St. 52. V Mariboru, vtorek 7. maja. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter volja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru a pošiljanj om na dom. za celo leto 10 grold., za pol lota 5 fcotd., za četrt lota 2 golđ. 60 kr. Za tuje dežele za celo letet 12 golil., za pol lota 6 golu., za četrt lota 3 gold.. 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od oeiirisiopne petit« vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat te plaća it -nipclj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici lošu. štev. 220. O p r a v n i š t v o. na ktero ti a i so hlairovoliio pošiljati naročnitie. reklamaciji', n/.naniia. t. j. administrativne reči. j" v ti-kartiiei: F. Skaza in dr., v koroški ulici bišn. šr. 229 da se noče Cislajtanija „enaka" narediti Alza-eiji, da se hoče po pruski osvoboditi. Zdaj imamo tudi zopet črno na belem , zakaj nas odbija cislajtanska vlada, ako jo prosimo šol z narodnim jezikom. Dozdaj so nam usta-vaki rekli, da moramo imeti nemške šole zarad znanosti, zarad višje kulture njih jezika, za to, da veda kvari netrpi, zdaj sami priznavaJo,Xla s*o* nemške šole sredstvo za raznarodovanje, za gefj manizirane. Ali pa bodo nstavaki in centralistični pro-roki v istini ., enakost" med našo državo in novo prusko provincijo tudi izvršili — to je drugo vprašanje. Dopisi. |js MilitIJfcliK- 6, maja. |Izv. dop.| Te dni smo čitali v skoro vseh nemških novinah nckovo kombinacijo, katero ustavaki delajo, da bi po razpuščanji kranjskega deželnega zbora podrli narodno večino in dosegli prusačko - ustavo-verno. Kombinaciji tej se sicer vidi, da je v Ljubljani skovana, ker pozna vsaj številke in volilue okraje, kar pri nemških novinarjih zunaj v glavnem mestu uij navada, saj je znano, daje učena „PreBse" že Ljubljano na Koroško in Ptuj na Kranjsko os kamo tirala. Vendar se sestavitclj one kombinacije, ako sicer sam veruje-v to, kar piše (kar dvomim), moti, če misli, da je na kak koli način mogoče v kranjski zbor ustavake vriniti v večino. Dobro je poudarjal vaš list, da kranj-sko-slovcnski narod d a n d e n a š n j i nij več ncmČLirjcm na razpolaganje, da se ne. da niti v strah vzeti ; pri nas nij terena uiti za brezobzir-neže gazilec zakonitosti a la Vakanović, niti za sabljarskc sofiste iu teroriste a laKolIer. Cj vlada zvezana z vsem onemoglim iu jalovim kranjskim ncmčnrstvoni vrže vse sile ua en sam okraj : kočevsko ribniški, in tam dva poslanca profitira — kaj zato ! Več pa ne doseže, in niti tega ne. To menda tudi naši vladni ljudje , kateri ar ne smejo tako lahkojuišljeiii biti kakor so nj'ni ,,žurnalisti" Pergerji, Dimitzi in te vrste po-litikarji — sprevidijo, za to nemajo pravega poguma, in kakor čujem, odsvetovali so razpust sami z opombo, da nič uc dosežejo, in da se vlada k večjemu samo blamira, ako zbor razpusti, večine dne pa ne pokonča. Tudi zavoljo tega se ode vlada pomislila deželni zbor razpustiti, ker se volijo delegacije ravno zdaj v državnem zboru. Enega nemškutarja za delegacije tako tam imajo, brez drugega bodo da že prebili, tudi če bi se naši tako spametovali, pa ne bi šli v državni zbor, kar jim svetuje vse slovansko novinarstvo in celo organ konservativcev ,,Vato.rlaiidu. Vse eno pa, ali si vlada upa ali ne upa blamirati se z razpustom deželnega zbora ! treba nam je Slovencem žc zdaj vsega pozora, povsod ! Če do volilnega boja pride, bode šc hujši kot je bil kedaj. Za to pa bode treba moči pomnožiti, pripraviti se in geslo mora biti : vse za Slovenijo, za Avstrijo, — na tla z onimi ki so s Prusi proti pravi Avstriji in proti naši narodni eksistenci v zvezi. Iz %-jS3:i-<»I»». 