Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. aoboto vaakega meaeoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega druStva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba" ali pa odboru ..Siovon-akega društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. £2. šter. V Ljubljani, dne 17. novembra 1894. IV. leto. Izjava. V številki z dne 15. septembra t. 1. objavili smo dopis, v katerem se žali čast gospoda c. in kr. nadpo-ročnika v pok. in župana Otmarja Sever-ja v Kostanjevici. Ker smo se prepričali, da so trditve tega dopisa popolnoma neosnovane in ker nam ni na tem, da bi koga neopravičeno žalili, izrekamo svoje obžalovanje, da je navedeni dopis prišel v naš list. Odgovorno uredništvo „Rodoljuba". U^gT Vse one častite p. n. naročnike, kateri so z naročnino na dolgu, opozarjamo uljudno, da nam blagovoli isto uposlati, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Rodoljuba". Shod zaupnih mož v Ljubljani. \ Zadnja leta so na Kranjskem zavladale kaj čudne razmere, iz katerih utegne za našo narodno stvar nastati velika škoda. Odkar smo se kranjski Slovenci obudili k narodni zavednosti in smo spoznali potrebo, zagotoviti si narodni obstanek in napredek s tem, da priborimo svojemu jeziku v vsem javnem življenju pristoječo mu veljavo, smo po pravici zmatrali Nemca za najhujšega svojega nasprotnika. Tekom stoletij so bili Nemci sebi in svojemu jeziku zagotovili v naši deželi neko prednost, do katere sicer nimajo nobene pravice, katero pa skušajo vzdržati za vsako ceno, nadejaje se, da nas naposled vender podjarmijo in ali preženejo z našega sveta ali pa prelevijo v Nemce, da bi jim potem bila odprta pot k morju. To nemško gospodstvo, ovirajoče naš gospodarski in duševni razvoj v največji meri, smo s svojo žilavostjo in v.sirajnostjo nekoliko zajezili, a zato še nikakor ne moremo reči, da smo se oteli vsake nevarnosti. Nemštvo zavzema še vedno prvo mesto v naši deželi in pritiska na nas z vso velikansko svojo močjo, sedaj še tembolj, ker nam je vlada očitno nasprotna in gre Nemcem na roko, kjerkoli more. Dokler smo bili v tem odporu jedini, ni se nam bilo posebno bati. Slovenska stranka na Kranjskem je s svojo jedinostjo odbila najhujše naskoke nemških nasprotnikov in prevladala sila težavne ovire. Zadnja leta LISTEK. P o t o 6 n i c a. Na zelenem travniku blizu vasi je rastla potočnica. Saj jo tako poznate! Njeno cvetje je sinje kakor nebo, in njeni listi so podolgasto suličasti. Veselo je dvigala svojo lepo glavico kvišku. Mimo nje je žuborel bister potoček, v katerem so plavale sem ter tja hitre ribice. Dobro se je godilo potočnici. Ves dan ji je sijalo ljubo solnčece, iti suše tudi nikdar ni trpela, saj jo je mimo nje žuboreči potok vedno napajal s svojo krepilno vodico. Po travniku so letale lastavice. Potočnica je rada gledala te urne ptičice. Dvigale so se kvišku proti belim oblačkom, potem pa se spuščale k tlam ter švigale nad cvetlicami, iskaje muh, metuljčkov in drugih mrČesov. Jedna lastavica pa je kaj rada letala okoli potoč-nice. Skoro vsak dan je priletela k njej. Tako sta se seznanili in postali prijateljici. „Lastavica, lahkokrila ptičica", dejala je dostikrat potočnica, „kako urno ti švigaš po zraku. Kako si ti srečna! Jaz pa moram tukaj stati zmerom na jednem in istem mestu, niti za jeden korak se ne morem oddaljiti od tod." „Res je, kar praviš", odgovori ptica. „Jaz moram letati ves dan, da nalovim živeža sebi in svojim mladičem. Glej, tebi pa ni treba skrbeti za živež, ti ga najdeš vedno v zemlji." „A rajši bi venđer bila ptica kakor cvetlica", pravi zopet nezadovoljna potočnica. „Kaka