Izhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
Trst, Ulica Martiri della L.berta (ul. Comraerciale) 5/1. Tel. 28-770 J* Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 1?'H. Pošt. pred. (ca&eHa post.) *rst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v g orovini
NOVI LIST
Posamezna it 40 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lli S50 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spcdizicne in abb. postale I. gr.
&T. 515
TRST, ČETRTEK 17 SEPTEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
C trnke u hJovmhke Sole!
Nahaj amo se zopet v dobi vpisovanja šo-
arjev in dijakov v osnovne in srednje šole.
ravzaprav se rok nagiba že proti koncu in
Se bo zaključil pred koncem meseca. Kakor
J^rn je znano, je še dosti otrok in dijakov,
1 se še niso vpisali v šole za prihodnje le-
°' Vemo, da je to običajni pojav in da se
Po navadi čaka na zadnje dneve za vpis.
vendar pa čutimo za svojo dolžnost in po-
'ebo, da spregovorimo z našimi starši res-
110 besedo o pravočasnem vpisu in še bolj
0 dolžnosti slovenskih družin, da pošljejo
Jvoje hčere in sinove v obstoječe slovenske sole.
Zdi se, da so take vrste pozivi že preveč
^jplačeni, ker se ponavljajo v različnih ob-
'kah ob začetku vsakega šolskega leta. Le-
naj bi bili še bolj nepotrebni, ker so slo-
v®ns*e šole vsaj na Tržaškem in Goriškem
• Uzakonjene in je odpade! eden izmed
9 avnih povodov za izgovore, češ sina mo-
arn dati v državno šolo, da se bo pririnil naprej.
Odgovarjamo, da bi v resnici bili odveč Pozivi na naše slovenske starše, če bi še ne ^lo mnogo takih, ki še imajo nekatere Predsodke, ki hromijo življenje in razvoj J^ših šol. Takih izgovorov je še cela vrsta. °sti slovenskih družin v Gorici in v Trstu . se- ki pošiljajo ali nameravajo vpisati svo-^ otroke v šole z italijanskim učnim jezi-j.0nr|, češ da se bodo tam bolje priučili ita-^/3nsčine in da bodo bolje napredovali na ^lverzi. Statistika pa dokazuje, da se tudi Cenci s slovenskih srednjih šol prav tako °°ro uveljavijo na univerzah kot drugi; ^Veda, morajo se učiti, ne pa valiti krivdo
ZA POLHIH« ND NI ALTERNATIV
Pr
* svojo	lenobo na	slovenske	srednje	šole.
j.^en pojav je tudi ta, da ne pošiljajo svo-, otrok v slovenske šole zlasti takozvane °orostoječe in trgovske družine. Ali smo ^°Pet v tistih francjožefovskih časih, ko so l^iŠljavi »nobel« starši pošiljali sinčke in ,c®|'kice v tuje, nemške šole, ker da so bile lc*i bolj	»nobel«?	i
,^ed predsodke nekaterih staršev bi lahko
0|'steli mnenje, da bodo dobili slovenski
r°ci v	italijanskih	zavodih	boljšo	versko’
k*90jo. Dobili pa bodo tako versko vzgojo
^ na naših šolah, kjer poučuje dosti do-
v..'h duhovnikov, in tudi vodstva sama jam-
za nravno in versko vzgojo; pač pa se
^ slovenski dijak v italijanskem, tudi v ver-
h ern zavodu, odtujil domači narodni miselni.	j
^.^daljnji predsodek naših staršev, ki hro-.) slovensko šolstvo, je ta, da želijo, naj
V soboto se je začel v Rimu 9. kongres krščansko-demokratske stranke. V vsej Hali janski politični javnosti so ga pričakovali naravnost z napetostjo, ker bo od njegovih sklepov odvisma bodoča politika krščanskih demokratov in s tem tudi usoda sedanje sredinsko-leve vlade.
Kongres je odprl s svojim dolgim poročilom strankin tajnik Rumor, ki je v bistvu naglasil, da hoče krščansko-d.emokrat-ska stranka nadaljevati s sredinsko-levo politiko, pri lem pa si pridržuje pravico do avtonomnega od'očanja gled.e stvarnosti in potreb narodnega življenja. Dal je sredinski levici »zmerno« tolmačenje, kol je bilo pričakovati, ter naglasil potrebo, da se krščanska demokracija okrepi kot stranka in kot izraz italijanske politike in družbe. V svojem poročilu je skušil ubrati Rumor neko srednjo pot, ki bi bila sprejemljiva za vse struje.
Takoj nato se je vnela na kongresu zelo živa debata, v kateri so se naravnost dramatično spopadle med seboj štiri struje, ki so pred'ožilc vsaka svojo resolucijo. Glavni predstavniki posameznih struj pa so resoluci je razlagali v dolgih govorih.! Go-nella je pripisal vzroke gospodarske krize podržavljenju elektrarn, do najhujšega razburjenja med delegati pa je prišlo med govorom sindikalnega voditelja Donata-Cal-tina, ko so padale celo klofute. Trdil je namreč, d,a je druga Morova vlada korak nazaj v primeri s prvo, kar zadeva voljo do socia'nih reform, čemur so Morovi pristaši bučno ugovarjali, fanfanijevci pa bučno ploskali. Scelba pa je zahteval, naj socialisti pretrgajo vse zveze s komunisti.
Kot se zdi, pa so na kongresu nekoliko omi'ili nasprotja med strujami in pričakovati je, da bodo v novem nacionalnem
^iih
otroci dosežejo v najkrajšem času nekaj
U	v i iu| rxi ujov-i . .	i.^rxu|
, okovne izobrazbe in pridejo čimprej do sj|U, a- Zato smo bili priča psihoze, ki je kal/ s'ovenske otroke v strokovne šole, K°r da bi res morali postati vsi samo
obrtni vajenci ali trgovski pomočniki. Marsikateri dijak, ki bi z uspehom izdeloval višjo šolo, je moral zakopati svoje talente spri-čc takšne miselnosti. Naš narod v zamejstvu pa potrebuje tudi splošno izobraženih ljudi, ne samo strokovnih in poslovnih ljudi in še te brez hrbtenice.
Naletimo pa na še bolj smešne predsodke. Ta ali oni oče ali mati ne vpiše več svojega sina ali hčere v slovensko šolo — tu mislimo na srednjo — ker je morda padel pri izpitu. Ne vprašajo, ali je sin znal ali ne, krivdo zvrnejo kartkomalo na slovensko šolo in na profesorje. »Vam bom že pokazal«, se jeze, »ga bom vpisal pa v italijansko šolo«. Po dveh ali treh letih pa pride tak dijak pohlevno v stare šolske klopi, ker učiti se ie pač treba povsod in šolskim »prebežni-kom« ne dajejo odlikovanj.
Našteli smo »sine ira et studio« samo nekatere predsodke naših staršev, ki ne pošiljajo ali ne bodo vpisali svojih otrok v tiste šole, kamor spadajo po božji, nravni postavi in tudi v duhu državnih zakonov.
svetu zastopane vse struje, tudi Fanfani-jeva, ker je la na kongresu nazadnje zavzel precej pomirljivo stališče.
Kongres, ki se je končal v sredo ponoči, je ipokazal, da je krščansko - demokratska stranka razdeljena v tokove, ki imajo zelo različne ideje o reševanju praktičnih problemov v notranji politiki in gospodarstvu. Vendar pa se vsi zavedajo, da je potrebna enotna krščansko - demokratska stranka, ker je njena enotnost edino jamstvo za italijansko demokracijo. Zalo gotovo ne bo prišlo do razbitja stranke. Tragika italijanske poMtike, pa tudi krščanskih demokratov je v tem, da ni alternativ.
Toda če prinaša po eni strani obstoj tako različnih struj v stranki težave, ker povzroča obotavljanje glede izvajanja reform v gospodarstvu in državni upravi, je to po drugi strani znak zdravega pluralizma idej v njej in tudi njene vitalnosti in dinamičnosti — in dokaz, d,a je zajela res vse žive krščanske politične sile, ne glede na različnost mnenj o posameznih problemih. In v tem je lahko italijanska krščanska demokracija za vzgled katoličanom drugih /narodov, tudi in zlasti še slovenskim, ki si nikoli nismo znali ustvariti take pluralistične stranke.
Tretje zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora
Papež Pavel VI. je odprl v ponedeljek dopoldne v vatikanski baziliki tretje zase-! danje vatikanskega cerkvenega zbora, na katerega je prispelo nad 2.500 koncilskih očetov. Po maši, pri kateri so mu stregli trije kardinali, 19 nadškofov in škofov ter | dva generala cerkvenih redov, je imel pa-i pež dolg govor, v katerem je orisal škofovsko oblast v odnosu do papeške oblasti. To temo je označil za najresnejšo in najbolj delikatno vsega koncila.
i V drugem delu svojega 'govora sc je papež obračal na ločene krščanske brate in t jih pozval, naj ne smatrajo za žaljivo, ampak za spoštljivo in bratovsko vabilo katoliške Cerkve k združitvi z njo v polnosti resnice.
| AMPLATZOV MORILEC ZNAN
Kot poroča »Corricre dMnformazione«, je ustrelil Amplatza fotoreporter Christian Kerbler, doma iz avstrijskega Tirola, ki je bil sicer s Klotzem in Amplatzom na akciji, a je služil kot »informator« italijanskim varnostnim silam. Njim bi ju bil moral izdati, a je dve uri pred dogovorjeno obkolitvijo sam streljal nanju. Nekateri menijo, d,a je storil to tudi v dogovoru z avstrijsko obveščevalno službo.
Zdaj neuradno poročajo, da so ga aretirali Avstrijci blizu Innsbrucka.
RADIO TRST
Slovenci čakamo
• NEDELJA, 20. septembra, ob: 8.30 Poslušali bo | sle... Oti nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 j Kmetijska oddaja; 9.30 Cecilijana — Revija gori
s kih pevskih zborov, registrirana v Katoliškem domu v Gorici 24. novembra 1963; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za naj-1 mlajše: »Srečni princ«, pravljica Oscarja Wildeja,! diamalizirala Lea Pertol. Igra RO, vodi Lojzka ' Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 15.00 Zlata risanka: The Beatles;' 16.00 Mojstri groze - Guv de Maupassant: »Roka«, piipravil Franc Jeza; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 21.00 Folklora z vsega sveta.	i
. PONEDELJEK, 21. septembra, ob:	11.45 Naš
juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Svetniki, križarji in romarji«; 18.30 Sodobna italijanska glasba. Orkester beneškega gledališča »La Fenice« vodi Six-len Ehrilng; 19.00 Tržaški pianist - Bernarda Slama - Ivan Grbec: Sonatina za klavir; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Muc Belinko na lovu«; 21.00 Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, opera v treh dejanjih. Orkester in Zbor gledališča Verdi, dirigira Efrem Kurtz.
• TOREK, 22. septembra, ob: 11.45 Jugoslovanski I orkestri in pevci; 12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 18 55 Gostovanja' solistov v Trstu; 19.15 Pripovedke o narodnih ju-nak:h: »Mazc-ppa«, napisala Desa Kraševec; 21.00 Radijska novela - Venčeslav Bele: »Dvakrat poročena«; 22.55 Sodobna simf. nxna glasba. Bohu-slav Mar'inu: Koncert za godalni kvartet z orkestrom (1931). S mronični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Turina, vodi Ettore Gracis. Solisti:
I laFjr-nski .kvartet: volinista Paolo Borciani in E-lisa Pcgreffi. v:o'ist Piero Farulli in violončelist Franco Rossi.	I
n SREDA, 23. septembra, ob: 11.45 Mali koncert;
12.15 Pogled n-i svet; 18 30 Orkester v osemnajstem stoletju; 18.55 Slovenski romantični samospevi. Pojeta sonrnmstki H:lda Holzcl in Deana Bratuž;
19.15 Enej Silvij Piccolomini (Pij II.) ob 500-let-nici smrti - Maks Šah: »Zgodovina ostalih Slovanov v njegovih delih«; 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. Vodi Dean Dixon. Sodeluje flavtist Michel Dehosl. a ČETRTEK 24. septembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Potovan'e no Daliji; 17.20 Iz albuma lahke g'asbe, pr'pravila Susy Rim; 18.00 Pevski zbori dežele Furlanije Julijske kraiine: Zbor »G usoppe Verdi« iz Ronk, ki ga vodi Giorg'o Kir schner; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju; 19.15 Gradovi na Goriškem: »števerjanski grad«, napisal Rado Bednarik; 21.00 »Malenkostna zadeva«. Zgodba, ki jo ie napisa! Wilkie CoMins, dramati-/•ral Roberto Cortese, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., režira Stana Kopitar; 22.30 S'ovenski in 'iieoslovanski solisti.
c PETEK. 25. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmev'; 12 15 Zena in dom; 18.30 Najlepše roman-lične simfoioiie; 19 15 Jadransko mori’ - Goimir Budal: »Povha«; 70.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert cnerne g;>'sbe. V odmoru (približno ob 21.30) Mladina na Zahodu - Giovanni Russo: »Problemi študentov, delavcev in kmetov v Italiji«. | « SOBOTA 26. septembra, ob: 11.45 Glasbeno po-tovanjc po Evre-ii: 17 15 Zavoievavci gora - Dušan Porto1: »Tf-2« • 15 00 »Volan«. Oddaja za avtomobi-Irsle; 15 20 »M-losl zn Ismaya«, radijska drama, ki jo ie napisal Gian Francesco Luzi. prevedla Desa Kraševec. Drn RO, režira Ježe Peterlin; 17.20 D'ugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 18 30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji. Luci-jan Marija Škerjanc: Simfonija št. 7 Orkester S'(".cuske f''harmoni:e vodi Jakov Cipci;	18.55
Predelava folklorne glasbe - Bela Bartok:	»Za
otroke«. cH!)ribice za •clartr na madžarske narodne motive: 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc: 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Ja-cobus Gallus« iz Trsta; 21.00 Vabilo na ples: 22.00 Simfonične pesnitve - Oltorino Respighi: Rimski vodnjaki.
