Posamezna Številka 30 vinarjev.
Štev. 71.
V umam. v pete«, one 28. marca isn
Leio m
ea Valja po poŠti: s
u oelo leto naprej.. k BO-— se en mesec „ „ 5-50 ■a iBoaemstro ,. H 70 —
V	Ljubljani na dom Za oelo isto naprej., S 58'-. H moseo „ .. K 5-—
V	spravi prijemu neteCrs,, 4-30
b Sobotna izdaja: s
Sa oelo lato.....K 10 —
sa liuannstTO • • • , _ 13 —
■MT Ursdnlitvo ]s v Kopitarjevi allol Ust. fi/IO. Bonopisl s« sa vračajo; seiruklrana pismi ss as sprejemajo.	Telefon« itev. 60.
Inseratii
Enostolpna petltvrata (59 um ilroka la 3 ram visoka ali nj«
prostor) sa srnini . ... pa 50wj sa dva- ln večkrat . »
Ik sobotah dvolnt tanft.
Enostolpna petltvrsta K K-1 Isbaja vsak dan Isvisntil ponedeljek in ina po praznik^ eh 5. uri zjutraj
Oprava |e v Kopitarjevi nI. B. — Kačun poitae brca.
IJublJanr.ke it. 650 sa naročnino In št 349 za oglase, avstr. In tožisa 24.797, ogr. 28.511, bosn.-boro. 7563.

Prva opozicija.
Minister Korač je izstopil iz kabineta, sledili mu bodo njegovi tovariši v pokrajinskih vladah in dosedanja koalicija strank pojde rakom žvižgat. V opozicijo •e ne hodi meni nič, tebi nič, in socialisti bodo morali navesti svoje razloge, zakaj so s® odločili za ta usodni korak, ki ga •pričo razmer, v katerih živimo, tudi njim ni bilo lahko storiti. Navajajo kot vzrok, da ostale stranke odklanjajo po Koraču predlagano agrarno reformo — vzrok, ki gotovo ni bil merodajen; kdor pozna velikanski obseg reforme, kdor je slišal, kaj vse se od nje pričakuje, in kdor je videl tehnično nesposobnost centralne vlade, ta v6, da kabinet sedaj ne more te reforme nemudoma izvesti, tudi če bi imel vse tiste dobre lastnosti, ki jih nima. Če so se socialni demokrati odločili za opozicijo, to storili zategadelj, ker je zmagala levičarska smer v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter zadnji čas tudi v Banovini. Najgloblji razlog pa tiči v razpoloženju mas, ki so se odločile za levičarstvo: v splošni nezadovoljnosti, ki ji je treba dati duška, če naj se ne sprevrže v to, kar čuvaji dosedanjega družabnega reda razumejo pod besedo boljševizem.
Politično najbolj nespametno je, gledati stvari tako, kakor si jih kdo želi, in ne tako, kakršne so. In danes so v naši državi razmere točno obratne, nego bi si jih želeli. Ta mladi organizem, poln notranjih energij in velikih razvojnih sposobnosti, je obsojen, da politično hira, ker je v tistih, ki se danes smatrajo za gospodarje položaja, tem manj zmisla za državotvorno organizacijo, čim več je v njih zmisla za strankarske koristi. Vsled nesposobnosti notranjega ministra ali vsled pomanjkanja dobre volje postajajo razmere na Hrvatskem od dne do dne neznosnejše. Plemensko sovraštvo je v najbujnejšem cvetju, bolj ko kdaj poprej, upravna in gospodarska korupcija se širi kakor gnojna rana, nezadovoljnost, nezaupanje in zavest pre-varjenosti se pase med ljudstvom v toliki meri, da morejo samo slepci mirno mimo teh simptomov. Kaj se vse dogaja v Bosni in Hercegovini vsled slabe vzgoje za državo, danes Še ne more v javnost, a tisti, ki morajo to vedeti, bi se vendar morali ob teh dogodkih zamisliti.
Pa ni videti, da bi se hoteli vsaj za trenutek zamisliti. Za vse, kar se dogaja, imajo samo eno zdravilo in to je zapor. V Sarajevu so zaprli Vancaša, v Mostaru so zaprli 13 mož, v Zagrebu so zaprli Radiča. Na Ogrskem imajo vojrtega ministra, ki je bil še včeraj agent za pisalne stroje, in zdi se, da naši niso mnogo boljši, če je res, da je eden ministrov zavrnil upravičene zahteve delavnih slojev z grožnjo, da bo
L

©s9!©mHS Ss dnevnsUa.
Tista noč.
Od Piave sem se je že nekaj dni čulo grmenje topov. Slutili smo, da se pripravlja vihar, morda hujši od tistega mesca junija. Polk naših gorskih strelcev jc bil že od ponesrečene junijske ofenzive na »re-tablirungi«. Ta je obstojala v tem, da je cela divizija, katen je pripadal tudi gorski strelski polk, teden ^a ted uui .grala raznim generalom, ki so bili nastanjeni v prekrasnem gradu »Passariano« — vojsko. Generali so »študirali«. V četrtem vojnem letu so visoki gospodje še tako pridno študirali vojsko, kot da bo ista trajala še najmanj štiri leta. Naši fantje so morali zgodaj zjutraj na vežbališče, s katerega so 6e vračali proti poldnevu; popoldne pa spet. V veliki vročini tja in nazaj po prašnih cestah, med samimi koruznimi polji, težko opremljeni, pa s praznimi želodci. Tc je bilo od junija do jeseni, dan za dnevom ln jeseni isto, dokler niso tana ob Piavi začeli grmeti topovi. Že tedne prej niso n->5i fantje dobivali nobenih časopisov od doma. Tisti, ki so prihajali z dopustov. so orioovedovali čudne stvari Ne
govoril z njimi le potom strojnic. Belgrad je daleč in je miren. Tam ne funkcijonira ne telefon, ne pošta, ne železnica. Toda pri nas vse to funkcijonira, in dobra komunikacija nezadovoljnih je nevarnejše orožje nego strojnica. Bridko jc, da tega v Belgradu nič ne vedo.
Zaman je izgovor, da jc vse to le posledica sovražne agitacije ali morda slabih zgledov, ki jih vidim« pri svojih državnih sosedih. Razlogov za nezadovoljnost je v nas samih dovolj. Ne lc, da je naša centralna uprava slaba in nesposobna — tudi če bi bila najboljša, ki ji moralo ljudstvo stati, če ne sovražno, pa vsaj pasivno nasproti. Odkod sc jc vzela centralna vlada, odkod parlament, odkod deželne vlade in kdo te slednja nadzira? Ljudstvo ni bilo še nikdar tako malo deležno vladanja, kakor je danes pri nas, ko smo prišli v lastno državo, ki si je zapisala demokratizem na čelo!
Vse to je moralo izzvati opozicijo, danes šc skromno opozicijo, ki bo pa rastla. Kaj nam ta nova doba prinese; ne vemo; vemo pa, da bo poslcdica sedanjega načina vladanja, \
manifestacije
frif, Ge-
Belgrad, 25. marca 1919.
Včeraj je zbornica dokončala svojo adresno debato. To je bil vihar, ki je šel mimo src vseh, vihar naše odporne sile, izraz naše trdne volje, da nc bomo nikdar prepustili naših krajev Italiji, Kdor je videl to trdno odločnost vlade, odločnost vse zbornicc, mora biti uverjen, da ne bo Trst, Gorica, Istra, Reka in Dalmacija nikdar laška, V zbornici jc padla marsikatera pikra beseda na račun Francije in Angleško in tudi ministrski predsednik Protič je govoril nedvoumno. Ni enega človeka ni v zbornici, ki ne bi bi! odločno voljan sprejeti boj proti vsakemu imperializmu.
Največjo pozornost so vzbudili v zbornici govori članov Jugoslovanskega kluba Franca Smodeja, Stanka Baniča ter člana Dem. kluba dr. Dinka Puca, srbskega sa-mostalca Milorada Draškoviča in Juraja Biankinija.
Zbornica je včeraj sprejela soglasno adreso na prcstolni govor in danes ob 11, uri predpoldne jc to adreso izročila princu-regentu Aleksandru posebna deputaeija, sestoječa iz članov predsedstva zbornice in predsednikov posameznih odsekov.
Danes ob 4. uri popoldne se prične indemnitetna debata. V imenu Jugoslovanskega kluba bo govoril posl. Vescnjak.
Včeraj popoldne se je pričakoval odstop kabineta, toda danes shio prešli že
preko krize. Kabinet še ostane, samo spo-polnil se bo in Korač (min. za soc. pol.) bo postal žrtev agrarne reforme. Njegov odstop pričakujejo danes ali jutri, (Je med tem žc odstopil. Uredn.)
Vedno ostreje se izraža nasprotstvo med srbskimi star. radikalci ter srbskimi opozicijonalci. Tudi med Pribičcvičevičem in srbskimi radikalci vlada neka napetost, V prihodnjih dneh sc pričakuje, da sc bodo stranke v zbornici jasneje grupirale. Zanimivo je, da je Ji;g. dem. stranka pri sestavi svojega kluba (Demokratski klub) zatajila svoje jugoslovansko itne. Kakor se v političnih krogih govori, bo v prihodnjih dneh J. D, S. opustila tudi kot stranka svoj jugoslovanski atribut.
Nelojalnost naših liberalcev postaja dan na dan očividnejša, Dr, A. Kramer se je o s t e t a n t i v n o odstranil, ko jc pričel Smodej govoriti v zbornici — zato ker ni govoril prvi njihov govornik. Mi smo bili do skrajnosti lojalni, ker hočemo je-dinstvo naroda. Toda, kdor je priča takega postopanja, uvideva, da je libcralce vojna le malo naučila.
Obračun pride pri volitvah. Ljudstvo ; sc ne da varati!
! Fml slovenski tu | fngosLiioaiishl zbornici.
Pcsbnec Fran Smodej. j (Adrcsna debata dne 22. marca 1919.)
Gospodje poslanci! Strašni imperializem je ločil tri brale na našem jugu. Ločil jih je co državnih in deželnih mejah zato, da bi dva brata popolnoma stri, tretjega pa zasužnjil. Ko jc pa izbruhnila svetovna vojska, tedaj, dragi brafje, je ententa vrgla med narode besede: »Boj za svobodo malih narodov!« in ruska revolucija je našla za to poseben izraz samoosvebojenja, samoodločbe narodov, Veliki predsednik se-veroameriških držav je prvi hotel udej-stviti to načelo. In glejte, na tisti strani, kjer jc bilo načelo zoper narodni imperializem, tam je bila zmaga, in na tisti strani smo stali tudi mi, mali zasužnjeni narodi. (Klici: Tako jc!) Sodelovali smo v tem do danes; nasproti vsem tistim, ki hočejo to utajiti, povdarjamo to s ponosom. Zadnji udarec v tej svetovni vojski je otvorila s slavo ovenčana srbska vojska na makedonski fronti v zvezi s Francozi in Angleži. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Gospodje, ne pozabimo, da drugi udarec, ki je prebil fronto, sklopljeno od Nemčije in Avstro-Ogrskc, ni bil zadan od Italijanov, ampak od slovanskih, predvsem jugoslovanskih polkov na italijanski fronti (Klici: Tako je!), da nikakor ni zmagalo italijansko orožje in da italijansko orožje
tudi ne bi bilo nikdar zmagalo, ampak da so zmagali naši polki, ki so položili orožje, (Pritrjevanje in klici: Tako je!) Zato moramo z vso odločnostjo zavrniti grde fraze italijanskih listov, da so slovanski, zlasti jugoslovanski polki postali pristaši in zavezniki šele tedaj, ko so si nadeli na kape druge kokarde, (Ogorčeni medklici.)
Gospodje! Vse take iraze so namenjene zoper naše edinstvo. Toda mi kon-štatiramo nasproti temu, da se je naše edinstvo izvršilo že leta 1914. v ječah, kjer so bili skupaj zaprti in kjer so skupaj lakote umirali Srbi, Hrvati in Slovenci. (Klici: Tako je!) So-li Italijani inar pozabili, da jc bi! slovenski 17, pešpolk prvi, ki se je uprl že 18. maja leta 1915., in da so naši slovenski fantje s klicem »Živela Jugoslavija!« šli na sramotni kol?! So-li Italijani mar pozabili, da se je kmalu nato uprl del 97. tržaškega pešpolka in da so tisti, ki so šli na morišče, bili Slovenci in samo cn Italijan?! Kje je bila tedaj tista laška iredenta, o kateri vedo Italijani danes toliko povedati?! Mi je tedaj nismo čuli, Je-li so Italijani pozabili, da je ravno od slovenskih poslanccv bila započeta tista velika akcija, ki je imela namen, razrušiti Avstro-Ogrsko? (Burno pritrjevanje in klici: Tako je! Živio Korošec!) Žc davno prej, kakor je splošna javnost kaj mislila, so započeli boj naši vrli voditelji, v prvi vrsti naš velikan dr. Krek (Klici: Slava mu!) in dr. Korošec. Oni so začeli Čehe spajati in jih družiti, oni so potem v dunajskem državnem zboru vodili to akcijo do konca. Je-li so Italijani pozabili, da je naša javnost, bodisi na Slovenskem, bodisi na Hrvatskem, kjer so se zbirali ljudje na številnih velikih shodih po deset tisoč in še več, pokazala svoje srčno navdušenje za edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, tega ujedinjenja, ki smo ga sami stvorih', ne damo vzeti pod nobenimi pogoji (Klici: Tako je!); povdarjam v soglasju z mižljeniem našega naroda, da tudi entente ne. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Ententa nas je vabila, da gremo v boj, ter nam obljubljala plačilo. Mi smo sledili njenemu vabilu, šli smo v boj, a danes pa prihajamo, trkamo na vrata in zahtevamo obljubljeno plačiio. Če ga nam ne bodo dali, si ga vzamemo sami, (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Proti nam in proti našemu ujedinjenju navajajo londonski pakt. Toda bil je čas, ko je Orlando dr. Trumbiču govoril čisto drugače nego danes. Ko je bila Italija v stiski in je potrebovala naše pomoči, tedaj jc Orlando pravil Trumbiču, da je londonski pakt namenjen samo zoper Avstro-Ogrsko in da se bo z Jugoslavijo čisto drugače razgovarjalo. (Klici: Čujte, čujte!) Wilsonovih 14 točk je ententa sprejela, ne da bi bila ugovarjala. Mi smo to tako
samo tam ob Piavi, ampak tudi doma se je nekaj pripravljalo. Nekaj, o čemer so vsi slutili, kar pa gotovo ni vedel nihče. Mnogo se je ugibalo; up, ki je že zamrl v srcih, se je začel zopet oglašati,
»Mir bo, fantje, o Božiču bomo doma,« Tako je govoril eden,
»Nazaj bomo šli do Soče, tam se bo odločilo.« Je pripovedoval drugi.
»Cesar bo odpovedal zvezo Nemčiji in sklenil mir,« Tretji,
»Fantje, samo še malo časa; dobil sem pismo z Dunaja.« To je pripovedoval mlad narednik.
»Pismo sem dobil in povedano je, da naša Jugoslavija že prihaja. Potrpimo samo malo dni še!« Tako je pripovedoval, pa so ga zaprli. Njegovi fantje pa so mu šli pet podoknico zvečer pred zapor.
Ko so zagrmcli topovi ob Piavi, so se začeli generali razhajati. Divizija pa 82 je pripravljala na odhod. Pa uc ?amo dV/ija, temveč tudi vse drugo. Rekviriralo se je tiste dni vse po cesti. OJ koruze in živine pa do zadnje kokoši in zadnjega pujska. In čudno: ni bilo ne joka in ne stoka med civilnim prebivalstvom ob teh rekvizicijah. Tudi civilisti so nekaj slutili, tudi oni so upali, zato niso tarnali, S čudnim nasmehom na ustnih je pripeljalo lepo dekle zadnjo ovco, prav takim nasmehom je dala vdova zadnjo kravo. Mož Da. kate-
remu so vzeli edinega vola, se je obrnil v strah in zaklel. Bile so vasi, v katerih ni bilo glave živine več. Niti ovce, niti kokoši, niti svinje. Vse, prav vse se jc pobralo.
Tiste dni so dobili naši fantje municijo in novo adjustirungo. Takrat so vedeli, kaj jih čaka. Od Piave sem se je bliskalo in je grmelo.
Takrat so sklenili. Kdaj, kje in kako, ni vedel in ne bo vedel nihče.
Večer je bil pred odhodom. Lep, jesenski večer. Tako proti osmi uri sc je pričelo. Najprvo rakete, potem ročne granate, strojnice, puške pa vpitje in pesem. Vse mesto je nastalo naenkrat podobno oblegani trdnjavL
»Revolucija!« so vpili eni. Civilisti so sc prestrašeni skrivali po stanovanjih. Nihče se ni upal na ulico. Vojaki! pa so se navalili na skladišča, v katerih so bile shranjene zaloge živil, V no je teklo v potokih. Moka in sladkor sta bila raztresena po cestah, kot da je ceste pobelil sneg. Najfinejše cigarete so se valjale po blatu.
:»Scin, sem!« so vpili eni, »danes je vse zastonj! Danes bomo prejeli, česar smo bili prikrajšani mesce in leta.« »Sein, sem!«
Zvalili so velik sod na ccsto, Sod se ie razbil, voiaki pa bo v kao* zaiemali rum.
Iz cerkvenega zvonika, kjer so bile nastavljene strojnice proti letalcem, so se oglasile tiste. Kam streljajo?
Na t rgu pred cerkvijo je že tekla kri, Luči po mestu so pogasnilc. Tema je objela hiše in ulice, po katerih so se plazili vojaki,
»Enaindvajseti gredo nad nas,« Nekdo jc prinesel to poročilo.
»Sem strojnice!« so klicali drugI.
Mestece sta križali dve cesti, ena pO dolgem, druga počez.
Na vseh štirih vhodih v mesto so postavili strojnice, tako da niso mogli v mesto niti enaindvajseti, niti prvi polk. Ampak mesto jc bilo obkoljeno od teh dveh polkov. Strojnice v zvoniku so neprestano sipale svinčeni dež. Rakete so razsvetljevale noč, granate pa so pokale kot ob ofenzivi.
Pa pesem je spremljala vse to in kri je rdečila ulice in bele stene hiš.
»Kje je ,,kompanija?« so vpraševali
eni.
»... kompanija mora z nami! Ponjof*
In zavalila se je kompanija vojakov v, ozko ulico, v kateri je bila nastanjena.., kompanija. Pred vratmi navidezno mrtve hiše je stal službujoči vojak.
»Fantje, kje ste? Alo, z nami!« so krti čali pred hišo voiaki.
razumeli, da je s tem odpravljen tudi londonski pakt. Ko je Wilson razglasil točko o samoodločbi vseh narodov, ni nihče, niti Italijani, niti kdo drug, javno ugovarjal. Imperializem Avstro - Ogrske in Nemčije je bil z razsulom fronte strt, toda žal ne popolnoma, ker vidimo, da se danes dviga nov imperializem v drugi družbi. Isti stari prijatelji, stari zavezniki, ki so bili poprej Avstro-Ogrska, Nemčija in Italija, zopet iščejo stika, in mi že vidimo v daljnih konturah — prijatelje Francoze na to opozarjam! — novo zvezo, v katero vabijo tudi druge podonavske države.
