Telefon St. lit.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo
Upru/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po r. znašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32‘— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane V— Din. Mal h oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 108.	V	Ljubljani,	petek	14.	maja	1926.	Leto	1.
Splošna stavka na Angleškem ukinjena.
RUDARJI STAVKAJO DALJE. — POGAJANJA Z RUDARJI.
0 vzrokih premogovne krize in brezposelnosti.
1.
Ogromna stavka angleških rudarjev je okrnila znova pozornost sveta na eno najresnejših problemov povojnega svetovnega gospodarstva: na težko 'krizo v premogovni industriji. Ta kriza ne jnn-treisa samo angleško gospodarstvo, ona vznemirja tuldi Nemčijo, vznemirja Francijo, sega globoko v gospodarske probleme mlade češkoslovaške republike, sploh vseli držav z več ali manj razvito premogovno industrijo. To vprašanje se tiče močno tudi jugoslovanske države, se tiče 'zlasti 'Slovenije, njenega gospodarstva in njenega delavstva, ker leže tukaj veliki rudokopi Trboveljske družbe. Je torej velike važnosti tuldi >za nas, da se pobliže spoznamo z glavnimi vzroki in pojavi te krize.
Preden preidemo na vprašanje premogovne 'kriize v naši državi, oglejmo si najprej predmetni položaj po svetu. Anglija in Nemčija sta do svetovne vojne vladale svet gospodarsko in lahko rečemo tudi politično.
Njuna ogromna gospodarska moč je temeljila na premogu, na železu in na pari. Danes pa prevzemajo veloindustri jdke severno ameriške države bolj lin bolj (nase to vodilno gospodarsko vlogo. Njihova gospodarska premoč pa bazira, v glavnem na petroleju in na elektriki. Javnost si more le. težko predstavljati glotboko&egajoče vsakovrstne gospodarske prevrate, ki jih je povzročilo v evropskem industrijskem življenju izpodbijanje premoga po petroleju in elektriki. Uprav te 'dalekotseene izpremembe povzro-cajo v glavnem hudo rudarsko brezposeln as t ter pripravljajo tudi nove radikalne prevrate v razdelitvi človeškega^ dela. Zadnje stoletje je bilo pclsvečeino najlproj izpopolnitvi tehnike, strojev in orodja; skušalo se jena to tudi izpopolniti izrabljanja človeških sil potoni analize ih ekonom fei ram ja e 1 o veške prdd uk ti v-ne moči p.0 znanem Tavlorevem in Fordovem sistemu, in tobaš v času, ko se je začelo v industrijski produkcijski tehniki vporabljati v vedno večji množini namesto samega premoga tudi petrolej im vodne isile. Naravno, dia je to mo ralo •povzroči ti, med drugim, tudi vedno težjo skoro trajno brezposelnost. Kako globoko -segajo v vso evropsko gospodarsko življenje, v naše jugoslovansko' in slovensiko prav ta k ol — te gospodarske in produkcijske izpremembe se lahko takoj nazorno uveriano, ako si predočimoj da je znašala 1. 1913 celotna produkcija premoga na svetu 1349 milijonov ton, leta 1923 pa 1339 milijonov ton, torej približno isto toliko, kakor pred desetimi leti, d asi iso je medtem isplošina industrijska produkcija silno povečala in po-iotensif ieirala. Produkcija petroleja pa je v tein času narasla ml 52 na 140 milijonov ton! Leta 1911 je bilo v vsem svetovnem gospodarstvu
motorjev za 75 milijonov konjskih sil; od teh je bilo parnih motorjev za 60 milijonov konjiških isd'1, motorjev ma vodno silo pa samo za 7 do 8 milijonov konjskih sil. Leta 1921 je bilo parnih motorjev za 80 milijonov, motorjev na vodno silo pa za 23 milijonov konjskih sil! Te številke govore dovolj 'zgovorno, dasi se nanašajo šele na začetno dobo te nove gospodarske razvojne faze. Premogovna produkcija je ostala skoro neizpremenjeina v času, ko so je petrolejska produkcija potrojila. Število konjskih sil pri parnih motorjih je naraslo v omenjeni dobi le za 25 odstotkov, medtem, ko je naraslo število konjskih sil z električnim pogonom za 300 odstotkov!
Ta tehnični preobrat je pa obenem, tudi geografkam: Premog in para tvorita poglaviti del evropskega gospodarstva, motorji na petrolejski ali električni pogon so pa, če ne izkiljiučno, vendar pretežno ame-rikansikega izvora. Težišče 'svetovnega gospodarstva se s tem premika dz Evrope v Ameriko, (kar ima zopet za naše v glavnem na premogu zgrajeno gospodarstvo u-odspolne posledice, katere bridko občuti zlasti evropsko delavstvo1, ker mora evropska industrija vsled zmanjšanja odjema zmanjševati svoje obrate, odpuščati delavce, iitld.
Nemška in angleška premogovna industrija hira vsled tega že nekaj let, pa ne samo angleška in nemška premogovna industrija; v vseh državah je iz navedenih razlogov bolj in bolj v krizi.
Upoštevati moramo namreč še to, da je premoga, vzlic temu, da se ga manj prodlucira, povisod dosti, da imamo zadnja, leta tak on koč .-talno nadprodukcijo, dn to pri, na«, kakor tudi v ostalih državah. Premoga se v Evropi producira še vedno mnogo več, kakor se ga kosami ra. To ustvarja na trgovskem delovnem premogovnem trgu neprestane težave, povzroča še večjo brezposelnost, kršenje delovnih dbi itd. Ta položaj tudi ni enak v vseli državah obenem. Zdaj je ta država, ki ima preveč premoga, zdaj ona; zdaj se krčijo obrati tu, zdaj tam; maloke-daj in malokje se pa vpoistavljajo, po prestani najhujši krizi, v prejšnjem polnem produkcijskem obsegu. V Nemčiji so je zia časa ififla-cijške politike in industrijskega zastoja nagromaidilo toliko premoga, da je mogel ta premog, tudi z Ozirom na ceno, močno konkurirati z angleškim premogom celo tam, kjer je bil angleški premog od nekdaj absolutni gospodar tržišča. Tedanja nemška premogovna nadprodukcija je iz® val a precejšno krizo celo v francoskih premogovnikih, da si služijo ti večinoma le domači francoski industriji, ki je v polnem razvoju. Ta nadprodukcija ogroža še danes ves svetovni premogovni trg.
Obenem pa imajo vse ostale države s premogovno industrijo naid-produkcijo premoga; to vstvarja vedno srditejšo konkurenco, ki bazira. v glavnem na tem, da se premog prodaja po čim nižji cend. Da se omogoči 'najskrajnejše -znižanje
London, 13. maja. Svet strokovnih organizacij je včeraj odredil, da se splošna stavka ukine. Rudaiji, ki so jih podjetniki! izprli, stavkajo dalje.