Obljubani naj Medijo dejanja
TEDENSKI fZO* FT> ARČEK
70. septembra,
21. septembra,
22. septembra,
23. septembra,
24. septembra,
25. septembra,
26. septembra,
nedclin: Brane, Morana ponedclick: Malej, Male torek Mavrici,j, Tomaž sreda: Slavojka, Tekla četrtek: Nadia, Gerard petek: Uroš, Klcofa sobota: Justa, Stojslava
V torek zvečer je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Udeležila sta se je predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini in deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. škerk, ki sta hkrati člana devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta. Na sporedu seje je bila med d.rugim tudi razprava o resoluciji, ki jo je predlagal odbornik Josip Terčon. Resolucija protestira, ker so v deželnem svetu onemogočili slovenskima svetovalcema govoriti v slovenščini, ter se zavzema za uporabo slovenščine v deželnem svetu in upravi. Razprava o resoluciji bi morala bili na sporedu že na prejšnji seji občinskega sveta. Odložili so jo na izrecno željo dr. de Rinaldinija, ker se je zaradi zasedanja deželnega sveta ni mogel udeležiti.
Nismo folklorna skupina — smo narod!
V začetku razprave je dr. škerk najprej utemeljil resolucijo. Dejal je, da smo Slovenci pozdravili ustanovitev deželne samouprave, ker smo bili prepričani, d.a bodo v njenem okviru rešili vprašanja, ki so življenjske važnosti za našo skupnost. Zato smo bili zelo presenečeni, ker je bilo na eni izmed prvih sej deželnega sveta onemogočeno slovenskima svetovalcema, da spregovorita v svojem jeziku. Poudariti namreč moramo, da je bila dežela s posebnim statutom ustanovljena prav z namenom, d.a bi v njenem okviru uveljavili in zaščitili pravice slovenske skupnosti. V tem smis’u so govorili razni parlamentarci, med njimi tudi 'k ršč a n sko-d c m ok ra t s k a poslanca Pecorari in Ruini, ko je bilo prvič govora o deželi Furlaniji-Julijski krajini Podobne izjave je izrekel pokojni predsednik vlade De Gasperi, ko je obiskal Trst. Tako so se izjavljali parlmentarci med razpravo o deželni samoupravi v rimskem parlamentu. Njihove izjave so bile v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Italija s podpisom mirovne pogodbe in londonskega sporazuma. Poleg tega pa moramo pribiti — je poudaril predstavnik Slovenske skupnosti — da živimo v 20. stoletju in v srcu Evrope. Slovenci nismo folklorna skupina, temveč narod s svojo jezikovno, kulturno in politično individualnostjo, ki ima pravico, da govori v svojem jeziku ne samo v ožjem d,nižinskem krogu, temveč tudi v javnem življenju. Zato ne bomo nikdar odstopili od svojih pravic in zahtev. Priznavamo pa, da je treba te rešiti v duhu medsebojnega sodelovanja in spoštovanja.
Jezik je del človeške osebnosti
Za predstavnikom Slovenske skupnosti je spregovoril dr. de Rinaldini, ki je najprej zanikal trditev, češ da je on osebno preprečil slovenskima svetovalcema, da bi govorila v slovenščini, nato pa poudaril, da je njegova skupina pripravljena proučiti vprašanja', ki se tičejo slovenske manjšine. Priznal je, da je komunistična stranka morda bila na tem področju sposobnejša. »Krščanska demokracija — je pristavil dr. de Rinaldini — si bo morala takšno stališče šele priboriti. Manjšinska vprašanja — je nadaljeval predsednik deželnega sveta — je treba reševati v širšem okviru in v duhu nove Evrope. Nas ne loči vpra-
šanje priznanja pravic slovenske manjšine. Manjšinska vprašanja pa — je podčrtal dr. de Rinaldini — bomo lahko bolje reševali z osebnimi stiki, kakor z ostrimi besedami in užaljenostjo.
Zato vam predlagamo, da ne stavite na glasovanje resolucije, ker smo mnenja, da se z medsebojnim razumevanjem premagajo nasprotja. Mi — je dejal predstavnik Krščanske demokracije — smo vam na razpolago, da z vami razpravljamo. Prepričani smo, da je treba predvsem spoštovati človeško osebnost. In jezik je del bogastva č’oveške osebnosti. Upam — je zaključil predsednik deželnega sveta — da boste razumeli našo vo'jo, da skupno proučimo in rešimo ta vprašanja v duhu, ki 1 nas bo pripeljal k medsebojnemu sodelovanju. <
Dovolj je zavlačevanj !
Dr. de Rinaldiniju je odgovoril predstavnik Slovenske skupnosti dr. škerk, ki ,iL’ poudaril, da slovenska manjšina že 20 Itd čaka na uresničenje svojih pravic in zai° noče več nikakih zavlačevanj. Te pravico, ki nam pripadajo že po naravnem pravu, smo si priborili s svojim vebkim krvni oj prispevkom v boju proti fašizmu. Slovenci želimo živeti v dobrih sosedskih odnošaji'1 z. večinskim narodom, toda zahtevamo, d J začno pristojne oblasti stvarno izvajati n«3 še pravice. Dr. škerk je priznal, da obsUi-ia;o težkoče pri reševanju določenih vprašanj in jih je zato treba medsebojno -pro-učiti, poudaril pa je, da je cela vrsta za' dev, ki bi jih pristojne oblasti z. nekolik > dobre volje lahko v najkrajšem času rešile-
Ob zaključku svojega odgovora je d*'-škerk spreje' na znanje izjave predsednik3 deželnega sveta ter predlagal, naj svet ot' g’asu j e o resoluciji. Poudaril pa je, da b-> slovensko prebiva'stvo imelo v bodoče p1’1' ložnost, da se prepriča, ali bodo obljuba01 predstavnika Krščanske demokracije sled*' la tudi dejanja.
Občinski svet se je strinjal z izvajanji |0 s predlogom dr. Škerka, zalo odbor n' stavil na ;g'asovanje resolucije.
—O-—
NOVICE Z VSEGA SVETA
Hruščov je v razgovoru z japonski01.1 parlamentarci, ki so na obisku v Moskvl' izjavil, da poseduje Sovjetska zveza nov0, strašno uničevalno orožje. Res veselo oz'13 nilo za človeštvo. Kot da bi strašnega °r° žja še ne bi1 o dovolj...
,	—0—
Jugoslovanski predsednik Tito je bil Zt,c| nje dni na uradnem obisku na Madžarske0 ’ ki je potekel zelo prijateljsko. Izmenjali si visoka od'ikovanja in ugotovili s o g'3 g riost o bistvenih vprašanjih mednarod politike in dogajanja v komunističnem sV tu.
—0—
Dunajski kardinal Koenig je potrdil. ^3 obstoja možnost sporazuma med Vati nom in madžarskimi oblastmi za osv° , di.tev kardinala Miindszentyja, ki živi jeseni leta 1956 kot begunec v ameriške^ ve’cposlaniš'tvu v Budimpešti. Posreden -1 vec je ravno kardinal Koenig.
Položaj na Južnem Tirolskem
Kaos v Vietnamu
r,	,	■	,	, t v t,-	,	i	- * ,	,	v	.	,	Položaj	v Južnem Vietnamu postaja kao-
Po planinah m dolinah Južne	Tirolske	Castelroncolo	v četrti vil ob	robu mesta.	tičen Prevrati .generalov in demonstracije
se nadaljujejo pogoni	italijanskih	varnost-	Slišati jo je bilo v središče	mesta, loda	študentov, budistov in	katoličanov	si sle-
n:h sil, katerih cilj je	v prvi vrsti zajetje	atentatorji so	se v temi zmotili m so na	dijo na tekočem ,traku.	v nedeljo	je izve-
preostahh upornikov, v drugi vrsti pa v stavili peklenski stroj s približno 1 kg del puč katoHški ral Phal a se je da|
::,u --- -------»cheddita« na	ograjo vile št.	20 namesto
tem, da bi jih vsaj pregnali čez mejo in jim onemogočil nadaljnje nastopanje. Kot vse kaže, je bi'1 o pretekle dni v alkciji več skupin, o katerih mislijo italijanske oblasti, da so prišle v glavnem čez mejo, iz Avstrije in Bavarske, kajti eno izmed, središč organizacije za oborožene nastope v Južnem Tirolu je baje Miinchen.
Zadnje dni je večkrat prišlo do streljanja med varnostnimi silami in »neznanci« v gorah, vedno v bližini avstrijske meje, kar bi dokazovalo, da so se uporniške skupine umikale čez mejo. Vendar pa se ita-
pregovoriti in je spet izročil oblast Hanhu. Vzroki temu kroničnemu stanju nemira so v tem, d,a imajo generali preveč besede in da nihče ne misli na reforme in kako zagotoviti vitalnost demokracije v deželi
ADENAUER PIŠE SPOMINE
št. 18, v kateri stanuje Magnago. Obe ograji se namreč držita skupaj. V vili št. 20 pa živi bivši bocenski podžupan, stari baron Egon Eyrl, ki že dolgo ni več aktiven v politiki.
Vprašanje je, zakaj naj bi veljal atentat dr. Magnagu, ki je med, Južnimi Tirolci spoštovana in ugledna osebnost, kar do- Bivši nemški kancler Konrad Adenauer, kazuje že njegova funkcija v SVP. Neikat<'- zdaj predsednik nemške Krščansko-demo ri menijo, da zato, ker ga smatrajo pri- kratske stranke, nadaljuje zdaj na počit pad.niki B.A.S.-a za preveč umerjenega; nicah v Adenalbii s pisanjem svojih spo-po sodbi dirugih pa naj bi bil atentat delo minov. S seboj je prinesel več kovčkov do-'■janskim varnostnim silam ni posrečilo, da	fašistov.	kumentov. Pri	tem	mu pomagajo tri	hčerki bile kakega pripadnika B.A.S.-a ujele.	Po eksploziji so	policisti	in	karabinjerji	ke in tajnica1.	Prvi	zvezek spominov	je že
Stre'jali so se vedno na daljavo, s poboč- preiskali vso okolico, toda za atentatorji dokončal. Zdaj piše o dogodkih od leta ja v pobočje, ali z vznožja gore proti vr-	ni bilo več	sledu1.	1945 d,o 1963.
hu, tako da so imeli uporniki vedno vsaj  __________________ ________________ _____________________________________________________
Pol ure ali več časa, da so se umaknili, 1	t
Potrjena domneva o razumskih bitjih v vesolju
Zaradi naglih premiikov, nervoznosti, ne-	Ameriški	znanstvenik	Harrison	Brovvn	s	bila seveda velikanska senzacija, 'ko	bi do
Previdnosti, prehitrih voženj vojaških vo- tehnološkega instituta v Kaliforniji, katere- bil stik s takimi bitji v vesolju. Mnogi prožil po cestah v goratem nepreglednem te- ga študije o geokemiji podpira ameriška blemi, iki nas danes gnjavijo, bi v trenul lenu itd. je bilo več vojakov ranjenih ali atomska ustanova NASA, je potrdil, da so 1 ku izgubili svojo važnost, pojavili bi se pa, ubitih. Talko je bil zadnje dni po povratku možne podobne oblike življenja kot na novi in morda velikanski. Problemi etične, z neke akcije, med katero je prišlo do Zemlji še na mnogih planetiih v vesoljstvu, tehnične in tudi — vojaške narave. Kalkšen streljanja, hudo ranjen v trebuh vojak teh- pa mnogo številnejših, kol ljudje navadno odnos bi namreč tista razumska bitja zav-?lcnega oddelka 22-letni Vincenzo Grassi mislijo. Po Brownovem mnenju živijo tako zela d,o človeštva na Zemlji in do naše capla. Po neprevidnosti ga je ustrelil razumska bitja, kot je človek, najbrž na civilizacije? Morda 'prijateljski, morda pa
v trebuh neki podčastnik pri čiščenju svo- ..................... ~	"..........
jega orožja. Grassijevo stanje je tudi po
Jo
Operaciji zelo resno.