V čem se vidi ta italijanski imperia-lizem proti nam, proti naši državi? Pred vsem v tem, da nam ne priznavajo naših naravnih pravic. Enako kakor je postopala nekdaj v svetovni vojski z našim ljudstvom na celem jugu Nemčija, kakor so nemški, avstrijski in mažarski vojaki ravnali s Srbi, do pičice enako postopajo dandanes Italijani z našim ljudstvom v okupiranem ozemlju (Klici: Tako jel) in s tistimi našimi polki, ki so na tirolski fronti odločili orožje, ker so zaupali italijanskim obljubam, da jim bodo*dovolili prost prehod v domovino; Italija je pa to obljubo požrla in prelomila. (Ogorčeni klici: Pfujl Sramota!) Ako Italijani danes v svojem
Kdkupljenem časopisju pišejo o svoji ve-i kulturi, moramo mi, žal, konštatirati, da bije vsaki kulturi v obraz, ako se danes tisti naši legijonarji, ki so se borili na strani Italijanov, za svobodo malih narodov, zapirajo v mokre, zaduhle kleti, se plazijo okrog kakor sence, sestradani in izmučeni, ter beračijo za kozarec vode. (Ogorčeni medklici.) Italijani ravnajo z nami prav tako ah pa še huje, nego nekdaj Avstro-Ogrska s srbskimi ujetniki. Italijanska vlada si prizadeva, da bi zanesla v slovenske kraje nemir in vzbudila boljševizem, tisti boljševizem, pred katerim se trese ententa sama, a ki naj bi bil dober za nas, da bi potem italijanske čete marširale v Ljubljano in Maribor in se polastile velikega našega naravnega bogastva. Italijani imajo svoje plačane agente med Slovenci in Hrvati, in Bog ve, če ne že tudi drugod, ki naj bi zasejali med nami nemir in ustvarjali boljševizem.
Ko je Italija na drugi strani videla, da nas je Avstro-Ogrska izstradala, nam je zaprla dohod iz morja v naše dežele iz tega namena, da bi se naše gladno ljudstvo začelo dvigati in delali nemir. Kar je delala pri nas, isto skuša storiti tudi v Dalmaciji. V Kninu stoji vse polno, morebiti na stotine vagonov živeža, ki ga je poslala Hrvatska preko Bosne gladnim dalmatinskim bratom, toda italijansko vojaštvo ne pusti, da bi ta živež dospel med dalmatinsko prebivalstvo. Daljnji gorski kraji v Dalmaciji so izstradani, a je italijanska vlada zavzela premogovnik Siverič iz tega namena, da ne morejo dobivati potrebnega premoga, da ne morejo vzdrževati železniške proge Spljit-Sinj ter tako ne morejo izpeljati v Spljit tistega živeža, ki ga je dala ententa našim bednim gladnim bratom v Dalmaciji, (Ogorčeni klici: Čujte, čujte!)
Ravnokar je došlo poročilo, da je italijanski guverner v Trstu pod kaznijo zapora in denarne globe prepovedal vsak slovenski napis v Trstu in v popolnoma slovenski tržaški okolici. To je tista samoodločba narodov, ki nam jo daje Italija,
Nasproti temu pa vidimo in moramo z žalostjo konštatirati, da ententa vsega tega ne vidi. Ententa je poslala preiskovalno komisijo v Ljubljano samo zato, ker so Italijani intrigirali proti nam. yprašam Vas, gospodje, kaj pa se je zgodilo tako čudnega, da je ententna komisija prišla v Ljubljano s strašno grožnjo, da bo Slovence kaznovala? Zgodilo se je to-le: Prišla je v Ljubljano italijanska delegacija ter se ni nikomur predstavila. Na vprašanje, kdo
I da je, ni prinesla in pokazala prav nobe-! nih dokumentov, uobenih legitimacij. Dolž-! nost tiste italijanske delegacijo bi bila, da ; bi se predstavila srbskemu generalu Smi-! Ijaniču. Tega pa ni storila, in ko je bila 1 pozvana, da naj se legitimira, ni imela ni-kakih dokumentov. Iz vsega tega pač lahko človek sodi, da dotična italijanska delegacija ni imela drugega namena, kakor pri nas špioniratL Imamo pa še drug dokaz. V Maribor je prišla druga italijanska komisija, ki je bila od generala Maistra sprejeta z vsemi vojaškimi častmi. Toda ta italijanska komisija je skušala slovensko stražo podkupiti, da bi dobila tajni ključ naših šifriranih brzojavk, ter je na tihem hujskala Nemce, tako da je obstojala nevarnost, da izbruhnejo veliki nemiri in da napadejo Nemci naše kraje, (Klici: Čujte, čujtel) Ententa naj lc pride s svojo komisijo, krivica je na strani Italijanov.
Mi vemo, kaj je naša zavezniška dolžnost, mi to dolžnost tudi vedno izpolnjujemo. Ententa nam nalaga velika gospodarska zatajevanja, a svojih zavezniških dolžnosti proti nam noče poznati. Mi smo izvršili naše zavezniške dolžnosti napram ententi do pičice in jih hočemo tudi vnaprej izpolnjevati, toda povdarjam in z žalostjo konštatiram, da moram rabiti tako ostre besede zaradi tega, ker nam je hudo pri srcu, da se naše ljudstvo vznemirja, da tista velika ljubezen do idealnega francoskega naroda, ki sc jc tako sijajno izkazal v svetovni vojski, da tista velika ljubezen gine iz srca našega naroda, ko vidi, kako francoski politiki, ki so odgovorni — ne francosko ljudstvo — z nami delajo. Nas to boli, ker hočemo vedno imeti zvezo s francoskim narodom. Nas boli, da izginja v našem ljudstvu tisto veliko spoštovanje do mogočnega angleškc-
Sja naroda, tisto spoštovanje, ki ga je naše judstvo dobilo v veliki svetovni vojski do angleškega naroda, ko je videlo, kako so ti odločni Angleži uganjali in končno tudi zdrobili nemškega zmaja.
Nemško-italijanska zveza po svetovni vojski je nekaj tako nemoralnega, da je noben moralen človek ne more nikdar dovolj obsoditi. To nemško - italijansko zvezo opazujemo mi ob meji vsak hip. Poroča se nam, da stoji ena italijanska divizija pri Trbižu zato, da bi padla po naših junakih, ako preženejo nemške boljševi-ke, ki so zasedli dve tretjini koroškega slovenskega ozemlja. Nezaslišano barbarstvo uganjajo danes Nemci na slovenskem ozemlju, katero so zasedli. Kar so počenjali prej v Srbiji in Belgiji, ravno tisto uganjajo danes na Koroškem v zasedenem ozemlju, a sem pa ne pride ententna komisija, da bi preiskala vse te grozote ter jih kaznovala. (Klici; Čujte, čujte!) Ali smo mi, ententni zavezniki, manj nego premagani Nemci? Z ogorčenjem moramo to zavračati ter reči: mi smo zavezniki, a zahtevamo, da se z nami tudi kot zavezniki ravna. Še včeraj sem dobil telegram iz Velikovca, ki mi ga pošilja moj rojak. Ta telegram se glasi: »Koroški obupanci, ki ječe še zmirom pod nasilnim jarmom nemštva, prosijo, da se store vsi potrebni koraki za njihovo rešitev, ki je dana edi-no-le v takojšnjem zasedenju slovenske Koroške po jugoslovanskem vojaštvu. Veliko je naše trpljenje, zato treba nujne rešitve. Posredujte pri vladi! Gerent Čarf.«
Zakaj prihajajo taki obupni telegrami? Zato, ker ententa ni storila svoje dolžnosti, ker ni potegnila take demarkacijske črte, ki bi obsegala vse kraje, ki pripadajo nam kot slovenski kraji z gospodarskega ah kateregakoli stališča. — (Klici: Tako je!|
Kar uganjajo Italijani in Nemci, isto počenjajo Mažari kot tretji bratje novega imperializma na Ogrskem, V Prekmurju, kjer živi še danes 120.000—140.000 Slo-
vencev, požigajo in ropajo kakor Nemci ua Koroškem in pobijajo ljudi. Opozarjam samo na slučaj Štefana Škafarja, župana v Ižckovcih, ki so ga brez vsakega vzroka ogrski boljševiški vojaki privezali zadaj k vozu in so pognali konje. Mož jc tekel, dokler jc mogel, potem je pa onemogel padel na tla. Kaj se je potem z njim zgodilo, ne vem, toda čez nekaj dni se je zvedelo, da so ga pokopali, moža, starega nad 50 let. Tako delajo ogrski boljševiki v Prekmurju, enako tudi v Medjimurju. In kaj je storila ententa? Kdaj bo poslala tja komisijo in zagrozila s kaznijo, da ne bodo ogrski imperialisti zatirali in morili naših bratov?
Delegacija iz Prekmurja, ki je bila pred nekaj časa v Belgradu, je izjavila, da gorje prekmurskemu slovenskemu prebivalstvu, kadar se bodo morali umakniti Mažari iz teh krajev, ker bodo požgali vse vasi in morili ljudi. Zato bi bila dolžnost entente, da pošlje svoje čete tjekaj, ki naj zasedejo te kraje in varujejo to naše dobro ljudstvo, ki spada v našo državo. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
V naši adresi bo mogoče ententa pričakovala besede o arbitraži, toda pričakovala jo bo zaman. Mi s svojega stališča ne potrebujemo nobene arbitraže, ker zahtevamo le to, kar pripada nam. (Burno pritrjevanje, ploskanje in klici: Tako je!) Arbitraža bi bila na mestu le tedaj, če bi dvomih, ali to, kar zahtevamo, pripada nam ali ne. Toda mi smo prepričani, da vse to, kar zahtevamo, pripada nam in edinole nam. Ako se je naša delegacija v Parizu spustila v arbitražo, je to storila, ne da bi s tem priznala neopravičenost naših zahtev, ampak je to storila v obupu, ker drugače ravnati ni mogla, ker nasil-stvo je na oni strani. (Klici: »Tako je!«)
Mi pod nobenim pogojem in nikdar ne bomo pustih niti enega koščka svete jugoslovanske zemlje, naj si bo na Goriškem ah v Istri ali v Dalmaciji, naj si bo Trst ah ob bolgarski meji, naj si bo Banat, Bačka, Baranja ali Prekmurje, naj si bo Koroška ali Štajerska, ker je vse to sveta naša zemlja. (Dolgotrajno burno odobravanje in Živio-klici.) Mi smo v vojski pokazali, da se znamo boriti do skrajnosti, ako treba, Ako ententa misli, da bo z grožnjami in nasiljem, pogazivši vsa človeška prava, nas prisilila, da se mi le enemu temu koščku odpovemo, potem jo opozarjam na tistih dvesto srbskih junakov-akademikov, ki so se po umiku srbske vojske utaborili na belgrajski univerzi in raje do zadnjega v boju padli, kakor da bi morali gledati poraz svoje domovine, (Burni klici: »Slava jim!«) Nek dušman vidi, nek dušman čuje, da Srb još živi, da je junak! Mi Slovenci se čutimo s Srbi in Hrvati eno telo; zato se bomo tudi mi za vsak košček naše zemlje na tem ali onem kraju borili in se bomo branili do zadnjega, ako nas izzovejo, (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Mi smo miroljubni, mi ne maramo vojske, ker potrebujemo miru, da se kulturno dvignemo in gospodarsko okrepimo, Ako pa pride kdorkoli in nam hoče ugrabiti našo sveto domovino, tedaj ustanemo in zapojemo pesem: Slovenac, Srb, Hrvat na uvjek brat i brat, u boj za nje. (Dolgotrajno živahno pritrjevanje in ploskanje. Govorniku čestitajo poslanci vseh strank v zbornici,)
Naslednji članek je bil včeraj priobčen v tngleJkem jeziiku.
&mimmm mira.
NAŠIM ANGLEŠKIM IN AMERIŠKIM PRIJATELJEM.
V trenutku, ko se največ govori o pravičnosti, se zdi, da krivica zmaguje
Pa se je zgodilo nekaj strašnega. Iz okna v drugem nadstropju je vrgel nekdo ročno granato. Takrat je zagrmel vihar po ulici. V hipu je bila nastavljena strojnica, ki je začela sikati svinčenkc v okna hiše .,. kompanije.
To je trajalo četrt ure. Potem je prišel nekdo, ki je kričal: »Fanije, naprej na kolodvor! Domu se peljemo!«
Vse se je začelo valiti proti kolodvoru.
Pred hišo ... kompanije je ležal mlad fant v svoji krvi. Nekaj pa jih je ležalo težko ranjenih na ulici, Kleli in zdihovali so. —
Že je bila ura čez polnoč, pa streljanje ni prav nič poleglo. Venomer so rož-ljale strojnice na križiščih cest. Hrup in vpitje pa se je razlegalo zdaj iz enega, potem iz drugega konca mesta.
Že je objemalo jutro noč, ko je vse to poleglo. Samo tupatam se je še glasila strojnica.
Takrat so udrli v mesto enaindvajseti in oni od prvega polka.
Samo za tisto noč so se razpočila srca naših fantov, da je privrelo iz njih na dan vse, kar je bilo tam notri mesece in leta skritega, zaprtega, skoraj pf/Zabljene^a. Pesem iz src ie nesla to v noč, granati v
roki je dajala moč« Strojnice in puške so jim pele strašuo pesem teplanih src.
Takoj so jih začeli vlačiti iz stanovanj, Še ni bilo jutro, pa trg je bil že njih poln. Zaspani, udani, pol pijani so še bili; glave so se jim klonile in že je kesanje in strah objemalo srca.
Celo jutro in cel dopoldan so jih seganj ali skupaj. Čudno so jih gledali civilisti, čudno so gledali drug drugega. Brez orožja so bili, niti pipca v hlačnem žepu jim niso pustili.
Proli poldnevu so prišli divizijonar, brigadir, polkovnik in d rtigi višji in manjši. Imeli so dolga posvetovanja in šele proti večeru se jim je razglasila obsodba. Od Piave sem so grmeli topovi. Razsodba se je ghs;la: — Odpuščeno! Ampak madež mora biti zbrisan samo t k r v j o I Od Piave sem so grmeli topovi. Fantje, ali ste žc čuli ko'aj tako odpuščanje? Odpuščeno, aaipak cel polk obsojen v smrt! .
listi večer so šli zgodaj spat. Drugo julro so zgodaj vstali 'n se zbrali zopet na trgu, kjer so jim vrnili orožje in nabasali nove rounicije. Proti večeru Da so odkorakali — na morišče.
Cimenje topov od Piave sem jih je pozdravljalo, oni pa so korakali s pesmijo o domovini na ustnih v smrt. Tja proti Til-mentu in Piavi,
Tam pred Tilmento n pa so se ustavili. Niso bile zaceljene rane njih src.
Zopet so začele pokati granate, ropotati strojnice,
»Ne gremo na morišče, ne gremo na fronto 1 Kaj imamo tu iskati? Nazaj naj nas pošljejo ob Sočo, branit domovino!« Od vrste do vrste, od ust do ust je šlo to.
In zopet so se zbrali višji na posvetovanje. Poklicali so k sebi od vsake kompanije po enega podčastnika in enega moža. Ti so jim ponovili isto: »Ne gremo!«
Tisto noč se je iztrgal iz železne verige, ki je ležala nasproti laški armadi ob Piavi, en člen. Veriga je bila pretrgana in člen za členom, tja gori do Tirol, se je trgal iz nje.
Tisto noč se je zgodilo tisto veliko. Po tisti noči je prvo jutro nad domovino vstala zarja svobode. V zlatem svitu te zarjo so korakali naši fantje nazaj — proti Gorici, proli domovini,.,	P,
nad tistimi, ki so po značaju prenaivnl, da bi tolažilno besedo preja prežvečili, predno jo ppžro. Zdi sc, da se je ta slučaj začel za Jugoslavijo v trenutku, ko je g. Wilson s svojimi načeli zavzel glavno vlo-j^o v tragediji svetovne vojne. Najsi so tudi Slovenci, Hrvati in Srbi zelo dobro vedeli, da teh načel, ako bi jih bil pred petimi leti izgovoril še tako velik državnik, ne bi bil priobčil noben časnik, so se teh načel zvesto držali v prepričanju, da je vsaka točka presveta, da bi se kršila. In namesto, da bi se bih tedaj obrnili na en-tento z zahtevo, da naj Dalmacijo, Gorico, Trst in Reko zasedejo ameriške, angleške, francoske ah srbske čete, so prepustili nad 600.000 slovenskih bratov in nad 500.000 Srbov in Hrvatov na milost takozvanih ententinih čet, misleč, da je doba sofiste-rije za vedno minula, da je prišla doba pravičnosti in da se je svetovna politika v potokih prelite krvi očistila vsake razuzdanosti, se oblekla v spokorno obleko in 6e odrekla vlogi vlačuge in tajne diplomacije, ki je bila edini vzrok vsake vojne, vzrok tudi težkega »zakonitega« jarma, polnega zločinov, ki ga je pod velom kulture in civilizacije mnogo vekov nosil na svojem vratu zaupljivi jugoslovanski narod.
V	nasprotju z obljubami, danimi na podlagi Wilsonovih načel se mučijo ti Jugoslovani pod jarmom nezaslišanega tiraa-stva. Svet je gluh za tožbe teh najnesrefi-nejših Jugoslovanov, ki se jim pravice svobode odrekajo; njihove domoljube preganjajo, odvzemajo jim narodne znake ■—-celo mali dcci, njihove šole so zaprli In njihov jezik prepovedali pod pretnjo stroge kazni. Ti Jugoslovani niso preplašeni lc vsled brutalnega obnašanja italijanskih vojakov, o čemer smo verovali in še verujemo, da je vse le začasno, do mirovne konference, marveč jih plaše in strašijo tudi razne vesti, ki prihajajo vsak dan od vseh strani, da velesile na mirovni konferenci v Parizu podpirajo italijansko imperialistično namero, da podjarmi Gorico, Trst, Dalmacijo, Istro in Reko, Ako je to res, potem smo ovekovečanju svetovnega miru tako blizu, kakor smo bih pred desetimi leti. Tega morda ne more spoznati Italija niti evropski diplomati starega zi-stema, ki bogve zakaj ljubijo diplomatske komplikacije v trenutku, ko je v Wilsono-vih načelih vse tako simplizirano, da bi mogli tudi otroci pojmiti zle posledice takega sklepa.
