, ker pa so se od trenutka. k0 je bila stavba načrtana, do konca del cene zvišale, je od svojega občina primaknila 123 milijonov (ti so všteti v že označeno vsoto 261 milijonov). Pogled na otvoritveno svečanost Stavbo so pričeli graditi v maju 1978, sedaj je nared. Na včerajšnjo otvoritveno slavnost so prišli številni predstavniki raznih ustanov ter tudi nekateri o-troci obeh vrtcev s starši. Ker je bil včeraj v občinskih vrtcih prost dan, niso prišli na otvoritev vsi otroci obeh vrtcev. Bil je to zadnji uradni akt goriškega župana Pasquala De Simona, ki je imel tudi otvoritveni govor in ki je poudaril važnost, da Gorica razširja in posodoblja mrežo svojih šol, istočasno pa tudi važnost, da je ta stavba namenjena slovenski šolski mladeži. Zatem je pred vstopom v stavbo, izročil spo minske kolajne goriške občine celovškemu mestnemu odborniku za šport in turizem Diethru Jandlu in predsedniku novogoriške občinske skupščine Jožetu šušmelju. Stavbo je zatem blagoslovil mons. Franc Močnik. Naj povemo še, da so bili prisotni ravnatelji slovenskih šol in didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan, občinski odborniki in svetovalci, prefekt dr. Barrasso, šolski skrbnik dr. Condorelli in tudi zastopniki italijanskih šol ter seveda precej slovenskih ljudi Kino TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR vam ponuja 9-dnevno potovanje v EGIPT z obiskom Kaira, Aleksandrije, Luxorja in As-suana. Odhodi 26. in 29. novembra. Silvestrovanje v Egiptu — odhod 27. decembra. Cena potovanja 575.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-019 ......................................................... NA GORIŠKEM SE JE ZAČELA TRGATEV Zaskrbljenost med briškimi vinogradniki Odkupne cene grozdja nižje od lanskih Poprečno ponujajo za okrog 20 odstotkov nižje odkupne cene - Odraz določene krize, ki je zajela tudi tukajšnje tržišče, ali poskus špekulacije? V Brdih se bo v prihodnjih dneh pričela trgatev, medtem ko so v nižinskih piedelih začeli s spravilom zgodnjih sort že sredi tedna. Letina ne bo najboljša, pravijo strokovnjaki. To je bilo tudi pričakovati spričo neugodnih vremenskih razmer ob začetku poletja. »Iz grozdja iztisnemo razmeroma malo mošta, nizka pa je tudi stopnja sladkorja*, so nam povedali v kleti Enojulia v Koprivnem, kjer smo zaprosili za njihovo mnenje o nič kaj ugodnih tržnih pogojih za letošnjo letino. Vinogradniki, zlasti tisti, ki ni majo ustrezne opreme za prede lavo in spravilo vina in so grozdje v prejšnjih letih prodajali, so zaskrbljeni zaradi izredno nizkih cen, ki jih odjemalci ponujajo in ki so za okrog 20 pa tudi več odstotkov nižje od lanskih. Poleg tega se bodo morali zadovoljiti še z odgoditvijo plačila do pomladi, kar pomeni, ob upoštevanju visoke stopnje razvrednotenja denarja, še nekaj odstotkov manj dejanskega prihodka. Nerodno je tudi v tem, da smo tik pred trgatvijo in da so vinograd niki, posebej tisti, ki nimajo lastnih kleti, prisiljeni sprejeti pogoje. Spričo velike podražitve goriva za stroje, spričo podražitve škropiv in ob upoštevanju dejstva, da so bili zaradi neugodnih vremenskih raz mer letos potrebni pogostejši zaščitni ukrepi v vinogradih, bo eno letni trud vinogradnikov na Goriškem zelo skopo poplačan. Smo na začetku hude krize našega ‘ vino gradništva. ali pa imamo ooravka z določeno špekulacijo? Težko je jasno odgovoriti. Ne gre sicer spregledati nekaterih deistev, ki tako ali drugače vnlivajo tudi na pogoje vinskega tržišča v naši pokrajini po drugi strani na gre najbrž tudi za ustvarjanje do ločenega pritiska z namenom vpli vati na znižanje odkupnih cen. V državnem in evronskem merilu imamo opravka s hudo krizo vinogradništva. ki tram sicer že ne kai let. Proizvodnia v'na ie došola zelo visoko raven, unada na na ža lost poraba. Prav ta razkorak pa ustvarja tržne viške in drugačne težave. Poleg tega je treba raču- nali še z lansko nenavadno bogato letino, zaradi česar naj bi se u-stvarile dodatne zaloge neprodanega vina. Prav na to se sklicujejo odjemalci grozdja in zato skušajo izsiljti čim nižjo ceno. Sicer pa je dejansko stanje zalog lanskega pridelka najbrž zelo težko preveriti! Poleg tega naj bi se na področju odkupnih cen grozdja in vina pri nas v prejšnjih letili dogajale nekoliko neobičajne stvari. Tako naj bi cene naraščale prekomerno, naravnost skokovit porast pa so za beležili lani, ko so za kilogram grozdja plačevali tudi 500, ponekod pa tudi nekaj več lir. Cene niso bile realne, ugotavljajo operaterji s tega področja, vinogradniki pa naj bi prekomerno zašlužili. S prodajo kvalitetnih briških in posoških vin v vseh teh letih ni bilo težav, zato tudi skoraj nihče ni pomislil na to, da se utegnejo pogoji v kratkem času precej spremeniti. V kriznih obdobjih, čeprav o pra v' krizi vinogradništva v Brdih še ni mogoče govoriti, pa marsikdo pomisli na koristnost združevanja v zadružništvu. Tako recimo člani krminske ; družne kleti te dni niso v skrbeh, k°mu bodo oddali pridelek, ne izsiljujejo jih z nizkimi cenami, niso prisiljeni kupovati drago opremo. Prva leta je bilo resda nekaj začetnih težav, na daljši rok pa se je že pokazala koristnost tovrstne u-stanove. Vinogradništvo na Goriškem je v zadnjih letih šlo svojo, od dogajanj v državnem merilu lahko rečemo ločeno pot. Reševala ga je izredna resnost pridelovalcev in kvaliteta vin. To je tudi razlog, da kriza v naših krajih še, ni dosegla take stopnje. kakor recimo v sosednjem Venetu ali pa na jugu države. Prav zaradi izredne kakovosti bo naše vinogradništvo morda tudi prestalo trenutno krizo. V to smer naj bi šla prizadevanja posameznikov in strokovnih združenj, kakor tudi odgovornil) upravnih organov, škoda bi bilo, če bi si zapravili eno od redkih, če ne edino uspešno, panogo v kmetijstvu na Goriškem. Prav o tem velja razmisliti in sprejeti u-strezne ukrepe. ............................„„„„„„„ PROMETNA NESREČA V DOLU z aVtom v skalnat rob RANJEN MLAD TRŽAČAN / avtom treščil v skalnat rob na ovinku pri Pal-kišču • Maurizio Campanale bo ozdravel v 20 dneh V tržiško bolnišnico so včeraj, nekaj po 8. uri, sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh. 22-letne ga Maurizia Campanaleja iz Trsta, Ulica Canova 25. Fant se je pone srečil malo prej v Dolu, v neposredni bližini bencinske črpalke. Kakor je ugotovila prometna policija. se je Campanale peljal z avtom mini minor v smeri proti Gorici, iz zaenkrat nepojasnjenih razlogov je izgubil oblast nad vozilom, ki je treščilo v skalnat rob na levi strani ceste. Pri tem se je avto prevrnil na streho. DE2UKNA 1 EKARNA V GORIC) ' Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salule, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. Carica VERDI 15.15—22.00 «H giorno del cobra*. F. Nero in S. Danning. CORSO 15.15—22.00 «La moglie in vacanza e 1’amante in citta*. E. Fenech in B. Bouchet. Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Prestazio-ni particolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 »Agenzi* Riccardo Finzi praticamente de-tective*. PRINCIPE 16.00—22.00 «La ripeten-te fa 1’occhietto al preside*. J\ava Carica in akolicu SOČA 10.00 »Sneguljčica in sedem palčkov*. Risanka. 16.00— 18.00-20.00 »Robin Hood, puščica, meč in karate*. Italijanski film. SVOBODA 16.00 »Popajeva nova serija*. Risanka. 18.00— 20.00 «Žandar proti marsovcem*. Francoski film. DESKLE 16.00 «Popajeva nova se-rija*. Risanka. 17.00— 19.30 »Troje neustrašnih*. Ameriški film. Prosveta Prosvetno društvo »Oton Župančič* obvešča vse pevke in pevce društvenega zbora, da bo prva vaja mešanega zbora v novi sezoni jutri, 6. oktobra, ob 20.30 v Domu Andreja Budala. Odbor vabi da pristopijo k zboru vsi tisti, ki jih petje veseli. Istočasno se prično tudi vaje društvenega otroškega zbora. Prva vaja bo prav tako jutri, 6. oktobra, ob 17. uri. Razna obvestila Bencinski boni proste cone za leto 1980 nepreklicno zapadejo 31. oktobra. Kdor jih še ima, naj kupi bencin še v tem mesecu, če pa tega ne utegne, naj bone izroči temu ali drugemu črpalkarju, pri katerem bo lahko tudi kasneje kupil bencin. V Novi Gorici bodo v nedeljo, 12. oktobra, ob 10. uri odkrili doprsni kip dr. Andreja Budala. Slovesnost, za katero je dal pobudo Klub starih goriških študentov, N) združena s kulturnim sporedom. Občinska uprava v Doberdobu namerava zaposliti za 3 mesece pomožnega uradnika. Pogoji: diploma nižje srednje šole in starost med 18. in 35. letom (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnje na kol-kovanem papirju za 2 tisoč lir je treba izročiti na občinskem tajništvu najkasneje do 12. ure v sredo 8. t.m. Prosilci morajo izjaviti, da obvladajo slovenščino in strojepis, poleg tega pa morajo na prošnji navesti o-sebne podatke in točen naslov. Na poštnem uradu v Pevmi bodo v dneh 9. in 10. oktobra izplačevali zaostanke pokojnin kategorij 1R in VR (starostne in invalidske pokojnine za kmetovalce). fjj [M ZA DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA V SOVODNJAH Emil Lasič, 15.000; Boris Marušič, 15.000; Ferdinand Tomasi, 10.000; Zalka Tomasi, 10.000; Ivan Tomasi-ni, 5 000; Franc Pelicon, 10.000; A-leksandra in Gigi Miloco, 20.000; Marija Batistič, 10.000; Darjo Fi-gelj, 50.000;- Franjo Cotič, 30.000; Konzorcij Gometal, 200.000; Otilija in Jožko Kuzmin, 20.000; Bruno Pe-teani, 30.000: družina Rojec, 50.000; Ciril Butkovič. 30.000. Namesto cvetja na grob Marije Mi-kliluš, ki je stanovala v Turinu, darujejo sestre Mikuluš z Oslavja 10 tisoč lir za Dijaško matico in 10 tisoč lir za PD Naš prapor iz Pevme. Urška in Mirko Mučič iz Štandre-ža darujeta 10 tisoč lir za Slovensko planinsko društvo v Gorici V NOVO SEZONO Priloga «Ljudje in kultura* obnavlja po poletnem premoru svoje redno mesečno izhajanje. Odmevi nanjo po prvem letu življenja (kot nadaljevanje priloge »Prosveta* izpred nekaj let) so zelo pozitivni, ka«or po drugi strani tudi ni manjkalo pripomb za njeno izboljšanje. Pozitivni odmevi nas seveda spodbujajo, pripombe k nekaterim pomanjkljivostim pa obvezujejo, da jih bomo skušali po svojih uredniških močeh in s pomočjo zunanjih sodelavcev, odpraviti. Toda, kaj je pravzaprav namen te naše mesečne priloge? Dogajanje na področju kulture in prosvete spremljamo tudi sproti v dnevnih beležkah našega dnevnika, saj so bistven sestavni del našega narodnega manjšinskega življenja. Toda ob dnevnem beleženju ostaja še mnogo tega, kar je mogoče in kar je treba obdelati tako v poročevalskem kot tudi v kritičnem smislu, predvsem pa je koristno, da je gradivo o našem kulturnem in prosvetnem življenju, v prvi vrsti tisto, ki ga s svojim delom ustvarjajo naše prosvetne celice, pa seveda tudi osrednje kulturne ustanove, zbrano v čimbolj pregledni in zaokroženi obliki. Za to pa je priloga, namenjena izključno temu, prav gotovo najbolj primerna, kar so dosedanje izkušnje tudi potrdile. 25 LET KULTiuRNEGA DRUŠTVA IVAN TRINKO* Kar je v zadnjih desetletjih zrastlo v Beneški Sloveniji so zasejali ter s pridom in mukami gojili tudi tisti ljudje, ki so 2. oktobra pred 23 leti vdihnili »telo in dušo* prvemu beneškemu kulturnemu društvu ter mu nadeli ime najzaslužnejšega beneškega Slovenca Ivana Trinka Zamejskega. Takratna setev je potekala v razmerah, ki so bile zelo neugodne, toda kljub temu je že današnja žetev obilna, pa tudi ta ne poteka v najboljših razmerah, saj pomeni še danes biti Slovenec in delati za narodnostni preporod v Beneški Sloveniji nekaj, kar premnogim ljudem ni pogodu. Vendar društvo se krepi, ne ustavi se pred prvo težavo čeprav je teh veliko. Za njim so nastala druga društva in za njimi bodo prišla še nova, »Ivan Trinko* pa bo ostal najsvetlejši zgled poguma in trdovratnosti, ljubezni do svojega jezika in naroda ter neuničljive vere v vsestranski preporod in dvig beneških Slovencev. Svoj jubilej bo društvo proslavilo z raznimi kulturnimi pobudami in prav te bodo najvernejši pokazatelj njegove življenjskosti. V spomin na tiste oktobrske dni pred četrtino stoletja objavljamo del članka, ki ga je tedaj napisal naš kronist. V nedeljo, ,2. oktobra 1955, so se v Vidmu na novem sedežu zbrali številni delegati iz vseh občin Beneške Slovenije k ustanovnemu občnemu zboru prosvetnega društva »Ivan Trinko*. Posebno je bila zastopana mladina, študenti in absolventi srednjih šol ter tudi nekaj višješolcev, iz katerih obrazov se je bralo zadovoljstvo in trdna volja pomagati kulturni zaostalosti lastnega naroda. Povsod je odseval prazničen značaj, saj so bili tu neposredno pred ustanovitvijo svojega prvega kulturnega društva, ki naj prekine stoletni nrisiini molk. Velika in krasna slika mons. Ivana Trinka nad predsedniško mizo ti je takoj povedala, za kaj gre. Pod sliko so bile spodbujajoče besede velikega rojaka-pesnika in zdelo se je pred otvoritvijo tega zbora, kot da hoče veliki mož Beneške Slovenije sam spregovoriti, kar mu je bilo vedno pri srcu. V imenu pripravljenega odbora je pozdravil navzoče delegate mlad rojak, ki mu je tekla slovenska beseda tako, da se mu je kar poznalo, da si je ugladil materinski jezik v slovenski šoli v Gorici. Njegove besede so bile naslednje: V imenu pripravljalnega odbora pozdravljam vse udeležence, ki so se cdzvali našemu vabilu. Pozdravljam današnji praznik, ki je za nas beneške Slovence izredno velikega pomena, saj j; to prvič v naši zgodovini, da govorimo o lastnem kulturno prosvetnem društvu. Zbrali smo se tu v Vidmu ob sliki pokojnega mons. Ivana Trin-' ka in mu obljubljamo, da bomo skušali nadaljevati pot. ki nam jo je on zarisal, ko je še živel med nami. Dobro veste, da si mora vsak narod, ki heče uspešno ustvarjati in razvijati svojo kulturo, izoblikovati tudi naj višje organe, ki ga vodijo in mu to omogočajo; pri nas bi bil ta višji organ prosvetno društvo. Naši ljudje so že od nekdaj želeli, da bi imeli kakšno 'ustanovo te vrste, da bi se mogli kulturno izživljati in seznanjati s slovensko kulturo. Toda do tega ni moglo priti, saj veste, da smo bili vedno predmet raznarodovanja. Mi pa nismo klonili, dediščino naših prednikov — sladki materin jezik — smo ohranili do današnjih dni in to je naše najboljše orožje v življenjskem boju. Jezik je najvidnejši znak samobitnosti vsakega naroda do lastnega kulturnega izživljanja. Naša težnja je seveda, da. bi k sodelovanju v prilogi pritegnili čim več kulturnih, prosvetnih in drugih delavcev in ustanov v našem zamejskem manjšinskem svetu. Se predobro se zavedamo, da je delovanje na tem področju zelo razsežno in bogato, problemov, konstantnih in sprotnih, pa toliko, da jih samo z uredniškimi močmi ne moremo celovito pokrivati in obdelovati. Po drugi strani pa je tudi prav, da se s svojimi prispevki oglaša čim večje število atorjev, kar samo prispeva k vsebinski in miselni pestrosti, saj nam gre tudi za to, da se naše prosvetno in kulturno življenje obravnava iz različnih gledišč brez ozira na različnost e-stetskih in idejnih izhodišč. Zato veiia vabilo k sodelovanju vsem, ki imajo kaj povedati in kar služi rasti in večji ‘učinkovitosti naših skupnih prizadevanj, ki slonijo na požrtvovalnosti in predanosti naše narodne stvari. |. k. ■luniiiimniiiniiniiimiimiiiniiiniiiniiinHiiniMuiiiiuiniHuiimiiiiiiiMHiiMliiliiiiuniniHniiiiiiiiiiiimuni iiHiiriniiiiiMimiiiiiiiniitiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiliftiiiitiMilunnmtfitiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiimit RAZGOVOR Z MLADINCI IZ TRSTA, S PROSEKA-KONTOVELA IN IZ NABREŽINE Vloga in delo mladinskih krožkov Mlad človek je že po naravi tak, da stalno išče družbo sebi enakih, ljubi življenje v večji skupnosti ter je obenem pripravljen aktivno vplivati na razvoj skupnosti, kateri pripada. Važno je zato, da na katerikoli način zadosti svoji potrebi po aktivnosti in angažiranosti ter skupno s soletniki išče novih oblik družabnega življenja. Taka je predvsem naloga številnih mladinskih krožkov, ki delujejo tako v mestnem središču, kot na vaseh v okolici Trsta in ki so nastali zgolj iz potreb in želj mladih ustanoviteljev. Naloga teh krožkov, ki so na vasi največkrat tesno povezani z delovanjem krajevnega društva, je predvsem združevati mlade ob večstranski dejavnosti ter jim nuditi možnost, da razvijajo različne oblike preživljanja prostega časa in obenem aktivno sledijo tako manjšinski problematiki, kot vsesplošnim družbenim in političnim vprašanjem naše družbe. Ker smo ravno na začetku nove sezone, smo se pogovorili z nekaterimi mladimi, ki so aktivni v krožkih in se pozanimali, kakšni so njihovi načrti. Irena nam je povedala, s kakšnimi problemi se spoprijema Mla- 1 f. 'ka fo'k!oii>a skupina Sta ledi se živo vkljačnje v naše kulturno tkivo. Prisotna je na številnih Ijud-akih manifestacijah in jim daje izviraejši in pestrejši značaj. Na sliki mladi plesalci v narodnih nošah aa nedeljskem praznika grozdja v Boijunca dinski krožek iz Trsta, ki ima svoj sedež v prostorih slovenskega Dijaškega doma: »Težave nastajajo predvsem, ker nam še ni uspelo vzpostaviti pravega stika med krožkom in mestno mladino. Največ problemov je z delavci, s katerimi praktično nimamo stikov, čeprav nekateri redno obiskujejo naše sobotne plese. V mestu je namreč položaj precej drugačen, kot na vasi: mladi so razkropljeni po mestnih okrajih, šola pa ostaja edino večje zbirališče. Gre seveda za zbirališče in nič drugega, saj nudi šolska struktura kakršna je danes, zelo malo možnosti za družabnost, ali za razvoj interesnih dejavnosti v popoldanskih urah. Tako so mladi prepuščeni samim sebi. težko nastajajo večje skupine ali »klape*. ki bi se redno zbirale, marsikdo pa toži nad lastno osamljenostjo in dolgčasom, ne da bi sl znal pomagati. To je vzrok, da si je krožek postavil za cilj predvsem združevanje mladih. To združevanje pa ne sme biti zgolj družabnost, spodbujati mora njihova zanimanja ter sprožiti med mladimi razpravo o številnih problemih, ki jih sami, vsak dan doživljajo.* »Z namenom, da bi mlade privabili v čim večjem številu, bomo skušali letos uvesti aktualne, spontane oblike delovanja.* je povedala Sonja. »Pripravili bomo predvsem vrsto družabnih popoldnevov, kjer bodo mladi lahko poslušali glasbene ansamble in domače kantavtorje. ali razvijali kaka druga skupinska zanimanja. Poleg družabnega momenta pa bodo ta srečanja nudila marsikomu tudi priliko za medsebojni razgovor. Ob takih priložnostih bomo namreč pripravili razstave na tiste teme, ki najbliže zadevajo mlade. Pomislili smo na razstavo o politiki prostega časa pri nas, o šoli, o številnih tabujih, ki jih naša družba še ni premostila. Na tak način bomo skušali sprožiti v mladih večje zanimanje za te probleme. Poleg tega se namerava naš krožek sestati z ustanovami, ki delujejo v mestnem središču, to se pravi z Dijaškim domom in s Kulturnim društvom Škamperle ter z njimi vzpostaviti konkretne oblike sodelovanja. Kot že lani pa bomo tudi v tej sezoni redno sodelovali z Zvezo slovenskih kulturnih društev.* Povsem drugačno je delovanje Mladinskega krožka Prosek - Kon-tovel, kjer se redno zbira velik del vaške mladine in ki posveča največ pozornosti družabnosti. »Pomembna dejavnost našega krpžka so sobotni plesi, ki potekajo že več let. Poleg teh mislimo letos prirediti še vrsto družabnosti ter gojiti stike z ostalimi vaškimi organizacijami, kot so krajevno kulturno društvo ter taborniki. Nadaljevali bomo tudi sodelovanje z mladimi iz Slovenije, saj je znano, da ima naš krožek stalne stike z ZSMS iz Vrtovine pri Ajdovščini ter s študentskim klubom iz Šentjurja pri Celju. Tudi letos bomo priredili več izletov in večdnevno silvestrovanje za člane krožka.