radost mora biti, če dvigaš visoko v sinji zrak ter pod seboj vidiš zemljo." „V tem si pravo pogodila. A ne žaluj mi, potočnica. Ker tebi ni mogoče gledati zemeljske lepote, hočem ti jo popisati, da se boš tudi ti veselila z menoj." Lastavica je letela dan za dnevom k svoji prijateljici na travnik ter ji pripovedovala o lepoti zemlje j pripovedovala ji je o toplejših južnih krajih, kjer nikdar ne pada sneg, kjer je zmerom pomlad in leto. Pravila ji je o ondotnih cvetlicah in o rastlinah sploh, ki so' mnogo večje od tukajšnjih; pravila ji je o globokem morju, čez katero morajo leteti tja v gorko Afriko. je pa zašlo vse rakovo pot, odkar se je v nekdaj jedino ih složno stranko zanesel prepir. V času, ko smo bili jedini in složni, smo hodili vsi pod jedno zastavo, pod zastavo slovenske narodnosti. Sedaj pa to ni več. Mej duhovščino se je zanesel nov, tuj duh, tam od nemškega Gradca, in ta duh je zastrupil vse naše javno življenje. Duhovščina se je odcepila od narodne stranke in za seboj je potegnila vse svoje prijatelje ter ž njimi vred ustanovila novo stranko, ki se imenuje „katoliško-konser-vativna stranka". Ta stranka je pred dvema leti priredila v Ljubljani poseben katolišk shod in na tem shodu glasno in jasno povedala, da jej ni za narodnost nič, da je narodnost postranska stvar in da je slab katoličan, da je maliko-valec, kdor ljubi svoj narod, svoj jezik in svojo domovino. Od tega shoda sem nastal je na Kranjskem srdit boj in nekdaj jedina narodna stranka se je razcepila v več manjših strank, katerih vsaka je hodila svoja pota. Da je to velika nesreča za ves narod, to vemo že davno vsi, to čutimo vsi, katerim je sploh še kaj za obstanek slovenskega naroda. Vlada pritiska na nas s podvojeno silo, Nemci in Italijani nas tlačijo, da jedva se dihamo, katoliško-konservativna stranka pa hodi za njimi čez din in strn, se pajdaši ž njimi in se bori ž njimi zoper rodne svoje brate. Tako ne more dalje iti, so si rekli vsi pošteni slovenski rodoljubi. Kar nas je, ki šft ljubimo svoj narod in svoj jezik, kar nas je, ki še nismo postali brezdomovinski izdajalci, združimo se na skupno delo, zoper tuje napad« nike in domače kukavice. Zberimo se na shod in določimo, kako bomo jedino in skupno delovali zo blagor našega naroda. Ta misel je padla na rodovitna tla in dne 27. t. m. se snidejo v Ljubljani možje z vseh stranij slovenskega naroda, da se dogovore, kaj in kako je delovati v bližnji bodočnosti za obrambo naših narodnih pravic. Na shodu bodo zastopane vse stranke, izvzemši katoliško-konserva-tivno, ki je bila izjavila koj, ko se je sprožila ta misel, da nima nič opraviti na shodu, kjer gre za narodnostne reči, ker jej za narodnost ni nič. Tako smo zdaj na jasnem. Ako bo Bog blagoslovil shod, zjedinili se bodo na njem vsi pošteni slovenski rodo ljubi in se združili v jedno jedino veliko narodno stranko, ki se bo za narodni in gospodarski blagor vsega slovenskega naroda borila zoper vse naše tuje nasprotnike in zoper domače izdajalce. Naprej zastava Slave! Gospodarske zadruge. Gospodarska društva so za Slovence silno važna, toda imamo jih vse premalo, in kar jih imamo, niso še v nikaki zvezi. Med vsemi avstrijskimi narodi so bili Čehi prvi, ki so začeli snovati gospodarske zadruge. Oni so se že več kakor pred 100 leti ravnali po dobrem razlaganju sanj egiptovskega Jožefa, da za sedmimi dobrimi letinami pride sedem slabih, da je torej v dobrih časih treba hraniti in zalagati za slabe čase. Zato 80 Čehi že v prejšnjem stoletji imeli veliko skupnih žitnih shramb, napravljenih od vseh kmetov v posameznih vaseh in trgih. V te shrambe, katere so