PoltnlM Diafsns * gotovim. Leto Xm, št. 27S Ljubljana, četrtek 26. novembra 1936 Cena 2 Din -UXSlVO. —^uuijrt 1 ig, uoittlijevit ulic. a. — ieieiuo &122, 3123. U24 i 126, H26T uiaeraUJi iddeieK.: i_,juDijana, Selen« ourgova oi i - iei 3492. t-1-, družni ca Maribor, iiosposka ulica 4t- 11- — leieton 3t. 1455 »aružnica Celje itocenova uUca fit L — lelefoo «. 190 vetcuni on poŠt 2eK zavodid: L.JUD-ijana 11 fraga člslo 780^0 vVipn n tOft.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znafis mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Teiaton 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ilarlbor, Gosposka ulica 11 Telefon tt 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Hrr l_ Telefon St 65. Rokopisi se oe vračajo Antonescu v Varšavi ivuiiiunoivi zunanji rmniscer -rinionebcu se je napotil na obisk v Varšavo na po-vaoilo poljskega zunanjega ministra Becka. Poljska in Rumunija si nista bili nikdar nasprotni. z,e domala vso povojno doDo ju druži tesno razmerje, ki je mnogo vec nego običajno pnjaieijsuvo meo dvema sosedoma, med Katerima ni spornin točk in ni navzkrižja v interesih. Med njima gre za pravo zvezo, Ki je hkrati politična in vojaška. Pa kljub temu odnošaji med obema državama v zadnjih letih niso bih ta^i, kakor bi odgovarjalo zavezniškemu stanju. Prav te dni. ko je nastopil Antonescu svoje že dolgo napovedovano potovanje v poljsko prestolnico, se znova naglašajo ta dejstva, pa se iščejo tudi odgovori na razmotrivanje, zakaj je bilo tako, pač z namenom, da se s tem pravilno oceni pomen sedanjega diplomatskega potovanja. Cujejo se pri tem tudi glasovi, kakor da je bila dosedanja neodgovarjajoča atmosfera v razmerju med Bukarešto in Varšavo v glavnem posledica osebnih nesporazum-ljenj med dolgoletnim rumunskim zunanjim ministrom Titulescom in Be-ckom. .'vialokje se more ugotoviti, da bi bile osebne simpatije ali antipatije zunanjih ministrov zadostujoča osnova za orientacijo državne politike in za njene smernice. Prav nič ne more biti dvoma o tem, da je tudi med Poljsko in Rumu-nijo tako. Vzroki za oddaljevanje med njima ležijo pač drugod, v stvarnem območju. Reči bi se moglo kvečjemu, da mu je dala razlika v osebnih nazira-njih in pojmovanjih še krepkejšega poudarka in določnejšega izraza. Poljsko-rumunska zveza ie bife skle-niena v času. ko sta se obe državi nahajali še v napetih odnošajih s Sovjetsko Rusiio Bilo ie to v dobi. ko so se na polisko-ruski meji redno dogajali spopadi med obmejnimi stražami in drugi konflikt; in ko je Moskva na drugi strani sklepala zvezo z Litvo, torej zvezo, ki se je na orav viden način obračala zoper Poljsko Vsa politika boliševiške stranke se je takrat gibala v znamenju ofenzivnega razpoloženja zoper obsto" ječi red v Evropi in se je zato opirala celo še na /.vezo z Nemčijo Napadalna prizadevanja zoner Poljsko tedaj v oni dobi niso bila izven območja možnosti. Istočasno je imela Rusija latenten spor z Rumunijo zaradi Besarabije. ki io le zahtevala zase. ne priznavajoč nacionalne zdrufitve Atmosfera ie bMa prav napeta in ni '-uda če je Bukarešta videla edini spas v naslonitvi ^a poljsko. P'.imup.'kr-poJi.cka zve?* je bJ1a po :;em stvaren izraz tedanje situacije, i? bila zavarovanje- za prime* skupne nevarnosti •>* intere*-!' skupne obrambe. Odtlej so se stvari spremenile v mnv p-j več nego samo enem pogledu Rusi1 a je postala član Društva narodov. Francija. vodilna država bloka k> mu je ves čas prioadnla tudi Rumunija- je skloni;--! z Rusijo prijateljski in zavezniški pakt. Zvezi se ie pridružila tudi Češkoslovaška ob enem tesna za vezni na Ru- unije Vse to je nujno moralo vesti tudi do zbližanja med Bukarešto ;n T oekvo ki se je zares pričelo realizirali Vzporedno s temi spremembami se ie se-.-eda izvivila sprememba tudi na sov-stra.ni Besarabija ^e 10 neba1 a omenjati »n se ie vi a farti potism1! ridip" od dnevnega reda, dasi s? je v f r^shom smislu 1? •>«•"«» ni nikdar od-rekla smislu te^a 7bk5evnnia s? ie iz"r"-j] tudi veliki preobrat rr* mein^m Pniestru: po dolsib letih popolnega za-ptoig nopolne zanore se i° oHnrl zopet normalen promet or-z r^ko l"11" iri po-mopiip normalizacijo razmer mod soc'r>-d«ma Seveda si moramo biti na jasnem, da je bii ta razvoj mogoč le, ker se je vršil v senci franeosko-ruskega zbližanja in zavezništva, kot del velike akcije za tesnejše sodelovanje Evrope v namenu, da se zavarujeta mir in obstoječe stanje. Ta veliki preokret je bil tem bolj omogočen, ker mu je stala ob strani vsaj s svojimi očitno izraženimi simpatijami Velika Britanija. Toda Poljska pri tem ni sodelovala. Nasprotno, ta čas se je celo vidno odtujila Franciji, a se obenem zbližala z Nemčijo, dasi se v formalnem ozlru svojim dotedanjim obveznostim ni nikdar odrekla. Kakor je še v svežem spominu. se je Poljska posebno protivila tesnejšemu paktu z Rusijo. Vse to ie imeio logično za posledico odtujitev med Poljsko in Rumunijo. Nista je tedaj povzročili niti Bukarešta niti Varšava sama. mar"°č celotni razvoj ki ie poljema doved~l obe državi v različna politična +abora. In tako so se nolapoma odnnšaji med njima ohladili dasi se v formalnem pogledu tudi tu ni niš sn-rornenilo A seda i vidimo zopet "bbžpvanjo m°d obema državama. Pns da sQ vrš; 5c+n-oasno c cnro^^Tibo na vodilnem diplo- m-^+^kem mp~tu v i-MT-nun^V-.—-< fi-prn mipip+rjstV" trrpr^^r h' bi]o tud"* V *oTn obcr>cru nartprno nr+it; nrwp na rova* ocnbiirn rar^^m med Titulescom in Antonescom. Zakaj BERLIN ŠE VEDNO OBRAČA SVOJE OČI PROTI LONDONU Nemška vlada se trudi, da bi zmanjšala pomen nemško - japonske zveze ter obenem pridobila Anglijo za protirusko politiko Benin, z5. novembra, b. V Neinč j. se še veuno bonta dve zunanjepopt.čni liniji: Neuratiiova ni Kibbentr« pova, italotilska ;n anglofnska. ki pa ju lahiio razumemo tudi kol istočasno držanje dveh želez v ognju. Obema tvori namreč osnovo znano prot<-boijseviŠKo (oz. protirusko) stališče Nemčije. ki se kot rdeča nit že dolgo vleče skozi vso nemško zunanjo politiko. Nasprotje med obema linijama se dejansko kaže le v vrednotenju nemškega zavezništva glede na sedanji evropski in svetovni položaj, kar ima za posledico značilno igro zunanjepolitičnega urada na VVilhelmstrasse. ki neprestano obrača oči proti Londonu ali Rimu, kadar ima svoj pogled navidezno obrnjen samo v Rim ali samo v London. Ta značilna igra Berlina, ki se je v poslednjem ča«u že večkrat ponovila, stopa te dni v nemškem zunanjepolitičnem zadržanju spet v ospredje. Po italijansko-nem-škem sporazumu bi bil vsakdo pričakoval, da bo Berlin z vso doslednostjo izvajal iz te nove osnove svoje zunanjepolitične usmeritve vse odgovarjajoče posledice in da bodo nasprotstva med Berlinom na eni ter Pari-zom in Londonom na drugi strani dobila sedaj le še večji zunanji poudarek. Tak videz sc pred dnevi ustvarile posebno govorice o nemško-japonskem sporazumu, ki se jc zdel začetek širokopotezne zunanjepolitične akcije Hitlerjeve Nemčije v znamenju zbiranja vseh treh dinamičnih velesil sveta: Italije Nemčije in Japonske v en sam ideološki trmskonMnentalni blok. gen^nr ost na i hi bila naperjen i proti Sovjetski Rusiji. Eibbentrop nasvetiife opreznost Toda iz Loik.oim se je med tem nspove-dovala hud;, reakcija proti tej novi zvezi, ki bi pomenila velik udarec politiki Velike Britanije na Diljnem Vzhodu, posredno pa bi okrnila njene interese rudi drugod. V ta razvoj je posegel sedaj sam Ribbentrpp, ki se je zbil da bi njegov pn so/ v Londonu nenadoma popustil in je zato nnsveto-val v Berlinu večjo opreznost pri japonskem zavezništvu, ki ne sme nikoli tako daleč, da bi zaradi niega Nemčija Izgub la simpatije Londona. ki so ji še zmerom potrebne Tudi nemško časonisie se na tni.-rlial cd zgornj 7 vso s;!o trudi dokazati Londonu, rin pr: nemši o-i^pons'"5 pogodbi ne g^e za niknko nevarno zvezo dveh veles'1 v rrore^itne e' zafOtoTile medsebojnega podr»:-rrni.- pob ianbi 8''tjpn»»*»n idejnega sr.-Arsžnf-a — ker-u^iz^a. Me-r^ko-ar*" le-"to in ntrde^'■"O-jf.rTprii?-t"'"st'i-o, p^rdaria »Frant-f"rfer TeH^rv*« ne ho /nr^di te^a pr-'"-' r~r- S : t'd" svr'e 7 n -ijjo V—'- J- 1 n«!';« s>- r»" ■'"♦o 7. • — Tt-! i B-f. V tej zvezi je zanimivo, s kakšnim poudarkom prinašajo v>; nemški listi komentar londonskega »Dailj Telegrapha« o znanem Edenovem govoru ghde angleških vojaških obvez na eviopskem kontinentu. 17. katerega se po mnenju nemškega časopisj 1 da razbrati, da je pritegnitev Poljske k pogajanjem za sklenitev takozvanegt zapadnega pakta samo pobožna želji Francije, ne pa resnična namera Londona. »Dailv Te-legraph« piše namreč med drugim: Anglija ne more prevzeti nobene gar ncijj glede mej vzhodne Evrope. Do Mm trajnost teh mej ni še preizkušena, ker so bile po svetovni vojni nanovo začrtane, je zemljepisna slika zapadne Evrope spet vzpostavljena in so vsa naša lokarnska jamstva še vedno v veljavi. Nihče, ki pozna mejne črte, potegnjene med Vzhodnim in Črnim morjem, ne more trditi, da predsta\lja njih neokrnjena ohranitev življenski interes Velike Britanije. kakor velja to za evropski zapad. Kdor pa to prizna, ta mora seveda dosledno odklanjati tudi vsak poizkus avtomatične vojaške vezanosti Anglije v vzhodnoevropskih vprašanjih«. Dasi ne velja »Dailv Telegraph* za ni-kakega avtentičnega tolmača an-rleških namenov prinašajo nemški listi ta čknek v dolgib izvlečkih, v katerih so vsi gla* n' mesta krepko podčrtani, še posebej seveda ono. ki zmikn usf dienost in »preizku-šenost« vzhodnoevropskih mej. Nemško č'i-sopisje vidi v tem dokaz da j" Andij' tu ja vsak.a m;sel po obkrrzevanju N'm"'ie i nd i rek t no pa skusijo s te>-> po-vliriti prr,d nemško javn"s'j-> razcei me 1 F -n,:io in ' n upira. Tudi Edenovo izjavo o striktnem nevme-ša vanju v španske zadeve bele i jo nemški listi z nekakšnim zidovoljs'vom. kar dokazuje veliko nemško prizanes'jivost nasproti Anglij; na vs" strani. Nexč j 1 se očividno navzlic svoji zvezi z Italijo in Japonsko še vedno noče popolnoma odreči, angleški karti v svoji diplomatski igri, ker se boji. da ne bi sicer s ma priprm-gla k rusofilski orientaciji angleške zunanje politike. Še celo v svoji reakciji m proces proti nemškemu državljanu inž. Sti>Vlingu v No-vosibirsku je nemško časopisje skušalo zbuditi simpatije ancrldke javnosti za tragično usodo nemških drža\lj'nov v Sovjetski-uniji s tem. da je pri tej priliki opozorilo na podoben sovje'ski proces prati angleškrm drživ'janom le"n 1938. ki je v Londonu zbudil še vse hujšo reakcijo kakor sedanji proces proli inž. Sticklingu v PfKnn. Bafdwin odkloni vabilo Neittšije London, 25. novembra, b. Nemški poslanik Ribbentrop, ki se je komaj vrnil iz Borlina kamor je pred dnevi odšel po nove informacije, je včeraj spet odpotoval v Berlin. Domneva se. da je nieg:ova not v zvezi s serianiim razpletom španske zadeve, pa tudi z nemško-japonsko zvezo, ki je zbu-v t -ondonu velik odpor. Ti zanesliivega vira se doznava. da je Rihl-ontropovp, m»s'?j>. vlcl iučftve An^Mie v protisovjetsk: blok propadla in ro i« ^'^Krntron vrn'l v* !">n zato d-> poročn mero43 jnem mestu o tem svojem neuspehu. fronta lerlin—Ram—Tokio Vsebina nemško japonske p ogodbe o borbi proti komunistični internacionali tantfo. Pedob-n n.i"""-»»n 7n?'f l'-j trdi X zvezo z '""nTis''n krt^ri »o z*ir,'di 7VP7° 7 4j. 1-,. o-^n: t-^inn. if 'r,.-c-* ep* V:c-4 i,.- 1 -"-.'-i intP- -inpf-Fd.i"?'? evro-.s' Neussšifa vabi AfsgS«|© v urotibslisevaški Iz h in podobnih člaiakov. k, j.n je sedaj n< nško č..saj»;sje polno, ni težko razbrati nemške želje po pritegnitvi Anglija v takozvani piot.boij.-eviški blck zaradi česar je bil končno /.nani n m-,ki angloi.l R:bbent.rop sploh poslan v London. Njegova misija ob>toja baš v tem. da skuša z. izr rabo svojega velikega vpliva na 1; nd ns .e politične kroge preprečiti morebitno zvezo Anglije z Rusijo z radi remš.te pr t ruske politike, dc hi se proti Neir-č ji v pr.meru resnega evropskega konflikti ne obnovila stara zveza art-intnih velesil. Zato je nemško oko katerega srdit pogled velja samo Sovjetski uniji s stalnim n smehom obrnjeni- i v Rim i v London, da bi si z diplomatsko igro na vzholu ne z;igralo simpatij na zapa.du ta čas so se izvršile zopet važne splo' noevropske spremere.be. Spričo prevelikega ojačenja Nemčije, zlasti na vojaškem področju, se je začela Poljska čutiti neprijetno v preveliki bližini Berlina. pa si je zaželela spet nazaj bliže k Franciji In tako je Gamelinovemu po' setu sledilo potovanje Rydz-Smiglyja in Beeka v Pariz, vrh tega pa je Beck poskusil navezati tudi čim tesnejše odno-šaje z Anglijo. V taki atmosferi je dano samo od sebe, da je treba obnoviti tudi boljše stike med Varšavo in Bukarešto, da jo r> obnoviti zopet nekdanje stanje. 7di se tedai povsem razumlirro. da ie Beck novabil Aptonesca n° razgovore v Varšavo Tn da pnr™1"^ >-u-rmin^k00.- ^iinan^^pa rninictra tudi sošolci voia^ki strokovpjaVi. ie povsem v o-(irio "-1—-"nn pp" ^triri Pobuda za zbližanje z Rumunijo je prišla Berlin, 23. novembra. AA. Opoldne so v Berlinu podpisali nemš:-;o-jap< ns %i pakt proti komunistični inteinaciouali. V imenu Japonske je dogovor podpisal japons poslanik v Berlinu vikont Musakoji. v imenu Nemčije pa poslanik Ribbentrop. Pogodba ima naslednje besedilo: Nemška in japonska vhda se zavedata, da je cilj komunistične internacionale, imenovane »kominterna«, rušenje in nas 'stvo v obstoječih državah z vsem. sredstvi, k: so ji na rEzpclago. Vladi sta prepričani, da toleriranje vmešavanja komunistične internacionale v notranje razmere narodov krši nrtranji mir in socialno blagostanje ter cgraža tudi svetovni mir sploh. Zata sta se sporazumeli v želji po skupni obrambi pred komunističnim razdiralnim delom, da bosta sodelovali po temle dogovoru: Čl. 1 .Obe pogodbenici bosta druga drugo vzajemno obveščal: o delovanju komunistične internacionale, se posvetovali o potrebi obrambnih ukrepov in besta te ukrepe izvedli v tesnem sodelovanju. Čl. 2. Obe državi besta druge države, katerih notranji mir je ogrožen z razd ralnim delom komunistične internacionalne, vzajemno pozvali k sodelovanju pri ukrepih za obrambo pred razdiralnim delom komunistične internacionale v duhu tega dogovora ali pa k sodelovanju pri tem dogovoru. Čl. 3. Za ta dogovor veljata nemško in japonsko besed.lo kot originala. Dogovor stopi v veljavo na dan podpisa in velja za dobo 5 let. Obe pogodbeni stranki se bosta o pravem času pred potel om roka dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. sija se niti ne zmeni za nemške proteste As-etacije Nemcev v Rusiji se nadaljujejo, nemško- ruska napetost narašča Mcskva, 25. novembra, b. Po poročilu Iz Harkova so bili 21. t. m. tamkaj aretirani še naslednji nemški državljani: Friderik Bosherz iz K.a:se slauterna. Reinhold Schin-dier iz Jene ter Herman Stammer. rojen v Harkovu in tjakaj pristojen. Bivši vojni ujetnik Heniik Schiifet iz Cumiša v Kazik-stanu je bil aretiran med delom v svoji delavnici pri Frunseju. Sedaj se nahaja v Se-mipnlatinsku in ga policijske oblasti še ni- | oljski vsekakor od zapada, od spreminjajočega se položaja na oni strani. Glede odnošajev napram sovjetski Rusiji pa ni s tem nič rečenega. Znano je samo. da se Poljska slej ko prej protivi temu. da bi mogla kdaj biti prehod za ruske armade, in zelo verjetno je, da od tega stališča ne bo hotela nikdar od-jenjati. V prepričanju, da se s tem one-mogočujejo veliki evropski spopadi, bo imela marsikoga na svoji strani, nemara tudi Veliko Britanijo. In tako ni čuda. da se sedaj ponavljajo vesti, da so sedaj tudi v Bukarešti bolj razpoloženi za tako stališče Obnova prijateljskih in zavezniških odnošajev. ki se bo nedvomno uveljavila na podlagi Antnrip^oovega poseta. je samo maiben del celotnega evropskega političnega razvoja, pač zgovoren dokaz, kako tesno so usodr> evropskih narodov povezan ~ med seboj. I so zaslišale, dasi je bil aretiran brez vsake navedbe vzroka. Doznava se da je tudi en osumljen špionaže v korist Nemčije. Seveda je nemško poslaništvo v Moskvi, takoj ko je zvedelo za te nove aretacije, po testiral o pri zunanjem komisarijatu in se sedaj trudi. da bi raz?'stilo ozadje aretnc:? Stickling pomilošcen Berlin, 25. novembra, p. Smrtna kazen, na katero je bil v Novem Sibirsku obsojen nemški rudarski inženjer Stickling, je bila Spremenjena v 10 let roblje. Thalman za Sticklinga ? London, 25. novembra, o. Zunanji minister Eden se je snoči sestal z ruskim poslanikom Majskim, kateremu je predočil, da bi bila huda pogreška, če bi na smrt obsojenega nemškega inž. Stic'Tmga res justificirali. Obenem je dobil tudi angleški poslanik v Motikvi nalog, naj informira rusko vlado o mnenju angleških odgo. vorniih faktorjev glede tega procesa. Zvedelo se je, da je anglešm diplomacija sprožila celo vprašanje, da bi se Stickling zamemjal za Thalmanna, voditelja nemških komunistov. Pri tem se angleški diplomatski zastopniki opirajo na prece-deračni primer iz 1. 1932, ko. so bili izpuščeni iz ruskih zaporov angledki inže-njerji. Dopolnilni zapisnik V zvezi z današnjim podpisom dogovora proti komunistični internacionali so »e pooblaščenci obeh držav sporazumeli še o naslednjem dopolnilnem zapisniku: a) Pristojne oblasti obeh držav bodo kar najtesneje sodelovale v medsebojnem obveščanju o delovanju komunistične internacionale in pri ukrepih za obrambo pred komunistično nevarnostjo. b) Pristojne oblasti obeh pogodbenih držav bodo v okviru obstoječih zakonov odredile stroge ukrepe proti tistim, ki doma ali v tujini, neposredno ali posredno sodelujejo pri delovanju komunistične internacionale ali pa podpirajo njeno delovanje. c) Da se olajša sodelovanje pristojnih oblasti glede prvih dveh točk tega dopolnilnega zapisnika ,se ustanovi stalen odbor, ki bo razpravljal in odločal o oklepih za nadaljnje pobijanje razdiralnega delovanja komunistične internacionale. Podpisu te pogodbe so prisostvovali za nemško vlado poslanik. Erdmannsdorf in dr. Raumer. za Japonsko pa poslaniSki svetnik Inous in general Ošima. Kaj se skriva za pogodbo Pariz, 25. novembra, br. Četudi se je že dalje časa pričakovala sklenitev nemško-japonske pogodbe o sodelovanju obeh držav v borbi proti komunizmu, je način, kako je bila pogodba sklenjena in objavljena, izzval v mednarodnih krogih začudenje. V pariških krogih sumijo, da se za »protiko-munistično« pogodbo, ki je bila danes podpisana in objavljena, skriva važnejši in da-lekosežnejši tajni dogovor, ki ima gospo-darsko-politično in vojaško ozadje. Sklenitev pogodbe o pobijanju komunizma med dvema državama, ki neprestano zatrjujeta, da ne poznata komunizma na svojih tleh, je vsekakor čudna. Tolmačiti se da torej samo tako, da je to sodelovanje namenjeno pobijanju komunizma v drugih državah, odnosno, da je naperjeno proti vsem nefa-šističnim državam, ker dandanes nemški krogi tako radi istovetijo že samo demokracijo in parlamentarizem s komunizmom. Tudi v Londonu so prepričani, da se skrivajo za to pogodbo docela drugi dogovori. Zlasti prevladuje mnenje, da gre za tajen dogovor, po katerem bo Nemčija dobavila vse potrebno za modernizacijo in opremo japonske vojske. Ameriška javnost je prepričana, da je bila ta pogodba sklenjena v svrho obkolitve Rusije. Grožnja z intervencijo Japonske na Daljnem vzhodu naj bi olajšala politiko Nemčije v Evropi. Mednarodna javnost si nc sme delati nikakih iluzij o dalekosežno-sti takega nemško-japonskega sodelovanja, toda tudi Nemiija in Japonska morata biti pripravljeni, da bodo druge države na primeren način reagirale na tako politiko. Vest! iz Španije Zbiranje angleških vojnih ladij v španskih vodah London, 25- novembra, o. Angleška s-re-dozemsika mornarica, ki je bila v teku zadnjega tedna koncentrirana na Malti, je dobila danes povelje, naj takoj odpluje v španske vode, da bi v primeru blokade španskih luk po generalu Francu zaSčitila svobodo angleške trgovinske plovbe. Danes je krenila v španske vode admiralska ladja »Cyc!ope« na čelu eskadrilje rušil-cev in 18 podmornic. Istočasno je krenila z Malte tudi križarka »Galatea« na čelu tretjega brocksvja rušilcev, jutri pa kreme še večje število vojnih ledij, ki tvorijo četrto sredozemsko brodovje. Ladje sprem- Zaplenjena norveška ladja z municijo Tener»fa. 25. novembra. AA. Nacionalne ladie so ustavile in zaplenile pred Barcelono neko norveško ladjo, ki je prepeljala doslej že več prevozov municije za marksiste. Ustavljena je bila tudi neka grška ladja, ki je prevažala municiio. Računati je treba z bližnjim napadom nacionalnih pomorskih sil na Barcelono in Valencijo. Ijata tudi dve matični ladji za letala. Angleški korak v Rimu zaradi zasedbe BalearoV London, 25. novembra, o. Angleški poslanik v Rimu je po nalogu vlade izvršil de-maršo v italijanskem zunanjem