Ne smemo pozabiti, da tak sklep ne bi dosegel drugega, nego da bi za kratek čas podaljšal življenje drugega turškega imperija, ki bi bil kamen izpodtike celemu svetu, o čemer bi mnogo govorili in pisali v prozi in pesmi tudi tisti, ki nikdar niso mislili postati niti pesniki niti javni govorniki kakršnekoli vrste, Jugoslovan ne more pojmiti — v tako velikem trenutku, — da bi mogla primorska država s Krasnimi lukami in kolonijo v Afriki, opravičiti svoje zahte*e pred tistimi, o katerih ves svet misli, da niso ttovno tako zabiti v zemljepisju in političnem gospodarstvu — neglede na to, da temelje te zahteve na starem imperialističnemu sistemu.
Od postanka politično izikvarjene tajne diplomacije so Srbi nad petstvo let je-čali pod težkim jarmom Turčije, njihovi bratje Hrvati in kulturni Slovenci pod težkim jarmom Avstro - Madžarske do nedavnih dni; sedaj ti trije bratje, zedinjeni v Kraljestvo SHS, ne bodo ostali gluhi za bolestne tožbo svojih bratov v Gorici, Reki, Trstu, Dalmaciji in Istri, Id tvorijo srce in pljuča Jugoslavije,
V	slučaju take rešitve na mirovni konferenci se bo jako hitro našla izvestna tajna med Italijo in tistimi, ki so poklicani, biti pravični sodniki pred svetovno tribuno, ki bo imela pravico, da obsodi vsak čin, ki bi nas zavedel v drugo nesrečo.
Sedaj je cela politika obsežena na nekoliko straneh Wilsonovih načel in javnost danes dobro ve, kaj pomeni narodna meja med dvema državama.
Naj ve Italija, naj vedo diplomati in ccli svet, da se bo Jugoslavija skupaj s svojimi mučeniki pod jarmom nezaslišanega t'iranstva obrnila proti takemu zločinu na javno tribuno celega sveta s takim vzkrikom, da se bo slišal v vsakem kotičku zemeljske krogle, dokler koli se ne uresničijo sveta načela pravičnega Wil-sona. Do rešitve mirovne konference bo Kraljestvo SHS ostalo mirno, predlagajoč svoje pravične zahteve v običajnem diplomatskem jeziku; kajti narod Kraljestva SHS veruje in hoče verovati v poštenost mirovne konference. Toda ako se pokaže obratno, potem se Jugoslavija ne bo mučila s težavami diplomatskega jezika, katerega razumejo samo narodni zastopniki, ne pa narodi sami; namesto tega bo marveč povedala svoje zahteve v vsakdanjem jeziku vseh narodom. Vsakemu strupu, pa naj bo še tako močan, se najde proti-strup.
Italija ne sme pozabiti, da je bila poleg londonskega pakta tudi londonska trdnjava na Dardanelan, pakt se je podpisal, ko je bila ta trdnjava pod ploho londonske artilierije in zdrav razum spoštuje podoise
londonskega pakta, odkar je Wilson odprl svoja pravična usta, ravno tako, kakor je londonska artiljerija spoštovala enotno delo britskih inženirjev. Zakaj? Zato, ker sta bila oba čina izvršena pod pritiskom nemškega militarizma, o katerem trdno verujemo, da je bil leta 1918. uničen in z njim vsak prejšnji pakt tajne diplomacije, kar je pomenilo samo prenos imperializma iz ene države v drugo za gotov čas.
Evropa ve, jako dobro, da je bil dosedaj nemirni Balkan stalno gnezdo diplomatskih spletk, ki so pognale ves svet v tako strašno vojno. Zato naj močna dese-torica v Parizu ne poz&bi, da ta nepokojnl Balkan, ki tvori most med Evropo in Azijo od Vardarja do Soče, ne bo miroval dotlej, dokler se vsi Jugoslovani, ki kompaktno žive ob Jadranu od 5. stoletja, ne združijo v Kraljestvu SHS.
Naš Trst trepeta •..
1.
Zasebnim potom smo prejeli iz Trsta pismo, iz katerega drhti vsa bolest in ves strah tržaških Slovencev \ teh dneh, ko se odloča njihova in naša usoda. Pismo je zasebno in posnemamo iz njega le nekaj odstavkov 1
Vse so nam vzeli, celo pošto. Trepetamo v negotovosti, bojimo se, da ostane tako , . . Toda nevolja se širi in širi tudi med take ljudi, od katerih ne bi nikdar pričakovali I Odpirajo se oči in spregledujejo ---
Dobi se sedaj vsega, a kat pomaga, ko (lesar prav nič ne izda. Ena krona v roki ali sto, to je vseeno. Sedaj so govorili, da bodo izenačili plače z lirami; a občina nima denarja, vlada ja pa vprašanje posojila odgodila na poznejši čas,., Ali to morda nekaj pomeni?
V	mestu mrgoli vojaštva vseh uniform, pa tudi civilistov je toliko kot še nikdar v Trstu. Sedaj štejejo prebivalcev na 320.000. Po ulicah je taka gnječa, posebno po glavnih ulicah. Mnogo Slovencev se je že izselilo v Jugoslavijo. A mi ne pojdemo do skrajne sile! Ali nismo tu že od davna na •vaji zemlji, kaj naj se umikamo tujcu?! A življenje je neizrečeno bridko,.. Najraje sem doma, da ne vidim nič, ne slišim bič. Kljub vsemu temu pa ne obupamo. V dnu srca nam še ni ugasnila zadnja iskrica upanja « • ■
,-M; n,
Lekarnar (ime zamolčimo, a je uredništvu znano), eden izmed najbolj zagrizenih domačih Italijanov, ki je težko pričakoval uro odrešenja in ko je ista prišla, takoj razobesil italijansko trobojnico ter dal prebarvati še isti dan okna svoje lekarne, da bleste v trobojnici, se je izrazil zadnje dni napram nekemu Slovencu tako-le: »Sam hudič je prinesel to nadlego iz Italije, da bi jo le vsaj kmalu zopet odnesel.«
Veletrgovec (ime uredništvu znano), Italijanski podanik, Id je ubežal ob izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo in se je ob zasedbi Trsta po Italiji ovrnil, jc ogorčen radi nasilnega postopanja italijanske strahovlade v Trstu in težko pričakuje trenotka, ko bode mesto prosto tega neznosnega nasilja, dan za dnevom se izraža tako napram slovenskim in ital. tovarišem trgovcem.
V	noči od 12. do 13. tek. meseca je nekdo razobesil na spomeniku cesarja Ma-ksimalijana, na trgu Piazza Giuseppina, italijansko trobojnico, ki pa je bila vsa raz-drapana in z neko smrdečo tvarino, koje se ne more imenovati, tako zamazana, da jo je bilo komaj spoznati. Dan poprej je bil shod in potem obhod po mestu za priklop-Ijenje Splita in Dalmacije Italiji, na obhodu se je nosila trobojnica, kojo hočejo Tržaški odrešenci pokloniti še neodrešenemu, jugoslovanskemu Splitu. Tekom manifestacije je bilo slišati največ vzklikov »Abasso la Jugoslavia, abbasso i Jugoslavi, fora i Sčavi«, a slišati je bilo i glaisov »Abbasso 1, Italia«! Gorje ako bi zasačili predrznega protidemonstranta. Odmev podnevne demonstracije je bilo ponočno razobešenje umazane cunje, katere sploh niso mogli sčirtiti, a ljudstvo jo je strmeče ogledovalo, dokler je niso proti poldne sneli razočarani karabinerji, da zakrijejo sramoto italijanske kulture.
m.
Wilson je rekel svojim spremljevalcem: »Dokler nc dosežem trajnega miru med narodi, dokler nc izpolnim velike naloge, kojo mi poverjajo Združene države, se ne povrnem v Ameriko. Jaz in z menoj narod Združenih držav zahtevamo odločno in brezpogojno sloboden, neoviran gospodarski in polit;čni razvoj vseh odrešenih narodov, malih in velikih vse Evrope.« To načelo mora dobiti veljavo tudi za naš mal, a čvrst, čil, jugoslovanski narod, to tembolj, ker pest nasilja, grozote, suženjstva, ki bije naše očete, matere, sinove, hčere, voditelje, je postala neznosna. Surov italijanski impcrijalizem mora zlomljen, drugače obupamo nad pravico, nad nepristranostjo \Vilsonovih pomirjujočih, tolaž'lnih načel, ki 6e morajo na vee btrani in za vse narode uveljaviti v vsem svojem obsegu,
Polnim upanjem pričakujemo odrešenja iz groznega jarma že v najbližji bodočnosti, ker menda ena prvih zadev na konferenci bode rešenje Jadranskega vprašanja, potem z Bogom Italija, oddahnili se bomo vsi Primorci Slovani, kakor Italijani, kajti vsi brez izjeme, da celo najzvestejši privrženci italijanske liberalne klike že sedaj neizmerno sovražijo nepoklicane goste. —
IV.
Na vlaku, ki vozi ob 8.45 dopoldne iz Trsta v Logatec, se je dogodil dne 5, marca t. 1. naslednji slučaj:
Štiri dekleta so na lahno pevale narodne popevke. Vstopivši službujoči italijanski častnik jim strogo prepove slovensko pevanje, češ, ker smo tu sedaj v Italiji, kjer je strogo zabranjeno slovensko petje. Da se izognejo hujšim poslcdicam in da jih častnik ne vrže iz vlaka, se deklice pokore ukazu. Za častnikom preiskujejo vlak in nadlegujejo občinstvo karabinerji, psujejo dekleta s ščavami in nagla-šajo, da ta zemlja, koder oni sedaj vozijo, ni več zemlja ščava, nego italiana. Ena izmed deklic zavrne karabmerja, da tu ne bivajo ščavi, ampak slavi in da tu ni zemlja ščava, nego slava, kojo bi morali oni — Italijani (kot usiljenci) spoštovati, kajti Vi Italijani se nam usiljujete in bi sc morali naučiti našega jezika, pa ne zahtevati, da se mi odpovemo svojemu rodu, jeziku in svojim šegam.
Ob takih prizorih mora požreti sopo-tujoče občinstvo marsikakšno grenkoto, malodane škripljejo z zobmi in le potrpežljivosti in skrajni premagljivosti se je zahvaliti, da ne zavre kri in da se ni vrgel predrzni usiljivec skozi okno kupeja na železno cesto, kakor bi zaslužil po vsej pravici, —
O, da bi prišla ura zadoščenja, ura pravice!
Henrik Steskas
i! M&trssi&a	šils?-
de za Slougmij®.
Po razpadu stare Avstrije je Narodna vlada SHS v Ljubljani prevzela razun poslov pokrajinskih oblastev tudi vsa opravila dunajskih ministrstev. Z ozirom na obsežnost tega področja je seveda treba bilo, da se je Narodna vlada po strokah delila v razne oddelke. Taki strokovni oddelki so bila poverjeništva za notranje zader ve, za kmetijstvo, za trgovino, za javna dela, za promet, za uk in bogočastje, za prehrano, za zdravstvo, za socialno skrbstvo, za narodno brambo, za provosodje in za finance. Vsled združitve s Srbijo in ustanovitve ministrstev v Belgradu, se je Narodna vlada v Ljubljani spremenila v deželno vlado za Slovenijo, a posamezni oddelki so vobče ostali, čeprav nimajo več istih obširnih pravic.
Pri deželni vladi za Slovenijo obstoja sedaj dvoje vrste oddelkov, namreč dežel-novladna poverjeništva in pa deželnovlad-ni oddelki, ki niso poverjeništva. Tu je treba tudi povdarjati, da imamo poverjeni-štvo, ki ni oddelek deželne vlade, temveč povsem samostojen, le resortnemu ministru podrejen urad, namreč poverjeništvo ministra za finance. Deželnovladni oddelki tvorijo skupno neko ccloto, t. j. deželno vlado. Iz Uradnega lista in Službenih novin in razvidno, kakšno je razmerje med posameznimi oddelki in predsedstvom deželne vlade. Domnevati smemo, da predsednik oziroma v njega odsotnosti ali po njegovem pooblastilu podpredsednik na zunaj re-prezentira pokrajihsko vlado za Slovenijo. Nadalje predseduje predsednik ozir. v njega odsotnosti podpredsednik gremijalnim sejam poverjenikov pri deželni vladi. Namen teh sej je posvetovanje in sklepanje o stvareh, ki prekoračijo področje posameznega člana (predsednik, podpredsednik, poverjenik) oziroma tudi v drugih važnih zadevah, ki jih je predsednik z ozirom na enotnost v upravi in posamezni gremijalni član iz lastnega nagiba ali pa vsled dogovora med člani spravi v plenumu v pretres. Končno načeljujeta predsednik ozir. podpredsednik bodisi definitivno bodisi začasno onim deželnovladniin oddelkom, ki nimajo posebnega poverjenika.
Ko je deželna vlada za Slovenijo stopila na mesto prejšnje Narodne vlade SHS v Ljubljani, tedaj se jc povdarjalo, da bodo nekateri deželnovladni oddelki izvrševali svoje posle sicer po navodilih in pod nadzorstvom stvarno pristojnih resortnih ministrov, t. j. da bodo vezani na interna ministrska navodila in da bo smela osrednja oblast zahtevati pojasnila, a da bodo na zunaj končnoveljavno t. j. kot najvišja administrativna stopnja ukrepali in razsojali, ne da bi se s tem onemogočil tak izreden pravni lek, kakoršna je pritožba na upravno sodišče. Ti deželnovladni oddelki bi bili takozvani avtonomni oddelki, Nače-lovali bi ji*11 poverjeniki ozir. pri oddelku za poljedelstvo in pri oddelku za socializacijo predsednik ozir. podpredsednk deželne vlade.
Ostali deželnovladni oddelki naj bi ne imeli tako obširnih pravic. Dejstva so pa seveda močnejša od teoretičnih razmotri-
vanj in tako je pač potreba nanesla, da bodo morali tudi takozvani neavtonomni, za sedaj še pod predsednikom deželne vlade stoječi deželnovladni oddeleki morali v obče tudi končnoveljavno ukrepati in razsojati. Slovenija ima pač povsem druge zakone in izednačenje teh zakonov z zakoni v ostalih delili naše države je pač predvsem naloga zakonodajnih činiteljev in nc ministrov. Tedaj nc doživimo še tako kmalu jednotnih zakonov. Živimo pa tudi sicer v dokaj drugih razmerah, vsaj smo na eni strani skozi stoletja občutili hud gospodarski pritisk nemškega fevdalizma in kapitalizma, na drugi strani pa smo vsled naše eksponirane lege kot sosedje Nemcev in Italijanov istotako vže skozi stoletja izpostavljeni zapadnoevro-pejskim vplivom. Ker končno pri belgraj-skih ministrstvih tudi še ni zadosti uradnikov, ki bi bili vešči naših v Sloveniji veljavnih zakonov in ki bi poznali naše razmere, tedaj je pač umljivo, da bi vsaka prenagljena centralizacija državne uprave bila skrajno opasna. Nevede bi cc kršili naši predpisi, nehote bi se ne upoštevale naše razmere. S tem bi se le gojilo nezadovoljstvo. Temu se moramo na vsak način izogniti, kajti pravni čut je vsled vojne in vsled razmer v političnem preobratu že itak preveč trpel, treba je, da se razmere pri nas zopet ustalijo.
Upravna oblast izdaja naredbe splošne vsebine, konkretne ukrepe in konkretne razsodbe. Kdo naj jamči, da upravna oblast nc prekorači svojega delokroga in n^- krši obstoječih zakonov? Ministri in potom istih tudi osrednji vladi podrejena deželna vlada so sicer parlamentu odgovorni, a ta odgovornost le pomenja, da mota ministrstvo v smislu vsakokratne parlamentarne večine vladati, nikakor pa ne jamči, da bi se zakoni ne kršili. Državi je tedaj tudi za njeno upravo treba neodvisnih sodnikov, kojim pripada pravno nadzorovanje nad upravo v svrho varstva subjektivnih javnopravnih pravic posameznih oseb. V interesu ugleda naše mlade države je, da se tako upravno sodstvo čim preje uredi. Za vse primere, v katerih naša pokrajinska oblastva za Slovenijo v najvišji instanci razsojajo in ukrepajo, bi sc moralo pokrajinsko upravno sodišče ustanoviti. V smislu točke XV., sporazumno z Narodnim večem SHS izdane naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 14. novembra 1918, št. 11, o prehodnji upravi v Sloveniji bi se moralo tako upravno so-d šče v Ljubljani ustanoviti in sicer bi to bil upravnosodni senat višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnosodni senat bi bil sestavljen iz sam'h neodvisnih, neodstavljivih in nepremostljivih sodnikov in bi dokončno sodil o tem, če je zadnja administrativna instanca pomanjkljivo postopala, oziroma, če je obstoječe pravice posameznika in tedaj zakon kršila. Z ustanovitvijo tega senata ni več odlašati, temveč se ima isti v interesu mirnega razvoja čim preje sestaviti. Pravna država brez upravnega sodišča je nemogoča.
Nove odredbe za potovanja.
LDU Zagreb, 27. marca. Uradni list »Narodne novine« priobčuje danes nastopni razglas: Odreja sc uvedba potnih izkaznic za notranji promet na teritoriju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak potnik mora imeti potno izkaznico, izdano od pristojne krajevne oblasti, če se napoti iz kraja svojega stanovanja.
LDU Ljubljana, 27. marca. (Uradno.) Ker so se v Nemški Avstriji in na Mažar-skem pojavili neredi in je potovanje nevarno, se do preklica ne bodo izdajala ni-kaka dovoljenja za potovanje črez mejo. — Promet preko Špilja je Nemška Avstrija ukinila.
K aretaciji Radiča.
LDU. Zagreb, 27. marca. K arctaciji bivšega poslanca Stjepana Radiča in njegovih drugov, se oficijozno poroča še nastopno: Dokazano je, da so v deželi mnog; tuji vohuni in agenti, ki delujejo z denarjem in drugimi sredstvi proti obstoju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter povzročajo med prebivalstvom vznemirjenja. Oblasti so bile vsled tega prisiljene, poseči po strožjih protiodredbah, da se orepreči tem ljudem ri)ihovo nadalinje de lovanje. Pri tem se je izkazalo, da stoje bivši poslanec Radič in njegovi tovarni z gotovimi ogrskimi in preko njih z italijanskimi krogi v sporazumu. Zaradi tega so odredili njihovo aretac'jo in (o izvedli.
Iz Postojne.
Poročajo nam, da so v nedeljo, dne 23. marca sklicali Italijani Postojncc, da se razgovore radi šolstva. Italijani hočejo uvesti italijanski pouk. Udeležil se shoda ni noben domačin. Popoldne so priredili Italijani veliko in zelo sijajno ve-6clico s plesom v Grand hotelu in so vabili vse meščane na ples. Tl,di ta veselica jim je popolnoma izpodlclcla, ker na veselico
ni prišel nihče domačinov. Italijane je to jezilo in oficirji so potem ljudem pripovedovali, da sicer res ni še odločeno, ali ostanejo Italijani v Postojni ali ne, toda ako se bodo morali umakniti, se bodo umaknili samo takrat, ako jih prisili sovražno orožje v to. Ker se noben domačin ni udeležil ne sestanka in ne veselice, so Italijani tudi zaprli svojo aprovizacijo in ne dajo ljudem prav nič živeža. Tako delajo pa le višji italijanski oficirji, med tem ko sc nižji oficirji in vojaštvo prav nič ne čutijo varne med našim ljudstvom in vsi izjavljajo, kako radi bi se že vrnili v svojo domovino in dali mir ljudem, ki jih ne marajo in naravnost sovražijo.