založnice imenovali, devali so ob žetvi nekaj semena, da so imeli za prihodnjo setev dovolj zaloge. Tega založenega žita jim je pa nar vadno preostajalo, tako, da so ga prodajali. Imeli so Tako je lastavica ves dan kratkočasila potočnico. Kedar se je zmračilo, poslovila se je ptica ter šla v svoje gnezdo počivat. Tiho je postalo in mirno. Potočnica pa še ui spala; takrat se je oglasil bistri potok ter ji pripovedoval marsikatero mično pravljco. Prinašal ji je tudi vsak večer srčnih pozdravov od njenih sestric, mimo katerih je hitel. Ob sladkem žuborenju potoka je zadremala cvetka. Obdajale so jo prelepe sanje. Sanjala je, da je lastavica in ne več cvetlica, in da leti v južne kraje. O, kako se je vsemu čudila. Vse lepše in kras-nejše je bilo ondi. Videla je sinje morje, po katerem jadrajo hitre ladije; govorila je z ondotnimi cvetlicami, ki imajo lepšo obleko od naših; videla je bistronogo gazelo in urnega znoja, kako sta hitela po peščeni puščavi, ki se imenuje Sahara. Videla je tudi ondotne ljudi, kateri se zovejo zamorci ter imajo tako črno kožo kakor oglenje. Drugo jutro so jo vzbudili solnčni žarki. In ko je k njej priletela lastavica, pravila ji je o svojih lepih sanjah. Dva meseca sta minila v veselju. Poletje je teklo svojemu koncu. Solnce ni več pripekalo tako gorko, in vetrovi so postajali hladnejši.^ „Ljuba potočnica!" rekla je nekega dne lastavica. „Jesen je tu. Doba ločitve je prišla. Toliko časa sva živeli veseli, a zmerom ne more to biti. Jutri se zberemo na vaškem zvoniku ter se odpravimo na daljno pot." Prestrašila se je teh besed uboga potočnica. Na jesen in ločitev niti mislila ni. „0, jaz vem, lastavica, da ti srce hrepeni na jug. Kako srečna si vender ti! Jaz pa ostanem tukaj; izginem kakor rumeno listje v gozdu." Tako je rekla cvetka ter od žalosti povesila svoje lepo cvetje. „Predno odletimo, prišla bom k tebi," reče ptica ter odleti. Težko ji je bilo pri srcu. Tudi potočnica ni bila več vesela. Spoznala je, da bo skoro vsemu veselju konec. Ko je temna noč zakrila zemljo, cvetica od nepokoja ni mogla zaspati. Tožila je potoku svojo bridkost. „Tudi jaz žalujem," odgovoril ji je potok. „Kmalu pride doba, ko se čez me razprostre ledena odeja. Stokal bom pod njo, a zaman!" zdaj žita in denarja; slednjega so začeli posojevati in tako so iz prvotnih žitnih zalog nastale denarne zaloge, denarne posojilnice. In večina najstarejših in najbogatejših čeških posojilnic je nastalo na ta način. Slovenci se nismo tako zgodaj zavedeli; na gospodarskem polji začeli smo se le polagoma združevati. Kar imamo v tej zadevi že iz prejšnjega stoletja, to je 127 let stara c. kr. kmetijska družba za Kranjsko in stara kranjska hranilnica v Ljubljani, ki je bila osnovana še-le v tem stoletji, in bila prvotno v rokah kranjskih Slovencev, a je polagoma prišla v roke kranjskih Nemcev, ali kako bi že imenovali kranjsko denarno aristokracijo. Vse drugo, kar so storili Slovenci na polji gospodarskega združevanja, je še-le iz najnovejšega časa. Tu sem smemo prištevati vse gospodarske zadruge, kar jih imamo, namreč posojilnice, hranilnice, kmetijske podružnice, razne zadruge, kakor sadjarske, vinarske, sirarske, mlekarske, lesne zadruge, konsumna društva, stanovanjske zadruge i. t. d. (Obrtnih zadrug pa tukaj nimamo v mislih — te ne spadajo v vrsto gospodarskih zadrug, kajti zanje 80 se izdali posebni zakoni.) O hranilnicah (šparkasah) nam tudi ni govoriti; kajti za te veljajo vsi drugi zakoni, kakor za gospodarske zadruge. Kmetijska društva (glavna in njih podružnice) bi se pač smela h gospodarskim zadrugam po svojem bistvu in svojih smotrih prištevati, toda z ozirom na zakone, katerim so podvržene, spadajo k društvom, katera so osnovana v smislu društvene postave od 1. 