* Nekoliko manj srečni so mladi, ki delujejo v okviru Mladinskega krožka v Nabrežini, saj se zanje sezona ni začela v najboljšem redu. Krožek, ki je začel z delovanjem lansko leto in z uspehom izvedel nekaj pobud, je letos brez sedeža. Krajevno društvo Igo Gruden je namreč odreklo svoje prostore, češ da bi morali delovati v sklopu društva. Mladi si seveda želijo samostojnosti in novili oblik dela, trenutno pa je njihovo delovanje brez prostorov nemogoče. Pri tem gre za kratek stik, ki ga bo treba čimprej odpraviti, kajti vsaka razprtija je lahko v veliko škodo kulturnemu in družbenemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti v devinsko - nabrežinski občini, ki je zaradi svojih specifičnih problemov še najbolj potrebna enotnega nastopa in skupnih pobud. Vsi bi se morali zavedati, da avtonomnost odločanja še ne pomeni ločeno delovanje. Mladinski krožek in Kulturno društvo si morata pomagati, se medsebojno dopolnjevati ter skupno prispevati k reševanju številnih problemov tako na kulturnem, kot na drugih področjih. IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV PD «Primorec» iz Trebč Kot veliko naših vasi, so tudi Trebče dobile svoje prosvetno društvo konec prejšnjega stoletja. O tej organizirani kulturni prireditvi v Trebčah nam priča članek iz Edinosti št. 80, z dne 21. 5. 1898, ki najavlja, da bo pevski zbor iz Trebč priredil na binkoštno nedeljo na vrtu gostilne gospoda Martina Kralja (po domače «pri Skutench) pevski večer, že leta 1901 se društvo omenja kot pevsko društvo tPrimorec». V teh letih so v vasi ustanovili tudi tri gospodarska društva: Gospodarsko podporno društvo, ustanovljeno lete 1900, Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje širin« v Trebčah, ustanovljeno leta 1900, Konsumno društvo v Trebčah, ustanovljeno leta 1901.- Leta 1904 so v vasi odprli čitalnico. Ustanovitev godbenega društva »Viktor Parma* (leta , 1912) je zelo obogatila prosvetno življenje vasi. Godbe ni mogel zlomiti niti fašizem. Zbor je imel pevske vaje v Ljudskem domu, ki ga je zgradilo Konsumno društvo leta 1965. Tu je bilo potem središče vsega . delovan ja v vasi do leta 1928, ko so dom nasilno «odkupile* fašistične oblasti za bornih 80DOO Ur ter ga odstopile fašistični ustanovi GIL (Gioventii ltalia-na del Littorio). Po nasilni fašistični ukinitvi, se je zbor umaknil pod okrilje cerkvenega pevskega zbora. Pod vodstvom Danila Kralja je zbor deloval do osvoboditve. Trebče so bile vedno proletarska, uporna vas, že v letih 1934-36, ko je bil fašizem na višku, je v vasi delovala organizirana skupina, ki je s sabotažnimi in demonstrativnimi akcijami pripravljala tla za ’ oborožen u-por proti fašističnemu režimu. Že leta 1941 so iz Trebč poslali partizanom v gozdove denar, hrano, pa tudi orožje. Julija 1942 je odšla v partizane prva skupina trebenskfli fantov. Trebče so dale velik delež v boju za svobodo. Takoj po osvoboditvi, junija 1945, je bil obnovljen pevski zbor. članstvo v društvu se je pomnožilo, leta 1946 je bilo včlanjenih 81 vaščanov. Poleg pevskega zbora in godbe na pihala so v vasi delovali še glasbena šola, dramski odsek in mladinski pevski zbor. Vaščani so bili zelo aktivni in delavni, priredili so več mitingov: zelo sta uspela mitinga 15. julija 1945 in 29. septembra 1945. Aprila 1948 je društvo štelo kar 189 članov. Istega leta je tržaška občinska uprava izdala nove osebne izkaznice, ki pa so bile pisane samo v italijanskem jeziku. Člani društva so ob tej diskriminaciji materinega jezika naslovili (dne 12. 8: 1948) na predsednika Varnostnega sveta OZN protestno spomenico, v kateri so zahtevali spoštovanje statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, po katerem je slovenski jezik enakopraven italijanskemu. Ta spomenica nam priča o prepričanju vaščanov, da pripadajo slovenskemu narodu ter o njihovi odločnosti, da se bodo za pravice svojega naroda vedno borili. V naslednjih letih je društvo imelo več prire ditev doma, veliko so tudi gostovali. Dramski od- sek je naštudiral več iger: ('Bedak* leta 1946, »Anarhist», »živa slika*; «Analfabet», »Tri sestre*, *Ječa se je odprla» vse leta 1947. V teh letih je imel zbor več nastopov ob raznih obletnicah in svečanostih. Leta 1956 je vodstvo zbora jprevzel pevovodja Oskar Kjuder, od tedaj je zbor večkrat nastopal združen z ansamblom »Miramar*. Delavnost in uspešnost pevcev nam dokazuje kar 5 samostojnih koncertov v letu 1956. Tudi ostala društva v vasi so redno delovala, avgusta 1962 beležimo uspel koncert trebenske godbe, kateri so se pridružili člani iz Gropade. V vasi je delovala tudi podružnica Glasbene matice, ki je imela posebno v letu 1961 bogato zaključno produkcijo. Med drugim so pevci gostovali julija 1967 v Ajdovščini, junija 1969 v Pulju, septembra istega leta pa so bili na prisrčnem srečanju v Novi Gorici. Decembra 1971 so gostovali v Trbovljah, kjer so navezali prijateljske stike s prosvetnim društvom »Svoboda 'Ih. Na slavnosti 12. 3. 1972 v Pridvoru pri Kopru se je društvo pobratilo s tamkajšnjim prosvetnim društvom »Svoboda*. Septembra so bratstvo potrdili s svečanostjo v Trebčah, ob tej priliki so vaščani razširili odbojkarsko igrišče, uredili slačilnice in kioske. Društvo je julija 1973 s tridnevno svečanostjo proslavilo 75. obletnico obstoja. Leta 1975 je zbor sodeloval na »Pevskem taboru» v Šentvidu pri Stični, kjer je doživel zelo lep uspeh. Letos meseca maja je bilo društvo prireditelj mednarodne revije zborov *Pesem ne pozna meja*. Na reviji je sodelovalo 10 zborov iz zamejstva, matične domovine in slovenske Koroške. Za to priložnost so vaščani s prostovoljnim delom preuredili Ljudski dom. Društvo, ki ima v tej sezoni 123 članov, je zelo aktivno, saj'ima na programu vsak mesec vsaj eno prireditev. V načrtu imajo ustanovitev dramske sku-_ pine ter raziskavo o zgodovini domače vasi, ki naj bi jo izvedli ob pomoči in sodelovanju učencev osnovne šole »Pinko Tomažič». Pripravil: Odsek za zgodovino - NŠK Zanimivi načrti Slovenskega kluba Odbor Slovenskega kluba na prvi seji Prejšnji torek se je sestal odbor Slovenskega kluba v Trstu in razpravljal o programu v naslednji sezoni. Ob tem se je odbor tudi domenil, da bo skrb za posamezne torkove večere enakomerneje porazdeljena med člani, vsak bo za določen termin oz. prireditev odgovoren. Sicer se bo dejavnost kluba pričela z izletom v Istro, ki bo predvidoma konec oktobra; že v torek, 28. oktobra, pa bo v prostorih kluba v Ulici sv. Frasčiška 20 debata ob načrtih za bazoviški spomenik. Sledil bo torkov večer, posvečen aktualnim političnim in narodnostnim vprašanjem Slovencev v Italiji, ki naj bi bil tudi priložnost za srečanje z našim vidnejšim politikom. Sledilo bo martinovanje ob sodelovanju Tržaškega okteta in večer, posvečen jogi. oz. avtogenemu treningu. 25. novembra bomo imeli priložnost pogovoriti se z gostom iz Ljubljane o uspehih in problemih slovenske kulturne politike; ta večer, ki bo posvečen jugoslovanskemu državnemu prazniku, bo dopolnjevala fotografska razstava Marija Magajne, ki pričuje o teh naših 35 letih. I________NAŠI POGOVORI S KULTURNIMI DELAVCI_________I Evgen Prinčič - predanost zborovodskemu delu Prosek m Kontovel imata na pevskem področju res bogato 'tradicijo; moški pevski zbor «Vasilij Mirk* namreč uspešno deluje že vrsto let in prištevamo ga že od nekdaj med najbolj kvalitetne pevske zbore v zamejstvu. Po krajši krizi je zbor začel, spet pridobivati vodilno vlogo. Nedvomno gre velik del zaslug njegovemu 44-letnemu dirigentu Evgenu Prinčiču, sinu kolona iz Medane v goriških Brdih. Po opravljeni osnovni šoli v domačem kraju, se je Evgen Prinčič vpisal na ljubljansko nižjo gimnazijo in nato opravil še tamkajšnje- učiteljišče. Nekaj let se je zaposlil kot učitelj glasbene vzgoje v Meda- ni, potem pa nadaljeval študij na giasbenem oddelku pedagoške a-kademije v Ljubljani. Od leta 1936 je v Sežani poučeval glasbo, pred tremi leti pa je postal ravnatelj sežanske osnovne šole. Veselje za zborovsko dejavnost se je prebudilo med sodelovanjem v akademskem pevskem zboru »Vinko Vodopivec*, kjer se je srečeval z raznimi glasbeniki, z Antonom Nanutom, z Aleksandrom Vodopivcem, z Oskarjem Kjudrom. V zborovodstvo ga je vpeljal prav Anton Nanut, že med učiteljevanjem v Medani je uspešno vodil mladinski pevski zbor; pozneje je v Ljubljani sprejel vodstvo mešanega zbora internata, kjer je bival, in istočasno vodil tudi moški oktet dijakov učiteljišča. Zadnja leta je vodil ženski zbor iz Sežane in mešani zbor PD «Lipa» iz Bazovice, nakar je prevzel moški pevski zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Konto vela. Dela se je lotil z navdušenjem in veliko požrtvovalnostjo in no bena težava ga ne ustavi. Ko mu pred kratkim, ob priložnosti nekega nastopa, ni bilo mogoče, da bi se pripeljal z osebnim avtomobilom, je enostavno sedel na kolo in se z njim pripeljal na Prosek. To je le drobec njegove osebnosti, kar pa jasno priča, zakaj je Prinčič tako priljubljen med ljudmi. Prinčiča smo zato najprej vpra-šafi, kaj pomeni za človeka iz matične domovine voditi zbor v za- mejstvo in kako se počuti na Proseku. Mislim, da ni bistvenih razlik med Slovenci v zamejstvu in tistimi iz matične domovine. Sam sem se rodil kot zamejec, zato se tu počutim kot doma. Vzdušje v zboru je zelo dobro, ljudje so prijateljski, družabni pa tudi delavni in zagrizeni. V svoji mladosti sem občutil fašizem in enačil fašiste z Italijani. Sedaj seveda nisem več takega mnenja in mislim, da moramo Slovenci sodelovati z naprednim, demokratičnim delom i-talijansko govorečega prebivalstva, saj ram je usojeno, da živimo v sosedstvu. Z veseljem sem sprejel pobudo, da bi vodil zbor Vasilij Mirk, ker imam tako tudi možnost uresničili svoje ideje, hkrati lahko vsaj malo pripomorem k boju zamejcev za ohranitev lastne narodne identitete. Kdaj ste prišli k zboru in v kakšnih pogojih ste se lotili dela? K zboru sem prišel lani, vendar. se je v pevcih občutila negotovost, ker so imeli občutek, da je zbor izgubil na kvaliteti. Ko smo resno prijeli za delo, se je njihova gotovost ojačila. S kakšnimi težavami se trenutno soočate? Seveda pri študiju določene pesmi se porajajo vedno nove težave, novi problemi: to je povsem normalno. Trenutno predstavlja pro- blem za' naš zbor tehnika petja, ki jo moramo še izpiliti-. Zbor je sedaj v fazi generacijskih sprememb; če se bo ustvarilo vztrajno jedro mladih, bo zbor gotovo premostil težave, ki izvirajo iz procesa pomladitve, in napredoval. Poseben problem, predvsem zamejskih zborov, je pravilna izgovarjava samoglasnikov. V tem tudi zbor «Vasilij Mirk» ni izjema. Kaj bi bilo treba narediti za premostitev teh težav? Poleg dobre volje in vztrajnosti pevcev, je potrebno tudi primerno strokovno znanje zborovodij in njihovo nenehno izpopolnjevanje. Nujno bi bilo organiziranje seminarjev, kjer bi nam strokovnjaki nudili svojo pomoč. Sam sem na primer nepodkovan v branju najmodernejših partitur, ker je v teh primerih sistem zapisovanja not drugačen od tradicionalnega. Mogoče bi se prej navedene probleme dalo reševati tudi z večjim številom vaj, v Italiji pa je to precej težko, ker so delavci zaposle ni do poznega. Omenil bi še problem pomanjkanja korepetitorjev, ki pa ni vezan samo ria zamejsko stvarnost. Kaj pa problem kadrovanja? Usposabljanje novih zborovodij je vseslovenska hiba. Lahko bi to rešili, če bi v glasbene šole vkl.ru-- Zapis Ksenija Majovski (Nadaljevanje na IV: strani) Za začetek decembra predvideva Slovenski klub nastop italijanskega eksperimentalnega odra iz naše dežele, ki mu bo sledilo predavanje o najnovejših dogajanjih o slovenski mitologiji. Še pred prazniki bo, podobno kot lani, dražba slik domačih umetnikov. Tudi za januar 1981 je program torkovih večerov v glavnem že izdelan, a o njem kdaj pozneje. Nasvidenje v Slovenskem klubu! Drugo leto pevovodske šole V tem tednu se bodo na Glasbeni matici odprla »šolska* vrata za tečajnike pevovodske šole, ki 13. oktobra začetek tečaja za animatorje Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski deželni za-vud bosta organizirala tečaj za animato.je. Tečaj se bo začel 13. oktobra in bo trajal do 30. decembra, nato pa se bo nadaljeval od 5. januarja do 28. marca. Predvidenih je skupno 44 lekcij in sicer dvakrat tedensko v večernih urah. Z", vpisovanje in za podrobnejše informacije pa se interesenti lahko obrnejo ha ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Zveza slovenskih kulturnih društev je namenila tečaj vsem kulturnim delavcem, učiteljicam in vrtnaricam ter na spoš-no vsem prijateljem otrok. Še posebej pa poziva vse kulturne delavce, naj se polnoštevilno odzovejo vabilu in naj sledijo tečaju. jo v sodelovanju prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in šola Glasbene matice. Lanskoletne izkušnje (šola je začela delovati lani) so pokazale, da so bile zahteve naše kulturne javnosti po usposabljanju mladih kadrov na pevo-vodskem področju upravičene in da je bilo dejanske čutiti pomanjkanje pobud v tem -Migledu. Že lani je šolo obiskovalo šestnaj-t tečajnikov z različno glasbeno izobrazbo, a z enakim velikim veseljem do tovrstne dejavnosti. Skoraj vsi bodo nadaljevali de'o v drugem. letniku, pristopilo pa bo še nekaj novih, kar je najbo jše jamstvo, da je zborovski dejavnosti v zamejstvu zagotovljen podmladek. Nadvse spodbudna je tudi vest, da bodo letos prav tak' u-vedli triletni tečaj tudi v Gorici, kjer je tudi, kot vse kaže, veliko zanimanje. Učni načrt obsega zborovodjo tehniko, vokalno tehniko, partitur-no igro in analizo partitur. Obenem bodo tečajniki tndi letos sestavili pevski zbor, kar bo predstavljalo priložnost za nail o\Ko praktično vajo. Poučevali bedo Ignacij Ota, Mirko Slosar in Janko Ban. I Mala raziskava 1 PREMALO POZORNOSTI VPRAŠANJU PROSTOROV Eden od pogojev za popolnejše razvijanje vsake kulturne dejavnosti so prostori. Kakšen je v tem pogledu položaj na Tržaškem? Znano je, da marsikatera kulturna, pa tudi druge organizacije životarijo, ker ne razpolagajo s primernimi prostori, čeprav je tudi res, da niso prostori vselej determinantni, kajti marsikje razpolagamo s povsem neizkoriščenimi dvoranami. Nekatera društva si lahko pomagajo samo s poletnimi prireditvami na odprtem ali pa z občasnimi pobudami v vaških gostilnah, privatnih prostorih ali na šolah, če jih da ravnateljstvo na razpolago. Stanje skratka ni zadovoljivo in okrog tega vprašanja bi se morala razviti široka razprava, žal pa v tem pogledu ni prave načrtnosti in je vsa zadeva prevečkrat prepuščena goli improvizaciji. So- govorniki, ki jih naša društva in organizacije i-majo na tem področju, so naše osrednje organizacije in krajevne uprave, vendar do pravega koordiniranega dialoga še ni prišlo, čeprav se po njem čuti vse večja potreba. Prav zato menimo, da bi morala biti v prihodnje ena najpomembnejših nalog osrednjih kulturnih organizacij ravno načrtnejši pristop k reševanju tega problema. S tem prispevkom smo hoteli le bežno orisati položaj na vaseh in v predmestjih. Slika, ki izhaja iz tega orisa, je prav gotovo pomanjkljiva, prav zato pa računamo, da jo bodo posamezna društva in osrednje organizacije ob sodelovanju krajevnih uprav dopolnili, zlasti pa da se bodo lotili korenitega reševanja tega problema. PREGLED STANJA NA TRŽAŠKEM TRŽAŠKA OBČINA Sv. Jakob — nekdaj je delovalo društvo Ivan Cankar. Sedaj so prostori skupna last ZTT m zato bi moralo društvo delovati skupno s to organizacijo. Njegovo delovanje je že deset let zelo občasno. Deluje Šentjakobsko kulturno društvo — Šentjakobski dom z dvoranico. Škedenj — deluje društvo Ivan Grbec, ki pa je že precej časa o-nemogočeno zaradi popravljanja prostorov. Katoliški dom «Jakoba Ukmarja*, kjer je dvoranica in nekaj drugih prostorov. Rovte - Kolonkovcc — društvo Rovte - Kolonkovec deluje dve leti in razpolaga z manjšim prostorom, ki ne zadošča. Deluje tudi društvo «Kolonkovec», ki ima na razpolago majhno dvorano v že-njanu. Prostor pa je premajhen in seveda ne zadošča. V bližini imajo še dvorišče, kjer večkrat prirejajo praznike. Za večje predstave pa se poslužujejo gostilne «Pri Soči*. Greta, Kolon ja, Rocol, Sv. Marija Magdalena, Sv. Ana — nimajo ne lastnega društva ne lastnih prost orov. Sv. Ivan — deluje društvo Slavko Škamperle. Ima malo dvorano in sebo na stadionu 1. maj. Še vedno je odprto vprašanje Narodnega doma. Včasih se poslužujejo Marijinega doma, za učiteljiščem (velika dvorana ir manjši prostori). Barkovlje — društvo Barkovlje ima svojo dvorano, a ne deluje. Poleg tega je še župniška dvorana, s katero razpolaga MK Barkovlje. Rojan — na razpolago je Marijin dom, kjer je dvorana z o-drom — sobe. Križ — društvo «Vesna» razpolaga z Ljudskim domom. Last prosvetnega društva je na novo preurejen dom Alberta Sirka. Na razpolago je tudi župnijska dvorana (prostora za 60 ljudi) z o-drom in drugi prostori. V načrtu ureditev novih župnijskih prostorov. Prosek - Kontovel — deluje društvo «Prosek - Kontovel*, ki ima sedež v Soščevi hiši, kjer ima pevski zbor tudi vaje. V bivši kinodvorani so uredili Kulturni dom, zgornje prostore pa uporabljajo za seje; na razpolago je tudi prostor (samo sobe) v župnišču. Na Proseku so tudi večji prostori ŠD Primorje, na Kontovelu pa ŠD Kontovel. Občasne prireditve tudi v Društveni gostilni. Opčine — deluje društvo «Ta bor*, ki ima na razpolago komaj obnovljeni Prosvetni dom Društvo vključuje tudi Bane in Ferluge; na razpolago je še manjša dvorana v centru handikapiranih »Skup-nost družina Opčine* in »Finžgarjev dom» v Marijanišču; v župnišču pri cerkvi so sobe za vaje. Trobce — deluje društvo »Primorec*. Sedež ima v občinskem ljudskem domu, ki so ga na svoje stroške popravili; manjši prostor je tudi v župnišču (ena soba). Padriče — deluje društvo »Slovan*. Gozdna zadruga ima na razpolago majhno zgradbo, ki jo u-porahljajo za sestanke, pevski zbor Slovan pa za vaje, a je v slabem. stanju. Bazovica — deluje društvo »Lipa*. Razpolaga z Bazoviškim domom, kjer so trije prostori in e- na dvorana za manjše prireditve. V Ul. Igo Gruden ima sedež TPPZ, kjer ima tudi pevske vaje (dvorana in en urad); na razpolago sta tudi prostor v Slomškovem domu in kinodvorana. Večje prostore ima Gospodarska zadruga. Bani, Gropada, Pesek, Draga, Ferlugi — nimajo ne lastnega društva ne prostorov. Podlonjer — deluje društvo U-nion. Prostor ima v gostilni, ki pa seveda ni primerna. Veliko pomanjkanje imajo po prostoru za glasbene vaje. To društvo obstaja že dve leti. Lonjer - Katinara — deluje društvo Lonjer - Katinara. Vzeli so v najem gostilno, kjer je dvoranica za manjše prireditve. Sicer pa je ta v zelo slabem stanju in bi zato nujno potrebovala popravila. Na razpolago je še soba v župnišču. DEVINSKO - NABREŽINSKA OBČINA Nabrežina — delujeta društvo «Igo Gruden* in MK Devin - Nabrežina. Na razpolago dvorana ■sigo Gruden* in nekaj manjših prostorov. Za večje prireditve uporabljajo telovadnico, ki pa ni primerna za tako uporabo, zlasti zaradi pomanjkljive akustike. Na razpolago je tudi prostor v občinski knjižnici, kjer lahko prirejajo okrogle mize in seje. Pevska zbora «Ieo Gruden* vadita v prostorih GM ali v dvorani Igo Gruden. V programu je gradnja kulturnega doma. za katerega se občina pripravlja že nekaj let. Devin — na razpolago le majhna soba, ki jo je daroval princ in je v zelo slabem stanju. Tako se morajo devinski dekliški zbor in Fantje izpod Grmade posluževati motela za pevske vaje. Na razpolago tudi župnijska dvorana. iVIaviiinje — občasne prireditve, proslave in družabni večeri v precej obsežnem privatnem prostoru pri Terčonovih, kar pa ne zadostuje za potrebe kraja. Medja vas, štivan, Sesljan, Vi-žovlje, Cerovlje, Prečnik, Slivno, Šempolaj, Praprot, Trnovica — nimajo lastnega društva ne prostorov. ZGONIŠKA OBČINA Salež — deluje društvo «Rdeča zvezda*, ki ima na razpolago na novo urejen a majhen občinski prostor. V gradnji je občinska telovadnica, ki bo primerna tudi za kulturne prireditve. Zgonik — je povezan s Saležem. Na razpolago je župnijska srenj-ska hiša, ki obsega sobo za sestanke; v župnišču še drugi manjši prostor. Briščiki — občasne prireditve v gostilni. Zelo si prizadevajo, da bi dobili dvorano, ker nameravajo ustanoviti društvo. Samatorca, Brišče, Koludrovica, Gabrovec, Božje polje — nimajo lastnega društva ne ' prostorov. REPENTABRSKA OBČINA Repen — deluje društvo Kraški dom, k ima na razpolago obnovljene prostore občinske kopalnice. Tu ima vaje tudi pevski zbor. Društvo zajema cele repen-tabrsko občino, le Fernetiči so nekoliko manj vključeni v dejavnost, zaradi oddaljenosti. V Rep-nu je tudi Kraška hiša. ki jo navadno uporabljajo za razstave. Pokrajinska. uprava' je uredila Kraški muzej, ki je uporaben za razne razstave, predavanja ter tudi za manjše prireditve. V gradnji je občinska telovadnica Col — srenjska hiša, last župnišča. Poleg tega je na razpolago soba v župnišču. Repnic, Repentabor, Fernetiči — nimajo ne lastnega društva ne prostorov. MILJSKA OBČINA Milje — deluje Društvo Slovencev mjljske občine, ki krije celotno področje. Začasni sedež je v Ul. D’Annunzio 62, kjer ima društvo seje in urad. Prostor u-porablja tudi pevski zbor Jadran za vaje. Za večje prireditve se poslužuje kinodvorane Verdi, last KPI. Poleg tega imajo občinsko telovadnico, ki pa je stalno zasedena in neprimerna za proslave ali prireditve. Proti plačilu je tudi župnijska dvorana, ki pa je majhna in v slabem stanju. Korošci — na razpolago precej obsežen ljudski dom, kjer so občasne prireditve. Zavije, štramar, Vinjan - Oreh, Rabujez, Starc Milje, Čampore, Sv. Florjan, Lazaret — nimajo ne lastnega diuštva ne prostorov. DOLINSKA OBČINA Dolina — deluje prosvetno društvo Valentin Vodnik. Prostore za manjše prireditve ima nad društveno gostilno. Na razpolago je telovadnica, ki je pripravna tudi za večje prireditve. Imajo knjižnico. V Dolini je tudi Mladinski dom z dvoranico in nekaj manjšimi prostori. Župnijska dvorana, včasih kinodvorana. Boršt — deluje društvo »Slovenec*, ki ima na razpolago srenj-sko hišo, ki so jo pred nekaj leti popravili. Za večje prireditve sta na razpolago dvorana, ki je last nun in Krekov dom. Ricmanje — deluje društvo »Slavec*. Na razpolago ima Babno hišo, ki obsega na nove urejeno dvorano z odrom in galerijo za razstave. V župnišču je na razpolago prostor za shajanje, poleg tega pa imajo še Baragov dom z veliko dvorano (nad domom manjši prostori). Boljunec — deluje društvo »F. Prešeren*. Istoimenski občinski kulturni dom služi za potrebe vse občine. Poleg tega je še knjižnica ter župniški Mladinski dom Boljunec. Donijo — deluje društvo »Fran Venturini*, ki nima sedeža. Pevski zbor vadi v učilnici italijanske šole. V Misijskem domu je na razpolago večji prostor. Pod Domjo spadajo Frankovcc, Krmen-ka in Lakotišče. Mačkolje — delujeta komaj u-stanovljeno društvo »Primorsko* in društvo Mačkolje. V kratkem bodo odprli nove prostore srenj-ske hiše. Župnijski dom, kjer je dvoranica z odrom. Prebcneg — deluje društvo »Jože Rapotec*, ki razpolaga s srenj-sko hišo, ki jo je pred kratkim popravila občina. Gročana — ima srenjsko hišo, ki je občinska last, nima pa nobenega društva. Zabrežec, Jezero, Log (povezan z Ricmanji), Krogi je — nimajo ne lastnega društva ne prostorov. Pripravili: LEONORA CREVATIN in ELENA GRUDEN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA sporočata, da se bo v letošnjem šolskem letu nadaljevala ZBOROVODSKA ŠOLA Vabimo vse lanske obiskovalce, obenem tudi vse, k bi se radi usposobili ali izpopolnili svoje znanje na tem področju, da se zglasijo na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, kjer bodo dobili vse potrebne informacije: iilliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiinimi.n.....n.. > 11111 ■ m 11 ■■ i ■ m ■ ■ ■ ■ n > 1111 ■ 11 ■ ..... ZANIMIVA IN KORISTNA POBUDA Na Proseku krojijo narodne noše Škedenjska narodna noša Še pred nedavnim je kazalo, da bodo v naših krajih dokončno šli v pozabo stari običaji in navade. med katere spada tudi obnavljanje narodnih noš ter njihova uporaba ob slovesnih prilož- nostih. V času naglega gospodarskega napredka in blaginje, predvsem v začetku šestdesetih let, je ljudi prevzela konzumistična mrzlica in so cenili samo najmodernejše izdelke, prezirali pa so celo najdragocenejše primere narodne umetnosti. Zadnje čase pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se ponovno prebuja zanimanje za folkloro lastnega naroda. Težko je ugotoviti, zakaj se je v nekaj letih stanje „ tem pogledu spremenilo; mogoče je za tem želja po odkrivanju lastnih korenin, mogoče hočejo ljudje s tem dokazati svojo narodno pripadnost . .. Dokaz za to je lahko zanimanje za našo plesno folklorno skupino «Stu ledi», ki jo v glavnem sestavlja mladina, uspeh največje slovenske zamejske etnografske prireditve — Kraške oh-ceti in ne nazadnje tudi vedno pogostejša prisotnost narodnih noš na raznovrstnih prireditvah, ženske, ki danes ponovno obnavljajo narodne noše, nam s svojo požrtvovalnostjo in s svojo ljubeznijo do narodnega blaga jamčijo, da se bo naša noša ohranila še za bodoče rodove. Taka skupina žensk se je pred nedavnim zbrala okoli šivilje A-drijane Regent s Proseka in začela šivati tamkajšnjo narodno nošo. Ker gre za originalno in hvalevredno pobudo, smo se pozanimali, kako je do nje prišlo in se obenem razgovarjali o težavah, s katerimi so se proseške ženske pri svojem delu srečale. «Mislim, da ni naroda, ki bi ne imel svoje folklore in svoje noše. Samo tržaška okolica trna precej različno krojenih noš, osebno pa sem se zanimala predvsem za nošo svoje rojstne vasi, in sicer za praznično nošo, ki pa je včasih služila tudi kot poročna obleka.* Tako nam je pojasnjevala šivilja Adrijana, ki vodi tečaj za krojenje proseške praznične narodne noše. «Fašizem je našim mamam in babicam prepovedal rabo tega narodnega oblačila, zato je mnogo narodnih noš izginilo na kaščo in tam strohnelo. Tudi navada, da bi nošo ponovno sešili, je šla v pozabo. Zadnja leta, predvsem pa od ponovnega obujanja Kraške ohceti dalje, so se ženske pričele zanjo ponovno zanimati: vsaka bi rada imela to, kar so imele tudi njene prednice. Trenutno je samo na Proseku ir Kontovelu v delu nad trideset narodnih noš. Vaščanke so me vprašale, če bi lahko vodila tečaj in jaz sem z navdušenjem sprejela, ker mi je take vrste dela zelo všeč. Tečajnic je približno petnajst in so porazdeljene po skupinah, nekaj drugih narodnih noš pa bom po naročilu sešila sama. Vsaka izmed nas bi želela narodno nošo, ki bi bila podobna starim, pravim nošam, zato sem skupaj s tečajnicami pregledala veliko starih narodnih noš in sklenile smo, da se bomo čimbolj držale originalnih vzorcev. Največ preglavic je povzročalo iskanje blaga: nekaj sem ga dobita v Trstu, ostalo so ženske kupile v Milanu in celo v Nemčiji. Le redkokdaj se poslužujemo šivalnih strojev; v glavem šivamo ročno. Tudi vezale bomo same, čeprav imamo danes manj časa kot so ga imele naše babice. Vse šivamo z velikim navdušenjem in to tudi v upanju, da bomo s tem svojim delom obogatile vaško skupnost. Ob koncu bi še izrazila željo, da bi se sestale vse, ki se za narodne noše zanimajo in si izmenjale mnenja; samo tako bomo lahko odpravile morebitne napake in netočnosti.» Vprašali smo za mnenje tudi tečajnico Anico Umek, ki nam je povedala, da si šive narodno nošo, ker hoče ohraniti našo bogato tradicijo še za bodoče rodove. Ženske oblečejo narodno nošo ob vsakem večjem prazniku v vasi: sedanje tečajnice si jo mislijo prvič dati z-, prvi maj, ko bodo skupaj z vaško godbo prehodile vtm in pozdravile delavski praznik. . — km — PRIREDITVE V JULIJU, A VGUSTU IN SEPTEMBRU NA TRŽAŠKEM Kaj nam pripravljajo JULIJ 1. 7. v Bol juncu: Šagra na Gorici 4. 7. PD Lipa iz Bazovice — družabni večer ob kalu ob zaključku sezone 4. 7. KD Valentin Vodnik - Dolina: šagra sv. Urha 6. 7. SPD Tabor - Opčine: odprtje razstave šestega bienala umetnikov amaterjev 6. 7. Gospodarska zadruga: Ljudski praznik v Bazovici 12. 7. Proslava ob 60 letnici požiga Narodnega doma r.a sedežu Slovenske skupnosti in polaganje vencev pred nekdanjim poslopjem Narodnega doma v Ulici Filzi (SSk) 12. - 13. 7. SPD Igo Gruden in ŠD Sokol: Društveni praznik 12. — 13. 7. KD Lonjer Katinara in ŠD Adria: tradicionalna vaška šagra 13. 7. PD Tabor, zveza partizanov z Opčin, šport- no društvo Polet: srečanje v naravi (v Loški, koči) v Očincih pri Štjaku 12. — 14. 7. ŠZ Gaja: sagra v Gropadi 19. 7. Celovečerni koncert TPPZ na festivalu demokratičnega tiska 19. — 20. 7. «Naš praznik* v Nabrežini 19. — 21. 7. ŠD Breg in mladina od Domja in s Kr-menke: poletni praznik 25. — 27. 7. PD in MK Slovan s Padrič: Vaška šagra 26. — 27. 7. Deveta pokrajinska vinska razstava v Mačkoljah 27. 7. Koncert TPPZ v Cornu di Rosazzo ob priliki obletnice divizije Natisone 28. 7. Izid zbornika Draga '79 (DSI) AVGUST 2. 8. Koncert moškega pevskega zbora Vesna v Križu 3. 8. Kamenica — kulturno srečanje med sosed- njimi narodi 3. 8. V Križu nastop godbe na pihala iz Nabrežine m predstava otroškega lutkovnega gledališča Supermarionette Serbo 3. 8. V Trebčah nastop pevskega zbora Primorec in mladinske godbe na pihala od Korošcev 2. — 4. 8. Kulturno društvo Jože Rapotec — šagra v Prebenegu 2. — 4. 8. Partizanski praznik v Prečniku 9. in 10. 8. Naš praznik v Koludrovici pri Zgoniku 9. in 10. 8. Godbeni praznik v Nabrežini 15. 8. PD Rovte - Kolonkovec: izlet v Log pod Mangart 14. — 17. 8. PD Slavec: tradicionalna šagra v Ric- manjih 15. — 17. 8. Vaški praznik v Samatorci 23. in 24. 8. Skupnost družina Opčine: praznik skupnosti 24. 8. SK Devin: izlet v bolnico Franjo 24. 8. II. razstava domačih vin v Podlonjerju 28. -- 31. 8. IX. Kraška ohcet v Repnu in razsta- va slikarja Marjana Kravosa 29. — 31. 8. Draga 1980: 15. študijski dnevi Društva slovenskih izobražencev v Trstu 30. in 31. 8. Pevski zbor Valentin Vodnik v Lipov- ljanah 31. 8. Pevski zbor Vasilij Mirk v Železni Kapli na Koroškem 31. 8. PD Lipa slikarska razstava: življenje in delo Albina Bubniča v Bazovici SEPTEMBER 3. 9. V okviru 50. obletnice ustrelitve 4 bazoviških junakov nastop SSG, mešanega zbora iz Divače in nastop otroškega zbora osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh v Kulturnem domu v Trstu 6. 9. PD Rovte - Kolonkovec: praznik lavander v Rovtah 7. 9. Slovesna proslava 60-letnice usmrtitve ba- zoviških junakov 7. 9. Kulturna prireditev ob lovskem prazniku v Zgoniku — nastop zbora Zlatorog iz Vipave 9. 9. SPD Tabor Opčine — pevski zbor Ars Nova iz Martorella 19. 9. V okviru Našega praznika v Dolini nastop Mladinskega zbora iz Trsta 14. 9. V okviru 75-letnice Gospodarskega društva s Proseka nastop pevskega zbora Vasilij Mirk in nastop godbe na pihala s Proseka 14. 9. Nastop folklorne skupine Karol Pahor iz Pirana na prazniku tiska KPI v Zgoniku 14. 9. PD Kolonkovec: praznik solate 14. 9. Odkritje spomenika v Samatorci 14. 9. Naš praznik v Dolini 15. — 16. 9. Slovenski kulturni klub: študijski dne- vi v Dragi (predavatelja M. Maver in S. Pahor) ' 20. 9. Amaterski oder Jaka Štoka na potovanju v Sremljah blizu Brežic na Dolenjskem z igro Gospod Evstahij s Proseka 20. — 21. 9. PD Lipa iz Bazovice na izletu na Ko- roškem kot gost društva «Vrtača» iz Slovenj Plajberka 21. 9. II. praznik mandrjarjev v sodelovanju SPD Union in S. Škamperle 28. 9. Godba iz Ricmanj na 315. obletnici rudarskega pihalnega orkestra iz Idrije 28. 9. Slovenski kulturni klub: izlet v Kostanjevico na Krki, Muljavo in Stično DSI V NOVO SEZONO Društvo slovenskih izobražencev, ki je zadnje dni avgusta priredilo svoje 15. študijske dneve Draga 1980. začenja zdaj z rednim delovanjem v novi sezoni: vsak ponedeljek se bodo v društvenih prostorih v Ulici Domzet-ti 3 vrstila srečanja, predavanja, debatni večeri, proslave vse do konca maja. S svojimi večeri skuša društvo dati svoj prispevek pri poživljanju slovenske kulturne in družbene dejavnosti v zamejstvu, ki je sicer bolj malo razvejana. Prvi večer bo 6. oktobra. ko je napovedana okrogla miza o nedavnih razburljivih politično - družbenih dogodkih na Poljskem. Pri debati bodo sodelovali predstavniki strank, ki delujejo med zamejskimi Slovenci. Sledili bodo večeri posvečeni manjšinski narodnostni problematiki ter krajevnim in političnim vprašanjem, kakor tudi našim kulturnim in šolskim problemom. Društvo bo še nadalje pozorno tudi na širša politično - družbena obzorja, kakor tudi teološko fi lozofsko problematiko, priredilo pa bo tudi več spominskih večerov za slovenskimi kulturnimi osebnostmi (Lino Legiša, Ciril Kosmač, Franček Križnik itd.). Dva ali trije večeri bodo posvečeni filmskim stvaritvam domačih u-stvarjalcev in projekcijam diapozitivov. Program pa bo seveda dopolnjen s proslavami, nagradnimi večeri in počastitvami. Posebnost bo letos sodelovanje pri na novo razvitem programu v širšem krogu tržaške škofije, ki si ga je zastavil škof Bellomi, da bi poživil kulturno življenje tržaških katoliških krogov. Min iimiini n Hlinili iiiii n um.. Novi kulturni prijemi v zgoniški občini Smo na pragu nove kulturne sezone, v katero stopamo polni želja, načrtov in upanj. Kulturna dejavnost ni samo otipljiv izraz naše volje, da se kot narodnostna skupnost ohranjamo, ampak da jo povzdignemo na višjo kvalitetno raven in jo postavimo kot neomajni jpz proti asimilaciji. To pa bomo dosegli samo, če omogočimo preprostemu človeku. da postane subjekt delovanja kulturnega društva. Premostiti moramo način delovanja, ko je bilo prosvetno društvo zaprt krog, ki je ljudem posredovalo to, kar je sklenila majhna skupina ljudi. Togo in enosmerna posredovanje programov mora zamenjati taka kulturna dejavnost, v kateri deluje čim širša javnost, v kateri se društvo dinamično prilagaja hotenju ljudi. S takimi osnovnimi smernicami stopa prosvetno društvo Rdeča zvezda v novo sezono. Po nekajletnem kulturnem mrtvilu, ki je postalo v zgoniški občini že zaskrbljujoče, je skupina mladih ljudi kljub raznovrstnim težavam in s trdnim delom ponovno obudila k življenju prosvetno dejavnost. Nujno je bilo treba preseči prejšnji način delovanja, ki se je izkazal za neustreznega saj se je omejilo na pevski zbor, ki je sicer pod vodstvom pokojnega dirigenta in zaslužnega prosvetnega delavca Janka Obada žel velike uspehe, vendar pa iz različnih vzrokov zašel v hudo krizo. Pevski zbor in organizacija izletov je bilo odločno premalo za tako široko območje kot je zgoniška občina. K mrtvilu je pripomogel seveda tudi nepravilen odnos ljudi do kulturnih pobud. Nevzdržno stanje je bilo treba odločno premostiti. Obnoviti je bilo treba najprej pevski zbor. ki je globoko zakoreninjen med našimi ljudmi. Kljub težavam pri iskanju novega dirigenta, je zbor začel redno vaditi pod vodstvom domačina Janka Simonete. Navdušenje je bilo že na začetku zelo veliko in sedaj imamo dejansko kar tri pevske zbore: moški, ženski in mešani. S prirejanjem kulturnih večerov in raznovrstnih predavanj smo razširili delovanje našega društva po vseh vaseh zgoniške občine. V začetku obisk ni bil zadovoljiv, v zadnjem letu pa je zanimanje zelo naraslo, kar pomeni, da so naši ljudje doumeli važnost takih pobud, saj bogatijo njihovo kulturno raven m so obenem učinkovit katalizator združevanja mladih in starejših generacij. Z razširitvijo organizacije na vse vasi občine smo hoteli decentralizirati našo kulturno dejavnost, da bi tako pritegnili čim več ljudi. Ker je tak način dela v okviru p.d. Rdeča zvezda že obrodil prve sadove, sklepamo, da je pot, ki smo si jo začrtali, pravilna. Odnosi s SK Kras so postali zgledni, saj skoraj ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali Tudi s šolo smo v dobrih odnosih, saj sodelujemo z učnim osebjem vseh šol zgoniške občine. Pri tem je treba “meniti, da smo aktivno sodelovali pri poimenovanju vseh šol v občini. Z Mladinskim krožkom pa nam do sedaj še ni uspelo vzpostaviti- plodnih stikov, predvsem zaradi ideoloških nasprotij. To ozkost pa bo treba čimprej premostiti če hočemo, da kulturna dejavnost pol nokrvnp zaživi. Dogodek, ki je bil za p.d. Rdeča zvezda in za vso našo skupnost velike važnosti je vsekakor odprtje novih društvenih prostorov. Tj o-mogočajo - društvu redno delovanje, medtem ko so bili do odprtja prosvetar ji odvisni izključno od dobre volje posameznikov, ki so društvu prepuščali prostore. V iskanje novih načinov približevanja kulture čimširšemu krogu 1 ljudi sodi razstava umetniških del slikarja in pesnika Ati lija Kralja. Letos bodo v naših prostorih razstavljali svoja dela tudi nekateri občani, ki se amatersko ukvarjajo s slikanjem. Mislim, da take pobude spodbujajo ljudi k nadaljnjemu ustvarjanju. Opustili smo Prešernovo proslavo v tradicionalnem smislu, saj smo ji dali ime «Dan slovenske kulture*, kar globlje odraža pomen kulture za slovenski živelj. Povpraševanje ljudi, predvsem staršev osnovnošolskih otrok je bilo povod, da smo pred dvema letoma ustanovili otroško folklorno skupino, ki vadi pod vodstvom Neve Ferluge. Ker je otrok zelo veliko, so letos v načrtu kar tri otroške skupine in ustanovitev mladinske folklorne skupine, v kateri naj bi sodelovali tudi mladinci in mladinke iz drugih občin. Velika spodbuda za nadaljnje udejstvovanje otroške folklorne skupine pa je bilo lanskoletno izredno uspešno gostovanje v Tolentinu pri Anconi, kjer je bila velika manifestacija ob mednarodnem letu otroka. Izredno važna pobuda, ki jo bo naše društvo skušalo letos uresničiti. je ustanovitev mladinskega odseka, saj je velikega pomena, da mladi samostojno in odgovorno delujejo ter s tem rastejo v bodoče kadre. Skratka prisluhniti je treba novemu utripu, ki prihaja iz src mlajših, to pa je edina pot. ki zagotavlja kontinuiteto naših organizacij. Program ki smo si ga zastavili, je zelo širok in zahteven, uresničili pa ga bomo samo. če bomo plodno sodelovali z ostalimi prosvetnimi organizacijami. Zato mora biti poglavitna naloga vseh naših kulturno - prosvetnih organizacij, da poleg kulturnoustvarjalnega in družbenoobveščevalnega dela vzpostavljajo najširše stike s celotno družbeno stvarnostjo našega življenjskega prostora. I. c. jutta.vuski pevski zbor Ars Nova med nas topem n« Opčinah Tržaški fotokrožek v Beneško Slovenijo Tržaški fotokrožek se podaja v novo sezono z rahlimi organizacijskimi in tehničnimi težavami ter še ne povsem izdelanim programom. Kljub temu pa se člani pripravljajo na nekatere pobude, ki naj bi stekle že v prihodnjih dneh. V prvi vrsti imajo v načrtu večjo razstavo svojih del, ki so jih ponesli že v prejšnji sezoni. Druga zanimiva pobuda je skupinski izlet v Beneško Slovenijo, kjer bodo i-meli srečanje s tamkajšnjim foto-amaterskim krožkom. T bo tudi priložnost, da ujamejo v svoje aparate drobec te naše zemlje, o kateri vemo še vedno premalo. • Evgen Prinčič (Nadaljevanje z 11. strani) čevali več tematike zborovodstva, zborovodski dejavnosti bi bilo treba posvetiti več pozornosti. Če pogledamo v širšo vseslovensko kulturno stvarnost, kako o-cenjujete zborovsko dejavnost v tem okviru? Zadnjih deset iet je zborovska dejavnost v Sloveniji organizirana: povsod so organizacije in zveze, ki skrbijo za nastope zborov. Povprečna kvaliteta zborov je precej visoka, kljub temu pa je treba opraviti še mnogo dela. In stanje na tem področju v zamejstvu? Zbori v zamejstvu imajo tudi drugo, narodnoobrambno nalogo ip zaradi tega je seveda važna množičnost, vseeno