Entcntni odmirali v Splitu.
LDU. Split, 26. marca. (DKU.) Ob 7. uri zjutraj je odpotoval francoski admiral Ratye na svoji jahti in ob 9. angleški admiral Kidie na rušilcu v smeri proti Boki Kotorskij jutri odide amerikanski admiral Andrewa, ki bo zamenjal admirala Nibla-cka in prevzel poveljništvo nad amerikan-skimi ladjami in posadko v Splitu. — Jutri ob 11. uri se svečano otvori izložba dalmatinskih umetnikov. Admiral je obiskal izložbo. Predvčerajšnjim so francoski admiral Ratye, angleški admiral Kidie v spremstvu predsednika pokrajinske vlade dr, Krstelja in drugih vladnih članov obiskali umetniško izložbo, z velikim intere-"n ogledovali izložene umotvore ter se
) laskavo izrazili umetnikom-
Mirovni p s sveti
LDU. Pariz, 27, marca, (DKU.) Agence Iiavas poroča; Kakor doznava Tempa, šc ni gotovo, ako bodo vse sovražne vlade povabili, da zajedno podpišejo mirovno pogodbo. Dozdevno imajo vodje zavezniških držav sedaj edinole opravila z ugotovitvijo Nemčije se tičočih pogojev,
LDU, Pariz, 27, marca. (DKU.) Agen-cc Havas poroča: Clemcnceau, Wilson, Lloyd George in Orlando so imeli v ponedeljek zopetno kabinetno koniercnco, na kateri so razpravljali vprašanja določitve renskih mej. Britanski in amerikanski krogi povdarjajo, da bo ta nova metoda delovanja v najkrajšem času privedla do preliminarnega miru.
LDU. Berlin, 27. marca. (DKU.) »Ber-lincr Tageblatt« poroča preko Haaga iz Pariza: Konferenca jc sklenila, da se ne bo samo z Nemčijo sklenil posebni mir, temveč mir, ki bo veljaven za vse. To pomenja pa zakasnitev ia se računa, da mirovni pogoji ne bodo gotovi pred koncem aprila. Ker ima četverozveza približno lOdnevni čas za posvetovanje o sprejetju ali odklonitvi predlogov, najbrže splošni mir ne bo sklenjen pred sredo mescca maja. Te spremembe programa so bile odrejene pod pritiskom italijanskega ultimata.
LDU. Fariz, 26. marca. (DKU. Brezžično.) Predsednik \Vilson, Clctnenceau, Lloyd George in Orlando so v torek zborovali v vojnem ministrstvu ter razpravljali o rešitvi problema, ki sestoji v tem, da se Nemčiji kakor hitro mogoče naprtijo mirovni pogoji in da se v to svrho končno ugotove vsi vojaški teritorijalni, gospodarski in finančni pogoji predmirovnega dogovora in da se temu dogovrit priklopi ali popoln načrt zveze narodov, ali temeljna izjava, glasom katere mora vsaka država na to paziti, da nc zapade zaničevani" človeštva.
LDU Berlin, 27. marca. (DKU) \Volf-fo? urad poroča: Inozemski listi so pred k;...tkim prinašali izjave Lloyd Gcorgeja in Pichona, da sc mirovna konferenca po soglasnem naziranju teh dveh državnikov ne bo pečala z razpravami z nemško delegacijo, temveč da se bodo Nemci morali zadovoljiti s tem, da se izrečejo za ali proti načrtu mirovnega dogovora, katerega j;m predlože asociirane države Nato le predsednik nemške komisije za premirje državni minister Erzberger dne 19. marca v Spaaji zahteval pojasnila, ako so te izjave dejstvene ali ne. L!oyd George je na to vprašanje dne 26. marca odgovoril z nastopno brzojavko: Lloyd George in Pichon se nista nikdar tako izrekla, kakor sc jim podtika,
S^Bžarl,
Karoly aretiran.
LDU. Dunaj, 27. marca, (Brezžično.) V Budimpešti so aretirali grofa Karolyija, ker ga smatrajo za protircvolucionarca.
Mednarodna komis:;a zaorcstila Budimpešto.
LDU. Budimpešta, 27. irarca. (Brezžično.) Mednarodna komisija, ki sestoji iz angleških, francoskih, srbskih in romunskih častnikov, zjpusb danes ob 11 uri zvečer s posebnim vukom Bud mpesto v smeri proti Novemu Sadu.
Ogrska izziva entento.
LDU. London, 27. marca. (DKU.) Reuterjev urad javlja: Listi premotrivajo ogrske dogodke kot direktno izzivanje cn-tente in zahtevajo, da se ukrene takoj in . energično vse potrebno, da sc razjasni po-ložal
Telefonska zveza Dunaj—Budimpešta prekinjena.
LDU. Dunaj, 27. marca. (Brezžično.) Telefonska zveza med Dunajem in Budimpešto je še vedno prekinjena. Prevladuje mnenje, da ima vse gibanje na Ogrskem bolj narodni kakor boljševiški značaj.
Nemška Avstrija«
Stavka železničarjev v Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 27. marca. (DKU) Kakor le doznava, je dovedla železničarska stavka do sedaj samo na južni železnici do popolne odpovedi dela. Stavka se je med tem razširila tudi na Vzhodno železnico. Delavci so delo deloma ustavili. Aspangska teleznica je v toliko prizadeta, v kolikor ona delno skupno progo z južno železnico. SJa druge železniške proge se do sedaj rtavkarsko gibanje še ni razširilo. Trenutno zborujejo vodilni možje južne in vzhod-ae železnice. Vzrok stavke leži zgolj v go-ipodarskih razmerah, namreč v gmotnem položaju železničarjev, ki ni pri vseh železniških obratih enak. Da bi imela pa ta «tavka političen značaj, kakor to trdi neki opoldanski list, jc zgolj tendencijozno sen-lacijsko poročilo, ki ima namen, da vzne-nirja občinstvo.
Odprava plemstva v Nemški Avstriji.
LDU. Dunaj, 27. marca. (Brezžično.) N'arodna skupščina bo jutri razpravljala takonsko predlogo o odstavitvi bivšega ce-larja in habsburške dinastije ter o odpravi redov, naslovov in plemstva.
Politične novice.
-i- Blagor Korošcu! Ministrski podpredsednik je postal deležen nenavadne odlike. »Slov, Narod« ga je blagovolil počastiti z naslednjim laskavim stavkom: ^Korošec je sicer vodja druge stranice, toda jc vseskozi naroden in pošten in je lahko domačim zastrupljevalcem vodnjakov za vzgled.« Ali ni to prijazno od velikih gospodov, ki so se iz političnega niča dvignili do večinske stranke in iz duševne revščine do mesta krmarjev zgodovine, da vsaj dr, Korošcu priznavajo, da ni proti-naroden in nepošten? Danes se klanja »Slov. Narod« dr. Korošcu in jutri se bo perzijskemu šahu, če ga bo potreboval. To ai zelo častno, da ne rečeno pošteno, kajti na poštenje je vzel patent »Slov. Narod«, ki tem bolj ljubi zvok te besede, čim bolj mu je stvarno nesimpatično.
-f- Nove strune je napel »Slov. Narod« na svoje 52 let stare citre. Razen prejšnjih, ki brnijo o »klerikalcih« in podobne obrabljene melodije, poje tudi pesmi o »za-strupljevalcih vodnjakov« in sličnem. Ne vemo, kaj mislijo tisti, ki te nerodne godce plačujejo? Dokler so se napadi skrivali za .gostilniškimi vrati, je že bilo težko izhajati s takozvanim »burgfriedenom«, sedaj te jasno javljajo znamenja, da jim ga je bilo dovolj in da ga hočejo razveljaviti. Tudi tako je prav.
-}- Agrarna reforma, ki je radi nje sedaj odstopil minister socialist Korač, se je v Slavoniji že začela izvrševati. Korač sam je delil veleposestva v Šidu, Iloku, Irigu in Rumi. Došlo pa je do nespora-zuinljenj, JDS je cdpoklicala svoje zaupnike, ki jih jc Korač imenoval iz le stranke in vsled teg'a je Korač odstopil. Seveda, glavni vzrok pa je, da hrvatski in srbski socialisti hcčeio radikalne politike. Ta pa je nemogoča, dokler zastopniki socialistov sede v vladi. Bosanski socialisti zahtevajo, naj se odškodnina veleposestnikom za razdeljena veleposestva ne izplačuje iz državnih sredstev, marveč iz konfisciranega dobička vcinih dobičkarjev in bankirjev.
-f JDS. jc še vedno za proporcijski volilni red, kakor nam razkriva sinočni »Slovenski Narod«, ki obenem v svoji vsevednosti poroča, da smo mi proti njemu. Zadnja trditev nas ne zanima, ker mi bolje vemo, za kaj smo in za kaj nismo, kot »Narod«, pač pa prva. Zaradi proporcij-skega volilnega reda se je bojeval boj v parlamentu o priliki adresne debate — in proti proporcu je bil odločno tudi Pribiče-vič, duša teh takozvanih demokratov. Tega pa vendar ne bo trdil »Slov. Narod«, da ne misli Pribičevič za vse člane svoje vlade ali da jim dovoljuje kakšne separatistične nazore? Kadar pride čas, bo tudi »Slov, Naroda pisal proti proporcu, kar bi storil tudi sedaj, ko bi bil dobil pravočasno signal i:'. Belgrada. Takrat bo padel na kolena in bo trdil, da jc bil od nekdaj proti proporcu, ld ga zagovarjajo le ti nesrečni klerikalci. Načelnost ni ravno največja moč naših ljubih koalicijonašev!
-f Sestava celjskega okrajnega šolskega sveta je — kakor nam poročaio iz Celja — popolnoma pristranska. Okrajni šolski svete šteje devet članov, izmed katerih pa sta samo dva zastopnika naše stranke, medtem ko so drugi sami člani JDS. Celjski okraj je po ogromni večini v taboru naše stranke, vendar pa ji višji šolski svet, oziroma okrajni zastop ni priznal pravzaprav več kot enega zastopnika, ker je drugi zastopnik le »stopnik duhovščine. Poleg tega ludi ni v. celjskem
okraj, šolskem svetu prav nobenega zastopnika slovenskih kmetov. Radi te pristranske sestave okraj, šolskega sveta je nastalo med našim ljudstvom nemalo " razburjenje. Ako hoče nasprotna stranka, oziroma višji šolski svet, postopati z nami na ta način, bodo gospodje izzvali velik vihar.
-f- Vprašanje delavskih zaupnikov.
Jugoslovanska Strokovna Zveza je poslala predsedstvu deželne vlade v Ljubljani naslednjo vlogo: »Ker je minulo že dolgo časa, odkar je bil načrt za delavske zaupnike pri poverjeništvu za socialno skrb od vseh zastopnikov delavskih organizacij anektiran in ker je bila ta naredba načeloma pri seji celokupne vlade že sprejeta, zahtevamo v imenu organiziranega delavstva, da se nemudoma izvede ta pre-potrebna delavska institucija in prosimo, da se nam sporoči, kdaj da stopi naredba delavskih zaupnikov v veljavo.«
+ Odločil se je. O ministru za bogočastje dr. Alaupoviču smo poročali, da je še neodločen, naj li stopi v JDS. ali v star* čevičanski Narodni klub. Po dolgem premišljevanju se je konečno Alaupovič odločil za JDS. Če bi bil stopil kot poslanec v Narodni klub, bi bil moral demisijonirati.
-j- Proti »Srpski Zori«. »Srpska Zora«, glasilo Velesrbov v Bosni, ki smrtno sovraži vse, kar ni srbsko, je s svojo pisavo povzročala velik odpor med Hrvati, katoličani in muslimani. Nasprotstvo je postalo tako velko, da je služben list Sarajevske vlade dne 22. t. m. pisanje »Srpske Zore« odločno obsodil in ugotovil, da »Srpska Zora« s svojim pisanjem škoduje narodnemu edinstvu. Sarajevska vlada je izključno v rokah Srbov, zato je ta nastop toliko značilnejši za pisavo velesrbskega glasila.
-4- Hrvatska duhovščina v Zvezi javnih nameščencev. »Obzor« je te dni poročal, da so se hrvatski župniki in kaplani obrnili na Zvezo javnih nameščencev s prošnjo, da jih sprejme kot člane. Svoj korak vtemeljujejo s tem, da bodo ob agrarni reformi izgubili posestva in bodo poslej plačani kakor vsi drugi javni nameščenci.
-j- Don Ante Glumac, bivši urednik katoliško-narodnega lista »Dan« v Splitu, ki so ga Italijani zaprli na otoku Lastovu ter ga internirali v Italiji, se je sedaj oglasil iz laškega ujetništva. Veliko je trpel po ječah, dokler ni težko obolel, komaj je okreval. Sedaj se lahko giblje. Interniran jc v Cainpo Basso, ne daleč od Monte Gargano,
-f- Japonci v Dubrovniku. Poleg Srbov in Francozov s Scnegalci se nahajajo v Dubrovniku tudi Američani. V nedeljo dne 16. t. m. so došli tudi oddelki Japoncev,
-f- Postava proli navijalccm cen. Na Češkem dobe novo postavo, ki določa, da sme vsakdo, ki je bil od navijalca cen, oderuha, prekupca opeharjen ali zlorabljen, potom sodišča zahtevati povrnitev preveč plačane vsote. Ta posel bodo opravljala takozvana ljudska sodišča za cene. Polovica tožene vsote pripade državi. Če bo pomagalo in če ni danes že morda prepozno!	'
-j-' Italijanska socialistična stranka, struja Avantijeva. je imela te dni v Milanu svoj strankarski kongres. Zanimive so resolucije, ki so bile sprejete, ker stranka izstopa iz internacionale »Bureau socialiste internationale«, ki da je zatajila stari socialistični internacionalni program in je postala samo orodje vojne politike pseudo-demokratične buržoazije, ki samo mistifi-cira proletarijat in otežuje delovanje socialistične revolucijonarne internacionale. »Bureau socialiste internationale« je postal sodelavec imperialistične buržoazije v ententi. Resolucija pravi dalje, da je pokazala zveza, ustanovljena v Bernu med sccialno-patrioUčnimi tendencami sporazuma s socialno-patriotičnimi tendencami imperializma osrednjih vlad, reakcionarni značaj vseh skupin, ki so se odtegnile obvezam internacionale proti kapitalistični buržoaziji, ki je pognala narode v vojno. Zato jc nedopustno vstrajanje * enem samem organizmu tistim, ki so ostali zvesti internacionali, z onimi, ki so se ji izneverili. Uvažujoč, da je »Bureau«, namesto du, bi takoj po končani vojski poskrbel za sklicanje vseh mu pripadajočih strank, pripomogel, da je uspela konferenca v Bernu, ki je bila samo videz internacionalne socialistične konference, je sklenilo vodstvo, da odstopa od ^Bureau socialiste internationale« ter da dd svoje delo na razoolago za ustanovitev socialistične revolucijonarne internacionale na podlagi tistih načel, ki so jih postavili ruski sodrugi-komunisti za sestanek socialistične konference v Moskvi v Januarju, je sklenilo vrhu tega, da bo aktivno delovalo na to, da se socialisti vseh dežel, ki so ostali zvesti internacionali. pridružijo temu namenu, bodi, da se skličejo pred kongresom v Moskvi v preliminarne sestanke, bodi, da izvrše kakršnokoli akcijo, da se doseže uresničenje sklenjene svriie. — Ta sklep dovoljuje zanimiv pogled v delovaje italijanskih socialistov ter v položaj Italije same t
-f Umetno italijanstvo v Istri. Kot poročajo italijanski listi, da protestirajo istrske občine proti trditvi dr. Trumbiča, da se v srednji Istri ne nahaja ni pet italijanskih vasi. Da, tak protest sestaviti, ga podpisati po županu ali županji in ga poslati na pristojno mesto, to je lahko delo. V protestu so glasi, da je hotela Avstrija s 6ilo vpeljati hrvatski jezik, ki ga prebivalstvo ne razume, ker govori neko italijan-sko-slovansko mešanico. Italijani sodijo te stvari po svojem merilu. V Italiji ne razume severnjak južnjaka. Pijemontez ne Benečana in povsodi je treba tolmača za italijanski jezik. V celi Istri pa razumejo slovenski in hrvatski jezik, samo Italijani potrebujejo tam tolmača. Konec je najlepši. Vse občine protestirajo proti jugoslovanskim zahtevam in so srečne, da so končno prišle pod Italijo. No, Istrani morajo biti res srečni, da jih je sprejela mati Italija, medtem ko so Zagreb, Hrvatska in Slavonija polni Istranov, ki so zbežali pred to materjo. — Omenim značilno izjavo rimskega plemiča de Vigni-ja, ki je bil ko-lonel v neki tolminski vasi. Stal je pred slovenskim plakatom in dejal z važnim in modrim obrazom nekemu našemu inteli-gentu: »Čujte, ta slovenski jezik samo di-jalekt italijanščine, tako podobno zveni«. Poklon laški kulturi in globoki naobrazbi njih plemičev!
»Dokument« o pravu Italije na Dalmacijo. Italijani se poslužujejo v svojem besnam imperializmu vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev in najrazličnejših neumnosti. Zdaj so menda našli v videm-skem arhivu nek dokument, po katerem je bil prodal ogrsko-hrvatski kralj Ladislav iz hiše Anjou leta 1409. pravo na Dalmacijo beneški republiki za stotisoč beneških zlatnikov. O vrednosti te pogodbe se ne menimo. Opozarjamo samo na smeš-nost takih argumentov. Kaj imajo Habs-i buržani od vsega onega, kar so pokupili in priženili. Kaj ima Nemčija, Španija in šc mnogi, mnogi drugi? Ali je taka moderna pravica? En sam srednjeveški kralj je razpolagal z zemljo in ljudmi, in ko se mu je zdelo, jo je prodal kot zelnik ali živino beneškim trgovcem za 100 tisoč zlatnikov. In kulturna moderna Italija se danes opri-jcmlje le bilke, ki v nobenem slučaju ne drži. Radovedni smo samo, kaj si bodo še izmislili v svojem brezmejnem in blaznem pohlepu?