ministrstvu glede zasedbe Balearskih otokov po italijanski vojski. Danes je italijanski poslanik v Londonu Grandi sporočil odgovor italijanske vlade, ki izjavlja, da je bila Italija v svrho zaščite lastnih interesov prisiljena zasesti strateško važne postojanke na Ba-learih za tako dolgo, dokler obstoja možnost ustanovitve sovjetske republike v Kataloniji. Če bo zmagal general Franco. se bo Italija takoj umaknila s teh otokov. V londonskih krog Hi tolmačijo ta odgovor kot dokaz, da se namerava Ttalija v primeru, če zmaga madridska vlada, trajno zasidrati na Balearih- česar Anglija nikakor ne bo dopustila. Ansrleška vlada ima dokaze. da italijanska vojska na Balearb odkrito sodeluje s Španskimi nacionalisti in podpisa generala Franca. četrtcfc, 26. XI §00 milijonsko notranje posojilo Emisija 5% blagajniških zapiskov z rokom dveh let Beograd, 25- novembra AA. Finančni m1" ni--Mer je dal dane® tole izjavo novinarjem: Kakor že objavljeno, je ministrski Svet sprejel 23. t. m. uredbo, ki pooblašča -fi iiančnega u^iiictra, da p°leŠ že "danih državnih blagajniških zapeko v po uredbi (>.i januarja t. i. v znesku 500 milijonov I »in lahko izda uovo tranšo v višini 500 milijonov Din. Tako če celotni znesek blagajniških zapiskov, ki smejo biti v obtoku, poveča na eno milijardo Din. Namen emisije teh zapiskov ie o«tal isti, kakor ga je določila prvotna uredba. Boni bodo tudi v bodoče služili oživljenju narodnega gospodarstva, izplačilu prejšnjih državnih obveznosti in krepitvi gotovine glavne državne blagajne. Denarna sredstva, ki bodo na »a način pritekla v državno blagajno. ne bodo služila za kritje rednih izdatkov državnega proračuna. V ostalon pa se naše državne finance razvijajo zadovoljivo, ker se dohodki zaradi nekolikšnega zboljšanja konjunkture tako gibljejo na višini proračuna, pri izdatkih pa se izvaia razumno varčevanje. K emisiji nove transe državnih blagajnikih zapiskov smo se odločili zato, ker je javnost prvih 500 milijonov v celoti in brez iežkoč vpisala. Pogoji, pod katerimi je b'-l vpisan prvi del tega kratkoročnega posojila, so znani. Doslej smo izdali tri vrste zapiskov; s trimesečnim rokom in 4 %nnni obresti m i. s šestmesečnim rokom in 4.25% obrestnimi in z 1'2 mesečnim rokom in 4 in ]K>! %nLmi obrestmi. Obresti 6e izplačajo vnaprej neto in s0 proste vseh vrst dajatev. Emisijski tečaj jo ali pari. Vredn9St posameznih zapiskov se giblje med 500 in 10 milijonov Din. Papirji uživajo pupilamo varnost in se sprejemalo v varščino po nomina-li. Izdajanje in plačilo blagajniških zapiskov se bo vršilo po Narodni banki in njenil podružnicah. Pri vpisovanju posredujeta Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. Lastnik zapiskov ima možnost, da j-fc po potrebi v^ak čas po zelo ugodinih pogoj-h eskonlira pri Poštni hranilnici in Državn hipotekami banki. Postopek pri emisiji nove tranše blagaj niških zapisov ostane nespremenjen. Samo po sebi se razume da bo vpisovanje tudi v bo doče popolnoma prostovoljno. Uredba od 23 t. m. uvaja kot novost zapiske z dospe!ostj« dveh 'ct. Ti boni bodo nosili 5°/o obresti, takisto plačljivih vnaprej, in bodo deležni vseh ugodnosti, ki veljajo že za dosedanje zapiske. To vrstoo zapiskov snio uvedli na izrecno želio razmili gospodarskih krogov. Po vsem jx)vedanein pomenijo državni bla gajniški zapiski popolno varnost in ugoden način na!ožbe gotovine tako za banke, kakor za večja gospodarska podjetja in za zasebni ke. Likvidnost tega papirja je popolnoma zagotovljena s točnim izplačilom v določe nem roku (ki ga izvrši Narodna banka), in z zagotovitvijo eskonta pred zapadlostjo pri omemienih dveh velikih državnih bankah. Takšne bone imajo druge države že desetletja in vrše kar najkoristnejšo vlogo tako za državno blagajno samo, kakor tudi za narodno gospodarstvo. Londonsko bančno tržišče deluje pretežno s tako vrsto vrednostnega papirja. Povprečni letni znesek bonov angleškega zakladnega urada, ki ?-e nahaja v obtoiku, cenijo na 900 milijonov funtov, to ie v našem denarju več sto milijard Din. Glede na to. da to pot izdajamo tudi dveletne blagajniške bone. naj posebno nagla-sim, da naložba denarja v te papirje ne pomeni nikakega tveganja, ker je kraljevska vlada trdno odločena ohraniti stabilnost narodne valute, ki je neobhodna osnova gospodarski izgradnji države. Horthy]evi posveti v Rimu Razgovori o vprašanjih, ki se tičejo Madžarske in Italije — Velike svečanosti na čast regentu Horthyju Rim, 25. novembra, br. Na čast ma. rfžarvkemu regentu Horthyju se vrše v Rimu največje slavtaosti. Horthyja, ki biva v Rimu kot gost italijanskega kralja, sta včeraj posetila Mussolini in zunanji minister Ciano, ki sta imela nato dolg razgovor z madžarskim ministrskim predsednikom Daranyijem in zunanjim ministrom Kanyo. V vili Savoia je bila »noči prirejena intimna večerja, ki sta se je poleg članov kraljeve rodbine im ma-džairMkega regenta Horthyja tn njegove soproge udeležila tudi Mussolini in Da-ranyi. Dopoldne je Horthy odšel v Pantheon, kjer je grobnica italijanskih kraljev ter na gTob Neznanega vojaka in položil vence. Nato so člani kraljeve rodbine v spremstvu madžarskih gostov, članov vlade in diplomatskega zbora prisostvovali veliki vojaški paradi, ki je trajala do opoldne. Ob 13. je priredil Mussolini na čajit madžarskih državnikov obed v hotelu »Excelsior«, po kosilu pa so se nadaljevali včeraj pričeti razgovori. Ob 16. je regent Horthy posetil Musso-linija in z njim dalje časa razpravljal o političnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Ob 18. je priredil rimska guverner velik sprejem, ki so mu prisostvovali tudi vsi v Rimu bivajoči člani kraljevske rodbine. Zvečer je bila v Kvirinalu oficiel-na večerja na čast madžarskim gostom, na katero so bili povabljeni tudi najvišji predstavniki fašistične Italije z Mussolinijem na čelu. Jutri bodo odpotovali Horthy in ostali odličniki v Napoli, kjer bo prirejena velika pomorska parada. Pri tej priliki bodo sodelovale tudi bivše avstrijske vojne ladje, ki jim je svoječasno poveljeval Horthy kot avstrijski admiral. Pozornost je pri današnji rimska paradi zbudilo dejstvo, da so bili med odličniki prvič zastopani tudi Abesinci z rasom Sejumom na čelu. Nj. Vis. knez Pavle pri kralju Edvardu London, 25 .novembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je popoldne obiskal na dvoru kralja Edvarda VIII. FrcSesor Ujčič beograjski nadškoS Beograd, 2o. novembra, p. Beograjski katoliški nadškof p. Rafaei Rosič je redigni-ral na svoj položaj. Med papesko stolico in nnšo vlado je dosežen sporazum, da se imenuje za nadškofa vseučilišfki profesor iz Ljubljane dr. Josip Ujčič. Ljubljanski škof v Beogradu Beograd, 25. novembra, o. Semkaj je prispel danes ljubljanski škof dr. Rožman, ki bo pri raznih ministrstvih interveniral v različnih cerkvenih vprašanjih svoje škofije. Danes je posetil tudi dr. Korošca. Obisk naših parlamentarcev v Bukarešti Beograd, 25. novembra, p. V Bukarešti bodo 1. decembra svečano proslavili zedi-njenje Transilvanije z Rumunijo. Na proslavo je rumunski parlament povabil tudi zastopnike našega narodnega predstavništva. Še ta teden odpotuje okrog 30 delegatov našega senata in narodne skupščine pod vodstvom predsednik,! senata dr. Ma-žuran;ča in predsednika narodne skupščine Stevana Čiriča. Politična pravda med mačkovci Fetrnja, 25. novembra, o. Poročali smo ža o incidentu, ki se je pripetil med ugleinimi pristaši dr. Mačka 24. oktobra ob priliki odkritja spomenika pokojnemu Stjepanu Radiču v Petrinji. Takrat sta zagrebški veletrgovec Grivičlč in urednik r Danice« Matošič trdila o veletrgovcu Pe. niču, da je podpiral četnike. Penič, ki je solaatnit »Hrvatskega dnevnika« je Gri-vičiča in Matošiča tožil pri tukajšnjem sreskem sod šču. Danes se je pričel proces. Tožitelja je zastopal poslanec dr. žiga Scholl, oba obtoženca pa je branil drugi poelanee bivše HSS dr. Jančikovič. Konkretno je obtožen novinar Joe Matošič, da je vpričo dr. Jakovljeviča, urednika ^.Hrvatskega dnevnika«, in dr. Hadroviča. odvetnik«, v Peničevega nameščenca pismeno priznanje, prispeval po 300 Din in jim dajal tudi da je njegov šef Penič četnikom mesečno pispeval po 300 Din in jim dajal tudi drugega blaga, posebno vina. Grivičič pa je obtožen, da je te izjave potrdil. K procesu so danes prišli Matožič, Grivičič, Penič ter poslanca dr. Scholl in dr. Jančikovič kot zastopnika. Pri razpravi so se hudo sporekli. Matošič je navajal celo vrsto prič, da je Penič res podpiral četmkie, dr. Jančikovič pa je dokazoval, da je podpiral tudi »Mlado Jugoslavijo«, da je bil njen soustanovitelj in da je organizaciji ponovno dajal denarne prispevke. Tudi zaradi tega je prišlo pred ^dniikom do novih prepirov. Sodišče je sprejelo Matošičevo zahtevo, da se imajo zaslišati predlagane priče. Priče bodo zaslišane pri sreskem sodšču v Zagrebu, nakar se bo razprava v Petrinji nadaljevala. Proces proti pristašem polkovnika Velčeva Sofija, 25. novembra, t. Pred sofijskim okrožnim sodiščem se je danes pričel proces proti skupini rezervnih o£ie'riev z dr. Ber berovom na čelu. ki so bili aritirani kmalu po obsodbi polkovnika Damjana Velčeva in tovarišev, ker so izdali in širili letake proti režimu. Proces bo trajal več dmd. Aretacije komunistov v Bolgariji Sofija, 25. novembra, t. Politična policija je v Stari Zagori znova izsledila komunistično organizacijo pod vodstvom agronoma Bogdanova. Aretiranih je bilo 40 komunističnih agentov in prvakov. Pri hišnih preiskavah so našli ogromno množino kompromitu-jočega materijala. V Starj Zagori je bila v enem samem letu odkrita že četrta tajna : komunistična organizacija- Westham United: Gradjanski i s 0 (1:0) London. 25. novembra, o. Danes je Gradjanski odigral svojo zadnjo tekmo na turneji na Angleškem, in sicer proti klubu Wesfchani United, ki je v II. angleški ligi. Zmagali so Angleži z 1:0 (1:0). Gol je zabil že v 5. minuti prvega polčasa Marshail. Kljub razmeroma dobremu rezultatu je bila današnja igra Gradjanskega najslabša, kar so jo pokazali Zagrebčani na svoji turneji. Tudi nasprotnik ni bil na višini. Ako bi Gradjanski igral saj količkaj tako, kakor v prejšnjih tekmah, bi bil gotovo zmagal. Sprejem Zagrebčanov v Londonu ie bil zelo prisrčen. Tekmi je prisostvovalo oeobje jugoslovenskega poslaništva in tudi bivši minister dr. Laza Marko vič. Gradjanski bo iz Londona takoj odpotoval v Zagreb kamor bo prispel v petek opoldne. Zagreb. 25.'novembra, o. Nedeljska prven-sfvena tekma med Concordio in Ljubljano se bo vršila že ob 10. uri dopoldne. Beležke češkoslovaško Sokolstvo . na 1. december Kakor poročajo češki listi, bo češkoslovaško Sokolstvo tudi letos svečano proslavilo jugoslovenski narodni praznik. Sokol->ke edinice po vseh večjih krajih bodo priredile 1. decembra ali pa v nedeljo pred njim posebne proslave s sporedom iz območja češkoslovaško-jugoslovenskega bratstva. Na vseh sokolskih domovih bodo poleg češkoslovaške državne zastave izobesili tudi jugoslovensko trobojnico. Največja bo proslava v Pragi, ki jo bosta skupaj priredila praško Sokolstvo in Ceškoslovaško-jugoslovenska liga. Proslave se bodo udeležili tudi jugoslovenski ligaši, ki sc bodo ravno takrat mudili v Pragi. Odložene občinske volitve »Službeni list« banske uprave objavlja banov odlok, da se volitve za občino Semič v Beli Krajini, ki so bile skupaj z 80 drugimi občinami razpisane za nedeljo 6. decembra, odložijo za nedoločen čas. Vzroka odgoditve razglas nc navaja. Predsednik vlade bo govoril v Subotici Odbor JRZ za mesto Subotico je sklenil prirediti sredi prihodnjega mcseca manife-stacijsko zborovanje JRZ. Na zborovanje je bil povabljen kot glavni govornik predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je že obljubil svojo udeležbo. Pieteta Pod tem naslovom poroča mariborska »Delavska politika«: »Slovcncc« jc poročal o demonstracijah v Parizu, ko se je zvedelo za tragično smrt ministra Salengroja. Da da duška svojim simpatijam do francoske vlade, ki jc izvoljena od ljudstva s tajnim in svobodnim glasovanjem, si je izbral poseben naslov »Samomorilec Salengro vznemirja Francijo.« Na takt in pieteto je »Slovenec« že čisto pozabil, odkar se bojuje na strani fašističnega generala Franca, ki s topovi in bombami ruši cerkve v Madridu.« Prevzem občin v Dalmaciji Včeraj so po vseh občinah primorske banovine prevzeli občinske posle novoizvoljeni župani in odbori. V občinah, kjer so bili izvoljeni mačkovski občinski odbori, se je prevzem izvršil z velikimi svečanostmi. Po nekod so priredili prave ljudske veselice. Svečanosti v večjih občinah so se udeležili tudi posebni odposlanci dr. Mačka. Ukradeni volilni akti V občini Bednji v savski banovini bodo dne 29. novembra ponovne občinske volitve, ker je zagrebško upravno sodišče razveljavilo volitve od 14. oktobra na podlagi pritožbe kmeta Martina Zgrebca. V pritožbi je bilo s pričami dokazano, da je bil predsedniku volilnega odbora v Višnjici ves volilni materijal ukraden. Pri volitvah sta bili postavljeni dve listi bivše HSS, službena in neslužbena. Obe skupini bosta zopet nastopili s svojimi listami pri ponovnih volitvah 29. t. m. Želje sodnikov Minister pravde dr. Niko Subotič, ki »e nahaja na inspekcijskcm potovanju po drinski banovini, je sprejel v Sarajevu de-putacijo sodnikov iz Bosne. V imenu de-putacije mu je predsednik društva sodnikov g. Ivo Lesič obrazložil želje sodnikov. Predvsem pričakujejo sodniki od vlade skorajšnjo predložitev zakona o sodnikih. Dokler vlada ne predloži tega zakona, naj vsaj izvede avtomatsko napredovanje sodnikov, ki so v zadnjem času močno zapostavljeni. Pol milijona izvodov hitlerjevskega evangelija Listi iz Nemčije z velikim zadovoljstvom beležijo, da je dosegla naklada znane knjige «Mit XX. stoletja« številko 500.000. Knjigo je spisal, kakor znano, ideolog nemškega narodnega socializma Alfred Rosen-berg in predstavlja poleg hitlerjevega dela »Moja borba« glavno idejno osnovo hitlerjevskega pokreta. Rosenbcrg je skušal dati svojim čitateljem posebno nemško gledanje na vse velike duhovne in življenjske probleme ter je zlasti po svoje tolmačil tudi verski problem. Proti njegovim naukom so se ostro dvignili ne le katoličani, marveč tudi protestanti, kljub temu pa je knjiga uživala vso zaščito in podporo državne oblasti. Dosežena naklada predstavlja vsekakor velik uspeh, pri čemer pa je seveda vprašanje, koliko ljudi jc knjigo res preči-talo in razumelo njeno razmeroma težko vsebino. Nazadovanje nemškega življa na Poljskem Nemški listi tožijo zaradi stalnega nazadovanja števila nemškega življa v poljskem koridorju, kjer je izgubilo nemško prebivalstvo v mestih že skoraj vsako veljavo, dočim sc nemški kmetje še nekako drže. Nemci sc danes drže le še v obmejnih sre-zih, a tudi tu jc padlo njihovo število za dobro tretjino. Po poljskih uradnih podatkih ie v teh obmejnih srezih še kakih 110.000 Nemcev napram 694.000 Poljakom. Iz obmejnega pasu se je po 1. 1921. izselilo 115.000 Nemcev v Nemčijo. V takozvanem poljskem koridorju je nazadovalo nemško prebivalstvo za preko 50°/«, v nekaterih okrajih celo za 80%. V mestih je nemško prebivalstvo skoraj izginilo. Iz vse Poljske se je baje po vojni izselilo v Nemčijo ali drugam nad 900.000 Nemccv. Jugoslovenski nacionalisti med Hrvati Zagrebške »Novosti« objavljajo pismo senatorja g. dr. Grge Angjelinoviča, ki odgovarja na napade »Hrvatskega dnevnika«. Najprej ugotavlja, da je že 1. 1931. javno pribil v narodni skupščini, da predstavljajo takrat izvoljeni hrvatski poslanci kljub lepemu številu dobljenih glasov veliko manjšino hrvatskega dela našega naroda. To ugotovitev je ponavljal v vseh svojih poznejših govorih in interpelacijah. Prav tako je opozoril na to dejstvo tudi po volitvah 5- maja 1935. Pri tem pa pripominja, da ima JNS v primorski banovini samo dva poslanca, inž. Manfreda Paštroviča in An ta Mastroviča, ln da bi dobila v najslabšem primeru po volilnih zakonih pred 6. januarjem 1929 pri tajnih volitvah najmanj štiri poslance. To so dokazali tudi rezultati zadnjih občinskih volitev v primorski banovini. Jugoslovenski nacionalisti so da- nes med Hrvati v manjšini. Kljub temu pa imajo pravico živeti svoje politično življenje kot politična skupina in stranka. Oni danes ne pričakujejo nobenega prizanaša-nja, vendar pa se ne dajo niti fizično, niti moralno masakrirati samo zato, ker so manjšina. Jugoslovenski nacionalisti so danes manjšina, toda treznejša in dalckovid-nejša manjšina onega dela naroda, po katerem sta začrtala smernice vsemu jugo-slovenskemu narodu Gaj in štrosmajer. V ostalem so jugoslovenski nacionalisti kot manjšina izvršili veliko nalogo v narodnem življenju. Ako se ne bi oni uprli v prvih letih našega narodnega življenja de-moralizirani masi in ne hi ostali dosledno zvesti veliki jugoslovenski misli, potem ne bi danes doživeli trenutka, ko lahko daje g. dr. Maček izjave, da je »vprašanje državnih mej in dinastije izven razprave.« Posvet Narodnih bank Male antante Praga, 2o. novembra. AA. Semkaj je prispel guverner jugoslovenske Narodne banke Radosavljevič v spremstvu generalnega ravnatelja Milana Protiča, da se udeleži konference guvernerjev Narodnih bank držav Male antante. Na postaji- ju je sprejel jugoslovenski poslanik Vasilije Pro-tič z osebjem poslaništva in guverner češkoslovaške Narodne banke Engliš. i Med Beogradom in Zagrebom Poročali smo že, da je iz Beograda odpotoval v Knjaževac g. Miša Trifunovič informirat g. Aco Stanojcviča o političnem položaju. Oba staroradikalska prvaka sta kon-ferirala v torek ves dan. Miša Trifunovič je Aco Stanojcviča podrobno obvestil tudi o informacijah, ki sta jih prinesla od dr. Mačka in drugih zagrebških opozicijskih voditeljev dr. Gavriiovič in dr. Milan ko-stič. Miša Trifunovič se je v torek zvečer vrnil nazaj v Beograd, kjer so sc nato včeraj zopet živahno posvetovali šefi beograjske združene opozicije. Zvečer se jc izvedelo, da bo v najkrajšem času odšel v Zagreb g. Božidar Vlajič, ki zastopa, kakor znano, v poslovnem odboru združene opozicije bivše Davidovičcvc demokrate. Tudi on sc bo v Zagrebu sestal z dr. Mačkom in ga informiral o poteku razgovorov med beograjskimi opozicijskimi šefi. Oficiozno »Vreme« nadaljuje tudi v svoji včerajšnji številki z dokazovanjem, da ima edino JRZ legitimacijo za pogajanja z dr. Mačkom in da bi bilo sodelovanje združene opozicijc ali kako druge skupine samo kvarno. Res je, pravi »Vreme«, da združena opozicija nudi dr. Mačku zaenkrat nekaj več kakor JRZ, toda kaj pomaga, ko pa ni v položaju, da bi svoje obljube tudi izpolnila. »Vreme« obtožuje vodi- telje srbijanske združene opozicije, da so v zadnjem času pospešili svoje sporazumevanje, ker vedo, da stopa na plan JRZ, in se bojijo, da jih ne bi prehitela. Ako ravno se pogledi dr. Mačka in JRZ še načelno in glede proccdurc razlikujejo, smatra »Vreme« vendar za mogoče, da pride do sporazuma, ker je prepričano, da jc dr. Maček brez pridržka pripravljen za pogajanja z JRZ. V ostalem opozarja »Vreme* na prevladujoče mnenje v vladni stranki, da je hrvatsko vprašanje po svoji vsebini tako dclikatno in po svojih poslcdicah tako da-Ickoscžno, da je treba izključiti vsako prenagljeno akcijo, ki bi mogla končnemu rezultatu samo škodovati. Zaenkrat zadostujeta dobra volja in prepričanje, da je treba hrvatsko vprašanje vsekakor rešiti. V Zagrebu je včeraj zavladalo z ozirom na medsebojno polemiko beograjskih političnih skupin še bolj skeptično razpoloženje. »Hrvatski dnevnik«, ki skrbno beleži vesti in sugestijo beograjskega tiska, zaključuje svoj včerajšnji pregled z ugotovitvijo, da hoče s tem v prvi vrsti pokazati, kako si predstavljajo sporazum emi, ki preko časopisja pripravljajo teren za razgovore. Napram vsem tem ponudbam je lahkr» zavzeti stališče, ker je vendar znano, kaj hočejo Hrvati, zaključuje »Hrvatski dnevnik«. Napadi glasila JRZ na združeno opozicijo 2e včeraj smo ugotovili, da glasila JRZ kot partnerja pri sklepanju sporazuma med Beogradom in Zagrebom izključujejo vso srbijansko združeno opozicijo in pribi-čevičevsko krilo zagrebške opozicije. V skladu s tem stališčem je začela »Samouprava« kot službeno glasilo JRZ v zadnjem času vedno bolj ostro pisati proti tem skupinam in njih voditeljem. Tudi v včerajšnji številki objavlja pod mnogo obetajočim naslovom »Naglica pred smrtjo« člančič, v katerem med drugim čitamo: »Predvidevajoč svojo katastrofo pred občinskimi volitvami, so se voditelji združene opozicije angažirali z vsemi silami, da čim prej, to je še pred svojim polomom, rešijo hrvatsko vprašanje. Ko se jim to ni posrečilo, so pričeli širiti najbolj fantastične vesti o poraznem učinku svojega memoranda, ki da jih bo skoraj pripeljal do oblasti. Toda memorandum še do danes ni objavljen, čeprav so pretekli od njeg-o-vega podpisa že štirie tedni. V sedmih banovinah so že izvršene volitve. Voditelji združene opozicije so utrpeli strahovit poraz. Miša Trifunovič je propadel v Užicu. Dr. Laza Markovič v Hercegovini. Dr. Dra-goljub Jovanovič je razočaral vse levičarje. Joca Jovanovič je skrahiral v Bosanski Krajini. Pribičevič v Glini in Korenici, Ve-česlav Vilder v Belovaru, dr. Krizman v Varaždinu itd. Malo je verjetno, da bo prišel kateri od teh gospodov še kdaj v parlament. K večjemu na galerijo ...