pa bi bilo treba paziti tudi na kakovost. Na splošno je bila kvalitetna rast zamejskih zborov nekoliko počasnejša od rasti v Sloveniji. Kakšen je vaš predlog za dvig kvalitete? Eden od načinov bi lahko bila pravilna izbira repertoarja: če pojejo zbori vedno iste pesmi, se tudi vrtijo vednc okoli istih problemov. Zahtevnejša pesem pripravlja zbor na aktivnejše in resnejše delo in v takih primerih se potem dvigne tudi kvaliteta. Pred nedavnim ste na reviji v Mariboru prejeli bronasto plaketo, Kako ocenjujete ta nastop in kaj je le-ta pomenil za pevce? Pevski zbor «Vasilij Mirk* je že štirikrat nastopil v Mariboru in se vsakokrat dobro odrezal: enkrat je odnesel srebrno in trikrat bronasto odličje. Bila je to ponovna priložnost, da je zbor potrdil svojo kakovostno stopnjo. Uspeh na nastopu je privabil k petju precej mladih, starejšim pevcem pa je dal impulz za nadaljnje delo. Kaj pa načrti za bodočo udeležbo na tekmovanjih in drugi načrti sploh? Poleg gostovanj in nastopov razmišljamo, da bi se udeležili tekmovanja pevskih zborov v Arezzu ali tekmovanja «Seghizzi» v Gorici. Toda to bomo odločili, ko bo zbor toliko zrel, da se bo laliko predstavil, čez dve leti se bomo ponovno udeležili tudi tekmovanja v Mariboru. Omenil bi še, da se zbor pripravlja na samostojni koncert, ki ga bomo mogoče predstavili proti koncu letošnje sezone. Tako pevci, kot jaz hočemo obdržati doseženo raven in seveda tudi napredovati. Trudili se bomo tudi, da bi v zbor pritegnili čim več mladih, po možnosti takih, ki imajo za seboj že nastope v o-troških in mladinskih pevskih zborih. Izkoristil bi rad to priložnost in povabil mlade, ki bi se radi vključili v zbor, da se opogumijo. Kulturno prilogo sta pripravila DUŠAN KALC in SAN DOR TENCE KUi-TU RA r 5. oktobra 1980 Slovensko stalno gledališče s Pirandellom v novo sezono Prizor z vaje za Pirandellovo igro (človek, zverina in čednost# V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu potekajo v tem času pospešene vaje za prvo otvoritveno predstavo letošnje sezone. To je Piran-dellova komedija »človek, zverina in; čednost*, ki jo režira Mario Uršič in ki bo 10. oktobra v Kulturnem domu ponovno zbrala ljubitelje gledališča. Z izbiro tega Pirandellovega teksta, ostaja gledališče zvesto svojemu repertoarnemu programu, ki predvideva v vsaki sezoni vsaj eno delo iz italijanske dramske literature, in se tako uveljavlja kot kulturni posrednik med dvema sosednjima narodoma. Luigi Pirandello pomeni prav gotovo poglavje zase v zgodovini italijanske dramske ustvarjalnosti. Gledališču se je sicer približal razmeroma pozno. Bil je prej pesnik, novelist, romanopisec in književni kritik; njegove drame pa so po vrednosti zasenčile pesnika in pripovednika. V njih se je Pirandellu najbolj posrečilo uveljaviti svojo miselnost in svoj način izražanja. Najboljše se tu kaže njegov temperament, njegov smisel za nenavadnost, hrepenenje po novosti, po individualni poglobljenosti in pa njegov čut za teatralnost. Pirandellova dramaturgija velja še danes v svetu za moderno, saj je našla vrsto posnemal-cev, ki spretno povzemajo vse njene osnovne elemente. Svet je tudi danes kljub pojavom, ki močno preusmerjajo način in cilje življenja, še vedno ves v dvomih, razkrojen in poln bolesti. Pirandello je skeptičen individualist in gleda na življenje brezperspektivno, vendar je iz celotne njegove ustvarjalnosti razvidna velika ljubezen do’ človeka, ljubezen, ki bi rada napisala vesele in: radostne črke v strani človekove usode; ob spoznanjih, ki so šla preko njega, pa av torju poštenost ne da, da bi lagal sebi in drugim in od tod ta večni prizvok ■ žalosti tudi v njegovih najbolj komičnih delih. «Človek, žival in čednost# je svojevrstna Pirandellova komedija, ki nima ha prvi pogled z ostalim avtorjevim delom nikakršne večje neposredne zveze. Navezuje se na avtorjeva zgodnja dela in sled njegovih dilem nosi v sebi manj očitno, skrito pod živahnim ritmom pripovedi ter besedne in situacijske komike. Preprosta vsebina le težko ponazarja ves čar avtorjevega dela. Profesor, ki se speča z materjo enega izmed svojih dijakov, hoče nato tako urediti, da se posledice pripišejo možu in da se sam izmaže iz neljube situacije. Komedija nosi v sebi vse avtorjevo grenko spoznanje o zlaganosti človekovih čustev, o njegovem oportunizmu in večnem egoizmu. o varljivosti zunanjega videza in o namišljeni čednosti, s katero se,odeva večina ljudi. V komediji nastopajo Silvij Kobal, Lidija Kozlovič, Anton Petje, Livij Bogateč, Adrijan Ru-stja, Zlata Rodošek, Andrej Pressburger, Bogdana Bratuževa in Alojz Milič. Za sceno in kostume sta poskrbela Marjan Kravos in Marija Vidau. Delo je prevedel Smiljan Samec. KNJIGA DUŠANA MORAVCA PRI CANKARJEVI ZALOZBI Zgodovina slovenskega gledališča med obema vojnama (1919-1941) Ta knjiga sledi prvi, ki je obravnavala slovensko gledališče v obdobju 1892-1914 Raziskave slovenskega gledališkega dogajanja dolgo časa niso prav zaživele in čeprav je bila zgodovinska veda pri Slovencih dobro razvita in se je razmahnila v času med obema vojnama do zavidljive višine, zgodovina slovenskega gledališkega dogajanja nikoli ni bila sistematično obravnavana. Dušan Moravec, ki je bil sam aktiven gledališki delavec, se je pogumno lotil slovenske gledališke zgodovine in prvi njegov velik uspeh je bila knjiga o zgodovini slovenskega gledališča v obdobju 1892 - 1914. Temeljita, obenem pa izredno zanimivo napisana knjiga o Cankarjevem gledališču kot je Moravec poimenoval to obdobje slovenske gledališke zgodovine je bila deležna izredno toplega sprejema. To pa je najbrž tudi spodbudilo sicer že po naravi temeljitega, mirnega in vestnega Dušana Moravca, da je napisal nadaljevanje svojega prvega zgo-dovinskogledališkega dela. In zdaj je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga z naslovom Slovensko gledališče od vojne do vojne. Naslov sam pove, da knjiga (zajetno delo skoraj 500 strani z bogatimi ilustracijami in znanstvenimi rekviziti opremljeno) obravnava zgodovino slovenskega gledališča od februarja 1919, ko se je po prvi vojni začela nova sezona na odru ljubljanske Drame, pa do aprila 1941, Dušan Moravec ima izredno sposobnost pisati strokovno neoporečno, rahlo literarno privzdignjeno, skoraj esejistično in obenem izredno zanimivo. Njegova gledališka zgodovina torej ni suhoparno naštevanje dejstev, temveč je živo, plastično, esejistično pripovedovanje o gledališču. Pri tem pa je to pisanje vseskozi dokumentirano, kritično, opremljeno z opombami, tako, da nikjer ne zdrsne na nivo običajne pripovedi. Obenem pa je Moravčevo pripovedovanje duhovito, temperamentno, zavzeto za stvar in predvsem za slovensko gledališče, osebno prizadeto in zanosno. Knjiga o slovenskem gledališču med obema vojnama se pridružuje knjigi prvega obdobja slovenskega gledališkega življenja, od 1892 pa do začetka prve svetovne vojne. Z njo tvori zaokroženo ce- ^UIIIIUIIIINI,mimi,,,,,,,,II,,uiuim,,1,11,,|,lini,(HIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlUimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHHIIIIIINIIIIMIIIIIIIIIHIIIIfllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllinillllllllllllllllllllUaillHHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIimU« ZAČETEK SEZONE SLOVENSKE FILHARMONIJE Pred sto leti je v Ljubljani deloval skladatelj in dirigent Gustav Mahler Stoletnico njegovega bivanja v Ljubljani bodo počastili s štirimi koncerti v dvorani Kulturnega doma Ivan Cankar Slovenska filharmonija je odprla svoja vrata v novo sezono s koncertom in razstavo v počastitev velikega skladatelja in dirigehta Gustava Mahlerja (1860 - 1911). Razstava, ena redkih v mali filharmonični dvorani, čeprav bi bite le-ta kar primeren prostor za predstavitve posameznih domačih *p tujih skladateljev ob njihovih obletnicah, saj druge ustanove takte razstav skoroda ne pripravijo, ponuja na 130 fotografijah bogato dokumentirano podobo dinamične življenjske in delovne poti tega vse bolj priljubljenega skladatelja. Otvoritve razstave, ki jo je SF Pripravila s pomočjo Avstrijskega kulturnega instituta iz Zagreba, So se udeležili poleg avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani »Valterja Lichema in predstavnikov družbeno političnega ter kulturnega življenja, med njimi so bili Mitja Rotovnik, Jože Humer, tvo Tavčar, Štefan Balažič, mnogi Predstavniki glasbenega življenja 1,1 drugi gosti. Uspešno skladatelj-?k° in dirigentsko pot Gustava Mahlerja je orisal umetniški vo-uja SF, skladatelj Ivo Petrič. Gustav Mahler je v Ljubljani deloval dve leti. 1881 - 1882, in ®lcer kot kapelnik Deželnega gledališča. V tistem času je bil direktor gledališča Alexander Mond-heim - Schreiner. Orkester je tedaj imel osemnajst, zbor pa štirinajst angažiranih članov. Mahler Je dirigiral že prvo predstavo svoje ljubljanske sezone — Bauern-•eldovo opereto »Burgerlich und Romantisch#. ki jo je uvedel z Beethovnovo uverturo Egmont. Nate je skozi vso sezono vodil glasbene izvedbe oper in operet raz-?te skladateljev, med njimi so bili »erdi (Trubadur, Ernani). Ale-Jandre Lecocq (Girofle Girofla), Mozart (čarobna piščal). Mendelssohn (Sen kresne noči). Ros-sini (Seviliski brivec), Gounod traust), Nicolai (Vesele žene 'v")dsorske), Johann Strauss (Der lustige Kriog) in Flotow (Ales-*andro Stradclla). Mahlerjevo dirigentsko delo je kritika spremite s simpatijami, mu izražate Priznanje in poudarjala zanos in nadarjenost mladega, enaindvajsetletnega dirigenta in glasbenika. Mahler je s svoiim delom dvignil glasbeni nivo gledališkega orkestra in njegov vpliv na ljubljansko glasbeno življenje bi bil še ^tečji. če bi se bil v Deželnem gle- dališču zaustavil daljši čas. Vendar ga je njegov talent gnal drugam; najprej v Olomouc, nato Kassel, od tam v Prago in Leipzig, Budimpešto in Hamburg, dokler ni na Dunaju prevzel, leta 1897, mesto direktorja Opere. Ljubljana je bila po Hallu na Gornjem Avstrijskem njegovo drugo mesto in kot domneva dr. Dragotin Cvetko v svoji- monografiji Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, je Mahlerja pridobil za ljubljansko kapelntško mesto njegov prijatelj in sošolec Anton Krisper. Med študijem na dunajskem konservatoriju je, kot domneva Cvetko, Mahlerja nagovoril, da se je odločil za Ljubljano in mu s svojim vplivom posredoval kapelniško mesto. Gustava Mahlerja si je v Ljubljani skušala pridobiti tudi Filharmonična družba. Zanimivo pa je, da na njenem koncertu ni nastopil kot dirigent, marveč kot pianist. Koncert je bil 5. marca 1882, program pa je obsegal Mendelssohnov Capriccio brillant v h-omlu op. 5 za klavir s spremljavo godalnega kvarteta, Chopinovo Osmo polonezo v As-duru op. 53 in Schumanovo skladbo «Walds-zenen*. To je bil Mahlerjev edini ljubljanski nastop v filharmoničnem programu. Slovenska filharmonija se bo stoletnice Mehlerjevega delovanja v Ljubljani spomnila s štirimi koncert i. že v prejšnjih sezonah je imela na programu nekaj njegovih simfonij, ko bo dograjena velika dvorana Kulturnega doma Ivana Cankarja pa namerava predstaviti še preostala velika dela, zlasti obsežne simfonije. Uvodni koncert SF je najbolj navdušil z dvema deloma — s Koncertom za violino in orkester v e molu F. Mendelssohna in Pesmimi za umrlimi otroki G. Mahlerja. Mladi vzhodnonemški dirigent Hartmut Haenchen je kot uvod predstavil Beethovnovo Lenoro 3. V violinskem koncertu, zgrajenem na virtuozni ih romantični poetičnosti, je nastopite zna menita zahodnonemška violinistka Edith Peinemann. Temperament- PrinfiPMijlp ra DIJAliM MATICO Panoji z razstave o Gustavu Mahlerju v Ljubljani na solistka je zelo priljubljeni koncert poln lirizma. melodične in-vencije in virtuoznosti, zlasti v hitrem prvem in tretjem stavku, odigrala brezhibno, tehnično dovršeno, z lepim tonom tako v nizkih kot visokih legah, z imenitnimi pasažami na dveh strunah. Orkester pod vodstvom natančnega dirigenta jo je spremljal zanesljivo. dopuščal ji je izrazno avtonomnost v mestih, kjer prihajajo do izraza solistične bravure. Pet Mahlerjevih Pesmi za u-mrlimi otroki na besedilo pesnika Friedricha Ruekerta, ki je svojo žalost ob izgubi dveh otrok izlil v 428 elegijah, je predstavila vzhodnonemška koncertna pevka, altistka Annelies Burmeister. Elegična poezija je v skladateljevi uglasbitvi ohranite osnovni karakter; zlila se je v. mojstrovino, ki jp je pevka podate zanesljivo, brez prevelikega dinamičnega razpona, a tudi brez sentimentalnosti, prej stoično, a hkrati lahkotno. Zadnje delo koncerta, prvo srečanje z vzhodnonemškim skladateljem Siegfriedom Matthusoro, «Re-sponso* — koncert za orkester v štirih delih, ni zapustilo močnejšega vtisa. Delo izpred treh let se zdi dokaj eklektično, sicer polno tehhičnih zahtev,,vendar brez pra ve vsebine. Matthus (rojen 1934) je -ena vodilnih glasbenih osebnosti v NDR. Delu.ie kot dirigent in dramaturg Komične opere v Berlinu. Njegov opus je bogat in sega na instrumentalno, vokalno - instrumentalno in vokalno področje. Med pomembnejša dete sodijo dve simfoniji, violinski koncert, kon- cert za violončelo (posvečen znanemu virtuozu Heinrichu Schiffu), kantata »Grigorsk 42», oratorij cLaudate pacem» ter opera »Zadnji strel*. MARIJAN ZLOBEC loto in daje slovenskemu prijatelju gledališča celovit pogled v razvoj slovenskega teatra od prvih skromnih začetkov pa do afirmacije v evropskem merilu. Ta afirmacija bo seveda šele prišla po drugi vojni do posebne veljave. O tem pa bo moral Moravec napisati novo knjigo, ki bo še zajetnejša, saj končno živimo po osvoboditvi v novih pogojih že 35 let. Pričakujemo, da bo marljivi in vestni kulturni in gledališki zgodovinar zmogel tudi to nalogo. Avtor je svojo zgodovino slovenskega gledališča v času med obema vojnama razdelil na osem delov, ki jim sledi epilog. Prvo poglavje je posvečeno obdobju neposredno po vojni, drugo zajema čas od leta 1920 do 1926, tretje je posvečeno zatonu slovenskega tržaškega in rojstvu novega, mariborskega gledališča. Nadaljuje se zgodovina ljubljanskega gledališča pod naslovom Od krize k MHIIIIIII 11,1111,111 M, 11,1,1,1 „,„111,111, III „1,111,1(11 llll N Slovenska imena naših krajev MAVHINJE in MEDJA VAS Obe imeni je razložil Lino Legi-ša (Kos kraškega narečja, Razgledi 1951, st. 433-439, 509-513 in 567-579); potem, ko je na str. 509 ugotovil, da se prvo ime sklanja kot pridevnik (Mauhnje, u Mauh-njin) ali kot množinski samostalnik ženskega spola (Mauhnje, Mauhnj, u MauhnjahJ, napiše na str. 578-579; «Mavhinje (malhinje selo — majhna vas; Kos, Gradivo IH. in IV. navaja zapis iz 11. in 12. stoletja: Malchina sella; torej je današnja italijanska oblika Malchina posneta po starejši slovenski; prej so uradno pisali Mauchi-gna, tudi pod Avstrijo, n.pr. v nekem popisu bale iz leta 1822), Medja vas (Medjevač m., Medje-vača {., odtod it. Medeazza; prebivalci so Medvejci; prvotno je morala biti to Medvedja vas; blizu so Moščenice, v Istri je tudi Med veja blizu Moščenice).» Oblike, ki nas danes zanimajo, sem podčrtal sam. Zapis iz 1. 1494 Meichensell. za Mavhinje in Meduesell za Medjo vas (M. Kos, Urbarji slov. Primorja, H 220 in 213) podpira Legiševo razlago, saj je prvi le zapis z nemško grafijo oblike Majhen sel. (I-talijanski lingvisti se niso spustili v ti etimologiji, ugotavljajo kvečjemu, da sta Malchina in Medeazza «di origine slovena»; tako Doria). Vendar me Legiševa razlaga za Mavhinje ne prepričuje: prvič že iz glasoslovnih razlogov, saj je današnji u iz zgodovinskega 1 v pridevniku majhen nerazložljiv, rekel bi celo nemogoč, kakor se mi zdi nemogoča kontaminacija med pridevnikoma majhen in mali, in ne poznam narečne oblike za majhen (in jih ni malo!), iz katere bi lahko izvajal Mavhinje; drugič zato, ker me «majhno» selo med Opatjim selom in Medvedjim selom moti. Končno ne poznam v zahodni Sloveniji niti e-nega toponima z »majhnim*, pač pa številne z »malim* v prvem delu. Med selom, ki je bilo last opata, in selom, ki je bilo last Medveda (to je očitno star antro-ponim), iščem seveda star antro-ponim tudi za nekdanje Malhinje selo: Malhinje je namreč očiten svojilni pridevnik kakor Medvedje in Opatje. Ta antroponim utegne biti Maleh, prim. Bezlaj, Slovenska vodna imena n, 10 pod geslom «Malešnica»: iz njega je tudi priimek Maleš. Pri normativnem delu ni problemov: Mavhinjci in Mavhirijke, mavhinjski, Medvejci in Medvej-ke, medvejski. Celo današnje ime Medja vas je v redu, kakor hitro vemo, da je nastalo po kon-trakciji iz Medve(d)ja vas. Le današnje narečne oblike Mčdljevač. ki je Legiša ne citira in sem jo zapisal v sami Medji vasi, ter Le-giševih zapisov Medjevač, Medje-vača si ne znam razlagati. prerojenju. Obdobje 1930 do 1935 naziva Moravec Srečna leta z doktorjem Gavello. naslednje obdobje pa je bilo v znamenju iskanj z Bojanom Stupico. Prepreke in nove spodbude so značilne za zadnje obdobje, ki mu je posvečeno sedmo poglavje knjige. Sledi še poglavje posvečeno drugemu desetletju mariborskega gledališča in epilog z naslovom Od včerajšnjega k jutrišnjemu gledališču (1941 - 1945). Pa še to: poleg številnih zanimivih fotografij, ki so dragocen dokument gledališkega dogajanja, so zanimivi dodatni portreti Moravca, posvečeni nekaterim gledališkim delavcem pri nas v času med obema vojnama. Sl. Ra. V PREŠERNOVI DVORANI SAZU V LJUBLJANI Razstava o življenju in delu Cirila Kosmača V ponedeljek so v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani odprli dokumentarno razstavo o življenju in delu slovenskega pisatelja Cirila Kosmača, ki bi bil v nedeljo praznoval sedemdesetletnico. Otvoritve so se udeležili mnogi predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja, med njimi Marijan Brecelj, Lidija Šentjur c. Janez Milčinski. Joža Vilfan, Tone Pavček in drugi gosti. Življenjski lik pokojnega pisatelja je z izbranimi besedami orisal akademik Bratko Kreft in se zlasti zaustavil pri Kosmačevi zavezanosti svoji rojstni pokraiini in primorskemu ljudstvu, svetu, iz katerega je izšel in se vanj vedno znova vračal. Kot dokument živega Kosmača, njegovega dela in govorice, smo poslušali pripoved odlomka iz Pomladne- 'L razstave o pisatelju Cirilu Kosmaču v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani ga dne, ki ga je RTV Ljubljana posnela na lanski prireditvi v Slovenski filharmoniji. Aprila je Društvo slovenskih pisateljev priredilo literarni večer v korist žrtvam potresa v Črni gori. Tedaj je Kosmač izbral odlomek iz dela, v katerem je kot sin v pogovoru z očetom vizionarno razkril svojo pisateljsko namero Razstavo sta pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Narodna in univerzitetna knjižnica, njen' avtor pa je Jaro Dolar. Razstava prikazuje vsa književna dela Cirila Kosmača, tudi prevode njegovih del v tuje jezike, Kosmača kot prevajalca, revialne objave, fotografske dokumente iz pisateljevega življenja, slikovni material iz filmov Na svoji zemlji in Balada o trobenti in oblaku, o-sebno dokumentacijo, korespondenco, med njimi zlasti pretresljivo pismo Albertu Široku iz leta 1933, v katerem prijatelju izpoveduje svoje materialne in duhovne stiske, pa troje portretov Božidarja Jakca, enega te leta 1938, dva pa iz junija 1968. Sklep razstave predstavlja objave v jugoslovanskem in zamejskem tisku o Kosmačevi smrti februarja letos. Ciril Kosmač je bil od leta 1961 član SAZU, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Zveze jugoslovanskih pisateljev, dobitnik nagrade Avnoja ter posmrtno Prešernove nagrade MARIJAN ZLOBEC Razstava Bevkovih del v idrijski knjižnici IDRIJA — V mestni knjižnici v Idriji je v okviru 90-letnice rojstva in 10-letnice smrti pisatelja in častnega občana Idrije Franceta Bevka odprta razstava njegovih del. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo Bevkove knjige iz prve izdaje ali s ponatisi, ki so jih izdale številne slovenske založbe in jih hrani tudi mestni muzej v Bevkovi sobi v Idriji. Del razstave je namenjen tudi Bevkovim knjigam, ki so bile prevedene v številne slovanske jezike, nemščino, italijanščino, madžarščino in druge. Razstavo popestrujejo tudi risbe idrijskih otrok, ki so jih narisali po Bevkovi slikanici »Pacek in packa*. SILVO KOVAČ «1,11111,1, II, lllllimt,Hilli, III, lllllllllll„„lll„«„„IIIIIIM„ II, „1111111,111,, II, M4IIIIII, MII, „1111, „11,1,1, „11, II,II, Ulili, UMI, II, I,llll,„11111,11, „11, |||„ li,l„„,„l„, II, II, ,!■ " t« KOPRSKO KULTURNO PISMO Osem koncertov v abonmaju Društva prijateljev glasbe Zanimiv otvoritveni koncert violinista Tomaža Lorenza v in pianistke Alenke Sčekove Društvo prijateljev glasbe v Kopru je začelo s koncertno sezono, ki je po vrsti že osemnajsta. Predvideva osem solističnih in ansambelskih koncertov, zanimivih tako po sporedih, kakor po domačih in inozemskih izvajalcih. Prvi koncert je bil 26. prejšnjega meseca. Nastopila sta violinist Tomaž Lorenz iz Ljubljane in pianistka Alenka Ščc’ ova iz Kopra. Na sporedu sta imela Sonato za violino in klavir v Es-duru, KV 302 W.A. Mozarta, Sonato za violino in klavir št. 1 v G-duru, op. 78 . J; Brahmsa, Štiri novele za violino in klavir mladega skladatelja Uroša Rojka in Sonato za violino in klavir v G-duru, op. 100 Antonina Dvoraka. Koncert je bil zanimiv, da ne rečemo celo presenetljiv: duo se nam je predstavil prvič — znani violinist iz znanega tria Lorenz in mlada pianistka, katere rast smo spremljali več let že v Kopru, ko je študirala na glasbeni šoli, potem v Ljubljani, kjer je lanskega leta diplomirate na Glas- beni akademiji, zdaj pa smo bili priče njepega uspešnega sodelovanja v skupnem muziciranju, ki se je odražalo v 'skladni igri in enovito koncepiranih zamislih oblikovanja posameznih del, upoštevajoč seveda njihove slogovne značilnosti. Po svoji nazornosti in prepričljivi odmevnosti je izredno navdušila Brahmsova Sonata; izvrstno izvedene so bile Rojkove Štiri novele, ki opozarjajo na nadarjenega avtorja, domiselnega u-stvarjalca; plastično je bila zgrajena tudi Dvorakova Sonatina. V primerjavi s temi deli Mozartova Sonata ni dosegla enake intenzitete pri oblikovanju klavirskega partnerja, kar pa ne pomeni, da ni bila na dostojni ravni. Koncert je na eni strani potrdil visoko izvajalsko raven Tomaža Lorenza, ki se poleg sodelovanja v Triu vse bolj udejstvuje tudi kot solist, pa se tudi njegoVa umetniška narava čedalje bolj krepi, prodirajoč v pore muzikalne pronicljivosti in oblikovalne iztanjšano-sti, na drugi pa smo spoznali na- iiii,„1,11,„iii„iiii„i n,„,m, iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimi,, m, •um i„„„, i„,„i„ m, ,„iii„iiiiii„,iiiiih, niiu,,„ ni,„,,„ iiiiiiiiiuiii, „1111,1,111, raiimiiitiiiiiiiiiiiiitti miiiiii,,, im,ih, h,ih, i„ii„,„„ia, „,« m, „1, „, „,„,„1 Zgodovina NOB na Idrijskem in Cerkljanskem Idrijska revija »Idrijski razgledi*, ki se je po združitvi primorskih revij v matični domovini spremenila v zbornik z istim imenom, je v svojem dvojnem, z zamudo izdanem letniku (23-24) za leti 1978/79 prinesla obširno razpravo «Gradivo za zgodovino OF na Idrijskem in Cerkljanskem (1941 - april 1943)» (str. 3-147). Razpravo, ki sta jo podpisali Anica Štucin in Olga Lu-pužič je izdajatelj izdal tudi v separatni obliki tako, da jo lahko obravnavamo kot posebno knjigo, ki ima v separatni obliki na ovitku podobo organizatorja NOB na obravnavanem območju Jakoba Platiše - Franca. Na ta poudarek opozarjata tudi avtorici, ki sta v prvem stavku razprave zapisali, da je n.ien namen obuditi spomin na Platišo, «čigar delo in žrtev sta še vse premalo znana, v naši zavesti pa ne dovolj prisotna* Če naj torej vsebino razprave oz. knjige povzamemo, gre potemtakem za poskus pregleda zgodovine narodnoosvobodilnega boja na severovzhodnem Primor- skem (Cerkljansko, Idrijsko, od sredine 1944 dalje Severnoprimorsko okrožje) od prvih pričetkov leta 1941, dalje do zgodnje pomladi leta 1943; prav ta čas je vezan za delovanje Jakoba Platiše - Franca na tem področju. Na Primorsko od koder je izviral (rojen 1919 v Počah nri Cerknem), je prišel marca 1942, kot komisar čete, ki jo je vodil Milko Špacapan - Igor. Kasneje je opustil vojaško funkcijo ter se posvetil predvsem političnemu delu vse do februarja 1943, ko je odšel kot inštruktor Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko v Trst in tu padel 27. aprila 1943. leta. Prav s tem časom pa se razprava konča Avtorici sta pregled dogodkov razvijali ob dejavnosti Platiše, ki sta mu dali osrednje mesto v pripovedi, seveda pa sta želeli predstaviti tudi delež drugih aktivistov, ki so še pred in ob Platiši postavljali temelje vojaški in politični organizaciji Razprava je pisana z znanstveno metodologijo, manjša poljubnost je bila zaradi komunici- ranja z bralcem storjena v kurzivnih življenjepisnih prikazih nekaterih najugodnejših aktivistov (na primer A. Brovč. A. Kovač, J. Štucin - Cvetko, J. Primožič -Miklavž, I. Tominec itd.). Objavlja tudi velika slikovna gradiva, ki je predvsem — to je potreba posebej poudariti — dovolj izvirno. Tekst je grajen na podlagi arhivskih virov, časopisja, ustnih pričevanj, spominov itd. Predstavlja gotovo soliden prikaz začetkov NOB na dovolj zaokroženem zemljepisnem prostoru, ki mu je ves čas boja pripadalo pomembno mesto, zlasti kot osvobojeno ozemlje in kot ozemlje, ki je nudilo na Primorskem še naj večje ugodnosti za partizanski način bojevanja. Vsekakor pa je vredno razmisliti o načinu pisanja razprave, ki se odvija ob dejavnosti določene osebnosti. Dokajšnje tveganje je, če v množici tvorcev izberemo tistega, ki mu nekoliko pozabljenemu želimo s knjigo postaviti spomenik trajnosti. Prav tu je mogoče storiti ob popravljanju starih, nove krivice. Av- toricama so se ob Študiju gradiva odpirali namreč tudi novi pogledi na osebe in njih dejanja in če bo seveda izrečena na njuno prizadevanje zavoljo tega kritika, potem nas more prav ta potrjevati v prepričanju, da je zgodovina NOB prostrano raziskovalno področje, v katerem je vsaka trditev o dokončnosti rezultatov nekaterih spoznanj in dejanj še vedno preuranjena. Avtorici morata z delom nadaljevati in se njuna raziskava v resnici ne more končati tam, kjer se nam kažejo obrisi novih oblik boja, zlasti pa številnih kvalitetnih preskokov. V resnici se poslej prav na tem področju, zlasti pa na Cerkljanskem, osredotočijo vsa najvažnejša dogajanja iz NOB na Primorskem. Področje Idrijskega in Cerkljanskega je tako dobilo začetek svoje prave monografije o zgodovini narodnoosvobodilnega boja. Njenima avtoricama moramo biti hvaležni, prav tako pa tudi Mestnemu muzeju v Idriji, ki je poskrbel za izdajo. b. m. darjeno pianistko in muzikalno so-delovalko. Naslednji koncert bo 10. t.m. To pot bodo v gosteh Dresdenski solisti iz Nemške demokratične republike, ki bodo izvajali koncert« za flauto in godala Johana Sebastjana Bacha in Antonia Vivaldija s flavtistom Johannesom Wal-terjem. Koncert bo v dvorani Pokrajinskega muzeja. Takorekoč osrednja glasbena prireditev. če lahko tako rečemo, bo vsekakor večer skladatelja Marijana Lipovška ob njegovi sedemdesetletnici. Za posebne zasluge ga je Društvo prijateljev glasbe v Kopru že pred leti imenovalo za svojega častnega člana. Ob tem jubileju ga je povabilo, da skupno s hčerko Marijano, priznano mezzosopranistko, ki je stalni član Dunajske državne Opere, praznuje s sporedom svojih del tudi V Kopru. Koncert bo 17. t.m. v dvorani glasbene šole. Sledi 24. novembra recital flau-tistke Irene Grafenauerjeve in pianista Acija Bertonclja, ki bosta izvajala dela Quanza, Vincija, Albinonija, Blaveta. Bacha in Bende. Z ozirom na renome, ki si ga je flautistka s svojo virtuozno i-gro in prefinjeno muzikalno kulturo pridobila po vsem svetu, bo večer dveh vrhunskih umetnikov gotovo izreden kulturni dogodek. Iz Sovjetske zveze bosta dva gdšta: 12. decembra nastopi izreden klavirski virtuoz Aleksander Toradze iz Gruzije. Dne 20. marca pa violinistka Liana Isa-kadze iz Tbriisa, ki je študirala pri znamenitem violinistu Davidu Ojstrahu in požeja velike uspehe v Sovjetski zvezi kakor izven nje. Njen recital bo 20. marca prihodnjega leta. Med njima, to je 20. februarja prihodnjega leta, bosta nastopite violončelist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc z deli Bacha, Janačka, Mayazumija in Brahmsa. Sezono bo zaključil ansambel Slavko Osterc iz Ljubljane pod vodstvom ’va Petriča. Na sporedu bodo dela Prokofjeva, Ramovša, Sla venskega, Petriča in Martinu ja, kot solista bosta nastopila violinist Kostadin Kirkov in hornist Jože Falout. Koncert bo 16. aprila prihodnjega leta. IVAN SILIČ HVALEVREDNA POBUDA ZAVODA «ŽlGA ZOIS* TER NEKATERIH PODJETIJ IN USTANOV Pozitivni vtisi štirih slovenskih dijakov ki so bili na študijski praksi v tujini Cupinova in Zubinova sta bili v Angliji, Igor Corossi je bil v Hamburgu, Samo Ferluga pa pri Dunaju Vrsta tržaških podjetij in ustanov v sodelovanju z Državnim trgovskim tehničnim zavodom Žiga Zois že šest let pošilja med počitnicami na delovno prakso nekaj svojih študentov. Doslej so v tej pozitivni pobudi sodelovala podjetja Adriaimpex, Agencija RAS Fonda Zafred, Centralsped, Boris Coretti, CGR, Indules, Inforcn Data, IRET, Kmetijska zadruga, Me-diterranea, Omnia Commerce, Rešim, SACAT, Trans Trieste, Tržaška kreditna banka. Založništvo tržaškega tiska. Slovensko deželno gospodarsko združenje ter COGE CO, to je uvozno-izvozno podjetje, ki je letos omogočilo štirim študentom zavoda Žiga Zois tudi e-nomesečno delovno prakso v tujini. Pogoji za prijavo za prakso v tujini so naslednji: primerno poznavanje angleščine, oziroma nemščine, dober učni uspeh v strokovnih predmetih in primemo vedenje. Podjetje pa poskrbi za delovno mesto v tujini, z plačano potovanje, prenočišče in oskrbo, hkrati pa doda še nekaj denarne nagrade. Letos so bili na delovni praksi v tujini štirje dijaki zavoda in sicer Maria Cristina Cupin ter Letizia Zubin, ki sta bili v Angliji. Igor Corossi in Samo Ferluga pa sta z boljšim znanjem nemščine morala prvi v Avstrijo, drugi v Zahodno Nemčijo. Čeprav je mlademu človeku, ko se čez noč znajde v tujini in v neznanem okolju, pogosto neprijetno, morda celo težko, so splošni vtisi vseh štirih o tej praksi pozitivni, kar razberemo iz njihovih poročil, ki naj bi bila hkrati tudi zahvala podjetju, ki jim je to pozitivno izkušnjo omogočilo. MARIA CRISTINA CUPIN je o svoji praksi na Angleškem takole zapisala: «Avgust 1980 je bil morda najzanimivejši mesec v mojem dosedanjem življenju. To pa po zaslugi podjetja COGECO. Kot pe-tošolka sem se udeležila natečaja za delovni mesti v Anglij; in zmagala. K temu so pripomogli sreča. ocene v šoli ter «vzorno» vedenje. «Družba COGECO je poskrbela za potovanje, prenočišče, hrano in mi dala tudi nekaj denarja za druge potrebe. COGECO trguje s kavo, zato je bilo moje delo pri njeni poslovni partnerici, pri družbi Alan J. Ridge & Co., ki ima svoj sedež v Alan Cityju. «Angleški poslovni ljudj' pa niso nosili tipičnih angleških klobukov. Morda zato ne. ker smo bili sredi poletja. Imeli pa so dežnike in bili so vedno perfektno oblečeni. V podjetju Alan Ridge je bilo v predalih med raznimi papirji tudi precej kravat, tako da sem se večkrat spraševala, ali trguje s kavo ali s kravatami. «Kava, ki so jo tam kuhal1' za notranjo rabo, se je zdela kot u-mazana voda. Ko so ji dodali mleka in sladkorja, je oostala . .. u-mazana veda z mlekom in sladkorjem . . »Moje delo je bilo v glavnem tipkanje, seveda v angleščini, in telefonsko prepiranje v italijanščini, seveda z italijanskim podjetjem, ki jim je delalo preglavice pri plačilih. «Uradniki so bili prijazni, hladnokrvni. delavni, sistematični in točni. Na delo sem se vozila s podzemeljsko železnico, želodec pa polnila z raznimi hamburgerji, sendviči s solato, corn flakesi in drugimi podobnimi packarijami. Počutila sem se kot prava Lon-dončanka. «Ne vem, če je iz teh vrstic razvidno moje navdušenje nad avgustom 1980, gotovo pa je razumljiva moja zahvala podjetju, ki mi je omogočilo delovno prakso v tujini.* LETIZIA ZUBIN, ki je bila na praksi prav tako v Londonu, pa je svoje vtise takole zabeležila: «Mesec, ki sem ga preživela v Londonu, je bil vsekakor zelo zanimiv in poln novih izkušenj. Ko sva se s Čristino vozili z letališča Heathrow proti collegeu, kjer sva se nastanili za mesec dni, se nama je London zdel kar zanimivo mesto. Predvsem so vzbudile najino pozornost londonske hiše ter črni veliki avtomobili londonskih taksistov. «Dan po prihodu sem se odpravila v Waltham Forest College, kjer sem obiskovala tečaj angleščine. Tu sem se dobro počutila, saj sem spoznala veliko novih ljudi z vsega sveta, od oddaljene Japonske do Mehike. Pouk je potekal po večini organizirano, tako da nam je naša «teacher» vsak dan predlagala določeno temo, ki smo jo najprej obdelali po skupinah .nato pa glavna mnenja povedali vsemu razredu. Razpravljali smo tudi o drugih problemih, kot na primer o ženskem vprašanju. o prevozih itd. In vsak predstavnik neke dežele je povedal, kako te probleme občutijo in rešujejo v njegovi državi. «Šola je priredila tudi nekaj zanimivih izletov in sicer v Canter-bury, Oxford in Greenvvich (zanimivo je, da Greenwich ne izgovarjajo več grinič pač pa gre-nič). Tudi to je bila en11 tolikerih novosti. «V svojem enomesečnem bivanju sem veliko videla in se naučila, žal pa je vse prekmalu prišel dan odhoda, ko sva s Sristino morali zapustiti London in prijatelje ter se vrniti domov. «Nedvomno je bilo bivanje v Londonu zelo pozitivno, saj sem spoznala veliko ljudi, njihova mnenja, njihov način življenja, ki je drugačen od našega, včasih celo čuden. Zame je bila izkušnja še posebej pozitivna, ker sem bila večinoma v družbi tujcev in je bil edini način sporazumevanja prav — angleščina.* IGOR COROSSI pa je s svojim znanjem nemščine odšel v Hamburg. Od tam je prinesel naslednje vtise: «Letošnje poletje sem bil na delovni praksi v Hamburgu. Tam sem preživel mesec Hni in si na- IDRIJA — Splošno združenje Gospodarske zbornice Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in organizacijski odbor organizirajo III. slovensko razstavo izdelkov domače in umetm obrti v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu od 3. do 12. oktobra 1980. Namen razstave je. da se ohranja in vzpodbuja razvoj teh dejavnosti v Sloveniji v njihovi izvirnosti iz narodnih običajev. Razstava, skuša čim bolj pregledno prikazati, kako so naši predniki oblikovali izdelke domače o-brti, kako posamezniki danes nadaljujejo njihovo tradicijo ter kaj in kako za svojo proizvodnjo črpa iz te tradicije slovenska industrija. Razstava prikazuje vse zvrsti domače in umetne obrti v Sloveniji, npr.: ročno tkanje, vezenje, izdelke kovaštva, lončarstv. in keramike, zlatarske izdelke, izdelke lesnih obrti in pletarstva, steklarstva, graverstva, pasarstva, svečarstva in lectarstv, izdelavo lutk. umetnega cvetja, igrač, mozaikov, noš, panjskih končnic, kmečkega orodja, sedlarstva, usnjarstva in kožarstva, kvalitetne kopije predmetov, pustne maske, razne vrste intarzij, barvno tka- bral veliko dragocenih izkušenj. Bil je to moj prvi stik z Nemčijo in z nemško govorečimi ljudmi. Na natečaj za delovno prakso v tujini sem se prijavil predvsem za to, da bi izpopolnil svojo nemščino in si nabral novih izkušenj v stikih z ljudmi in z družbo, ki je ne poznaš. Bivanje v ■Hamburgu je prav gotovo zadovoljilo vsa moja pričakovanja. «Moj največji problem v Hamburgu je bilo nepopolno obvlada nje jezika, saj se šolsko znanje ne more niti primerjati z živim jezikom. Druga ovira, ki sem jo moral prebroditi, je bil problem, kako priti v stik z ljudmi. To ni vedno lahko, saj sam nikoli ne veš, kako te bodo sprejeli, ko si med njimi tujec. Teda presenetila me je velika odprtost domačinov, ki ti rade volje pomagajo. Zame, Tržačana, je bilo to nekaj nepojmljivega in me je hkrati razveselilo, Opazil sem, da smo pri nas, v 'Trstu, glede tega zaprti in ozki. Odprtost, ki jo kažejo ljudje v Hamburgu, se odraža tudi v življenju tega velikega mesta. Hamburg je trgovsko, industrijsko in turistično mesto. V njem se vedno nekaj dogaja. Življenje se ne ustavi niti za trenutek, pač pa nezadržno teče dalje. Hamburg se ne ozira na prehojeno pot. pač pa z optimizmom gleda v prihodnost. Zares. Hamburg je pravo nasprotje Trsta. »Delal sem v uvozno-izvoznem podjetju z® kavo. Delo je bilo zanimivo in tudi v delovnem okolju sem se dobro znašel. Predvsem moram poudariti, da so me sodelavci sprejeli kot sebi enakega, čeprav, sem se moral še vsega naučiti in sem jim bil prve dni bolj v napoto, kot v korist. Večinoma sem raznašal dokumente po bankah in špediterskih firmah, opravljal pa sem tudi manjša pisarniška dela. Najbolj me je zanimalo delo z vzorci kave, ki jim je bilo treba določiti kakovost in na o-snovi te tudi ceno. Seveda sem pri tem le pomagal. «Na delu so vladale resnost, natančnost in disciplina. Nikjer pa nisem zasledil tiste delovne mrzlič-nosti, kakršno skušajo nekateri prikazati, češ da Nemci delajo kot stroji. Seveda je to le moje osebno mnenje. ničenje in modrotisk, izdelke sodobnega oblikovanja — skratka, vse izdelke domače in umetne o-brti. Izdelki, prikazani na IH. razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, so opremljeni z znaki kvalitete, ob najboljših pa so tudi lične diplome z oceno mojstra domače in umetna obrti, ki jih je podelila strokovna komisija. Vse razstavljene izdelke so fotografirali, slike pa uvrstili v stalno kartoteko avtorjev kl-"litetnih izdelkov, ki jo nameravajo urediti. Predvideno je tudi snemanje filma, ki bo ohranil na traku zanimivosti te razstave. V Slovenj Gradcu so se pripravili na to, da bo v dneh razstave pri njih zelo živahno in veselo. Razstavo spremlja prodaja izdelkov domače in umetne obrti na stojnicah pred Umetnostnim paviljonom. Mesto so okrasili z mlaji, na prostem se vrstijo koncerti ter folklorni nastopi in dramske predstave, gostinci v koroški regiji pa so se še posebej potrudili s ponudbo domačih specialitet. SILVO KOVAČ »Stanoval sem v hotelu, ker je bil študentovski dom zaseden. Ker v hotelu nisem imel družbe, so me sodelavci iz podjetja seznanili s svojimi prijatelji, s katerimi sem preživljal vikende. «Za konec moram reči, da je bila ta praksa zame zelo pozitivna, saj sem se seznanil z novimi delovnimi navadami, spoznal sem mnogo ljudi in videl tudi delček zame še nepoznanega sveta.