4. maja. [Izvir. dop.| Sic volo, sic jubeo, stat pro ratioue voluutas et vis! Nikjer pravice, nikjer resnice, nikjer poštenja, ampak Samovolja, luž in demoralizaciju: to je karakter volilne agitacije vladne mngjaronske stranke. Z vso silo, z vsemi sredstvi hoče magja-ronoin večino v saboru prignljufati. V dosego tega svojega namena briše brez vsakega razloga narodu jaške volilce iz volilnega imenika. Te dni so se zbrali vsi naši veliki župani okolo svojega majstora Vakanoviča v banskcin dvoru, da zaroto narede proti vsej javnoj moraliteti in proti zdravemu razumu! Vakanović hoče v vsem praškega Kollera posnemati. Kdor bi hotel vse čine vladne samovoljnosti, vladnega nasilja in vladnih laži zapisovati, nabral bi gradiva za tri Grimove leksikone. Nasproti vladnemu razsajanjn pouaša sena- IzclMjulcI Av»tr|]e v *tra*lnirffii. Podu enoje, kar se je govorilo pri posvefcevanji novega nemškega vseučilišča v Strasburgu od strani zastopnikov avstrijskih vseučilišč. Na vladne stroške so potovali tja iz Cislajtauijc zastopniki iu dva med temi, oba c. kr. avstrijska profesorja, sta govorila v duhu, katerega moramo naravnost vclcizdajnega imenovati. In avstrijsko-nemški časopisi so napenjali se dokazati, dajo ta pruska slavnost velike važnosti, drug drugega so liberalci izkušali prekositi v oslavljevanji postnega prava, ki ga rabijo Prusi nasprotipofrancoženi in francosko čuteči Alzaciji in Lotaringiji. 0. kr. profesor Tomaschek iz Dunaja, kateri je na vladne stroške šel v Strasburg, na-glašal je v svojem govoru, ,,enakost med Stras-burgom in n e m š k o - a v s t r i j s k ini i vseučilišči in hud boj proti Slovanstvu. Strasburg bode na zapadu ta nalog imel, katerega imajo nemški Avstrijci na vzhodu." No Prusi in Nemci naravnost in glasno pripevodujejo, da je nalog strasburške visoke šole Alzacijo in Lotaringijo ponemčiti, poprusiti. Torej imajo po Tomašku avstrijski Nemci in nem-škutarji ,,cnak" nalog, avstrijske Slovane ponemčiti. Res Nemci so odkritosrčui, kadar v nadušeuji govore, in za to se jim moramo zahvaliti. Ker oni sami povedo, da na to idejo, nas Slovaue narodno ubiti, nij nam treba svojim ljudem tega dokazovati, nij treba praviti, da so fraze o liberalnosti, svobodi, kulturi in razsvit-ljenji, s katerimi se naši nemškutarji proti nam bore, samo figovo pero, s katerimi so dozdaj skušali svoj pravi namen pokriti. Po tacih izjavah iz tacih ust, mora ne samo Slovanom, kateri so dozdaj hodili s protivniki. mrena z oči pasti, temno tudi naša cislajtanska vlada, katera to ne samo dopušča nego tudi podpira, ne more dalje trditi narodom, da jej jo za obstanek iu enoto države. Tu so vendar dokazi, Listek. Pisma iz Če?kega. spisa! Fr, FirbAB, I. Od virov Vel t a ve do zlate Prage. Češko, najlepša in bogatejša dežela avstrijskega cesarstva in Slovencem zarad sorodnih nam prebivalcev posebno znamenita, je kakor vemo, od vseh strani oklenena k rajnim bregovjem. Tc naravne meje in samosvestni značaj prebivalstva opravičuj«* denašnji dan toliko vkore-tiinjono prepričanje, da je Čehom odločeno in da imajo sami v sebi iu