.— Imenovanja. V sodni službi: Za sodnike za okrožje višjega deželnega sodišča se imenujejo začasno: avskultinti dr. Fran Spiller Muys, Anton Potočnik, dr. Fran Suhadolnik, dr. Josip Bavdek, dr. Rudolf Sajovic, Ferdinand Merala, dr. Mi-livo: Jenko, dr. Jakob Prešeren, Friderik Sehmidingcr, dr, Josip Stular in Vitkor Kobe. — V šolstvu. Nameste se: a) na I. državni gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj za slovenščina kot glavni in klasično filologijo kot postranski predmet Ivan Mazovec, nadomestni učitelj na drž. realni gimnaziji v Ljubljani; kol učitelj za nemščino kot glavni predmet ter latinščino in grščino kot postranski predmet dr, Jakob Kolemina, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu, b) Na državni realki v 1 ;ubljani: kot učitelj za p; '•> cdopis koi glavni iu matematiko in fiziko kot postranski predmet profesor Franc Dolžen, pride-Ijen I. drž. gimn. v Ljubljani; kot učitelj za slovenščino in druge moderne jezike (francoščina, nemščina, italijanščina) dr. Jakob Gregorin, prolesor na drž. realki v Gorici, prideljen državni realki v Ljubljani, c) Na državni gimnaziji v Novem mestu: kot učitelj za klasično lilologijo kot glavni in slovenščino kot postranski predmet Peter Prosen, profesor na državni gimnaziji v Kranju, d) Na moškem učiteljišču v Ljubljani se namesti kot vadniški učitelj Franc Fabinc, namestili učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. — V politični službi: okrajni glavar dr. Friderik Lu-kan se vpokliče v službovanje pri poverjeništvu za notranje zadeve, Okrajnemu glavarju dr. Rudolfu pl. AndrejkI se poveri vodstvo okrajnega glavarstva v Celju, okrajnemu nadkomisarju dr. Janezu Li-ningerju pa vodstvo okrajnega glavarstva v Kamniku. Za okrajna komisarja se imenujeta deželnovladna koncipista dr. Adolf Golia in dr. Karol Tekavčič. — V službo pri poverjeništvu za notranje zadeve se sprejme računski revident Štefan Rojnik v Gradcu. — Absolvent trgovskega abitu-rijentskega tečaja Ivan Marinko sc imenuje za računskega praktikanta pri knjigovodstvu oddelka za notranje zadeve. — V službo deželne vlade se prevzame pristav pri ravnateljstvu pomožnih uradov bivšega namestništva v Gradcu Franc Vidic in se prideli državnemu policijskemu komisari-jatu v Mariboru. — Slovenskatrgov-ska šola v Ljubljani. Profesor na trgovski šoli v Plznu RudoU Andrejčič se prevzame v državno službo v provizoričnl lastnosti v IX, činovnem ra-re^v. in dodeli tukajšnji slovenski trgovski šoli.
— Nabavni prispevek zn uSil^jstvo. Povcrjeništvo za uk in bogočastje jc u::pro-
silo osrednjo vlado, da odobri predlog za nakazilo enkratnega nabavnega prispevka za učitelje javnih ljudskih šol v Sloveniji. Izdatek bi znašal 778.600 K. Nabavni prispevek bi se po tem predlogu izplačeval v rokih, kakor se plačuje državnim uradnikom, vendar tako, da dobijo učitelji naknadno tudi prispevek, ki ee je izplačal državnim uslužbencem dne 1. februarja 1919.
—	Službena pragmatika za oficijante in olicijatinje. Sprejme se naredba o preureditvi službenega razmerja pisarniških oficijantov in oficijantin, Vsi v smislu na- , redbe vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št, 21, nastavljeni pisarniški ofeijanti in pisarniške oficijatinje
sc imenujejo za pisarniške uradnike skupine E službene pragmatike z dne 25. januarja 1914, drž, zak. št. 15 in sicer nad številom za to kategorijo v posameznih resortih sisl :m'ziranin mest, ako imajo najmanj z: odmero prejemkov vračunljivih let in oko so najmanj dobro opisani. -— Pisarniškim oficijantom (oficijantinjam), ki so usposobljenost za opravljanje uradniške službe dokazali s posebnim, v posameznih strokah za to predpisanim izpitom, nadalje pisarniškim oficijantom (oficijantinjam), katerim so se z ozirom na njih višjo kvalificirano službo priznali višji prejemki, s ev § 1. tc naredbe navedena službena doba 12 let skrajša na 10 let, onim pa, ki majo dva izpita na 8 let. Na tak način imenovani se pomaknejo v prejemke one plačilne stopnje XI. oziroma višjega činovnega razreda, ki po § 52., službene pragmatike odgovarja njih 12 let oziroma v slučaju § 2. te naredbe njih 10 oziroma 8 let presegajoči vračunljivi službeni dobi. V višje čin ovne razrede jih sme za imenovanje pisarniških uradnikov poklicano državno oblastvo še le tedaj imenovati, ako so to v dotični stroki na sisteniziranih mestih nastavljeni pisarniški uradniki z enakimi prejemki vobče že povišali v višje činovne razrede. — Službeni naslovi na podlagi to naredbe imenovanih pisarniških uradnikov so Isti, kakor oni pisarniških uradnikov skupine E v upravni stroki, v koje področje so imenovani, — Število v posameznih strokah slstemiziranih mest za pisarniške oficijante (oficijantinje) se skrči za toliko mest, kolikor pisarniških oficijantov (oficijantinj je v dotični stroki imenovanih za pisarniške uradnike po g 1. te naredbe. — Za oficijantinje se odpravlja dosedanji pogoj namestitve, da so samske ali vdove brez otrok. Vdovam, ki imajo vdovnino, se pušča ta vdoynina poleg oficijantskih prejemkov. — Naredba dobi moč s 1. marcem 1919.
—	Vpokojeaim železničarjem, kateri dobivajo nezgodne rente od zadružne zavarovalnice avstrijskih želcznic na Dunaju, bode začasno izplačevala te nezgodne rente tukajšnja delavska zavarovalnica zoper nezgode, Šolski drevored št. 2 (Kresi-ja). Dokler nima zavarovalnica uradnih podatkov glede imen in zneskov rent, ne more izplačati rente vsem železničarjem brez izjeme, temveč samo onim, kateri doprinesejo zadnji veljavni odlok o nezgodni renti z zadnjim odrezkom, ozir. potrdilom od poštnega urada o izplačanem znesku« Čim pa dobi zavarovalnica uradne sezname vseh rentnikov, se bode renta nakazo« vala po pošti.
—	Stanovanja premogarjev v Trbov« Ijah so v higijeničnem oziru skrajno pomanjkljiva. Radi malomarnosti se pokličejo pristojni faktorji na odgovor. Deželna vlada je sklenila, da se postavijo barake sa stanovanja premogarjev.
—	Državno nadzorstvo. Podjetje »Blei« burger Bergiverk Union« v Mežali in zdravilišče Topolščica pri Šoštanju se dasts pod državno nadzorstvo.
—	Akcija za cenena živila. Poverjeništvu za socijalno skrb je deželna vlada naročila, da sestavi spomehico na osrednjo vlado v svrho, da se dovoli za preskrbo ubožnih slojev s ccncnimi živili čimvečji kredit.
—	Kolportaža. Načelbma je deželna
vlada sklenila, da se mladostnih oseb pred dovršenim 14. letom nc sme uporabljati pri razpečavanju tiskovnih proizvodov na javnih prostorih (izvajanje proste kolportaže), ker je to delo zdravju škodljivo in brani izpolnjevanje zakonite šolske obveznosti. Obrtniki, ki bi zanemarjali določila te odredbe, se bodo kaznovali po obrtnem redu. Tozadevna odredba deželne vlade izide v najkrajšem času.
—	Sedež rudarske šole za vzgojo paznikov se premesli iz Ljubljane v Celje,
—	Oddelek za državno nadzorstvo rudnikov se ustanovi pri osrdnjeni monta-nističnera uradu v Ljubljani. Oddelek vodi rudarski nadsvetnik Pijrnat,
—	105 Ie4i:a žena, V selu Goliješnici pri Žepču v Bosni jc 14 t, m, umrla 105 letna starka Dragišcvič.
—	Oderuštvo z žveplom. V Splitu prodajajo žveplo po 7 do 8 kron 1 kg, dočim so ga trgovci plačali v Italiji po 80 cenlesimov 1 kg.
—	Za pobijanje anaUabctizma v Bcsni-Hcrcegovfoi priporoča mopfarska ^Na redna Slobooa«, naj se v to svrho izšolajo invalidi, ki naj poleni po vaseh
vodijo tečaje za analfabe'f. Podrejeni naj bi bili ti ljudski učitelji učitelju na najbližji ljudski Soli. _
Uubilftnske novice.
lj Odbor ljubljanskih prosvetnih dru-
Stev ima redno sejo danes v petek, 28. marca ob pol 8. uri v Jugoslovanski tiskarni (II. nadstropje). Dnevni red: Društvene prireditve v pomladni sezoni. Zastopniki društev naj prineso določen načrt, na poznejše prijave se ne more ozirati.
lj Občni zbor Šentpeterske hranilnice in posojilnice. V nedeljo, 30. marca 1919, ob 3. uri popoldne se bo vršil občni zbor Šentpeterske hranilnice in posojilnice v hranilničnih prostorih. Vabi se na obilno udeležbo članov.
lj Občno zborovanje Ijublj. Vincenci-fev in Elizabetnih konferenc se vrši v nedeljo, 30. marca 1919 ob 5. uri popoldne. Pred zborovanjem litanije, po litanijah govor »Skrb za uboge v Jugoslaviji«. Vabljeni so vsi prijatelji dela usmiljenja do trpečega brata.
lj Danes ob pol 8. uri zvečer se vrši v šentjakobskem prosvetnem društvu zanimivo predavanje »o Gorenjski narodni noši«. Predava gosood prof. dr. Josip Mantuani. Vabljene so predvsem naše gospe in gospodične. — Po predavanju je seja »Ženskega odseka«.
lj Odborova seja Slomškove zveze je to soboto popoldne ob pol 6. uri. Kraj: Ljudski dom, II. nadstr., soba št. 22.
lj Vseučiliška komisija ima svoje XII. redno sejo v ^soboto, dne 29, t. m. ob 5. uri popoldne v deželni palači, Bleiweisova cesta 10/11.
lj Pozor vpokojenci! Dne 3. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši v Narodnem domu v Ljubljani ustanovni občni zbor »Splošnega društva jugoslovanskih vpoko-jencev«. Namen in naloga društva bo: varovati pravice članov ter jim nuditi moralno in gmotno pomoč. Član društva postane lahko vpok-ojena ali v pokoj namenjena oseba obojega spola, ki je bila z odlokom (dekretom) nastavljena odnosno vpokojena, brez razlike službene stopnje in političnega mišljenja. V svrho natančnejših pojasnil se vrši sestanek za stanujoče v Vodmatu in v vzhodnem delu mesta dne 25. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v Pavškovi gostilni na Martinovi cesti; za zapadni ter severni del mesta in Šiško pa dne 26. marca t, 1, ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Ljubljani, — Pripravljalni odbor.
lj Kolportaža rakije. Naša železniška uprava je bila in. je deloma ponekod še vedno zelo tenkočutna napram kolportaži časopisja v železniških prostorih. Preganjali so uboge kclporterje kot gobave. Vlada sama je morala hladiti preveliko gorečnost teh gospodov. Ni pa prepovedana kolportaža žganja. Včeraj zjutraj n, pr, je na južnem kolodvoru v Ljubljani mlad Hrvat kolportiral rakijo, širil smrad po žganju ter nadlegoval potnike s svojim kričanjem: »Evo, rakija!« Nikomur izmed go-rečnežev ni prišlo na um, da bi tu njegova gorečnost bila zdatno bolj na mestu ko gorečnost proti časopisju. Zahtevamo v imenu ugleda našega mesta, da se te vrste kolportaža takoj zatre, da ne pridemo pri tujcih v še slabši glas!
Ij Botanični vrt Uporabo in upravo botaničnega vrta, ki je prešel v državno last, je deželna vlada izročila poverjeni-štvu za uk in bogočastje.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA.
Dramsko gledališče.
V	petek, 28. marca ob pol 8. zvečer »Španska muha«, burka v treh dejanjih, izven abonementa.
V	soboto, 29. marca ob pol 3. popoldne dijaška predstava »Tugomer« izven abon., ob pol 8. Zvečer »Svet«, komedija v štirih dejanjih ob znižanih cenah, izven abonementa,	^
V	nedeljo, 30. marca ob pol 3. popoldne »španska muha«, burka, izven abon., ob pol 8. zvečer Ibsenova drama ^Strahovi«, izven abon.
Operno gledališče.
V	petek, 28. marca ostne gladališče zaprto,
V	sbboto, 29. marca ob pol 8. zvečer »Bohcmc« za abon. C.
V	nedeljo, 30. marca ob pol 8, zvečer »-Prodana nevesta« izven abon.
pr Vsem umetnikom in ljubiteljem umetnosti! Kakor smo čuli, jc nemško filharmonično društvo v Ljubljani oddalo svoje poslopje nekemu tukajšnjemu stavbeniku, ki baje namerava v njem nastaniti kinematograf! Nc zadostuje za razvoj slabega okusa že »Kinb-Ideal«! Nam ui pred kratkim dovolj onečastil in one-čistil »Kino Central« poslopje našega gledališča? Ali je treba, da sc v morda edini jugoslovanski pravi koncertni dvorani, ki samo bi mogla postati zavetišče naše bodoče komorne glasbe, naseli rak-ran* kul-
ture? Dosedaj nismo irneli dvorane, ki bi ustrezala vsem pogojem dobrih glasbenih prireditev; povečini so namenjene zabavam in niso zidane po pravilih akustike, Pač skrajni čas je, da sc vlada in merodejni umetniški krogi malce pobrigajo za to perečo zadevo, ki lahko postane kulturen škandal.
JUGOSLOVANSKI KLUB ZA PREHRANO LJUDSTVA.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. marca. Danes popoldne je razpravljal Jugoslovanski klub o političnem položaju in izdal komunike, v katerem naglaša, da jc potrebno, da se čimprej konsolidirajo notranje razmere. Sedaj se mora naš narod/dvigniti do novega življenja iz nepovoljnih vojnih posledic. Zato se mora vsem slojem zajamčiti potrebna prehrana. Potrebno je tedaj, da ministrstvi za prehrano in socialno politiko čim-bolje vršita svojo nalogo in delujeta čimbolj redno. Predsedništvu kluba se naroča, naj na merodajnem mestu deluje v tem smislu, da se ti dve ministrstvi, ki sta važni, a nezasedeni, čimpreje spopolnita.
JUGOSLOVANSKI KLUB IN ODSTOP SOC. DEM. POVERJENIKOV.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27, marca. Jugoslovanski klub je razpravljal o političnem položaju, ki je nastal v Sloveniji radi odstopa soci-alnodamokratičnih poverjenikov. V vseh vprašanjih se jc dosegel popoln sporazum.
POGAJANJA ZA NOVO VLADO.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. marca. Danes se nadaljujejo dogovori z Narodnim klubom glede vstopa v ministrstvo. V Narodnem klubu so razna mišljenja glede vstopa. Ena struja je za to, da se vstopi v vlado, druga se pa drži rezervirano in bi rada obdržala proste roke. Klub bi dobil v vladi dve mesti. Med kandidati se omenja dr. Drinkovič za vojno mornarico, za kmetijstvo pa dr, Pa-velič ali dr. Petričič,
Belgrad, 27, marca. Doslej še ni rešeno vprašanje, če pride do rekonstrukcijo kabineta, ali čc bo celo ministrstvo odstopilo. Tisti, ki zagovarjajo odstop celega ministrstva, dokazujejo, da bi se na ta način hitreje in lažje rešilo položaj kakor z rekonstrukcijo kabineta, ker strankam ostanejo proste roke, da sestavijo nov kabinet. Največje težave delata ministrstvi za prehrano in socialno politiko. JDS. bi prevzela ministrstvo za socialno politiko, ministrstvo za prehrano pa ponuja Jugoslovanskemu klubu. Minister za železnice, Vulovič, bi odstopil; mesto njega bi poslali samostaici v kabinet Draškoviča, ki bi prevzel ministrstvo za konstituanto; sedanji minister za konstituanto dr, Kramer bi pa prevzel ministrstvo za železnice, Naprednjak Marinkovič bi prevzel ministrstvo za rudokope.
POGAJANJA S SOCIALNIMI DEMOKRATI.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27, marca. Danes zvečer se je vlada pogajala s socialnimi demokrati radi vstopa v vlado. V imenu socialnih demokratov sta se pogajala Korač in Kristan.
MEDNARODNI POLITIČNI POLOŽAJ SE ZBOUŠAL.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 27. marca. Mednarodni politični položaj se je zadnje dni znatno izboljšal, ker je dejstvo, da je edino jugoslovanska država močan, oboroženi zid proti boljševizmu. S tem mora mirovni posvet računati,
ITALIJA DOBI REKO.
LDU. Berlin, 27. marca. (ČTU.) Kakor javljajo iz Roterdama, poroča *Nieuwe Rotterdamsche Courant« iz Pariza: Odbor zaveznikov ie načeloma priznal italijanske zahteve do Reke.
6 MILJARD BANKOVCEV V JUGOSLAVIJI.
LDU. Zagreb, 27. marca. »Narodna Politika« poroča, da je bilo v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev bankovcev žigosanih skupno za 6 miljard kron,
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V NEMŠKI AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 27. marca. (DKU) Stavka železniškega osobja se danes popoldne ni razširila. Pogajanje z nameščenci se nadaljuje. Zlasti se poizkuša doseči, da bodo vozili aprovizacijski vlaki.
LDU Dunaj, 27. marca, (ČTU) Senzacija današnjega dne je stavka južne železnice. Tu gre za ustavitev vsega prometa na južni in na vzhodni železnici, Glavni vzrok štrajka je mezdno gibanje. Listi pa menijo, da gre tudi za politične tendence in pripominjajo, da so začeli stavkati ravno na onih železnicah, ki vodijo na Ogrsko, Vsled tega je dopustna domneva, da je državni prevrat na Ogrskem tudi vplival na nemško-avslrijske železničarje, ki so vedno v stiku z ogrskimi tovariši, Sicer
se je pa v popoldanskih urah ugotovilo in zvečer izrečno povdarjalo, 1. da ne gre za splošno, marveč le za delno stavko, in sicer pri južni in deloma tudi pri vzhodni in aspangški železnici in 2. da ne gre za nobene politično akcijo železničarjev, temveč le za mezdno in prehranjevalno gibanje. Stavkujoči železničarji zahtevajo povi-šek plač in poleg tega zboljšanje aproviza-cije po obratnih vodstvih in oblastih. Posebno višina financielnih zahtev je položaj precej zamotala. Vsekakor pa obstoji možnost, da izredno kritični položaj v prehrani mesta Dunaja neugodno vpliva na potek stavke, Štrajkujoči železničarji so sicer obljubili, da bodo vozili vlaki z živili; vendar pa uči izkustvo, da po ustavitvi prometa take obljube nimajo mnogo veljave. S poučenih strani se poroča, da obstoji možnost in tudi upanje, da se stavka konča kmalu. Ni izključeno, da konča že danes ali jutri, ako v zadnjem trenutku ne nastopijo nepričakovane težkoče. — Stavka se je pričela v Dunajskem Novem mestu, kjer so železničarji ustanovili c !-sek za stavko na južni žleznici. Ta odbor se je popoldne pričel pogajati z vodstvom južne železnice. — V zvezi s štrajkom je zanimivo poročilo »Neues \Viener Abcnd-blatta«, da namerava odstopiti predsednik južnoželezniške družbe, oddelni načelnik vitez V/eeber. Danes popoldne je imel upravni svet južne želcznice sejo, v kateri se je pečal z resnim financielnim položajem, ki se je še poslabšal vsled stavke železniškega osobja. »\Viener All-gemeine Zeitung« pa poroča, da je vest o nameravanem odstopu predsednika viteza V7eeberja neresnična in da predsednik nikakor ne namerava odstopiti od svojega mesta.— »Neues Wiener Journal« pi-| še o morebitnih posledicah stavke: Strašnim zadnjim tednom bodo sledili mogoče še strašnejši. Izza sinoči sedmih počiva ves promet na južni železnici. Vlaki z en-tentnimi živili, ki so vozili iz Trsta čez Ljubljano proti Dunaju, so obtičali nekje na progi. Zadnji vlak južne železnice je dospel na Dunaj ob 5. uri popoldne, zadnji vlak z juga pa jc sploh obtičal v Gradcu.