Podpoveljnik policije v Bocnu, Efisio Ortona, je dal za javnost nekaj izjav o dosedanjih rezultatih pogonov in preiskav Proti upornikom. Rekel je, da je nastopalo 'e malo in osamljenih uporniških skupin, katere pa so varnostne sile že prisilile, da So se umaknile čez mejo. Pač pa se je uPornikom posrečilo, da so se vsi izmakni zajetju.
Iz Avstrije pa poročajo, da se je zvede-■ da pripravljajo uporniki za oktober no-v° »ofenzivo« na Južnem Tirolskem. Av-'Jfrijska policija je zaplenila te dni v bli-*lni Dunaja avto, iki je bil poln orožja in preliva. Avto so ustavili v območju cone, je rezervirana za vojaške vaje avstrijske v°jske. Iz tega bi se dalo sklepati, da so Se štirje mladeniči, ki so bili v avtomobilu, Polastili orožja v kakem vojaškem skladi-Scu. Ali pa jim ga je izročil kak pripadnik v vojski? Avstrijske oblasti so baje uvedle Preiskavo.
Hkrati pa je sprožil avstrijski tisk hudo kampanjo proti nastopom italijanskih varnostnih sil na Južnem Tirolskem, češ da so fe obnašali njihovi pripadniki pri pogonih lr* preiskavah v nekaterih vaseh brutalno P^ti civilnemu prebivavstvu, ko so iskali Upornike, ki so se skrivali v okolici. O tem ostro pisal tudi južnotirolsiki dnevnik “dolomiten«, ki je bil zaradi tega prijav-l6n državnemu tožilstvu.
atentat na vilo dr. MAGNAGA
V noči od 14. na 15. september so ne-ž0anci izvedli v Bocnu atentat s peklenskim strojem, Iki je bil namenjen vili, v *ateri stanuje predsednik Južnotirolske ludske stranke dr. Silvius Magnago. Ek-sPlozija se je zaslišala okrog 4.30 v ulici
jo tudi do 50 planetov, od, katerih vsa po dva krožita okrog svojih sonc v takin razdaljah, da je možno z gotovostjo sklepati, da obstojajo na teh planetih isti biokemični e'ementi, ki so potrebni za tak žvljenjski proces, kot se odvija na Zemlji.
tisočih planetov v naši Rimski cesti, ali pa tudi ne; lahko bi se zgodilo, da bi začela bi vsaj mogla živeti zaradi podobnosti živ- pripravljati ves svoj razumski in tehnični ljenjskih po~ojev. Do tega zaključka je potencial za napad na Zemljo, bodisi iz prišel ameriški znanstvenik potem ko j’e strahu pred Zemljani ali iz nezaupanja, ali odkril, da so še druga sonca naše Galasije pa tucii z namenom, da bi se polastila na-obdana od planetov. Nekatera^ sonca ima- šega planeta in iztrebila bitja, ki bi jim
po njihovem mišljenju lahko postala ne varna.
Kaj čaka človeštvo v stiku z drugimi svetovi
Ker bi trajale take intenzivne priprave Nekateri sovjetski znanstveniki pa tudi stoletja in morda tisočletja, si je lahko že preučujejo vprašanje, kako bi se mogli predstavljati, kako silno bi sikrb za ob-Zemljani sporazumeti s prebivavci drugih rambo pred napadom iz vesolja obremenila obljudenih planetov v vesolju. Tudi ruski naše človeštvo in ,kako bi strah pred tem znanstveniki so namreč trdno prepričani, pezil na vsej njegovi usodi, da živijo na drugih svetovih še razumska Zelo lahko se namreč zgodi, da bo pri-bitja. »Jezik« za sporazumevanje med Zem- nes'a ta težnja današnjega človeštva po ljani in drugimi razumskimi bitji naj bi prodiranju v vesolje več razočaranj kakor temeljil predvsem na matematiki.	radosti. S tem pa ni rečeno, da naj člo-
veštvo ne odgrinja zastorov pred novimi Kako se sporazumeti z razumskimi	bitji	spoznanjii. To zahteva že sam človeški ra
v vesolju?	zum jn t.lic!i naf en raziskovanja, ki ga je
Profesorja Gud.zenko in Panovikin,	ki	vo	Bog sam položil v človeško naravo. Le da
dita te raziskave, sta zlasti zavzeta z vpra- mora človek zmerom upoštevati, da kakor šanjem, ‘kako razločiti' in razumeti signale, on sam ni popotno bitje, talko tudi na dru-ki po njunem mnenju že stalno prihajajo gih planetih ni popolnih bitij in da so tudi iz vesolja in jih zemeljske radijske postaje ona prav tako sposobna dobrega in slabega tudi registrirajo, a jih ne razločijo in ne kakor človek na Zemlji. In tisto slabo se razumejo. Po njunem prepričanju, ob sto- lahko obrne t.udi proti nam na Zemlji. Sle-jajo že dvajset svetlobnih let od naše Zem- po verovanje, da pomenita civilizacijska in Ije (kar je po vesoljskih »merilih« zelo — razumska razvitost bitij na tujih planetih blizu) civilizacije, Uri so mndjo bolj naprej že trdno jamstvo, da nam ne morejo po od naše in iki se že dolga leta trudijo, da stati nevarna, je namreč naivno in izvira bi prišle v stik z druigimi razumskimi bitji iz racionalistične vere v civilizacijski na-v vesolju. Ni pa čisto jasno, zakaj sta so- predek kot absolutni, torej tudi moralni vjetska znanstvenika tako prepričana, da in etični napredek, kar je v skladu z maso tiste civilizacije naprednejše od naše. | terialističnim svetovnim nazorom, a se je V obstoj razumskih bitij na planetih že izkazalo za zmotno. Dokaze za to nam v vesolju verjamejo tudi britanski znan- nudijo grozote, ki so se dogajale sredi stveniki, ki se tudi zanimajo za vprašanje dvajsetega stoletja v totalitarnih sistemih sporazumevanja z njimi. Za naš svet bi Hitlerjevega in Stalinovega kova.
Uelimb tm maVijcmbki bhod na Operna k
V nedeljo popoldne je bil na Opčinah veličasten marijanski shod. Ob 16. uri sc je začela procesija, katere sc je udeležilo približno sedem tisoč iljudi'. V sprevodu so šli najprej otroci, za njimi skavti in skavtinje, Marijine družbe, proseška godba, izredno veliko število fantov in mož, nato duhovniki, za njimi Marijini kip, za njim spet duhovniki, nato predstavniki Slovenske skupnosti in kulturnih organizacij, pevski zbori ter dekleta in žene. Marijin kip so nosili fantje, častno stražo so pa tvorili skavti in skavtinje. V sprevodu so bile številne cerkvene zastave, med njimi je bita krasna romarska zastava, ki jo je izdelal i akademski slikar Tone Kralj. Na eni stra-1 ni je upodobil Mater božjo, na drugi pa slovanska blagovestnika sveta Cirila in Me- j toda. Obe podobi povezujejo slovenski mo-' tivi v slovenskih barvah. Procesija se je1 zaključila na trgu na Brdini, kjer je stolni prošt monsinjor Salvadori, ki je vodil procesijo, daroval slovesno sveto mašo. Med mašo je zbrani množici govoril monsinjor Močnik iz Gorice, ki je obravnaval vprašanje duhovniških poklicev med zamejskimi Slovenci. Poudaril je važno vlogo, ki jo imajo domači duhovniki za duhovni in kulturni razvoj Slovencev. Zato je doižnost nas vseh, da z molitvijo in dejanji pripo-, moremo, da bi nam Bog poslal čimveč do-' brih božjih služabnikov. Med slovesno mašo je ob spremljavi proseške godbe pela
P/sma uredništvu
Cenjeno uredništvo,
predlagam Vam, da bi priredili anketo o lem,1 zaika.j so naši slovenski ljudje tako skopi. Pogosto j čitamo v našem in tujem časopisju šale o Škotih ' in njihovi skoposti, vendar pa se mi zdi, da bi težko našel kje drugje laiko skope ljudi, kakor med j Slovenci. Ne vem, če so tako skopuški tudi Slo- j venci v drugih slovenskih pokrajinah, iker se o lem ! nisem imel prilike prepričati med svojimi obiski | tam, toda tu na Primorskem in zlasti v Trstu so mnogi naši ljudje tako skopi, da se mi včasih prav zastudi. Večkrat moram okrog ljudi, da bi kaj pri- j spevali v ta ali oni kulturni in narodni namen, pa ! naletim pri tem na take, da me je kar sram pisati o tem. Nekateri, ki so znani kol bogataši, bi sc J najraje kar razjokali, če slišijo, da bi morali ka.i 1 dati v narodne namene; nekateri pa postanejo žaljivi in se znašajo nad tistim, ki je prišel prosit za prispevek.
Ne vem, če je to našim ljudem prirojeno, ali! pa je to posledica njihove nekulturnosti in nevzgojenosti. Po mojem bo držalo zlasti to drugo. Mno-, gi naši ljudje, ki veljajo za dobrostoječe meščane j in se delajo celo »kulturne«, niso uživali v resnici nobene vzgoje v pravem smislu besede in so ostali j brez srčne kulture, grobi, miselno topi, nerazgledani in brez želje in hotenja po čem lepšem in plemenitejšem. Nobenega smisla nimajo za narodne ideale. Najbrž si predstavljajo, da je vse delo za naše narodne in kulturne ideale plačano, ali pa da nič ne stane.	|
Ker imam obilo prilike občevati tudi z Neslovenci, sem se lahko prepričal, da so ti mnogo bolj radodarni v dobre in zlasti tudi v narodne namene. Enako so gostoljubne jši tudi v čislo družabnih ozi-1 rih. S tem nočem reči, da med Slovenci ni takih ljudi, a po mojem mnenju jih je zelo malo: lahko i bi rekel, da smo narod skopuhov. Želim si, da bi | to bral kateri od tistih ljudi, ki jih poznam kot f take in ki jih imam pri pisanju tudi v mislih, in bil bi zadovoljen, če bi si vsaj eden priznal to grdo napako svojega značaja in jo skušal popraviti. To pismo je namenjeno zlasti njim.
C.
Marijine pesmi vsa množica, po maši pa so združeni cerkveni pevski zbori pod vodstvom dr. Hareja zapeli nekaj izbranih na-rodno-nabožnih pesmi.
Marijanski shodi na Opčinah postajajo vsako leto lepši. Začeli so se leta 1949, ko je bilo Marijino romanje po slovenskih župnijah. Tako je bil letošnji Marijanski shod že 16. Od leta 1954 dalje prihaja na shod. izredno veliko ljudi. Zastopani so vsi sloji prebivalstva, vedno več je skavtov in skavtinj ter fantov in moških. Zadnja leta so Marijanski shod.i na Opčinah postali največja slovenska prireditev na Tržaškem.
—0—
Nabrežina:
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ob začetku seje, ki jo je imel devinsko-nabrežinski občinski svet v torek zvečer, je župan sporočil, da je občinski odbor sklenil, da bo 25. in 26. tega meseca vpisovanje otrok iz Sesljana in Vižovelj v slovenski otroški vrtec v Sesljanu. Občinski odbor pričakuje, da bodo med tem časom pristojne oblasti odobrile sklep občinskega sveta.
Občinski svet je tudi odobril občinski obračun za lansko leto in spremembo pra-
SLOVENSKIM STARŠEM!