« Manjšine v Vojvodini in občinske volitve Dne 6. decembra bodo občinske volitve tudi v dunavski banovini, pod katero spada vsa Vojvodina. Volilna borba je zelo živahna in se je na opozicijski strani udeležujeta zlasti združena opozicija in Hod-žerova Narodna stranka, ki je sama postavila nad 100 list. V marsikaki občini bodo jeziček na tchtnici Nemci, Madžari in Rumuni, pa se zato za njihove glasove potegujejo vse skupine. O stališču narodnih manjšin piše novosadski »Dan« med drugim: »Senator dr. Grassl je izda/l poziv na nemške volilce, naj nihče ne ostane ob strani, ker velja za občinske volitve v danih razmerah za Nemce ne samo volilna pravica, marveč tudi volilna dolžnost. Kjerkoli so postavljene vladne liste, mora vsak nemški volilec glasovati za nje brez razmišljanja in brez obotavljanja. Nikakor pa naj ne glasujejo Nemci za kako listo, ki bi nosila obeležje politične opozicije.« O stališču Madžarov poroča »Dan«: »Madžari so dobili dovoljenje za ustanovitev madžarskih kulturnih društev po i Vojvodini in jih sedaj živahno organizirajo. V mestih, kjer obstoja Katoliška akcija, so madžarski člani te akcije vzeli v svoje roke organizacijo kulturnih društev.« O Bunjevcih in Šokcih pravi »Dan«, da bodo šli deloma z opozicijo, deloma z vladnimi listami. Slovaki še koiebajo, rusinske in rumunske manjšine pa se orientirajo za. vlado. »Interesantno je opozoriti, zaključuje »Dan« svoje poročilo, da politično vodstvo naših Nemcev ne poziva svojih prijateljev k vstopu v vrste JRZ, marveč jih samo poziva, da glasujejo za vladne liste. Taka je j bila njihova taktika tudi napram prejšnji j vladajoči stranki JNS.« Mladina JNS in »Slovenec" Iz Maribora nam pišejo: Ljubljanski »Slovenec« se je kaT dvakrat obregnil ob mladinski sestanek JNS v Mariboru. Res veseli nas, da nam gospodje v Ljubljani poklanjajo toliko ljubeznive pozornosti. Samo tega ne moremo razumeti, zakaj dramijo iz večnega sna »mrliča«, ki so ga že tolikokrat dokončno pokopali. O mariborskem sestanku mladine JNS je »Slovenec« poročal dvakrat ali trikrat. Najprej je vedel povedati, da je bilo na njem 12 »apostolov«, drugič pa je naštel 15 ljudi, ki po njegovem mnenju predstavljajo vso mladino JNS iz Maribora in obeh mariborskih srezov. Iz vsega se jasno vi- di, da »Slovenčev« posebni poročevalec ne zna šteti do 14, kolikor nas je v resnici bilo navzočih. Stvar je bila namreč ta, da je bilo povabljenih 11 zastopnikov iz enajstih občin severnega dela sreza Maribor desni breg ter po cn delegat mesta Maribora sreza levi breg in ljubljanskega bano-vinskega mladinskega odbora. Vsi so prišli! Z uspehom smo nad vse zadovoljni, pa se »Slovenčevim« malenkostnim zdraž-bam iz srca smejemo. Izdamo mu že kar naprej, da se bodo v kratkem sestali tudi zastopniki nacionalne mladine iz občin južnega dela sreza Marib>or desni breg. — Omladinci iz Maribora. Zvaničniki finančne kontrole za svoje pravice Beograd, 25. novembra, p. V Beogradu je bila danes večja deputacija združenja zva-ničnikov finančne kontrole iz prestolnice in posameznih banovin, ki je posetila več resornih starešin in ]ira obrazložila položaj uslužbencev te stroke. Slovenske finančne preglednike je zastopal predsednik združenja zvauičnikov finančne kontrole v Ljubljani g. Zabukovec. Deputacija je bila najptrej pri načelniku finančne kontrole Dragiši Vidakovi^u. ki je obljubil, da 1>o skrbel za to. da bodo uslužbenci dosegli položaj, kakršen jim gre. Načelnik davčnega oddelka finančnega ministrstva. dr. Sladovič. je obljubil, da bo storil vse za Čim lepšo harmonijo med finančno kontrolo in davčnimi upravami. Končno je bila deputacija se pri generalnem direktorju uprave državnih monopolov Rašiču, s katerim «o govorili o pobijanju monopolskih prestopkov in o odnošajih med monopol?ko upravo in finančno kontrolo. Direktor je iz- javil, da bo tudi on storil vse. da bi bilo organom finančne kontrole priznano njihovo delo. Deputacija je imela nato v beograjskih društvenih prostorih konferenco, na 'kateri eo razpravljali o nadaljnjem delu in o doslej doseženih rezultatih. Zvečer so delegati iz posameznih banovinskih mest odpotovali domov. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačno in megleno vse globlje v notranjost države, jasno na Primorju. Temperatura brez posebne spremembe. Zagrebška vremenska napoved. V notranjosti oblačno in zmerno hladno, v Primorju in v južnih krajih pa vedro. Dunajska vremenska napoved; Malo lzpremeajeoo. Naši kraji in ljudje Civilno letalstvo pri nas in drugod Ljubljana, 25. novembra. Zanimivo je primerjati število potniških in športno-turističnih aeroplanov v raznih državah. Naša država ima registriranih 11 potniških prometnih letal in 51 privatnih letal. Češkoslovaška ima 36 potniških ter 227 turističnih in privatnih letal. Velika Britanija z Irsko ima 166 letal prve in 1758 letal druge vrste. Nemčija 150 in 1809, Francija 193 in 2138. Italija 82 in 385. Grčija 4 in 9. Madžarska 6 in 6. a je nedavno naročila večje število športnih avionov. Nizozemska 43 in 104. Norveška 8 in 17. Poljska 39 in 188, Portugalska 1 in 9. Rumuni-ja 8 in 34. Švedska 4 in 32. Švica 21 in 105. Egipt 17 i- 28. Turčija 2 in 2. Japonska 63 in 104. Zedinjene države Severne Amerike 145 in 9037. Belgija 32 in 166. i.t.d. Ker je naš redni potniški promet z letali že zaključen, je Aeroput sestavil tudi pregled letov v minuli sezoni. Naši redni potniški avioni so preleteli letos okrog 286.000 km. Od inozemskih zrnkoplovnih društev pa odpade na francosko 174.500 km. na nemško Lufthanso 214.700 km. na češkoslovaška letala 6!).747 km. m avstrijska letala pa okrog 30.000 km, vse nad našim področjem. Dostojnost naj potuje z vami v vlaku! Beograd, 25. novembra. Po novem ceniku odškodnin in glob za prestopke potnikov po železnici so v načrtu tudi globe za najmanjše prestopke. Tuko je določena globa 1 Din v tretjem razredu, 2 Din v drugem in 5 Din v prvem za vse tiste, ki dene jo noge na klopi, na blazi-nasto naslonilo ali kdor leže obut na sedež. Ponovni prestopek se kaznuje z globo 10 Din. Za umazan je stranišča se plača 30 Din, za umazan je tal v vagonih se phiča v 3 razredu 2 Din v drugem 4 Din in v prvem 8 Din. Za umazan je sedeža, blazin ali naslonil se plača v 3 razredu 3 Din. v drugem 10 in v prvem 15 Din. Za vmazanie mehkega dela oprave, ki ima za posledico razkužitev, se plača v 3 razredu *0 Din, v drugem 150 Din in v prvem 200 Din. Za prinašanje nečiste prtljage se plača razen odškodnine še globa 20 Din. Za isfopanje in izstopanje iz vagonov, dokler vlak še vozi, se plača 5 Din Ista globa je določena tudi za potnike, ki odpirajo vrata, ko vlak še vozi. Za metanje predmetov skozi okno, zaradi česar bi lahko nastala škoda, se plača razen odškodnine še globa 50 Din Prav tako se plača 50 Din globe poleg odškodnine tudi za vsako umazan je zunanjščine ali notranjščine vagonov. Globa se poveča na 100 Din, če umazanija žali javno moralo. Naposled se izključijo vsi potniki od vožnje in izroče policijskim ob-lastvom v nadaljni postopek, če nosijo s seboj gorljive ali eksplozivne predmete, ali celo strelno orožje. Nov paviljon na Studencu pod streho Ljubljana, 25. novembra. Umobolnica na Studencu je včeraj doživela pomemben praznik svojega razvoja: delavci Mavričeve gradbene tvrdke, ki so pe bili komaj pred dvema mesecema lotili e:~ne, upravnik umobolnice dr. Gerlovič jn šef zavoda na Studencu, primarij dr. Kamin. Upravnik dr. Gerlovič je imel pri tej priliki lep nagovor, v katerem je poudaril pridnost in vestnost delavcev, obe-aiem pa tudi ekspeditivnost tvrdke, ki je razmeroma veliko nalogo končala v rekordnem času. Novo enonadstropno poslopje, ki je grajeno po idejni zamisli bivšega šefa zavoda primarija dr. Divjaka in po gradbenem načrtu nadsvetnika banske uprave inž. Otahala, nadzorstvo pa je bilo poverjeno gradbeni tehnici gdč. Guštinovi, je 57 m »dolgo, 15 m široko in 16 m visoko, da bo v njem prostora za okrog 100 novih postelj. v celem nudi zavod na Studencu doslej streho 385 bolnikom, a približno toli. ko jih je še zavodu na Poljanah. Notranja razporeditev novega trakta ustreza visem zahtevam moderne tehnike in terapije, pri čemer sta uprava zavoda in gradbeno vodstvo s pridom izkoristila tudi številne izkušnje, ki jih je prinesla gradba ženskega paviljona, otvorjenega pred dobrim letom. V suterenu se nahaja obsežna dvorana za prirejanje odrskih in filmskih predstav, ki se po modernih umobolnicah uvrščajo med najboljša in naj-blažja sredstva za smotrno vplivanje na duševno razpoloženje bolnikov. Novi paviljon bo po vsej priliki še to poletje slovesno blagoslovljen in izročen svojemu namenu, nato pa se bo uprava lotila izvršitve nadaljnjega poglavja v svojem široko zasnovanem programu: temeljite prenovitve starega poslopja z žalostno znanimi beanicami, da ga prilagodi tehničnemu in terapevtičnemu nivoju obeh novih hiš. Gladovna stavka v rudniku Zbelovem Poljčane, 25. novembra. Rudarji v Zbelovem pri Poljčanah so stopili v gladovno stavko. Rudnik je last nekih Zagrebčanov. Vsega skupaj je bilo zadnji čas zaposlenih okrog 60 rudarjev. Rudarji pa so prišli v nasprotja z lastniki, ker podjetje ni sproti v redu izplačevalo zaslužka. Preostala jim je naposled edina demonstracija v tem. da so včeraj ostali v rovu. Brzojavno so pozvali tajnika Zveze rudarjev g. Arha iz Zagorja, ki se je danes odpeljal v Poljčane, kamor so prispeli tudi zastopniki oblastev in so se takoj začela pogajanja, da se ugotovijo vsi vzroki, ki so doved'i do gladovne stavke rudarjev in da se najde način za pravično rešitev zahtevkov, ki jih imajo rudarji nasproti podjetju. Svatovanje v planinah Pod Triglavom, konec novembra. Veter gani v jesenskih jutrih cunjaste megle po Gorenjskem. V megli ne vidiš nič, tako je gosta. Še celo redkodebli planinski gozd je izginil v meglenem morju. Toda iz sivega morja čuješ čudne glasove, kakor da mekečejo domače koze. V kopnem plazu je zarožljalo kamenje, takoj nato čuješ čudno godrnjanje. Veter je raztrgal meglo, čez prod bežita dve veliki črni živali, izginili sta za pečinami, ki so človeku neprehodne. O, živali sta pa že daleč tam preko. Na robu, kjer se pričenja snežna odeja, postoji zasledovalec. Ko to opazi preganjanec, postoji še on. Prične se nova dirka proti globoko zasneženi planini. Tu je zdaj rajanje naših gorskih antilop, črnih gamsov. Pred tropo ostrmita oba. Zlezeta vsak na svoj greben in iz daljine zreta na veliko belo plesišče, kjer je zbrana cela čreda 1/ftomš se jpcovjoiosM muditi! Uporabljaj za pranfe Vedno Radion, kajti samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato j'e Radion tako blag in izdaten. Pranje z Radionom fe tako fahko fn preprosto: belo perilo kuhaj 15 minu^ vclno in svHo pa ped v mr*!} raztopini. ON VSEBUJE SCHICHTOVO MILO lepih gamsov. Mika jih k družbi veselih nevestic, toda bojita se s krivimi roglji oborožene butice gamsa, ki je glavar vse. ga harema. In ta glavar ponosno hodi o'rog trope. Do trebušne dlake se vdira v mehki sneg. Ko postane, se mu naježi na hrbtu dolga črna dlaka. Rogljate glavice so vse uprte v junaka planine. Stare kozličarke in mlade nevestice — vse sramežljive čakajo, s katero bo zarajal črni paša. Tropa se razprši, tokrat velja divji ples mladi kožici. Mladilči, ki jih je tudi tlekaj pri trepi, plaho begajo za materami. Divja gonja gre preko planine. Ko se paša oddaljuje, hite k tropi tisti, kd so v bližini oprez>vali in čakali na veselo priliko, na primerni trenutek ženitovanja. Pričnejo se nove gonje. Sneg se kadi. Ko se vrne paša prijetno omagan k tropi, mu manjka marsikatera nevesta. Veseli se kje v pečinah ali spodaj v gozdu z ljubšim ženinom, kakor je stari paša. Veter potegne čez robove in privleče spet velike cunje megla, ki zakrijejo svatovanje v planini. —s. Eden v grofe, drugi v ječo Usodna posledica prepira v Lehnu pri Slovenjgradcu Maribor, 25. novembra. Prijazna okolica Legna pri Slovenjgradcu je pod težkim vtisom uboja, kii je terjal življenje 321etnega posestniškega kina Maksa Cestnika. V neki tamošnji gostilni so bili namreč zbrani domači fantje ter se veselo in prijetno zabavali. Dobra volja pa je -minila, ko se je med Maorom Cestnikom in 34 letnim Žagarjem Maksom Potočnikom vnel prepir. Celo uro sta se pričkala, dokler se ni Potočnik odločil, da se poda domov. Tedaj pa je Cestnik dejal: »Ali greim v bolnišnico, ali v zapor, ali pa bom mrtev«. Potočniik se je brž odpravil domov. Ko pa je bd.1 zunaj pred gostilno, je videl, da mu Cestnik sledi. Zato se je Potočnik skril v neko shrambo za orodje. Za njim se je spustil Cestnik, pograbil neko lato ter začel iskati Potočnika tako dolgo, dokler ga ni izsledil v oni shrambi. Po. točnik je zgrabil cepin, ki je ležal v shrambi, in udaril z njim Cestnika po glavi. Cestni,k je pod udarcem omahnil na tla. Nezavestnega Cestnika so iz gostilne poklicani gostje našli na tleh v mlaki krvi in ga odprem i li v bolnišnico, kjer je kimalu zatem podlegel smrtonosnim poškodbam. Na lice mesta prispeli orožniki so aretirali Potočnika in ga oddali v zapore mariborskega okrožnega sodi- Dvfl« Septet bratov Živkov nam zapoje na narodni praznik zvečer na Taboru v Ljubljani Na novinarskem koncertu 1. decembra na nah. Slovenjgradcu, Dolnji Lendavi. Breži-Taboru bo prvič nastopilo v Ljubljani za- j cah, Radovljici, Begunjah in v Rogaški nimivo pevsko združenje — septet bratov \ Slatini. Požrtvovalno je sepl pevs Živkov iz Maribora. Ta septet tvori šest bratov Živkov, sedmi član pa je Franc Logar, šolski upravitelj v Laporju. Trije bratje Živki so železniški uradniki v Mariboru, ostali pa učitelji. Umetniško vodstvo septeta je v rokah znanega skladatelja in zborovodje g. Vasilja Mirka. Kot pevsko združenje s svojimi pravili, včlanjeno v Ipavčevi pevski župi. se jo septet ustanovil v Mariboru leta 1933 in od takrat si je že z mnogimi koncerti pridobil velik sloves po Sloveniji. Njegove koncerte je že prenašal radio Ljubljana. 0 umetniški višini septeta pričtjo zlasti koncerti v Mariboru, Ptuju, Celju. Ljutomeru, Slovenski Bistrici, Šoštanju. Poljča- septet sodeloval tudi pri mnogih slavnostnih in dobrodelniih prireditvah. Veliko število njegovih častilcev se bo gotovo pomnožilo z nastopom na novinarskem koncertu v Ljubljani. Septet bo nastopil dvakrat: konec prvega dela z Mirkovo »Srce roža« in z Adamičevo »Regiment po cesti gre«, v drugem delu programa pa s štirimi narodnimi pesmimi v harmonizaoiji Sonca. Deva, Zepiča in Mirka. Kakor zaradi ljubezni do naše pesmi in resnega umetniškega udejstvovanja tako zasluži septet priznanje in občudovanje tudi zaradi tega, ker so vsi njegovi člani v napornih in odgovornih javnih službah in žrtvujejo ves svoj prosti čas pevski umetnosti. Na sliki je od leve na desno v spodnji vrsti drugi skladatelj g. Mirk. v drug! vrsti drugi g. Logar, ostali pa m bratje Zivki. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl. reg. 8. br. 15185'So Nova sled za morilci iz št. Hja Maribor, 25. noveuii>ra. Kakor smo že poročali, so oblasti izdale tiralico za dvema osumljencema, ki ju spravljajo v zvezo i roparskim umorom, izvršenem nad pismonošo Ludvikom Zunkoin v St. Ilju. Kakor znano, sta morilca Zunku odvzela poštno vrečo, v kateri je bilo 14.000 Din ter sta s plenom brez sledu izginila. Številke tisočakov so imeli na šent-iljski pošti zapisane ter so jih sporočili vsem poštnim uradom, denarnim zavodom in drugim ustanovam, ki sprejemajo denar v večjem obsegu. Še prej, kakor so pričakovali, se je eden izmed teh tisočakov pojavil v prometu. Včeraj je na mariborski kolodvorski pošti neki mariborski denarni zavod oddal denarno pošiljko. Poštni uradnik, ki je denar prevzel, je ugotovil, da je med oddanimi tisočaki tudi eden, ki se nahaja v seznamu, kakršnega so oblasti dostavile vsem poštnim uradom. Poizvedbe so dognale, da je pri omenjenem denarnem zavodu oddal ta tisočak neki mariborski trgovec, ki ga je bil sprejel od nekega neznanca. Denarni zavodi so prvotno dobili nepopoln seznam ukradenih tisočakov in zaradi tega dotični denarni zavod sam ni mogel ugotoviti, da je prejel sumljivi tisočak. Zdaj je mariborska policija dostavila vsem denarnim zavodom, gostilničarjem, trgovcem itd. točen seznam z naročilom, naj pri prevzemu tisočakov točno pazijo, ali ni med njimi sumljiv tisočak. V danem primeru naj o tem takoj obveste policijo. Domnevajo, da bosta skušala šentiljska morilca spraviti ukradeni denat v promet v notranjosti države, ker je najdeni tisočak vsekakor dokaz, da se nahajata še vedno v mejah naše države. Zagorje, 25. novembra. Varnostni organi v naših krajiih posvečajo največjo pozornost zasledovanju zločincev. ki so umorili Ludvika Zunka v Št. Ilju ob meji. Tako sta prišla celo v Zagorje ob Savi dva orožnika iz Št. IIja in poizvedovala za nekim rudarjem, ki je osumljen, da je sodeloval pri umoru Ludvika Zunka. Orožništvo v Zagorju bo dognalo podrobneje. v koliko je ta sum upravičen. MARKIZA POMPADUR Cloboka — romantična ljubezen slavne žene ! PRIDE! m i Horthy in Ciano spomin na katastrofo drednota „ Viribus Unitis" Ob obisku madžarskega regenta admirala Horthyja v Rimu obnavljajo »Lidove Ncviny« spomin na prvo srečanje današnjega državnega upravitelja z imenom današnjega italijanskega ministra, grofa Ciana. Bilo je zadnji dan meseca oktobra 1918., pripovedujejo »Lidove Noviny«. Ob štirih popoldne, ko je zaplula ob puljskega obrežja motorna ladja proti admiralski ladji v pristanišču vsidrane avstro-ogrske vojne mornarice. V čolnu se je vozilo nekoliko civilistov, z njimi fregatni kapetan Metod Koch. A kar je bilo izrednega, s čolna je vihrala velika rdeče-belo-mo-dra zastava, na katero bi bili še 24 ur po-preje z vseh bojnih ladij streljali s topovi. Bila je to zastava zagrebškega Narodnega Vječa. Civilisti v čolni pa so bili njegovi odposlanci gospodje: dr. Čok, dr. Tresič in Bukšeg, na potu, da prevzamejo vrhovno poveljstvo nad torpednimi čolni, križarkami in dredno-ti. Dan pred tem je bil poveljnik mornarice .tedanji podadmiral Nikola Hor-thy de Nagybanja cesarju Karlu brzojavno predlagal, naj izroči vojno mornarico Narodnemu Vjecu, da je ne do- bijo v roke Italijani. Na admiralski ladji »Viribus Unitis« je gospod Horthy obdan s svojimi častniki pričakal jugoslovenske odposlance. Hladno se gospodje pozdravljajo. Rok si ne podajajo. V salonu gospoda admirala se v grobni tišini vrši predaja. Pofoočnik gospoda Horthyja čita zapisnik, da se izroča celotno brodovje avstro-ogrske mornarice jugoslovenske-mu Narodnemu Vjecu v Zagrebu, a lastninske pravice ostalih narodov monarhije da ostanejo pri tem očuva-ne. Molče podpisujejo odposlanci zapisnik. Ura je 16.45. Admiral Horthy se je podal na palubo in na njegovo povelje spustijo mornarji admiralsko in avstrijsko zastavo z jambora. Horthy jo zvije in sam odnese doli v salon k svoji prtljagi. Nekaj minut kasneje ga odpelje motorni čoln na puljsko obrežje. Že pada mrak. V tem trenutku se dvigne na »Viribus Unitisu« narodna trobojnica in veliki ladijski topovi se oglasijo 21krat njej v pozdrav. Medtem so odposlanci Narodnega Vjeca po kratkem posvetovanju na predlog fregatnega kapetana Kocha imenovali za poveljnika celotae nove jugo- slovenske mornarice ladijskega kapetana Janka Vukotiča Podkapelskega. Novi poveljnik je takoj osvobodil vse mornarje in častnike nejugoslovenske narodnosti vseh dolžnosti in pričela se je velika selitev z zasidranih ladij v Pulj, kjer je med tem tudi ostalo tuje vojaštvo pripravljalo prtljago za odhcd. Animiral Horthy se je nameraval zvečer vrniti in prespati noč še v svojih apartmanih na dred'notu »Viribus Unitis«. Toda prilike v Pulju so se tako razvijale, da se je odločil prenočiti v vojaški kazini, ki je imela še zanesljivo stražo. Bog ve, kako bi se ratzvila usoia madžarskega nareda in madžarske države, če bi se bil tisto noč 2dmiral Horthy vrnil na palubo svoje nekdanje admiralske ladje. Tisto noč med 31. oktobrem in 1. novembrom se je bližala puljskemu pristanišču italijanska torpedovka, katere častnik in moštvo niso imeli pojma o drami, ki se je bila medtem izvršila na admiralski ladji nekdanje avstro-ogrske mornarice. Pred pasom min se je torpedovka ustavila. Spustila je v vodo majhen čoln, v katerega so mornarji naložili težke mine. Dva samo v kopalno obleko oblečena moža sta vzela vesla — in tiho in hitro se je čoln odmaknil od torpedovke. Noč je bila temna. Toda moža v čolnu sta imela izvrstne mape in odličen kompas. Srečno sta preplula mine in po dveh urah sta se bližala avstrijski admiralski ladji > Viribus Unitis«. Tuje bilo, kakor tudi na vseh drugih ladjah, silno živahno. Iz mesta samega je bilo čuti prepevanje in videti .je bilo, da se godi nekaj izrednega, kar ni več razumljivo s stališča stroge vojaške discipline in običajnega reda ter stalne pazljivosti na vse strani. Neopaženo sta se Italijana s svojim čolnom približala admiralski ladji. Na hip je pogledala straža z ladijskega krova na čoln. Toda že se je mladi mornar spet obrnil in čoln se je tesno pritisnil ob ladijski bok. Neslišno je smuknil eden od obeh častnikov v vodo in iskal pod njo ©nega izmed ladijskih prijemnih krogov pod vodo. Pritrdil je nanj verigo, na katero je bila privezana težka mina. Isti posel sta potem Italijana opravila še na drugi strani ladje. In bilo je proti 5. uri zjutraj, ko sta oba italijanska častnika, do smrti izmučena, mogla smatrati svojo nalogo za izvršeno. »Koliko še?