svoji deželi obilno moč, v sredi nemških dežel samostalno živeti, ter razvijati se sebi na korist in svojim sorodnikom na slaVo. Njih zemlja naravnimi zakladi prebogato obdarjena, ima tudi vodovje tako prispešuo razde ljeno, da vse reke in njih pritoki izvirajoči takraj meja, tekajo v sredim«, kjer se zlivajo v Veltavo ali ž njo vred v Labo prinesivše stotero korist domači zemlji. Krkonoškim iu Sumavskim goram, Moravskennt vrholju in Rudognrju iztekajoče reke iu potoki, V81 pomagajo zamakati iu ploditi deželo. Češka zemlja obrača vsak pridelek umetno in skrbno v svoj korist, ali nemirnega vodovja celo v svojem krilu zadržati jej nij mogoče, pripušča mu tedaj zopet v svoj korist en sam iztok na severni meji. Tja se nagibi jo cela dežela, in nc/.a-držljiva voda predrla je vse zadržke visokega gorja, ter se razliva po mnogih iu zdatuih pritokih v eno silno reko zjedinjena blago iu plodonosno daljo po nemški zemlji tja do morja. Značaj velike reke pa dajo Labi češka narodna in centralna reka Veltava, ki pri Melniku v Labo se zlivajoča prinaša največ vode izmed vseh dragih pritokov. Veltavo, katere važnost sega daleč črez češke meje, hočemo tedaj površno preveslati od vira do zlate Prage, čeravno je s prva slabo brodna, ter izmed tolikovužnih pomenijivosti na njenem obrežji, nekatere bliže ogledati. Veltava izvira v južnem kraji Smnave blizo bavarske meje iz dveh izvirkov, tople in mrzle Veltave. V tem kraji še nahajamo tako imenovani prales, kjer so drevje ne podira ne sekti niti ne izvaža, ampak se vse projmšča naravnemu razvitku. Sprbncli ostanki podlega ali po velikih nevihtah polomljenega lesovja zemljo neizmerno plo-dovitijo, da se pokrije prek in prek vsakojakim zelenjem, ki jo senči. Stoječe visoko in gosto obraS-čeno drevje pa še hladi vedno ob senčeno zemljo. da hrani obilno mokrote, ki nabrana v vejče skupino v bogatili vitkih in potočkih izteka. Iz teb virkov nabere se pri Črncmbregii Crnipotok, ki se zedinjen z Veltavieo, imenuje topla Veltava — in enako najbrž tudi hladna Veltava, ki žc na Bavarskem izvira in se blizo Huma s toplo zlije. Morda je pri mrzli, ker še tako daleč neteče, zarad gostejega lesa in granitnega podnožja voda hladnejša, pri topli pa zarad daljšega teka po Bolnci vendar že bolj ogreta — in zato ta razlika v imenu. Od tod teče Veltava po dolgi dolini proti jugolzhodu kakor bi hotela v iJonavo prodreti; tik avstrijske meje tekoča bliža se Donavi na nekoliko mil, iu knez Svarcenberk je dal izkopati prekop za splav drv, ki izteka v Miilil-u iu tako Veltavo veže z Donavo. K mini oklep Češkega jej na jugu iztoka ne dovoli, zato mora dosedanji pot zapustiti ter se po ostrem ovinku pri ViSebrodu proti severu zaviti, da preteka kakor glavna in narodna reka sredino dežele od juga proti severu. Cela dolina, katero Veltava preteka in zaliva, jo bogato okinčana naravno krasoto. Strmo skalovje jo oži, tu pa tam moleče tik d<> struge — drugod jo spremlja polagoma dvigajoče se obrežje — ha obrežji prijetne vasi in tigiei z lepimi cerkvami; razvaline starih, in krasno ležeči novi gra- roiiua stranka, v svesti svoje moči, v svesti pravičnosti svojih prizadevanj in v svesti, da morate nazaduje resnoa in pravica v borbi proti laži in krivici zmagati, skoz pristojno, notorno in taktno. Mnogo značajnih in plemenitih čiuov bi mogel priobčiti, kako se narodnjaki vsem