V spodnji zbornici je izjavd Baid-vin, da se je včeraj zjutraj zglasil pri njem svet delavskih strokovnih organizacij in mu sporočil, da je sklenil ukiniti splošno stavko. Ministrski predsednik je izjavil dalje, da bodo sam in njegovi kolegi ministri storili vse, v svrho obnovitve pogajanja rudarstva.
NE ZMAGOVALCEV NE PREMAGANCEV.
London, 13. maja. „Arbeiter Zei-tung“ javljajo iz Londona, da se je solidarnostna stavka delavstva od-redia na način, da m ne zmagovalcev ne premagancev. Ukinitev stavke se je izveda na formuli, ki je bila neoficijelno že dogovorjena s Herbertom Samuelom, ki pa zagotavlja rudarjem za bližnjo bodočnost dosedanje življenske razmere razmotri-vanje splošnih razmer v rudarstvu. Vsekakor pa bo še premagati marsikatere težkoče; zakaj nadejati se je, da bodo nekateri voditelji podjetnikov kakor tudi rudarjev nasprotovali tem predlogom. Tako še ni rešeno \ prašanje stavkokazov, ki jih bodo strokovne organizacije preganjale, podjetniki pa ščitili. Najbrže pa bo prišlo do mirnega sporazuma, ki bo obojestransko preganjanje stavkokazov na eni, organizacijskih zaupnikov -na drugi strani, izključeval.
PREDLOG SPORAZUMA.
London, 13. maja. Predlog za pogajanja z rudarji, ki ga je predložil predsednik premogovne komisije Samuel, obsega naslednje glavne točke:
PAŠIČ ŽE OKLEVA.
Belgrad, 14. maja. Politična situacija je izigrala tudi Pasica, in korupcijske raizprave, ki bovlo zlasti obdelava le Radeta, so ga neljubo dimile. -Sedaj je že pripravljen pristati na \1se možnosti, ki bi en vem-tuelmo nudile izhod iz mučne situacije.
ROJI V MAROKU.
Pariz, 13. maja. Po poročilih iz Rabata, dn Melillle so francoske četo prodrle 10 do 12 km daleč na rifsko ozemlje.
VOJAŠKA VSTAJA NA POLJSKEM.
Varšava, 13. maja. Po, mastnih ulicah in kavarnah -so danes raznašali številne letake z napisi: Ne pustimo okrasti Poljske! Živel Pilsud-ski! Po mestu isoi se prirejale de-
cen, opremljajo obrate z najmodernejšimi in najizdatnejšimi stroji in pripravami ter skušajo znižati režijske stroške na skrajni minimum. Pri tem se zopet reduciral' število zaposlenih, znižujejo plače in .se dola na podaljšanju delovnega časa, da se toliko več producira z ananj-
1. Vladi se priporoča, da plačuje rudniške subvencije tako dolgo, da se doseže končna ureditev.
2. Dosedanji sistem pogodb med rudarji in podjetniki se ni obnesel. Namesto njega naj se osnuje paritetni deželni mezdni odbor, ki ima pravico končno odločati.
3. Zagotovilo, da se mora izvesti neorganizacija rudarstva zakonito, se obnovi.
. Ustanovi naj se odbor, v katerem naj bodo zastopani rudarji, ki bo dodeljen vladi pri tej zakonodaji kot posvetovalni organ.
Ko se doseže edinost o teh točkah, naj se sklene tarifna pogodba, ki obsegaj v posameznem tele določbe :
Določi naj se splošna najnižja mezda.
V rudarstvu naj se ne namešča novih delavcev.
Ker bo treba rudarje pri nerentabilnih rudnikih, pošiljati v druge kraje, se naproša vlado za ta slučaj za financijelno podporo.
Enako naj vlada podpira rudarje, ki bodo trpeli zaradi reorganizacije rudništva.
Na podlagi' tega predloga za pogajanja je svet strokovnih organizacij ukinil splošno stavko in se izrekel za pogajanja.
RUDARJI HOČEJO VZTRAJATI V STAVKI.
London, 13. maja. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da obžaluje, da niso rudarji' imeli prilike izjaviti se o pogojih za ukinitev splošne stavke in o pogajanjih med rudniki in rudarji. Očividno pomeni dogovor znižanje mezd. Rudarji bodo T>a o stavki in pogajanjih še sami sklepali in ni nikakršne gotovosti, da stavka neha že v nekaj dneh.
mondt racije za P i tem L/koga in proti Witosu. Redakcijo lista, ki je oO)javil vest, da ise bo uvedlo postopanje proti Pilteudiskcmu je morala policija za st raži ti.
Varšava, 13. maja. Nek, generalu Pilsudiskemu blizu stoječ list je objavil vest, da je nocoj večja tolpa obkolila vilo, kjer stanuje general Pilsudski.
Varšava, 13. maja. O vojaškem upom poročajo še sledeče:	štiri
maršalu Pilsiublkemu udani polki s 2000 do 2500 možmi so se uprli vladi in so martširali proti glavnemu mestu. Prišli so 'do predmestja Prage. Mesit med Varšavo in Prago je zaprt im iga stražijo vjlaulli udarne čete. Državni predsednik in maršal Pilsudiski 'se pogajata, ga preprečita meščansko vojsko. Položaj je zelo resen.
šiini stroški ter s tem konkurira na premogovnem trgu.
Že iz tega je torej razvidno, kako resno in težko in komplicirano je
to vprašanje. Nalvedli pa smo doslej le nekaj drastičnih momentov. Vrne«
so. še druge težke stvari. V prihodnjem članku bomo nadaljevali.
Svetovno
znano
»FOX
£ čistilo je za čevlje vendar najboljše.
g
St ra*. 2.
„I) E L A V S K A P O LITI K A“
Štev. 108.
PRIČETEK KORUPCIJSKE DEBATE.
Belgrad, 14. maja. Danes se prične delbata o 'zmanih nečuvenih <ko-rupcijah itn iztli ®e, da je Pasic popolnoma omajam, 'ker se me more vem izogniti razpravi. Ves položaj' je momentano odvisen od Radiča, .ki ise še ni izjavil. Baje zahteva strankarske koncesije kot pogoj iza kompromis korupcijske debate. Baje zahteva ituidi odstranitev mimis-tra Ni-kiča, da minister Trifunovič zadosti pritožlbam drž. podtajnika Pasariča in da se sprejme v razne urade več radičevskih uradnikov.
PROCES STOJADINOVIČ PRO Ti RADE PAŠIČU.