* SAMO FERLUGA pa se je u-stavil bliže, v sosednji Avstriji in prinesel domov naslednje vtise in spomine: »Delal sem pri podjetju Eckes v Traiskirchnu, mestecu, ki je 5 km od Badna, kjer sem sicer stanoval. Podjetje Ecker je majhen obrat in proizvaja sadne sokove ter likerje. Je samostojna podružnica večje istoimenske nemške družbe, ki ima svoj sedež na Bavarskem. «Prvi dan v podjetju je bil namenjen ogledu vse tovarne od začetne proizvodnje do embaliranja in odvoza proizvodnje na tržišče. Po ogledu oddelkov so me vprašali, kje bi najraje delal. Izbral sem si računalniški oddelek, ker me je računalnik nixdorf 8870 mikal in zanimal. In tako sem ves mesec ostal pri njem. Najprej sem le pazljivo poslušal razlago o delovanju računalnikr pozneje pa sem sam delal na njem, seveda lažja dela kot na primer knjiženje faktur, pripravljanje tovornih listov in podobno. k «V računalniškem oddelku je bilo zaposlenih pet oseb, vsi so bili prijazni in potrpežljivi. Posebno vodja oddelka, mož veselega značaja, ki je s svojimi šalami zabaval ves oddelek Stanoval sem v n°kem penzionu v Badnu, ki je 25 km od Dunaja. Sobo sem delil z nekim avstrijskim mladeničem, ki je prav tako delal v Badnu. Bil je električarski vajenec. V omenjenem penzionu je imel svoj sedež tudi neki mladinski klub, tako sem imel priložnost poznati tudi nekaj tamkajšnje mladine. V prostih dneh, ob sobotah in nedeljah, sem odšel nekajkrat na Dunaj. «Glavno mesto Avstrije me je presenetilo s svojo lepoto in redom. Kot vsak turist, ki pride na Dunaj, sem si tudi jaz ogledal slavni Prater in razkošni cesarski dvorec Schopbrupn. Poleg tega šem si ogledal tudi ogromni nakupni center v predmestju, kjer dobiš prav vse, kar se kupiti da. «To je bila v glavnih obrisih moja delovna praksa v tujini, katere glavni namen je bil izboljšati znanje tujega jezika, konkretno nemščine. Prve dni sem imel z jezikom precej težav in sem spoznal, da je moja šolska nemščina kvečjemu podlaga za učenje nemščine. ki jo govorijo Nemci, oziroma Avstrijci. Vendar je bilo dan za dnem vedno manj težav in ob koncu mi je bilo žal, da sem moral oditi prav tedaj, ko se mi je o nemščini pravzaprav začelo šele svitati. Vsekakor so moji vtisi o tej praksi zelo pozitivni, posebno zame, ko sem tokrat prvič potoval v tujino sam.» Tu smo navedli izkušnje in vtise štirih dijakov zavoda Žiga Zois, ki pa je tudi letos skupno s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem organiziral poletno prakso tudi za dijake tretjega in četrtega razreda, da bi jim s tem omogočil dopolnjevanje šolskega znanja s praktičnim delom. Krajevna podjetja zaposlijo dijake začasno, tako da dijak s podjetjem ni v delovnem razmerju in torej ne prejme redne plače, pač pa nekakšno štipendijo. Letos je tu-' di ta pobuda uspela in zavod Žiga Zois se zato zahvaljuje podjetjem, ki so sprejela dijake na poletno prakso. Skupno je bilo letos na poletni praksi 21 dijakov. Zbrala In uredila Silvana Resinovič - Valenčič ... Velika razstava izdelkov domače in umetne obrti DUŠAN ŽEUEZNOV V. DIVJALI SO MED VOJNO 90 PO PRIMORSKI Kreisleiter NSDAP Franz Hradetzky V Škofji Loki je posredoval pri izselitvi, v šolskem pogledu, grozil s streljanjem talcev in sicer vršil nasilja nad mirnim življenjem slovenskega prebivalstva. To mu očita obtožba. Obtoženi Hradetzky pa se sklicuje, da je vsa ta dejanja moral storiti proti svoji volji, da je sabotiral izseljevanje, sklicuje se na 12 ali 20 družin, katerim je pomagal pred nasilno izselitvijo. Sklicuje se na to, da je res odredil 10 talcev za uboj župana Homickega, pravi pa, da je vseh deset izpustil, lažno predstavljajoč, da je bil ubijalec župana Hornickega najdeni V svoj zagovor pove, da je bil zaradi teh dveh samovoljnih ukrepov prestavljen i? Škofje Loke, da je zapustil Gorenjsko in odšel na Koroško. Pri dokazni oceni te njegove obrambe bo moralo sodišče upoštevati, v koliko je v enem ali drugem pogledu verjeti tej obrambi in koliko to vpliva na stopnjo njegove kolektivne odgovornosti. Glede dejanj v Radovljici obdolženi Hradetzky zanika, da bi delal samovoljno in se sklicuje na prejete ukaze. Dejanja sama so v dokaznem materialu prikazana. Glede dejanj v Trstu razlaga obtoženec, da je tudi Radovljico moral zapustiti, ker ni soglašal s postopanjem na Gorenjskem in je bil zato prestavljen v Trst kot vojni poročevalec. Pod obtožbo postavljeno dejstvo, da je vršil špionažno službo, ne bi predstavljalo vojnega zločinstva, v kolikor ni bilo to v zvezi z borbo proti narodnoosvobodilni vojski. Stopnja obdolženčeve odgovornosti je zopet stvar ocene sodišča. Pri celotni oceni njegove krivde in kazenskopravne odgovornosti je upoštevati obdolženčevo osebno vzgojo, ki je bil postavljen na našo mejo, nadalje vpliv šole, ki ga je vzgajala v nam sovražnem duhu, kar vse utemeljuje njegovo aktivnost. Glede na obrazložene splošne poglede, ki utemeljujejo obtoženčevo kazensko odgovornost v kolektivnem pogledu in objektivno in glede na obrazložene momente, ki ugotavljajo njegovo odgovornost v subjektivnem pogledu prosim sodišče, da izreče pravično sodbo.* Ko je predsednik sodišča pozval obtoženega Hradetzke-ga z besedami: »Obtoženi Hradetzky, pristopite k sodišču!* je obtoženec pristopil k sodišču in na predsednikov poziv: •Kaj imate vi še pripomniti?* dejal: •Bil sem poslan po ukazu kot poročnik SS. Vsakokrat sem bil samo par tednov tukaj, čutim se odgovornega in krivega v kolikor sem kot deželni svetnik in kot vodja KVB in kot Kreisleiter sodeloval pri ponemčenju Gorenjske. Ne čutim pa se odgovornega za zločine gestapa. Predsednik: Imate še kaj navesti? Hradetzky: Da. Če sem kakorkoli Slovence pri svojem delu žalil ali pa škodoval, ne da bi to nameraval, prosim tukaj pred forumom slovenskega naroda za odpuščanje. Prosim, da smem še reči, da je očitek radi zahtev, naj se streljajo talci, da sem Slovence izseljeval, da sem sodeloval s KdS, v nasprotju z mojim zadržanjem na Gorenjskem. Nedelja, 5. oktobra 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal TRST A 10.00 Koncert 10.25 Maša 13.00 DNEVNIK OB 13. URI 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 do 19.50 V teku nedelje: Vmes: športni dogodki, 9o. minuta in športne vesti 17.25 Predpremiera Loterije Italija 20.00 L^EVNIK 20.40 «Arabella» — 1. del TV na-dalj. po romanu Emilia De Marchija 21.50 športna nedelja 22.50 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Neposreden prenos 12.00 «Un ragazzo di Bangkok* TV film 12.30 Družina Adams, risani film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 «Denaro da bruciare* TV film 14.40 Komični filmi 15.00 Pregled Drogramov za prihodnji teden 15.20 - 17.00 Dnevnik 2 — Ne- posredni športni prenosi Rovigo: RUGBY Konjske dirke v Franciji Prato: TENIS 17.00 Glasbena srečanja 17.50 MATT HELM TV film 18.40 Dnevnik 2 - GOL FLASH 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige Vremenske razmere 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — Dogodki in osebnosti športne nedelje 20.40 Gino Bramieri: »Cielo, mio marito!* Konferenca o ljubosumju 1. del 21.55 Dnevnik 2 — DOSSIER Tedenski dokument 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI Vmes: Watkins Glen: AVTOMOBILSKE DIRKE Tretji kana) 19.00 DNEVNIK 3 19.15, 20.30 in 22.35 Gianni in Pi-notto 19.20 Gledano od. . . 20.40 Dnevnik 3 - ŠPORT 21.25 Dnevnik 2 — Deželne športne vesti 21.40 Z ljubeznijo. . . 22.20 DNEVNIK 3 22.40 Srečanje z Mariom Bertot-tijem JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 Viking Viki 9.20 Jazon iz vesolja 9.45 Zgodovina pomorstva 10.35 Vrnitev odpisanih 12. C0 Kmetijska oddaja 13. C0 Jugoslavija, dober da.i 13.35 Speedway za zlato čelado 15.30 Pot na vzhod 15.55 Dirkalna mrzlica, film 17.25 Košarka. BOSNA - FRANCANA 19.30 DNEVNIK 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne 1. del 20.55 Slovenska mesta: IDRIJA 21.40 V znamenju 21.55 Zabavno glasbena oddaja Koper 17.25 Košarka 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 Princ in igralka — film 22.35 Anatomija nekega zločina 1. del 23.30 Glasba brez meja Zagreb 14.30 GULIVER. otroški film 20.00 Humoristična serija 20.30 Naše zgodbe 21.55 Zabavno glasbena oddaja ŠVICA 19.20 Ob prijetni glasbi 20.35 KAPITAN ONEDIN 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni orkester; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Jug. lahka glasba; 11.00 Mladinski o-der: «Zamujeni Martinek*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijski variete: «220 voltov — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*; 15.00 šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) v 7.30, 10.30, 12.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.30 Danes je ne-nedelja; 9.15 Orkester Benson; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.32 Intermezzo; 10.40 Mozaik; 11.09 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske popevke; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba; po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Koncert n; trgu: 15.00 Stisk roke; 15.13 Pojo Harold Melvin in The Blue Notes; 15.30 Free show; 16.00 Popevka tedna; 16.30 Crash; 17.30 Disco hits; 18.15 Melba Moore; 18.30 Koncert za godala; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji blok; 7.37 Kinospo-red; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Zabavna in narodnozabavna glasba; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Ivo Moj-zer; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 15 min. z Olivio Nevvton-John; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za o-troke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogo- Radio Ljubljana bo v okviru redne rubrike iz zamejstva v Italiji na Valu 202, v ponedeljek, 6. oktobra okoli 10.40 objavil pogovor s članico Sindikata slovenske šole v Italiji Živo Marc. Odgovarjala bo na vprašanja o vlogi tega sindikata pri razvoju slovenskega manjšinskega šolstva, posebej še kar zadeva prizadevanje za samostojni šolski o-kraj, avtonomijo slovenske šole, ustanovitev novih šol, priznanje diplom pridobljenih s študijem na univerzi v Ljubljani in na ustreznih zavodih drugod v Jugoslaviji. Profesorica in aktivna narodnoobrambna delavka bo o-bravnavala tudi boj sindikata za ustanovitev slovenskih šol v Benečiji, pa skrb za pedagoško in splošno reformo šolstva, da bi to ustrezalo duhu in potrebam našega časa ter družbenega razvoja Pogovor s prof. Ž. Marc je pripravil tržaški dopisnik-ko-mentator RTV Ljubljana Mari-an Drobež. vor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.41 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 00.5 4.30 Nočni program — glasba. Ponedeljek, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Kinoteka 13.00 Potovanje v Afriko 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebnosti iz parlamenta 14.25 Znanost za vsakogar 15.00 šport 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Tisoč in en dan 17.30 Trill Gioca 17.35 Ptičje strašilo 18.00 šolska vzgojna oddaja 18.50 Osmi dan 19.20 Zmajeva meja 19.45 Almanah in Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.40 Bos po parku, film 22.30 Evropejec Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Jedilni list letnega časa 13.00 dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 Otroci in živali . 14.00 Barnaby Jones - TV film 15.00 Atlas - Ufo robot 15.15 Prva ljubezen 16.30 James Last na koncertu 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Program za otroke: «11 ragionier Noe la barca se la fa da se* 17.35 Neverjetni par 18.00 Stari Egipt 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20 40 Barva časa, film 22.20 La festa, la farina, la forca 23.10 Vir življenja Ob koncu DNEVNIK - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 20.00 in 20.35 Gianni in Pinotto 20.05 Življenje v morju 20.40 Čas razvedrila 21.40 Ko se je začela televizija JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 in 10.00 TV v šoli Igre v ritmu, Ribiči in ribarjenje, Materinščina, Ljudje in predeli, Zemljepis, Zgodba, Moja glasba 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku: Ciciban kolesari 17.40 Ustvarjalni miselni vzorci 18.05 Znana - neznana Jugoslavija 18.35 Obzornik 18.45 Pop godba 19.30 DNEVNIK 20.00 Dario Fo: Sedma zapoved - kradi malo manj 22.35 V znamenju Koper 17.05 Film ■ 1lJ 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke - Dve minuti ' 20.15 TVD stičišče 20.30 Roke nad mestom, film 22.10 TVD - danes 22.20 Delta faktor, film Zagreb 17.45 Medvedek uhec 18.00 Bajke daljnih ljudstev 18.15 Zaščitena narava SRH: Lo-krum 18.45 Mladinska oddaja ŠVICA 18.50 Svet, v katerem živimo 20.50 Hudič 21.40 Glasbena parabola prihodnosti TOREK, 7. oktobra LJUBLJANA 9.00 - 16.05 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Dimnikarček se potepa po svetu; 17.20 Pisani svet: Šibenik; 18.05 Jug. narodi v pesmi in plesu: Taneč, 3. del; 18.35 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Vzponi in zatikanja; 20.55 Li-gabue, italijanska TV nadaljevanka; 22.00 V znamenju; 22.15 Iz baletnega arhiva. KOPER 17.20 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Skrivnostna soseda, film; 22.30 TV dnevnik; 22.40 Locandina flash; 22.45 Narodna glasba; 23.15 Pota Poljske. SREDA, 8. oktobra LJUBLJANA 9.20 - 10.00 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Zbis: Ela . Peroci — Ankine risbe; 17.50 Velike razstave; 18.15 Od vsakega jutra raste dan: Ravne na Koroškem; 18.45 Obzornik; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 20.00 Film tedna: Verino šolanje, madžarski film; 21.40 V znamenju; 21.55 625 ; 22.30 Športni pregled. KOPER 16.30 Ponovitev filma; 19.00 Rock scena; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke in Dve minuti; v 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Cilji »Nič*, film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Izbor dokumentarnih filmov s festivala v Trentu. ČETRTEK, 9. oktobra LJUBLJANA 9.00 ■ 13.55 TV v šoli; 14.55 Nogomet: Vojvodina-Sarajevo; 17 05 Poročila; 17.10 Zgodovina pomorstva; 18.00 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.35 Obzornik; 18.45 Dokumentarna reportaža; 19 15 Risanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V živo: Za vse ljudi; 21.35 V znamenju; 21.50 Glasbeni magazin. KOPER 14.55 Nogomet: Vojvodina - Sarajevo: 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja, Risanke; 19.30 Jazz na ekranu: 20.00 Risanke — 6. oktobra 1980 TRST A 7.00, 8 00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Potovanje po študijski sobi; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije; 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 13.20 Letošnja revija «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik -tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Miško Kranjec; »Povest o dobrih ljudeh* - 3. del; 15.10 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: Komorni zbor in orkester Glasbene matice v Trstu, KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Jutranji program in horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Orkester Antonio Conde; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10 10 Življenje v šoli; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 1-1.35 Samo glasba; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.45 Popevke; 16.10 Istra v plesih in pesmih; 16.55 Pismo iz; 17.00 Poslušajmo jih; 17.32 Srečanje z opero; 18.32 Pojo jug. pevci; KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13 30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda: 13.05 Stoji, stoji lipica; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija; 16.30 Primorski dnevnik, RADIO 1 8 00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 in 8.30 Jutra: nji glasbeni program; 9.00 Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 15.03 Tally; 17.03 Patch-vvork; 18.35 Šolska vzgojna oddaja; 19.30 Jazz; 20.00 Bob Mar-ley in The Wailers; 20.30 Kon- LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za . ...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. - Iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16 00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19 45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22 30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. Dve minuti; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Policija ne sme vedeti, film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Vanessa, film. PETEK, 10. oktobra LJUBLJANA 8.45 - 14.55 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Leti, leti pikapolonica; 17.40 Družina Smola; 18.05 Rock koncert; 18.35 Obzornik; 18.45 Človek in Jadran; 19,15 Risanka: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavnoglasbena oddaja; 21.00 Blakovih sedem, serijski film; 21.50 V znamenju; 22.05 Nočni kino: Cesar, švedski film. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Dve ljubezni, film; 22.05 TVD -Danes; 22 15 Ekonomske informacije; 22.30 Analiza nekega pričevanja, TV film iz serije Gospa sodnica; 23.45 Baletna oddaja. SOBOTA, 11. oktobra LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Vrtec na obisku; 8.25 Zbis; 8.40 Dimnikarček se potepa po svetu; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Pisani svet: Šibenik; 10.05 A. Haley: Korenine — naslednje generacije; 11.35 V izjemnih okoliščinah- 12.00 Ana, Breda, Ljubica, dok. oddaja; 12.40 625; 13 15 Poročila; 14.45 Nogomet: Zagreb Velež: 16.20 Poročila: 16 25 Rokomet: Slovan-Dimov; 17.50 Gospod Selkie. ameriški mladinski film; 18.45 Naš kraj; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risanka: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 20 00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, 1. del češke nadal.j.; 20 55 Muppet show: 21 20 Burk in pridigar, ameriški film; 23.00 TV kažipot; 23.20 Poročila. KOPER 16.55 Nogomet: Zagreb - Velež: 18.45 Komike; 19.00 Odnrta meja: 19.30 Rock scena; 20 00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TVD Stičišče- 20.30 La Favette. film; 22.15 TVD - Danes: 22 25 Pregled programov za prihodnji teden; 22.35 Ljubljenje, film. Kažem na to, da sem izpustil deset talcev zoper povelje, da sem rodbino z osmimi otroki pobral z avta, ki bi morala biti preseljena v Srbijo. Rosenerjevih ukazov nisem mogel spremeniti, ker mi je bil tudi v stranki nadrejen. Begovič je bil ob koncu junija premeščen k slovenskemu polku, ker zaradi povelja komandanta ni mogel postati koman-der SS. Zato ne morem odgovarjati za Begoviča za čas po 6. 6. Skupina Begovič je delovala v tem času v vohunskem oddelku Rossner, ki je imel nalogo pobijati bande in kamor je sodilo tudi vohunstvo zoper OF. Glede na to. da sem desetim družinam rešil može gotove smrti, prosim, da se to upošteva pri odmeri kazni, ki jo bom dobil. Predsednik: Lahko sedete. Ko je vojaško sodišče IV. armade v soboto, 19. julija 1974. izreklo kazni obtožencem v Rainerjevem procesu, je obtoženega Franza Hradetzkega obsodilo na odvzem svobode s prisilnim delom na 16 let, pri čemer mu je vračunalo v čas kazni prestani preiskovalni zapor od 11. julija 1947 do dneva objave sodbe. V obrazložitvi za razmeroma takrat milo kazen pa je bilo v sodbi o Hradetzkem zapisano: •Sodišče je obtoženemu Doujaku in obtoženemu Hra-detzkemu računalo kot olajšalno okolnost, da v delokrogu svojega delovanja nista pokazala kake posebne lastne iniciativnosti ali izvršila kakega težjega zločinstva, marveč je, nasprotno, po izjavah prič, ugotovljeno, da je obtoženi Hradetzky nekaterim družinam celo omogočil, da so se pravočasno umaknile pred izselitvijo. Upoštevajoč te o-lajšilne okolnosti, je sodišče obtoženima Doujaku in Hra-detzkemu odmerilo le kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za v dispozitivu sodbe navedene dobe trajanja ter pri tem vzelo v obzir težino storjenih inkriminiranih dejanj, obtežilne okolnosti in stopnjo kazenskopravne odgovornosti obeh obtožencev.