1867. O teh itak nam ni treba govoriti, dasi imamo samo na Kranjskem blizu 70 kmetijskih podružnic, katere pa izvrstno vodi glavni odbor v Ljubljani. Kratko besedo bi radi spregovorili o pridobilnih in gospodarskih zadrugah, katere so se po Slovenskem osnovale in se bodo še osnovale na podlagi zadružne postave od 9. aprila 1893. Na temelju tega zakona se namreč ne snujejo samo denarne posojilnice, ampak tudi zadružne založnice surovih pridelkov, konsumne (živežne), stanovanjske zadruge in dr. Do polnoči sta se pogovarjala. Potem pa je potočnica zadremala od samega truda. Zdajci jo zbude* človeški glasovi. Ko izpregleda, vidi v sinjem jutranjem mraku pet ljudij. Bili so možje. Na rami so nosili nekaj čudnega, česar še potočnica videla ni. Imelo je dolgo leseno toporišče, na koncu pa dolg zakrivljen nož. — Bila je kosa, in možje so bili kosci. „Pri potoku bomo začeli", pravi jeden. Nato se postavijo v jedno vrsto, drug od drugega nekaj korakov ter začno kositi. Sedaj šele je potočnica spoznala, kaj to pomeni. Vztrepetala je po vsem životu smrtnega strahu. Čez nekoliko je bil že kosec pri njej. „Šk!" naredila je njegova smrtonosna kosa, in potočnica je ležala na zemlji. Izgubila je zavest; še-le blagodejni solnČni žarki jo zbude" iz nezavesti. Svojega nežnega cvetja ni mogla več povzdigniti; moči so ji ginile. Spomnila se je lastavice. Bila je ravno proti zvoniku obrnjena. Videla je, kako s) se zbirale ter veselo letale okrog zvonika. Ni dolgo čakala, ko prileti njena prijateljica. Kako se je prestrašila lastavica, videč ves travnik Prve vrste zadrug, namreč posojilnic, je že veliko po Slovenskem, blizu 70 in večinoma dobro vspevajo; druge, tretje in četrte vrste jih je pa še malo, in morda še te niso vse od kraja osnovane na temelju baš navedene postave, in torej so le po svojem bistvu in ne po zakonu gospodarske zadruge. Zakaj imamo Slovenci toliko denarnih zadrug, in drugih gospodarskih zadrug le malo? Poglavitni vzrok je pač ta, ker je denar tako rekoč najljubše in najdražje blago, ker je poglavitni živež, ker je pač vladar sveta. Drugi vzrok je pa ta, ker imajo slovenske posojilnice že veliko let varuha, imajo očeta, ki jim da življenje, in varuje njih rast. Ta varuh in oče je društvo v Celji z imenom „Zveza slovenskih posojilnic", društvo, katero poučuje vse posojilnice brez izjeme in nadzoruje delovanje vseh teh denarnih zavodov, kateri se jej le pridružiti hočejo. — Kakor je torej veliko, in to dobro delujočih denarnih zadrug po Slovenskem, tako bi želeli, da se še veliko pravih gospodarskih zadrug po Slovenskem osnuje, namreč sadjarskih, vinarskih, vinogradskih, mlekarskih, sirarskih, lesnih, živežnih, stanovanjskih zadrug. Nekaj takih zadrug imamo že; n. pr. na Gorenjskem in že na Notranjskem tudi so sirarske zadruge, na Krasu, Goriškem; v Istri so vinarske zadruge, okoli Trsta in v Ljubljani živežne zadruge, na Vipavskem sadjarske zadruge, v Ljubljani je bila mlekarske zadruga, pri sv. Lovrencu na koroški železnici je gospodarsko društvo, ki pospešuje lesno trgovino, v tržaški okoli je menda več društev s splošnim imenom gospodarsko društvo, n. pr. v Skednju ; v Ljubljani so snovali stanovanjske zadruge. Toda v obče imamo teh in sličnih zadrug vse premalo. Koliko bi potrebovali sadjarskih zadrug za pospeševanje tako imenitne sadjereje, osobito za kupovanje in prodajo sadja! Koliko lepega sadja raste po Slovenskem, sadje naj bi od sadje-rejcev najprvo zadruge sprejemale in ga potlej one iz-pečavale in