Belgrad, 13. maja. V sredo dopoldne im popoldne se je vršila razprava o tožbi Dragi«e Stojadinovi-ča proti Ralde Bašiču. Rade Pašič je odsoten v inozemstvu ‘ter so ga. ‘.zastopali odvetniki Martinao oče in sim im iSava povlovič. •Stojaldimovača pa sta 'zastopala odvetnika Grebenc im Vasic. Vos dam so so zasliševale priče in govorili odvetniki. Za ta proces vlada izredno veliko zamima-m je. Razpravi je prisostvovalo mnogi) ljudi. To je bila tretja razprava v tej tožbi, ki se je doisedaj vedmo odlagala.
DEMISIJA NEMŠKE VLADE.
Berlin, 13. maja. V nemškem državnem iziboru se je vršila dva dni •razprava o interpelaciji socijalnih demolkiraitov glede naredlbe o državni zastavil. Pri glasovanju o zaoipni-ci vlade jo glasovalo 424 poslancev, im -sicer 144 iza zaupnico, 176 za nezaupnico, 103 iso se glasovanja vzdržali. Vlada je imela takoj nato sejo ter sklenila d emisijo. Gialsova-mje je bilo naperjeno v prvi vrsti proti kanclerju dr. Luthru, ker je fonsiral izpromembo republikanske državne zastave ter vtsaj on moral iz kabineta.
Delavstvo ob Cankarjevem
grobu.
Včeraj ob 10. uri dopoldne se je zbralo na pokopališču ob grobu Ivan Cankarja lepo število delavstva ter počastilo ob petdesetletnici njegovega rojstva spornim umetnika pisatelja, ki je ustvarjal svojo umetnine z ‘dušo trpečega čloiveštva, s tem, da je položilo venec na grob.
V vznesenih nagovorih sta počastila spomin pokojnika s. dr. H. Tuma in s. B. Kreft. Prvi govornik se je ozrl v prijetnem govoru nia njegovo blago čutnost im plemenitost srca, drugi na pomen in duh njegovih del.
Počaščen je najboljšega soci jalnc-ga pisatelja se je izvršilo ob majvee-ji iskrenosti udeležencev.
Slava njegovemu spominu!
Naše časopisje.
Stara je resnica, da je delavstvu v boju za osvoboditev iz kapitalistične snžnosti časopisje najvažnejše orožje. Toda nekatere stare resnice se morajo neprenehoma ponavljati, kajti od spoznanja do uveljavljenja je dolga pot. Resnice, od katerih je odvisna končna zmaga delavstva, pa ne smejo ostati na papirju, ampak* morejo dobiti kri in meso in dokler se to ne izvrši popolnoma, .se morajo trobiti in ponavljati
'Vprašanje socijalističuega časopisja je tesno izdruženo s socijalizmom samim. Začetek teh vprašanj je ta:
Ali je brez socijalLzana sploh mogoča rešitev delavstva 1
Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na ‘to odgovoril jasno in odločno: Ne! Soeijali-zem je pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpremiujajo oblike delavčevega življenja, ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji diva svetova. V enem so tisti, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič drugega kakor svoje delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bogastva, sami na sebi pa komaj za silo ohi-anijo borno življenje.
Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere nišo nič drugega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer, Dokler je delavec suženj v tovarni, v premogokopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, v občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske.
Če nam je pa vse to znano, tedaj ne smemo kakor topi fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sistem in zasije nad njegovimi razvalinami solnce soeijhlizma. Spomniti se moramo, da je vsak uspeh v človeškent življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage; odločevala je vedno moč.
Kapitalizem ne vlada »po milosti božji«, temveč po milosti svojo sile. In vladal ‘bo, dokler se ne izkaže, da je proletarijat močnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega malika ob tla; ampak brez koledarjev in preročamstev je gotovo, da bo konec zlatega teleta tisti hip, ko 'bo delavska moč večja od kapitalistične.
Kapitalizem brani svoje pozicije, kakor jih le more braniti. Delavstvo jih mora torej naskakovati. A s praznimi rokami to ne gre. Dan na dan, uro za uro mora delavstvo zbirati svoje moči, mora brusiti svoje orožje, da more potiskati 'kapitalizem danes iz ene, jutri iz dimge pozicijo. Kjerkoli zasači nasprotnika, ga mora prijeti. Na vsako polje mu mora slediti, vsako utrdbo mu mora naskočiti. Kapitalizem gospoduje v fabriki, v plavžu, na
stavbi, v rudniku, v kurilnici, na morju. Strokovno mora delavstvo voditi boj proti tej sili. Kapitalizem vlada na trgu; produkte, ki mu jih je izdelal delavec, prodaja delavcu in si računa velikanske dobičke. Na polju konzuma mu mora delavstvo prikrajšati izkori-ščevalne profite. Kapitalizem si lasti duševne moči in tlači ljudstvo v nevednost, pot do znanja ini spoznanja si morajo odpirati množice. Kapitalizem se je vtaboril v zakonodajnih zborih, v državnih in oblastnih parlamentih, v občinskih zastopili; politično mu mora stopiti delavsko ljudstvo nasproti, da mu izvije zakonodajno moč iz rok.
Za vse te boje pa potrebuje delavstvo orožja in kapitalizem sam mu je pokazal, kje ga najde.
Organizirati se mora delavstvo. To spoznanje je vstalo iz njegove lastne misli. Strokovno, gospodarsko, kulturno, politično se organizira delavstvo in njegovi nasprotniki so se učili od njega, pa ga posnemajo. Na tem polju je proletarijat prekosil kapitaliste.
Toda organizacija je bojna formacija, ne pa še orožja V boju pa ne more izhajati brez njega. In če hočemo vedeti, kakšno orožje je najmočnejše, nam ni treba nič drugega, kakor pogledati časopisje kapitalistov.
Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in rušilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in parobrodov, kakor ne brez ibrzojava in pošte, kakor ne brez borz in bank. Časopisje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vladar z želeaom in škrlatom.
Odkar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, ima pa kapitalistično časopisje še poseben namen:	Zapelje-
vati ima ljudstvo* da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni preslaba, da je ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega, predkapitalističnega boja. Tam poje navdušene himne narodnosti in slavospeve jeziku in razglaša narodni ‘boj, da se ne bi delavstvu zasvetilo, 'kako spretno potegne Nemec Nemcu, Slovenec Slovencu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socijalizmu, da bi tem lažje preslepilo delavce, češ, da jo vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: Proti-delavskemu kapitalizmu.
Spričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo.
Razvoj našega časopisja do tiste stopnje, da bo kos meščanskemu, je pogoj delavskim uspehom in končni delavski zmagi, V svojem časopisju si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko uspešno vihti. Naše časopisje se nnora tako izpopolniti, da bo lahko služilo vsem svojim namenom.
Zato pa je treba od strani vseh naših pristašev in vseh naših organizacij manj besed in več — dejanj!