« je vprašal prvi. »Čez dve uri bo eksplodiralo«, je odgovoril drugi. Tri četrt na sedmo uro dne 1. novembra 1918. je pretresla »Viribus Unitis« strahovita detonacija. Pod vodo in nad njo je zazijala velika odprtina. V strojnici so se valjali mrtvi in ran jeni. Nastala je strahovita panika. Ogromna ladja se medtem naklonila. Oba težka oklopna stolpa s tremi 30.5 cm topovi sta se odtrgala in pokopala pod seboj rešilne čolne polne mornarjev. 300 mladih ljudi je biLo zmečkanih. Medtem je poveljnik Vukovič storil, kar je mogel. Premišljeno je dajal svoja povelja in nekaj sto ljudi je moglo biti rešenih. 500 jih je »Viribus Unitis« vzel s seboj v globine. Kapitan Vukovic je umrl kot junak. Ostal je na poveljniškem mostu, dokler ni bil zadnji mornar spravljen v rešilni čoln. V trenutku, ko je hotel kot zadnji zapustiti ladjo, je težka železna stopnica udarila v njegovo glavo in nihče ga ni videl več. Dve minuti pozneje so se razgrnile vode in prve jugoslovenske admirailske ladje ni bilo več. Z njo se je potopila tudi vsa dragocena prtljaga zadnjega njenega avstrijskega admirala. Istega dne popoldne se je admiral Horthy peljal na sever, v Budimpešto. Brez prtljage. Vse je bilo ostalo na ladji in propadlo. S seboj je imel le majihen zavoj, svojo admiralsko zastavo z drednota »Viribus Unitis« ... Italijanska torpedovka pa se je medtem vrnila v domače pristanišče in italijanska mornarica je proslavljala junaštvo dveh svojih štabnih častnikov. Italijanski kralj je obema podelil najvišje italijansko vojno odlikovanje. Eden izmed nju se je pisal Galeozzo conte Ciano. Bil je oče današnjega zunanjega ministra kraljevine Italije. Jutri premiera ogromnega filmskega dela, ki bo zapustil nepozaben vtis! SATANSKO DELO ŠPIJONOV — PLAČANIH VOHUNOV IN OGORČENA BORBA PROTISPIJONA2NE CENTRALE ! Na 10.000 sodelujočih! Pri izdelavi filma je sodelovala nemška armada s svojo pehoto, tanki, mornarico, bombarderji i. t. d. IZDAJALCI Najimpozantnejfci film danaftnje dobe! WILLT BIRGEL LIDA B A AR O V A Premiera jutri v Elitnem kinu MATICI omače vesti * Prvi arhijerej9ki zbor v novem dvoru patriarhije v Beogradu. Arhijerejski sinoll. Dobite Jo povsod! * Strokovni izpit za strokovno učiteljico »a >olah za delektno deco je te dni napravic v Beogradu učiteljica gdčna Milica Ke-zi iz Ljubljane Čestitamo! * iz organizacij občinskih uslužbencev. Za pn*. Mednika Zveze organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani je bil 9. junija na «i..'-riem zboru izvoljen ravnatelj trošarinske-ua urada Ivana Župan- Dosedanji pred-s. ■ d n i.k Zveze mag. direktor Jančigaj Franc izvolitve ni mogel več prevzeti. Tudi v Zve-x. organizacij občinskih uslužbencev in upo-ko enccv dravske banovine se je izvršila izpremeuiba, ker dosedanji predsednik dr. Rudolf Mole izvolitve ni več sprejel. Zato je bil na njegovo mesto izvoljen mag. ii* rek'or -Jančigaj Franc, ki je pa pred kratkim pre isedslvo Zveze odložil in zastopa sedaj imenovano zvezo njen podpredsednik Kranr b-.Tger Franjo. uradnik mestnega poglavarjeva v Mariboru. * Sprememba v brzojavni abecedi. Prometni minister je odredil, da se od 1. maja 1937- spremeni dosedanja Moreeova brzo-avna abeceda za notranji promet in se na-(iomesii s si aro abecedo, ki ie veljala od leta 1928. do 1934 * Dijaške kuhinje se po novi odredbi prometnega ministra lahko okoristijo z ligo Ino-stjo brezplačnega prevoza od kraja k:)!; nje pa do kraia nakupa živeža, in sicer na pod'agi pravilnika o ugodnostih držav-liupronietnega osebja iz ^luziieiiega lista. »Službeni lis-t kr. banske uprave dravske banov-ne« št. 95 z dne "2."), t. m objavlja odločbo kraljevih namestnikov o spojitvi občin Kranj in Prim skovn v občino Kranj, odločbo kraljevskih iiame.stni.kov o izločitvi zaselkov Župeleveč" ka 5e a u Vrhoveeka seia iz občine Dobo- vi m priključitvi k občini Kapele, odločbo k; a i j. :: • -111 o izločitvi bivše občine Podgori ca iz obč-ne Dol m bivše občine Dragomeli ;/ ol>r i n-- Domžale ter ustanovitvi nove občine I'od gorica, o izločitvi bivše občine Do|-;:vi> i n kraja Laza iz občine Dol ter k. o. S-, K r ž iz občine Kresnice ter ustanovitvi občine Dolsko; o izločitvi kraja 1'odgrad z naseljem Gradovlje iz občine Dol in priključitvi k obči rit Polje v ljubljanskem sre-/ i. uredl>o o ustanovitvi policijskega komisa r ala na Jesenicah, izpremembo pravilnika za veliko ni malo prodajo soti, obiavo o novih taksah v telefonskem prometu med Ju plavijo in Italijo »n nove telefon&ke zveze / inozemstvom, razglas o odločitvi volitev o:?Č!nskega odbora za občino Semič, raz-u as banske uprave o izpremembi proračuna občine Prečna glede občinskih davščin in razne objave iz »Službenih novin«. * Močan potres v Biisni. V torek zvečer so v Bosanstkem Brodu občutili močan potresni sunek, ki je traial 15 sekund. V samem B.rodu je povzroai.l ta potres dos>ti strahu. Tako močnega potresnega siunka tudi slari prebivalci ne ponmijo. Na nekaterih stavbah so se porušili dimniki, večje škode pa ni bilo. Še močnejši je bil potresni sunek v Derventi. kjer ie poškodovanih tudi nekaj hiš. Zagrebški geofizični zavod na Griču je beležil po sedeli na tovorih Dva brata nedorastla fanta sta bila takoj mrtva, tretji pa je bil tako hudo ranjen, da ni upanja na okrevanje. P škodovan je tudi neki delavec obratne železnice, sprevodnik Vesel inovič. ki je stal spridi j na vagonu, pa je po čudnem naključju ostal nepoškodovan. * Cigan z uro. Orožniki v Lukovici so prijeli cigana Mirka in Štefana Levakoviča. Osumljena sta tatvin. Pri enem so zaplen-li srebrno moško liro z arabskimi številkami. Urar, ki je uro popravljal, je vanjo vrezal datum 17 9 ?6 Ciean pa trdi da ima uro že tri leta in je nikoli ni imel v popravilu. Da se olajša nadaljnja preiskava- naj se lastnik srebrne ure zglasj pri orožnikih v Lukovici ali Domža'ah * Tihotapska tobačna tovarna. Finančni in policijski organi na Sušaku so že precej časa na skrivaj opazoval' početje nekega Petra Kneževina. o katerem so bili prepričani. da se uspešno bavi s tihotapstvom tobaka. Oni dan so pri njem napravili hišno preiskavo ter našli okrog 12o kg najfinejšega tobaka, že pripravljenega za razpečavanje. V stanovanju so našli tudi stroj za rezanje tobaka in druge priprave. Mož je imel urejeno pravcato tobačno tovarno. Ko ni videl nobenega izhoda, je priznal, da je tobak ukradel na neki železniški postaji iz vagonov, v katerih so bile velike pošiljatve tobaka. Po tečaju »črne borze« tihotapcev se ukradeni tobak ceni na 25-000 do 30.000 Din. * Na debelo je kradel kolesa. Iz Poljčan nam poročajo; 181etni Ivan Verk iz Draako" vega sela pri Šmarjah je že nad 50 koles izmaknil raznim lastnikom ter se bavi tudi s tihotapstvom. Zdaj so ga prijeli poljeanski orožniki in ie romal z dvema pomagačejna v zapore s-Iovenjebistriikega sodišča- Orožniki so zaplenili sedem kole«, ki so zdaj lastnikom na razpolago. Kolega so bila večinoma pokradena v celjski okolici. Zadnje povsem novo kolo znamke »Radium« je bilo odpeljano 18. t. m. iz veže nekega zdravnika nasproti kolodvoru v Celiu. Skoro novi sta dalje dve moški kolesi znamke ^Tribuna« in >Puch« ter eno žensko kolo. Verk. ki je bil v svoiem poslu zelo spreten in podjeten, je spravljal ukradena kolesa v denar šele potem, ko je zamenjal nekatere dele pri kolesih. da jih je bilo tako težje odkriti. Seveda je imel najetih več pomagačev, katerih pa zaenkrat ne izda. Usoeh tukajšnjih orožnikov je vsekakor hvalevreden. MARKIZA POMPADUR Kathe Nagy, Willy Eichberger, Leo Slezak. Pride v kino UNION. I Kako pridobivamo kavčuk O tem je predaval vseuč. prof. dr. Marij Rebek Ljubljana, 25. novembra. V sredo zvečer je imel v Delavski zbornici v okviru Prirodoslovnega društva vseuč. prof. di. Marij Rebek zanimivo predavanje o kaučuku. Namen predavanja je bil, da seznani občinstvo s pridobivanjem kaučuka in zlasti z mnogimi napori, ki so v nekaterih državah privedli do izdelave različnih vrst kaučuka. Predavanje so pojasnjevali diapozitivi in razni vzorci kaučuka: Da se je industrija avtomobilov v zadnjih desetletjih tako bohotno razmahnila, ša imamo zahvaliti odkritju kaučukovih nasadov. Evropa je prvič čula o kaučuku, 0 je španjolec Femando d'Oviedo y Val-das v svoji knjigi »Splošna zgodovina In-ciiiancev« opozoril čitatelje na igro z elastično žogo, ki je bila običajna pri azte-šk-h veljakih v velemestih Tenochtitlan in Tezcuco. Tvarino za take žoge so dobivali iz mlečnega soka nekaterih dreves, 1 so rar?la na jugu njihove dežele. Ta snov pa ni bila kaj prida, ker se je lepila na toplem in postajala krhka na mrazu. - -•lVflmzacijo, to je, če smo ugreli su. o vi kaučuk z ž"ep!cm. smo dovsli maso. se ni lepila na toplem in ki ni po. s tajal a krhka na mrazu. Pa tudi prožnost snovi je postala na ta način večja. Toda kaj je prav za prva kaučuk? S to besedo označujemo sploh vse prožne maise organskih snovi, ki nastajajo iz mlečnih sokov nekaterih, skoraj izključno po tropskim pokrajinah rastočih rastlin. V prostranih gozdovih z mogočnimi dtrevesi v dolini Amaconskega veletoka in v Afriki ob Kongu najdemo različne rastline s takšnim mlečnim Taučuikastim« sokom. Po dolgotrajnih poizkusih kaiko bi našli naj prim ernjšo rastlino, katero bi uporabili za izdelovanje kaučuka, so slednjič začeli v te avrhe gojiti >klcksijo« v velikem slogu in z uspehom. S to rastlino je zdaj pokritih nad dva in pol milijona hektarov tropskih tal. Preko polovice svetovnega plantažnega areala je v angleških rokah, mnogo pa je nizozemskega in nekaj franoosikega. Mlečni sok, potreben za izdelavo kaučuka, dobivajo na ta način, da drevesa narežejo, pod zarezo pa postavijo posodo, v katero se izteka sok. Mlečni sok teče počasi, iajpočetka dve kapljici na sekundo, pozneje samo ena kapljica na sekundo. Treba * Grda sleparija z recepti OUZD v Kra- gujevcu. Odposlanec centrale okrožnih uradov za zavarovanje delavcev iz Beograda je v Kragujevcu razkrinkal grde zlorabe receptov, ki so jih izdajali bolnim delavcem zdravniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kragujevcu. Zavarovalni urad v Kragujevcu ima 9.040 včlanjenih delavcev in povprečno zahteva okrog 400 delavcev dnevno pri uradu zdravniško pomoč. Delavstvo živi v slabih razmerah in zaradi tega imajo med njimi razne bolezni mnogo žrtev. Največ je seveda jetičnih. Trume delavcev prihajajo vsak dan v am-bulance urada, zdravniki pa so zaposleni ckI jutra do poznega večera s pregledi in pisanjem receptov. Neki lekarnar je prišel na idejo, da bi se dalo dobro izkoi istiti bedo bolnih delavcev in recepte, ki jih izdaja jo uradni zdravniki. Delavec pride v lekarno lekarnar pa mu da razumeti.da bi bila zanj večja pomoč nekaj denarja kakor pa zdravilo. Za reccpt. ki ga lahko vnovči pri OUZD za 80 Din. ponudi — recimo — lekarnar delavcu 30 Din in delavec v svoji revščini rad sprejme denar. Ko je bilo sklenjeno nekaj takih brezvestnih kupčij, so se zlo rabe kaj kmalu razpasle. Uvedena je bila takoj preiskava, ki bo ugotovila, v koliki meri so bili na ta način oškodovani bolni delavci in okrožni urad. Okrožni urad namerava ustanoviti lastno lekarno, da se grde sleparije ne bi ponavljnle. Okusen štedljiv a poceni Izdelek: Osješke livarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, želez ni na - VVolfova ulica. Za Maribor: PINTER & LENARI) " Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. <; Pri zaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. iz Ljubljane u— Opozorilo karitativnim organizacijam! Mestni socialno politični urad sporoča, da bodo tiskovine za božično obdarovanje, ko jih nabava je bila sklenjena na zadnji skupni seji, na razpo'ago organizacijam od četrtka 26. t. m. od 11. dalje v Mestnem domu. Vse dobrodelne organizacije naj izpolnijo li^kovine in ®n izvod vrnejo mestnemu *>o-cialno-političnemu uradu do ponedeljka 30. t. m., drugi izvod naj obdrže zase Prihodnja skupna seja bo objavljena v časopisih. u— Simultanka mojstra Pirca bo v petek 27. t. m. v kletni dvorani hotela Miklrič ob 20. Vabijo se vsi šabisti. u— Sokol I Ljubljana—Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminula sestra Marija Turk. Pogreb blagopokojne sestre bo danes ob 15. iz hiše žalosti, Vidovdanska cesta 3, k Sv. Križu. Pozivamo članstvo, da jo spremi (v civilu z znakom) na njeni zadnji poti v kar največjem številu. u_ Prvi redni občni zbor Šahov«kega kluba Lovšin bo v soboto 28. t m. ob 20- v klubovem lokalu, Gradišče 13. Za polnoštevilno udeležbo prosi odbor. - Foto večer SPD bo v četrtek 26. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti št. 4 L nadstropje. Dostop imajo vsi člani SPD. Prof. Ravnik bo predaval o uporabi foto temnice, ki je na novo urejena ter razpolaga z prvovrstnim povečevalnim aparatom. Planinci, tofo. amaterji vabljeni. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.90. članski sestanek. Na dnevnem redu so važne drušftvene zadeve. u— Na rednem občnem z bom akademskega kluba gradbenikov je bil izvoljen za stud. leto 1936-37 naslednja klubov odbor; čast. predsednik: prof. ing. Žnidaršič Ciril, predsednik: Boltežar Rado, podpredsednik: Bajuk Marko, tajnik I.: Peteln Alfred, tajnik H-: Miklič MHoš, blagajnik; Majdič Joža, knjižničar: Skaberne Luce, odb. brez pa je znati drevesa tudi pravilno žare. zevati in te veščine se najbolje naučiš le na plantažah. Kakor povsod, kjer gre ljudstvu za zaslužeki, imamo tudi tu ta-kozvane »divje« kavčukove lovce, ki znajo zase prav uspešno narezovati drevesa in pobirati dragoceni mlečni sok, katerega potem sami prodajajo, na ta način pa so, ker se izogibajo državni kontroli, po-ikivarilll mnogo dreves. Sok je fkoraj popolnoma slitčen kravjemu mleku, samo sestavine so drugačne. Razlika je zlasti v tem, da ima kaučukov mlečni soik v sebi precej smole. Ta mlečni sok se da na poseben način skepiti in ga napravijo kKm-zistentnega kakor surovo maelo. Ako ta. ko kaučuikovo maslo stiskamo, izteče voda in dobimo mlečno belo maso, ka jo moremo v posebnem stroju poeuSesno lapre-meniti v prekajeno kavčukovo kožo. Sok predelujejo na dva načina, ali naravnost na plantažah pmagoadcrv, kjer imajo industrijska središča to tvorni ce za kav. čukovo robo, ali pa strjeno konservirano kavčukovo maeflo pošiljajo v »vropdke tvomice, kakor je postilo zadnja leta običajno. Primerne množine mlečnega soka nosijo v neka/kSne lope. Tu na ognju taAamo snov tn poseben massarsn. dnbac spremeni sok ▼ kavčukovo maso. Drogov«, namočene • takim mlekom, m and.: čuk Rado, revizorji: ing Jezeršek in Skaberne Leo, Delegati za ZSKTF.; Muha Gašper. Uršič Jože, Likar Oton, Pilih Zoran- u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo obvezni članski sestanek. Ker so na programu zelo važne interne klubove zadeve, poziva odbor vse člane, da se tega sestanka sigurno udeleže. u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo v čitalnici strogo obvezen članski sestanek. Predavanje zaradi važnosti problemov, ki jih bomo obravnavali, odpade. Opozarjamo na točnost! Odbor. u— Iz policijske torbe. Na zimo čedalje bolj kažejo taitovi svoje zmožnosti. Pred dnevi se je skozi odprto okno priklatil v stanovanje Terezije Kovačičeve v Marenoičevi ulici neznan zmikavt in ji odnesel zlat pretan in 233 Din. Sličen obisk je imel Franc Mi-helčič na Gosposvetski cesti 13. Tat je pobral rjavo obleko, pumparce in moder suknjič, v skupni vrednosti 1500 Din- Vili* baldu Vlahoviču pa je neznanec odnesel iz stanovanja pokromano moško uro. zlato verižico. zlat prstan in še nekaj predmetov, vrednih 1000 Din. Pavli Bambergovi ie iz predsobe na Mestnem trgu «t 15. nekdo odnese! 600 Din vredno preprogo. Svojo srečo so poskušali vlomilci tudi v župnrisču v Šiški, kjer Pa so jih prepodili. Pri Ani Tra-oičerjevi v Vižmarjih so se ogledali za perilom in ca odnesli za 300 Din. u— Nevaren spor zaradi dediščine. Včeraj ?o iz fceliimelj pripeljali na kirurgifni oddelek težko poškodovanega 24'etnega po-sestnikovega sina Ivana Piškurja. Doma so že dalje časa vladali med sinovi in očetom sj>ori glede tega, kdo bo dobil dediščino. Precej sitnosti je domačim prizadeval zaradi tega sin Ivan. in ko so se včeraj »pet razvneli prepiri zaradi tega, so ga oče in dva brata napadli in pošteno pretepli, tako da je fanit odnesel nekaj hudih poškodb po glavi. u_ Tri mesece. Danes je moral kirurgič- nd oddelek sprejeti »pet tri žrtve nesreč, ki so se prigodile pri delu. Iz Ribnjega pri Radovljici so pripeljali v bolnišnico 22 letnega Janeza Feriana, ki ga ie pri delu zagrabila cirkularka in mu močno poškodovala levico. Iz Homca pri Kamniku je moral iskati pomoči v bolnišnici H4Mni delavec Alojzij štupar, kateremu je gonilni jermen v tovar ni Titan odtrgal delnico nad komolcem-^ Iz Lok pri Mengšu pa je bil sprejed v bolniško oskrbo 24Ietni ključavničar Lovrenc Rakete, kateremu je pri delu odletel kos železa in mu nevarno ranil čeljust. u_ Lužiškosrbski dijak Jakob Mič, ki je z notico v našem tistu prosil podpore, se je v našem uredništvu izkazal s sokolsko legitimacijo in prepi®om gimnazijskega spričevala. Uiredn'«tvo pa je medtem preverilo, da prebiva Jakob Mič že od leta 1932. v naših krajih in ie bil v treh službah, ki pa ;ih ie z veliko lahkomiselnostjo izgubil. Zdaj hodi z nekim pajdašem po Ljubljani in obiskuje razne gospode. Razumljivo- da po takšh informacijah ne moremo Jakoba Miča nikomur priporočati. u— Pusto'ovščine 18-letnega Holandca. Pred dobrim tednom je pniromai v Ljubljano mladi p!avo'asi, na pogled še precej simpatični 181e-tni Jan Hornweg po rodu '"z Haaga Policija ga je prijela v neki zakotni mestni gostilni. ko je prodajal v družbi z nekim mladim Čehom iz Bratislave gos»tom razglednice. Značilno je. da si je dal ta mladi Holandec natiskati okrog tisoč takih razglednic v cirilici in je na ta način izvabljal od gostov denar: češ da je holandski študent, ki potuje peš po svetu, da srtudira zgodovino narodov. Obenem Pa je apeliral, da gostje to karto odkupijo in mu po dobri volji pomagajo z denarjem. Naznanjal je na karti, da je do sedaj prepotoval že Nizozemsko, Nemško, Dansko. Švedsko, Norveško, Finsko. Estonijo, Letonijo, Litvanijo. Poljsko, Češkoslovaško. Francosko, Švko. Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Res pravi »leitcči Holandec«, ki je že v mladih letih videl toliko sveta. Seveda pa so policijski organi bolj skeptični glede teh izjav in mu iviso verjeli. Po zaslišanju je mladi Jan priznal, da ima vsega šrtiri razrede meščanske šole za seboj-Iz Švice pa so dobili za njim pisanje, da je bil od tam za zmerom izgnan zaradi potepanja. Tudi pri nas ni mogel nadebudni Holandec predolgo letati po svobodi. Ko je odsedel osemdnevno predpisano sodnijsko kazen, so ga danes še enkrat zaslišali na policiji, nato pa čaka mladega Jana Horn-wega CHumveg!") izgnanstvo iz naše države- Mladega Čeha. ki ni skrival, da je samo mon^erski vajenec, pa so brez na dal jnega izpustili, ker se je izkazalo, da je pri vsem nedolžen. u— Plesna vaja slušateljev abiturientske-ga tečaja bo v petek 27. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. TE l. 21-24 K I N O 24 MATICA Iz Celia Danes pos.ednjič! Vese.e muzlialne burke STAN LAUREL - OLIVER HARDY CIGANSKO DEKLE TEL. 27-30 SLOGA BORIS KARLOF v napetem filmu za močn'- živce ČRNA SOBA UNIOif Prekrasen film z ELISSO LANDI TE t. .. 