Po vsem Tržaškem se zdaj vrši vpisovanje otrok v slovenske osnovne šole in slovenske otroške vrtce. V središču Trsta je vpisovanje na slovenskih osnovnih šolah v ulici Sv. Frančiška in v ulici Donadoni, kjer bo s 1. oktobrom odprt tudi novi slovenski otroški vrtec.
Slovenski starši! Izpolnite svojo o-sebno in narodno dolžnost ter vpišite svoje otroke v domače šole. Slovenski roditelji, ki vpišejo svoje otro ke v tujo šolo, izdajo sebe in svoj narod.
POSREDOVANJE PREDSTAVNIKA LSS
V torek je izšla d.ruga številka Uradnega lista dežele Furlanije-Julijskc krajine. Nova številka vsebuje besedilo zakona o honorarjih, ki jih bodo prejemali deželni svetovalci, odborniki ter predsednika deželne vlade in zbornice. V njej so tudi odloki, ki določajo delokrog in pristojnosti posameznih deželnih odbornikov in njihovih namestnikov. Tudi ta številka je izšla samo v italijanščini.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. škerk je v petek popoldne obiskal predsednika deželne vlade dr1. Berzantija ter mu predočil nujnost, d,a izdaja deželna samouprava Uradni list tudi v slovenščini. Dr. škerk se je tudi zavzel, naj bi v deželno upravo sprejeli primerno število uradnikov, ki obvladajo slovenski jezik. Dr. Ber-zamti mu je zagotovil, da bodo v deželno upravo sprejeli nekaj- slovenskih uradnikov in da bodo o objavljanju Uradnega lista tudi v slovenščini razpravljali na prihodnji seji deželne vlade.
ATOMSKI ZNANSTVENIKI V TRSTU
V nedeljo je bilo' v Trstu zborovanja znanstvenega sveta Mednarodnega središča za teoretično fiziko. Udeležili so se ga svetovno znani atomski znanstveniki, med drugimi svetnik za jedrska vprašanja pri ameriški vladi prof. Oppenheimer ter podpredsednik ruske znanstvene akademije prof-Solovjev. Na zborovanju so sestavili program za dejavnost jedrskega središča v Trstu. Slednje bo začelo delovati 1. oktobra. 5. oktobra se bo pa začel prvi seminar 0 fiziki plazme. Udeležilo se ga bo 65 znanstvenikov iz 60 držav.
Drugi seminar bo maja in junija prihodnjega leta. Posvečen bo fiziki visokih energij in prvinskih delcev.
OBVESTILO ZA TRGOVCE
Pokrajinska bolniška blagajna za trgovce sa mulua provinciale) javlja, da velja 5% popu*]’ ki ga dajejo lekarne na recepte za trgovske P^’ jetnike, samo enkrat; če bo na receptu že p^3 lekarne, popust ne bo več dan.
vilnika za občinske uslužbenec. Imenoval
je tudi preglednike za letošnje leto. V začetku seje je občinski svet izrekel svojo
solidarnost s stavkajočimi kamnarji in po* zval indutrijce, naj pristanejo na pogajanja: za sklenitev nove delovne pogodbe.
SLOVENSKI VRTEC V SREDIŠČU MESTA
S prvim oktobrom ,bo začel delovati no-
vi slovenski otroški vrtec na slovenski
osnovni šoli v Trstu v ulici Donadoni. Novi vrtec je plod dolgoletnih in vztrajnih bo-
jev slovenskih predstavnikov v tržaškem
občinskem svetu. Ustanovitev slovenskqga
otroškega vrtca je bil eden izmed pogojev,
da je predstavnik SSL dr. Simčič glasoval za lanski občinski proračun. Tržaška občina upravlja zdaj tri slovenske otroške vrtce, in sicer na Greti, pri Svetem Ivanu in v ulici Donadoni. Ostali slovenski otroški vrtci v mestu in v predmestju spadajo v okvir ustanove ONAIRC. Vpisovanje v novi slovenski otroški vrtec v ulici Donadoni sc začne 18. tega meseca.
Stupica:
OBMEJNI PREHODI
V prejšnjem mesecu so zaznamovali ^ mejnih prehodih v videmski pokrajini rC' kordno število osebnega prometa, odkar uvedene propustnice. Cez mejo je šlo 28.^ oselb obeh narodnosti; jugoslovanskih d1"' žavljanov 8000 več kot italijanskih. Z dvo^' lastniškimi dovoljenji je pa šlo na strani 768 italijanskih in 1430 jugoslovaf1' skiih državljanov. Kakor vidimo, se posl^' žujejo naši sosedje prehodov v precej veC' jem številu.
Najbolj živahen je promet pri Stup'cl’ Največ prehodov čez mejo je prav na šem bloku. Na vse ostale bloke v Bencik1 Sloveniji, katerih je po številu enajst, pade nekaj preko 5000 prehoJov.
Rajbelj:
SMRTNA NESREČA V RUDNIKU
V rajbeljskem rudniku se je pripeti^ po ne dolgem presledku zopet smrtna 11 ^ sreča. V soboto zjutraj je 56-letni dela^® Radames Fiocardi pospravljal s stroje1*1
ševine in železne odpadke v garaži vhoda v glavni, rov. Lotil se je kosa
fcliz«
dolge
GROZEČA BREZPOSELNOST
Prejšnji teden je razburila goriško javnost in seveda v prvi vrsti delavske družine novica o odpustih večjega števila nameščencev v tkalnicah v Podgori in v Ronkah. Pa ne samo tam, kajti v zadnjih tednih je bil naznanjen odpust z dela kaikim šeststotim delavcem in delavkam v različnih večjih podjetjih na Goriškem.
Vsi delavski sindiikati so se uprli grozeči krizi. Po lepakih in po časopisju so javnost seznanjali s svojimi razlogi. Ne more se pa zatajiti, da .so nekatere organizacije skušale vso zadevo tudi politično pobarvati. Podjetniki, v prvi vrsti podgorski tkalski koncern, so pa v svojih izjavah poudarjali, da ne morejo ustreči vsem delavskim zahtevam, ker imajo prema'0 naročil in so skladišča prenapolnjena; zato da so prisiljeni omejiti proizvodnjo.
Prvotno ostro nastopanje na obeh straneh se je v ponedeljek nekoliko omiHlo. Pri-s'o je do pogajanj med zastopniki gospodarjev in sindikatov, da bi bil preklican odpust 300 delavcev v podgorski tovarni.
Sindikati so predlagali, naj se odpusti odložijo za eno leto, ker se bo medtem gospodarsko stanje morda izboljšalo. Druga možnost pa je, da bi tovarna ne odpustila delavstva, ampak bi mu dajala iz dopolnilne blagajne (cassa into^razione) del plače 111 družinske doklade V ponedeljek zjutraj pa ni prišlo do nobenega zaključka, ker le vodstvo tovarne pristalo na d,opo1nino blagajno le za tri mesece, a brez veljave za razne doklade. V načelu je torej tovarna pristala na preklic odpustov. Pogajanja se Pa še nadaljujejo v bolj spravljivem duhu. Podgora:
ZA OTROŠKI VRTEC
V Podgori smo že imeli slovenski otroški vrtec. Zaradi premalega števila otrok, pa tudi zaradi zanikrnosti nekaterih staršev je prenehal. Slovenski vrtec so oblasti združile kar z italijanskim.
Letos pa je v našem kraju 16 otrok slovenskih družin, ki ibi se lahlko vpisali v °troški vrtec. Starši teh otrok so vredni
e
HanulipUn dolini*
tračnice, ki je štrlela iz kupa, katerega je Nakladal. Pri tem pa mu je težki kos žele-
2a padel na glavo in mu prebil lobanjo, delavca so brž odpeljalli v bolnišnico, a je Po poti že blizu Trbiža izdihnil.
Med. rudarji se še vedno širi nezadovoljivo, ker uprava noče izplačati obljubljenih poviškov. Uradništvu je vodstvo ugodi-1° glede izboljšanja plač, medtem ko mo-rajo delavci še čakati. Govori se, d.a bodo stopili v stavko.
Forjani:
POPRAVILO CESTE
Cesto iz Humina do Gorjanov so že za-popravljati in to kar z veliko vnemo hitro. Dela nameravajo končati že v ‘šti-r,najstih dneh. Cestišče bodo pokrili z blamirano plastjo, le na bolj mehki podlagi ■1° bodo posuli z gruščem in asfaltirali.
Ponekod bodo cesto tudi razširili, da 0 omogočeno izogibanje vozil; široka je namreč le do pet in pol metra. Za večji Promet bo cesta nekaj časa že uporabna; Vendar pa bodo mora'e pristojne oblasti Misliti na trajno ureditev tudi te ceste.
kar javne pohvale, ker so nastopili z zahtevo po slovenskem otroškem vrtcu. Gori škernu županu so pos’a£i pismo s prošnjo za ponovno odprtje otroškega vrtca v Pod gori s slovenskim učnim jezikom.
Odbornik za šolstvo na goriškem županstvu je zagotovil svetovalcu dr. Sancinu, da bodo prošnjo podgorskih staršev upoštevali. Podobno zagotovilo je dalla tudi predstavnica državne ustanove vrtcev.
Ker torej ne obstaja noben zadržek, u praivičeno pričakujemo, da bo tudi t?ikoj objavljeno vpisovanje v podgorski vrtec.
Števerjan:
VODOVOD IN PRAZNIK GROZDJA
Napeljava vodovoda gre že h koncu. Pod j ©tje popravlja še ceste, katere so prekopali zaradi polaganja cevi. Preostane še priključitev k posameznim hišam, katero je prevzela občinska uprava. Nekateri hišni posestniki godrnjajo, ker da zahteva občina višje plači'o, kot so bili pred,videni stroški, in to takoj in ne po obrokih. Ob činska uprava pa pojasnujc, da bo even-tuelni previšeik vrnila po 'končanih delih. Upamo, da bo mogoče ta sko~aj nepotrebna prerekanja odpraviti s pametnim dogovorom.
V nedeljo je bilo v števerjanu zopet prav živahno. Praznik grozdja na Dvoru je privabil ve’iko število domačinov in tujcev. Na tridnevnem sporedu je bula poleg plesa tudi tekma v briškoli; kot prvi dobitek sta v nedeljo ikruli’a dva prašička pred odrom. Proti večeru so nastopili na cementni ploščadi kotalkarji društva »Edera« iz Trsta. Gledavce so navdušile z'asti kotalkarke z res lepimi in akrobatskimi plesi.
Naši vinogradniki gledajo z veseljem in upanjem, ka!ko se šibijo trte pod polnimi grozdi. Vznemirja jih pa nekoliko gniloba, ki napada vrsto tokaj. Po drugi strani pa se je slišala v razgovoru z njimi tudi skrb, kam z letošnjim obilnim blagoslovom. Po mnogih gostiščih se razpeča dosti vina, posebno ob raznih prireditvah, ko se zfbere dosti ljudi. Toda marsikje ne točijo domačega vina, ampak ga gredo iskat bogve kam. Domači pride'ovalec ga bo pa moral oddajati po diktirani ceni velikim skladiščnikom. Oboist in konzorcij za obramb) domačih vin bi morala poseči vmes.
Rupa:
POROKA
V soboto dopoldne smo obhajali prav veselo ženitovanje. V domači cerkvi sta si obljubila večno zvestobo Marjeta Marušič iz naše vasi in Zdravko Klanjšček, zidarski podjetnik iz Jazbin, ženin je več časa vo cli' tudi naš pevski zbor. Fantje pevci so postavili novoporočencema lep slavolok z velikim srcem na sredi ter napisom s pozdravi in voščili.
Mlademu paru voščijo vsi sosedje obilo sreče v novem življenju, ženinu se pa še posebej zahvaljujejo za njegov trud pri pevskih vajah vsi pevci in pevke, s tiho željo, da jih ne bi popolnoma zapustil in da bi še prihajal med nje.
Včasih pa ne g’edamo s prevelikim zadovoljstvom na mešane pare, ki ne vzpostavijo nove, domače družine, marveč se odtujijo naši skupnosti. K takim pojavom ,
SLOVENSKIM STARŠEM!
Po vsem Goriškem se zdaj vrši vpisovanje v slovenske osnovne šole in slovenske otroške vrtce. V središču Gorice je vpisovanje na slovenskih osnovnih šolah in slovenskih otroških vrtcih v ulici Croce in v ulici Ran* daccio.
Slovenski starši! Izpolnite svojo osebno in narodno dolžnost ter vpišite svoje otroke v domače šole. Slovenski roditelji, ki vpišejo svojega otroka v tujo šolo, izdajo sebe in svoj narod.
je težko kaj pripomniti, kakor to, da m’a-dini primanjkuje zavednosti in pa da tudi večkrat nima primernih stikov in zabav, kjer bi se domači fantje in dekleta iz raznih naših vasi spoznavali in preveč je že narodnostno mešanih parov, katerih otroci se potem ponavadi potujčijo.