Telefonski irust melje delavce in deiavke za svoje velike dobičke.
V letu 1924. je bilo zaposlenih pri telefonskem trustu v Ameriki 110.000 delavcev. Njih povprečna mezda je znašala po 19.20 dolarjev. Zato so pa profiti telefonskega trusta ogromni. Ta skupni, nerazdeljeni dobiček z rezervami vred znaša 998,667.934, ali okrog poldrugega milijona dolarjev manj kot eno milijardo dolarjev. Tako pripoveduje poročilo telefonskega trusta, ki je bila priobčena v glasilu organizacije telefonskih delavcev International Bro-therhood of Electrical Workers.
Ta statistika vključuje družbe: American Telephone, Telegraph kom-panijo, poštno korporacijo in 25 Bellovih telefonskih sindikatov križem dežele. Od tovarniških sindikatov, ki Izdelujejo materijal kot n. pr. Western Electric, ni nobena vključena.
Vloženi kapital in premoženje znašajo 2.998,000.000 dolarjev. V letu 1934. je znašal čisti dobiček A. T. in T. K. 107,405.046 dolarjev, Bellovega sindikata pa 136,502.931 dolarjev. Skupaj 343,907.977 dolarjev. A, T. in T. K. korporacija računi Bellovim kompanijam 4 in pol odštotka od njih kosmatega dobička za vjporabo njenih patentov. Dalje dovoljuje W ester n Electric kom-paniji, da računi tem kompanijam za manjša dela visoke cene. Vsi stroški so pa odloženi na one ljudi, ki se poslužujejo telefona. Dasiravno se tru-stovi profiti množe, skuša trust v mnogih mestih povišati telefonske pristojbine. V Seattlu je mestna občina uvedla postopanje za Baseženje telefonskih drogov in žic, ker telefonska družba obratuje 'telefonsko omi-ežje brez občinskega dovoljenja. V Bostonu se tudi bije bitka pri sodiščih. Poročilo izza leta 1925. dokazuje, da so se telefonske pristojbine podražile za 33 odstotkov v zadnjih Rešetih letih.
Ko je pa organizacija električarjev izdala poziv na svoje lokalne organizacije, da naj se iizrazijo, kako se telefonski trust zadržuje napram delavcem, je dobila edgovor, da je trust proti delavskim unijam in se zelo upira plačevanju življenske mezde.
V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«!
32
Jack London:
Železna peta,
(Socijalni roman. Prevel 1. V.)
(Dalje.)
I. H. P. je obdržal svoje zborovanje ta večer v San Fraincisko. To zborovanje se je sklicalo, da bi se posvetovali o primernih sredstvih za pobijanje javne amorale. Škof Morehouse je predsedoval. Bil je zelo nervozen; ko je stopil na govorniško tribuno sem razločno videla, kako so mu napeti živci. Zraven njega so sedeli škofje Dickinson, H. H. Jones, vodja etičnega oddelka na univerzi v Kaliforniji; gospa W. W. Hard, velika organizatorka dobrodelnosti, Filip Ward, ravnotako veliki filantrop in še nekateri manjši ljudje na polju morale in ljubezni do bližnjega.
Škof Morehouse vstane in začne nepričakovano:
„Peljal sem se skozi po ulicah mesta. Bil je večer. Tu in tam sem pogledaval skozi okna moje kočije. In naenkrat so se odprle moje oči, in vi-de ksem tam zunaj resničnost. Najprej sem zakril oči z rokami, da bi ne videl strašne slike; ali potem, v temi, me je vprašalo: Kaj storiti? Nekoliko pozneje me je vprašalo na drug način: Kaj bi rekel Odrešenik? In s tem vprašanjem me je objela velika svetloba in spoznal sem svojo dolžnost, kakor Savel na potu v Damask.
Ukazal sem ustaviti. Stopil sem iz voza in pregovoril dve nesrečni ženi, naj sedeta k meni v voz. Ako je imel Jezus prav, potem sta bili obe nesrečnici moji sestri in edin up njunega očiščenja je ležal v moji ljubezni in skrbi.
Stanujem v enem iz prijetnih krajev San Frančiško. Moja hiša stane stotisoč dolarjev in pohištvo, biblioteka in umetne zbirke so vredne še več. Gospodska hiša je to; ne, to je palača in mnogo je v njej služabnikov. Nisem znal, zakaj so palače pripravne. Mislil sem, da zato, da se v njih živi. Ali sedaj znam. Vzel sem obe ženski z ulice v svojo palačo in one ostanejo v njej. Hočem izpolniti vsak prostor v svoji palači s takimi sestrami, kakor sta bili omenjeni dve.“
Poslušalci so postajali vedno nemirnejši. Postajalo jim je vedno bolj neprijetno in obrazi tistih, ki so sedeli na tribuni, so kazali vedno večji strah in vedno večjo pobitost. In vstal je škof Dickinson in zbežal z izrazom nejevolje na obrazu iz dvorane. Ali škof Morehouse, ki je pozabil na vse, kar je okrog njega, in oči katerega so bile polne prikazni, je nadaljeval:
„0, sestre in bratje! V tem svojem postopku sem našel odstranitev vseh težkoč. Nisem vedel dosedaj, zakaj so kočije. Sedaj vem. Zato so, da se slabotni in liolni in starci vozijo v njih; zato so, da se izkaže čast onim, ki so zgubili čut sramu.
Nisem vedel, zakaj so sezidane palače; ali sedaj sem našel, zakaj so koristne. Cerkvene palače naj bodo bolnice in šole za one, ki so krenili s poti in so v nevarnosti."
Obmolknil je, prevzet docela in razburjen, iskajoč, kako bi najbolje podal zbranim svojo
notranjost.	.
„Nisem pripravljen, ljubi bratje, da vam govorim o morala. Predolgo sem ^lvei v sramoti in v licemerstvu, da bi mogel sedaj drugim pomagati; ali moj postopek z ženskami, mojimi sestrami, mi pravi, da je lahko najti pravo pot. Za liste, ki verujejo v Jezusa in v njegov evangelij, ne more bit drugega razmerja med ljudmi, kakor ljubezen. Ljubezen sama je močnejša nego greh — močnejša nego smrt. Zato govorim k bogatim med vami, da je njih dolžnost storiti to, kar sem jaz storil. Vsak premožen med vami naj v7dn' v svojo hišo enega iz prave poti zašlega in _ upošteva kot'brata ali kot sestro. In v cisko ne bo potrebno niti policije, niti s. • 'r/ Ječe se spremene v bolnišnice in složni lZ* zločinci	in nc sanio
Mi se moramo žrtvovati sarrn^ svoj denar. Moramo narediti, *ia . .