22-21 «l_ »Konjeniška patrolac. Ljubljanska drama je uprizorila v torek v celjskem gledališču Langerjevo »Konjeniško patrolo«, dz življenja češkoslovaških legijonarje-v februarja 1919. v Sibiriji- De'o je pisano iskreno, toplo in učinkuje neposredno, učinkovito pa postane prav za prav šele v tret- l držijo v dimu. Ko izpuhti voda, se o'g droga nabere elastična kaučukasta kožica. Ta postopek se naglo ponavlja. Seveda zahteva to delo precej truda, dobimo pa zato izvrsten kaučuk, ki nadkrilju-je vse druge vrste. Kaj daje tej »novi prožnost? Saj moremo kaučulk raztegniti za 9000% njegove prvotne dolžine. Tu gre za poseben sestatv kaučukovih molekul. To vidimo po tem. da se raztegnjen keuučiuk ogreje, čim pa popusti, se spet ohladi. O pravem vzroku tega si kemiki Se vedno razbijajo glave. Velikega pomena je, kakor smo že omenili, vulkanizaci. ja kaučuku. Postopek obstoji v tem, da kaučukovo maso zgnetemo z žveplom in ugrevamo zmes na 140° C. Postopek je odvisen od množine žvepla. Izkazalo se je, da more kaiučuk sprejeti nase največ en atom žvepla na en izpremenaflti gradbeni Slement. Dejstvo, da požre kaučuk toliko žvepla kolikor dvojnih vezi ima, vsiljuje nekaterim domnevo, da žveplo popolnoma spremeni kaučukov ustroj. Vendar pa se je iaflcazaLo, da se vulkanizirana roba hitreje stara kakor nevulkanizirana. Mnoge države so za izdelavo kaučuka uporabljale naJraztti/čmejSe metode, potem ko so razni kemiki na svoj način skuSali razkužiti njegove lastnosti. Omenimo naj, da so se po končani svetovni vojni laboratoriji vseh večjih držav oprijeti prohUe- jem dejanju. V dobri režiji g. Krefta &0 se predvsem uveljavili gg. Levar. Jan. Potokar, Sancin, Skrbinšek in Bratina. Uprizoritev je imela predvsem igralski uspeh. Ob koncu dejanja so zopet spuščali napačni, neizreza* ni zastor in ga ob aplavzih dvigali, namero da bi se bili igralci prikazovali pred izrezanim zastorom. Take napake bi lahko končno vendar že izostale. —R.P. e_ Tečaj za vzgojo otroka na Ljudskem vseučilišču v Celju. Drugo predavanje bo dane« s temo »Otrok ob vstopu v šolo*. Predaval bo prof. dr. Franjo žgeč. e— Umrla je včeraj v celjski boiniišm1« v starosti 54 let žena železniškega zvanični-ka v p. ga. Marija Benčičeva. roj- Mezgečeva. s Sp. Hudinje. Pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. e— Dr. Jabornegg umrl. Na Dunaju je umrl v nedeljo bivši celjski župan dr. Henrik Jabornegg, odvetnik v Gradcu. Pokojni je otvoril L 1895- v Celiu odvetniško pisar no. Nekai let pred vojno je ]>os4al celjski župan. To funkcijo je obdržal do prevrata, nakar se ie preselil v Grade«. Dobo njegovega županovanja v Celiu karakterizira ostra nacionalna in gospodarska borba naJrih narodnih nasprotnikov z zavednim slovenskim življem. e_ Andrejev sejem. V ponedeljek 30. t. m. bo v Celju pod imenom Andrejev »eiem znani živinski in kramanski sejem. e— Sošolec ga je sunil z mostu v potok. Ko je šel 71etni rejenec Franc Kozlevčar iz Zavrha pri Dobrni v torek opoldne v šolo, ga ie njegov sošolec na nekem mostu 'nimL Kozievčar je padel 7 mostu v potok in priletel z glavo na kamen, pri čemer si je prebil lobanjo. Deoka &o prepeljali v celjsko bolnišnico. ___. _ _ e_ Kino Union. Danes ob 16.30 m 20.30 veletilm »Mesto Anatok z Gustavom Froh" lichom in dve predigri. e— čajanko z miklavževanjem pnre-de 5. decembra ob 20. uri v »Unionu« trg.-priv. nameščenci. Vabljeni! KINO METROPOL. Danes »ABECEDA LJUBEZNI« in nov Foxov tednik. Iz Maribora a__ Gregorčičeva razstava. Studijska knjižnica je v svoji čitalnici priredila razstavo Gregorčičevih del, rokopisov in važnejšega slovstva o njeni- Razstava je odprta v običajnih uradnih urah do 5. decembra- Vstopnine ni. . .. a— Mestna p^ glavarstvo poziva hišne posestnike, njih namestnike in hišne upravitelje in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu zapro vrtne in dvoriščne vodovodne naprave in jih tako obvarujejo poškodb zaradi mraza. Glede basnih vodovodnih instalacij je iz istega razloga ob nastopu mraza, paziti, da bodo okna na hodnikih dn v kletnih prostorih zaprta, jas-ški z vodomeri pa vedno snažni. a_ Poročila sta se včeraj v frančiškanski cerkvi v Mariboru gdč. Anica Seršen iz Ljutomera, in Zvonimir Inkret, posestnik in lesni trgovec v Krčevini pri Mariboru-Čcsititamo! a_ poj mUijona za mariborske siromake V torek zvečer je bila na rotovžu širša seja moriborske Pomožne akcije, na kateri je obširno poročal mestni predsednik dr. Juvan. Iz njegovega poročila povzemamo naslednje štfevilke: dohodki Pcmožne akcije so znašali r preteklem letu 556.382 Din, izdatki pa 555.801 Din. Iz sredstev Pomožne akcije se je podprlo 814 družin s skupno 2442 osebami. 120 do 130 delavcev je bilo skozi vse leto zaposlenih iz sredstev Pomožne akcije ter so se izvršila razna komunalna dela, kakor regulacija Poljske, Aljaževe. Foševe, Beograjske ulice in Tomšičevega drevoreda. a— Avto — skoro v Dravo. Na Ruški cesti je zavozil nekti tovorni avtomobil, hoteč se izogniti nekemu kolesa-rju. v železno cestno ograjo in jo podrl. Avio je obviisel na robu ceste in kmalu bi se bil zvrnil po 40 metrov globokem, strmem pobočju v Dravo. Ker avtfa šofer sam ni mogel spraviti zopet na cesto, je moral poklicati gasiilce, katerim se je posrečilo spraviti vozilo na cesrto. Avto in ograja sta bila močno poškodovana, vendar pa čudno naključje nd zahtevalo večje nezgode. ma izdelave kauču'.:& iz methjlizoprena, seveda pa skušajo drug pred drugim skrivati svoje državne patente glede tega. Dandanes izdelujejo na primer Nemčija, Poljska in Rusija svoje sintetske kaučuk e iz butadiena, ki ga pridobiva Nemčija iz acethylena, torej iz karbida, Poljska in Rusija pa iz krompirja — soveda alkohola. Nemški patent se imenuje Buna. Povsem svojo pot so šli Američani. Namesto methylne skupine vidimo v njihovi formuli za kaučuk hlor. Hloropren se je izkazal kot izboren »kaučukotvoren« ogljikovodik. Ameriške tvomice Dupont so krstile tak kaučuk Dupren, Rusi pa so ga od njih prevzeli in ga imenovali »ovpren. Bodočnost bo &:!e dokončno odkrila različne vrste kaučuka in jih izboljšala; za zdaj je znano, da so izhodne snovi alkohol ali acetilen. kar tvori osnovo •vsem državam za nadaljnje delo na tem področju. Problem obstoji v tem da se prepreči staranje kaučukovega materiala in da se mu ohrani potrebna prožnost. Lepo predavanje g. v.euč. prof. Rebeka je imelo poljudno znanstven značaj in je nudilo dovolj vpogleda v obdelovanje te snovi, ki mu pritiče danes tolikšen pomen zlasti v avtomobilski industriji. Gospodarstvo Pred novo emisijo zapiskov blagajniških »Jutro* ](.- 2« poročalo da je vlada pred dnevi odobrila uredbo o izuaj »uju blagaj-niških zapiskov do vsote 1 milijarde D.u to dosedanji aieilbi od 2. januarja t. l. je bila izdaja državnih blagajniških zapiskov omejena do vsot*- 500 milijonov Din. sedaj pa »e ta vsota poveča na 1 milijardo. Kakor poročajo iz Beograda, naj bi nova emisija blagajniških zapiskov služila istemu namenu kakoi dosedanje emisije, to je okrepitvi obratnega kapitala glavne državne blagajne in likvidaciji ostanka letečega dolga, pa tudi finansiranju javnrb del. S posebnim odlokom finančnega ministra o misiji nove transe blagajniških zapiskov bodo najbrž izvršene tudi nekatere spremembe glede rokov in obresti. V začetku letošnjega leta je bila. kakor znano, izvršena prva emisija takih blagajniških zapiskov. Izdanih je bilo najprej za 20 milijonov Din trimesečnih zapiskov z obrestno mero 4°/o. I'o uspeli emisiji te prve t.ranše je finančno ministrstvo izdalo še 8 in 12-meseone zapiske z obrestno mero 4.25 odnosno 4.5n/o. tako da je sedaj izkoriščen ves kontingent 500 milijonov. Glede na povečano likvidnost na našem denarnem trgu in zaradi povoljnejšega razporeda zapadlosti posameznih tranš bodo poleg dosedanjih tri, šest in dvanajstnieseč-nih zapiskov izdani zapiski z daljšim rokom nego eno leto, ki se bodo tudi ugodneje obrestovali. Tudi ti novi zapiski se bodo lahko lomhardirali pri Poštni hran lnici in pri Državni hipotekami banki. Likvidnost na denarnem trgu. Medtem ke v-lada na našem trgu dolgoročnega kapitala še vedno precejšnja napetost in se giblje obrestovanje državnih papirjev pri sedanjih tečajiih na višini okrog 8 do 8.5°/o. je obrestna meTa na kratkoročnem in srednjeročnem denarnem trgu mnogo nižja. To nenormalno stanje, ki traja že nekaj let. odkar se je v teku ozdravljenja naše kreditne krize pojavila večja likvidnost na denarnem trgu. je izkoristilo finančno ministrstvo s tem. da je pričelo za državo izdajati srednjeročne in krat-koročne državne papirje. Za te papirje se zanimajo zlasti denarni zavodi, ki iščejo danes po slabih izkušnjah iz dobe navala vlagateljev predvsem kratkoročne in srednjeročne naložbe. Pomanjkanje možnost! takih naložb v naši državi je izkoristilo^ finančno ministrstvo, ko je začelo izdajati kratkoročne in srednjeročne državne obvoznice. Tako je finančno ministrstvo v teku enega leta z emisijami teh vrednostnih papirjev absolviralo na našem denarnem trgu že 800 milijonov Din, in sicer 300 milijonov z izdajo 5% petletnih obveznic za financiranje jnvnih del (3 tranše po 100 milijonov) in 500 milijonov z izdaj;« blagajniških zapiskov, in sicer 4 odstotnih trimesečnih. 4.25 odstotnih šestmesečnih in 4.5 odstotnih enoletnih zapiskov. Navzlic temu. da je država v enem letu nnjeln na denarnem trm 800 milijonov Din ter tako Zlato spravljamo domov Poslednji izkaz Narodne banke zaznamuje povečanje zlate podlage za 1.9 na 1597.7 milijona Din; pri tem vidimo, da se je zia* to v t resor jih Narodne banke povečalo za 10.8 na 1541.65 milijona Din. dočim se je zlato, deponirano v inozemstvu, ponovno skrčilo za 8.8. na 56.2 milijona Din. Zadnje tedne opažamo, da Narodna banka v poSpe-šenem tempu prenaša zlato iz inozemstva r našo državo. Račun zlata, deponiranega v inozemstvu. se je namreč od 15. novembra skrčil za 39.1 milijona Din, tako da imamo sedaj v inozemstvu le še za 56.2 milijona Din zlata, dočim se je z'ato v trpsorjih Narodne banke v i&tem časn povečalo za 51.7 mi'ijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se v poslednjem tednu povečale za 3.5 na 571.3 milijona Din. Prav tako je narasla zaloga kovanih novcev in sicer za 23-2 na 366.8 milijona Din tako da je bilo 22. t. m. v oktobru za 883 milijona Din kovanih novcev (to je za 55 mik ionov manj nego lami in za 145 milijonov mani nego pred dvema letoma). Posojila so s« le neznatno povečala za 1.1} na 718.0 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil za 173.3 na 5024.2 milijona Din in je bil pri tem za 272 milijonov večji nego pred enim letom in za 798 milijonov večji nego pred dvema letoma. Vzp°re(ino z zmanjšanjem obtoka eo narasle obveznosti na pokaz za 219.1 na 1851.0 milijona Din. Predvsem so se povečale naložbe na žirovnih računih, in sicer za 135 3 na 975.0 milijona Din (lani 800.6). Vrednost zlate pod'age skupaj s prenv.jo je znašala 22. t. m. 2053 milijonov Din. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na po kaz pa 29.86% (prejšnji teden 30.03). Kritje v samem zlatu v tresoriih Narodne banke pa je znašalo 28.81% (28.80). Uredba o oddaji sladkorja za slajenje mošta Na predlog finančnega ministra je ministrski svet izdal uredbo o dodeljevanju sladkorja brez plačila državne trošarine za vinski mošt. Uredba se glaSi: čl. 1. Za vinski mošt letnika 1936. se sme oddati sladkor brez plačala državne trošarine v svrho povečanja sladkorja v moštu. Ta sla>d(kor je prost tudJ bano-vinske in občinske trošarine. Sladkor mora biti denaturiran. Cl. 2. V ta namen se lahko nabavi sladkor brez plačila trošarine samo iz državnih sladkornih tvornic ali iz skladišč teh tovarn ustanovljenih v ta namen. Cl. 3. V smislu določb 61. 2. zakona o vinu in čl. 4. pravilnika za izvršitev vin. skega zakona se lah 'o dovoli nakup rfad-kiorja brez plačila trošarin? za dodatek vinskemu rrofitu v količini največ 4 kg x ""10 1 vinskega mošta. I pobrala odvisna sredstva, se likvidnost nt zmanjšala, kar st Kaže zlasti v stalno naraščajočih (brezobrestnih) žirovnih naložbah pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Privatni žirovni računi pri Narodni banki in čekovni računi pri Poštni hranilnici presegajo že 2 milijardi Din, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave v milijonih Din): žirovni rač. čekovni rač. pri Nar. banki pri poštni hran. 22. nov. 31. okt. 1931. 324 701 1932. 611 893 1933. 687 1044 1934. 719 1036 1935. 801 1158 1936. 975 1244 To likvidnost povzroča deloma uredba o zaščiti denarnih zavodov ki daje zaščitenim zavodom le omejene možnosti za plas-man sredstev iz novih vlog. ker se tu zahtevajo le zelo kratkoročne naložbe. Pa tudi denarni zavodi sami so sedaj zelo previdni pn obrestonosnem nalaganju svojih likvidnih sredstev. Ker pa so možnosti za kratkoročni plasman zelo majhne so pri-morani držati znatne zneske brezobrestno na žirovnih računih pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Sedanja likvidnost je torej vsaj deloma umetno izzvana z določbami uredbe o zaščiti denarnih zavodov v znatni meri pa je tudi posledica nesrečne politike Narodne banke, pri kateri naši denarni zavodi ne najdejo nikake sigurne za-slombe za primer nenadne potrebe po likvidnih sredstvih Narodna banka danes ne nudi denarnim zavodom nobene garancije, da bodo. četudi ne izkoriščajo odobrenega kredita, v primeru potrebe lahko izkoristili ta kredit. Le tako je razumljivo stanje v naši državi, ker vlada na eni strani velika obilica brezposelnih denarnih sredstev, na drugi strani pa je še vedno zelo težko dobiti kreditov tudi za solidne posle, zlasti kredite in posojila za daljšo dobo. Mnenja smo. da se možnosti države za emisije kratkoročnih in srednjeročnih papirjev ne bi prav nič zmanjšale, če bi se odstranile ovire, ki danes ne dopuščajo normalizacije kreditnega poslovanja kajti oživljenje kreditnih poslov bi mnogo pripomoglo k splošnemu oživljenju gospodarske delavnosti, kar bi končno prišlo v prid predvsem državi. Ce se državi sedaj nudi nova možnost za najetje kratkoročnih in srednjeročnih denarnih gredstvv. potem bi bilo morda na mestu, če bi se vsaj del teh sredstev rezerviral za pomoč onim denarnim zavodom, ki so zaradi likvidacije kmečkih dolgov v svoji likvidnosti hudo prizadeti, bodisi da se porabijo v ta namen. da ti najhuje prizadeti zavodi dobe po nizki obrestni meri lombnrdna posojila. aH pa da država tem zavodom predčasno izplača v gotovini vsaj del onih obveznosti. ki jih prevzame z odpisom kmečkih dol-crov. Cl. 4. Dovoljenja za izdajanje sladkorja brez plačila državne trošarine, za slajenje vinskega mošta bo izdala pristojna finančna direkcija. Cl. 5. Pogoje za izdajo dovoljenja za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta in nadzorstva nad uporabo v ta namen izdanega sladkorja bo predpisal finamčmi mi-nisto- Gospodarske vesti = Motorni vlaki za progo Beograd — Dubrovnik. Da se pospeši promet m omogoči udobnejše potovanje na ozkotirni progi Beograd — Sarajevo — Dubrovnik, je generalna direkcija državnih železnic že prej razpisala licitacijo za nabavo sedmih motornih kompozicij za ozkotirne proge. V zvezi s tem sta te dni odšla v svrho nabave čim točnejših informacij o tej nabavi in drugih podrobnostih v Madžarsko generalni direktor državnih železna« g. Naumovič in žel. direktor g. Jeršič z načelniki strojnih oddelkov. V Madžarski so namreč že v rabi motorni vagoni za ozkotirne železnice, ki se izdelujejo v tamkajšnjih tovarnah. V Ganzovi tovarni so si zastopniki naše železniške uprave ogledali oddelke za izdelavo motornih vagonov normalnega tira modernega tipa aerodinamične oblike. V državni delavnici madžarskih železnic so si ogledali br»ovozno lokomotivo lahkega tipa, ki je na poskušnji v Nemčiji pokazala odlične uspehe, saj je dosegla hitrost 120 km na uro. Ker nemerava naša železniška uprava na glavnih progah nabaviti več teh lokomotiv, se je dogovorila, da jih bo preizkusila tudi pri nas. Zastopniki naše železniške uprave so imeli priložnost videti, kako vozijo motorni vagoni, ki so jih Madžari nalašč za ta namen dali v promet od Budimpešte do Miškoljca in kjer so motorni vozovi na tem delu proge dosegli hitrost 110 km na uro. Od tega kraja pa do Lilienfurdeja se je vršnla poskusna vožnja tudi z motom rni vozovi za ozkotirne železnice (76 cm). Naposled so si ogdeda-li tudi državno delavnico v Deusgyem. ki dobavlja železniška osišča, ban da že in podobno. Kot gradivo za izdelavo teh delov se v glavnem rabi železna rud« iz Ljubije in ferosilicij iz Jajca. = Jugosjovenski les za NLzozemsko. Kakor poročajo iz Šibenika se je tam mudil predstavnik velike uvozne tvrdke za les, ki se je po ogledu Šipadovega skladtišča odpeljati v Sarajevo zaradi sklepanja prodajne pogodbe za dobavo velikih količin bukovega, jelovega in orehovega lesa. V Ši-padovem Skladišču v Šibeniku vlada zadnje tedne velika živahnost, ker se spričo znatnih prodajnih zaključkov stalno naklada les za izvoz v inozemstvo. = Družba »Ustiprača« bo prijela znova obratovati. Boljši izgledi za vnovčenje lesa so dali delničarjem »Ustoprače* d. d. za Surrrtko industrijo v Beogradu povod za sklicani« občn°ge zbora, na ka- terem bodo sklepali, da se ukine likvidacijsko postopanje in da se obnovi obratovanje. = Zmanjšanje brezposelnosti v ČSR. Češkoslovaška statistika brezposelnih delavcev zaznamuje znatno zmanjšanje brezposelnosti. Letos v oktobru je znašalo število brezposelnih delavcev le še 439.300 nasproti 601-400 pred enim letom, število zavarovanih delavcev in nameščencev pa je naraslo na 2,413-000 (lani 2.241.000). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Dularja, trgovina z mešanim blagem, agentura in komisijska trgovina na Viču. Tržaška 28 (poravnalni upravnik Jože Rus, ravnatelj zemlj. knj. v p-Ljubljana VII. Lepodvorska 3; poravnalni narok 2. januarja ob 9, prijavni rok do 28. decembra) = Licitacije. Dne 26. t. m. bo v pisarni komande 39 pešadij'kega polka v Celju javna ustmena pogodba za nabavo čebule, kisa, zrnate kave. čaja, praženega ječmena in kavinih konzerv. Dne 14. decembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za nabavo raznega kovinskega materijala. aftorze 25. novembra. Na ljubljanski borzi sta popustila ofi-cietaa tečaja Londona in Trsta. V privatnem kliringu je bil promet v avstrij. skih šilingih po 8.64, dočim so se angleški funti nudili po 241.25. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po &-57. v angleških funtih po 241.6250 v grških bonih po 31.75 in v klirinških nakaznicah na lire po nižjem tečaju 2.4625. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.0950, v Beogradu 14.0352 in v Zagrebu 14.04, odnosno za 15 december 13.97. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil promet v vojni škodi najprej po 380, pozneje pa po 377 (v Beogradu po 378). Nadalje so bili zaljučkl v 7«/« Bla:rovem posojilu po 77 in v 8"/o Blairoveim posojilu po 86.75 in 87. IW>Vb!f Ljubljana. Amsterdam 2350.66—2365.26 Berlin 1743.03—1756.91, Bruselj 733.20— 738.27, Curih 996.45—1003.52. London 211.90—213.96, Newyork 4304-76—4341.07 Pariz 201.79—203.23. Praga 153.44— 154.54, Trst 227.70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.25, London 21.2925, Newyork 435, Bruselj 73.5750, Milan 22.9250. Amsterdam 235.75, Berlin I75, Dunaj 76.10. Stoc'iholm 109.80, Oslo 107, Kobenhavn 95.05 Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 85-75, Atene 3.90, Aparati za brušenje Allegro Najfinejše jedi izgube na »vo jem čaru, ako so slabo serri-rane in nelepo raz se kan t. Brusllec nožev ALLEGRO mod Original brut-1 enako dobro ar'.aVfce kaker tudi kuhinjsSi-in žepne noz-. To Je edini aparat. ki Je praktičen. soliden tn učinkovit, s" pomočjo svojih štirih vdelanih kamnov in *vo Joga valovitega gibanja bru<-l brezhibno. Cena Din 75.— Odtrgan vrn, sla bo striženje laf! Tako delo dela Jo tope škarje. MaJt čudoviti aparat AMegro »model Rapld' Vam omogoči, aa Imate vedno o-stro nabruSene Škarje pri roki. Neobhodno po trebne gospodinji. krojačičl brlvev ttd. Cena Din 75— Prodaja ee v vseh trgovinah te rtroke. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 377—380, 4°/» agrarne 49.50—50.50, 6% begluSke 69—70, 6% dalm. agrarne 65—65.75, 7«/» invest. 85-75 M., 7% Blair 76—77, 8"/« Blair 86-75—87; delnice: PAB 192—195, Trboveljska 210—27O, šečerama Osijeik 159—160, šečerana Vel. Be!!kerek 700—900, Dubrovačka 240—320 Jadranska 360 den., Našice 800 bi., Gutman 50 den., Danica 40 den., Is is 17.50 dem. Beograd. Vojna škoda 377-50—378 (378) za dec. 376.5O—377.50, 6%> begluške 69.75 —70 (69.40), 7®/9 stabiliz. 