vladnim zapeljivostim vstavljajo, in kako jih vlada v nagrado njihove značajnosti in njihove dušne plemenitosti preganja. Mesto več drugih navajam tukaj samo en primer. Tik savskega mosta naselil se je že pred velikimi leti Slovenec Filež. Z lesno kupčijo pridobil si je precej premoženja, ter ima kot pre-tnoien mož veliko upliva na kmete bližnjih vasi rTrnje-x, ..Hrvati" in ..Ljubljanica". Vlada ponudila mu je K) gobi. v ta namen, da naj za njo agituje. in če že to ne, da se naj vsaj neutralno drži. Kot pošten in značajen mož in narodnjak odbil je odločno to sramotno ponndo, ne hoteči uiti sebe prodati uiti narodno stranko izdati. Čujte, kaj je vlada na to storila! Obesila mu je na vrat več izmišljenih kriminalnih pravd, ga v preiskavanje potegnila, in se ve da tudi iz imenika volilcev izbrisala. Naši narodni odvetniki: Mrazovi«', Krestič in Kopač* prevzeli SO hrambo vseh narodnih mOčeuiknv pred sodni jo na svoj račun. Slovenec dr. Fon, primarij v tukajitJjej javnoj bolnišuici, je izbrisan iz Imenika volilcev, da-siravno mu kot javnemu službeniku in doktoru medicine volilna pravica nedvojbeno pripada, edina njegova pregreha je ta, da je narodnjak. Sploh se mora vsem tukaj nastanjenim Slovencem spri-čalo dati. da se v volilnej agitaciji uzorno vladajo, kar jih je visoko v javnem spoštovanji vzdignilo. V Samoborski volilni okraj odmaršiiala je včeraj eua kompanija Boldatov, ki bodo pri ua-rodujaških mesijanih ukvartiraui, prav tako kakor v Kolina na Češkem. ■ se rolm. 5. maja [Izvr. dop.j sinoć so bili vsi eksemplari „Politike", ,. VVauderera" in „Vaterlanda" uradna na kolodvoru zaplenjeni. Vlada je valjda res mislila, da mi ne vemo kakšna odkritja v njih stoje, ter da na ta način tudi tega nikoli izvedeli ne bodemo! Jaz predpostavljam, da je bralcem ,,S]ov. Naroda" že iz drugih virov poznano iz zadnje številke Uredu.) o čem se radi, in za volj tega tukaj preskočim sodržaj po Vončini priobčenih četirih memorandumov, ki jih je naša vlada o nakanah narodne stranke oger-skej vladi poslalo. Autentičnost teb memorandumov je nedvojbena, celo naša Agrameriea se ne upa reči. da so apokrif, ampak ona pravi, da je narodna stranka sama zapisnike zarotnih sej sestavila, jih potem pod krinko denuueijacije vladi priobčila, s tem vlado mistificirala in tako na led dovi znamenitih čeških žlahtuikov iu mesta razprostrta navadno na obeh straneh. Prvi trgič na levi strani, je Gorujiplan. Omenjam ga. ker seje tam rodil 1. iSOij Adalbert Stifter, znani nemški pisatelj in pesnik, posebno izvrsten popisovatelj narodnih prikazni, ki je tudi lepot.) svoje bregovne domovine tako genijalno popisal, da jo čitaje nehote čutiš poželenje, bliže seznati se z naravno krasoto lesnega gorja. Prekrasni iu ncpopisljivi so malo niže že blizo Vi š« broda vodopadi v Veltavi, Veltava teče med pralesjem skalovuega Kin-berga, na katerega vrhu uživaš daleč okolo najlepši razgled iu med strmo skalno steuo „Vražjega zidu". Cela struga od obeh strani omenjenim skalovjem ozko obmejena, je vsa napolncna velikim nakupjem granitnega kamenja, ki zid ju podobno nudi iz valov. Vodopadi tedaj ne obstoje kakor uavaduo v enem padu ravno navdol, ampak v divje šumečem iu penečem teku sredi iu nad nakupičenim kamenjem, ki tu in taiu zadržuje deroče valove, da tem večjim šumom prodirajo na drugi strani. Tu hrumi Veltava ono celo