Kristuis. To je
umaknili od učenjaGosp^ov^.^ ^ ^ na mesto Kristusa denar.	7.n. 7 ,
povedejo celo	ZlS&l
fiat "“fi "c -rk<*napiK!k"-
viaem. i esen	j napad	na vse cerkve, na
tolisko t enk • cerkva, ki so krenile stran s <" « «""»'« svojih jag-
nj°t-	(Dalje	prih.)
sse
Štev. 108.
..DELAVSKA POLITIKA1.
Stran 3.
Križem sveta.
Sovjetska Rusija prizna ameriška
posojila. Maksim Litvinov, pomožni komisar za zunanje zadeve, je v svojem govoru pred centralnim izvršnim odborom dejal, da se odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Združenimi državami izboljšujejo in da se v kratkem doseže prijateljsko razmerje med obema velesilama. Litvinov je poročal o pod-pisanju revidirane rapallske pogodbe med Rusijo in Nemčijo, in ko je opisal sedanje odnošaje med sovjetsko Unijo in raznimi deželami, je rekel: »Nad vsemi se dviga kolosalna moč Amerike Poročila ia Amerike pokazujejo novo stališče, ki se pojavlja v kapitalističnih krogih glede sovjetske Rusije. Res je, da ameriška vlada se še ni ganila s svoje mrtve črte, toda obstoječa ■nasprotja niso velika. Pravijo nam, da naše priznanje Korenski jev ih dolgov je pogojno, ako hočemo imeti ameriško priznanje. Sovjetska vlada je že večkrat izjavila, da je pripravljena razpravljati o tej zadevi. Ako se ameriška vlada odloči za pogajanja gj°de Principa našega priznanja ameriških posojil in če bo .hotela upoštevati princip naših protiterjatev, sem prepričan, da pogajanja dobro izpadejo.«
Policija napadla otroke v Passaicu. Dvatisoč ortrok obojega spola — otroci tekstilnih delavcev, ki stavkajo že enajsti teden — je v Soboto protestiralo proti policijski brutalnosti — in policija je odgovorila z navalom na otroke. Mali pohodniki so 'bili osuvani s količi in razpršeni; 25 oseb, med temi devet otrok, je bilo aretiranih. \ odi-telji stavke so takoj izjavili, da otroci stopijo v znak protesta v šolsko stavko po tem dogodku. Otroci so nosili ameriške zastave in protestne napise. Na čelu parade so bile tri matere, ki so pred seboj pehale vozičke z dojenčki. Protestni napisi v rokah otrok so bili med drugimi tudi sledeče vsebine: »Vi psi, vi morilci! V Passaiicu umre 50 odstotkov več dece kot kjer drugje v Nev,’ Jerseyju. Zakaj? Nočno delo mater jih ubija! Pomanjkanje hrane jih ubija! Nizke mezde ubijajo otroke! Vi
jih ubijate!«
Zlatico Balakovič se poroči z milijonarko. Zlatko Balakovič, jugoslovanski violinist, ki se je proslavil na mnogih koncertih v Ameriki, se je poročil dne 11. maja z miss Joyce Borden, hčerjo Johna Bordena, pokojnega či-kaškega milijonarja in športista. Njegova vdova, ki zdaj stanuje v Newyor-ku, je naznanila zaroko svoje hčere in prav tako dan poroke. Poroka je bila v Newyorku, toda bolj privatna brez kakih večjih ceremonij. Miss Borden, Balakovičeva žena, je pred nekaj tedni prvič nastopila na newyorškem odru v angleški operi »The Immortal Hour«. Ženin1 je doma iz Zagreba.
Pričujočnost duha je pomagala draguljarju. Draguljar Isadore Ben-ner in njegova 17-letna hči v Nevvyor-ku sta se pripravljala, da zapreta draguljarno. Tudi njegov pomočnik, Max Glaser, je pomagal zapirati prodajalno. V 'tem trenotku je pa 'Vstopil tujec in rekel, da želi kupiti zapestno uro. Benner je šel k oknu, da vzame z njega več ur in jih pokaže poznemu kupcu. Tedaj je pu vstopil še en tujec in oba sta potegnila samokrese in jim rekla, da se naj zadrže mirno, ako jim je življenje ljubo. Benner je pa udaril s pestjo po šipi v razložnem oknu, da so šipe zažvenkctulc po tleh in so pričeli prihajati ljudje od vseh strani, da vidijo, kaj se je zgodilo. Roparja sta jo urnih nog ubrala in nista imela časa vzeti s sabo zapestne ure.
Sinrtuono-sno boksanje med slovenskimi fantiči. 1.7-letni Anton Korič in 20-let ni John Anzič, oba iz Chicaga, sta se za šalo boksala v Anzičovi garaži. Anizič j® padel na cementla tla tako silovito, da ni je razbil glavo in še tisti dan umrl. Koriča so zaprli.
Mehiški duhoven umorjen. Gregorin Espuragoza, rznanega katoliškega misijonarja v Mehiki, intimnega prijatelja pokojnega generala Floresa, so zadnjič našli mrtvega v postelji. Rana doka/zuje, da je bil zaboden.
Rojaka Polič im Vičič, oba iz Slovenije, sta zadnjič smrtno ponesrečila v kamnolomu v Lomontu v Ameriki. 25 drugih delavcev je po srečnem naključju ušlo smrti. Nesreča so je pri-
petila, ker se je prezgodaj užgal dinamit, ki je razstrelil 7000 ton. težak hrib kamena. Delavci so uporabili J200 funtov dinamita, katerega so nabasali v 21 lukenj. Kaj je povzročilo prezgodnjo razstrelbo, ne bo najbrž nikdar znano. Razstrelba je vrgla oba delavca visoko v zrak, nakar sta obležala v nezavesti. Domneva se, da je moral eden njiju stopiti na kapico vrhu luknje. Kamnolom je ‘lastnina Consumers Co. Polič je stanoval v Argu, Vičič pa v Lemontu.
Ženska vlada v ilinoiski vasi. Ženske bodo vladale najmanj eno leto.v Rivertonu, vasi ,ki se nahaja sedem milj vzhodno od Springfielda v Ameriki. Ženska listina je pri volitvah 20. aprila zmagala na celi črti. Ženske, šest po številu, so kandidirale na programu »reda in! zakona« in obljubile, da z apr o vse tihotapske pivnice. Vse so omožene, hvala 'bogu.
Sfinga je on, ni ona! Giizehova slovita sfinga v Egiptu je moškega spola, ni ženskega. To je odkril profesor Bach, ki piše, da vse egiptovske sfinge so moškega spola. To je kontrast z grškimi sfingami, ki so bile ženske. Do tega zaključka je prišel na podlagi temeljitega proučevanja egiptovske mitologije. Na druge pritikline se ni oziral.