84 desn., 7«/« Drž. hip. banka 88.50 bi., 7% Blair 76.50 —76-75, 8°'o Blarir 86.75—87.50, Narodna banka 6980—7050 (7000), PAB 195—196 (194.50—196), igovna tržišča ZIT0 + Chicago, 25. novembra. Začetna tečaji: pšenica: za dec. 117.50, za maj 115.875. za julij 105.625; koruza: za dec. 105.25, za maj 98.25, + Novosadska blagovna borza (25. L m.) Tendenca stalna Pšenica (78 kg): baška in banatska 153 — 156; sremska in slavonska 154 — 156: baška ladja Tisa 161 — 163: lat^ja Begej 161 — 162; ladja Kanal 158 — 160; baška in bainntsfka, ladja Dunav 159 — 161; sremska ladja Dunav 160 — 162; sremska ladja Sava 159 — 1<50. Rž: baška 125 — 127.50 Ječmen: baški in srem-ski, 64 kg 110 — 112.50; jani 68 kg 122.50 — 125 Oves: baški. sremski un slavonski 102 — 104 Kornia: baska in srem»ka 100 _ 102. banatska 98 - 100 Moka- baška in banatska 237.50 — 247.50; »2« 217.50 — 237-50; »5« 197.50 — 207.50: »6« 177-50 — 187.50: »7« 140 — 150: »8« 105 _ 110. Otrobi: baški, sremski. banatski 77 — 82. Fižo|: baški beli brez vreč 210 — 215; z vrečami ladja 217.50 — 222.50. + Budimpegtanska tenninska borza (25. t. m.). Tendenca prijazna: koruza: za maj 12.22 — 12.24. BOMBA2 + Newyork, 24- novembra. Tendenca stalna. Zaključni t«č*fr: m dec. 11.68 za orni 1L57 (K«L KEKSI BISKVITI ČAJNA PECIVA • OBLATI V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH Mladinske zbirke Tiskovne zadruge ZMifee po 25 Din. L zbirka dve knjigi: Z začarane police (po izberi) in Kalaman-darija. n. zbirka dve knjigi: Z začarane police (po izberi) — in Pisani oblaki. HL zbirka: Z začarane police — Vaštetova Pravljice — Pisani ohhuki. IV. zbirka: Kako so ae vragi ženili — Bob in Tedi. V. zbirka: V deželi Cirimurcev — Ka»'o so se vragi ženili. VI. zbirka: Z začarane police — Tolovaj Mata j. VH. zbirka: Deček brez imena — Pisani dblaki. VtH. zbirka: V deželi člrimurcev — Zgodbe kraljeviča Marka. IX. zbirva: Kako so se vragi ženili — Kalamandarija — Pisani oblaki. X. zbirka: Zgodbe kraljeviča Mar. ka — Bob in Tedi — Pisani oblaki. XI. zbirka: Tolovaj Mataj — Zgodbe iaralje-viča Marka. Zbirke po 50 Din. I. zbirka: štiri knjige. Z začarane police (po izberi) — Pisani oblaiki — Bob in Te3i. n. zbirka: pet knjig. Z začarane police (po izberi) — Bdb in Tedi. in. zbir -a: pet knjig. Z začarane police — V deželi čirimurcev. IV. zbirka: Z začarane police — Deček brez imena — V azijskih puščavah. V. zbirka: dve knjigi. Z začarane police (po izbiri) — Tolovaj Mataj — Zgodbe kraljeviča Marka. VT. zbir-a: Tolovaj Mataj — Deček brez iimena — V deželi Čirimurcev. Vn. ibirka: Bob in Tedi — V deželi Ci-rimuroev — Vaštetova, Pravljice — Kako so se vragi ženili VUI. zbirka: V azijskih puščavah — Boj za Mount Eve. rest. IX. zbirka: Zadnja pot Viapitana Scotta — Knjiga o Japons'ii. X. zbirka: Junaki prekooceanskih poletov — Knjiga o Japonski — Angelin Hidar. Zbirke po 100 Din. I. zbirka: Dolgouhi Jeroejček — Princesa o pomaranči — Kako in druge živalske zgodbe — Mihec in princ Lennbar — Čarobni studenec — Božične pripovedke — Vilinake gosli — O srečnem krojaču — Bili so trije velikani — Pisani dblaki. n. zbirka: Pisani oblaki — Bob in Tedi — V deželi Čirimurcev — Zgodbe kraljeviča Marka — Vaštetova, Prajvljice — Deček brez imena — O srečnem krojač« — BiH so trije velikani, m. zbirka: Tolovaj Mataj — Kašo so se vragi ženili — Kalam ardarija — Pisani oblaki— V deželi čirimurcev — Angelin Hidar — Bob in Tedi IV. zbirfta: Zgodbe kraljeviča Marka — Kalamandarija — Tolovaj Mataj — Kako so se vragi ženili — Deček brez imena — V deželi Čirimurcev — Z začarane police. V. zbirka, pet knjig: Z začarane police (po izberi) — Vaštetova, Pravljice — Bob in Tedi — V deželi Čirimurcev. VI. zbirka pet knjig: Z začarane police — Pisani oblaki — Kalamandarija — Vaštetove, Pravljice — V deželi Čirimurcev — Zgodbe kraljeviča Marka. VEL zbirka: May, Old Surehand, dva dela — Junaki prekoocenaskih poletov. VH. 2fbirka: V azijskih puščavah — Boj za Mount Everest —Zadaja pot kapitana Scotta — Knjiga o Japonski. Zbirka za 150 Din: Sienkiewicz, Z ognjem im mečem in Potop, 2 knjigi. Kdor kupi eno navedenih zbirk, doba zname. nito Langerjevo mladinsko knjigo >Pes II. čete« vezano za znižamo ceno 50 Din. Te zbirke se naročalo v knjigarni Tiskov, ne zadruge v Ljubljani, šeletvburgova lil. 3 in v njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova 13. OBRTNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o.o. ZANAISKA BANKA KRALJEVINE 3UQOSLAVI3Ea. d. Delniška favnlc« Dm 75,ooo 000 — Udelciaa države Din 30.ooo.ooo*— PODRUŽNICA V L3UBL3AN1 GAJEV« ULICA 6 Račun pri Poštni hranilnici St 14003 — Telefon 20-30 sprejema na obrestovanje »$?ld Cas raipoloiljhr« vlos* na tekoče račune po 3 "/., n« vložne knjižice po 4 */„ na leto; vezana vloga na tekoče račune in na vložne knjižice na 3mesečno odpoved po 4 7,Tin na 6 mesečno odpovep po 5 Obresti se pripišejo glavnici 30 junija in 31. decembra. Stare In nova »lote Sw vlasatelj«m na razpolago brez vsakih omejitev. Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice. Za izvoljencem je šla pod vlak Ana Karnekarjeva je Izkrvavela In v bolnišnici umrla Maribor, 25. novembra Davi 90 našM na železniških tračnicah pri Limbuikem gozdu, nekako 150 metrov bližje Studencev kjer je pretekli četrtek skočil pod vlak slrikarski pomočnik Franc Zurner, 19-Jetno tovarniško delavko Ano Kannekerjevo, sitanujočo v Studencih. Kot-nikova ul. 6. Kamekerjeva je šda v samomorilnem namenu pod vlak, ki pelje aju-traj v Dravsko doMno. Obležala je na tračnicah s prerezanima nosrama, kakor je bilo tudi s Fnaincem Zunvrom. Reševalci 90 jo takoj odpremiM v splošno bolnišnico- Karnakerjeva je bila Žumrova zaročenka in je hotela najti smrt na istem mestu kakor njen dragi. Sirota je ob pol 12. podlegia poškodbam. S seboj je vzela skrivnost o svojih odnošajih s pokojn'm slikarskim pomočnikom Francom Zumrom, čigar tragična smrt jo je očividno tako pretresla. da si je hote končala življenje ravno tam, kjer si ga je njen ljubimec, ki .ie pretekli četrtek šel v smrt iz obupa, ker so se odnošaji z njo v zadnjem času ohladili. Karnekerjeva je očividno čutila krivdo ter si je izbrala pot prostovoljne smrtii. P 0 P t V nekaj vrstah Naš nogometni savez je dobil ponudbo od francoske nagometne federacije za mednarodno tekmo med Francijo in Jugoslavijo, ki bi se vršila 13. decembra v Parizu- Naš savez še ni storil tozadevnega sklepa. Za nedeljske ligaške tekme so določeni naslednji sodniki: V Zagrebu Conoordia : Ljubljana V asa Stefanovič, Gradjanski : Slavija (S) D joka Popov ič, v Beogradu: BASK : Jugoslavija Nenkovič, v Splitu: Hajduk : Hašk Rakič in v Osijcku; Slavija : BSK Neverkla. L 12. t. 1. vsakoletni »Tek uedrinjenja«. Fri-| poročamo vsem našim klubom, da na to prireditev pošljejo svoje tekmovalce. Na dopis SK Korotana, se bo odgovorilo pismeno. Naknadno smo odobrili termin za klubsko tekmo SK Kovinarja z Jesenic. Obveščamo vse klube, da bodo te dni prejeli ček. položnice za poravnavo zaostale, kakor tekoče članarine. Isto smo poslali vsem jeseniškim klubom potrdila za brezplačen zdravniški pregled. JZSS. Zbor smušklh učiteljev. Redna seja in sestanek zbora danes ob 20.30 v savezni pisarni. Radi važnosti seje se odborniki naprošajo, da se iste udeleže točno in polno-številno. posebno R. Stopar in J. Cernič. Članstvo pozivamo, da čimpreje poravna članarino za tekočo sezono ter predloži svoje izkaznice v potrditev. Iz SK Ljubljane. Od 14.30 dalje obvezen trening za prvo skupino. Igralo se bo na dva gola. Vsi in točno! SK Ljubljana. Seja finančnega odbora danes ob 17.30 v tajništvu. Ker je seja zelo važna, se naprošajo člani fin. odbora, da se iste gotovo udeležijo. SK Reka (smučarska sekcija). Sestanek članov drevi ob 20. v klubski garderobi na igrišču ob Tržaški cesti. Istočasno sprejemanje novih članov. Redni članski sestanki bodo odslej naprej vsak četrtek ob 30. M»to-tam. Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije. Pozivljejo se vsri kolesarski klubi na ozemlju dravske banovine, da čimprej javijo tajništvu saveza: Milan Antonih. Zagreli, Nova cesta 122. svoje točne naslove. Službene objave GZSP. Dopis SK Kovinarja, Jesenice, se vzame na znanje Potrjujemo prejem statističnih podatkov od SPD in TP Kranjska gora, isti se odstopijo propagandni sekciji GZSP. da jih. ko prejmemo te podatke še od ostalih naših klubov, vpošteva v skupnem poročilu, ki ga bomo potem v celoti objavili v časopisju. Dopisa SK Bohinja se vzameta na znanje. M delegata na njihov redni oMni zbor te določi predsednik lovaril Me Cmfeavfe. AfiK Primorje Ljubljana Ja Sokol Ljubljanski Sokol opozarja in vabd evoi« članstvo in vse prijatelje sokolstke mladins na javni telovadni nastop društvenega naraščaja, ki bo v nedeljo 29. t. m- ob 16. v društveni telovadnici v Narodnem domu. — Članstvo se nadalje poziva, da se udelefi polnoštevilno »kupne proslave 1. decembra, ki jo priredi Sokol<&ka župa na predvečer 30. L m. ob 20. v veliki dvorani Sokoliskega doma na Taboru. Udeležba v krojih, ie on', ki nimajo kroja, se lahko udeleže te skupna proslave v cavitai obleki z znakom. _ Na praznik uedinjena 1. decembra pa bo v društvena telovadnici v Narodnem domu oh 11. slavnostna seja društvene uprave in prednjaškega zbora s svečano zaobljubo no vega članstva, prevedbe dece v naraščaj ter naraščaja v članstvo. Na to slavnostno sejo ponovno vabimo v«e društvene pripadnike članstvo, naraSčaj in deoo — ter vse društvene prijatelje. Pri proslavi sodeluje fanfara društvenega jezdnega odsetka. — Ob 16. istega dne bo v društveni mali dvorani mladinska proslava praznika uedinjenja. Na sporedu deklamaciie in svečana lutkovna predstava. Na to proslavo vabimo predvsem starše in prijatelje naših najmlajših pripadnikov. Uprava in prednjažkd zbor. Dve sokolskj lipi v Zagreba. V slavo bla gopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru Ueddndtelju m v trajen spomin na preziden-ta osvoboditelja dr. Tomaža Masarjka bo Sokol I. Zagreb vsadil na letošnji praznik uedinjenja točno opoldne pred svojim Sokol®kim domom dve spominski lipi in bo isti Čas odkril pominsfko ploščo. —— |a pta|a ——~~~ j— Odvetnik Segula Janko je otvoril svojo pisarno ▼ Ptuja, v hiii gostilne Zupančič. blago l »lUJRO« It 2X5 6 = CdtrM, & XL 123CU Na nevarni straži ! " ~ - mrnstjig^jm mWmW£ ©<•<5* 5! ^ Sšsčš MroF^l....... mM - ■:■.:■:<•:■■<:■■:■ >:;.<.v:-:-.---: ••'v:-?: , v, t ' — * * » " * v™. A" v « ' " - , ' P Si? '* 11:1 mš mM t1. X. . .. , * < v .t i 4. 1 1 < - ■>•* LVl Angleške, italijanske, francoske in nemške vojne ladje v barcelonski luki, Nobenega drugega namena nimajo, nego da ščitijo »mir« in »miroljubne interese« svojih, narodov. V trenutku, ko bi se sprožil en sam strel s teh ladij, pa bi imeli tu najlepšo in najmogočnejšo svetovno vojno, kar jih je kdaj bilo ... Zakaj je bil Inž. Stickling Iz trockističnega procesa št. 2 v Novosibirsku — Izvajanje sabotaže v kemerovskem rudniku v Sibiriji O razpravi proti nemškemu državljanu Inž. Stioklingu in 8 ruskih inženjer. jev, obtoženih sabotažnih a' tov v ruskih rudnikih, se doznavajo naslednje podrobnosti; Kot glavna obremenilna priča in obenem obtoženec je nastopal v procesu neki Sestov, ki je izjavil, aa je v času svojega bivanja v Berlinu prejel od nekega Pjata. kova točne direktive ,'"ako naj organizira sabotažo a dejanja v rudniku Kemerovo v ikuzneckem bazenu. Pjatakov ga je nagovarjal tudi k terorističnim dejanjem še tpoeebej pa mu je naročal atentate proti članom političnega biroja, kadar se nahajajo na prehodu skozi zapadno Sibirijo, proti članom sovjetske vlade in tudi proti političnemu tajniku v zapadni Sibiriji. Že v jeseni leta 1934. je bil izdelan tudi podroben načrt za umor Molotova, predsednika sveta ljudskih komisarjev, ki naj bi ga bil umoril neki Cerepuškin, in sicer ob priliki ne e Molotovljeve avtomobilske vožnje, za kar je bil pridobljen še poseben šofer.trockist. Zaradi prenagle vožnje do katastrofe ni prišlo. Kot priča in obtoženec obenem je bil zaslišan tudi Drobnis, prvotno aretiran zaradi neke druge zadeve. Pred svojim odhodom v centralno Azijo je imel Drobnis razgovor s Pjatakovim, ki mu je zaupal posebna navodila nekega Smimova, po katerih naj bi Drobnis prevzel vodstvo ibrockističnega gibanja v zapadni Sibiriji in v vsem pc topal v skladu z nekim Mu-ralovim, drugim troc istom, ki je že deloval v svojem okrožju. To je bilo leta 1934. Leta 1935. spomladi je Drobnis spet videl Pjatakova v Moskvi, ki mu je dal | sonarodnjak po imenu Arimont, ki je bil lansko leto izgnan iz Rusije. »Mislil sem«, je pristavil inž. StLckling, sda s tem služim fašistični ideji«. Zveze s konzulom neke tuje države Zanimiva podrobnost njegovega zasliševanja je bila nadalje navedba, da je bil v svojem delu v zvezi z ne';im tujim konzularnim zastopnikom v Novcsibirsiku. Zaradi te izjave se je nadaljnji del razprave vršil pri zaprtih vratih. Seveda je ta izjava povzročila v ruski javnosti precejšnjo senzacijo, ker je znano, da so v No. vosibirsku samo štirje tuji konzuli, in sicer italijanski, kfitajuki, japonski in nemški. Sedanji nemški konzul v Novosibir-sku je Meyer Heidenhagen, ki je zamenjal v svoji funkciji konzula Grosskopfa. „Stahanovci" glavne obremenilne priče Nadaljnja zanimivost procesa je bila, da so kot glavne obremenilne priče nastopali sami pristaši znanega »stahanovskega pokreta«, ki so obsojali postopanje svojih tovarišev Ljaščenka, Kovalenka, Andrejeva in Moo ova, češ da so na vse načine skušali ovirati normalno delo v rudniku, posebno pa delo »stahanovcev«. Obtoženi Andrejev je priznal, da je bilo sabotažno gibanje organizirano od fašistov z namenom, da bi oviralo in zavrlo prenaglo produkcijo sovjetske države. Vse to je po mnenju sovjetskih listov zadosten dokaz, da so bili vsi obsojenci v direktni službi tuje države, katere tajna ; policija jim je po poti konzularnih zastop- cadaljnja navodila v soglasju s sklepi po = 7. , , • , „ tj^h', stev dajala podrobna navodila. V uteme. sebne trockj, lične konference v Berlinu, ■> y . . T 4 4 - i , in r> Orm .* ir»r«i 1 katere so se udeležili Trockega sin Sedov, Smirnov in Pjata-ov. To je bila ona konferenca trockistov, ki je pripravljala načrte za umor Stalina, vseh ostalih vodilnih funkcionarje.' stranke in državni-!kov ter organizacijo sabotažnih nastopov proti obstoječemu režimu. Sabotažna dejanja naj bi se najprej pričela v nekaterih posebno važnih industrijah, da bi čim naj-Tveč zalegla. Stickling priznal vse Po izpovedbi obeh teh dveh prič je bil nemški inženjer Stickling vodja te teroristične organizacije v zapadni Sibiriji. Btioking je pri zaslišanju priznal vsa dejanja, zaradi katerih se je moral zagovarjati in je celo podrobno popisal, kako je v svojem rudniku v smislu prejetih direktiv izvajal sabotažo. S tem namenom je po lastnem priznanju — kakor poroča, jo sovjetski listi — tudi prišel v Rusijo Iker je bdi ves načrt za podrobno izvajanje določen že poprej. Pri njegovem sabo-tažnem delu mu je pomagal neki njegov ljitivi sodibe proti inž. Sticklingu je rečeno med drugim: Inž. Stickling je tajni uradnik (špijon) neke tuje sile. Prejemal je podrobna navodila za izvajanje sabotažnih dejanj in za organizacijo sabotažnih skupin. Sodišče je na podlagi njegovih lastnih izpovedb spoznalo, da je kriv vseh očitanih mu dejanj. še en nemški inženjer aretiran Nemški poslanik v Moskvi je znova protestiral v komisarijatu za zunanje za. deve zaradi aretacije nemškega imženjerja Wic';.leina, ki je bil aretiran v Harkovu v noči od 16. na 17- t. m. Do aretacije je prišlo na sledeči način: Neki rueiki inženjer mu je izročil v pregled osnutke novih topovskih krogel. Komaj četrt ure nato se je v stanovanju nemškega inženjer ja z glasil policijski komisar in izvedel preiskavo. Pri tej priliki so našli med drugim tudi načrt tovarne za izdelovanje granat, katerih izdelavo naj Ibi bil inž. Wioklein proučil. General 0'Duffy vodja irskih fašistov (na levi) je te dni s skupino svojih pristašev odpotoval v Španijo, jla bi pomagal stvari generala Franca do uspeha Dolga zaroka V Parizu se je sedaj srečno končal ljubezenski roman, ki se je bil pričel že za časa francosko-nemške vojne 1. I87O-7I. Takrat se je častnik Pierre Lemoine, ko je ležal ranjen v lazaretu, seznanil s sestro Madeleino. Stregla mu je z največjo požrtvovalnostjo in samo njenemu energičnemu ugovoru se je moral Lemoine zahvaliti, da mu vojaški zdravniki niso odrezali ranjene noge. čez nekaj časa je Lemoine ozdravel. Bolniška strežnica Madeleine mu je sledila v Pariz, kjer sta prebila oblego po Nemcih. Takrat sta se zaročila, toda starši častnika, ki je izviral iz bogate tovar-narjeve družine, mu niso dovolili, da bi se poročil s strežnico, ki je bila pred vojno prodajalka. V veliki užaljenosti so tedaj dekletovi starši dosegli, da je prekinila razmerje z Lemoinom. To pa je bilo le na zunaj, na skrivaj sta si prisegla večno zvestobo. Ko so starši umrli, mlada človeka nista bila več mlada, neprestano so prihajale kakšne ovire vmes, da sta morala poroko odlagati od leta do leta. Sedaj, po več nego polsto-letni zaročni dobi, sta se končno lahko poročila. Pierre šteje 96, Madeleine pa 86 let... Poroki je prisostvovalo več nego 2000 ljudi, ki so stari dvojici priredili viharne ovacije. Pogled Zemeljski plaz na glavno mesto Aljaške Glavno mesto Aljaške Juneau, ki šteje okrog 4000 prebivalcev, je obiskala naravna katastrofa, ki je morala zahtevati večje število žrtev. Sredii noči ee je utrgal ogromen skalni plaz z gore Roberte, ki se dviga nad mestom in se ustavil ob silnem trušču sredi mesta. Glavno ulico je zasulo 3 m visoko. Prebivalci, ki jih je presenetilo v spanju, so začeli z vsemi močmi izkopavati žrtve, ki jih cenijo previdno na 25 do 30, med njimi mnogo otrok. Malo je upanja, da jih bodo našli še žive. Ker je plaz uničil električne vode, morajo reševalna dela ponoči vršiti ob svitu ročnih svetilk in žarometov stražnih ladij. Kuga med češkimi psi Ze nekoliko mesecev razsaja med praški-ani psi huda kužna bolezen, ki se je pojavila najprvo v Stuttgartu in se imenuje zato stuttgartelka kuga. Pobrala je že na stotine psov, posebno dragocene eksemplarje manjših pasem. Tudi po zapadni in severni Češki se je tako razpasla, da so se prej sporadični primeri spremenili v pravo epidemijo. Povzročitelj bolezni je neka spiroheta in znaki govore za nekakšno VVeilovo bolezen med psi. Zdravljenje je zelo težko, ker po* gostoma odpovedo vsi pripomočki zoper bljuvanje, ki ie za to bolezen tipično. Neprestano bljuvanje in driska žival tako oslabita, da jo konča oslabelost srca. Umrljivost znaša okrog 80 odstotkov. Bolezni se živali nalezejo večinoma iz nesnažne vode mlak in močvirij. Prekuhana voda in večja pazljivost sta zato najboljša zaščitna pripomočka. Hitra pomoč reši i«to tako mareikakšno žival. Prvi znak obolenja je bljuvanje. starodavno francosko mesto, kjer je ogromen požar v preteklih dneh uničil stali del mesta in spravil preko 600 družin ob streho Francija za modernim kitajskim zidom Francoska vlada je dovolila 6 milijard frankov za podaljšanje Maginotove črte do morja Francoska vlada je sedaj izdala naročila za dobavo gradiva, ki je potrebno za dograditev proslule Maginotove utrjene črte do morja. Minister za narodno bramibo Daladier je prejel posebno polnomoč, da sme to črto iz jekla in betona podaljšati preko pikardske ravnine v pospešenem tempu do Dunquerqua. Francoski vojaški krogi so prepričani, da bo Francija v treh letih popolnoma zaščitena za nepretrganim obrambnim nasipom, ki se bo raztezal vzdolž njene meje od Rokavskega preliva do švicarske meje. Tega nasipa po njihovem mnenju ne bo mogel prodreti noben sovražni napad. Stroški za dograditev obrambne črte so preračunani na nekaj več nego šest milijard frankov, a to morda nikakor še ne bodo zadnji stroška za zaščito francoske vzhodne meje. že sedaj govore o drugi obrambni črti z najmodernejšimi trdnjav-skimi napravami vzdolž belgijske, luksem-burške in nemške meje. Črta, za katero so zdaj odobrili kredit šestih milijard, se bo začela pri Mezieresu, kjer se končuje sedanja Maginotova črta, in pojde v za-padao smer preko Hireana, Maubeugea Tourcoinga do Dunquerqua. Dočim so mogli za Maginotavo črto uporabiti višine, ki predstavljajo naraven jez proti sovražnim napadom, bodo morali novo črto, ki jo bodo imenovali po Daladieru, speljaiti preko ploskega in mestoma močvirnatega ozemlja. Daladierova črta bo obstajala zato iz še tesnejše verige podzemeljskih utrdb nego Maginotova črta. Pod zemljo bodo zgradili vojašnice in bolnišnice, štabne kvartirje, skladišča za mu-nicijo, strupene pline, ročne gTanate, strojnice, bodečo žico in drug material, ki je Njiju prva vloga Ta dva levčka bosta igrala važno vlogo v novem ameriškem filmu iz »afriške divjine«. Mična Betty Jane Rhodesova bo Igrala ž njima. Pomorska vojna v bodočnosti Neki holandski pomorski strokovnjak se je pobavil pred kratkim v rotterdamskem listu »Nieuwe Rotterdamsche Courant« s tehničnimi problemi bodoče pomorske vojne. Na podlagi zadnjih pomorskih sporazumov, pravi ta strokovnjak, ni verjetna domneva, da bi se mogla pomorska vojna v bližnji bodočnosti kaj posebno spremeniti. Angleška admiraliteta je vršila že od 1. 