IZ OGRSKIH ŠOL VERONAUK ODPRAVLJEN,
LDU Budimpešta, 27. marca. (OKU) Komisar za javni pouk v glavnem mestu je izdal danes naredbo, da se mora ustaviti na vseli šolah veronauk. Namesto vero-nauka naj se razlagajo današnje družabne razmere in predmeti splošnega znanja.
ENTENTA V SKRBEH RADI KOMUNISTOV.
LDU. ženeva, dne 27. marca. (ČTU.) »Temps« zahteva energično, naj ententa zasede najvažnejše točke Nemčije. To je po mnenju lista edino sredstvo proti komunistom, Vse francosko časopisje kaže zmedenost in strah, ko piše o prevratu na Ogrskem, List trdi, da se francoska vlada pogaja z Italijo, da bi le ta imela pripravljene čete, ki bi korakale proti Ogrski. Socialistični listi pišejo, da bi bil ta kor&k ententnih vlad velik pogrešek.
RUSKI KOMUNISTI.
LDU Moskva, 27. marca. (DKU — Brezžično.) Organ ruskih komunistov »Pravda« razpravlja na vodilnem mestu o uspehih kongresa stranke in pravi: Osmi kongres naše stranke se je vršil v znamenju dela in organizacije. Najvažnejše politično vprašanje je bilo vprašanje stališča stranke proletariata k stanu srednjega kmeta. To vprašanje je postalo vsled dogodkov zelo važno. Prej jc šlo za veliki boj med dvema glavnima silama: med kapitalistično družbo in proletariatom. Organizacija proletariatske diktature je uničila buržoazijo. Tembolj pereče je vprašanje stališča proletariata napram srednjemu stanu. Glede tega se je naš kongres ofici-elno izjavil nastopno: Nismo sovražniki, temveč prijatelji stanu srednjega kmeta. Velikanska revolucija napreduje in, kakor je to dokazal naš kongres, napredujemo tudi mi,
ITALIJANSKE ČETE PREVAŽAJO.
LDU. Berlin, 27. marca. (ČTU.) »Secolo« poroča, da se na italijansko fronto prevažajo večji transporti italijanskih čet. Jadranska pristanišča so izza ponedeljka opolnoči zaprta.
PREMIRJE MED POLJAKI IN UKRAJINCI.
LDU. Dunaj, 27. marca. (ČTU.) Tukajšnje poslaništvo zapadno-ukrajinske republike poroča: Namestnik v Parizu biva-jočega državnega tajnika za zunanje posle dr. Panejka, dr. Ložinskij je brzojavi! poslaniku Vasiljku, da bo premirje med Poljaki in Ukrajinci v kratkem sklenjeno.
VOJAŠKA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
LDU. London, 27. marca. Rculerjev urad poroča: Zbornica jc sprejela zakon o vojaški dolžnosti. Predlog, da bo zakon veljaven s 30, aprilom 1910 šele z 31. decembrom je bil odklonjen z Zr:2 glasovi proti 70 glasovom. Nadaljnji p: dlc,^ jficdc dolžnosti vo'aškc službe r.a Ruskem so tudi odklonili
STAVKE NA ŠPANSKEM.
LDU Madrid, 27. marca. Agence Havas poroča: V Valenciji in v La Coruni so proglasili splošno stavko. V Sevilli splošna stavka ni imela uspeha.
LDU Madrid, 27. marca. Agence Havas poroča: Izdajatelji listov so razmotri-vali danes o cenzurnih odredbah. Zveza delavcev in večji del izdajateljev listov so sklenili, da ne bodo več izdajali listov,
LDU. Barcelona, 27. marca. (DKU.) Agence Havas poroča: Danes, tretji dan splošne stavke, so otvorjene zopet vse trgovine. V mestu je mir. Aretiranih je več oseb, med njimi štirje zastopniki sindikatov.
BOLJŠE VIKI V AVSTRALIJI.
LDU. Ženeva, dne 27, marca. (ČTU.) »Echo dc Pariš« poroča, da preti v Avstraliji boljševiško gibanje, ki utegne izbruhniti vsak čas. V Brisbanu so bili krvavi bo'i med delavci in redarji.
FRANCOSKA ZBORNICA.
LDU Pariz, 27. marca. Agence Havas poroča: Zbornica jc nadaljevala debato o računskem provizoriju, V odgovor na izvajanja več govornikov je izjavil minister za zunanje posle, Pichon, da je že v svojih, prejšnjih izvajanjih opozarjal na to, da francoska akcija na noben način ne bo vplivala na notranjo politiko Rusije. Cle-menceau je istotako izjavil, da namerava vlada zatreli boljševizem. Nikoli ni Francija zanemarjala tega načrta. Vladi sc očita, da jc napovedala Rusiji brez privolitve parlamenta vojno. Rusijo se večkrat zamenjava z boljševizmom. Francija je ostala svoji prejšnji zaveznici zvesta.
isija in
v s i
Rusija in Evropa sta dva različna pojma. Ta razloček ali bolje rečeno to nasprotje med obema je čutil že Napoleon, čutili so ga i sami veliki ruski romanopisci, rekoč: Dasi leži Rusija v Evropi, ni Evropa, a pripomnili so, da je v njih srcih velika ljubezen do te stare Evrope z njenimi umetniškimi zakladi, z Benetkami, Florenco in s Parizom, da Rus nikogar in ničesar ne ljubi s tako veliko ljubeznijo, kakor ravno to Evropo z njenimi pokopališči velikih dob, in da jc vendarle proti njej Rus »divja robidnica«. Kulturna Evropa je vedela, dokler se je osredotoče-vala v Parizu in Londonu, o Rusiji dolgo dobo malo več, kakor je vedel o njej stari Herodot, ki jc pisal o zagonetni deželi na severu za Borysthenom, kjer je baje poginila cela perzijska ckspedicija ob skoraj podobnih okoliščinah, ob katerih je vzel konec Napoleonov vpad na Rusko, — o zagonetni deželi, kjer živijo' ljudje v lesenih mestih in kjer v mrzlih zimskih mescih pada bele, hladno perje. Potem, za to deželo, so samo še Hiperborcjci, a potem še dalje nič. Nič. Tam jc konec sveta.
Danes, v 20. stoletju, jc Rusija spet tako potisnjena iz Evrope, kakor je bila svoje dni in spet se govori, da sc začne Orient že z rusko deželo. Boljševiški režim je izpremenil Rusko spet v pravljično, tajinstveno, nepreiskano, vsepovsod z bajkami prepleteno deželo. Evropa gleda z globokim nezaupanjem na Rusko. Govorice o ruski nevarnosti, kakor se je govorilo o rumeni nevarnosti. Napoleon je rekel, da se lehko zgodi, da bo Evropa v sto letih kozaška. Šc nikdar ni bilo lo tako blizu kakor zdaj. Zdajpazdaj se čuje v ententnih deželah ali bere v njenih listih krik: Ljenin pred vrati.
Ko je ententa razbila nemško fronto in ko so nemški mogotci vsi potrti stali v Spaa pred generalom Fochom, kakor nekoč Henrik v Kanosi pred papežem, se je govorilo, da se bo sedaj napravil red z boljševištvoin in da pojde na pomlad na Rusko velika ekspcdicija, ki bo v imenu kulture položila nogo na tilnik ponižanih boljševikov. Prihaja pomlad, prva pomlad, o kateri jc bilo mogoče upali, da sc povrne toplota ne le v naravo, temveč tudi v človeške duše, a pomoči ruskemu narodu, ki so jo obetali na pomlad, ni od nikoder. Boris Savinkov agitira v Parizu, ali izborni državniki entente, ki so slavili triumfalni vhod v alzaško-lotarinška mesta, omahujejo. Ententa jc rešila nemško vprašanje in nemška država je disponirala z milijoni izborno discipliniranih armad, z orožjem in vojnim orožjem, kakor ga je znala organizirati samo svetovno znana nemška sistematičnost. Ali ista ententa sc umika rešitvi ruskega vprašanja, dasi sc zdi človeku cela Rusija kakor hišica iz kart. Razdrapana Ljeninova država ima, kakor je videti, večjo odporno silo, kakor Viljemova disciplinirana država.
Angleška politika ima svojo trdno realistično tradicijo, a nikjer ni bila radikalna politika tako konservativna in konservativna politika tako radikalna, kakor na Angleškem. Pač ni zastonj živci Dis-raeli, ki jc uči! toliko let Angleže, da jc »politika umetnost mogočih reči«. Noben narod nc bo tako previdno izkoristil zmage kakor Angleži, Lloyd Gccr^c jo dober računar.
Lloyd Gcorgc se jc prvi skesal, da bi sc interveniralo na Ruskem, dokler se mu
ne zdi uspeh zasiguran, zakaj vsa Evropa, ves svet je v štadiju, ki je pripraven za velike svetovne potrese. Ekspcdicija na Rusko bi bila taka velika akcija. Gotovo so prepričani angleški državniki, da so boljševiki prekucijski element in da ogrožajo svetovni red in z veseljem bi položili nogo na tilnik premaganim Rusom, ali ker je »politika umetnost mogočih reči«, so se oglasili proti intervenciji, kar je vsekako ozlovoljilo ognjevite Francoze, ki kar hrepene po maščevanju nad »nemškimi poma-gači«. Rečena akcija bi utegnila biti zadnji čin, ki bi pretrgal do skrajnosti napeto tetivo. Treba je paziti, računa Lloyd George, da ne bi s samim izkoriščanjem zmag zmage izgubili.
Vsekako bodo tudi ti oziri prišli v po-Štev, ko bodo zahtevali vojno odškodnino od Nemcev. Govorilo se je o fantastičnih pogojih, ki jih bodo stavili Nemčiji, o nekih tisoč milijardah odškodnine in podobnih rečeh, ki bi morale Nemčijo pahnili v napol divje stanje, izpremeniti cel narod telesnih in duševnih delavcev v kasarno sužnjev, napolniti njegovo dušo z željo po maščevanju ter ga tako pritirati v naročaj boljševiške Rusije ter s tem prelomiti izolacijo, s katero namerava antanta Rusijo obdati. Nemčija bi v obupu privedla boljševištvo pred francoske meje, preko Alp bi ogroževalo Italijo in preko laman-Skega kanala nosilo agitacijo v angleške delavske vrste. Kakor je priznala antanta sama, je samo še duh ameriških armad nedotaknjen. Obupana Nemčija bi bila razdrapana zgradba proti boljševištvu.
»Figaro« je prinesel članek o intervenciji na Ruskem, v katerem trdi, da so odlični češkoslovaški državniki pripravljeni dati jedro ekspedicijske armade proti Rusiji ter napraviti iz češkoslovaške republike operacijsko bazo proti boljševikom. Videti je, da je dr. Krama? govoril v Parizu, da so Čehoslovaki pripravljeni v to. Politiki bi morali vedeti, kar tako dobro vedo Angleži, da je politika umetnost mogočih reči, da ne bi obetali v kaki idružbi kaj takega, kar bi mogel obljubili samo ves narod.
Ruski problem se ne da rešiti samo z vojaško silo. Tu je treba drugih sredstev, je treba zdravil. In zato je dejal Lloyd George v svojem prvem govoru po dobljeni zmagi, da je reakcija to, česar se najbolj boji. Po tem receptu bo treba rešiti ruski problem, ali bolje rečeno celo vrsto ruskih problemov.
Kal poroCalo Sfalilaral
b JngosUauBil.
LDU Cotlano, 23. marca. (Brezžično.) Iz Coltana smo dobili brezžično brzojavko, ki peroča obširno o naših razmerah. To seveda na svoj način.
Iz Zagreba, pravi med drugim, se nam javlja, da je z ustanovitvijo osrednjih ministrstev v Belgradu postal delokrog hrvatske vlade jako problematičen. Njen položaj je bil naravnost smešen, ker ne ve niti ban. sam, kako daleč gre njegova oblast. Ves upravni aparat je popolnoma odpovedal. Nezadovoljnost ljudstva rase vedno bolj. Lista »Pravda« in »Obzor« prinašata članke o tem položaju in se izražajo jako pesimistično o bodoči usodi države. V belgradskih uradnih krogih se uvideva, da se pojavlja v Jugoslaviji vedno bolj izrazito boljševiško gibanje in da vlada iz tega razloga v vsej državi nered in anarhija. Jugoslovanska vlada se je že posvetovala o tem, kako naj se prepreči razširjenje tega pojava in je prišla do spoznanja, da bi bilo najboljše sredstvo proti boljševizmu, ako bi zasedle srbske čete vso Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo in bi se uvedla vojaška diktatura. Vendar o tem še ni padla nikaka odločitev. V krogih opozicije prevladuje mnenje, da samo bel-gradski vladni krogi označujejo omenjeno g.banje kot boljševizem, ker hočejo prikriti pravi značaj tega pojava, da morejo rabiti radikalnejša protisredstva. V resnici je naperjeno to gibanje proti absolutizmu, katerega je uvedla sedanja vlada, in nima nikake zveze z boljševiškimi elementi.
»Tribuna« komentira pogovor, ki se je vrši lmed V/ilsonom in Orlandom in pravi da je isti imel namen, razpršiti učinek spletk, s katerimi se je skušalo od gotove strani kalili mir in dobro razmerje med njima. Namen teh jugoslovanskih spletk je bil, delati Italiji težkoče v Ameriki in naščuvati proti njej Zedinjene držaje. Omenjeni pogovor jc povrgel vse vesti o ohlajenju italijansko-amerikanskih odnošajev.
»II -Popolo Romano« piše, da bi se morali Srbi vsaj izkazati hvaležnim Italiji, kajti brez njene pomoči bi bili danes sužnji Habsburžanov; namestu lega jih skušajo vendar posnemati. Nadalje povdarja list ilalijanstvo dalmatinske obali in Irdi, da kljub tendencijoznim rožnatim vestem, ki so bile razširjene po Jugoslovanih in pravijo, da je Črna gora neomajno odločena deliti usodo s Srbijo, da je položaj v Črni gori v resnici jako napet. Resolucija ljudskega zborovanja v Podgorici, kate-
rega so se udeležili samo mladiči, tako-zvani inteligenti, je izzvala v črnogorskem narodu veliko nezadovoljnost, kajti Črnogorci nc marajo srbskega gospodarjenja in so po večini zvesti svoji dinastiji Petrovič-Njeguš. V obeh najvažnejših mestih Črne gore, na Cetinju in v Nikšiču se dogajajo pogosto protisrbske demonstracije. Nekaj vasi na obronku Lovčena na strani proti Kotoru, katerih prebivalci so v sorodstvu s kraljem Nikolo, se je uprlo orožniškemu oddelku, ki jc bil prišel rekvirirat.
Srbsko poročilo o izgredih v Splitu, katero so prinesli graški listi, je tendcnci-jozno in popolnoma neresnično. Italijanski mornarji, ki so vršili po mestu patruljno službo, so bili provocirani od Hrvatov, Nastal je tepež, katerega so se udeležili tudi srbski vojaki, ki so hoteli preprečili aretacijo krivcev. Srbski vojaki so bili raz-oroženi brez velikih težav. Vsled teh izgredov so zavezniški admirali uvedli zopet patruljno službo medzavezniških čet. Poroča se, da je amerikanski admiral ustavil za osem dni list »Jadran« radi njegovih vehementnih napadov na Italijo.
»II Mondo« prinaša obširen članek, v katerem pravi, da obstoji neozdravljivo nasprotstvo med Srbi in Hrvati, ker hočejo biti Hrvati središče jugoslovanske države, dočim se Srbija zanima bolj za nadvlado nad Bulgari. Hrvati in Bosanci so bili vedno voljno orodje Avstrije in Srbija bo imela v njih zagrizene nasprotnike. Hrvati pravijo, da ne puste balkanizirati svoje domovine. Članek našteva brezmejne vc-lesrbske pretenzije; dasiravno še niso gotovi niti z ustanovitvijo države, groze Velesrbi že sedaj, da bodo enostavno od-poklicali srbske delegate od mirovne konferenco, napadajo na drzovit način Italijo, hočejo napraviti iz Bolgarije vazala, izganjajo Grke iz Macedonije in hočejo izbrisati Črno goro iz zemljevida.
»Zuricher Post« poroča tudi, da je položaj na Hrvatskem jako resen in da sc menda pripravlja revolucija. Različni izgredi se pojavljajo skoro vsak dan in sicer tudi na deželi. Zdi se, da prevladujejo že separatisti.
LDU Coltano, 23. marca. (Brezžično.) Iz Maribora poročajo: Dne 5. t. m. so izbruhnili v vsej Bosni, Hrvatski in Slavoniji veliki nemiri rcvolucijskega značaja, in sicer iz gospodarsko-političnih razlogov. Na več krajih je prišlo do boljševiških izgredov, Oborožene tolpe kmetov se vlačijo po velikih vaseh Slavonije in ropajo. Prišlo je do resnih spopadov med kmeti in srbskim vojaštvom. Še opasnejši pojav je razvoj boljševizma v srbski armadi, ki je privedel do vsakovrstnih neredov, ropanja in nasilja. Vojaške oblasti so napram temu položaju brez vse moči.
SiBsžSs&o tratite M sute-tosjšs za Inuallde ali grafs® padlih.
Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani« opozarja za proste službe, trafike in ustanove za invalide in svojce, padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov, Z razprtimi črkami je tiskana oblast, ki je mesto razpisala in pri kateri je treba prošnjo vložiti, za tem sledi razpisana služba, trafika itd. V oklepaju je povedan dan, do katerega sc mora prošnja vložiti in številka uradnega lista (n. pr. u. 1, štev, 50); v katerem so navedeni vsi natančnejši podatki in pogoji. Vojnim invalidom so pridržana: 1, izključno vsa mesta slug, paznikov (tudi vratarjev) v vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in obratih, katere država ali nadzira ali podpira; prav tako vsa mesla opraviteljev drž. pravdništva izven sodišč pri sodnih dvorih; 2. dve tretjini vseh prostih mest pisarniških uradnikov, podurad-nikov in pomožnih pisarniških moči. Za pojasnila sc invalidi lahko obračajo na »Državno posredovalnico za delo, v Ljubljani, oddelek za invalide«.
Službe.
Deželna v 1 a d a z a S 1 o v c n i j o v Ljubljani, gradbeni urad: 3 ccstni mojstri (Jesenice, Tržič, Celje), 2 rečna mojstra (Celje, Ptuj), (do 31. marca 1919, u, 1. št. 53). Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbeni urad: 18 mest cestarjev, 6 v stavbenem okraju celjskem, 6 v stavbenem okraju kranjskem, 1 v stavbč-nem okraju ljubljanskem, 2 v stavbenem okraju novomeškem, 3 v stavbenem okraju slovenjegraškcm (do 31. marca 1919, u. 1. št. 58).
P r e d s e d n i š t v o višjega deželnega sodišča v Ljubljani: 3 vodje zemljiške knjige, (2 okr, sodišče Maribor, 1 Novo mesto); 12 pisarniških olicijalov« (1 pri okr. sodišču Radovljica, 1 Brežice, 1 Konjice, 1 Šmarje, 1 Ormož, 1 Slov. Bistrica, 2 Ptuj, 1 Št. Lenari, 1 Pliberk, 1 Metlika, 1 Mokronog); 46 pisarniških uradnikov, (3 pri dež. sodišču v Ljubljani, pri okrožnih sodiščih: 2 v Celju, 8 v Mariboru, 3 v Novem mestu; pri okrajnih sodiščih: 1 v Kranju, 1 v Kranjski gori, 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, 1 v Gorenjem Gradu, 1 v Konjicah, 1 v Laškem, 1 v Ro-
gatcu, 2 v Slov, Gradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici, 1 v Zgornji Radgoni, 2 v Pli-berku, 1 v Velikovcu, 1 v Železni kaplji, 1 v Ribnici, 1 v Kozjem, 1 v Metliki) (do 8. aprila 1919, u, 1. št. 54).
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani: 2 p°d-uradnika, (1 okrožno sodišče Celje, 1 Maribor); 42 slugi (1 višje deželno sodišče v Ljubljani, 3 deželno sodišče v Ljubljani, 4 v Celju, 2 v Mariboru, 2 v Novem mestu, 1 v Cerknici, 1 v Kamniku, 1 v Ložu,
1	v Rožeku, 1 v Konjicah, 1 v Slov. Gradcu, 1 v Šoštanju, 1 v Zgornji Radgoni, 1 v Marnberku, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici,
2	v Št. Lenartu, 1 v Pliberku, 2 v Železni kaplji, 1 v Kočevju, 1 v Mokronogu, 1 v Radečah, 1 v Ribnici, 1 v Trebnjem, 1 v Velikih Laščah, 1 v Višnji gori); 1 strojnik: (pri okrožnem sodišču v Mariboru); 4 višje jefniški pazniki: ( 1 v Celju, 1 v Mariboru, 2 v Novem mestu); jetniškj pazniki: (7 v Novem mestu, nekaj v Mariboru) (do dne 16. aprila 1919, u. 1. št. 60).
Predsedništvo višjega d e -želnegasodiščav Ljubljani: več mest pisarniških oficijan"ov in pisarniških pomočnikov: (pri sodiščih v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani) (do 26. anri-la 1919, u. 1. št. 65).
Višje državno pravdništvo v Ljubljani: 3 upravitelje državnega pravd-rištva (1 pri okrajnem sodišču v Radovljici, 1 v Škofji Loki, 1 na Vrhniki) (do 10. aprila 1919, u. 1. št. 57); 7 mest upraviteljev državnega pravdništva: (1 pri okr. sodišču v Brežfcah, 1 v Konjicah, 1 v Kozjem, 1 v Laškem trgu, 1 v Logatcu, 1 v Sevnici, 1 v Šoštanju) (do 15. aprila 1919, u. 1. št. 65).
Finančna p r o k u r a t u r a v Ljubljani: 1 kanclist (Ljubljana) (do 1, aprila 1919, u. 1. št. 61).
Finančno deželno ravnate 1 j s t v o v Ljubljani: finančni stražniki (Ljubljana, Maribor) (do 5. aprila 1919, u. 1. št. 64).
Davčno oblastvo v Krškem: 1 pomožni sluga (Krško) (do 28. marca 1919, u. 1. št. 64).
Trafike,
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani: glavr.a trafika (Šmartno pri Litiji) {do 16. aprila 1919, u. I. št. 64). Trafika (Dolenja Stara vas 26 davč. okraj Kostanjevica) (do 18. aprila 1919, u. 1. št. 64). Trafika (Cesta 23 davč. j okr Vel. Lašče) (do 19. aprila 1919, u. L št. 64). Trafika (Breg 11, davč. okr. Kočevje) (do 17. aprila 1919, u. 1. št. 64).
Pošlane/
Na »Poslano« Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev odgovarjam naslednje;
Prav žalosten pojav je, da skuša Zadruga voditi proti moji osebi boj z lažmi, zavijanji in podtikanji in da $tre'mi ta javnopravna slovenska korporacija za tem, da uniči meni — goriškemu Slovencu —, ki sem radi vojne in zasedanja moje domačije po Italijanih prestal že neizmerno gorja, mojo eksistenco.
Ako bi Zadrugo res vodili idealni narodni nameni, ako bi se ji res šlo edino le za uresničenje načela, da sme bili zakupnik le oni, ki jc že dalj čas bil nslužben v kaki kavarni, bi se dalo še njene gnjeva polne napade na mojo osebo oprostiti. Ali Zadrugi nc gre za toi Njen »poslano« ji niso diktirali, da se poslužujem izrazov zadruge stvarni argumenti, ampak igrali so glavno vlogo osebni oziri, družabne zveze. .»Zadruga« se hoče na zunaj, napram občinstvu postavljati na zvlšeno narodno stališče, v resnici pa podpira le gonjo, ki jo uprizarja proti meni iz gole konkurenčne zavisti gotova oseba v Ljubljani, ki se je zarotila, da me mora uničili, da mora z vsemi silami delovati na to, da me izpodrine, da se vsede sama na moje mesto. Radi tega je ta oseba mobilizirala vse, kar se je dalo proti meni, hodila okoli občinskih svetnikov, pošiljala k njemu deputacije s prošnjo, naj se mene odkloni kot zakupnika. In sedaj je še Zadruga, ki svoj čas, ko se je recimo neki prejšnji čevljar domislil, da je bolje postati kavarnar, ni zastopala stališča, da mora biti kavarnar strokovno naobražen, otvorila javno boj proti meni.
Očita se mi, da imam zvezo z Nemci, da igram s kazinoti pod eno odejo, da je ostala kavarna staro nemško podjetje itd. Kolikor trditev, toliko laži.
Vsa Slovenija ne premore človeka, ki bi mogel meni v narodnem oiru le najmanjšo pegico dokazati. Bil sem zaveden in vnet Slovenec in ostanem ravno tak. Za svojo zavednost sera trpel duševno in materijelno. Omenjam le, da so mi Italijani, ko so zasedli mojo domačijo, uničili skoraj da celo moje premoženje. Kot uda narodne straže so me preganjali in me hoteli internirati. Zbežati sem moral od svojega uničenega doma. Posrečilo sc mi je v Ljubljani ustanoviti si novo eksistenco. In sedaj so najdejo ljudje, ki mi hočejo še to novo eksistenco ubiti.
* Za »Potisno« ne prevztu« urtduiSlvo no. bene odgovornosti,
Nesramna laž je, da imam jaz kako zvezo z Nemci ah da bi se pustil od kazin-ske gospode izrabljati. Da kazinsko društvo nikakor ne reflektira na mene, za to mojo trditev je najboljši dokaz, da društvo samo ni rekuriralo, ko je mene magistrat iz nezakonitih razlogov odklonih Društvo se ni nikoli zame potegovalo. Laž je, da bi moj pravni zastopnik odvetnik dr. Smole v spremstvu dr. Galle-t a pri vladi interveniral. Moj zastopnik in predsednik Kasine dr. Galle v svojem življenju še nikoli nista govorila in se osebno niti ne poznata. Ali vsaka laž je dobra, da se skuša mistificirati občinstvo, da imam zvezo z Nemci.
Kazino je pač zahtevalo od mene, da ne dam kavarni nobenega imena. Jaz se kot Slovenec tej zahtevi nisem uklonil, temveč zahteval, da slovenska kavarna nosi slovensko ime in jo tudi imenoval z ozirom na bližnji drevored »Zvezdo«.
Res jc, da mi Kazino ene dvoriščne sobe, kjer so bili prej uslužbenci nastanjeni, ni dalo v najem, češ, cla rabi to sobo za svoje bralno društvo. Zelo hvaležen bom Zadrugi, ako mi ona ali kaka druga mero^ajna oblast izposluje še to sobo.
Ta dejstva kažejo jasno, da so vse trditve v »Poslanem« namigavajoče na to, da sem jaz le nekaki slamoreznik kazino-fov, izm'5ljotine, ki so se porodile iz konkurenčne zavisti.
Jaz sem Kazini kakor drugi reflek-tantje stavil svoio oferto. Od večine reflek-tantov se pa razlikujem v tem, da nisem hodil okoli Nmcev, da nisem okoli njih beračil za kavarno. Dotični, ki najbolj proti meni ruje, se je delal pri Nemcih posebno ponižanega.
Višek nesramnosti je, da se mi sedaj zopet, in sicer v polni zavesti, da je to laž, očita, da sem verižnik. S tem orožjem se me je najprej napadalo. Izkazalo se je po svedočbah begunskega urada in policijskih poizvedbah, da je to očitanje brez podlage. Vzlic temu pogreva Zadrugo to očitanje v očividnem namenu, mi škodovati.
To »Poslano« sem napisal, da občinstvu pokažem, kako se proti meni nastopa. S tem je pa moia polemika z ZadrugOi za vedno končana. Na nadaljne napade ne bom več reagiral. Prepričan sem namreč, da se bo občinstvo s svojim obiskom samo uverilo, da je moja kavarna slovensko podjetje, da je kavarna v rokah zavednega in navdušenega Slovenca, da so vse nasprotne trditve lažnjive in da stremijo le za tem agitacijskem namenom, da se me iz konkurenčne zavisti in sebičnih osebnih namenov uniči in izpodrine.
Josip Ivančic,
kavarnar v Zvezdu
Gospod (duhovskega stanu), kateri je v ponedeljek 23. t. m. okrog poldne Pod Trančo kupil »gledališčne lasulje*, naj blagovoli naznaniti svoj naslov, ker se mu je pomotoma preveč zaračunalo. Štefan Strmoli, Ljubljana, Pod Trančo 1.
Kdo ve kaj o Matiji Jakša, ki je služil v Galiciji in je pisal zadnje pismo 3. avgusta 1915. Zadnji naslov je bil: k. k. Lir. Nr. 27. 7. Feldkomp. Feldpost 48. Kdor bi o njem kaj vedel, naj bi sporočil ženi Mariji Jakša, Sodinjavas 14, p. Semič.
Zglasi naj se pri Posredovalnem urada za begunce SHS v Ljubljani Terezija L.es-jak, vdova po pokojnem Alojziju Lesjak iz Grahovega cb Bači, politični okraj Tolmin, Ravno tako naj se zglase vse one osebe, stanujoče v Ljubljani, ki morda poznajo zgoraj imenovano, osebno pri Posredovalnem uradu.	i ,	*
Zasebno cčilišče Legat v Maribora.
Dne 1. aprila 1919 se prično novi tečaji za stenografijo (slovensko in nemško), strojepisje (slovensko in nemško), p r a v o p i s j e v zvezi s poslovnimi sestavki, računstvo v zvezi z enostavnim knjigovodstvom, lepoplsje, slovenščino in nemščino. V nadaljevalnem tečaju za slovenščino se bo učila gramatika ln korespondenca. Podrobna pojasnila v zasebnem učilišču Legat, Maribor, Viktringliofova ul. 17. I. n. Prospekti zastonj.
AprovSzadla.
a Iz seje mestnega aprovizacljsltega odseka z dne 25, marca je poročati: V zadnji seji se je poročalo, cla imamo krušne moke šc za teden dni. Zadnje dni je prišlo nepričakovano nekaj moke in imamo sedaj krušne moke za 12 dni na razpolago, Kruh se zato peče naprej.
Krušna moka se je zelo podražila. Do zadnjega je aprovizacijo stal 1 kg krušne moke 1 krono, dočim se zaračunava odslej za naprej moka po 2 kroni. Če nočemo, da bi imela aprovizacija občutno zgu-bo, se mora zvišati cena kruhu najmanj na 1 K 48 vin. za hleb. Aprovizdčni odsek sklene s poviškom cen počakati še teden dni, da se bo videla kakovost kruha, pečenega iz nove krušne moke. Vsekakor jc pa občinstvo lahko pripravljeno, da se bo moral povišek izvesti, če se razmere ne ore-okrenejo,
Če peki mislijo peči tak kruh kot zadnje dni, potem je bolj pametno, če se sploh peko kruha opusti. Kruh 6ploh ni užiten. Najboljši kruh je iz mestne pekari-je. Vse pekarije v Ljubljani dobe isto moko. Toliko manj je zato razumljiva razlika o kakovosti kruha pri posameznih pekih. V odseku se imenuje pek Gril, ki peče posebno 6lab kruh. Drugače ne more biti, da
nekateri peki z boljšo moko kupčujejo, dočim samo slabšo moko porabljajo za kruh. Proti vsem pekom, ki pečejo neopravičeno slab kruh, bo nastopil najostreje mestni magistrat. Posebna komisija iz članov aprovizačnega odseka bo pregledala
gekarije in primerjala kakovost kruha. !ogar bi se zalotilo, da se poslužuje nedopustnih manipulacij z moko, takoj izgubi
pravico do nadaijnega izvrševanja svoje obrti.
Za meso gredo cene še vedno kvišku,
Neprestanemu višanju cen je gotovo tudi to vzrok, da imajo vso kupčijo v rokah razni prekupci in špekulanti. To je preprečiti. Vlado se poživlja, da takoj brez odloga izda najostrejšo naredbo, ki zabranjuje in onemogočujc prekupcem vsako kupčijo z
živino. Klavno živino so upravičeni kupovati izključno lc mesarji, Uvesti se morajo potni listi.
a Sol. Obrtniki, ki še rabijo sol za pripravljanje živil, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici,
a UžigaliCe. Zavodi, ki šc niso dobili užigalic, naj sc takoj zglase v mestni posvetovalnici.
genski ovratnik, svilnat, nov, se je izgubil v ponedeljek 24. t. m. med »/a6.—6. uro pop. v pritličju Kollzeja do L nadstropja po srednjih stopnjicah. Vljudno se prosi onega, ki ga je pašel, da ga odda v Kolizeju vrata št. 100, L nadstr.	(2190,
Torbica se je 25. t. m. izgubila BveCer ob prihodu dolenjskega vlaka od kolodvora po Resljevl cesti ln Slomšk. ulici do Škofje ulice. V njej je bila zlata ženska ura. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v 2106) Škof ji ulici 7.
£g|j|,| 60 panjev Ima naprodaj Primož
Sontar v Kranja. Cena po do-
govoru.
7onil01/ Mladenič, 28 let star.
ge želi v svrho po-ročitve seznaniti z 20 28 let staro deklico s primernim premoženjem, vsaj do 4000 kron; ni izvzeta vdova z onim ali dvema otrokoma. Resne ponudbe s sliko, katere se resno tudi vrnejo poštno ležeče pod „Sreča-* št. 54, Krška vas pri Krškem, Do onjsko.
Senifna ponudba.
Poštena Slovenka, srednje starosti s 6000 K premoženja, se radi pomanjkanja priložnosti, tem potom želi seznaniti s poštenim gospodom, Id Ima penzljsko službo in nekoliko premoženja. Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo Slovenca pod šifro Srečna bodočnost.
kakor razna skleda, la tvice, kolainlbe, mo. dele, pomivalna skledo, lončke za cvet lica ter nasadne looce priporoča tvrdka Osvatd Dobelo, Ljubljana, MarUnova eesta 15.
KTOlilSld PODlOCllIK Janko,6Orehovlca
p. Medija—Izlake, Kranjsko.
m deklica za vse io domači
Cltllin 86 za graščino. Ponudbe jlUyQ pod »CC. 29« na upravo lista.
Klin VP kaJ 0 ALOJZIJU ERČULJ, ki
nuu lu se Je nahajal v ruskem ujetništvu, naj poroča njegovi ženi Tereziji Erčnlj, Zagorica St. 64, p. Videm — Dobrepoljo. — Zadnje njegovo pismo Je prišlo iz Cisto polje, Kazanska gu-bernija. Datirano je 15. IV. 1915. Povrnejo se vsi stroSki.
poštena, veSča slovenskega In nemškega br-zopisja, strojepisja, enostavnega knjigovodstva, želi službo premeniti. Cen), ponudbe pod praktična moč 2063 na upravo lista.
Kupujem cmPDfrnv IflC lelkov, hrustov OUllCnUV ICd in bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za los naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti parna žaga za državnim kolodvorom, LJubllana
naprodaj po
10 Oo 15 vagonov Krompirja
nizki ceni takoj. Brzojavna naročila tudi za dobavo raznega žita in moko sprejema trgovec Martin Sumer. Belo-var, hotel „TOMA".
zarezi stresna opeka sssm
Ljubljana, ČelenburBOva ulica 6.
Dicalnl Ctrni se kuPL Ponudbe pod rioUlUl JUUJ »stroj« na anončno eksp. AL Matellč, LJubljana.
Ženitna ponudba.
Gospodična čez 20 let stara, zelo priku-pljivc zunanjosti, z nekaj premoženja, se želi v svrho zakona seznaniti z boljšim značalnlm gospodom. Ponudbe pod »zlato srce« 2108 na upravništvo tega lista.
Naročaiie »Slovenca"!
ZflHVAlifl.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni In smrti najinega srčnoljubljenega, nepozabnega soproga in sina, gospoda
EjVIEftfKfl ŠTRICELtd-fl,
dimaiksipsk.g« mojstra
Izrekava vsem naflno nalsrčnejSo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujeva pevskemu društvu „S1atilc* ln .Ljubljanski zvon* za krasne žalostinke, vsem darovateljem lepega cvetja, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega pokojnika tako mnogoštevilno na njega zadnji poti.
Vsem tisočera zahvala!
aarljs StrlcelJ,
soproga.
Antonija Štricelj,
mati,
Mestni pogrebni zavod v LJubljani.
ZAHVALE.
Za vse dokaze Iskrenega sočutja povodom bolezni ln smrti našega srčnoljubljenega soproga in dobrega očeta, gospoda
IVANA ffiAHER-ja
ravnatelja Mestnega dekliškega llceja >
Izrekamo vsem naSo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo profesorskemu zboru mestnega dekliškega llceja, slovenskemu planinskemu društvu, gojenkam dekliškega llceja, zastopnikom deželne vlade, občinskega sveta in mestnega magistrata, za mnogoštevilno, čaščeče Spremstvo pri pogrebu iti preč. gospodu katehetu /. Mlakarju za nagrobni govor. Vsem tisočera zahvala!
V LJUBLJANI, dne 27. marca 1919
M«*tn! pogrebni »svod v LlublJinL
TJ 1117 Jlf Q Za prisrčne Izkaze ljubeznivega so-JUJTL&.JL V jra..Sufjnu Cutja, katere ste nama izkazali ob nenadni bridki izgubi ljubljene hčerke oziroma sestra
ANKE
Izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. - Zahvaljujeva se preC. duhovSčlnl, učiteljstva, šolski mladini, gasilnemu društvu in vsem, ki so se pogreb-« nega sprevoda udeležili. — Vsem skupaj ln vsakemu posebej najina prisrčna zahvala.
TRBOVLJE, dne 23. suSca 1919.
MIROSLAVA KAJTNA,
sestra.
FHANC KAJTNA,
oče.
Proda s« [|](]§0YiF Naslov Pova
dobro ohranjen pod šifro: „Ufllašon."
> uprava lista
Vnnjjl/ sklopljenec, rujav, 140 etn vi-liUlIJlA sok, 3 in pol leta star, uvožen se proda pri Ed. Suppanz, Prlstova.
Išče se
spretna strojepiska :- in stenografinja.
Zglasl naj sc v Zadružni centrali na Miklošičevi cesti štev. 8. 2061
Ose&a k oiroko.
Sprejme se takoj k malemu otroku popolnoma zanesljiva oseba. Ponudbe na gospo Frlci fllaravič, Zagreb, Kokov perlvoj 1, I. nad.	1950
Vojne zveze kranjskih kon-zumnih zavodov iu konzum-nih drnštev v Ljubljani
r. z. z o. z. ki bo
v ponedeljek 14. aprila
ob il. url dopoldne v zadružnih
prostorih Franca Jožefa cesta 5
v pon. 31. marca
kakor je bilo pomotoma objavljeno.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o delovanju zadruge.
2.	Poročilo računov.
o. Poročilo nadzorstva.
4.	Predlog za spremembo zadruge v družbo z omejeno zavezo za mirovne namene v smislu § 45. zadr. pravil.
5.	Volitev v načelstvo in nadzorstvo v smislu §§ 13. in 22. pravil, oziroma likvidacijskega odbora v smislu zadružnega zakona.
6.	Raznoterosti.
Načelstvo.
Sprejme se dobra
proti dobri plači. Naslov pove uprava „Slovenca" pod šifro: „Dobra kuharica 2119".
Išče se za takoj
S fe *
Prednost imajo, kateri se razumejo na cerKvena opravila. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Uprava l;ubljanskega pokopališča.	2115
v Ljubljani se oddasta takoj v najem. — Pojasnila daje pisarna odvetnika Or. Ivo Eenkov ča, Miklošičeva o. 6.
Proda so lep, rujav, napol dresiran poldrugo leto star
Kje, pove upravniStvo lista pod žL 2118 ako znamka.
Naprodaj je lepa domača
Išče službe v trgovini s Špecerijskim ali mešanim blaiiom Gre tudi na deželo. — Naslov povo uprava Slovenca pod štev. 21U5

faksa, beloglavka. Poizve se v Ljubljani. Poljanska cesta 55.
Svinjsko mast, slanino, suho meso,
ječmenovo kavo, praženl ječmen »la Knelpp ■ pošto ln železnico za državo SHS razpošilja '
JOVO GIGOVIČ
tvsialsa suhome«""!® rsb» In masti
Nova Gradiihe, Slavonija,
Pravo slavonsko slivovico in žganfs ^
v sodih in vagonih nudi JO V A GIGOVIČ
veležfjsoieSiuIia in irgovlnrs alkohoinili pijač in vina j
Nova Gratii&ka. }§i
Slavonija.	I ssj
sobaa kredenca dekorativni t?,;, vira, cm ara >:."< blano sa mska svoMIka za petrolej in plin, sobna svetilka, lestenec za plin, sve-tHka za plin, svatillia za kuhinjo na petrolej, peč za kuhanje s petrolejem, zaboj za kuhanja, »lUfao.sciarator za 30 I mleka, s.ekier>ica za vkuhavanlo sadja, sodček za v; no, železna noč za koles in premog (Ftillofen), suknenl čevlji, obšiti z usnjem, usnjeni Skoraj', doaolenice, rjorsUlcsvijl (gojsarce), vse štev. 42, vojaška bluza, Jahalno h!a'e, stara odeje, feoče, {Grmenje, staro žp. lezo, zaboj za planino, odejn za s-jdlo iz klobučevine, močno moško kolo brez pnevmatike z vso opremo, citio z no-lami, U(pl, oltv rl, ovratniki, man4ote. naprsmki, velik šal s čipkami, antičen, izvirna ruska, bogato vezena ženska srajca, ennke vrste uredpasnlU, 2 svečnika, empir, enak žirandolo.
Prodaja se vsako popoldne do 4. urg v Spodnji Šiški š:. 97, Vodnikova utica.
RnMčo rlo!f'a 20161 staro, želi stopiti DU jaC llBIt B, v Kako boljSo hišo ali zavod oziroma v kuhinjo, <la bi se naučila kuhati in pri tem pomagala prt kuhiniakih deliti. Gre tudi v Zagreb. Ponudbe na upravo „Stovenca-4 pod iDek e« 2101.
želi vstopiti v službo v Zagrebu h kakemu zakonskemu paru brez otrok. Pridna in poštena vajena vsakega dela. Zna tudi šivutl. Stara 22 let. Naslov pove uprava lista pod št. 2104.
Tvrdka Ant. KrispervL ubliani sprejme jO O C-5________
!
s prakso, zmožno popolnoma slovenske in nemške stenografije. Reflektuje se le nu prvovistno moč.
do 100.000 K, najrsje v Poljanskem ali Scntpeterskem okraju. Cenj. ponudbe pod Hiia 2112 na upravo .Slovenca.*
Za popravila
ur in zlatnine se priporoča
Valentin Kosmač
v nrar, Kadovljlca, Gorenjsko.
V nedeljo 30. t. :ti. pop. ob 2. url po
prihodu vlaka se bo prodajalo v pivovarni na Vr^inikit
železne peči, železni
sod!, zidna opeka, lesena baraka, več ve-lildli miz, pripravnih sa gostilno, in nekaj pohištva.
Kupujem
§ooe m vreče.
PEODilJilM razno galanterijsko in špecerijsko blago. Izvrstno letoš- «r -S s* in razna nje in lansko V d M U domača
žganja, rum, slivovko
m. EANT, Kranj.
20 lepih senčnatih
H k «
M
a
ima naprodaj Avgust Kepič, sodarskl mojster, Ljubljana.
rezan m nerezan les
od 20 barak. Ponudbe spreiemn JoŽei Lirakič, Polje pri Bohinjski Bistrici.
Posebno primeren za tovarniške delavcc je trdi
' rcnicfPGKi
»S puiiS o Iv mit

Qddaja na debelo in drobno trgovina z mešanim blagom - Kamnik, Šutna 18. -

11 vtlplPp
Publltvl
irna vedno po zmernih cenah naprodaj tvrdka MAKS EOBIČ,
v Središču na Južni železnici.

AlIOMIRISHI CVfETICl
iz života siromaška lsukrstova sv.Franje Asižanina. Upravo Izasla knjiga putia ljepote, zabave i istine onako baš kakav je bio i naš sv. Franjo. Zfto je ova knjiga imišla na veliki interes kod nas te evo doživila i treče izdanje. — Hrvati osječaju mir is duše Franjlne u njegovim slncima i zavoliili su Ih; jer je sudbina naša vezana s njihovoni. Ziito su se več i prije kitili ovim cviječima. — Izdula:,Narodna ltnjižara' Zagreb, Hlbujak 6. Cljeua K ilSO i poStarina 90 lil.
1in IPBSp
h M § Kal m>Mi\ ih*P^
so done, Mer js So y mm 'ovarne
^ Kffl. D S,SiJ&J!anS in siccr:
otroški št. 25-28 po K 27— ženski št. 3G-42 po K 35 — dekliški žt. 29-35 po K 2150 moški št, 40-48 po K 40 50
PrilTiS S] mM 031131.
loaletno, fino
dišeče
100 gram, komad I< 4-40, pri odjemu 10 Kom, 5°/0 pop. 20 „ IO«/, „
i
Prodaja ln razpošilja
Janko Stuplca
Ljubljana, Sodna ulica
^jeeBEBBB^iSSffiSISaSSaBSlS
S
nc velika, ali bolj
z vrtom, bližu Ljubljane, se takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod šitro
Vila,
Naznanim,
da delam zopet Z vsijlm, fzu(CK;~c
csobjecn ter se priporočam za obilen obisk cenjenim damam v mestu in na deželi. Cene sc izvejo lahko vnaprej.
MINKA KARO, damsko krojaštvo, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 58,
Iščem za takojšnji ali poznejši nastop veščega
tesarskega polirja
Flača po dogovoru.
Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova cHca Sit, 25.
Gospodarska pisarna
v
UubSfana,
Vi\M\im cesta 6. (V)s-a-?!s Hote! Union)
Bančna komisija, posojila, inkaso, trgov, informacije, financiranja, sanirania, trg. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, uprava premoženj, vtoria-vanje dolgov, izvedeniška mnenja, tulance, ccnitve.
Tel. 229. Uradnic 8- v=i. 3-5. Mm.b puitn.
MEŽNARJA
vernega, poštenega ln oženjenega išče župna cerkev na dežoli. Sprejmose tudi tak, ki ni še vajen temu poslu, le, da ima veselje za to. Doneski iz bire, zem-liišča in v denarju zagotavljajo j>o-stono preživljanje. Naslov povo uprava ,,Slovenca" pod št. 2080.
ti MM^ttf BSS Si i Muk« za dve dijakinji se otlda. LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 3-IL
Kupim 1—2 vagona lepega
ankmfi in Mim lesa
(rezane deske). Prodajalec dobi po želji v zameno koruzo, orožuto itd. Ponudbe prosim z najnižjo ceno na
JOSIP ŠPOLJAR, stolar (mizar)
Novska, Slaven ja.
železne, nove ali pa stare, Se dobro ohranjene in porabne, z notranjim premerom 35-45 mm in 280 metrov daljave, se kupijo. Ponuobe z navedbo cene naj se pošiljajo FRANU SfflOLEJ na Dovjem št. 5 na Gorenjskem.
M
se vrši dne 2. aprila 1919 na Sv. Petra cesti št. 2, II. nadstr.
Na razprodajo pridejo:
razne svetilke in podobe, 1 salon, garnitura, 1 omara sa knjige, 1 noti lovski škoruji in veliko tlru2ih predmetov.'
Kupci se vabijo.
za slaščičarno proti dobri plači in hrani. Kemeter, Sp. šiška 33.
Proda so lepa
obstoječa iz 10 kosov, vloženih s kovinskimi okraski (empir slog) za 5000 K. Kje, povo upravništvo »Slovenca" pod št. 2013.
se dobi pri BREEN2K a FEETSCM, trgovina s ie!eznino v LJubljani, Sv. Petra cesta Stev. 17. 51&9
Kupim za rejo 30—40
Ponudbe na Uprav1 teljstvo Kendovlb posestev, Bled.
S

Kleparske pomočnike
sprejme v trajno delo
K. Bocak, Tržič.
Slavno občinstvo se obvešča, da izvršuje dimnikarsko o&rfi umrlega g. Stricelja nemoteno naprej njegova vdova Marica ŠtriceHjj s poslovodjem.
Dela se bodo izvrševala točno in temeljito. Prosi se nadaljnje naklonjenosti. Marica štricelj, dimnik, vdova.
ton nemi
z električno lučjo in po možnosti lojenim vhodom išče višji državni uradnik. Ponudbe pod Solnčna lega na upravo lista.
Sprejme se
8 stanovanjem in hrano v hiši. Sprejme se tudi oženjen, kateri
bi imel stanovanje v hiši pri Ivanu Perdanu v Ljubljani.
>
Kupi so
tesmi m r^ia^i
(merMaratiJsii Srarcsi £or
deska in v vagonskiih množinah.
Ponudbe pod „Lesna trgovina"
na Anončno eksped. AS. i^.atelK, Jj Ljubljana, kcngrc-snl Srg 3. ij
S
i. I w 111,11» ..........<■ E
cisto novih, Se nerabljenih, popolnoma izgotovljenih za kozolec-dvojnik in 3 hrastovo vezi ima na prodaj
Andr. Slokar, Domžale,
l/J m
zamenjam za gnoj. Poizve se v DRAVLJAH št. 51
^Vi"*

I " 1
■■■■■■■■■■»■■■MBaaBnanai
kot Le Journal, Echo de Pariš, The Times itd., dalje ilustrovani tedniki: Illustration Graphic itd., tehniški tedniki kakor tudi inozemski modni časopisi se naročajo v
knjigarni
FtliSor|Hiiii,iif.irj2.
Zahtevajte cenik inozemskih časopisov.
Preda se malo rabljen
mmr	-m
iv
Poizve se v Pivovarni Mengeš.

ss va

od priprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni coni FRAN žltA-FAR, LJubljana, tt mska cesta 1B. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo.
j$# 03 %K
v ceJ?h vanooih oddaja po primarnih ee-nah transportna in premogovna tvrdka
F. & JJfoer, Liufeisana,
ŠeJenbnrcjova uitca št. 4.
gavBjji tovarne
^^TEn	a KO.
iz najfinej.Sevro, boks in lak ustala z usitiatimi podplati se dobe po dnevnih cennh. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplati po u 85"— za moške. K 73 — ?.» ženske v zalogi
LJUBLJANA, BREG.
fr.(>oročam:
žepne svetilke, baterije in
karbidne s?etiijke :■:
473
zdrobljen, fcnejšo vralo za sobne svetilke. ter različno gorives, nadalje
vsakovrstne vžigalnike
graua ein ptošOcatc, ter kamenčke l.dr
trgovina s šivalnimi stroji in koles) Ljubljana, Sodna ulica 7.
SS. 51. W
z jako fi

nim rezi-, lom, že brušena kar za ra-K 13-50.
bo. Cene K 6-25. K 9-- Zabtevaj'te veliki cenik z več nepro 1000 slikami, brezplačno. — - E. LUNA, Marlbir št. 75. =
na prodaj. Cepljene na riparia-portalis, različnih vrst I. in II. Cena po dogovoru. Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju.
S52<a se sa ža^oj spregan
za polnojarmenik. uprava „Slovenca"
- Naslov pove pod št. 2055.
odstrani prav najjlo dr. Flesch-« izvirno zakonito zajnmčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brel Hu-ba ne maie. Poskusni lonček 4 K., veliki lonček 6 K. porcija za rodbino 15 K.. ZaloiJa za Ljubljano in okolico) Lekcrna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marilin Irj} Pazit« na varstveno zn.mtio .Skabolctm«!
Proda se
skiopflkoe m kino
za Solo ali društvo. Naslov pri upravi lista pod St. 2062.
Primerno ftffl^ J ^ ^e
dična, Ul je coli dan zaposlena v trgovini. Ponudbo na ujiravo Slovenca pod A. B. 3J,
Št. 4295.
Mestna občina ljubljanska rabi za popravo asfaltnih hodnikov po mestu za to delo
Potrebne pripravo in materij al so na razpolago. Oglasiti se je v mestnem stavbnem uradu, Lin carjeva ulica št. 1 ob delavnikih od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. sušca 1919.
bele iti Ctno (rdeče), najboljše hrvaške in štajerske provenijcnce kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdko PENIČ, MOLLER in dr. Zagreb, Frankopanska ulics 12.---s
najnovejšega sestava, fino emajlirano, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za cono 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunnjska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana,
ako so s prebarvanjcin starih ln kemičnim čiščenjem zamazanih doseže Isto.
Najmodernejša barve, prihranek denarja,
Ilitra in točna izvršitev, — Prva ln največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in Bvetlo likanje perila.
a
Ig:
Tovarna: Poljanski nasip štev. 6, k. «iM-s)a '-aa u Podružnica: Šelenburgova ul. i.
PcSfcsa Karala sa Jočisa 8zErSa;c'o.
zanesljiv v bilanci, samostojen,
zmožeu Šefa v slučaju odsotnosti zastopati, se sprejme takoj. Za lesno industrijo in stavbarstvo klasificiram knjigovodje imajo prednost. Ponudbo: V. SCAGNETTl, stavbe- gl nik in tovarnar, Ljubljana.
Generalna reprezentanca za baterije, SarnScef ©SeMroteSuniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Fogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1.
n«3ciaaii!!!iii>0ii)ijsaii.iiiii:iciiiiaiis:aaiii4asti«iiaailll*ilii*liail a
priporoča najnovejše
m m
ter
v največji izberi.	S
PopracHs esS!eh!?i klobuka«?. Poprsclla slamnlhov. j
a
naaaacBBacaossaiiiagiiaaaiiassaiiaBaaBiiaii
vsako množino trdih, cepljenih, suhih ter polsuhih	V j
nadalje	vsakršne vrste in kako
hrastovih	vosti od 10 cm debelosti
doigostHn'pravega kOStail|eVega leSa
Ponudbe za franko vagon oddajne postaje z navedbo
časa dobave f HI/liTlijIM' trgovina je nasloviti na • ML/ifi illli, z Iesom
Ločlca, pošta Vransko pri Celju.
W SUKANEC
Ia. na lesenih kolutih po 400 yardov, št. 40—60, tucat K 72-—
'a- .	n n 5^0 „ 36 „ „ H0--
Ila. „	p „ „ 150 metrov „ 40—60 „ „40-—
Ia. „	kartonih „ 8 „ (karton 6 tuc.) „ 24 —
Ia. v klopčlčih, 48 kosov, 1 karton....... 20-—
Ia. „	„ 10 „ 1 „ plet bombaž, črn „ 30-—
Ia. v	„ 12 n 1 n volna za gatenjo, n 15'-
Dobavlja ln izvršuje naročila lo proti predplačilu
č. V. Pajdaš, aoentura za sukanec, dečekovčina, Hrt,
Počenši od 5 tucatov so pošilja v okovanih lesenih zabojčkih.
Udaia konzorcii »blovenca«-
Odgovorni urvduiki Joaip (joatiniai v Ljubliani.
Jugoslovana v tiskarna v LiublianL