Clemenceau zarubljen. Gcorges Clemenceau, bivši francoski premijer, ni plačal svojih davkov o pravem času in vsled tega je bil obveščen, da mora plačati 300 franldov kazni. Stari »Tiger« je bil jezen in je vse pozivnice za plačanje kajzni prezrl. Zadnji teden je pa prišel policijski uradnik na njegov dom in mu zarubil kos pohištva, katerega je pa Clemenceau hitro odkupil. Pariški nacijonalni listi se silno' zgražajo radi tega postopanja napram »Tigru«.
83-letni starček poizkusil izvršiti samomor. V Newyorku je policija aretirala 83-letnega starčka Walter Chi-sholma in ga obtožila, da je nasil skrit revolver. Starček je namreč mislil izvršiti samomor s starim in velikim revolverjem, kakršnih ni naprodaj v nobeni prodajalni. Starček je seveda potreboval naboje, da nabije samokres. Ko je prišel v prodajalno in vprašal za naboje, je trgovec pozval policijo, ki je aretirala starčka. Chisholm je bil nekoč bogat Bil je član borze več ko štirideset let Izgubil je svoje premoženje in zdaj je siromak. Na policiji je izpovedal, da se je naveličal živeti, ker nihče ne mara siromaka pod svojo streho. Taka je pač oskrba tudi za bivše kapitaliste v kapitalistični človeški družbi.
Riza-<kau se je dal kronati za šaha.
Riza-kan, bivši perzijski ministrski predsednik, ki se je dal pred nekaj meseci oklicati za kralja Perzijo, je bil 25. aprila z velikim pompom kronan' kot novi šah. Njegovo rodbinsko ime Pahlevi je zdaj ime novega šahovskega hlevarja. Njegova vlada je diktato-rična.
Čudna lovska sreča. Bill Weber, preddelavec v taborišču šumarjev v Centraliji (Severna Amerika) je stopal v mraku po poti, ki je vodila do malega pa ni ega stroja, kjer so šumar-ji sekali drevja Na potu je opazil, da je bilo listje potegnjeno .v drevesno votlino. Mislil je, da je zapuščeno medvedovo zimsko ležišče, pa je stopil bližje. Radovednost ga je gnala, da si ogleda medvedov brlog. Stopil je notri, ko je pod sabo začutil, da se nekaj giblje, Prižgal je vžigalico in videl, da stoji na spečem medvedu. Udaril je s sekiro medveda po glavi in mu razklal glavo. Medved je tehtal sto petdeset funtov. To bi bilo nekaj celo za našega starega, strastnega lovca sodruga Udovča iz Sp, šiške, ki ima vendar že preCej lovskih prilik in junaštev za seboj!
Železniška nesreča v Španiji. Pet oseb je bil zadnjič ubitih in trideset ranjenih, ko sta trčila ekspresni in tovorni vlak. Med ubitimi je bivši španski poslanec ib dva Francoza.
Dnevne novice.
K »Mm
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Petek, 14. maja: Jakob Ruda, Red F. Sobota, 15. maju: Ladja Tenacity, premiera. Izven.
14. maj. Danes bi se moralo v nar. skupščini obravnavati vprašanje korupcije. Pa kakor je videti, se ta pre-šmentana korupcija še ne bo reševala s tisto temeljitostjo, kakor bi vsi želeli. Sicer je prav, da se stvar očisti najprej pri vladi in v parlamentu, dobro bi pa bilo, da bi se korupcija preganjala tudi drugod in sploh v vsem javnem življenju. Zakaj v objemu grde korupcije je danes skoro že vse. Toliko korupcije ini bilo menda niti v razpadajočem Rimu, niti v Franciji pred revolucijo. Pa so že zaradi tiste mere korupcije in že v tistih časih priklicali ljudje v ti dve deželi rdečega vraga. Pri nas pa vse mirno, dasi v korupciji že skoraj1 plavamo. Znači, da imamo Jugosloveni res dobre živce. Vzlic temu pa želimo vendarle vsi, da bi se korupcija odpravila in zato smo mnenja, da bi komisija za sestavo novega zakonika izvršila najprimernejše delo, ako bi izdala zakon, po katerem bi morali biti vsi korupcijondsti na mali postavljeni pred preki sod To bi bil v vsakem slučaju edini res modri zakon, ki bi ga lahko ta častitljiva komisija izdala.
Diktatura. Bojeviti, ognjeviti in izraziti »Narod« se v svojem zadnjem uvodniku zopet ogreva za — diktaturo. Parlamentarizem da je v krizi, pravi. Zato, ker je v Belgradu in drugod toliko — korupcije, V kakšni zvezi naj bi bila korupcija s parlamentarizmom, »Narod« ne pove. In kje je jamstvo, da bi mogla v naših razmerah diktatura iztrebiti vsesplošno korupcijo, tudi ne. Če bi »Narod« pogledal malice na falzifikatoiisko Ogrsko, bi videl, da vlada tam najpopolnejša diktatura, da vlada pa obenem tam tudi najpopol-nejša korupcija. Pa kaj bi o tem pisali, »Narodu« se hoče na stara leta diktature, ker se mu v mladih ni hotelo demokratizma. »Narodi« je v tem ostal res le žena: vedno se mu nekaj samo »hoče«.
Ali ta ali oni. V sedanji borbi za vladno oblast je značilno tudi to, da se vsi meščanski listi še najbolj zanimajo za to, ali bo ta oseba ali ona dobila vlado in oblast v roke. Drugo jim je skoro postranska stvar. Glavno je osebe. Da gre pravzaprav v stvari za krizo režima in doslej vladajočih strank vobče, jim ne pade v glavo. Ali pa se vsaj tako delajo. Nas vprašanje oseb ne zanima. Več ali manj so si druga drugi enaki. Zdi »e nam, da bi bilo treba še najprej likvidirati večino dosedanjih strank, ker niso več za današnji čas in današnje naloge in očistiti in prenoviti sploh vse naše notranje življenje. Za take rapsodije pa naše foscilizirane stare stranke niso nič kaj vnete. Zato pač pišejo, kakor pišejo.