uro daleč tako glušiluo, da še svojega glasu ne čuješ, ampak nem in ves zavzet občuduješ kipeče valove, ki odbiti na skalovji v najlepših vodometih škrope na vse strani razpenjeno vodo. speljala. S tem je pa Agrameriea sama pripoznala. da je predmet memorandumov neresničen in izmišljen- Pravi tabiikator mcmoraudumov pa ni narodna stranka, ampak naša vlada sama, iu če že ona neposredno ne. vsaj njezina stranka. Javno mnenje kaže kakor s prstom baroua liauoha. Celi zadržaj memorandumov nij nič drugega, kakor nesramna zduha magjarouske iliti vladne stranke ki je hotela ž njimi vodje naše narodne stranke pri ogerskej vladi kot rovarje, puntarje in veleizdajnike ovaditi, liaueb pridobil si je svojim banovanjem pridevek ,, lumpa", Vakanović pa še lepši pridevek ,.gauuerja". Pred nekolikimi dani naeiknila je Agrameriea na to, češ da ima vlada dokaze v rokah, da so Mraz o vi e in ujegovi politični prijatelji vele izdajniki. Državni odvetnik zahteval je vslcd tega od vlade tc dokaze, da bi na temelju njih M razo vica pod obtožbo postavil. Vlada, vedoča da jc vse le zlobua izmišljotina, zbala se jo preiskave, in državnega pravnika nekamo potolažila. Vsled Vončininih odkritij nastala je pri nas akutna politična kriza. Zdaj jc alternativa: Ali mora Vakanović odstupiti, ali se pa morajo Mrazovie, Hački, Vončina, Miškatovio, Kukuljcvie , Nugcnt, Kopač, Makance in kolikor jc še drugih v memorandumih imenovanih pod obtožbo veleizdaje naj hujega karaktera postaviti ! Tertium non datur. Vakanovie igral se jc z vrvi in z glavami, ter hotel iz vodjev naše narodne stranke narediti žrtve kakor nekdaj Alba v Nizozcmjih iz Eg-monta in Sorna, Naše javno mnenje jc vse raz-rovano in razburjeno, in kaj nebi, če se take stvari dogajajo kakor nikjer drugje na svetu. Ugled vlade oblatil so je in narodba čud razgalila, Kakšcu upliv bo to na saborske molitve imelo, o tem se deues še ne da soditi. Politični razgled, Cesar potuje sedaj po onih krajih Oger-s k e, katerim je suša in povodenj hudo silo napravila. Smcšuo je pri tem potovanji, katero ima namen silo polajšati, da vsa mesta iu društva tekmujejo, katero bi več potrosilo za sijajen sprejem vladarja. Navadna pamet bi mislila, da bi prčmožniše prebivalstvo očetovskemu vladarju bolj ustreglo, ako bi njemu na čast ne izmotavalo denarjev za slavoloke itd., temne ves ta denar ubogim rojakom, ki silo trpe, poklonilo. Pa kaj bi potem kalpaki. atile. dolmani in sablje magjarskih magnatov počele v Škofje so zdaj na Dunaji in vlada si prizadeva pridobiti jih in ž njimi centralistično „katoliško" stranko. Videti je, da se jej bode posre- Toliko kamenja je navaljenega po Veltavi, da smo včasih, ako valovi nijso bili presilni, plezali od kamena do kamena, ter sred šumeče deročega vodja, sevč da vse oškropljeni in omočeui, občudovali redko krasno valovno igro. Pravljica jc iznašla zvezo v Veltavo visečega skalovja „Vražjega zidu" z bližnjim cistercijeuskim samostanom V i š e h r o d s k i ni. Pravi se, da je vrag, jezen na neprijazne mu samostauce, hotel prek Veltave navaliti skalovni jez , da bi voda iztopivša iz struge prelila celo dolino ter uničila z novo sczidauim samostanom vred vse pobožne patre Cistercijenee. Stoječ na najvišji skali veselil se je vrag bezbožuega svojega dela, katero so pomagalci njegovi ravuo dokončavali. Pa predno je bilo končano, odbila