v daljni svet pošiljale. — Za napravo novih vinogradov naj bi se osnovale zadruge vinogradnikov, ki bi bile na pomoč vinogradnikom na razne načine, n. pr. poražen. Zletela je tja k potoku, a potočnice ni bilo nikjer. Sedla je na obrežje potoka ter klicala cvetlico, rekoč: „Cvetka moja, kje si vender?" „Tu ležim, tu, lastavica!" odgovorila je 8 slabim glasom cvetka. Kako je že bila izpremenjena! Cvetje je obledelo in perje osehlo. „Cvetka, cvetka!" vzkliknila je ptičica ter nagnila glavico k umirajoči cvetlici. »Moje življenje je končano, lastavica!" šepetala je potočnica. „Spominjaj se včasih mene, ko bodeš letala in gostolela po južnih, toplih krajih." „Ne bom te pozabila, potočnica!" odgovori žalostno lastavica ter poljubi cvetko na velo cvetje; potem pa sfrči proti zvoniku. Kmalu nato čuje potočnica glasni vrisk drobnih ptičic. Lastavice so se dvignile, obletele zvonik, potem pa pohitele proti jugu. Vse to je videla potočnica. Zadnjikrat je vztrepetala, in ležala je mrtva. J. Freu ensfeld. da jim trte, cepiče in denarje preskrbujejo, ali vsaj posredujejo s tem, da bi za nje delale prošnje za brezobrestna posojila na državo, dežele, hranilnice i. t. d. Kjer pa raste ali bode rastlo veliko vina, ondi bi bilo treba vinarske zadruge, kjer bi imeli skupne kleti vsi vinorejci, kateri bi se k tej zadrugi pridružili. Baš z umnim kletarstvom bi se naša vina silno izboljšala. Enako, kakor te zadruge, koristne so zadruge tudi za druge surove pridelke; v Savinjski dolini in za Dravo na Pohorji in drugod bi bile lesne zadruge na pravem mestu. Ali kedar se bode več teh pravih gospodarskih zadrug osnovalo, ali bolje rečeno, da bi se jih več ustano vilo, treba bi bilo, da se te gospodarske zadruge tako v neko društvo zjedinijo, kakor so se slovenske posojilnice združile v prej omenjeno „Zvezo slovenskih posojilnic", ki kaj vspešno deluje. Taka „Zveza slovenskih gospodarskih društev" bi enako delovala, kakor „Zveza slo- venskih posojilnic". Vspodbujala bi slovensko občinstvo, da snuje take zadruge, razlagala bi uporabo zadružnega zakona (9. aprila 1873) za gospodarske zadruge, izdala za nje uzorna pravila, prišla na dan z letopisom, kakor to stori »Zveza slovenskih posojilnic", prirejala letne občne zbore i. t d. S tem bi se v materijelnem oziru Slovenci kolikor toliko opomogli in tudi se znebili odvisnosti tujih trgovcev, večkrat judovskih barantavcev. Ker se namreč Slovenci vse premalo pečajo s kupovanjem deželnih pridelkov, sadja, vina, lesa, prišla je ta kupčija vse preveč v neslovenske roke. Potlej bi pa gospodarske zadruge morebiti velik del te trgovine prevzele. Na noge torej, domoljubi slovenski, snujte raznovrstne gospodarske zadruge in postavite jih pod pokroviteljstvo novega društva pod „Zvezo slovenskih gospodarskih zadrug". >j .sum! mia is. n\td Politični pregled. y iti »bili Naš državni zbor bo samo še do dne 12. decembra zboroval, potem pa pojdejo poslanci na počitnice, ki bodo trajale do dne 6. februvarja. V teh tednih , kar zboruje državni zbor, ni storil ničesar splošno-koristnega. Opravil je sicer nekatere stvari, a te so brez pomena. Te ne-plodovitosti je kriva koalicija. Ta je podobna trem lisicam, ki so se združile, da bi iz nastavljene pasti odnesle, kar se jim ji nastavilo, pa nobena neče storiti prvega koraka, druga sili drugo, naj gre prva v past in tako so vse tri brez hrane. Tako je tudi 8 koalicijo in nje prvo in najsvetejšo nalogo, z volilno reformo. Vlada je končno izdelala nekak načrt za premembo sedanjega krivičnega volilnega reda, a prostovoljno tega ni storila, nego ker je to cesar odločno zahteval. Vlada