Iz Trbovelj. Da je famozni akcijski odbor v Trbovljah, v katerem sede lepo v prijateljstvu demokratarji, klerikalci, pa seveda tudi Bernotovei pod komando Orjune, namenjen v prvi \vr-sti za to, da ruši delavsko solidarnost in napada socijalistično delavstvo, to tu v Trbovljah vsi prav dobro vemo. V akcijskem odboru nosijo glavni zvonec Orjunaši, ki hočejo sedaj naenkrat veljati za predbojevnike boja proti TPD. V orjunaškem glasilu se posebno šopiri nek Pinkart, češ, kakšna žrtev trboveljske družbe da je. Če se mu je naredila od strani TPD res krivica, jo prav, da »e bori «a zmago svoje pravice; toda mi vemo, da je bil Pinkart, dokler je bil v službi TPD napram svojim sodelavcem kaj čuden gospod. Nismo še pozabili, kako so samci-de-lavci zmrzovali, ker je »štedil« za TPD premog, prihranil ga je baje par sto vozičkov, potem pa je od rudnika zahteval, da mu da za njegovo tako človekoljubno »štedenje« nagrado vsaj v obliki napeljave elektrike v njegovo hišo. Tudi še nismo pozabili, kako je ubogemu delavcu ob istem času, ko je tisti delavec Orjuno zapustil odiiosno bil' iz nje izključen, ustavil dobavo drv. Svoje orožniko-avstrijske izobrazbe tudi ni pozabil, ker je, kakor svoj čas avstrijski oficirji, vporabljal delavske žene za svoja privatna dela. Da je z raznimi izrazi kot ni pr. »komunist« izražal delavcem, svoje orjunaško zaničevanje, smo si tudi 'zapomnili. In taki ljudje naj bodo danes prvoboriteVji za
delavske pravice v Trbovljah? Kdor je v organizaciji, ki se je drži delavska kri od 1, junija, s tem mi nočemo imeti nobenega stika, še manj pa z Orjuno samo. — Rudar.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori v nedeljo, dne 16. maja Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Koča bo dobro založena a jedjo in pijačo.
Za rezervne oficirje. Ker so po zaključku prijavnega termina za udeležbo na letnem zlboru Udruženja rezervnih oficirjev v Zagrebu še mnogi člani izrazili željo, da se jim udeležba omogoči, je pododbor Ljubljana podaljšal termin' za prijave do vključno dne 19. maja 1926. Naknadno priglašeni udeleženci dobe objavo za brezplačno železniško vožnjo v Zagreb in nazaj ter vse ostale ugodnosti, ki jih bo nudil prireditveni komite vsem udeležencem, izvzemši ugodnosti za stanovanje in prehrano v občinski menzi, ker so se prijave za ti dve ugodnosti že definitivno zaključile. Še ne prijavljenim članom iz Slovenije bo na ta način omogočena udeležba vsaj drugi dan svečanosti pri razvitju zastave, ker bodo lahko potne dispozicije tako uredili, da pridejo v Zagreb zjutraj in odpotujejo še isti dan zvečer. Razpored priporočljivih vlakov se bo pravočasno objavil. — Pododbor Ljubljana.
Vidovičev klub v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da sprejema prijave za novi tečaj Vidovičeve šole samo do 15. t. m. ker je prva pošiljka učnih zvezkov že dospela in se je tečaj tudi že pričel s L majem. Informacije za šolo se dobijo lahko vsak dan od pol 7. do 9. zvečer v deški šoli na Ledini, II. nadstr., kjer se vršijo tečaji. Tam se lahko tudi vpiše. Vpisnina znaša 100 Din, mesečna ukovina pa 100 Din. Potom Vidovičeve učne metode se lahko v dveh letih absolvirajo vsi Srednješolski predmeti in se člani šole prijavijo na državne gimnazije. Vidovičev klub ima vsako soboto v zadnji sdbi Narodne kavarne svoj' prijateljski sestanek, kjer se tudi lahko dobijo vse informacije. — Tajnik.
Trgovec s praški proti nosečnosti.
V Novem Sadu je policija aretirala te dni trgovskega potnika Hinka Gosauer-ja, uslužbenega pri zagrebški tvrdki Val. Bukarič, ravno v trenotku, ko je prodajal raznim ženskam v Titelu recepte za praške, ki preprečujejo nosečnost oziroma porode.
Pod vlakam. V bližini Travnika, v Bosni, se je pripetila huda nesreča. Seljak Ante Kolapič je šel preko železniškega prelaza baš v trenutku, ko je privozil brzovlak. Kalapič se mu ni rnogei več izogniti, vlak ga je podrl na tla in ga vsega razmesaril.
Dva avtomobila sta trčila na ovinku pri Mali Gradiški. V enem avtomobilu je bilo 5 oseb, v drugem' pa 4. Udarec je bil tako silen, da sta se oba avtomobila v hipu prevrnila in vseh devet oseb je bilo vrženih po več metrov v zrak. Tri osebe so odletele čez bližnji most v vodo. Vsi so bili več ali manj poškodovani.
Posrečen vlom v trafiko. V noči na praznik so doslej še neizsledeni slikov-ci vlomili v trafiko Franceta Smona v Vodmatu ter odnesli iz barake za 1250 Din vrednosti raznih tobačnih izdelkov. Ker se dogajajo slični vlomi v ‘barake, trafike in stojnice zadnje čase zopet pogosteje, ;>olicija upravičeno sumi, da ima opravka z dobro organizirano družbo, ki se specijalizira na vlome to vrste.
V Skoplju se je ustrelil mlad podporočnik Milan Sinobad. V pismu je napisal, da principijolno ne pove zn vzrok obupa.
Cez 12 let odkrit zločin. V Vrapču na Hrvatskem so aretirali posestfiikn Josipa Subotiča, ki je leta 1914 ubil svojo ženo. Bil je silno ljubosumen in v ljubosumnosti na svojo mlado ženo, jo je pobil s sekiro.
Tiskovni sklad. Šestindvajseti izkaz. Za tiskovni sklad so darovali: M. Fischer Din 100.—, Mary Kovšca Din 10.—, Arh-Ceglar, Zagorje Din 40.—, Franc Štern, Orna Din 14.—, Kokalj Jože, Zelena jama Din 10.—, Senič Edvard, Francija Din 0.75. Zacfnji izkaz. Din' 2.446.75, skupaj Din 2.621.50.
Stran 4.
..DELAVSKA P O LITI K A“
Štev. 108.
Pavel Dorohov:
Ob gozdnem parobku.
(Odlomek iz »Golgote«. Prevel I. V.)
(Konec.)
Častnik zopet čaka. Vsaka sekunda je večnost. Roke z namerjenimi puškami otrpnejo.
»Dol!...«
Vera je razumela, da je to oeividuo mučenje. Njene oči zablešče. Nenadoma se je poloti navdušenje. In s polnim, zvenečim glasom doni v molčeči gozd:
»In to je poslednji
odrešilni naš ib oj ...«
»Kanalja! ... Ogenj! Ogenj!«
Rolke se razprostre, kakor h poletu...
Oddeli se od zemlje, nalahno in plava, odplava...
Tuje plane zapozneli strel.
»Kdo je bil to? Hočete nagajko!
Srdito krikne Salomon:
»Rablji! Morilci!«
Častnik plane k njemu. Strel iz revolverja jekne. Salomon omahne v grob. In iz globine se sliši:
»Še živim, še živim!«
Duši se v krvi in grgrajoč kriči:
»Falot!«
Beseda deluje kot udar z bičem. Častnik se peni od jeze.