* Jugoslovanska televizija od 7. do 11. oktobra 1980 ŠPORT ŠPORT ŠPORT košarka NA TURNIRJU V SARAJEVU Makabi medcelinski prvak Izraelci včeraj zasluženo premagali brazilsko moštvo Francane ■ Rosna le po podaljšku in z dokajšnjo mero sreče premagala madridski Real V podaljšku pa so Sarajevčani le imeli več sreče od nasprotnika in zmagali z dvema košema razlike. Španci so bili po tekmi razjarjeni, češ da so jih pri zapisni-karski mizi prikrajšali za nekaj o-dločilnih sekund. Tako ali drugače, Bosna je v tem srečanju le slavila. Sicer pa moramo objektivno priznati, da bi madridski Real s popolno postavo, to je tudi z Rullanom, Meisterjem in Romayem, v tem pokalu gotovo odigral drugačno vlogo. IZIDA 4. KOLA Makabi - Francana 88:74 Bosna - Real 93:91 LESTVICA Makabi Francana Bosna Real Kansas 4 3 1 3 2 1 3 2 1 3 1 2 3 0 3 368:349 276:235 288:272 270:307 252:291 DANAŠNJI SPORED 15.45: Real - Kansas 17.30: Bosna - Francana Branko Lakovič Danes Hurlingham in Tai Ginseng pred domačo publiko V tretjem kolu košarkarskega prvenstva A-l lige bosta obe deželni ekipi, goriški Tai Ginseng in tržaški Hurlingham, igrali doma. Težje delo bo prav gotovo imel Tai Ginseng, ki bo igral z vodečim Pin-tinoxom in si ponovnega domačega spodrsljaja skorajda proti ekipi FerrareUe (lanski Arri-goni Rieti), ki je na lestvici še brez točk, uvršča pa med svoje vrste nekaj odličnih igralcev, kot sta A-meričan Sojoumer in reprezentant Brunamonti. DANAŠNJI SPORED (ob 18.15) A -1 LIGA Billy - Emerson; Recoaro - Squibb; Grimaldi - IeB; Hurlingham - Ferra-relle; Scavolini - Bancoroma; Sinu-dyne - Antonini; Teu Ginseng - Pintam«. A - 2 LIGA Carrera - Liberti; Eldorado - Sa-cramora; Honky - Štern; Matese -Tropic; Mecap - Superga; Brindisi - Fabia; Rodrigo - Magnadyne. NA TURNIRJU V MILJAH Jadran osvojil drugo mesto Na košarkarskem turnirju «Jeans Comer® v Miljah je v finalu za prvo mesto sinoči Jadran po zelo izenačeni in napeti borbi klonil proti Ser-volani. Jadranovci so bili v vodstvu skozi ves prvi polčas, med 8. in 10. minuto drugega polčasa pa je prišlo do peobrata: jadranovci so nekoliko popustili, kar Je Servolana takoj izkoristila in povedla s 53:46. V zadnjih petih minutah sta se ekipi kar dvanajstkrat zaporedoma menjali v vodstvu, kar priča o izredni izenačenosti. Na koncu pa je več športne sreče imela Servolana. KONČNA LESTVICA 1. Servolana, 2. Jadran, 3. Elcrom, ne more privoščiti. Hurlingham pa bo nastopil | 4. Alabarda. 5. Inter 1904 , 6. Rifle. SARAJEVO — Makabi iz Tel Aviva je 14. medcelinski klubski košarkarski prvak. Izraelski košarkarji so včeraj zasluženo premagali brazilsko moštvo Francane, ki je Po izredni zmagi nad Realom iz Madrida, tokrat povsem razočarala. S tem pa, da je tudi Bosna včeraj premagala madridsko moštvo, je bilo že po včerajšnjem kolu jasno naslednje: Makabi je osvojil prvo mesto, za drugo mesto pa bo odločalo današnje srečanje med Bosno in Francano. Makabi — Francana 88:74 (42:30) _ MAKABI TEL AVTV: Schwarz, Dobrish, Aroesti, Perry 22 (2:2), Berkowich 16 (4:4), Kerren 8, Zysam, Silver 8, Herskowich 2, Wil-liams 28 (2:3), Boatvvright 4. FRANCANA: Gilson 25 (1:4), Marcelo 2, Garcia, Rubens 4 (2:2), Fausto 25 (7:9), Guerra 2, Wagner 2, Adilson 2, Silvio, Soares 2, Roberto 10. SODNIKA: Richardson (ZDA) in Jahoda (ČSSR). PON: Adilson (26). GLEDALCEV: 6.000. «Brazilska samba» je, žal, trajala le en dan. Košarkarji Francane, ki so dan prej v vseh elementih nadigrali madridski Real, so včeraj povsem odpovedali. Pri metu na koš so bili izredno slabi, pod obema košema pa so jih Izraelci cpre-skakali». Po drugi strani pa so Izraelci igrali taktično izredno dobro, oba Američana Perry in VVilliams sta bila pod košema izredna: Berkovich, Silver in presenetljivi Kerren so izredno disciplinirano igrali, tako da Brazilci nikakor niso mogli uveljaviti svoje hitre igre. Skratka, izraelski košarkarji so jim posredovali Pravo taktično košarkarsko lekcijo. Njihova včerajšnja zmaga je torej Povsem zaslužena. Bosna — Real Madrid 93:91 (42:45, 81:81) BOSNA SARAJEVO: Vučevič 4, Djogič 16, Benaček 17 (3:3), Bosio-čič 10 (6:6), Izič 2, Radovanovič 6, Zrno, Varajič 8, Delibašič 22 (6:7), Bilalovič, Hadžič 8, Mitrovič. REAL MADRID: Brabender 26 (2:2), Diaz 15 (7:7), Llorente 8, Go-niez, Prada 6 (0:2), Abromaitis 12 (2:3), Corbalan 8, Iturriaga 16 (0:3), Flores. SODNIKA: Van Der Willige (Nizo-*enska) in Mainini (Francija). PON: Prada (33) in Abromaitis (36) GLEDALCEV: 6.000 Sarajevska Bosna je šele po po-: oaljšku premagala madridski Real, ki je proti koncu srečanja igral celo brez obeh centrov Abromaitisa in Prade. Sarajevčani so v prvem Polčasu igrali izredno slabo in nezbrano, v nadaljevanju so le pokazali nekaj več in kazalo je. da bodo tudi zlahka odpravili nasprotnika, ki je že po 36 minutah igre ostal urez obeh centrov. Španci so tako ostali na igrišču le z nizkimi igralci, vseeno pa tega Sarajevčani niso bnali izkoristiti in na srečo, da je v teh trenutkih presenetljivi Djo-Sič dosegel vrsto izredno pomembnih košev, tako da je lahko Bosna držala korak z nasprotnikom, ki je ml s hitrimi protinapadi izredno u-cinkovit. Zlasti pa sta se odlikovala Brabender in Iturriaga. AVTOMOBILIZEM V WATKINS GLENU Bruno Giacomelli na prvem startnem mestu Italian Giacomelli je na poskusnih avtomobilskih vožnjah za VN ZDA v Watkins Glenu na alfa romeu dosegel tudi včeraj najboljši čas. Giacomelli bo na današnjih dirkah formule 1 zato nastopil na prvem startnem mestu, skupaj z Brazilcem Piquetom, ki tekmuje na brabhamu. Včerajšnje poskusne vožnje so morali zaradi več incidentov nekajkrat prekiniti, vendar pa nezgode niso pustile hujših posledic. TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Ocleppo presenetljivo premagal Panatto PRATO (Firence) — Na italijanskem državnem teniškem prvenstvu, ki je doslej potekalo v znaku premoči glavnih favoritov, je prišlo do prvega velikega presenečenja. Gian-ni Ocleppo je po samih dveh setih igre (7:6, 6:3) izločil Adriana Panatto. V finalu se bo torej pomeril s Corradom Barazzuttijem, ki je včeraj premagal Bertoluccija z izidom 6:4, 7:5. V Vidmu tudi Vilas Panatta in Nastase VIDEM — Na teniškem turnirju v športni palači v Vidmu bo 14. oktobra na sporedu tudi srečanje med Italijanom Panatto in Argentincem Guillermom Vilasom. Poleg tega se bosta pomerila tudi Vilasov rojak Joe Clerc in Romun Ilie Nastase. MADRID — Mladi češkoslovaški as Lendl je na mednarodnem turnirju v Madridu v četrtfinalu premagal Madžara Taroczvja s 7:6, 6:1. DOMAČI ŠPORT DAM l£S NEDELJA. 5 OKTOBRA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici Zarja - Kras • # * 15.00 v Križu Vesna - Rosandra * * * 15.00 v Dolini Breg - Domio 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini Cave - Primorec 15.00 Ul. Carsia Inter TS - Primorje * * * 15.00 na Padričah Gaja - Sistiana * * * 15.00 v Štandrežu Juventina - Capriva * * * 15.00 v Doberdobu Mladost - Brazzanese * * * 15.00 v Tržiču Italcantieri - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 12.30 pri Domju Inter TS - Kras * # * 10.30 v Križu Olimpia - Vesna * « * 10.30 v Trebčah Primorec - Don Bosco # * # 8.30 pri Domju Domio - Primorje * # * 9.30 v Moši Mossa - Juventina NAJMLAJŠI 11.45 v Ul. Carsia Giarizzole - Zarja « « * 9.45 v Ul. Carsia Op. Supercaffe - Primorje NOGOMET Zmaga ZTT V lepi in borbeni prijateljski nogometni tekmi v Trebčah je ekipa ZTT zasluženo premagala enajsterico Kaste s 6:4 (2:0). Najboljši strelec tekme (po kateri so se igralci obeh ekip zbrali pri kozarcu domačega vina) je bil Rudi Pavšič (ZTT), ki je sam dal tri gole. KOTALKANJE PO MNOGIH NASTOPIH Budučnost — C. zvezda 1:1 TITOGRAD - V včerajšnji anti cipirani tekmi 7. kola prve zvezne jugoslovanske nogometne lige sta Budučnost in Crvena zvezda igrali neodločeno 1:1 (1:0). Prvi so nove dli domačini z golom Vujoviča v 18. min., izenačil pa je Borovnica v 17. min. d.p. V drugem srečanju pa sta Partizan in Željezničar igrala neodločeno 0:0. KOLESARSTVO Baronchelli zmagal na dirki po Emiliji BOLOGNA — Italijan Gian Batti-sta Baronchelli je osvojil prvo mesto na 63. krpžni dirki po Emiliji. Drugi je bil čedno bolj presenetljivi Panizza z 31” zaostanka, tretji je bil Danec Marcussen, Cavazzi in Polet uspešno zaključil sezono Danes bodo na Opčinah ponovili tradicionalno Poletovo revijo Kotalkarji so imeli letos prav kratke počitnice, saj so bila julija in avgusta na sporedu tekmovanja Italijanske kotalkarske zveze FIHP, septembra pa se je že začelo državno prvenstvo v okviru organizacije ARCI-UISP, katere član je tudi openski Polet. Tudi ta prvenstva potekajo po običajnem načinu kvalifikacij, najprej v pokrajinskem okviru, nato v deželnem,...ngjboljši tekmovalci pa se lahko udeležijo državnega prvenstva. To se je letos skoraj v celoti odvijalo v kraju Calderara di Reno v bližini Bologne. Prvo nedeljo septembra so se tu najprej pomerili najmlajši in najstarejši kotalkarji, ki spadajo v kategorijo «pomlad» oziroma «azzurris>. Od po-letovcev sta se tega tekmovanja udeležila Damjan Kosmač in Pavel Sedmak, ki sta se oba uvrstila na odlično drugo mesto (v okviru svojih kategorij). Naslednjo nedeljo so bili na vrsti naraščajniki. Polet sta tokrat zastopala Nikoleta Sossi in Samo Kokorovec. Poseben uspeh je dosegel v svoji kategoriji Samo, saj je bil med vsemi tek- Moser pa sta prispela šele dve mi _ . nuti in pol za zmagovalcem in sta i movalci najboljši in je tako državni zasedla 8. oziroma 7. mesto. I prvak naraščajnikov UISP za leto atletika NA TEKMOVANJU BORA V METIH VEČ DOKAJ DOBRIH REZIJI TA TO V Osebni rekordi borovcev - Izvrsten nastop Furlanov Sicer majhno atletsko tekmovanje v metih katero je Bor priredil v pe-tck na Kolon ji, je dalo vrsto zelo dobrih rezultatov. Odlikovali so se atleti in atletinje Bora, deželni ton Pa so mu dali tudi nekateri Fur-ani. ki so poskrbeli za nekaj izvrstnih dosežkov. • Začnimo pri Boru. Osebne rekorde ®° popravili Tatjana Gregori, ki Je kopje pri naraščajnicah zagnala le malo manj od 30 metrov in pre-caj nepričakovano prehitela klub-sko tovarišico Tanjo Furlan, ki ?.&■ radi bolezni že dalj časa ne more nietati. Gabrijel Sedmak je kopje zagnal skoraj 54 metrov in je svoj osebni rekord popravil za slab meter, Loredana Kralj pa si je tokrat »privoščila® Ireno Tavčar in je s kroglo dosegla nov osebni rekord 12;62 m. Tavčarjeva je ob tej priložnosti metala brez večjih ambi dJ'- Popravil se je tudi Gorazd jmcnik v disku z znamko 35,90 m. ostalimi borovci velja pohva-"ti še Davida Blazino, ki je v disku dosegel med mladinci le nekaj (nanj kot 35 metrov in je že tretjič izenačil osebni rekord. Dober je bil v disko in kladivo Emil Sedmak, Marina Purič in Alenka Kalc pa **•* se izjemoma pomerili v kopju (z zadovoljivimi rezultati). ŠPORTNO DRUŠTVO BREG s« zahvaljuje vsem za izredno uspel cPraznik Brega® in tPraz-nik grozdja.* Posebna zahvala otroškima pevskima zboroma iz Boršta in Prebenega ter mešanemu pevskemu zboru «F. Prešeren* iz Boljunca. V metu diska je bilo pričakovati zelo dolge mete Loredana Kralj, ki pa je v tej panogi tokrat razočarala in je po nedeljskem dosežku 42.44 m tokrat vrgla manj kot 40 metrov. Tavčarjeva se je tu «maščevala® za poraz v metu krogle, dosegla pa je zanjo običajen rezultat. Na splošno je najboljši rezultat dneva dosegel Casarsa iz Vidma, ki je kopje zagnal preko 68 metrov. Odličen je bil v disku tudi Coos s skoraj 50 metri v disku. IZIDI Kopje Naraščajniki: Ruzzier (S. Giocomo) 33,30 m Ml. in člani: Casarsa (Fiamme oro) 68,68 m 3 Sedmak G 53,98 m Naraščajnice: Gregori (Bor) 27,78 m 2. Kalc (Bor) 21,12 m Članice: Purič (Bor) 23,66 m Krogla Naraščajniki: Pučnik (Bor) 12.94 m Ml. in člani: Dotti (Lib. Videm) 12,34 m Naraščajnice: Gregori (Bor) 7,89 m 4. Kalc (Bor) 6,95 m članice:' Kralj (Bor) 12,62 m 2. Tavčar (Bor) 12,37 m Disk Naraščajnice: Gregori (Bor) 25,90 m 2. Kalc (Bor) 19,96 m Članice: Tavčar (Bor) 42,48 m 2. Kralj (Bor) 38,40 m Naraščajniki: Pučnik (Bor) 35,90 m Ml. in člani: Coos (Nuova ati. Videm) 49,08 m 5. Sedmak E. (Bor) 36,92 m 6. Blazina (Bor) 34,% m 36,82 m 27,56 m Kladivo Sodomaco (CUS) 2. Pučnik (Bor) Člani: Vertovec (CUS) 45,54 m 2. Sedmak E. (Bor) 42,% m Izven konkurence je nastopilo tudi nekaj dečkov. Najboljši je bil Andrej Furlan (Bor), ki je v kopju dosegel 38,90 m. -kb- V TEM MESECU V SLOVENIJI Tekaške prireditve Pred časom smo v našem dnevniku objavili celoten razpored tekaških prireditev v Sloveniji za sezono 1980/81, ki ga je izdelal Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije. Razpored prireditev za mesec ok tober 1980 je naslednji: - Sobota, 11.10.1980, Tolmin: Tek AET (proga dolga 20 kilometrov). Organizator ŠD Iskra, AET Tolmin. - Nedelja, 12.10.1980. Kokrica: 1. Gozdni tek (proga dolga 15 kilometrov). Organizator ŠD Kokrica. - Nedelja, 26.10.1980, Hoče: Tek dvojic (proga dolga 10 in 20 kilometrov). Organizator SK Pohorje iloče. - Nedelja. 26.10.1980, Vrhnika: l. tek ogrok Ulovke (proga dolga 7 in 15 kilometrov). Organizator TVD Partizan. Vrhnika. Kot je iz zgoraj navedenega razvidno bodo, kot je tudi razumljivo, le zeleni teki. Prvi teki na smučeh pa so že predviden za mesec november. Naj v zaključku še dodamo, da se lahko zainteresirani obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 767-304) in v Gorici (Ul. Malta 2 — tel. 24-95), kjer dobijo lahko vse informacije, 1980, Nikoleta pa se je uvrstila na končno enaindvajseto mesto, kar pomeni vsekakor uvrstitev med prvo polovico kotalkaric iz vse Italije. Tretjo nedeljo septembra so prav tako v Calderari di Reno tekmovali juniorski pari, med njimi tudi Poletov par »Nikoleta Sossi - Mauro Renar. Čeprav sta bila openska tekmovalca med vsemi nastopajočimi najmlajša, sta se vendarle u-vrstila na tretje mesto z enakim številom točk kot drugouvrščeni par, ki ju je premagal le zato, ker je bil po umetniškem vtisu za točko boljši od poletovcev. Nikoleta in Mauro sta torej ponovno dokazala, da sta v paru, kljub svojim mladim letom, res uspešna in da izvajata težave, katerih si marsikateri starejši par ne more privoščiti. Zadnjo soboto septembra pa so bile v toskanskem termalnem mestu Chianciano na sporedu finalne kotalkarske tekme v okviru mladinskih iger: deželo Furlanijo’ - Julijsko krajino je v kategoriji A med fanti zastopal poletovec Damjan Kosmač, ki se je uvrstil na peto mesto. Danes so končno vsi Poletovi kotalkarji spet na delu, saj bodo na svojem kotalkališču v Repentabrski ulici ponovno podali kotalkarsko revijo, ki je doživela ob prvi uprizoritvi julija letos velik uspeh. Vse, ki bi si jo radi ogledali, vabimo danes popoldne na Pikelc točno ob 15. uri. Rolkarji SK Devin v denarnih težavah Višek sezone smučarskih rolk sta prav gotovo meseca september in oktober. Sam podatek z zadnjega tekmovanja Moeni to potrjuje. Tu je namreč nastopilo rekordno število tekmovalcev in klubov. V teh mesecih se vrstijo tekmovanja iz nedelje v nedeljo. Pred dnevi je Devin dobil vabilo smučarskega kluba Castionese iz belunske pokrajine na današnje prijateljsko srečanje. Žal se temu vabilu ni odzval. Vodstvo našega kluba je namreč sporočilo, da zaradi finančnih težkoč ne more kriti niti delnih stroškov. Istočasno je opozorilo, da je v dvomu nadaljnje nastopanje tudi na u-radnih tekmovanjih za državno prvenstvo. Š. F. k tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju in povezovanju s samim od borom ZSŠDI. Kar zadeva pobude je bilo preče, govora o tečaju za vaditelje otroške telovadbe, ki ravno v tem mesecu poteka redno vsako soboto in ne deljo in na katerega zahaja precejšnje število deklet z vseh krajev Goriške, kar lahko zagotavlja splošno razširitev dejavnosti z najmlajšimi. «:> -v • • Pri naslednji točki so obravnavali ustanovitev posameznih komisij. Nekatere komisije so že konkretno pričele z delom, ostale pa se bodo v naslednjih dneh (po začetnih te žavah) sestale in programirale, skupno z vsemi goriškimi zainteresiranimi društvi, svoje delovanje. Pri tem velja opomniti komisijo za odbojko in nogomet. V zaključku po ročila naj omenimo še, da so od borniki ZSŠDI izrazili na sestanku tudi svoje ogorčenje v zvezi s fašističnim mazanjem pročelja stavbe v Ulici Alviano, kjer so nastanjene slovenske šole v Gorici. ZSŠDI pri tem poziva odgovorne oblasti, da ukrenejo proti podobnim izbruhom nasilja, ter vso demokratično javnost k budnosti. ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg - Rosandra * « * 12.00 pri Sv. Ivanu Esperia A - Gaja * * * 11.00 v Ul. Carsia Op. Supercaffe - Primorje * « « 11.00 v Moši Mossa - Sovodnje KOTALKANJE REVIJA 15.00 na Opčinah Nastopajo poletovci OBVESTILA Planinski odsek ŠZ Sloga vabi člane in prijatelje na 2. množični pohod na Slavnik ki bo danes, 5. oktobra, v organizaciji Obalnega planinskega drnštva Koper. Zbirališče bo v Bazovici ob 8.30. • • • Glavni odbor TPK Sirena obvešča, da bodo odslej seje odbora, ki se jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30. Naprošamo točnost. • * ♦ ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežini ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • • • ŠZ Bor sklicuje sejo vseh načelnikov sekcij, ki bo jutri, 6. oktobra, ob 18. uri na sedežu društva. Na seji bo govor o skorajšnjem srečanju med Borom in Slovanom. » • * ŠZ Bor odbojkarska sekcija sporoča, da bo seja sekcije jutri, 6. oktobra, ob 20. uri. * # * ŠK Kras prireja v sredo, 8. t.in., ob 20.30 v lastnih prostorih v Zgoniku predavanje na temo »Otrok, zdravje in telesna kultura*. Predavala bosta dr. Rafko Dolhar in prof. Ivan Peterlin. Ob isti priliki bo tudi vpisovanje otrok na letošnji tečaj otroške telovadbe. Vabljeni na polnoštevilno udeležbo! * * • ŠZ Jadran organizira v soboto, 11. oktobra, tekme Proseku - Kontovelu Srečko Sedmak, (tel. 225214), na Opčinah Marcelo Malalan (tel. 212136) in v Trstu urad ZSŠDI. • • * Športna šola Trst sporoča, da se bo vadba otroške telovadbe pri Sv. Ivanu začela na stadionu «1. maj* v torek, 7. oktobra, po tem razporedu: 15.00 1. in 2. razred 16.00 3., 4. in 5. razred osnovne šole. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 7. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, sestanek komisije za odbojko. TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d’Alviano s Q semensko olje barbi mir testenine iz ostre 1 »g ara pšenične moke russo OOw tun palmera t m M 3 konf. meso simmenthal uogiir v olivnem olju 170 g lir 1179 2190 2 pločevinki 1 ■ ur sončnično olje topazio 2140 NOGOMET V 3. ITALUANSKI LIGI Težka naloga Triestine Gostovala bo v Cremoni proti enemu izmed glavnih favoritov za napredovanje v višjo ligo HOKEJ NA LEDU V 1. ligi jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu so sinoči dosegli te izide: Jesenice - Celje 6:6 Olimpija - Crvena zvezda 16:2 Partizan - Medveščak 6:1 Delovanje ZSŠDI V petek se je na sedežu ZSŠDI v Gorici sestal goriški del ZSŠDI. Na sestanku so odborniki razpravljali o dosedanjih stikih, ki jih je opravilo Združenje z raznimi goriškimi športnimi društvi, ter o pobudah, ki jih je v zadnjem času izvedlo. ZSŠDI se je doslej na Goriškem sestalo s ŠD Vipava, ŠD Juventina, ŠD Mladost, BD Gradina in SPDG. V naslednjih tednih so odborniki sprejeli sklep, da se izvedejo sestanki tudi z ostalimi društvi. Pri tem pa se je ocenilo, da je nujno, da goriška društva težijo Po nedeljskem delnem spodrsljaju v domačem nastopu z Modeno, Triestina že zaostaja za vodilnimi ekipami v svoji skupini. Današnji nastop v Cremoni, proti najresnejšemu kandidatu za napredovanje (vsaj po predprvenstvenih napovedih), pa postavlja trenerja Bianchi-ja že pred prvo dilemo. Triestina si poraza ne more dovoliti, tako da odprte igre v prvem tujem nastopu verjetno ne moremo pričakovati. Velja tudi, da je letošnja Triestina precej hitrejša od lanske, napadalni par Zandegu - Mariani pa še posebej razpoložen za protinapade. Bianchi bo verjetno izbral kompromisno rešitev, in sicer, zamenjavo solidnega Di Croceja s Franco, ki zagotavlja boljše kritje obrambnega prostora. DANAŠNJI SPORED (V oklepaju ime sodnika) C-1 LIGA (2. KOLO) Cremonese - Triestina (Testa) Empoli - Novara (Baldini) Modena - Sanremese (Scevola) Parma - Casale (Galbiati) Prato - Reggiana (Rinaldi) Spezia - Piacenza (Sguizzato) S. Angelo - Forli (Coppetelli) Trento - Fano (De Marchi) Treviso - Mantova (Palmieri) A LIGA (4. KOLO) Ascoli - Perugia (Prati) Avellino - Cagliari (Benedetti) Catanzaro - Como (Pieri) Inter - Napoli (Bergamo) Juventus - Bologna (Mattei) Pistoiese - Brescia (Michelotti) Roma - Torino (Casarin) Udinese - Fiorentina (Longhi) B LIGA (4. KOLO) Bari - Vicenza (Patrussi) namizno vino rdeče/belo polotto 200 cl Ur 860 nutella kozarec isa 0 ur 870 marmelada CITIO v vazi 400 g lir kava lavazza v rdeči vrečki mleta kava vip v vrečki 200 g lir 749g 1190 fižol borlotti sigillo 400 9 ur Catania - Milan (Menegali) Cesena - Lecce (Tani) Genoa - Piša (Lombardo) Monza - Rimini (Facchin) Pescara - Lazio (Paparesta) Spal - Palermo (Magni) Taranto ' - Foggia (Ballerini) Varese - Atalanta (Redini) Verona - Sampdoria (Vitali) V okviru tekmovalnega programa primorske šahovske zveze in v tehnični in organizacijski izvedbi šahovskega društva Koper se bo danes ob 9.30 v hotelu Žusterna pri Kopru pričel 17. moštveni hitropotezni turnir obmejnih mest in krajev slovenskega Primorja, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške. Organizatorju je udeležbo na turnirju, ki je uvod v jesensko šahovsko sezono na Primorskem, prijavilo že več kot 30 štiričlanskih e-kip, med katerimi pa so favoriti za visoko uvrstitev šahisti Pirana, Kopra, Trsta, Sežane in Postojne. Za šest prvouvrščenih ekip so Primorska šahovska zveza, šahovsko društvo Koper in Piran namenili pokale, vse ekipe pa bodo prejele spominske diplome. Silvo Kovač DVIGANJE UTEŽI Premoč Bolgarov na mladinskem EP SAN MARINO — Na evropskem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži je bila najuspešnejša Bolgarija, ki je osvojila kar 17 prvih mest. Sovjetska zveza je bila druga z enajstimi zlatimi odličji, tretje mesto je zasedla Madžarska. olupljeni paradižniki horizon soogur 320 paradižnikova mezga del monte sao g ur 490 francoski emmental 10 dkg ur 398 izsusen sir grana 10 dkg lir Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprei plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 5. oktobra 1980 Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 8C0, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi. 