PROFESORSKI NATEČAJ
Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je razpisan v Uradnem listu št. 214 z dne 1. septembra natečaj za redna profesorska mesta na srednjih šolah. Razpisanih je 1374 mest. Prijavnice za prošnje se dobe na šolskem skrbništvu.
NA DRUŽINSKI IZLET
Goriško slovensKo pianinsKo urusivu jjiI-praivlja za nede’jo 27. t. m. družinski izlet v prelepo dolino pod visoke Muzce. Izletniki si bodo ogledali Ravenco, nazaj gred'' pa znamenite mumije v Venzonu, Humin in starine v Čedadu. Vpisovanje traja do 23. t. m. pri odborniku Košuti v ul. Mame1!.
Branik:
OBNOVILI BODO GRAD
V nedeljo so proslavili v Braniku ali Rihenbergu občinski praznik. Na sporedu so imeli igro »Miklovo Zalo«, partizanski pohod, in zabavno prireditev. Za to priložnost so občani, zlasti okroij governe in v vasi, popravili |in očedili vsa vaška pota. Prebarvali so hišna pročelja, za kar je prispevala tudi Občina.
Skoro novo lite imajo na zunaj hiše v vasi. To pa zato, ker so odprii muzej in gostišče v zgornjem, starodavnem gradu. Za sedaj le v stolpu Ob glavnem vhod.u. V delu pa so popravila velike dvorane v osrednji stavbi, katere spodnji prostori so nekoč Služili za konjušnico in hleve. Zdaj pa bodo obnovljeni prostori privabljali številne tuje izletnike, ki si bodo želeji ogledati romantični grad.
Nameravajo ga restavrirati v celoti ter v obliki iz 16. stoletja. Država in okraj sta daila precej miMjonov na razpolago. Za celotno Obnovo, ki bo zahtevala več sto milijonov denarja, bo pa menda priskočil m pomoč neki mednarodni fond.
V zvezi z gradom naj še omenimo, da je imel prof. Rado Bednarik v četrtek, 17. t. m. po radiju Trst A, predavanje o ri-hemberškem gradu v teku stoletij, v seriji oddaj o gradovih na Goriškem.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA O radijsKem programu
Po Trstu krožijo govorice, da namerava ravnateljstvo tržaškega sedeža Italijanske radiotelevizije spremeniti urnik popoldanskega slovenskega sporeda na postaji Radio Trst A. Program te postaje naj bi se po novem urniku začel eno uro prej, to je ob 16. uri, ter zaključil eno uro prej, to je ob 10.30. Ne vemo, ali omenjene govorice odgovarjajo resnici, vendar pa smo dolžni, da pravočasno opozorimo ravnateljstvo tržaškega sedeža RAI-a, da bi takšen ukrep škodil poslušalcem ter ugledu postaje Ra- j
dio Trst A. Strinjamo se z morebitno spremembo, da bi se popoldanski spored začel ob 16. uri, toda odločno smo proti temu, da bi se slovenski program zaključil že qb 10.30. Predvsem moramo ugotoviti, da bi novi urnik oškodoval številne radijske na-
radijskimi aparati, ki so jih prejele prav z namenom, da bi uvedli nekaj ur tedensko skupni šolski pouk po radiu. Med temi oddajami bi učite'ji strokovnjaki vzorno podajali snov iz najrazličnejših predmetov. Oddaje bi poživljale recitacije, pevske in druge točke. Kolikor, nam je znano, so slo venski didaktični ravnatelji že predlagali vodstvu tržaške podružnice RAI-a uvedlbo takšne oddaje, toda do danes še niso prejeli nikakega odgovora.
Druga naša pripomba se tiče oddaje, ki
je posvečena vesoljnemu cerkvenemu zboru. Namen te oddaje je, seznanjati slovenske vernike s potekom ekumenskega koncila in z vprašanji, ki jih na njem obravnavajo. Oddaja, ki je zelo koristna in važ-na, pa ne dosega svojega namena, ker poročnike nn poslusa ce, ki so skoraj ves dan daja snov, ki jo obravnavajo na koncilu,
popolnoma zaposleni ter se zaradi tega posvetijo poslušanju radijskih sporedov lahko šele zvečer po 21. uri. Pripomniti pa moramo, da bi tudi tisti poslušalci, ki čez dan več ali manj redno poslušajo slovensko postajo Radio Trst A, ostali brez radijskega programa prav v času, ki je najbolj primeren za poslušanje. Eni in drugi bi bi’i prikrajšani za zadinja politična in krajevna poročila, ki so mnogokrat najvažnejša in najzanimivejša, ker nas obveščajo o poteku raznih dogodkov, ki se običajno platnu problem delavcev, ki prihajajo "iz zaostalih
preveč abstraktno in v zelo zapletenem slogu. Mnenja smo, da bi moral biti zlasti njen prvi del, ki razlajga snov, obravnavano na zasedanju, podan bolj stvarno, v enostavnem, lahkem in vsem razumljivem slogu-
—0—
AKTIVNOST JOŽETA BABICA
Jože Babič bo v kratkem zrežiral v Jugoslaviji nov film, ki bo skušal prikazati na filmskem
pckraj.n v razvito deželo, kjer pa jim zaradi
njihove zaostalosti ne uspe, da bi se vključili v normalno življenje in postali enakopravni s tamkajšnjim prebivalstvom, kar ima zanje včasih zelo hude posledice.
zaključijo prav v poznih večernih urah.
Prezrcdnja zaključitev programa bi tudi onemogočila prenašanje živih slavonskih prireditev iz avditorija, novega kulturnega
doma al iz drugih dvoran, ker se pač te i Babič bo tudi zrežiral prvo delo nove sezone običajno končajo še’e po 23. uri. Nastale Slovenskega gledališča v Trstu. To bo nova drama bi težkoče tudi za morebitno povezavo tr- kratka Krefta o Prešernu. V njej je Bratko Kreft
žaške radijske postaje z drugimi slovenski- ^krstna3' redst-n^dela pcsnikov na splo5no- To
mi oddajniki.	,	‘	pixt	s	‘wa	,c	L	a'	v	„
| V ta namen se je Jože Babič te dni vrnil v
Sprememba urnika bi pomenila tudi ,Trst-
skrajšanje slovenskih oddaj za najmanj 10 j	------------
ur na mesec. Ker so slovenske oddaje Ob sobotah in nedeljah celodnevne, se popoldanska oddaja ne bi mogla pričeti eno uro prej, končala pa bi se eno uro prej, in bi bila torej skrajšana za eno uro. In ker
MIHA BALOH IN MEDVED
Na Grobniokem polju blizu Roke so pred kratkim končali snemanje prvega dela zunanjih pri" zorov za film »Sin medvedjega lovca«, ki sta ga lo romanu Karla Maya v koprodusciji posnela Rialto-film iz Berlina in Jadran-film iz Zagreba. Ekipa bo snemala nadaljnje prizore v Splitu, potem pa se bo vrnila v Berlin. Film režirata Alfred Vohrer in Stipe Delič, v glavnih vlogah pa nastopajo Stevvard Granger, Ellce Sommer in Pierrp Bris.
V filmu nastopata tudi Mira Sardoč in Miha Baloh. Ni nam še znano, če igra Miha medveda ali lovca...
»MAJICA«
Tiskarna »G r a p h i s« je pravkar dotiska'a novo, izvirno slovensko mladinsko povestico z naslovom »Majica«. Pisateljica se skriva za psevdonimom Rika-Mela.
Knjižica šteje 56 strani in je izšla v samozaložbi. Avtorica v njej še zelo začetniško pripoveduje zgodbo moš-ke — majice. Obžalovati je trebe, da ni dala rokopisa pred tiskom pregledati kakemu bolj izkušenemu pisatelju. Odpravil bi bil vsaj pravopisne napake; morda pa bi bila vzela k srcu tudi njegov dobrohotni nasvet, naj počaka z objavo in napiše kaj boljšega, bolj globokega in bolj navdahnjenega vsaj cd fantazije, če že ne od umetniškega doživetja.
Ker ji pisanje precej lahko teče, je napravila slabo, da si je s tako zelo šibkim delcem otež-kočila povratek na literarno polje.
N. H.
Posmrtna Kennedyjeva knjiga
7. oktobra bo izšla knjiga pokojnega ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja »Narod priseljencev«. To knjigo je Kennedy dokonča-val, ko ga je dohitela smrt. Knjiga bo izšla pri založbi Harper and Rovv v New Yorku.
V uvodu piše brat pokojnega predsednika Robert, da se je odločil objaviti to knjigo v prid boja za reformo sedanjega zakona o priseljevanju v Združene države.
SMRT WERNERJA BERGENGRUENA
Te dni je umrl eden najbolj znanih nemških pesnikov in pisateljev Werner Bergengruen. 71-let-nega ga je pobrala huda bolezen.
Wemer Bergengruen je bil rojen na Letonskem. V času nacizma so bila njegova dela prepovedana. Med njegovimi najbolj uspešnimi deli so »Tiran in dvor«, ki je izšla leta 1935, »V nebesih kot na zemlji« iz leta 1940 in »Zadnji vitez« iz leta 1954. Smrt ga je dohitela v mestu Baden Baden.
Zdaj ne molčijo več
V uredništvih sovjetskih revij in časnikov sej »Ani kopičijo rokopisi, ki op;sujejo dožvljaje v Stali
Spričo pomanjkanja prostora je izbira med ro-
med, drugorazredne postaje, 'kar bi bi-1 k°Pisi iz nedavne preteklosti Sovjetske zveze zelo
Ledvomno v nasprotju z njeno doseda- str.oga\ *.zglede z.a °k.javo imajo le najboljši in
najzammivejsi prispevki.
so na mesece najmanj štiri sobote in štiri novih koncentracijskih taboriščih. Odkar je Alek-
nedelje (včasih pa pet in še več če unošte-1sander SoIčencin, srednješolski profesor iz Rjasa-
vamo	cerkvene	ter	državne	n ra-/ni Vel	hi Ha' * SVOJO	povest'°	>>En	dan v življenju Ivana
varno	cerKvene	ter	državne	praznike),	'bi, Demsoviča«	prekinil	dolgi	molk, hečejo rešteti
Slovenci izgubili povprečno	vsaj deset	ur . bivši jetniki	objaviti	svoja	doživetja. Kako močno
oddaj	na mesec	ali	120 ur na leto.	j je ta tema	pretresla	Ruse,	dokazuje dejstvo, da
t ,i v .	j	.	, v.	I	J'e dobil bravec, ki je poslal »Izvestjom« svoj do-
In končno bi prezgodnja zaključitev pro- ; pis o novi So’čenicinovi noveli »Matrjonino dvo-grama pomenila tudi omalovaževanje slo-! rišče«, 500 p:sem z odgovori, venske radijske postaje ter njeno uvrstitev
lo nedvomno v nasprotju z njeno dosedanjo tradicijo. Vse ostale slovenske in druge važnejše postaje zaključijo namreč svoje sporede od 23. do 24. ure. Zato smo prepričani, da tolmačimo željo velike večine poslušavcev in naročnikov radijske postaje Trst A, če svetujemo ravnateljstvu tržaškega sedeža RAI-a, naj ponovno prouči svojo namero ter odloči tako, da se bo popoldanski spored postaje Radio Trst A začel ob 16. uri, toda zaključil ob 23.30.
Ker smo že pri obravnavanju programa postaje Radio Trst A, naj nam bo dovoljeno, da omenimo, še dve zadevi. Prva se tiče uvedibe radijske šolske oddaje. Skoraj
Moskovska revija »Oktober« je sedaj objavila povest nekdanjega jetnika Borisa Djakova, ki ima značilen naslov: »Zapiski o lem, kar smo doživeli«. V njegovi povesti prvič ni nobenih izmišljenih imen, ampak so resnična družinska imena jetnikov in njihovih sodnikov. Pri tistih, ki so preživeli dobo te samovolje, je navedeno v pripombi, l:je sedaj stanujejo in kaj delajo.
Djakov je bil obsojen na deset let »spec-tabo-rišča«, to je »posebnega taborišča«. To mu je sporočil človek neprizadetega obraza v jetnišnici Bu-tirski v Moskvi. »Toda za kaj so me obsodili?« je vprašal zbegani književnik Djakov. »To morale sami najbolje vedeti!« se je glasil stoični odgovor. Djakov ni smel biti navzoč, ko so razpravljali o njegovem primeru.