1923. temeljite poskuse, da dožene učinke bombnih napadov na ladje. Te poskuse so delali s križarko »Marborough«, ki so jo obmetavali z bombami najtežjega kalibra, da bi videli, kakšen učinek imajo na oklop-ne plošče. Preizkušali so tudi učinke plinskih bomb na vojne ladje. Ko so na zadnje preizkusili še protiletalske topove na vojnih ladjah je admiraliteta izjavila, da bo bojna ladja ostala tudi v bodočnosti jedro vsakega brodovja. Istega naziranja so videti tudi vodilni krogi drugih velikih mornaric. Pomorske bitke bodočnosti bodo odločali nedvomno ladijski topovi. Ladje se bodo pa obstreljevale iz dosti večje daljave nego je bilo to doslej. Letala bodo rabila v prv! vrsti za naravnavanje topovskega ognja, ki se bo začel, še preden bodo nasprotniki videli drug drugega. Vsak resni zadetek bo moral imeti za poeledioo najtežje razdeja- nje, kajti učinek modernih izstrelkov tako glede probojne, kakor eksplozivne sile zelo prekaša starejše izstrelke. V kolikor si bodo sovražne pomorske letalske sile enakovredne, se bo odigraval boj za prevlado v zraku, ki bo dajal le malo prilike za napade na ladijske enote. Tista stranka, ki si bo priborila nadmoč v ozračju, bo potem sovražno ladjevje obsipavala iz nizko letečih letal z bombami vseh vrst. Samo moderne ladje bodo zoper takšne napade zadostno zaščitene s krovi, ki bodo vzdržali tudi bombe najtežjega kalibra. Tudi poveljniški mostovi in stolpi za uravnavanje topovskega ognja so na takšnih ladjah zadostno zaščiteni z oklopi. Razen tega razpolaga moderna bojna križarka z 12 do 16 protiletalskimi topovi in celo vrsto najtežjih strojnic. V pomorskih bitkah se utegne najslabše goditi matičnim ladjam za letala, zato jih bodo skušali držati v čim večji oddaljenosti od sovražnih pomorskih vojnih sil. Ce se bo sovražniku posrečilo, da bo napadel kakšno matično ladjo te vrste iz zraka, tedaj bo njena usoda v večini primerov zsu-pečatena. Postani in ostani član X9dnikoxfi družbe ^ potreben za položajno vojno, dalje pas^fct | za tanke in druge iznajdbe moderne vojne tehnike, ki naj zadržuje napade motoriziranih enot. Za obrambo Magnotor.-e črte je potrebnih 175.000 mož. Daladierova črta pa bo zahtevala še 100.000 mož, tako da bo to silno trdnjavo ibranilo skupaj 275 tisoč mož ali 50 polnih divizij. Sporedno z deli za podaljšanje Maginotove črte bodo izvršili utrdbena dela vzdolž rečnih dolin, kakor v dolini Mozele in Maase, ki predstavljajo naravne vhode y notranjost Francije. Durruti vodja španskih anarhosindikalistov, o ka* terem so te dni poročali, da je padel » bitki z nacionalističnimi četami Tat, ki vsaj ne laže V čakalnici nekega praškega odvetnika je zmanjkala te dni zimska 6uknja v vredino-etri 1000 Kč. Kot storilca ni bilo težko prijeti nekega 271etnega Jaroslava Buzinskega. Buzinsky je bil prej ociganil neko prasko bvtrdko za 10.000 Kč, pa ga je odvetnik te tvrdke pozval k sebi, da se pomenita. Bu-zin«ky ie bil pripravil pismeno priznanje vseh svojih grehov, ki ga je naslovil na praško policijsko ravnateljstvo. Ko se je bil z odvetnikom pomenil in je zapustil njegovo sobo, je v čakalnici zapazil suknjo. Vzel je svoje pismeno priznanje iz žepa, ga dopolnil že s tatvino suknje, suknjo vzel in izgiinil.. • ............................ ANEKDOT Nekoč je Oskar Nedbal potoval iz Par-dubic v Bratislavo. Vlak je bil prenapolnjen in Nedbalu se je s težko muko posre-f čilo, da je dobil prostorček. Neka skupina potnikov pa ni bila tako skromna in je glasno zahtevala, naj ji sprevodnik odpre zaklenjeni oddelek prvega razreda. Sklicevala se je na svoje davkoplačevalstvo, med. tem pa je eden izmed njih spoznal NedbaJa, in tudi njegovo ime vpletel v šumno arga-mentacijo. »Tu je cel kupe zaklenjen, go-s spod Nedbal. slavni mojster Oskar Nedbal pa se stiska v kotičku tretjega razreda*, je kričal, mojster mora dobiti spodobno mesto. . .« Rabuka je imela uspeh, sprevodnik je odklenil prvi razred in kričači so NedbaJa skoro nesli na mehke sedeže. Tu so se mu lepo predstavili in ga obsipali z vsakovrstnimi hvalami in občudovanjem. Nedbal je na vse to skromno molčal, in se je šele čez nekaj časa oglasil: »To je lepo, gospodje, toda prisilili ste me, da sem šel v prvi razred, boste pa tudi razliko plačali. Jaz imam namreč listek za tretji razred«. VSAK DAN ENA »In če bi se branila poroke s teboj, boš izvršil samomor?« >Brezpogojno! To sem doslej že zmerom 6toril!< £*Sidnex Bulletin^ R. URBAN: 4 Vstajenje gospoda Treeja Roman Višji nadzornik Robin, ki je vneto ogledoval tloris, je živahno vzdignil glavo, čuteč, da se zrak okoli sluge zgoščuje. »Obkorej?« je Barton nadaljeval zasliševanje. Kadar se ni po naključju slabo počutil, sem ga bril ob devetih zjutraj pred kopel jo.« »Z britvijo?« »Da.« j In kdaj ste se sami brili in kolikokrat?« »Vsak dan, takoj, ko sem vstal.« i Brez izjeme?« »Brez izjeme!« ^Obkorej ?« »Budiljka me pokliče vsak dan točno ob šestih; ker sem pa zgodnji vstajalec, se zmerom že prej zbudim. Ko se oglasi budiljka, že stojim pred zrcalom in se brijem.« »Vsak dan?« i^Kakopak!« Nadzornik je vstal in zarjovel tako, da je zvenela sleherna beseda kakor udarec s kladivom: »Zakaj se pa danes niste obrili?« »Zato — zato —« je sluga »jecljal, »kesr — ker sem bil zaradi zločina prehudo razburjen.« »A, tako,« je spet čisto mirno rekel Barton, »to je konec koncev razumljivo. Povejte mi, kako vam je prav za prav prišlo na misel, da se je zgodil zločin?« s>Za dr. Taylorja smo bili pripravili tujsko sobo, ker je hotel snoči dokončati pregled pokojnikovih papirjev in je bilo že naprej gotovo, da se bo pri tem močno zamudil. Naročil mi je bil, naj mu o poli sedmih prinesem zajtrk. Zato sem davi dal v kuhinji pripraviti zajtrk in sem ga točno o poli sedmih odnesel na vrh. Ko se ni na moje trkanje nihče oglasil, sem nazadnje odprl vrata in v svoje začudenje našel tujsko sobo prazno in posteljo nedotaknjeno.« j-Potem ste šli k pisalni soba,« je osorno rekel Barton, »kjer ste našli vrata zaklenjena in zaslutili, da nekaj ni v redu?« »Da, gospod nadzornik.« »Obkorej je bilo to?« »O poli sedmih, kakor sem že rekel.« »Tak tako,« je zakričal nadzornik Barton, »pred šesto uro ste zaradi zločina prehudo razburjeni, da bi se mogli obrati, o poli sedmih vam pa šele pride na misel, da bi se bil utegnil zgoditi zločin. Kaj naj to pomeni, Stone?« Stone ni črhnil besedice. Krč mu je skrivil usta kakor v grozen režaj; nato se je zvil in strahovito zaihtel. 2ivci so se mu bili zrušili. Policijski zdravnik mu je priskočil na pomoč in ugotovil, da za zdaj ni misliti na nadaljevanje za- slišbe. Zato so ga spravili v neko pritlično sobo m ga tam pod nadzorstvom enega izmed wembley-akih redarjev prepustili počitku. »To ste dobro napravili, Barton,« je Robin pohvalil nadzornika ter ponudil njemu in zapisnikarju seržantu Mackenzieju cigareto. Samo — vaša burna natura vam je nekoliko prehitro ušla s povodca. Morali bi bili pustiti Stona, da bi bil vse do konca povedal. Vsekako se je pa vaši izvrstni zanki zahvaliti, da zdaj vemo: s tem starcem nekaj ni v redu. Drugega ne vemo nič. Če ne bi tičal tisti neumni ključ v notranji strani vrat, bi bila vsa reč dokaj preprostejša. Moja mnogoletna uradniška duša sluti, da pomeni razčiščenje tega slučaja najino povišanje, prav tako pa tudi, da pojdeva neradovoljno v pokoj, če nama to pot iz-podleti. Koliko službenih let imate prav za prav, Barton ?« »Dvanajst, vštevši vojaško službeno dobo,« je odvrnil nadzornik. »Zdaj bi lahko zaslišali gospodično Adlercreuzovo,« je nadaljeval, da bi zapustil ta mučni predmet razgovora. Seržant Mackenzie je poklical gospodično Adlercreuzovo iz salona, kjer je z ostalimi hišnimi prebivalci vred še vedno čakala pod redarjevim nadzorstvom. V naslednjem trenutku je stopila v obednico. Bila je veliko, polnovitko dekle nenavadne lepote s svetlimi sinjimi očmi, zlatimi kodrastimi lasmi in krasnimi zobmi Ko je stopila v sobo, je Mackenzie kar vrat iztegnil, Robin je na-ježil brkce kakor prijazen maček, in Barton je po- skočil ter ji primaknil stol, čeprav v službi ni mogel trpeti ženskih bitij. »Ime mi je Margaret Adlercreuzova, let mi je tri in dvajset, švedska državljanka sem in že dve leti zasebna tajnica v tej hiši,« je pričela gospodična v gladki angleščini, ne da bi počakala vprašanja. »Izvrstno,« je rekel Robin, »čas je denar. Kdaj ste se snoči vrnili iz Londona?« »Ob osmih zvečer.« »Ali ste takrat še videli dr. Taylorja?« »Ne, toda ko sem se vrnila, sem v veži srečala zdravnikovega brata, ki je pravkar odhajal. Gospod Eugene Taylor mi je rekel, da je brat v pisalni sobi, kjer bo imel bržkone še pozno v noč opravka s pregledovanjem pokojnikovih papirjev. Dejal je, da tudi ne želi, da bi ga tam motili. Nato sem si dala od sobarice tu v obednici podati večerjo in sem ob devetih odšla spat. Ura je utegnila biti enajst, ko sem se mahoma zbudila; bilo mi je, kakor da bi bila v spanju slišala krik. Napeto sem vlekla na uho, a ujela nisem ničeear več. Čez kako uro, ko sem bila pravkar spet zaspala, sem začula zunaj nekakšen šum. Tedaj sem skočila iz postelje, stopila k vratom, jih rahlo odprla in pogledala skozi vežo. Vrata pisalne sobe gospoda Treeja so bila tisti mah odprta, in na pragu je stala temna moška postava. Ker je za njo v sobi gorela luč, nisem mogla razloči^, kdo je bil; mislila sem pa, da utegne biti dr. Taylor, ki iz kakršnega koli vzroka gleda na hodnik.« Mcslturni pregled »Brazda" razstavlja Maribor, novembri Domači likovni umetniki so razstavili v bdi dvorani Uuiona 47 del, skoro sama najnovejša dela, ki izrazito kažejo stopnjo razvoja, umetniški podvig in razmah poe-dinea. Razstavljajo: Karol Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, Rajko Slapernik, A-nte Ter-htenjak, Vladimir Stoviček, izven seznama jc pa zastopan Albert Sirk. Vsako umetniško doživijenjc je neposredna in subjektivno, išče novih poti, novega o.unj.i. globljega dognanja in notranjega nastrojenja. V sik umetnik bi rad zlil iz sebe v svoje delo vse ono, kar občut-i in doživi v trenutku notranjega nastrojenja, zato sc pri mnogih čuti presna vljanjc, zbeganost iu iskanje samega sebe. To je znak življenske stvarjalne sile, ki stremi za vedno globljim doživetjem pri odkrivanju večji'' resnice ii. lepote našega življenja. Umetnik. ki ne išče, ki ne razglablja, se ne razdvaja. dviga in pada, je ali že našel v sebi dovršenost, ali pa ni nikdar bil resnični umetnik. 0 dovršenosti v smislu klasicizma no moremo govoriti pri naši umetnosti, ker n mamo tradicije, ki bi nas vezala, nimamo šol, ki bi odkrivale bistvo naše narodne duše in ki bi samoniklo rastle iz naših moči; zato se čuti v \>eh umetninah vpliv raznih tujih šol in stilov, ki podtalno vežejo in omejujejo umetniško stvarjalno osebnost. To velja za slovensko umetnost sploh. Toda z ve.-eljem in zadoščenjem opazimo pri nekaterih, posebno mlajših, viden napredek od lanskega leta. Večjo umirjenost tonov, globljo koncepcijo motivov, sigur-nejšo skladnost barv in večjo samostojnost ter verjetnost doživetja. Razstavljena so dela. ki so samo študije, drzne barvne kompozicije in tudi taka, ki so prave umetnine, zato ne najdeš v razstavljenih delih homogenosti celote, temveč leže kontrasti v po-edincu samem. V ospredju stopa mladi talent. Zoran Mn-šič. Razstavil je portret in štiri olja, dva otožno jesenska p.jsaža in dva motiva z morja. V barvah je zlit in močan, drzen in razmaknjen, razgiban in globok. Notranja sila življenja je skoro vkovana v molk !n melanholijo prostosti in osamljenosti Mušič stopa sigurno in avtoritativno na pot samostojnega stvarjanja in lastnega stila. Lahko ga postavimo v prvo vrsto mladih umetniških talentov med Slovenci. Njegove »Oljke« in njegovi »Čolni« sta dovršeni umetnini z vsemi vrlinami in nedostatk! mlade duše. Jaz bi jih imenoval otožno pesem mladega idealnega življenja. Njegova »Jesen« je težka in dezolatna, kakor bi se življenje zakopalo v zemljo in tam čakalo. da vzplamti v pomlad. Mušiču najbolj soroden je Jirak, ki pa je manj zamišljen in sproščen. Njegove kompozicije so ponekod barvne študije (»Pečine«) in drzne zamisli. Od slike do slike je drugačen, toda povsod je borben in živahen. Motivi mu ne prihajajo iz duše kot. poduhovljena snov, temveč so nabrani iz estetskih prividov. V njem se opaža velik napredek od lanske razstave, posebno v barvah, v tehniki in kompoziciji. Njegov »Kres« in »Oljčni gaj« sta nedvomno najboljši deli, kar jih je razstavil. Nisem grešil, ko sem o njem pisal, da kaže in nosi v sebi mnogo neodkritih zmožnosti in dispozicij. To dejstvo se kaže na tej razstavi in bo s časom še vidnejše. Ivan Kos razstavlja večinoma akvarele, le eno olje in dva linoreza. Njegove pokrajine so v kompoziciji in v barvah enostavne, skoroda monotone. Vidi se mu, da ljubi zelene štajerske gorice, ki so mehke in prožne v barvah, bogate in bujne v flori in cvetju. Kos jih platonsko, skoro idilično doživlja, a brez živijenskih motenj in problemov. V portretih je jačji in izvirnejši, bodisi da jih slika v olju ali akvarelu. Tu najde samega sebe. tu se razživlja in sc čuti bolj sproščenega. Njegovi motivi te vrste niso izraziti, zato ne priklenejo gledalca nase. Njegova najboljša dela so akvareli »Mož« — Portret, (olje) in »Iz mariborske okolice« Najslabši je akvarel št. 12. Rajko Slapernik dela v temperi in olju. V temperi je bolj izrazit, v olju bolj dovršen. Zelo dober je v kompoziciji, manj učinkovit v barvah. Preveč zagrinja v meglo izraz življenja svojih slik, zato trpijo njegove slike glede efekta in privlačnosti. Ne ljubi veselja in prožnosti, temveč zasleduje, rekel bi — klasično — pot in stil duhovnega nastrojenja. Motiv iz ljubljanske okolice in Kranjska gora splošno ugajata. Ante Terstenjak ima razstavljenih pet olj. Njegova dela razen *0b Muri* ne ogre-jejo in ne prepričujejo. Kompozicija je preveč preprosta, barva preveč osamljena.; nima potrebno življenske globine in harmoničnega zlitja. »Motiv iz Prlekije« je lepo delo. ki kaže gorkoto in resničnost doživetja. Izven programa »Brazde« je Albert Sirk s svojimi štirimi krasnimi in originalnimi akvareli. Vestnejši in globlji kritik bi utegnil trditi nasprotno, toda to mi bo moral priznati, da nikjer pri drugih slovenskih umetnikih akvarelistih ne najdemo tistega zamaha, tiste gorkote in razgibanosti barv, kakor pri Sirku. Tu se umetnik vprav igra z barvami v duhovnem nastrojenju, jih skoro ne čuti in meče na papir, kakor bi trgal k njfo življenje. V tem je Sirk svojstven in ga nihče ne dosega. V avtoportretu se je doživel v sproščeni, mehki sanjavosti in dobrodušnosti, ki kaže s pozitivne strani 'njegov gorki temperament. »Ulica v Bitolju« je polna solnca in lepote, res prava umetnina. Vladimir Stoviček nam predstavlja tri dela. Dve v lesu. eno v mavcu. To so lepi odlomki iz življenja in ugajajo. »Dva plesalca« se posebno odlikujeta po harmonični liniji in gorkoti celote. Razstava bo odnrta do 20. novembra in jo priporočamo ljubiteljem umetnin. L. B. S. Zupiča »Tut posvečenja u djelima V. Nazora« in N. Bartuloviča »Tri češke politič-ke knjige«. zbrani Spisi Petra Petrovi^ Njegoša, ki jih je lani izdala založba »Narodna kultura« v redakciji dr. Danila Vušoviča, vse v en' knjigi na približno 900 straneh, &o ravkar izšli v drugi izdaji. Nedvomno lep dokaz za nimanja in razumevanja za delo velikega pesnika »Gorskega vijenca«. TadenSz Živinski o Balkanskem institutu v Beogradu. Znameniti poljski učenjak Tadeusz Zielinski je priobčil v »Gazeti Pol ski« daljši članek z naslovom »Balkanolo-gia«. V njem se laskavo izraža o glasilu beograjskega Balkanskega instituta iRevue In ternatianale des etudee balcanine-moralnosti« Flaubcrtovega romana. V iMi zbirki ie izšla nova izdaja Ghateaubriando-vega Čhef d'oeuvre »Genie du Chrisiianis-mer in Thieryjeve »Histoire de la Conqu&te de PAngleterre«. — Pregledno delo o srednjeveški francoski poeziji in izbor najznačilnejših pesnit njenih predstavitefjev je R. Bossuata »La Poesie Ivrkjue au Moyen-Age« — O enem najpomembnejših francoskih sinr bolistov Jeanu Morea«u nas poučuje knjiga R. Niklausa »Jean Morčas, po^te lyriQuer. Pred dnevi v Francosko akademijo izvoljeni JaQues de Lacrete!le je izdal pri GaJM-mardu zbirko portretov sodobnikov, političnih in literarnih člankov in potopisov z naslovom >L'ečrivain puhlic«. O enem največjih sodobnih francoskih prozaistov An drč Gi-du nas poučuje nova kritična študija Mauri-ca Sachsa >Andr6 Gide*. V Correspondan" ce generale de Marcel Proust«, ki jo izdajata pri Plonu Suzy — M&nte Proust in Paul Brach, je izšel šesti zvezek s pismi Emilu StrausSu in njegovi ženi. Claude Fer val je v obsežnem spisu (»La JeuneSse de Mirabeau«) prikazal mladost velikega poli-kega politika in revolucionarja. Maurice Mae teriinck je napovedal za konec novembra zbirko svojih filozofskih aforizmov z naslovom »L'Ombre des ailes«. An dre Gide pripravlja knjigo o svojih vtiskih z letošnjega potovanja po SSSR. Nekateri li&ti napovedujejo, da Gidova reportaža ne bo ugodna za sovjetsko zvezo. Gide začenja trezneje gledati na sodobne probleme in se odmikati od komunizma. V predgovoru nove knjige pravi. da mu je človeštvo in njegova usoda bližja od interesov SSSR. Mednarodni pianističnj natečaj ▼ Pariza. Društvo prijateljev Gabriela Faureja pod predsedstvom ge. Henrv de Jouvenel namerava počastiti spomin skladatelja »Pe* nelope« 7 vsakoletnim mednarodnim natečajem. Prvi natečaj bo zbral pianiste vs©h narodnosti pod pogojem, da 1. januarja 1937 še niso dovršili 80 let. Tekma bo pod pokroviteljstvom »Figaroja« od 15. do 28. februarja 1937 v Parizu. Pogoji za udeležbo in nagrado se lahko izvejo tudi pri uredniku kulturne rubrike »Jutra«. Kaj je z umetninami r Španiji? 0 tem vprašanju objavljajo najnovejše >Les Nou-veiles Litteraires< članek Ca*inwra Bel-monta. Pi6ec pravi, da prihajajo o tem dokaj protislovne vesti, čeprav skušajo z obeh sovražnih taborov vplivati pomirjevalno. Za- trjujejo, da sta katedrala v Toledi in njen fcresor rešena, ni pa bilo gotovosti glele ^»curiala. V zadnjih dneh ie sporočHa španska vlada, da je večina slik El Greca, J. Bo®cha, Van der Weydena in drugih skrbno zavita in spravljena na varno. Ni pa zna-no, kaj je z edinstveno zbirko aral>skih. vi-zigotskih. latinskih in grških rokopisov ta* mošnje biblioteke. Begunci iz Madrida poročajo, da so bile vse pomembne umetnine iz tamošniih galerij in muzejev spravljene na varno. Iz Katalonije ni poročil, kaj se je zgodilo 7. zakladi rimske umetnosti v škofijskem muzeju v Vichu. Vesti, da je neka tuja država ponujala predmete iz teh zbirk na prodaj, eo bile preklicane, vendar je za- Pred pičlimi enajst leti se je v Trstu poleg in kljub drugim zadružnim organizacijam, ki ©o imele že desetletja trajajočo tradicijo in tki so uživale kar neomejeno zaupanje kmečkega prebivalstva na Krasu ter sploh po vsej deež-li, ustanovila posebna zadružna organizacija »Coopera-tiva Agraria Giuliana«. Osnovala se je po intencijah kmetijskega ministrstva in je sploh ves čas, odkar so jo ustanovili, delovala zvesto po političnih in gospodarskih smernicah fašietovskiega režima. Zaradi tega je uživala pri prefektih v Trstu, Go_ rici in Pulju ter pri ostalih oblasteh tudi \vo onoralno in materialno |»moč. Razumljivo je tedaj, da se je mogla v svojem prvem desetletju razviti in svoje delovanje razširiti preko tržaške okolice tudi na vso Goriško in Istro. Ta mesec je imela v Trstu svoj obini zbor. Ravnatelj zadruge je poročal, da si je vodstvo po lanski žetvi predvsem prizadevalo, da zbere čim večje množine kmečkih pridelkov po deželi, zlasti pa žita, da bi se jim s skupno proiajo dvignilo cene. Zadruga se hvali, da je v primerjavi z drugimi takimi organizacijami v pretekli poslovni dobi nabrala forazmerno največ žita za skupno prodajo. Od lanske letine je zbrala 28.000 sto tov žita, ki ga je večinoma prodala v južni Italiji. Kmetovalcem v tržašVi pokrajini je plačevala za stot žita po 109, v goriški pa po 108 lir. Po letošnji žetvi je zbraJa že skoraj 35.000 stotov žita. V Dornbergu je lani ustanovila zadružno klet, 'ki je> jeseni prevarala od Vipavcev 1900 hI vina. V tomajsko klet so kraški vinogradnik pripeljali 258 hI terana. V Krmlnu pa je zadruga od Brijcev pokupila 5476 stotov gTazdja. Na Goriškem je nakupovala tudi sviloprejkšne 'kak one in je dala svilorejcem zanje milijon lir predujma. V Istri je zadnjo jesen pokupila tudi 390 stotov lešnikov. LatinSčina v liburnijskih cerkvah Reški škof Anton Sasntln je v prvih dneh novembra izdal škofijski dekret namenjen vsem duhovnikom v škofiji, da morajo odslej v vseh cerkvah rabiti pri vseh tihih in petih mašah samo latinščino. Tudi pri podeljevanj« zakramentov, kakor pri v*eh ostalih cerkvenih opravilih in obredih bodo morali odslej rabiti k0t obredni jezik zgolj latinski. S tem je končno prepovedana, sleherna raba hrvatfkega odnosno slovenskega jezika v Llbumiji in po vseh ostalih krajih, ki spadaja v območje re„ škega škofijskega ordinariata. Dekret določa tudi hode sankcije. Duhovnik, ki se ne bo točno ravnal po njih določilih, bo po cerkvenih oblastih suspendiran >a di-vintec. Reforme in spremembe v goriški nadškofiji Goriški nadškof Margotti je kmalu po svojem imenovanju pričel reformirati upravo goriške nadškofije por.