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I k_JzTT f ^Trst laložnikov FIEG *>! V priredbi KD Lonjer - Katinara Prihodnjo nedeljo tradicionalni praznik grozdja v Lonjerju Kulturno društvo Lonjer - Katinara in Športno društvo Adria pripravljata za nedeljo, 12. oktobra, v društvenih prostorih vsakoletni in tradicionalni praznik grozdja. Prireditelja upata, da bodo domači vinogradniki, in vsi, ki imajo trte, masovno prisotni na prazniku s svojimi najlepšimi grozdi, pa čeprav bo isti dan na sporedu tudi trgatev. Da pa ne bi bilo na razstavi le grozdje, sta domači društvi- poskrbeli tudi za krajši program, na katerem bo nastopala najprej otroška folklorna skupina Prosvetnega društva Rdeča zvezda iz Saleža, nato pa bodo za veselo razpoloženje poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. Program se bo pričel ob 15. uri z razstavo najlepših grozdov, ob 16. uri bo nastop mladih folkloristov, ob 18. uri pa godba iz Boljunca. Poskrbljeno pa bo tudi za prigrizek in seveda domače vino. S tem praznikom bosta društvi končali letošnjo kar bogato sezono prireditev na odprtem, ki se je pričela z mednarodno kolesarske dirko amaterjev za trofejo ZSŠDI marca meseca, nadaljevala z razstavo vina in dirko za Pokal Lo-njerja ter tradicionalno vaško šagro s tekmovanjem na kronometer za Pokal Močilnik, s Pokalom Adrie ter sedaj z razstavo grozdja. R. Pečar Nova trgovina jestvin v Dolini Mariuča Žerjal in Miro Tedesco sia v petek odprla v središču Doline novo veliko in moderno trgovino z jestvinami, ki predstavlja veliko pridobitev za vas samo, ki je v zadnjem času imela eno samo majhno trgovino. Miro in Mariuča sta 15 let imela trgovino v bližini županstva, bila pa je majhna in ni mogla več odgovarjati sodobnim kriterijem postrežbe. V bližini pa tudi ni bilo prostorov, v katerih bi lahko u-redila novo moderno trgovino. Zato sta se preselila v središče vasi v bivšo kinodvorano, ki sta jo preuredila v racionalno in okusno opremljeno trgovino, v kateri imata poleg jestvin tudi delikateso in oddelek za sadje in zelenjavo. Podjetnima trgovcema želimo veliko uspeha na novem delovnem mestu Darovi in prispevki Dekliški zbor iz Devina na Koroškem Za Dekliški zbor iz Devina se je letošnja sezona začela zgodaj. Po končanem poletnem premoru, smo takoj začele z rednimi vajami, saj smo si dekleta, za letos in tudi za bodoče, nastavile mnogo ciljev, ki pa naj ne bi bili samo gole formalnosti, napisane na papirju, ampak predvsem spodbuda k tesnejšemu skupnemu sodelovanju, tako z organizacijami v zamejstvu, kot v matični domovini. Tako smo v nedeljo, 28. septembra, imele koncert na Koroškem. Sela so majhna, a lepa vasica, oddaljena nekaj km od Celovca. Odpeljali smo se zgodaj zjutraj, ob 10. uri pa smo s tamkajšnjimi koroškimi Slovenci imeli skupno mašo v Svečah. Po kosilu smo obiskali akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta. Profesor nas je vljudno sprejel in nas kmalu nato seznanil s svojimi kiparskimi umetninami. Silno zanimiv je bil njegov «Vrt slovenskih koroških kulturnikov*, ki so ga odkrili pred nekaj meseci. Na vrtu, pred domom kiparja Goršeta, stoji deset doprsnih kipov koroških kulturnih delavcev, zaslužnih za duhovni razvoj koroških Slovencev. Nato smo se odpeljali v Celovec, kjer smo obiskali «Minimundus». To je kraj, kjer smo se lahko seznanili z najlepšimi in najvažnejšimi' stavbami celega sveta. Vse stavbe so podane v miniaturi. V Celovcu smo si ogledali tudi sedež cMohorjeve družbe*. Žal, se je čas kmalu iztekel, morali smo se urno odpeljali v Sela, kjer smo kasneje imele koncert. V župnijski cerkvi nas je čakal župnik Alojzij Vauti, ki nas je, v čisto kratkih obrisih seznanil z zgodovino koroških Slovencev. V prijetnem vzdušju, ne da bi se tega zavpdle, je prišla ura koncerta. Nastop je lepo uspel, saj smo bile vse sproščene. To rada omenim, saj je bila do tokrat malenkostna. a kljub neopravičljiva napetost na dnevnem redu skoraj vsakokrat, ko smo nastopile. Naj omenim, da smo ped vodstvom Hermana Antoniča nastopili v Farnem domu. Domačinom je najbolj ugajala pesem »Oj, Doberdob!* Z nami je sodeloval tudi domači pevski zbor SPD »Kočna* iz Sveč, ki je pod vodstvom dr. Antona Feiniga zapel nekaj narodnih koroških pesmi. Večer se je v prijetnem vzdušju kmalu končal. Po večerji z organizatorji in moškim zborom, je glav-in zirazil upanje na še nadaljnje štva iz Sel, Marjan Olip. S toplo in prijetno besedo se nam je zahvalil za odziv njegovemu vabilu in izrazil upanje na še nadaljne skupne stike. Annamarina Pahor ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Ob praznovanju 601etniki iz Bazovice darujejo 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA V spomin na partizana, pokojnega Leopolda Bavčarja, darujejo svojci kamnito vazo. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob svoji 60-letnici daruje Danila Seltimo 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob praznovanju 60-letniki iz Ba zovice darujejo 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina daruje družina Darka čoka 5.000 lir. V isti namen daruje Andrej Co-retti 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Rozine Milkovič daruje družina Pečar (Boršt 11) 5.000 lir. V spomin na Olgo Ščuka darujejo sostanovalci, prijatelji in kolegi 105.000 lir. V spomin na Marčelo Malatan daruje Marija Gombač in Ruzzier 5 000 lir. V spomin na Amalijo Žerjal daruje družina Markon 20.000 lir. V spomin na sestrično Kristino Brce in Marčelo Malalan daruje Marija z družino 20.000 lir. 2-sra Križmančič (Tinčetova) da-truie 10.000 lir. Doliak Ivan (Samatorca 28) da ruje 20.000 lir. ZA SKLAD »ANDRO ČOK* Ob 20. obletnici smrti nepozab nega moža Franca Kralja Cartija daruje žena Karla Carli 10.000 lir. Ob 5. obletnici tragične izgube našega ljubega in nepozabnega An dra Čoka se ga z ljubeznijo in bolestjo spominjajo svojci in da ruje jo: 120.000 lir. • « • V spomin na Marijo Žerjal vd. Sancin darujejo Zala. Miranda in Vojka 15.000 lir za pevski zbor iz Boljunca. V počastitev spomina Antonije Glavina in Marčele Malalan darujeta Zala in Miranda 10.000 lir za TPPZ V spomin na dr. Milana Starca darujeta Cveto in Elda Ukmar 20 000 lir za ŠZ Jadran. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina daru je Darka Čok 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan daruje Andrej Coretti 5 ti soč lir za Center za rakasta o bolen ia. V spomin na Marijo Glavina vd. Petaros daruje Milka Racman 15 tisoč lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Ferruccia Bancovicha daruje Milena Petaros iz Boršta 30.000 lir za nakup oblek otroškega pevskega zbora Slovenec. V spomin na Mariio Glavina vd Petaros daruje Piero in Nadja Lainč 10.000 lir za sekcijo VZPI ANPI Boršt - Zabrežec. V spomin na učiteljico Danico Legiša daruje Fatina Visentin 10 tisoč lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina daru je družina Mirana Batiča 10.000 lir za PD Lonjer Katinara. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina daru je Danilo Maver 20.000 lir za ŠD Adria. V spomin na mamo in nono Mar čelo Malalan daruje družina Ma lalan 10.000 lir za PD Lonjer - Ka tinara. 10 000 lir za ŠD Adria in 10.000 lir za TPPZ. Gostilna Pri konjičku na Proseku daruje 50.000 lir za ŠD Pri-morje. , _ . , Mario Pregare od Domja daru je 10 000 lir za KD Slavec V spomin na Marčelo Malalan darujeta Meri in Pino Salvi 15.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Marije Petaros daruje družina Pec' ar (Boršt 11) 5.000 lir za otroški pev ski zbor Slovenec. V spomin na mamo Marijo Knez darujeta hčeri Bruna in Cilka 15.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. V isti namen daruieta Ladi in Marjeta Širca 5.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. V spomin na Marije Knez daruje družina Peric (Praprot 8) 5.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. Družina Švara - Kamnolom da ruje 10.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Marije Surina vd. Kralj (iz Trebč) daruje družina Leban 15.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na Olgo Ščuka roj. Žerjal darujejo prijatelji: Karlo Za-vadlal, Josip Šušteršič, Albin Orel, Poldo Lisjak. Franc Košuta in Stanko Birsa 25.000 lir za ŠD Polet. Ob 20. obletnici smrti nepozabne ga moža Franca Kralja - Carlija daru e žena Karla Carli 10 000 lir za PD Slavko Škamperle in Union Ob 5. obletnici tragične izgube našega ljubega in nepozabnega Andra čoka se ga z ljubeznijo in bolestjo spominjajo svojci in da rujejo 30.000 lir za PD Slavko Škamperle - Union. Namesto. cvetja na grob ook Paola Berga daruje Stanko Šlo ka 20.000 lir za *D Primorje. V počastitev spomina dragega o-četa Paola Berga. daruje sin Lu-ciano 50.000 lir za pevski zbor Va silij Mirk. 50.000 lir za Godheno društvo Prosek. 5.0 000 lir za ŠD Primorje in 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Sergija Radoviča daruje Venceslav Legiša - Vižovlje 5.000 lir za PD Igo Gruden in 5.000 lir za ŠD Sokol. Ob 50. obletnici poroke darujeta Marija in Rafael Grgič (Padriče) 10.000 lir za Dijaško matico. 10.000 za Glasbeno matico. 10.000 lir za PD Slovan. 10.000 za ŠZ Gaja in 10.000 lir za osnovno šolo »Karel Destovnik - Kajuh*. V spomin na Marčelo Malalan in Antonijo Glavina daruje družina Renka čoka 15.000 lir za PD Lonjer Katinara. Namesto cvetja na grob Marije Milič por. Ostrouška daruje družina Jožeta Guština 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Ginine mame poklanjata Ljuba in Marino Košuta 5.000 lir za Kulturni dom. Bivši deportiranci s Proseka Kontovela in . iz Gabrovca, zbrani na družabnem snidenju, darujejo 42.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Lizeto Ušaj vd Bogateč darujeta Danica in Franc Puntar 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Ližete Ušaj vd. Bogateč darujeta Elda in Cveto Ukmar 10.000 lir za Kulturno društvo Prosek - Kontovel. V spomin na Lizeto in Angela Bogatca darujeta Ernesta in Lado 10.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na starše Bogateč da ruje sin Edi z družino 40.000 lir za cerkveni zbor - Prosek. Ob praznovanju 60-letniki iz Bazovice daruiejo 15.000 lir za ŠD Zarja, 15,000 lir za TPPZ in 20.000 lir za PD Lipa. Vesela družba iz Križa daruje 15.000 lir za ŠD Mladina. Ob dnevu, ko bi pok. bratranec Egon obhajal obletnico rojstva, da rujeta Elda in Cveto 10.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina darujejo Jelka. Marija in Danica 5.000 lir za TPPZ, 5.000 lir za ŠD Adria in 5.000 lir za PD Lonjer Katinara. V spomin na Marčelo Malalan in Antonijo Glavina darujeta Vilma in Enzo Foraus 5.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za ŠD Adria. V spomin na Antonijo Glavina da ruje sin Uči z družino 15.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Marčele Malalan daruje družina Glavina 10.0CO lir za ŠD Adria. V spomin na Pepko Križmančič daruje družina Križmančič. (Bazovica 70) 10.000 lir za PD .Lipa. V počastitev spomina staršev Edija Bogatca daruje družina Puntar - Vartka 5.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na drago mamo Lizeto daruje sin Edi Bogateč 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Angela in Lizeto Bogateč daruje Ivan Sardoč z dru žino 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 4. obletnici smrti mame Marije Pra.šelj darujeta hčeri Mirka in Marija 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Gostilna Batič (Mali Repen) da ruje 36.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti drage mame Emilije Kuret darujeta sin Gorazd in Elge 20.000 lir za ŠD Breg. Ob pogrebu Marije Sancin da rujejo pevci 30.000 lir za KD France Prešeren. VINOGRADNIKI! Bliža se čas trgatve. V svoji kleti boste potrebovali razne stroje, ki bodo olajšali Vaše delo. Podjetje FURLANI Vam nudi: stiskalnice, horizontalne preše «VASLIN», črpalke, sode, kadi in mline v najsodobnejših izvedbah in po LANSKIH CENAH FURLANI S.p.A. TRST — Ul. Milano 25/D — Tel. 62-200 Mali oglasi V VARSTVO sprejmem otroke na svoj ali vaš dom. Zainteresirani naj telef. od 8. do 13. ure - 827094. ZEMLJIŠČE na prodaj pri Kopru. Telefonirati na štev. 231738 od 13. ure. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič). PRODAM stanovanje v Gorici na Travniku. Cena 25.000.000 lir. Ponudbe pod šifro: »Stanovanje v Gorici*. 15-LETNO dekle z znanjem slovenščine nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati od 13. do 14. ure na štev. 220495. PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3.60 m Telefonirati na št. 225-654. PRODAM hišo v dobrem stanju in 1.300 mj zemljišča. Hiša ima ser-vitetno pravico 18 m3 »lesa letno*. Cena je 55.000.000 lir. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Kupim hišo*. PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirati od 13. do 14. ure na telefon št. 228-723. UGODNO prodam gorilnik znamke riello - isothermo domus G4, rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034 od 19. čj 21. ure. PRODAM avtomobil A 112 - letnik 1970 v dobrem stanju. Cena 700.000 lir. telefon 911-557. PRILETNA vdova išče pri Sv. Ivanu enosobno stanovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje*. NUDIM pomoč pri likanju na domu. Telefon 571-274. PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. PESNIŠKI zbirki »Klišarna* in »Pobegla zvezda* sta v prodaji po znižani ceni v Tržaški knjigarni. KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D Annunzio 11 - poslopje kina Capitol. BUTKOVIČ - sončni kolektorji. Odprta je trgovina z vsemi napra vami za izkoriščanje sončne energije, ki postaja vse važnejši faktor človekovega obstoja. Sovodnje ob Soči, Ul. Ex Impero 64, tel. (0481) 882-123. PRODAM avtomobil innocenti mini minor MK2, letnik 1969 v dobrem stanju. Cena 550.000 lir. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. št. 945-505. JEEP wilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432-36. ODDAM približno 1.600 kv.m. obzidan teren, primeren za week-end — obkrožen z borovim gozdičem — dostopen z avtom, samo 7 minut iz mesta. Ponudbe pod šifro »Zeleni kot*. ŽENSKA ali starejši par dobi sobo ali dve (opremljeno) v predmestju. Ponudbe pod šifro »Takojšnja vselitev*. PRODAM po ugodni ceni sode za vino (rabljene) različnih velikosti Tel. 225 973 od 20. do 22. ure IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S Giovanni 3, tel. 040 - 61061, ur nik od 16. do 19. ure, išče za di rektno nabavo in za prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja, tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. 11111111111111111111111111 itiiiMiitimilllillillliiumit Ulili Zanimiva glasbena oddaja na radiu Trst V torek, 7. oktobra ob 12. uri bo na italijanski radijski postaji na sporedu zanimiva oddaja posvečena uspavankam in drugim otroškim pesmim. Oddaja je sad večmesečnega dela dveh učiteljev, ki sta izkoristila ure glasbene vzgoje zato, da bi skupno z učenci zbrala kar največ tovrstnega gradiva in narodnega blaga. Z nekajmesečnim delom sta zbrala in katalogirala nad 1000 pesmi. Bruno Rossi je s svojimi u-čenci zbiral narodno blago v Fojdi in Talmassonsu, Viviana Valente pa pri Korošcih, v Žavljah in pri Zin-disu. Za realizacijo oddaje pa je poskrbela Marina Silvestri. telefon (040) 794672 PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265. 16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli delo v jutranjih urah, razen ob nedeljah. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. štev. 228-318. POŠTENEGA(O) in sposobnega(o) delavca(ko) sprejmemo takoj v službo za skladiščnika. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod oznako »Center mesta*. Iščemo družino, ki bi sprejela v varstvo 9-letnega dečka. Telefonirati na tel. št 775-454, od 20.30 do 21.30 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNI. PLOŠČICE SANITARIJE ŠOLA ZA SPECIALIZACIJO GRADBENIŠKIH DELAVCEV TRST UL. ROSSINI 4 TEL. 68-325 POKLIC, KJER VSAK PRISPEVA S SVOJIMI IDEJAMI IN SVOJO USTVARJALNOSTJO TEČAJI SE ZAČNEJO S 15. OKTOBROM VPISNINA IN OBISKOVANJE BREZPLAČNA ZAGOTOVLJENA ZAPOSLITEV PRI TRŽAŠKIH PODJETJIH, KI SKUPNO S SINDIKATI UPRAVLJAJO ŠOLO \ TEČAJI ZA ZIDARJE ZA SPECIALIZIRANE DELAVCE ZA POLAGANJE PLOŠČIC ZA TESARJE IN KOVAČE za vsako željo prodajalna specializirana izključno za aparature HI Fl široka izbira račk naprav ter najrazličnejše dodatne opreme popolna garancija ter strokovna asistenca ...ter številne ponudbe po IZREDNIH CENAH sunili sisnri Ul. ROSSETTI 80 TRST Tel. 750725 Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo RHMOBIl Zastopnik kuhinj TRST fcfcfcmorchjzzo Ul. Baiamonti 3 ■ Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 l^umcaM PRI MO ROVIS SPOROČILO julij 1979.....................oktober 1980 V VSEM TEM ČASU (ENO LETO IN TRI MESECE) JE PODJETJE CREMCAFFE’ PRIMO ROVIS OHRANILO NESPREMENJENE CENE SVOJIH KAVNIH MEŠANIC... IN NADALJEVALO BO PO TEJ POTI, DOKLER BO MOGOČE (UPAJMO, VSAJ DO KONCA LETA) O TEM NAJ CENJENI KUPCI IN POTROŠNIKI KAR SAMI PRESODIJO • Degustacija Cremeaffč v Trstu je center za kavo in razpolaga z najširšo izbiro raznih vrst kave, ki so direktno uvožene iz držav proizvajalk; • vsak dan sveže pražena kava; • Cremeaffč je garancija kakovosti po najbolj primerni ceni; • razne mešanice pražene kave prodajamo od 6000 lir do 9000 lir (mešanica Cremeaffč) za kilogram; • kupujte proizvode domače industrije Cremeaffč! • naše proizvode dobite v degustaciji na Trgu Goldoni ter v uajboljših trgovinah, marketih in kavarnah.