Obupen razglablja obsojenec o tem, kaj je za-vse -slovenske osnovne sole razpolagajo Z krivil. Morda to, da je pisal filmski scenarij o
Karenini«. Ko ga je spisal polovico, so zaprli. Morda so si to temo razlagali kot pirspe.v-k k »propagandi za plemiče in posestnike«.
V koncentracijskem taborišču je pozneje srečal pesnika Četverikova iz Leningrada, ki je spisal ep o blokadi svojega mesta v drugi svetovni vojni. »Pesnitev je sijajna«, mu je dejal urednik, kateremu jo je predložil, »ima pa to veliko napako, da ne imenuje Stalina! To morate spremeniti, tovariš! Saj lahko Petra Velikega zamenjate s tovarišem Stalinom.« »Pa to bi bil vendar zgodovinski nesmisel...« se je razburil pisec. Urednik je vztrajal pri svojem, pesnitve brez Sta'ina ne more sprejeti. In i-mel je parv, kot se je pokazalo.
V taborišču se je seznanil Djakov tudi z dr-Kagalovskijem, zdravnikom kremeljske klinike. Med zaporniki je bil tudi profesor Wolfson, predsednik moskovskega mestnega sodišča. Mnogo so jih poslali na prisilno delo. ker so bili slučajno znani s tistimi, katere je kdo po krivem ovadil, >n so še nje zaprli. Za bodečo žico je sedel tudi komunist Guralskij, ki je poznal še Lenina. Nekega dne je pa napisal pismo, v katerem je zahteval odstavitev Berije.
Neki solrpin Djakova je dobil nekega dne prp-ti letu 1950 pismo svoje lOletne hčerke, k' ga j-vp-ašala: »Pri kom si v jetništvu, dragi oče, PrI Nemcih ali pri naših?«
Od svojega bornega jetniškega zaslužka so morali jetniki podpisati najmanj polovico za državno posojilo. »Mi mnogo molčimo,« si je zapis-1 Djakov v svoj dnevnik. »Toda morda bo nekoč prišel čas, ko bomo vse povedali...«
Ta čas je sedaj tu.
GOSPODARSTVO
Uporaba umetnih gno|il danes in pred vojno
V Italiji se danes nudi zemlji 'kot umet- Fosforova gnojila so po enoti fosforove kino gnojilo poldrugikrat toliko fosforne 'ki- s ine v Italiji nekaj cenejša kot v Franciji, sline, 4-krat toliko dušika in 7-krat toliko ki je imela do nedavna neizčrpljiva lastna kalija kot pred vojno, to je I.	1938. V te-	|ežišča	fosforitov v Severni	Ameriki,	dočim
kočem gospodarskem letu so pognojili zem-	j • ]-, je	ita’ija morala vedno	uvažati.	— Če
ljo s 3.8 milij. stotov dušika, s	skoraj ena-	vpoštevamo razvrednotenje	denarja,	so da-
ko količino fosforove kisline in	z 1.3 milij.
stotov kalija. Za ta gnojila je bilo potrošenih 105 milijard lir. V zadnjih letih se opaža, da se poraba dušika še vedno nekoliko veča, potrošnja fosforove kisline se t čitno niža, dviga pa se potrošnja kalija, posebno odkar razpolaga Italija s kalijem lastne proizvodnje. — Pač pa je Italija na zadnjem mestu med državami SET-a iglede potrošnje umetnih gnojil na obdelovalno
enoto, to je na en hektar. Na prvem mestu 1 vodi že 45 !et svoJe živinorejsko posestvo, je Holandska, ki izdatno gnoji1 celotno | katerega je na podlagi mnogih svojih po-svoje obdelovalno površino. Primera med skusov in izkušenj zelo izboljšal in dvig-
PREDVIDENI IN RESNIČNI PRIDELEK PŠENICE
Letos spomladi je pšenica v Italiji sijajno kazala in govorilo ter pisalo se je, da bo pridelek laihko dosegel tudi 100 milijonov stotov	zrnja. Čim bolj pa se je bližala
žetev, tem	bolj se je nižal predvideni pri-
delek in neposredno pred žetvijo so ga cenili na 94-95 milij. stotov. Ob izvršeni žetvi so se pa cenitve še bolj znižale in se je govorilo o 90 milijonov stotov. Daness, ko je mlačev v glavnem že povsod izvršena, pa . cenijo pridelek na 84-86 miMj. stotov.
nes umetna gnojila cenejša kot pred zad- j Približno tako je bilo tudi lansko leto njo	vojno,	ker	so	le	49-krat	dražja,	med-	pred žetvijo so cenili pridelek na 88 milij.
tem	ko	računajo	za	eno	predvojno	liro	56	stotov, po	mlačvi pa se je trdilo, da je
današnjih lir.	j dala žetev pšenice 81 milij. stotov zrnja.
j Koliko točno je znašal pridelek lani, pa l ne vemo; vemo le, da je bil potreben uvoz znatnih količin pšenice, za mnogo milijard Tako bo tudi z letošnjim pridelkom, čeprav statistika pravi, da v Italiji pada potrošnja kruha in druge hrane z uporabo moke.
KRAVE MOLZNICE NA BLAZINAH
Neki Smith v Kentu (Washington, ZDA)
Holandsko in Italijo pa je v tem oziru težko moigča, ker je Holandska ravnina, Ita-
ndl njegovo rentabilnost. Trenutno redi 485 krav - molznic holstainske pasme. — Najo-
lija pa je ravna le v manjšem delu, druga-1 riginalnejša misel, katero je uresničil v če je ozemlje gričasto ali hribovito.	j	svojih hlevih, so 3 cm debele gumaste bla-
Kar	zadeva ceno umetnih	gnojil, ta v	zine, na katerih krave ležijo. Smith smatra
Italiji	niso dražja kot v ostalih	državah	vsako kravo za malo mlečno	tovarno. Ko
SET-a	pač pa tudi cenejša.	En	stot ali	sc je krava nasitila — seveda	ne slame in
* xf^anf. ..V	dolaJ:\ev’	f- o dl j a —, leže in prežvekuje,	telo pa mir-
toHko tudi v Nemčiji, v Belgiji en dolar Več, v Franciji pa dva.
GROZDNA SIVA PLESEN
2e par let povzroča ta bolezen z znanstvenem imenom »Botrytis cinerea« občutno škodo našim vinogradnikom, posebno na nekaterih sortah. Najbolj občutljiv je tokajec, takoj za njim pa vsi burgundci (pinoti). Te sorte napade siva plesen kak-šenkrat tako hudo, da je pridelek skoraj uničen. Napade jih pa najraje po kakšnem dežju pred trgatvijo in uniči v par dneh.
— Merlot je precej odporen proti sjvi plesni.
Najhujše pa je to, da trenutno nimamo nobenega zanesljivega sredstva proti tej bolezni. Poskušalo se je že marsikaj, a
zaenkrat brez uspeha. Gospa A. Cosolo- k”uza, _ povrtnin in cvetic> sadni,h dre. 'jiussani, ravnateljica rastli.nozd.ravstvene-ga opazovališča v Gorici, ki je namenjeno vsej pokrajini, in drugi delajo poskuse s
no spreminja krmo v mleko. — Smith pravi, da se blaz;inc za krave visoko izplačajo: krave so bolj mirne in dobre volje, zato pa dajo več mleka in tudi prirastek mesa je večji.
1963: REKORDNA LETINA OLIV
Pridelek oliv v Italiji je znašal lani 27,773.000 stotov. Od teh je šlo v neposredno potrošnjo 546.000 stotov, ostale olive pa so dale 5,254.000 stotov olja. Ta pridelek je za 2.150 tisoč stotov višji kot 1. 1962 in za 1.300 tisoč stotov višji kot 1. 1961.
Najvišji pridelek oliv je imela Calabria s 6.537 tisoč stota. Okoli 200.000 stotov manjši je bil pridelek v Apulijj. Sioilija je pridelala 3.750 tisoč stotov oliv, Campania 2.840, Lazio 1.870, Toscana 1.630, Abruzzi 1.210 in Ligurija 850 tisoč stotov.
Ameriška geološko služba
Pomoč, ki jo nudijo Združene države člo- inozemstva 120 inženirjev in geologov v veštvu, posega na vsa polja. Največji dar ZDA, da se na tamkajšnjih univerzah in je nedvomno DDT, s pomočjo katerega so inštitutih izšolajo in praktično usposobijo, bile na celem svetu v veliki meri zatrte Ekipe geologov ZDA pa so preučile v Afga-uši, bolhe, stenice in še marsikateri drugi nistanu tek reik in naredile načrt, 'kako in mrčes, zlasti pa komarji, ki prenašajo kli-' s kakšnimi jezi zajeziti reko Helmand. v ce malarije. — Iz ZDA dobivamo danes j svojem gornjem toku, da bo omogočeno zelo mnogo kemičnih izdelkov, posebno pa> redno namakanje, zdravil. — Iz ZDA dobivamo tudi vedno več kvalitetnih semen, poljščin — hibridna
l’MTD, Captanom, Phaltanom in Orthodi-•olotanom, ki baje nekaj učinkujejo, a se 'le ve, katero sredstvo je najboljše ne kdaj in kolikokrat bi bilo potrebno škropiti ali prašiti, in tudi ne, v kakšni gostoti. — Nekateri poskušajo škropljenje s 'kara-tliane.
Upajmo, da bodo znanstveniki kmalu odkrili kaj praktičnega ,in učinkovitega.
KNJIGA O JAGODAH
Kmetijska revija »L’Italia agricola«.je Posvetila svojo letošnjo julijevo številka jagodam. O teh pišejo na 170 straneh vsi vidnejši italijanski strokovnjaki na term Polju. Prispevki so vsi zanimivi, a najbolj razprava univerzitetnih profesorjev Bald,-diinija in Goidanicha o »degeneraciji«. V razpravi je obdelano tudi poglavje o y'rusnih obolenjih, kako se jih preprečuje 111 zdravi in kako se vzgaja brezvirusni raz-^'nožitveni material.
ves — predvsem jabolk, hrušk, in breskev itd. Ameriško je skoraj vse, kar nudi FAO (Organizacija Združenih narodov za poljedelstvo in prehrano) vsem državam na svetu.
Polc,- s čisto materialnimi sredstvi, to je 7. darovi in nepovrač'jivimi posojili, nudijo ZDA ogromno pomoč človeštvu tudi s svojimi znanstvenimi ustanovami in strokovnjaki. V to pod.ročje spada tudi delo ameriške geološke službe, ki preučuje zemeljske plasti in ugotavlja zaklade rudnin, plinastih, tekočih in trdih goriv, podzemeljskih rek	in sploh vse, kar	je	skrito v zemelj sikih	plasteh	in kako	bi	to najlažje
uporabiM človeštvu v korist. Ta geološka služba je bila ustanovljena pred 85 leti in sc je v začetku pečala samo s preučevanjem ameriškega ozemlja, pozneje pa je razširila svoje delo na ves svet in ga bo tudi na Luno, kamor bodo astronavti najprej skušali priti.
Iz letnega poročila za 1. 1963 povzemamo: Zadnje leto	je 20 držav	zaprosilo za ,	bila	domneva,	da	je	Luna	pokrita s 5 cm
geološko	pomoč,	istočasno	pa	je prišlo iz ‘	debelo	plastjo	gobastega	sestava.
Geološka s'užba ZDA je v Boliviji obvestila civilne inženirje, kakšne so značilnosti ozemlja, kjer mislijo zgraditi več naprav za zbiranje vode in namakanje, za gradnjo tovarn, za izrabo rudnin, itd.. — V brazilski državi Mimas Gerais je ista s’užba preučila in opredelila takoimenovani: »železni štiirikotnik><, kjer so velikanska ležišča in na jdišča manganove in železne rude. — Državi čile so bili preskrbljeni novi podatki o rudnem bogastvu, katerega mi-s'i čile izkoriščati, in zaključeno je bilo geološko preučevanje ležišč soli in solitra v severnem delu države. — V Egiptu so geologi ZDA našli sredstvo proti razjedanju jek'a na artezijsikih vodnjakih, v Indoneziji so pa za tamkajšnjo vlado našli velika ležišča boksita.