je ura polnoči in uezgo-tovljeu jez se jc sesul. Brž ko prideš mimo popisanih strmcev ali vodopadov iz skalovnega lesja v daljo razširjeno dolino , zagledaš tik obrežja na pravi strani Višibrod , prav čeden trg , ki jc lani veliko število malih čeških mestic za eno pomnožil, iu krasen znamenit samostan. Ci8tercijeuski samostan prišteva se naj bogatejšim in si je svoja poslopja in posebno starodavno cerkev obilnimi sredstvi res umetno pre-prožil in zlasti v notranjem prelepo okinčal. Kakor čilo ker „Volkstreund" zopet vlado hvali in polemizira prJc bodcnio tajili, da bi bila požarna straža ljubljanskemu mestu jako potrebna, toda morala bi hiti za ta namen dobro organizirana in zadostno izurjena, česar jc pa pri tej zastonj iskati. Ustanovljena edino iz toga namena, da bi politične razpore delala, izpolnovala jc do sedaj svojo nalogo jako ,,izvrstno", kajti njeni členi so glede arogantnosti res i m en jak i." * (Bćlnioa v Brežicah.) Uradni list prinaša potrjenje one štnjersk deželne postave, ki se tiče ustanovljenja občne bolnišnice v Brezi ea h. * (Laž!) „Tricster Ztg." ima iz Dunaja ta-le dopis : ..Zdaj jo več slovanskih voditeljev i/. Ljubljane tU, kateri pri vladi govore za zidanje loške železnice. Približevanje teh gospodov nij brez pomena iu je dalo že različnim glasovom povod. Med drugim se pravi tudi, da so gospodje Slovenci v svojih pogovorih dali razumeti, da bi bili pripravljeni pota dalmatinskih poslancev nastopiti." Tako ..Tricst. Ztg." Pred nekoliko dnevi smo pa po dunajskih listih enako brali, da so sloveuski poslanci mehkeji proti vladi postali!!! * (Razstava slikarskih umotvorov) se je odprla te dni v Ljubljani. Med razstavljenimi deli so tudi štiri slike nadepolnega našega rojaka F ran kota, ki zdaj v Benetkah biva, iu sicer tri štacije ..križevega pota" za Cerkljansko cerkev, četrta pa „studija", doprsna ženska podoba (na prodaj za 120 fr.) Ker ta teden marsikdo utegne v Ljubljano priti zaradi sejma, obračamo pozornost naših čitateljev na to razstavo, o kteri bomo pozneje morda še kaj več spregovorili. * (Odlikovanje.) Dekan in nad/upnik v Laškem trgu gospod A. Žuža, znan kot eden najis-krenejših in najbolj požrtvovalnih rodoljubov med štajerskimi Slovenci, je imenovan za častnega korana lavantinske škofije. Ista čast je bila podeljena dekanu v Vidmu gospodu Rejcu. * (Iz Celovca) sc nam piše, da je slovenska knjiga za vojake rPoljna služba", katero smo v zadnjem listu priporočali, — jedva da je na svitlo prišla — že vsa razprodana in da se drug natis že pripravlja. rCastniki in fantje so segli po njej. da je vesolje", piše se nam. Mi to prikazen, da sc širi veljava našega jezika tudi v vojsko, veseli pozdravljamo. Da se je mogla ta slovenska knjiga tako brž prodati, to kaže. da jc bila potrebna. * (Več duhovnov) piše v „SoSi". Zaupnica konec meseca marci ja 1872. na Tominskem črnemu Cruetu v talažbo skovana sc tudi tominskim gorskim duhovnom v darilo razpošilja. Da bi izdelovalci te slavne (! !) zaupnice ne, mislili, da smo narodno stranko zapustili in z njimi vred za izdajalca naroda in narodnih pravic siinpatujcnio ; si v dolžnost štejemo očitno vsemu svetu ua znanje dati, da tominsko zaupnico močno obžalujemo, nezaupnico vrlih Krašccv pa popolnoma odo-brujemo. * (Skrejšovskv in Oliva) razglašata v ^Politiki", da nijsta v Zagrebu pri nobenem zboru bila, da