»A—a—a, ti prokleti Zid!«
Skloni se k jami in izstreli vseh pet krogelj v ležečega Salomona. V divjem 'besnilu skoči na truplo Salo-
mona in rjove kot divja zver pragozdov, ki trga svojo žrtev...
Petruhin je pravilno izračunal:
Nagel skok v stran, potem nazaj. Streljali bodo naravnost. Nato pride že goščava gozda in potem ... mogoče svoboda.
Bežati, iz vse moči bežati!
Salomon se zvali ravno zraven njega v grob. Častnik skoči za njim v grob.
Sedaj: Ena... dve...
»Ogenj! — Streljajte za njim ...«
Kroglje žvižgajo okrog njegove glave, se zaletavajo v debla dreves. Kakor z iglo ga zbada v pleča. Za nijim, tik za njegovimi petami topota ducat neg.
»Streljajte! Streljajte...«
»Hitro, hitro. Povprek čez globel.«
Petruhlinovi skoki so lahki kakor na peresih. Pljuča kakor kovaški meh. Vzdrži. Da bi ga le ne zadela kroglja.
»Hitro, hitro!«
V divji naglici lete drevesa mimo, cunjaste veje ga bijejo v obraz. Kroglje vrtajo debla: —
»Tako je prav!«
Kriki postajajo zamolkli. Še ta napor, poslednji. Jeklene so krepke elastične noge. Obraz kakor kamen — ves pokrit s krvjo. Nobene bolečine ne čuti več. Še poslednji napor. Povprek čez globel. V polnem teku — z visokega, strmega brega v globino. Padel je v gosto grmičje na dnu globeli. Plane pokoncu. Zdrav in cel. Par globokih vzdihov potem... potem mimo trnje-'
vega grmičja. Na levo — v smeri Ir-tiša.
Kriki obmolknejo v daljavi. Še se slišijo pozameizni streli.
V jutranji megli blesti svetla črta Irtiša.
Svoboda! Življenje!
*
Sergej je 'bil miren. Molče je korakal poleg Andrejeviča, držal ga za roko, kakor poprej vedno, ko je kot majhen otrok v nedeljo šel z očetom v cerkev. In tako sta prišla k parobku. Ko sta že bila na cilju, je rekel:
»Ali veš, striček, da ni boga. Šel sem z vami, da se borim zoper hudo in da zavlada dobro na zemlji... Pa me peljejo sem, da me ubijejo...«
»Zakaj to?«
Sedaj so jim zvezali roke. Po begu Petruhina so to uvedli.
Prvi pride Andrejevič.
Kovalčuk, najboljši strelec stotnije stopi k častniku.
»Gospod častnik, ali naj merim v glavo ali v prsa?«
Častnik je pogiedal vojaka, požve-čil ustnice in mislil:
»Ali zadeneš v oko?«
Kovalčuk pomeri daljavo.
»Da, gosjpod poročnik.«
»Potem meri v oko.«
In čez trenutek pristavi:
»Daj mi puško. Sam bom streljal.«
V brizgajoči jutranji zarji, klečeč, da bolje ustreli, je meril dolgo v temno pego očesa.
Sproži, stopi k jami in se skloni.
»Prokleto... pol palca previsoko.«
Ko je prišla vrsta na Sergeja — bil je poslednji — so jeli vojaki nekaj zbegano šepetati in iskati po torbicah za patrone.
»Gospod poročnik — patronov ni!«
»Kako da ni?«
»Vso noč smo streljali...«
»Potem ga prebodite e bajonetom!
Vojaki so preplašeno obstali.
»Kovalčuk, prebodi ga!«
Kovalčuk je stopil k Sergeju. Pogledal je v velike temnorjave oči. Zdrznil se je, puška se mu trese v rokah. V srcu ga je zazeblo. Mraz se plazi po udih, v grlo, v glavo in lasje se ježijo.
Z divjim glasom, kot Zblaznel, zakriči:
»Obrni glavo stran!«
Vsi ga gledajo. V duši se nekaj viši, kaj, se ne ve. Z obupno prošnjo, s solzami v tresočem glasu ponovi Kovalčuk?
»Obrni se!«
Zamiži, temno objame puško in sune v mrak.
#
Nekega večera prideta dve postavi k parobku. Moški in majhna stara ženica, vsa v črnem.
Pri visoki brezi se ustavita.
»Tukaj,« reče moški in odide.
Starka ostane sama.
Poklekne na prekopano zemljo. Tiho ječi.
»Vera... Vera— hčerkica—«
Dolgo, dokler jutranja zarja ne oblije grobove, je pritiskala svoj obraz na zemljo.
Makulzturnl papir
se proda po 4'— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista 103
Sirite Del. Politiko!
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno m povsod le »Produkcijo kremo" za čevlje. 130
9 ©š 15$	!
Charles D cken«: Božična pesem v prozi. Lo«ro Kuhar: Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega socializma in komunizma M, Beer: Karl Marks, monografija. Zadružni koledar za leto 1926.
„Pod Lipo", družinski mesečnik.
7	Naroča se.
Zadružna založba v Ljubljani, Aleksandrova cesta S.
i
i
1
I
S
4
5 I I h
Specefijsta trgo»fna
..PRODUKCIJE"
V Lltibljanf, Tržaško o.
se priporočal	197
Gene zmerne! Blrga prue vrste!
I
Zaloga pohištva 8n pletenih izdelkov!
Kdor želi pehištvo ia svoje stanovanje, ali želi pnpolnit«, kar mu manjka, naj se ogleda veliko lalalogo ,tPr« dukcijo1* na Tržaški ce»ti v Liubliani. — Na pismeno povpraianje tak»j odgovor. — Priloži naj «e inamka.
.PRODUKCIJA*
UIIIHM, Iriifti mla. Moniii „5tii In Dora".
196
■
m
e
m
■
■
H
m
m
m
H
Konzumno društvo za Slovenijo
registrovana zadrugo z omej. zav. v Ljubljani
sprejema
hranilne uloge
in jih obrestuje po zelo ugodni obrestni
meri.
Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana Vil, Zadružni Dom
m m
'trn'
ZADRUZNA BANKA V LJUBLJANI
c;esta<
je centralni denarni zavod delavskih in hmetshih zadrug Slovenije
Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. Izvršuje vestno in knlantno vse posle, ki spadajo v bančno stroko, zvršuje nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo.
Kupuje In prodaja devize, valute in vret^'<^ papirje, zdaja uverenja za izvoz blaga- _ ^ ^ daj a srečke državne loterije i-1
Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. — Telefon štev. 367.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek)
v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.