-sem po vzgledu ostalih italijanskih škofijs'"ih or-dinariatov. Kakor znano, je izdal že celo vrsto ukrepov, ki so imeli zgolj ta namen. S tega vidika je treba presojati tudi eno izmed glanroih njegovih poslednjih odredb o rimskih oblačilih, ki so sedaj predpisana za vso duhovščino goriške nad. škofije in o katerih smo že pred kratkim poročali. Te dni je bila uprava nadškofije na novo razdeljena v štiri sekcije, in sicer za cerkvene obrede in svetišča, za zadeve vernikov, za upravne zadeve in sodstvo. Za voditelja drugega in četrtega sta bila imenovana msgr. Kren in Taroš. Te dni je bilo ustanovljenih tudi več novih žup- deva nejasna, ker je katedral« zaprta Jn nf mogoče kontrolirati. Umetnino te drugih cerkva so javno na trgih sežigali. Prav tako «o sežgaH umetnine iz večine barcelonskih cerkva, medtem ko je katedrala obzidana in sodijo. da so se nje zakladi ohranili. Za usodo španskih umetnin se je zanimal Institut za intelektualno sodelovanje pri Društvu narodov. Dosegel je. da se je v Španiji pomnožilo število komisij za koneerviraiva umetnin in So bila tudd izdana navodila, kako naj se spravljajo na varno ra^ne umetnine in zgodovinske dragocenosti, da ne postanejo žrtev strahotnih razdejanj' španske državljanske vojne. ni j: v Avčah pri Kanalu, v Krombergu, na Sedlu, pri 9v. Duhu na Banjščici, v Ga-berju na Vipavskem, v Štanjelu, Liv-^u, Libušnjem, L»kavcu in Kahi pri Kanalu. Končno je bila cela vrsta duhovnikov imenovanih za dekane, župnike odnosno župne upravitelje. Med drugimi so bili imenovani za dekana Josip Godnič v Dornbergu ter Valentin Pipan v Ren<5ah, za kurata na Banjščici Alfonz Zaverl, za župnika van Delpin v Dolu-Otlici in France Andrejšček1 na Sedlu, za župnega upravitelja pa Viktor Stanič v De vinu, šte. fan Tonkli v Grahovem, Josip šejbal pri Sv. Ožboldu, Artur Zaletel na Vojišč ci ter Filip Kavčič v Desklah. Iz življenja na deželi D0B0VA. V nedeljo ie bila ustanovljena Kmetijska in Sadjarska zadruga, katere na-ioga bo povzdigniti blagostanje kmetovalcev brez posrednikov, ki 60 doslej ime'* glavni dobiček pri prodaji kmetijskih pridelkov. Kmetovalei, ki žele pojasni!a, naj s® zgiasijo pri predsedn!ku g. Kramarju. MOŠNJE. Te dni nas je zapustil Šolski upravitelj g. Presto r Niko in odšel na Gorju" še. V svetovni vojni je bil dobrovoljec, nato je služboval ob prevratu kot učitelj na Koroškem, '/atem na Jesenicah, v zagorju- v Kranjski gori in j>red dobrimi 10 leti je prišel v Mošnje. Tu se je z vso ljubeznijo lotil dela za napredek šole in posvečal prosti čas izvenšolskemu delu. V veliki meri po njegovi zaslugi se je šola povečala iz dvorazred-nice v štirirazrednioo. Kdor je poznal prej šolstki vrt in ga vidi zdaj. mora priznat', da njegov trud ni bil zastonj. Vseh 10 let je tudi izvrSevai v ®re«ki drevesnici vsa strokovna in često ce'o težaška dela. Vzgojil je na tisoče ®adnih drevesc, ki so zasajena po vrtovih gospodarjev radovljiškega sreza. Pa tudi sicer je Prestorjeva zasluga, da se je sadjarstvo v zadovolijškem srezu tako razvilo. Poleg tega je bil g. Predor delavni odbornik gasilske čete, Rdečega križa, podružnice Kmetijske družbe in Sokola. Zdaj je moral pustili vse to delo pri nas im 8e poefloviti. Te dni ie bil poslovilni večer, na katerem eo se njemu in ge. soprogi zastopniki društev še enkrat zahvalili za vse neumorno delo. Kakor ^o v počastitev g. Prostorja streljali ob njegovem prihodu v Mošnje, prav tako so tudi ta večer streli iz možna rja poudarjali hvaležnost občanov do zaslužnega moža. Naše gledališče DRAMA četrtek 26.: Zaprto. Petek 27.: ob 15. Kralj Lear. DijaSka predstava. Cene od 2 do 14 Din. Sobota 28.: Na ledeni plošči. Izven. Cene od 20 Din navzdol- Dijaštvo opozarjamo, naj si ogleda veličastno traged»jo iz klasične angleške literature »Kralj Lear«. Delo je arežaral C. Debe-vec. Premiera Žigonove drame »Kadar 6e utrga oblak« bo v ponedeljek 30. t. m. Dejanje se ogdi v trških krogih ter slika razkroj in popolen propad družinskega življenja, zgrajenega brez ljubezni na laži in pohlepu po blagostanju. Osnovni motiv je mi6el; Kar je gnilo se mora podreti. Glavno gibalo dejanja je spoznanje krivde in spokoritev glavnega grešnika Kalana. Igro pripravlja Ciril Debevec. OPERA Četrte 26.: Seviljski brivec. Red Četrtek. Petek, 27; Zaprto. Sobota. 28: Boheme- Premierski abonma. Rossinijeva opera »Seviljskj brivec« ima izvrstni libreto in lahkotno blestečo glas-l>o. kar nudi vsem sodelujočim priliko, da s© uveljavijo na najuspešnejši način. Naslovno partijo poje g. Janko, Rossino gdna. Župev-čeva, grofa g. Gostič. dona Bartola g. Zupan, dona Basilija g. Betetto. Dirigent; A. Neffat MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek. 26: Prva legija. B. Znižane eene Petek. 27: Zaprto. Sobota, 28: Pohujšanje t do&ni »entflorijan-6ki. C. Znižane cene Zapiski L. M. Škerjanc v praškem ra*Jin. V četrtek 26. t. m. izvaja v praškem radiu Ljubljančanom dobro znani violinski virtuoz Ri" liard Zika skladbo >Intermezzo romantiquej našega skladatelja L. M- Škerjanca. Prenoe se bo vršil ob 17. uri popoldne, na kar opozarjamo naše občinstvo. Koledar družbe sv. Ciri'a in Metoda za leto 1937. prinaša poleg koledanske vsebine. poročil o družbinem delovanju in drugih podobnih sestavkov tudi nekatere 1'te* rarne prispevke. Tako je pisatelj Ksaver Meško zastopan s črtico »Sonce zahaja £ in pesmimi »Težka vprašanja« in »Učiteljici«. Cvetko Golar je prispeval pesem »Jeruzalemske gorice<. Medtem ko je Ksaver Meško vdan med;tacijani o življenju, ie Golar zapel pravo himno vinskim goricam med Ljutomerom in Ormožem. Pesmi Jožeta Thalerja so zanimive zato, ker jih je spisal preprost koroški fant. Izmed ostalih prispevkov omenjamo; Prof. Fr. Sptrago o ljubezni do naroda (Gorotanec), Naša bi'a je Koroška (Gosposvetski). Čuvaiino našo obmejno kmet-eko posest (dr. A. Dolar). Naše Slovenske gorice ogrožene (A. B.) Naša sramota (P. Močnik). Z obiskov severne meje (O. F-). Koledar je izšel v redakciji A. Bega in v tisku Narodne tiskarne. Je okusno opremljen in obilno ilustriran. Iz revij. »Srpski književni glasnik« prinaša v zvezku z dne 16. t. m. poleg leposlovnih prispevkov (Mirko Maksimovič. Mi-livoje Ribtič. Milo Urban, B. Kovačevič) študijo Božidarja Kovačeviča o poeziji Mi- lana M. R-akiča (v zvezi z njegovo šestde-setletnico in izdajo zbranih pesmi pri Srpski književni zadrugi). Zanimivi so zapiski beograjskega univ. prof. dr. Vlade ta Popoviča »Sa PEN-klubom preko Atlantika«. Tu so tudi posneti iz razgovora z angleškimi pisatelji, ki potujejo z isto ladjo, podatki o pisateljskih honorarjih v Angliji. Za povest v časopisih plačujejo 35 funtov (okrog 7000 Din), dober roman dajo 700 funtov dogodkov na leto; kdor piše literarne kritike, lahko računa na letni dohodek 80.000 Din. Nove izsledke o gibanju Omladine prinaša dr. D. Stranjkovič v razpravi »Ukidanje Družine Mladeži Srbske«. Dr. Ksenija Ata-nasijevič je zastopana z razpravo »Shvatanje samoubistva antičkih filozofa«, dr. Vo-jislav Vučkovid pa prikazuje Tristana in Isoldo v razvoju novejše evropske glasbe 19. stoletja. Izmed ocen je omeniti Jarosl. Malega prikaz »Knjige o čehoslovački« je posebno zanimiv prispevek h generacijskemu problemu: »Prepirka o starem i mladim u franeuskoj književnosti«. Tone Potokar poroča o knjigi »Jugoslavische Frauenly-rik«. — »Javnost« (Beograd, urednik Niko Bartulovič) prinaša v najnovejši številki med drugim članek Josipa Skaviča o nacionalizmu in demokraciji, razglabljanje dr. Ugljanskega »Kada če nsstati nezaposlenosti«, M. Marjanoviča »Podunaveke-halkan-ska celina i problem njene organitaoije«, Italijanska kmetijska zadruga za Julijsko krajino C E N 5 MALIM OGLASOM t*o .»u j.iii in.sejo, Lun s.— davka za. vsaJt oglas tn enkratno pn-■rtojbino L>in 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo iliižb. .Najmanjši znesek u> enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi in *<>nltve se rara^unajo p« Din 2«— za vsako besedo. Din 3.— davka ca srsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje na.siovov Najmanjši c.nesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi »stati oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ia vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro aH dajanje na-s lovov Xaj V Vse pristojbine ea male oglase je plaiati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoelati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Beseda ' Din iavek Dii> i» 5ifr.. i!: lajaoje islov* i Din V« jmanjši ioe*ek 17 Din Blagajničarko za kavarno in bar mlajšo Oropat!i5no moč. tudi začet nico 'neVivežbano) zmožna ■dovenskega. srbo-hrvatske-cra jezika (slednji predpo goj sprejmemo Pismene ponudb« * sliko n3 ogl. odd. Jutra v Ljubljani r>f>d »Tzven Ljubljane« lo 38 t. m. Ponudbi je priložit' Din 6.- v znamkah za >d »ovor 30343-1 Mlinarski pomočnik dob takoj službo. Valjčni ml:n Ljubljana Vič. 30328-1 Postrežnico 4 ki dobro kuha ter zna vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v vseh posl. Juf.ra. 31S1S-1 Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din r, a lajanje naslove 5 Din. najmanjši inesek 12 Din Brivski pomočnik mlad. dober delavec, išče službo. Nastop lahko takoj. Frlcn Mirko. Poljanska e. 77. Ljubljana. 3035?-ž Izurjen kravar ki zna dobro molzti. razume se tud; na upravljanje prašičev, išče službo kjerkoli. Ima večletna spričevala Naslov v vseh posl. Jutra. 30055-2 Službo inkasanta «4 i kaj sličnega, iščem. Kavcija 10.000 Din. Ponudbi- na ogl. odd. Jutra pod »Inkasant«. 3a%>? Dekle ki 7-na kuhati in šivati ter ?mK: otroke, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenat. 30377-2 •i^ocda l Dm lavek 8 Din šifro Ui lajsojt islova f Din NaimanjS' tnesek 17 Din Jedilni kostanj rešt-tan. lep. kg po Din 2, nudi tvrdka Nachbar Aitur, Radeče. 30-240-33 Vnajem i Din. lavek S Dit u šifro ill lajanje aaslova 6 Dn Najmanjši 17 Dtn Jabolka obrane: mošancl. bobovec. Ananas. po 3. Din. Razpošilja po po v- 'tju /»-chner Henrik. L;beliče. Koroško 30310 34 iesed« l Dii lavek < Ln šifro ili lajanje Laslors Din Kaimanjfr incvt 17 r>in Kožuhovina se najugodneje kupi in strokovno izdeluje pri JOSIP DOLENC Sv. Petra 19 Telefon 22-62. 286-7 Otroško posteljo kovinasto. dobro ohranjeno kupim. Šiška. Vodnikova 5. 303597 8e*eda ' Dia lavofc j Lhi i* šifro 9.11 lajanje ^uslors Din JJajmaniS1 mfvV t7 D,o Vsakovrstno clate ■npoje oo najvšut .enafi čE ENE juvelii tubliana Wolfovt> allca • iies^la Diti iav^t i* st. šifro il' lajanja -inalova S D' n Vujun njš' Kn*-s°fc 7 >• r, Učenko *.a dobro fomljarno tamh. tal pel o. ki ima glas za petje. ne starejšo od IG—17 let. Pogoj vsa oskrba in 2-0—30't Din začetne mesečne plnče. Ponudbe na Kovač k .trlo. kapelnik. hotel »Bosna«. Bihač 30657-44 Peko vskega vajenca sprem pekarn a Pleva nč Laško. ?ta nova n V :n hrana v hiš- 3C35C-44 Be.srda : Dm iavek a Din r Dn Najmanjš" tne»»-fe ta šifro »II taiauji- aaslova 17 Dn Kupim radioaparat dobro ohranjen, novejše tipe ('isitosmernj toki. P: mene ponudbe: Reklam Rozman. Pražakova 8/T. 303S Be»-Kla i Din. lavefc S Du 1» S?f—ili -jajan^ ia*«rv 1 Din NajmatiS' 17 Din Hranilne vloge kupit-e al; prodaste najboljše potom moje pisarne Eudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 3S—10. 3039S-16 b-seOa i IMjt lavefe ? Dn 5jfro 1»janjf -isio*^, P Dn VfjjTr.aniš; r.n^sot r '"»i,, Zima je pred vrati! Lsice kune vdre tobite lahko m sigurno . preizku št-n m strupom LETOLI.N luformarije iajt- .vkos ZaCTt-b Jurjevska 8 200-0 Novo stelažo in puh prodam NTisloi vseh ihisI lutra Knjižice Mestne nramlnice ljubljanske kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ,?on.oY> 30278-16 ••":-17 0 SV. MIKLAVŽ pruLi v Wolfovo ulit o 10 k Oroslavu Dolencu, kjer je pripravljeno dosti lepega in sladkega. 3(i:S)-6 Tricikelj za prevažanje blaga, malo rabljen, prodam poceni. A. Kavčič, mehanična delavni ea, Tržaška c. is Vič. 30678-6 Hranilne vloge i-»eh lenarnit' tavodoi nakup in prodajo nroti takojšnjemu jlaflln livrš' uainzodneje Al. Planinsek Liuhl!ana, Beethovnova al. 14/1 Telefon 35-10 314-16 Bančno kom zavod Maribor Aleksandrova 40, zvržuj* najboljše nakar prodaj« HRANILNIH VLOG vsen denarnih zavodov Ia odgovor Din S tnamk Trgovka išče posojila ofMKl Dn. Ga rancija posestvo Na.slov v vseli posl. Jutra Hranilne knjige Mestne hranilnice ljubljan ske. večje vsote, kupim takoj. Ponndbe na podružnico Jutra Ifar.iboT pod šifro »P. A.« 3(1374-16 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik tsa letovanje 76 »Žena«, je odvrnil gospod Kozamurnik, »ne govori, ko ne razumeš!« To je aparat nove vrste, za zvite filme; tisto onegavljenje s ploščami ni nič za sodobnega človeka!« In res je kupil kamero z vsemi kemikalijami in drugimi potrebščinami. Komaj je bil zunaj, je že začel fotografirati. Gostilno na promotni točki, v mestu ali na deželi. —"m takoj v nujem. Zmožnost povsem zasigurana. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »Strokovnjak«. 30372-: 7 Bft»"000.000«. 30004-20 Novo vilo s tremi dvosobnimi stanovanji s kopalnicami, prodam. Vipavska ul. 10, Koks i ja. Vilo pri Vrtači, novozidano. šti-ristanovanjsko. donos 50.!W — hipoteka Kmetske in Mestne Din 350.00K). proda »Posest«. Miklošičeva 4. Parcele v okolici remize. cca lod »Ugodno 3^376-20 BrtMMla 1 Din. iavek S Din ta šifro »I: laja-nje ->aslov> 5 Dn Najma-njS ine^fk 17 Din Trisob stanovanje oddam takoj ali januarja. Naslov v vseb posl. Jutra. 30329 21 Dvosob. stanovanje lepo. odd.-im t-akoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3m4-2H Mil111! I I' 1 1 ie»e«l» '. Dtn 1av-ik S Dii ■j> šifro t-ll lajanj» ia«lo-»» ' Dn Najmanjši *nnwl. 17 fhn Opremljene sobe poseben vhod svetle zračne 1 al 2 posteljama lahko tudi s hrano o'.i zu tramvaja. Sp. š'ška. Cernetova :>:. 30332-23 Informacije Be»t-1« i Dui )j Oiii ta šifro al! lajanj«- 0Mlm< f Din NajmanjSi •7 m0 Preklic Podpisana L-kovič Leopol-dina, Ljubljana. Riha.Tji-va ul. 4 obžalujem in prekli-cujem. kar sem govoril« o ge. Pristavec Štefaniji, Ljubljana. Erjavčeva cesta, v zvez; s svojim možem in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pošto-.m m. — Likovič Leopold i na. 90367-31 2 lepi sobi jir.-izni nI1 opremljen odd.ur poceni. Nasior v vseh posK Jutra. 30S50-i-< 1 Separirano sobo z dvema posteljama, oddam na Pv Petra cesti 6?T. 30371-33 Opremljen sobo s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30370-33 2 gospodični aH "ospoda sprejmem na stanovanje s hrano aH brez. Sv. Florijana ul 32. T nadstropje Opremljeno sobo o Idam 1. decembra bol jšemu gospodu ali zakonskemu paru brez otr>»k v Du-kič-evem bloku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3037-)-23 ZIMSKE SUKNJE! boljše vrste. I Hubertus nepre-I močljiv 250 Din, I perilo in vsa praktična oblači-j la nudi po re-Iklamnih cenahj P R E S K E R, Sv. Petra c. 14. • 205? Suha drva, premog, karbopakete dobite prj 1. POGAČNIK Bohoričeva ui. št. 5 dsaaaga^aiinuiiii Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □□□□□□□□□□□□□□ so obenem tudi negovani — to je prednost SORELA shampoo paste. Z redno uporabo SORELA izgine prhljaj in preneha izpadanje las. Dobiva se v vseh trgovinan te stroke v tubi po Din 7.—. 12,— in 25.— 1NSESIIHAJTE V „JUTF*>' uspehov na en oglas „JUTRU" □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IF KAG MARIBOR, MIKLOŠIČEVA 4 IZDELUJE DRAGULJE IN ZLATNINO. PRIPOROČA SE ZA PREDELOVANJE BRILJANT-NEGA TER DRUGEGA ZLATEGA NAKITA. VEŠČE STROKOVNO DELO PO ZMERNI CENI. □□□□□□□□□□□□□□ Kupufte domače blago! nHOHNER" najpopolnejše harmonike sveto GcNEtALMO ZASTOPSTVO SCifnElVER ^Zagneb, Mikoličeva ul.lO. vsaki priliki — se spomnite da so .Jutrori" .Mali oglasi* ^ Sloveniji najuspešnejša, najcenejša In najhitrejša posredovalnica sa službe vseh vrst, za prodajo tn nakup vseh stvari, za nepremičnine, lo-iceie, podjetja, kapital. Cenitve io za vso drago Radio četrtek. 26. novembra Ljubljana 12; Koncertni plesi (plošče)— 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ca°, spored, obvestila. — 13.15; Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Pester spored Radio orkestra. — 18.40; Slovenščina za Siovence (dr. K. Kolarič). _ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30; Nac. ura; Savez SokoLa kraljevine Jugoslavije- — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Klavirske točke štiri-roono (gg. dr. Danik) Švara in L. M. Šiker-janc). — 21: Svet v pesmi (igra Radio or kester). — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio iazz, vmesne vložke poje g. Mirko Premelč. Beograd 18; Pevski koncert- — 19.50; Komorna glasba. _ 20.40: Orkestralen in pev- eki koncert__22.20: Lahka glasba—Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20; Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. _ 1'raga 19.25; Bendlov balet »Češka Svatba«. — 20.20: Zvočna igra. — 21.15; Plošče. — 22.30; Orkestralen in violinski koncert. _ Varšava 19: Operetna ura. — 21: Klavirski koncert. _22; Lahka in plesna muzika. _ Dunaj 12: K°ncert orkestra. — 16.05: Odlomki iz Wagnerievih oper na ploščah. _ 17.25; Ariie in peSmi. — 19.25; Revija Šlagerjev 1925 1929 — 21: Zabavna ura. — 21.30; Spevoigra. — 22.30: Regerjeve klavirske skladbe. _ 23.10: Plesni orkester.— Berlin 19; Regerjeva glasba na ploščah. — 20.10: Plesni večer. _ 22.30: Koncert malega orkestra. — Miinchen 18; Lahka glasba na ploščah. _ 19; Kmečki večer. — 20-10: Koncert orke^ra. — 21: Ne bojte se sinifo-jiije. — 22.45; Virtuozne klavirske skladbe. _23: K»niorna glasba. — Stuttgart 18; Večerni koncert. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Ples-na muzika. — 24; Verdijeva ope-Ta :La Traviata« s plošč. NAPODNA llSKARNA UUBL3ANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IA NAJFINEJŠE ž TRGOVSKI SAMOPOMOČI v MARIBORU izrekam zahvalo, ki mi je po smrti mojega očeta izplačala izdatno podporo. Priporočam, posebno gospodarskim slojem pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom. MARIBOR, dne 24. novembra 1936 KLAMPFER MARIJA s, r., hčerka KMETSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NOVTV ASI NA BLOKAH naznanja tužno vest, da je umrl član načelstva, gospod IVAN KOROŠEC POSESTNIK, TRGOVEC EV GOSTILNIČAR IZ VEL. BLOK, Hranilnica bo ohranila pokojnika v prijaznem in trajnem spominu. NOV A VAS, 25. novembra 1936. $t|#-; ^ MM- ffpl; 1 Sv I^H ••••• • PS® Etv^&^.^-V" i v5;-: - ... —* . .-- .V;.'.. . ''* - - " - - - .i Smrt plešavosti „Morana" Tekočina »MORANA« je potreona vsakomur, in dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjiva kozmetična tekočina, brez ozira na stanje las, uspešno pomaga. Takoj izgine prhljaj, ekcemi, lišaji itd. Hrani lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje las, lasje porastejo na plešastem mestu. — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. Pošvjamo po povzetju: steklenica Din 40.—, poštnina Din 7.— Moderna kozmetika „MORANA4( — Split Ako ne bi bili zadovoljni z rezultatom, Vam vrnemo denar! f Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša dobra mati in stara mati, gospa NEŽA VDOVIČ danes zjutraj v 80. letu v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, dne 27. t. m. ob 2. uri popoldne iz Vegove ul. 8. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 25. novembra i936. Sin STANISLAV, hči DARINKA, snaha MIRA, vnuki ALENKA, JURCEK in NEŽICA. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana. Dotrpela fe naša predobra soproga, mamo, stara mama in tašča, gospa POSESTN1CA K večnemu miru jo spremimo z njenega doma na Vidovdanski cesti 3 v četrtek, dne 26. t. m,, ob 3. uri popoldne v družinsko grobnico pri Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, 25. novembra 1936. JOSIP TURK, soprog. ELA por. REICHER, VILKO, RAJKO, ALBIN, otroci; MILA, MAJDA, sinahi; KONRAD REICHER, zet; SAŠA, JOŠKO, BORUT, RAJKEC, vnuki. Urejuje Davorin Ravlien. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani