St 45. V Gorici, v torek dne 6; faaja 1913. f6M;XMft Telefon št. 83. vVae sa narodi svobodo in napredek U Dr. K- Lavril. Urediiifttv« ..... se nahaja v Gosposki ulici Iti, 7 v Gorici v J, flAdafr W «>|ftO* se nahauv v Qo%oski ulici- s% 7 v I. nadstr. fiaJefO v Ooriški Tiskanji. -$» Naročnino, ir^bglase le plačati loco Gorica..>> Oglasi ii posiaoice se raču^ijo po Retit-vrctah, če tiskano l.-kgit-16" vin, 2-krat 14 yin„.3.Krat..i2 vin. vsaka;yr$ta. Vj&krat.po pogodbi. Večje čVke po prostoru* Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov. odklanjamo vsako odgovornost. a- Kaj hočemo ? . * ' H......•......... ". Skupno na delo na demokratični podlagi! Ta vsklik stno culi na občnem zboru Slovenskega političnega društva. Vemo, da politična organizacija, ki hoče uspevati, fki hoče prodreti v jedro ljudstva, rnora sloneti na čisti demokratični podlagi. Le taka organizacija je izraz ljudstva; kjer ni tako, tam odločuje par gospodov: generali ukažejo in Čete morajo ubogati. Znajo sicer včasih zaviti svojo voljo v ljudsko voljo na kakem zbobnanem csho-oX kjer par inštruirancev med zborovalci I dela ljudsko voljo in navaden pristaš !e * zakriči: tako je I in roko dvigne. V taki stranki ukazuje par njih. druga četa je brez volje in pravic v stranki. Če si pri-dene taka stranka pridevek »ljudska«, je to prava ironija. , Na demokratični podlagi je slonela doslel v deželi le socialriodemokratična stranka. Pa še v tej sili na površje kdo s svojo lastno voljo in besedo, tako da bi sodrugi le poslušali in pokimali. Napredna stranka se je bližala demokratizmu in si skušala osvojiti široke ljudske plasti. Če ni uspela, so bili tu razni uzroki. Med temi nemal uzrok: terorizem in sistematično ščuvanje in zaničevanje z nasprotne »ljudske« strani. Ali proč s spominom na te grde boje, glejmo novim časom naproti! Prepričani stno, da na terorizem zgrajena politična stavba, obdana od straha in trepeta, ne bo trajala večno. In duh, ki veje po socialni demokraciji, ni za naše ljudstvo. Naš goriški Slovenec potrebuje svoje prave ljudske demokratične politične organizacije, v kateri 'bo prostora za vse plasti našega ljudstva. V deželi je bilo vedm) in je ljudi, ki nočejo pripadati nobeni stranki. »Liberalec« ni hotel biti, klerikalec ne. socialni demokrat ne. Mnogo prav razsodnih ijuai med ljudstvom, inte-ligentov p:> deželi in v -mestu je bilo, ki so ob vsaki priliki radi pokazali nazaj na dobo pred 1899. in ki so se ozrli radi proti Trstu. B'li pa so tu tudi prav zvesti pristaši napredne stranke, no reorganizaciji te pa se je dvignil kmet v Goriški okolici in kar čez noč smo imeli tu kmečko stranko. Klerikalna stranka, ki si je končno na-. dela ime S.. L.. S., se je ves čas hrupila,-da je ona prejšnjo dobo pred razkolom nadaljujoča stranka, dasi to ni bilo res. Ali za voditeljem jih je šlo mnogo in vstrajalo, dasi niso bili nikdar in niso klerikalci. Vse to so pojavi nezdravih političnih razmer v deželi. Mi pa hočemo iz teh razmer ven in sicer s Slovenskim političnim društvom demokratične podlage. Kdor je član društva, je član, ki ima pravico: udeleževati se društvenih shodov in zborovanj, govoriti na zborih, staviti, vprašanja in predloge, glasovati, voliti, voljen biti. Član je jednak članu. Občni zbor in odbor ssklppata z nadpolovično večino glasov; pri jednakosti glasov odloča gias predsedujočega; volitve se vršijo z listki, če ni ugovora, z vsklikom; pri enakosti glasov odloči žreb. Občni zbori Slovenskega političnega društva morejo biti pravi ljudski parlament, kjer se morejo čuti vse itežnje našega ljudstva, kjer odloča ghs ljudstva, kjer pride do prave veljave volja ljudstva. Ne morda par doktorjev v Ooriei, ampak ljudstvo odloča, člani društva govorijo in sklepajo. In kar sklenejo, se izvrši. To je demokratično v pravem pomenu besede. Upoštevamo, da živimo v težkih časih, ali -Če hočemo, otresti se težkih časov, moramo pač delati pridno politično in gospodarsko. S samim tarnanjem in odmikanjem, s strahopetstvom in prazno obzirnostjo ne pridemo nikamor. Tu smo za »"Joto, dobro narodno, politično, gospodarsko, socialno delo; stremimo za ustvaritvijo velike politične organizacije na strogo demokratični podlagi. Nič ne de. če ni prvi dan ogromnega števila priglašencev; potrebujemo pač podrobnega dela, dela od moža do .moža, pr:-tem že naraste število pristašev. Kako pa raste socialnodemokratična stranka in se utrjuje? S podrobnim'delom, z delom od moža do moža. Zato pa velevajo naša pravila, da ima vsak društvenik poleg drugih dolžnosti v glavnem dolžnost: pospeševati in podpirati po svoji moči društveni namen in ravnati se po zborovih in odborovih sklepih. Kdor se čuti droštve-nrka, bo tudi delaj, ker ve, da je v stranki; ravnopFa%ven Llau in ke?r, /bo čutil -demokratično delovanje v društvu. Stranka iz ljudstva za ljudstvo ima nastati.na Goriškem potom Slovenskega političnega društva. Češki nap. J. S. Macfaar. Prevel Arnošt Brilej. I. Sedel sem v krčmi. Nalašč ne pravim tako-le: Sedel sem v krčmi.. Nalašč ne pravim *v gostilni«, ker je beseda »krčma« v našem jeziku edini primerni izraz za veliko, obokano izbo, kjer poseda večer za večerom na priprostih. iz trsja pletenih sedežih krog štirioglatib miz v gostem to-bakovem dimu in glušečem trušču vse polno gostov. Ta .krčma, ki je v Pragi na zelo dobrem glasu, je bila nekoč hlev za konje. Stoji na dvorišču in, da prideš do nje, moraš iti po stopnicah navzdol. Človek se nehote spomni na neko značilno lastnost v značaju Pražana, o kateri sem nekoč nekje fiUal. Take izbe, polne dima in hrupa, take obokane, zakajene strope, pri-prosto. pobeljene stene, brez slik in zrcal imamo silno radi. V njih se počutimo dobro, tu smo nemoteni v svoji udobnosti. Sijajne dvorane's poslikanimi stenami in Kolesarska dirka. V nedeljo se je vršila napovedana •kolesarska dirka »okoli Goriškega Krasa«. Proga. Načrt proge za dirko je bil ta: Začetek dirke pri Soškem mostu pri Pod-gori na cesti v Ločnik, Žlorenc pri Maši, Krmin, Medeja, Versa, Romans, Zagraj,. Ronki, Tržič, Devin, Nabrežina, Prosek, Opčine, Sežana, Storje, Senožeče, Raz-' drto, Vipava, Ajdovščina, Selo, Šcmpas, Gorica. Dolgost proge 140 km. Določen čas za vožnjo: odhod točno ob 10. uri dopoldne; prcračuujen prihod v Gorico pr-' vili dirkačev ob 3.10 popoldne.. Dirkači. Priglašenih je bilo 47 dirkačev. Imena, kakor so bila na programu, glasijo: Anton Smolnik, Gradec, »Ausdauer«, 13. Ftoffinlongo, Mario Bianchi, Avgust Straus, J ust Sker.l iz Trsta, »Societa Olim-pia«, Alojzij Wacha z Dunaja, Adolf Kof-ler iz Gradca, Zorko Šiškovič, Marij Luin, N. Bolčtč, iz Trsta »Balkan«, G. Vittori, Pr. Pironi, A. Batistella, A. Freschi, iz Ro-mansa, A. Bernhard, Trumau, »Lcrehen«, Avg. Tominc. Trst, »Balkan«, R. Kram-mer, E. SUberbauer, R. Jellinek, K. Laub-heimer, R. Eschelmiiller, »D'Wiedner Radler« z Dunaja, Josip Benko, Zapuže, »Gorica«. A. Srebrnič in .los. Macarol iz Solkana, R. Devetak in R. Frančeškin iz Vrtojbe, J os. Zilker, K. Kittei z Dunaja, Fran Ogrin iz Ljubljane, N. Rocco iz Gorice, Salinbeni iz Viška, G. Colla iz Trsta. Di.kali so tudi vojaki: .!. Bawiek, Fr. Gregi. E. Dušinski, R. Rammer, J. Kuharic. R. Stern, Fr. Derler, J. Jenaček, Fr. Orel, vsi od 20. lovskega bataljona; Fr. stropi, blestečimi lestenci in zrcali, s poli-zanimi natakarji v frakih, s servietami pod pazduho in suženjskim smehljajem na ustnicah nas tesne in odbijajo. Toda, pardon, razpredel sem skoro celo poglavje o misli, ki ne spada v našo povest in ki ko-nečno, kakor sem že omenil, prvotno niti ni moja. Družba, ki dan na dan prihaja v to krčmo, je dekaj pestra. Uradniki, profesorji, obrtniki, dijaki, stavbeniki, in bog-ve, koliko drugih pokiicov je tu se vsaki dan zastopanih. Tu izgine vsak razloček stanov in izobrazibe — to je slika gostilniške republike, kjer so si vsi enaki; snidejo se pri mizi, govore skupaj o čemerkoli, izpijejo svoje pivo in si stisnejo roke, ko se razhajajo. Prihodnji dan se snidejo že kot znanci, prisedejo drug k drugemu, in gostilniško prijateljstvo je sklenjeno. Sedel sem pri mizi v kotu, odkoder sem popolnoma pregledal izbo. Pri sosednji mizi so igrali karte. Meni nasprot' je sedel starejši gospod, kakih šestdeset let star, modrih oči, belih brk in osivelih las. Pogled teh modrih oči je bil miren, skoro dobrodušen. Okrog ustnic je imel gube, ki"so dajale njegovemu obličju smehljajoč . izraz. Bila je to ena onih krasnih in milih Kaulfersch 24 1. bat.; Job: BSolčab 39, i. bat.; lajtnant A. Tdkeš i-1. km bati in-R. Braun istega lov, bat. Vodstvo dirke, ¦ ! *S| Jurija. Načelnik inadporočnik "Karol Chri-stran, poveljnik .kolesarske stotnije lovskega bat. št. 20. — Krmin. — Namestnik: prof. Adolf Schaup. — Zapisnikar in šte-vilkar: Rudolf Drufcvka.•«i- Časomerec: Aleksander Ambražič. -^ Radler« Wien) v urah 5.12'42"; Em. Ivan Silberbauer (»D'Wiedner Radler« Wien) v urah 5.14'4"; Fran-jo tKaulfersch (vojak) v urah starševskih glav, ki človeka neodoljivo vabijo k sebi. Od časa do časa so hodili različni ljudje od mize do mize. Ženske, starci' s sladkarijami, prestami, drobno garnituro in milom, dečki z užigalicami in ustniki — čudovite človeške eksistence, ki stavijo Človeku uganko, kako da je mogoče živeti od tega zaslužka, so prihajale k vsaki mizi in vsakemu posamezniku ponujale svojo robo. Toda skoro povsodi jih je odpodii oduren pogled ali migljaj iz roko, le tuin^ tam je kdo kaj iz»bral in kupil. Stari gospod je podaril vsakemu dečku in vsaki redkvičarki po krajcarju, ne da bi kaj vzel od njih; pri tem jim je gledal pozorno v oči in, ko so odhajali, se je nasmehni! in zrJ za njimi. Nato je okre-nil glavo in gledal, spuščajoč bele oblačke dima iz drage smodike, jednemu izmed igralcev v karte ter glasno izražal svoje veselje nad vsako posrečeno partijo. Igralec je govoril z njim zelo spoštJjivo in ga naziva! »gospod svetnik« ter je ta ogo-vor vpletel v vsak stavek. Od časa do časa je bilo slišati v sobi zategnjeno hreščanje in ropotanje. Malo dekletce je hodilo okoli in ponujalo v nakup ono bedastočo, ki jo slišimo v ceJifo tucatih vreščati in ropotati pri veselicah praškega ljudstva na nuseisski toki in v Bubenoi ter na vseh vsakoletnih semnjih po k-metih. To je majhen boben, na enem koncu od-pft, na drugem, pokrit •% modnim papirjem ali .kožico, iki se vrti na vrvici krog palice, - Dekletce se je ustavilo pri »naši mizi. Zaropotalo mi je s svojo igračo -tik mimo ušes in stalo poleg mene, izroč nepremično v. moje oči. Pogledal sem ji. v obra^ in nenavaden občutek me je,obšel. Imela je temne, samozavestne oči, katerih izraz je kazal skoro premalo sramu ter spominjali na neke pojave v poJsvetu ~ take 'Oči človek le redkokdaj najde pri desetletnih o> •rokih, vedno pa presenečen o&štreni nad njimi. Tudi obličje te deklice ni imelo, onega, rekel bi, nerazvitega izraza otrok, njene staropti,. to glavo ibi človek Jahko smatral za gJavo osemriajstletne devojke.. Njena polt je bila kot^kord pri vseh otrokih bede v Pragi, nenaravno, porufneriela^ lase je imela kostanjeve,, po .sredi raz$ešane, na glavi pisano ruto. Bila je 'bosa.,njeno krilce in.jopfič sta (bila iz priproste, kričave komtehine, -mestoma že.rafjtfgana; v roki je nosiJa prazno košarico. . ; (Pride Še.) \5A$V? MgtfsbS^auss (»Olismpia« Trst) %WztimmU^™Z (Trst) v urah ^t^^i^^Bm&i^^dMiškv' (vojak) te i bil' (diskvalificiraj^diikršitve pravil, ker • je skrajšal cesto Medea-; ŠiškovIČ (»Balkan«) ! Trst vidrah S^r^V.Fbrijan Derler (vo-:; jak) v trah 5.^2*15";" Josip Benko (»Oori-' 'ca56'42"; Josjp Jenatschek ^ (vojakV v iiirah 6.1'2"; Jakop Golla (Trst) : v urah 6.7*41^; Vajentirri (Trst) v urah ¦ 6.7'46";-Jafeoip Vittori ;(Roinans) v. urah r 6;10'3"; Jakop Kuharic (vojak) v urah ¦'i 6^24"; Marij Luin.,(wBaikan« Trst) v ! urah '6.24; skupaj 20 dirkačev. ftaitair^tu, progi in na cilju obralo se je okoli 10 lasoč -ljudstva. Med njimi smo . opazili najvišja aristataMio, generaliteto in druge vojaške m civilne dostojanstven nike. Meddnsgfcni so bili tudi navzoči go- ^sfob^tHigadir Sootri, c. iin kr. poltoovmik 47. peŠpolka gospod Meyer ter zastopnik voj-'¦ ne" ga rriinisterstva .č.1 kr. stotnik Brunner. Cesta je bila slaba, ker je prejšnji dan deževalo in odOpčin do Ajdovščine posuta. Od Sežane do Ajdovščine je deže-vailo, kar je diaflcače kolikor toliko oviralo. : Kljub temu prišli so prvi v primernem času ha cilj. Od priglašenih 47 dirkačev odzvalo se jih je 41. Odhod in orihod vršil se ¦je v najlepšem Tedu. Enaka dirka v tolikem obsegu kakor je bila nedeljska, se sploh na Goriškem še ni vršila. Samo že- ' leti bi bilo, da bi bilo pri drugi dirki • ljudstvo v nekaterih 'krajih proti dirkačem - bolj uljudno in prijazno; v nekaterih krajih srno opazili, da ni bilo tako kljub vo- ¦ jaškemu cestnemu nadzorstvu, 'ki je bilo ob celi ..progi nastavljeno. Jurija je Dokončanem pregledu napovednih listov ob 7 uri zvečer v restavraciji Hilmteich raz-deiila'darila. Posebej moramo izreči zahvalo gosp, c. i. kr. nadporočniku Karol Chri- • stian-u kot voditelju te velike dirke; načelniku vodstva gospodu profesorju Adolf Schaup-u, gosp. zapisnikarju in števitkar-ju Rudolf Rrufovtki, časomercu gosp. Alek-siju Ambrožiču, štarterju gosp. Josip Ker-ševani-ju, prožnemu kontrolorju gosp. Josip KuštrirMi, kontrolorju plomb gosp. c. i. kr. poročniku Jakupec-u, prožnim .mo-tocMistonrgosp. Alojzij Šinigoj-u in Josip Ivančiču; nadalje prožni leteči kontroli . :visokorodnermt gospodu Iv. grofu Attemsu c. i...kr. poročniku i. s., prožnim motornim poročevalcem gosp. Milanu Dekleva in . Alojzij. Dru-fovka; nadalje gospodom načelnikom javnih in tajnih kontrol; gospodu c. i. kr. polkovnemu zdravniku gosp. dr. Oskarju Kohlfiirstu, kateri se je sploh .-za vso, dirko jako mteresiral; gospodu na- ., čelniku vkoarfcrol c, i kr. stotniku Adolf Jeršinovicu; nadalje gospodu c. i. kr. stotniku Stohanslu, kateri je prišel pravočasno s svojim avtomobilom nn se sploh za Vso dirko jako .zanimal. Zahvaljujemo se sploh vsepi gospodom članom načelstva za njih požrtvovalni trud. Veselica s plesom po razdelitvi rtstril se je zvečer vkljub slabemu vremenu iz-borno vršila. Kakor se razvidi, se je dirka in veselica v vsakem oziru sijajno obnesla. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini. Kralj Nikita se je udal Ekspedicija v Albanijo. Izjemno stanje. . Dne 3. t. m. je bilo razglašeno nad Bosno iiš Hercegovino, i z j e m >n o s t a n -ie/povsodi so toile nabite odredbe, tičoče se suspendiranja nekaterih določb dežel statute in odredbe, s katerimi se določajo J* izjetnrie;'določbe. Te odredbe,olbsegajo; 1. '• Prepiše'*' iitesmtfoče priglasltveno dolžnost; tii" dolžnost imeti ,.izkaznice. 2. *' Proftb potovanje. 3. Utesnitev društvene-|^sga iborovaJnega prava. 4. Utesnitve pri . prodaji in posesti orožja. 5. Začasno podganje civilnih oseh pod vojaško pravo-sodstetj. 6. Poostritev nekaterih določb •kazensko - pravdnega -reda tu tiskovnega zakona. 8. Utesnitev m nadzorstvo nad brzojavnim in telefonictiim prometom. 9, Omejitev in preprečitev zlorabe gotobov-pismonol Razglaišalo se je, da se proglasi, te-» jemno stanje, tudi nad Dalmacijo, ali to se za enkrat še ni zgodilo. — Vlada pravi, da je bil tak korak v »Bosni in Hercegovini potreben, d a 5 e t o v a r n o s t * n u k-r ep z a slučaj v o j n e, V Bosni In Hercegovini pa so razpuščena zajedno s proglasitvijo izjemnega stanja tudi razna društva; premoženje društev, spisi, knjt-ge,. vse to je konfiscirano. Nikita se ie udal. Konečno vendar! Tako sto' vsfclHčnU; na Dunaj«, ko so izvedeli, da se je črnogorski kralj Nakita udal glede" Skadra, in pristavili so zraven uajbrže Se*pair ne preveč laskavih besed na naslov Nikite. -- Kralj je poslal angleškemu zunanjemu ministru siru Qreyu pismo, v katerem izjavlja: »Moja vlada Je v zadnji noti dne 30. aprila natančno navedla razloge, zakaj je, tako odločno vstrajala na stališču, da mora ostati Skader v črnogorskih rokah. Kj temu je bila po principu' pravičnosti fudi opravičena. Še enkrat naznanim narodu svojo po zgodovini in osvojitvi posvečeno pravico. Moje dostojanstvo in dostojanstvo! mojega naroda mi ne dovoljujeta, da bi se vdal kaki izolirani akciji. Vsled tega izročam usodo Skadra v roke velesil«. Na Dunaju se je pred 'to izjavo odločno zahtevalo to-le: 1. Črnagora naj brezpogojno izroči Skader. 2. Črnogorska armada naj nemudoma zapusti mesto. 3. Vprašanja o teritorijalnih kompenzacijah se ne smejo obnoviti. Kar se tiče albanskega vprašanja, so; izjavili, dunajski uradni krogi, da sklep' kralja Nikole ne .more iraičesair spremeniti, na stališču Avstriie in Italije v albanski' krizi. Avstrija in Italija sta sle;koprej pripravljeni 'z voja&ko silo napraviti rmr in red v Albaniji, ker se zdi, da hočeio gotovi krogi napraviti iz A*.banije nekako ognjišče za vsemogoče intrige proti Avstriji. Kralj Nikita se je udal. kor vidi, da daljni odpor bi bil hrezuispešen, da, lahko katastrofalen za Črnosoiro. Tako se sodi, mogoče pa je z«dej tudi kak nov dogovor' z Esadpašo, ki igospoklari v *A>R>ani5i: Sr-' bija ponuja haie neke teritoriatlne kbmpen-zaoiie, Ruigarija je trudna — AvštrH&ih Itatiia pa sta Dripravljeni tatrenotek^od-Doslati svoie čete v Albanijo in jo- »paci^ fic;mH« in vzeti Skader. .;.. • Črnogorski ministerski svet je sklenil, da Črnagora ne sme odnehati v Ska-drskeni vDrašanlu, tudi ne v slučaju vojnega konflikta. Kralj Nikita le to stališče odklonil in črnogorski kabinet je takoj demfcioniral. Na 'kralja Nikito so po raznih poročilih uolivali največ nasveti tripelentente, Češ. da dobi črnagora teritorialne in finančne kompenzacije. V očigled tem okoliščinam se je kralj Nikola odločil sklicati izredno sejo kronskega sveta, na katera je po dolgi in viharni debati padla odločitev. Velesile bodo seda] razpravljale o kompenzacijah Črmgori, 'katere ie obljubila tripelententa. Kompenzacije bodo finančnega in teritorijalnega značaja. Avstrija je iza enkrat še vedno proti vsakim kompenzacijami, a upati je, da pride tudi tozadevno do sporazuma. , '¦¦ Skaider prevzame sedaj mednarodni vojaški detašma, ki odide v kratkem na lice mesta. V Belemgradu je vest, da se je 'kralj Nikola uklonil zahtevam velesil, vzbudila veliko veselje. Splošno prevladuje prepričanje, da je .ravnal kralj Nikofti nele v interesu svoje države; ampak tudi ctfte-ga srhskega naroda. Balkanska ;ikriž'5' je sedaj, V kolikor je prizadeta Evropa;''rešena in sedaj pnide na vrsto sklenitev miru in razdelitev novoosvojenega turškega ozemlja. Angleški "ministerski predsednik As-auith je v seji poslanske zbornice izjavil; Ravnokar sem prejel obvestilo, da je kra,lj Nikoila sk.le.nir dati Sikader velesilam. To so zslo razveseljive vesti in treba je kralju Nikoli v interesu njegove drža ve in med na -rodnega miiru čestitati k temu sklepu. PosIaniSka reunija. London 5. Veleposlaniška reunija se je sestala ob -treh .popoldne k seji. Seja je trajala do 5.30 popoldne, nakar ie bila od-godena do četrtka. Ob 6. zvečer je dobil poročevalec Reuterjevega urada sledeče uradno poročilo angleškega zunanjega .ministarstva:. »Sklep kralja Nlkole, izročiti Skader velesilam, vzbuja veliko zadovoljstvo. Velesile se bodo sedaj le se pogajale glede odredb, ki so potrebne za Skader.« Ekspedicija v Albanijo? Avstrija in Italija sta pripravljeni. Pravi se, da Avstrija bi poslala okoli 50.000 mož, Italija okoli 40.000, da »u m i-rita« Albanijo. Čuje «e po tem, kako ste si razdelili interesne sfere v Albaniji Avstrija in Italija, da gledč Albanije ni ni-kakih novih pogodeb med obema državama. Z italijanske "strani -se povdarja, da kar se tiče notranjega reda v Albaniji, treba napraviti red! Albanijo s o v e 1 e s i 1 e' u s't v a-ri 1 e kot državo in treba bi bilo, d a n a p r a v i j o vs e v e 1 e s i 1 c skupno tam red, kakor se je to zredilo na Kitajskem in n?i Kreti. * V dunajskih vojaških krogih so b\W še te' dni mnenja, d a s r b s k e- č e t' e ž e v sredo zapustijo do zadnjega moža Dr a č, nakar bi se začele avstrijske in italijanske čete. izkrca vati v Sv. Ivanu Me do v i, Draču in V a Ion i. v Kaj pa išče pravzaprav Italija? Italija hoče zasesti Valono, Santi Ouaranto ra Drač. S tem pa :je stopila Italija v direktno nasprotstvo z Avstro-Ogrsko in od tod izvira tudi zavlačevanje cele zadeve, kajti če bi imela Italija v svojih rokah vse te albanske pokrajine, bi lahko zaprla Avstrijo v Jadranskem morju. Otrantska ožina bi bila potem popolnoma v rokah Italije. Od rta Lirtguette na albanski strani pa do Otranta v Italiji je namreč komaj 80 km ter se da ta morska ožina prav lahko zapreti. Valonski zaMv bi igral z otokom. Saseno pri tem veliko vlogo, pa tudi Drač ,ki leži samo kakih 100 km bolj proti severu, bi tvoril nevarno izpopolnitev operacijske ibaze. V Avstriji plavajo odločujoči krogi sedaj med »ali bi?« in »ali ne bi?« Etii krogi hočejo ek&pedicijo v, Albanijo na vsak način, drugi pravijo, da je vprašanje ekspedioije v Albanijo sedaj Ibre^predme-. tno in neaktualno. N i k it a i ž p r a z -n u je Sk a d e r, p E s a dpa š i f n D ž a-vid paši pase čuje, da sta pripravljena mirovati, oziroma s četami odi t i iz Albanije. Zraven treba upoštevati, da je Esad paša bogat Albanec, ki ima velikanska posestva v Albaniji; vse to bi utegnil še izgubiti, a«o bi se ne pokoril velesilam. Potem pa res \ ne bo več pravih povodov zaekspedicijo v Albanijo. Z avstrijske strani še toliko manj, ker bi se Ie Italija okoristila s svojo ekspedicijo, Valona jej diši, V a iona, ki je ključ Jadranskega morja. Ako obstoji res nova pogodba I med Avstrijo in Italijo gledč Albanije, potem se je Avstrija odpovedala za vedno južni Albaniji in. Italija le dobi kedaj Va- ' iono! Odtod pa nova vojna nevarnost!! Tripelententa hoče mednarodno intervencijo v Albaniji. Tako je predlagal ' francoski poslanik Carmbon v Londonu. . V Parizu so mnenja, da se udasta Avstrija in Italija za skupno intervencijo vseh šestih velesil v Albaniji. Seja poslanikov v Londonu jih dvte)r"itastoptfc Kdor je videl vse tri nastope, mora reči, da dijaška telovadba od stopnje do stopnje napreduje. Telovadci obvladujejo svoje moči, vaje na orodju in proste vaje odgo- . varjajo njihovim. močem 'popolnoma, in vse vaje, težke in komplicirane izvajajo dijaki-telovaidci z lahkoto. Celi dolgi in težki sipored se je. zy*ŠiUa,k.o discipMni-. rano, da ne -bi mogel tudi. najhujši kritik-' strokovnjak ničesar grajati. Proste vaje članstva, naraščaja n vaditeljskega $>ora so. naravnost očarale. Ni bilo videti na-'pr-čnega giba terrrinaitj pa lenega,/¦kakor 1 se to večkrat opaža drugod. O naraščaju 'pa glede prostih vaj ne moreni drugega •' reč!, kakor da jih imenujem 'junake-streke, ker odmor so s palicami po vsaki končani vaji izvedli tako krasno, da .s^J^.vsak ;-nehote vprašal, aH je sploh nekaK.;in,se'ne more reči, da se je tojopazllo .'ravno radi tega, ker je telovadba ns kro*--gih najtežja in rabi največ moči. Vrhunec-.'učinka je ipa bila skupina na bradlji, šes: -'Moj-na rokah, izvedenih'-po vzorni vrsti. *I'aka slika je naravnost impozantna. < — , Dijaški telovadni nastop zalsluži priznanje vsestransko in vredno je podpirati telesno vzgojo naše inteligentne mladine, ako se v-:di tako krasne vspehe. Vi, ki ste videli nastop, delujte pri prijateljih in znancih na to, da se bode zanimanje in podpiranje telovadbe v Slovencih množilo, ne pa narobe. — I. Čitalnica na Blar^ah. — Na binkoštni pondeljck priredi Čitalnica svojo prvo veselico. Mlado je to društvo in rabi vse stranske pomoči od vseh Slovencev v Gorici in okolici. Do sedaj šteje 150 članov in ne more zadostiti v pOlni meri svoji nalogi, ker mu prirnankuje denarja, s kaierim bi zamoglo nahitrem vstvariti .le-pcrknjižnico ;n se preskrbeti s potrebnimi časopisi. Vse to pa mora doseči in zato vabi vse Slovence v Gorici in okolici na prvo prireditev. Pri *Fonu« na Solkansk5 cesti, ki je vsakomur znan, vihra slovenska zastava in naznanja, da se bo vršila veselica tam. Vspored je lep in kar je posebno razveseljivo je. da nastoprjo z raznimi pevskJmi točkami tudi okoličanska pevska društva, tako da bo res veselje poslušati slovensko pesem tolikih društev: To bo prava tekma m vspodbuja drugim TJriištvettl, katerih pevski zbori vspe. Poleg-pevskih* iofck se bo igrala tudi igra »Eno uro doktor* ki mora pripraviti do srčnega smeha vsakega že tako čmernega in ne-votjnega možakarja. Godbene točke, muzej, šaljiva pošta ples i. t. d. vse je na vsporedu in vsakdo ho imel dovolj razvedrila in zabave. Na binkoštni pondeljek torej vsi k »Fonu* na Solkanski cesti. — Po § 305. k. z. — izročali smo v soboto, da je bil delavec Hafner s Kranjskega obsojen na 14 dni zapora, ker je baje zaklical v Šlovreneu ob Moši med Fmj lani: Zivio Srbija! Zivio Črnagora. Ha/ ner je bil v zaporu od 7. aprila, torej je onih 14 dni že prestal. Priče so ibile-štiri, sami Furlani, ki ne, znajo nič slovensko. Hafner je odločno zanikal -to* česar je bil obtožen; rekel je, da če je sploh kaj go-voril» te priče ne vedo nič, ker ne znajo drugo kot fturlansko. Kakor -smo že poro- ročnika Riharda Dimmel in postajenačel nika Ernsta Endl svoto nad 200 in' pod 2000 K. Pravil je, da'ima 120 načrtov italijanskih utrdeb-velike važnosti. • Dimmel mu je dail 70 K, Endilu pa 'je Bujatti odnesel britev. Bujatti je obsojen na 3 mesece težke ječe s posti in ko prestane kazen, ga pošljejo v Italijo. Tri mesece bo lahko premišljeval, kako se imu.je slabo obnesla, v Avstriji špekulacija s .»išpijonstvom«. Cepljenje koz. — 8. t. m. se bo vršilo cepljenje koz v Gorici v otroškem vrtcu; v ulici Cordaiuoli; 9. maja v šoli Podtur-' nom. Revizija se izvrši v istih lokalih po S dneh. Samomor vojaka. — Ustrelil se. je v Panovcu korporal tukajšnjega 47. pešpol-ka Alojzij Rankovec. Našli so truplo v Pa-novcu v soboto. Šestnajsta kompanija, pri kateri je služil, mu je položila na krsto venec z napisom: Zadnji pozdrav — 16. kompanija. Pri pogrebu ni bilo ne duhovnika ne vojaške godbe. Saimo vojaki 16. kompanije in štirje častniki so šli za krsto. Železničar ponesrečil. — V nedeljo zvečer je 42~Ietni železniški uslužbenec na južnem kolodvora Fran Komel prižigal luči na nedeljskem vlaku. Ko je Šel tako po strehi voza, je padel s strehe, na. tla tor obležal v nezavesti. Prvo pomoč mu je dal dr. Pitamic, potem so Kamela, ki ima zlomljeni dve rebri iin je dobil še druge poškodbe, prenesli v bolnišnico. Blciklist prevrnil 17-Ietno dekle. — Po poti v Poidgoro se je zaletel neki biciklist v 17-letno Margarito Mikluš in jo podrl na tla. Dekle je poškodovano, .na čelu ,in nosu. Prepeljali so jo v Gorico k dr. VVeinlechnerju, ki