nij ,/živnostcnska banka" nikomur na Hrvatskem kaj posodila, da jc sploh vse, kar zadnjič od nas v bistvu objavljeno Vakanovičeve promemorije o Skrejšovskcm in Olivi in ,,živno-8tcnski banki" govore, obrekovanje iu nesramna laž. — * (V mariborski čitalnici) so bili naredili v nedeljo veselico kupčijski pomočniki, ki so udje. Sobana je bila pri tomboli in pri plesu polna — ali — kakor navadno : slovensko vse to nij bilo. * („Veleizdaja") jevpismih in obravnavah praških sodnij zopet v cvetu. Že je nekoliko vele-izdajcev obtoženih, nekoliko že obsojenih in 4. t. m. so urednika in sodelavca rusko-češkega lista „Slnvjanskij Mir (Svet)" zarad veleizdaje zaprli. * (jAVandcrcr") nam je včeraj zopet do-šcl. Na čelu prinaša ta list, ki je doživel že 03 letnikov, odlok dunajskega policijskega vodje, ki dovoljuje izdajanje „\Vamlererja" v prejšnjem smislu. ""(Tiskovna sloboda pod »minister-stvoni juristov".) Praška deželna sodnija jc sklenila pošiljati v tiskarnice čeških listov komisije, ki bodo imele stavljenje nadzorovati in zasledovati po rokopisu spisovatcljc člankov. Nek dunajsk list vslcd te najnovejše svobodnjaške naredbo svetuje, naj rajše policija k vsakemu sodelavcu čeških listov dva heriča postavi, katerih eden hode članek narekoval, drugi pa pisatelju roko vodil. * (Hansu Kudliehu,) znanemu „borilctt za OSVObodenje kmetov" od tlake in desetine leta 1848., je podelil zastop mesta Dunaja, kjer ravno sedaj Kudlich biva, Častno meščanstvo. Ta sklep dunajskega mestucga svetovalstva jc vlada sisti-rala rekoč, da sc častno meščanstvo samo avstrijskim državljanom podeliti sme, da pa nij gotovo, ali je Kudlich avstrijski državljau. 'Kudlich jc bil lota LS4H in contumaciam v Avstriji k smrti obsojen, pa je kazni ubežal in pozneje državljanstvo zedinjenih držav severne Amerike dobil.) Nemški listi so vsi s tem vladnim činom mo-mentauno nezadovoljni ali ustavoverci bodo niiui-sterstvu tudi to, kakor že marsikaj, odpustili, da vlada le Slovane zatira in Avstrijo za Bismaroka pripravlja. V Dunajska borsa 0. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih . M fkL 75 kr. u»;5 , 80 n Akcije narodne banke M n London ........ — Enotni drž. dolg v srebru • 68 „ 10 Kreditne akcije..... 7.') Srebro........ 110 „ 70 C. k. cekini...... • 5 g n loterijske številko. 0 rade c, i. maja. 87, 17, 66, 32, 23. Dunaj, 4. maja. 07, 00, 2, 57, 21. Izurjena kuharica išče v privatni hiši na .Štajerskem službo, ktero lehko po biukoštih nastopi. Natančneje v administraciji „Slov. Narod a". (88—1) Po spričevalu gospoda profesorja Oppolzerja, rektor mignil in profesor na c. k. kliniki na Dunaj! je anatlierinova ustna vođa od dr. J. (i. INtpp-a, c. k. dvornega zdravnika za zobe, na Dunaji, mesto, Bognergasse Nro. 2, eden najboljših pomočkov za olii"fii\jonjo zob in so od njega, kakor od mnogoštevilnih drugih zdravnikov, za zobne in nstne bolezni gostokrat naroča. Cena goldinarjev 1.40 a. v. steklenica. Dr. J. C-. Popp-n vegetabiličen prah za zobe. Ta očisti zobo tako, da so po vsakodnevni rabi ne samo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, temveč tudi glazura zob vedno bolj bela in nežna postaja. Cena za škatljo 68 kr. a. v. Zaloge: v M arihoru v Bankalarjevi lekamiei, pri g. A. W. Koniga, lek. Marija pomočnica, pri g. F. Kolletnigu in V Taitehmann-ovi bukvarnici; vCelji pri Crisperju in v Baumbachovi lekarni; v nemškem bands-bergu pri A. L. MUllerju, lekarjii; v Gleichen-bergu pri F. pl. Fcldbachu, lek.; v Konjicah pri 0. Fischcrju, lek.; Leibnitz, lek. vdove Kret/.ii,'; Ljutomera lek. F. Peniak; Murek lek. L. pl, Steinl)erg; v V t n j n lek. E. Keithammer; Uadgoni lek. F. Schulz in J. VVeitzinger ; v Krežeah J. Solmi-dersehitseh; Hogatec lek. Krisper; v'K i sli vod i v lekarni; Stainz V. Timonschek, lek.; 31.Bistro! J. Dianes, lek.; Hlov. O radon J. Kaligarič; Pod« ietrtek Vasnlik lek. Varaždinu A. Halter, lek. Deperia lekar v Ipavf. (5—3) -1 — r. »sic rr -r * i. i — -3 O O SS i l s* m s© <= " :l 'i- O -s * ■ ■ ~ -1 v . -1 • 5To ti« r. 5 " >* « j^fca!2=?o * .1 «« -f- . - V - z. :~ . .i .= ti „ ..- sfei v O « » ~ Ti i- • i h3 4 Hotel Evropa. 5. maja 1*72 odtvori se v Ljubljani nova Tavčarjeva gottttaiea itHotel Evropa** ■ epo kavarno in restavracijo, bogato opravljenimi Bobmni za popotne, prostornim dvoriščem, hlevom za konje in shrambo za vozove, in da bo od tod prihajal k vsakemu vlaku lep omuibus za 12 osob. (85—3) Pri g. It. TI iliru v Mu Uljani dobiva se nova slov. šolska k u j i ž i c a ..Geometrija ali merstvo." za slovenske ljudske šole. Spisal (82—3) i.điitafitr, nadučitelj v Ljutomeru. Ta šolska knjiga s 95 slikami je prav umevno pisana ter oblega na S4 straneh v mali osmerki vse važnejše oddelke geometrije, na kratko razložene. V dodatku ima dva praktična spisa o „raetrični meri" in „risanji". Priporočuje se ta knjižica vsem slovenskim | učiteljem in učencem ljudskih in tudi nižih sred-nih šol. — Velja trdno vezana 30 kr. Št. 2030 in 2053. (87—1) Oznanilo. Na deželni realni spodnji gimnaziji v Ptuj i se imajo z začetkom šolskega leta 1872/3 a) dve učiteljski službi za klasično filologijo, in b) ena učiteljska služba za naravoslovje — vse tri učiteljske službe z nemškim učnim jezikom namestiti. Prosilci za eno imenovanih učiteljskih slu-žeb, s katerimi je užitek letne plače v znesku 800 gld. a. v. in pravica na petkratne, k pokojnini vračuuiti se imajoče doklade vsakokratnih 200 gld. a. v. po na kateri domačezemski javni srednji šoli v lastnosti rednega učitelja dovršenem pet- in oziroma deset-, petnajst-, dvajset- in petindvajsetletnem službovanji (kvinkvcnalne doklade) združena, naj svoje s potrebnimi, starost, dovršene študije, doseženje postavne zmožnosti za pod-učevanje v klasični filologiji, oziroma naravoslovji za celo gimnazijo in dosedanjo porabljenost v nčiteljstvu — dokazujočimi pomočki popolnem previđene prošnje do najdalje 15. junija 1872 pri štajerskem deželnem odboru izroče. Definitivno nameščenje se more stoprv po dovršenem triletnem službovanji zgoditi. Zmožnost za učenje francoskega ali slovenskega jezika je zaželena. Gradec, 20. aprila 1872. Od štajerskega deželnega odbora. Občni zbor banke „Slavlje". Gospodarski odsek vzajemno-zavarovalne banke ..Slavije" je sklenil v seji dne 25. malega travna t. 1., da sc bo obhajal redni občni zbor poleg pravil ob svečanosti sv. Janeza ■v v vrtnih prostorih g. J. M. Sary-ja na Slovanskem vrhu. V izpeljavo tega sklepa oznanujc podpisano ravnateljstvo, da se bo ta letošnji zbor začel mm m K H f 'V > I H - - = , »S O ''■ C 5 .5" ?l 8 g 1 *w S* ^ - — c c ™ «* 'V1 -i ^ > ^ .1/- 9 c3 • » s c k "S C/l l-l c/5 i G 00 —-CT=J '=i' izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza in drugi.