Poleg navedenih je poslala Geološka služba ZDA posebne geološke ekipe v Izrae1, Libijo, Nepal, Pakistan, Panamo, Filipine, Sudan, Španijo, Siam, Tunis in Turčijo. — Napravljen je bil tudi geološki zem-I jevid o 500.000 kvadratnih km površine na Luni1 ( — površina Francije) in izražena je
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Kar so fašisti naredili iz deželnega odbora, je nekaj izrednega. Odstavljen je bil deželni predsednik dr. Pettarin, odstavljeni so bili vsi italijanski in slovenski odborniki in ostal je v službi le en mož in sicer dr. Ivan Pascoli.
Poslanec Virgil Šček je izrazil o položaju svoje mnenje in napisal o tem poseben članek, kjer je zapisal :
Neki laški parlamentarec me je vprašal »Kako ste Slovani sprejeli Italijo?« Odgovoril sem mu. Slovani smo želeli priti pod Jugoslavijo. Kdor bi drugače govoril, bi bil
125.
Dr. E. BESEDNJAK
neiskren in govoril bi neresnico. Kakor smo privoščili slednjemu Italijanu, da bi bil pridružen materi Italiji, tako je bila naša vroča želja, da bi zadnja slovenska vas pripadla Jugoslaviji.
Odločujoče države pa so šle preko nas in nas prisodile Italiji. Naša usoda je bila zapečatena. Ni nam preostalo drugega, kakor da lojalno priznamo dovršeno dejstvo. Počasi, počasi se je naš nared vživljal v nove razmere
»Moje iskrene besede so parlamentarca razveselile in dodal je, da bodo s časom primorski Slovani ne le spoštovali italijansko državo, marveč jo celo ljubili, ker bodo doživeli v njej največjo svobodo.«
Parlamentarcu sem odgoioril :	»Pustimo
času, da izreče o tem sodbo.«
PRVI STIKI
»Da bi pokazali, da nam je tuja poganska nestrpnost, smo iskali stikov z Italijani. Sestavili smo skupno z italijanskimi liberalci,
socialisti, republikanci in fašisti edinstven odbor za varstvo vojnih oškodovancev; italijanske in slovenske stavbne zadruge so se združile v enoto itd.
»Te zveze so bile mogoče, ker so bili zato dani pogoji:	spoštovanje medsebojnih
pravic, zlasti jezikovnih. V teh korporacijah se ni nikdar žalil ne naš, ne laški jezik, tiskovine so bile dvojezične in skupno glasilo Zveze zadrug vojnih oškodovancev izhaja v obeh jezikih.« (Obnova Goriške.)
»Dočim smo Slovenci kazali iskreno dobro voljo za sodelovanje in smo opazili isto odkritosrčno voljo tudi pri raznih italijanskih skupinah, nas je v srce zadelo dejstvo, da nam vlada kot predstavnica države dosledno krati naše narodne in predvsem jezikovne pravice.«
»Državni uradi so začeli dopisovati našim ljudem v italijanskem jeziku, večinoma pa so slovenske vloge vobče vračali. Na sodnijah so dovoljevali govoriti slovensko le preko tolmača, na postajah in poštah so tisočletna krajevna imena spreminjali, tako da naš človek ne dobi voznega listka, če reče Dornberg, ampak mora reči Montespino, ki ni prav nobeno rimsko ime in ga pred 18. oktobrom 1920 ni poznal še noben človek na svetu. Vse te in slične grdobije so obsojali vsi pošteni Italijani domačini, ki so večkrat izjavljali: »Na ta način se ne bo vlila Slovencem ljubezen do Italije.«
NAJNOVEJŠI UDAREC
»Doživeli smo ga pred par tedni. Zadal nam ga je človek, ki ga sicer osebno globoko spoštujem, a ga vsled zadnjega udarca ne morem imenovati z drugo besedo kakor s trinogom.«
»Kar čez noč je vrgel dr. Ivan Pascoli slovenski jezik iz deželnega odbora. Naši župani dobivajo dopise v laškem jeziku. Šele par dni je, kar mi je na Travniku v Gorici rekel neki župan: „Tako sem postal v 24 urah analfabet. Vse mi mora tajnik tolmačiti".«
»Gospod deželni komisar! Ali se ne spominjate, da ste nekoč pripadali Avstriji in kako ste tedaj živo občutili, če Vam je vlada le trohico pravic vzela? Mar mislite, da naši župani niso ljudje? Mar menite, da naše ljudstvo nima srca? Če je Vas kdaj Avstrija z brlko zadela, ste Vi naše ljudstvo s kolom udarili.«
»Ko smo skupno živeli v Avstriji, smo mi iskreno privoščili furlanskemu ljudstvu vse pravice. Naša vroča želja je bila, da bi si slednji laški pometač mogel dopisovati z uradi v svojem jeziku. To mu je bilo dovoljeno in nam je bilo to všeč. Gospod komisar I Ako je v Vas še trohica pravičnosti, in o tem ne dvomim, potem nam vrnite naše pravice!«
Uvodno smo doprinesli dovolj dokazov, kako je v našem narodu napredovala misel za sporazum. Naše ljudstvo pravi : Ti imej svoje, jaz svoje, pa se pobotava I Za sporazum je conditio sine qua non, je temeljni pogoj: dejansko priznanje, da smo Slovenci etnična osebnost, narodna enota, ki ima pravde sama iz sebe. Teh pravic, predvsem pravice do lastne kulture, do slovenske šole in slovenskega jezika, se ne sme nihče dovak-niti. To ni moje stališče, to je stališče vsega nr Ha 'n s tega temelja se nikoli odmaknil ne bo.«
DEŽELNA GLUHONEMNICA
Malo časa vlada na deželnem odbori vladni komisar dr. Pascoli, in vedeli smo, da od njega ne moremo mnogo pričakovati. Toda priznati moramo, da je naše pričakovanje s svojim nastopom nasproti Slovencem še prekosil.	(Dalje)
Dnevnik iz vojne proti Turkom
V zadnji, 17. številki revije »Iulia Gens« poroča Alessandro Ricardi di Netro o zelo zanimivem dnevniku, ki so ga pred. kratkim našli v arhivu grada Colloredo. To je popotni dnevnik grofa Fraincesca Giulia Silvestri ja iz leta 1687, ki ga je poklonil po povratku iz vojne proti Turkom na Hrvaškem in Madžarskem družini Colloredo. Dnevnik ni samo sikrbno pisan, ampak tudi opremljen z lepimi risbami in akvareli. Revija je objavila tudi več reprodukcij teh, Silvestrijevih ilustracij lk dnevniku, med drugimi zanimive slike Korošice, Štajerke in Hrvatice.
Silvestri se je priglasil kot prostovoljec v avstrijsko cesarsko vojsko za boj proti Turkom in je potoval na konju s takrat običajnim spremstvom iz Gorice v Ljubljano in od tam na Koroško, kjer je njegov polk prezimoval Vse te kraje tudi opisuje. Iz Koroškega je odšel s polkom v Karlo-vac, kjer je bila trdnjava »okrašena« s številnimi turškimi glavami. Tu je izvedel, da Hrvati ne jemljejo ujetnikov, ampak vsem zajetim sovražnikom odsekajo ,glave. S prihodom pomladi so se začele sovražnosti.
Zanimiv je opis takratnega načina bojevanja. Ogromen je bil pratež vojske. Poveljnik Silvestrijevega dragonskega polka je imel samo za svojo osebno prtljago več
kot 25 voz in 12 jezdnih konj. Če upoštevamo k temu še prtljago posameznih častnikov, si lahko predstavljamo, koliko spremstva je bilo v vojski poleg pravih vojakov in kakšna babilonska zmešnjava je nastala v primeru poraza. Silvestrijev polk, v katerem je on kmailu dobil čin častnika, je prehodil vso Hrvatsko. V Zagrebu jih je pogostil tamošnji nadškof s kanoniki, ki pa niso bili samo duhovniki, ampak nekateri tudi vojščaki. Dvema stotnijama cesarske vojske sta na primer poveljevala 'kanonika. Cilij tistega vojnega pohoda je bila močno utrjena turška trdnjava Osijek. Silvestri podrobno opisuje posamezne epizode te vojne, v kateri se je sreča stalno menjavala; končno pa so po več porazih le zmagali cesarski', zavze’i turški tabor in napravili bogat plen. Silvestri se je nato' poslovil od vojske in se po Donavi vrnil na Dunaj, kjer mu je Ikončno uspelo dobiti patent stotnika, nakar ga je sprejel v av-dijenci tudi cesar. Potem se je vrnil v do-! movino. Silvestrijev dnevnik je res nad, vse zanimiv in nudi nazorno sliko bojevanja v 17. stoletju, pa tudi razmer v slovenskih in zlasti v hrvaških deželah v 17. stoletju.
EURO-PALAČA — PRIVID BODOČNOSTI?
V prihodnjih treh letih bodo zgradili v bližini zahodnonemškega glavnega mesta
naj višjo palačo na svetu, ki se bo imenovala Euro-palača. Po načrtu nekejga berlinskega arhitekta bo visoka 1250 metrov; imela bo 8000 stanovanj v 356 nadstropjih. Palača bo predstavljala celo mesto v eni sami stavbi, kajti prostora bo za 25 tisoč ljudi. Visoka pa ne bo samo hiša, ampalk tudi račun za njo, ker so stroški preračunani na dve milijardi mark.
Tristo metrov široki temelj bo segal 60 metrov globoko v zemljo. Tudi spodaj bo šestnajst nadstropij, katere bodo uporabljali za garaže. Do višine 80 metrov bodo segali štirje široki .stolpi, kjer bodo nameščeni hoteli, uradi, 'kinodvorane, šole i11 podobno. Od, osemdeset metrov naprej v' oblake pa se bo dvigala stavba, podobna ogromnemu stolpu. V sredini stolpa bodo vozila hitra dvigala. V krogu se bodo P® vrstila najmoderneje urejena stanovanja s petkrat opaženimi okni, ki ne bodo popU' / ščala nobenega šuma ali mraza. V stanovanjih v višini nad 600 metrov bodo imeli stanovavoi vedno sonce, ker bodo gledal' oblake pod seboj. Zgornji del tega stanovanjskega babilonskega stolpa bo razsvetljen tako, da ga bodo opazili letalci že z da’jave 400 kilometrov. Stanovanja v stolp; nem mestu bo pa možno samo odkup1*1 in sicer po 12 in pol milijona lir eno.
Načrt je res ogromen. Ali pa je stavbe-nik računal s potresi?
| ŠPORTNI ]P ]R K O L
K O
Najboljše kolesarje sveta imata Belgija in Italija
V nedeljo so se končale kolesarske dirke za svetovno prvenstvo, ki so bile na sporedu na pariškem dirkališču.
Največ zanimanja je bilo seveda za tekme v hitrosti im to posebno za poklicne kolesarje. Svetovni prvak Italijan Gaiardoni je klonil že v četrtini finala (premagal ga je Avstralijanec Baenseh), skupno s sorojakom Beghetto, Nizozemcem Cap tein in Švicarjem Plattnerjem. V polfinale so se tako uvrstili Italijan Maspes, Avstralija-nec Baenseh ter Belgijca De Bakker in Sterckx, ki sta bila prav kmalu nato poražena. Maspesu pa ni bilo posebno težko v finalu poraziti Baenscha in tako sedmič osvojiti mavrično majico svetovnega prvaka.
Vrstni red (hitrostna tekma poklicnih kolesarjev): 1. MASPES (Italija), 2. BAENSCH (Avstralija), 3. DE BAKKER (Belgija).
Tudi tekme v zasledovanju so bile zanimive. Odlikoval se je posebno Belgijec Bračke, ki ni nnel posebnih težav odpraviti vse sotekmece in osvojiti svetovno prvenstvo. Bračke je v četrtfinalu dohitel Nizozemca Nijdama, ki je sodil med Ptlavne favorite, v polfinalu porazil Italijana Bal-dinija ter v finalu premagal lanskega svetovnega Prvaka Italijana Faggina.
Vrstvi rcl (zasledovalna vožnja poklicnih kolesarjev): 1. BRAČKE (Belgija), 2. FAGG1N (Ita-l'ia), 3. BALD1NI (Italija).
Poklicni kolesarji so tekmovali tudi v dirki za niotcrn:mi vezili. Zmrgal je prepričljivo vožnjo Spanec	Timoner, ki	je	100 .km	prevozil v 1. 17’ 8”.
Na drugo mesto se	je	uvrstil	Belgijec Proost, na
■retjo Nemec Marsell, sledjo Francoz Varna jo, ^elgijec Dellof, Švicar Tiefenthaler, Nemec Ru-t0Ph in Belgijec Depaepe.
,.. rstni red (dirka za motornimi vozili za po-rSe kolesarje): I. TIMONER (Španija), 2. PRO (Belgija), 3. MARSELL (Nemčija).