jej je dal potrebno zdravniško pomoč. Društvo za podporo izpuščenih kaz-nencev in njihovih nedolžnih rodbin v naiši deželi je imelo v soboto svoj redni letni občni zbor. Društvo je preskrbelo v letu 1910. delo 10 osebam, v letu 1911 osebam 9, v letu 1912 pa 8. Podpore ;je dobivalo 11, 16, oziroma 20 oseb. Obleke in orodje za delo se je dalo 7, 10, oziroma 6 osebam. Skupno premoženje društva v letu 1912. je znašalo K 15442.80; v tem je obseženo poslopje v Poljski ulici. Predsednikom je izvoljen odvetnik. dr. Vinci, podpredsednikom šolski svetnik F. Simcig, .ekonom -I. Ferrario, tajnik' I. državni pravdnik Jeglič, blagajnik deželni rač. revident M-ungerli; v odboru je še 18 gospodov. Central-Bio. '-— Zanimanje za film Kristusovo življenje je jako veliko in ljudje si nakupujejo vstopnice za 10; t. rn. Sodeč po uspehih, ki je ime] ta film drugod, se nam obeta nekaj krasnega. V kratkem se bo predvaja! film o dirki, ki se je vršila v nedeljo. Tudi to bo nekaj jako zanimivega. Javnega nasUstva nasproti žendar-meriji v Ajdovščini je obtožen neki Anton Dornik iz Šmarij. Ali razprava danes je bila preložena; obtoženca preiščejo zdravniki, če je pri pravi;pameti. vanje v Št. Ilju ;¦— njegov ofie.je Slovenec in' se piše pošteno po slovensko: Janežič — je priobčil v nemških listih obširno poročilo o nemškem naseljevanju v Št. Ilju. V osmih letih je Sudmark v Št. Ilju naselila 40 nemških rodbin s 300 osebami. V ta namen je pokupila od Slovencev 1500 oralov zemlje. Naseljevanje pa se bo nadaljevalo, ker je ilanski občni 'zbor v Solno-gradu dovolil SiidmaTki, da sme v ta namen porabiti vsako lefo ,Ubit. — V Cerovem v Brdih je bil v nedeljo, ponoči v pretepu ubit neki Josip Pišek. Ubijalec" $e piše Josip Keiber. Danes je šla sodna komisija v-Cerovo. Prihodnjič sporočimo obširneje o tem uboju. Iz tržiškega okraja. V Doberdobu priredi društvo za zavarovanje igoveje živine v ponedeljek 12. maja javni ples in tombolo.'— Dobitek tombole je 150 K, dobitek činkvine je 70: K. Sviiralo bode novo -godibeno društvo \i Doberdoba. V slučaju slabega vremena hode tombola naslednjo nedeljo. Pričetek tombole ob 6. pop. Nacelstvo. . Gospodarske vestfe V Vipavski dolini se prav lepo raz? vija opekafska obrt. — Mnoge; 'opekarne "•¦ v Biljah, Bukovici,' Renčaih/in. Prvačini ' nam to dokazujejo. V Bukovsci ie napravil' novo veliko tova(rno-; plašiti. Imajo kos zvrtanega lesa, »špic«, v .katerri iitaknjeno v cigaro zviit tobaik in ta »špic« denejo ikameli v gobec. Kamela vleče in se počuti • prav dbbro, pri tem pa se nič ne 'zmeni ne za vojni krik ne »a grmenje topov. Tudi ka-. dar kamele zobje bolijo, jim dajo v gobec take »cigare«. Nevarnost sMenja Trsta vsled IzsdlJBii^efla premeta. V mestnem svetu tržaškem so se pe- . čali z vprašanjem nevarnosti otcnženja Trsta vsled izseljenskega prometa. To- štvarno interpelacijo je podal občinski svetnik Ara. Predsednik zdravstvenega odseka, obč. svet. D' O s m o, je z oziram ria to pojasnjeval, da se je v zadnji odsekovi seji naložilo eksekutivi, da stori vse potrebne korake, da se prisilijo paroplovne družbe, ki prevažajo izseljence, da preskrbe izseljencem prenočišča. Ob tej priliki se je izrazila tudi misel, da ponudi mestna ob-, čina paroplovjimi družbam na pri»nernih mestih proti primerni lOdškodnini občinska zemljišča v svrho nujno potrebne zgradbe takih prenočišč. Protofizik dr. Costantini je poudarjal, da se mestni magistrat prav živo zanima za nevarnost dkuženja, ki obstoja vsled vel&ega dzseljemškega prometa v Trstu. Povod za raizne pritožbe sta zlasti dati paroplovm družbi »Canadian Pacific« in pa »Cimard«, ki prevažata »velikanske množine izseljencev iz Trsta, a nikakor ne skrbita izseljencem za prenočišča v Trstu. Magistrat je večkrat opozoril politično oblast na to dejstvo in zahteval, naj -se naloži paroptovnim družbam, da preskrbe primerna prenočišča feseljencem. S svoje strani je magistrat storil vse, da odvrne nevarnost okuženja. Nevarnost, da se zanesejo v Trst kužne bolezni, je velika, a Posedaj se je je bik) mogoče obvarovati. Ker pride te -dni zopet kakih 600 izseljencev, namenjenih v Kanado, . Zalaga: Družba sa izdajanje Hrtov »Soča« In »Primorec*. Razglas dražbe. Zaradi oddaje II. in III. sekcije I. oddelka cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšica-Avče, med km 3*00 in od tu do 8'25 katera dela so preudarjena in sicer II. sekcija K 48.500- — in III. sekcija K 56.600-— se bo vršila dne 2. junija 1913 ob 10. uri predpoldne pri stavbinskem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (II. nadstr. št. 16) javna dražba s pismenimi ponudbami. Zapečatene ponudbe previdene s kolekom 1 K katerim je tudi priloženo potrdilo deželne blagajne v Gorici o položenji vadija in sicer za II. sekcijo K 2.450— in za HI. sekcijo K 2,830— se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je 1. junija t. 1. pri stavbenem oddelku v Gorici. Tadij se mora vložiti pri deželni blagajni v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v vinkuliranih posojilnič-nih knjižicah. Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: Ponudba za II. ali 1». sekcijo I. oddelek cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšica-Avee. Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori-omenjenem uradu ob uradnih urah. Namestništvo ni navezano na najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo položene vadije dokler ne bode namestništvo odločilo o do-tični dražbeni obravnavi. Cestni odbor za kanalski okraj v Kanalu 1. maja 1913. Načelnik« 254-3 Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje ALOJZIJ TAVČAR v Dutovljah okraj Sežana izvrSDje use polrebne načrte, proračune, cenlfue za sfaube, uodnjake, cesle, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. MT* Cene zmerne. ~*f| napredek oede! ILCmO* NajenerglCnejSe In gotovo t>e »dravi bif 1 lin s svetovnim sredstvom - IdltUBIN GASILE - Stotine idravniSkih potrdil potrjuje, da se nretralna tožtnja,' prostatitiB, ure-tritfs in meh. katarji^ korenito ozdravijo 8 konfetl Casile Konfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublalajejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito' ozdravijo nretralna zoienja (probtatitis, uretritia, dstitis, mehurae katarje, kamen, nesposobnost za jsa-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4'—. Iorubin Casile, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno aredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, iBhiaa, vnetju žlez, poltnim madežem, issgabi semena,.poluoijam, Bpermatoroi, sterili-teti, neurasteaiji, enorgiCen razkrojevaleo uri-, nove kiseline .Itd. — Steklenica Jbrubina Casile K 350. Vbriiganec Casile zdravi beli tek, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd.' — Steklenica vbnzganca Casile K 3-50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor % obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Prisnani medicinami izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tiomba. 6—1 —------ ODLIKOVANO ------ MIZARSTVOM : z električnim mehaničnim obratom : | ANT. ČERNIGOJJ Gorica, Tržaška cesta št. 18, j Izdelajo: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - « Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. --------- Zaloga: Strngarskih in roz-barskih izdelkov. ------ Domači brinovec, hrušovec, melisovec ters,prazne sode od žganja od 50—600 litrov. Nadalje 4 kočije in 1 landaver od % 0—1200 kron. V najem oddam trgovino z mešanim blagom tik Ljubljane. Jako pripraven prostor za prodajo vina na debelo. F. CUEK, destllater Kamnih - (Kranlsko). m-* Glavna zaloga Palma podpetnikov AJrufovto 3. Zaloga usnja. m V^/V^VA/V^VV^V^^VVA/ / A' »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni blil, Gosposka ulica it. 7P I. nadstr.) — Talafoa it. 7». , Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tslafoa it. Bafiaa poltne hranilnice Ite?. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 5 %. Stalne večje vloge s enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojil-nioa sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakoarar. vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem otresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati go se morale sorazmerno tndi dosedanje 5 Vi oz. 6% obresti od posojil. Slavni dole ž* se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. - Hranilne vloge; 1,103.254-98. ~ Posojila t 1,068.002--. — Reiervni zaklad; 100.451-66. — Vrednost his: 888538-29. mmmmmmmm^šmmmm&mmmm* Kupujte samo dvokolesa ,JHtKHaMv ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Ol1j|lnal IflCtDlIfl so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in štikanje (vezenje).* Stroj teCe brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se 3obi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Cuk GORICA, na Stolnem trou it. 9. GORIM.