Nepoklicni kolesarji so tekmovali v štirih dt-Sc plinah: v hitrosti, v zasledovanju in v dirki za motom’mi vozili, kot poklicni tckmovavci, ter še v zasledovalni dirki za ekipe.
V hitrost1 so v polfnalu izpadli tako Belgijec Sercu,	lanski sveiovni	prvak,	ter Italijan Bian-
ehetto,	v četrtfinalu	pa	so bili	poraženi Ceh Kuci-
rek, Italijan Damiano ter Rusa Khitrov in Bodnie-eks. Francozi so tako slavili velik uspeh, saj sta Sl! uvrstila Terntin in Morelon na prvi dve mesti.
s tržaškega
SEMINAR ZA SLOVENSKE SOLNIKE
V torek je skupina slovenskih šolnikov z Ir&ta odpotovala na Bled, kjer se zdaj u-c'eležuje študijskega seminarja. Na njem Predavajo priznani pedagogi in univerzitetni profesorji iz Ljubljane o šolstvu, šolski Pfeosnovi v Jugoslaviji, o pouku slovenščine, pravopisu, jugoslovanskem filmu in o slovenski sodobni umetnosti.
Skupino sestavlja 13 profesorjev in 12 učiteljev, ‘ki poučujejo na slovenskih šolah r'a Tržaškem. Seminar spada v okvir dogovora mešane jugoslovansko -italijanske komisije za zadeve narodnostnih manjšin. podobne seminarje so imeli že večkrat šolniki, ki poučujejo v italijanskih šolah na Koprskem in v Bujščini.
 •--
STROKOVNI TEČAJI ZA MLADINO
^ Center za strokovno izobrazbo ENALC v ulici '""sini 4. v Trstu bo priredil 35 dnevn;h in ve-
nili tečajev za mladino obeh spolov za veliko
'S-,
1'^k'jcev. Pouk bo tudi praktičen.
^ Starši. Okoristite priložnost, dajte svojim otro-| 'rn možnost, da se naučijo kakega poklica, da Ut>o imeli zagotovljeno bodočnost.
vpis in pojrsnila se je treba obrniti na Pisarno ENALC. vse dni od 8-13 od 15.30 do 20.00 Midi ob robotah. Telefona 24-076 — 24-363.
OPOZORILO* BRAVCEM!
/-uradi tehničnih težav je morala tokrat od-l)(,sti rubrika »2ena in dom«.
Vrstni red (hitrostne dirke za nepoklicne kolesarje): /. TRENTIN (Francija), 2. MORELON (Francija), 3. BIANCHETTO (Italija).
V zasledovanju nepoklicnih kolesarjev je bil nedvomno najbj.jši Nizozemec Groen. Miadi kolesar je z neverjetno lahkoto premagal vse tekmece ter si prepričljivo osvoj 1 mavrično majico. Zaman sta se mu zoperstavila tudi dobra Belgica Van Loo ter Ceh Daler, ki je v tekmi za tretje mesto porazi Danca Freya. V četrtfinalu so izpadli: Claesges, Jozefcwicz, Spiegelberg ter Italijan Ron-caglia.
Vrstni red (zasledovalne dirke za nepoklicne kolesarje): I. GROEN (Nizozemska) 2. VAN LOU (Belgija), 3. DALER (ČSR). v
Ve!'ko zanimanja je bilo tudi za zasledovalno tekmo ekip. V polfinale so prišle naslednje državo: Nemčija (4, 40” 78), Italija (4’ 41" 34), Sovjetska zveza (4’ 42” 3) in Francija (4' 42” 49); I loni'e so Cehoslovaška, Poljska, Danska in Anglija. Glavni kandidatinji za končno zmago sta bili Nemčija in Italija in tako se je tudi zgodilo. Nemci kot odločno najboljši so si osvojili prvo mesto z odličnim časom: 4’ 39” 46 (povprečna hitrost 52,709 kmh).
Vrstni red (zasledovalne dirke za ekipe): I. NEMČIJA, 2. ITALIJA, 3. SOVJETSKA ZVEZA.
Nepoklicni kolesarji so nastopili še v tekmi za motornimi vozili. Dirka je bila zelo borbena in r>rvi ie prišel ra HI j Nizozemec Oudkerk, ki je noraz'1 Belgijca Wnlschaertsa. Francoza Salmona :>n Švicarja Lu^nbuhla. S'edijo še: Herger (Švi--n.'. Delpiano (Francija), Giscos (Francija) ter Ita-1:jr'n rnnrel.
Zenske s" tr-' mova!e tako v hitrosti kot v zasledovanju. V hitrosti je zmagala Sovjetska zve-•a (1. Kiričenko :n 2. Ermo’ajeva) v zasledovanju pa Belgija (1. Rfvnders).
Vrstni red i/-:tskih tekem — Hitrost: KIRI-OEN KO (SZ), 2. ERMGLAJEVA (SZ), 3. CAlLLb. (Belgija).
Zasledovanje: / REYNDERS (Belgija), 2. BURTON (Vel. Britanija) in 3. PURONEN (SZ).
VAŽNA KOLEKTIVNA POGODBA
Prejšnji teden je podpisalo tretje največje ameriško avtomobilsko podjetje Chry-s'er pogodbo s sindikati. Vsa ameriška javnost si je oddahnila in poudarja, da je lahko ta mezdna pogoba za vzgled, 'kaj morejo doseči svobodni im politično ne podmihovani sindikati s stvarnimi zahtevami in pametnimi pogajanji.
Mezdna pogajanja, ki so zadevala 74 tisoč delavcev, so se zaključila pol ure pred začetikoan napovedane stavke. Po novi pogodbi bo imel vsak cldlavec s šestdesetim letom ki po 30 letnem službovanju pravico do mesečne pokojnine 250 tisoč lir; letni dopust bo traiafl štiri tedne; vsak delavec bo imel prosto tudi ob svojem rojstnem dnevu. Zvi:ša'e so se seveda tudi plače.
Po razglašeni pogodbi so takoj poskočile ti'di delnice Chrysllerjevih tovarn.
7. začetkom oktobra bodo zelo verjetno zvišane v Italiji cene tudi železniškim vozovnicam. Dober vzgled ie da1 tržaški ACE-GAT z zvišanjem vozovnic za avtobuse, fi-lovije in tramvaje.
Bivši glavni tajnik Nacionalnega odbora za atomsko silo, prof. Felice Ippolito, se baje ne bo več pojavil v sodni dvorani, kjer se mora zagovarjati zaradi zapravljanja premoženja te ustanove. Prepeljali so pa v civilno bolnišnico, kjer bo operiran, na ušesu, v katerem ima majhne tumorje blagega značaja,
Z Goriškega
VPISOVANJE V VRTEC
Goriško županstvo je objavilo, da je vpisovanje v otroške vrtce ves ta teden in da se bo zaključi'o v soboto 19. septembra. Vpisati je treba otroke na sedežu šole. Za slovenske otroke prideta v poštev vrtca v Šolskem domu, v ulici Croce 3, in v Malem domu, ulica Randaccio 10. Starši morajo pred'ožiti prit vpisu rojstni list in potrdila o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi. Obenem se plača tudi doiločena vsota za otroško kosilo.
V Sovodnjah, Rupi, Doberdobu, Štandre-žu in Pevmi bo vpisovanje v petek in v soboto dopoldne in popoldne.
Pouk se bo začel 1. oktobra.
RAZSTAVA SLIK S ŠTEVERJANSKE TEKME
V petek so odprli v kavarni »Teatro.< in v galeriji na Korzu razstavo slik. Na ogled so podobe slikarjev, ki so se udeležili tekme »ex tempore« na baronovem vrtu v Števerjanu. Gre za 150 slik, nagrajene so razstavljene v kavarni. Dela so naslikana v vseh mofočih tehnikah. Glede nagrajevanja so pa nastali spori že brž po tekmi v Števerjanu. Dolžili so komisijo pristranosti in d.a nima vsa prireditev nobene umetniške višine. Prišlo je skoraj do pretepa.
Zdaj bo pa ime'o občinstvo priložnost soditi im oceniti te slike, naslikane »na hitro«. Razstava bo odprta do 20. septembra.
DOBER KONCERT
V petek se je pokazalo, kako željno je goriško občinstvo tud.i resnih umetniških nastopov. Velika telovadna dvorana je bi'a polna občinstva pri nastopu tržaškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Norvežana Pera Drejera. Nastopila je tudi m’ada slovenska pianistka Dubravka Tomšič iz Jujgoslavije, kateri so poslušavci navdušeno ploskali.
V petek bo v isti dvorani naslednji, tretji koncert pod okriljem gorišike Ustanove za umetniško-kultume prireditve.
S sosedne strani:
KOBARID — GREGORČIČEVA PROSLAVA
V nedeljo je priredilo 'kobariško prosvetno društvo spominsko proslavo ob 120-ob-
i letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Proslavo so imeli na trgu pred Gregorčičevem spomenikom.
Precejšnja množica ljudstva je poslušala dolgo vrsto govorov. Stvarno literarno in umetniško sta govorila pisatelj Bevk in profesor Slodnjak. Nastopali so tud.i pevci in društva iz Ljubljane.
Slišali smo tudi spraševati nekatere tujce, koga predstavlja tisti spomenik. Opazili so še Volaričevega, ki jih je tudi zanimal. Kazalo bi torej, da bi kje na trgu postavili dvo ali trojezično tablo s kratkimi podatki o obeh možeh, ki sta proslavila Kobarid.
MALI OGLASI
Prodamo žensko in moško slovensko narodno nošo. Ponudbe na uredništvo N. L.
Številna dekleta in tudi ženske v zreli dobi iz Slovenije in Hrvatske bi se rade poročile z izseljenci. Ponudbe po možnosti s slikami na uredništvo' N. 1. poti »Dekleta«.
Vdajate'j: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Eneelbert Besednjak * Odgovorni urednik: Drago I.egiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
25
Po poves i 0. Cumcdo riše Miki Muster
v j
TOI
151.	McTaggart jc odvlekel ujetega Bareeja v svoje taborišče. Do vratu ga je lesno povezal v odejo, da se Baree ni mogel niti ganiti. Trgovec si je v skledi vode izpiral roiko. Med borbo je bil Baree globoko zasadil zobe v njegovo zapestje. Ugriz je trgovca skele! in vso jezo je krnici izliti na ujeto žival. »Ti hudič mali!« je preklinjal.
152.	Nenadoma je planil k Bareeju in ga s pestjo trdo udaril po glavi. »Možgane bi ti moral izbili in najbrž bom to tudi storil!« je vpil hudobni človek. Baree je mežikal v njegov od jeze spačeni obraz in divje oči. Ne, te oči niso take kot mile oči tistega krasnega bilja z dolgimi lasmi! Odpor do tujca je vstal v njem in jezno je zalajal.
jjC-
- - ' - * -
13. Takrat je McTaggart dvignil ipalico. Padla je z vso težo na Bareeja, se znova dvignila in spet udarila. Udarjala je enakomerno, neusmiljeno. Ko se je McTaggarl utrudil, je prenehal. Baree jc bil ves omotičen in gobček mu je krvavel. »Bom že izgnal hudiča iz tebe!« se je pridušal divjak. »Nikoli več me ne boš poskusil ugrizniti!«
154. Baree jc spoznal da je srečal svojega najhujšega sovražnika. McTaggartova palica ni ubila njegovega poguma, razbila je le nj-gov strah in vzbudila sovraštvo, kakršnega Baree doslej ni poznal. Sovraštvo mu je predramilo osamljeno zavest. Budno je opazoval sv- j 0t nasprotnika, ki je sedel P<->*■' drevo in mirno kadil pipo.
155.	Vso noč se jc Baree poskušal osvobodili. Vse zaman! Daši 1 se je pod debelo odejo, vezi so ga rezale v telo in mu zaustavljale kri v žilah. Kljub vsem bolečinam niti enkrat ni zacvilil. Zjutraj je bil popolnoma izmučen. Ko se jc McTaggarl prebudil in prišel k njemu, ni mogel dvigniti glave. McTaggarl se je zadovoljno zasmejal.
156.	»Mislim, da mi sedaj ne boš več nagajal,« se je zareza in dvignil sveženj z Bareejem pod pazduho. Nadaljeval J svojo pot k Pierrotu. Zadovoljen in samozavesten je bil. ’ dobil bo Ncpeeso! Naj Pierrot samo poskusi odbiti njegov, snubitev če mu je življenje drago! Saj starec ne bi bil P1 človek, ki bi ga McTaggart ubil!