predlaga, naj se da obrtnijskim delavcem volilna pravica, a tako, da bodo ti delavci, ki morajo biti vsaj tri leta člani kake bolniške blagajnice, volili svoje zastopnike v posebne delavske zbornice, katere bi potem volile vseh 23 državnih poslancev. Ta načrt nikakor ne more zadovoljiti delavcev, niti sploh nobenega pravičnega človeka. Če se torej uveljavi, tako s tem še nikakor ne bo končan boj za splošno, jednako in neposredno volilno pravico, ampak vnel se bo le še s hujšo silo. Sicer pa ni dosti upanja, da zadobi ta načrt veljavo. Poljski poslanci se mu zoperstavljajo z brezobzirno odločnostjo in nečejo odnehati. Če jih vlada ne pregovori, bo morala ali sama odstopiti, ali pa razpustiti državni zbor. — Sredi meseca decembra se skličejo deželni zbori, katerih zasedanje bo trajalo do konca meseca januvarija. V nekaterih deželnih zborih se pričakujejo prav hude razprave. — Smrt ruskega carja je prouzročila, da se ves svet zanima za Rusijo. Kakšen bo novi car Nikolaj II.? Nemci upajo, da jim bo naklonjen, in da ne bo maral Slovanov in Francozov, kakor njegov oče, a dokazov, da bo novi car tako postopal, ni nič. Narobe, kar je car Nikolaj storil tekom teh dnij, odkar je vladar Rusije, vse kaže, da se bo držal načel rajnega svojega očeta, ki se je s ponosom imenoval kmetskega carja. Pogreb umrlega carja je bil presijajen in tako veličasten, da ga ni mogoče popisati. — Mimo Rusije obujajo največjo pozornost dogodbe v Nemčiji. Odstopila sta prva ministra nemškega cesarja in njima so sledili še nekateri drugi, na krmilo pa so prišli novi možje, katerim je namen, z vsemi sredstvi udušiti gibanje socijalistov in drugih prekucuhov. — K temu so nemške kroge vzpod-bodle tudi razmere v Belgiji. Tam je bilo pri zadnjih volitvah voljenih v državni zbor več socijalistov. Ti nečejo kralju obljubiti zvestobe, nego hočejo celo predlagati , naj se kralj odstavi, dežela pa proglasi za republiko. — Kaj takega se utegne zgoditi tudi v Norveški, kjer so pri volitvah v državni zastop zmagali republikanci. — Francoska ima velike homatije s prebivalci otoka Madagaškega. Ta otok spada mej francoska posestva, a prebivalci nečejo pripoznati francoske nadvlade, vsled česar je nastala vojna. — Tudi vojna v dalnji Aziji mej Japonsko in Kitajsko še ni dognana. Kitajci so popolnoma pobiti in prosijo miru. — V Zjedinjenih državah ameriških so bile minoli teden volitve v posamične državne zastope. Zmagala je stranka bogatašev. VSa/ Dopisi. Iz lllmke BUtrlce 10. novembra [Izv. dop.] (Po d ež e 1 n o z bor s k i volitvi.) Kakor se silni vihar na morju zaganja z vsemi svojimi močmi proti čvrsti oklopnjači, a ta ostane nepremagljiva in kljubuje še večjim njegovim pritiskom ter končno doseže svoj cilj, tako smo tudi mi ostali nepremagljivi vzlic vsemu nesramnemu hujskanju in vzlic podlim sredstvom, katera je rabil vodja naših nasprotnikov. Ne da se izreči z besedami, niti popisati 8 peresom, kako se je zadnje dni delovalo vse zoper nas po noči in po dnevi in hujskalo nevedno ljudstvo. — Res je, boj je bil trd, a tem sijajnejša zmaga, naš kandidat je bil, kakor že znano, izvoljen z 69 glasovi proti 38. Ko se nam je brzojavilo in poročalo rečenega dne o sijajni pobedi, raznesla ae je bliskoma vesela novica po Bistrici in Trnovem, vsakemu je sijala z obličja neka radost in oduševljenost. Komaj je črni mrak mogočno razširil svoja krila po zemlji, že so nekateri mladeniči jeli napravljati grmade, a pozneje prižigati kresove, ki bi naj naznanjevaii s svojim veličanstvenim plamenom na daleč in široko, da praznujemo redko slavnost. Kaj lepo se je razlegalo po tihotni okolici tudi pokanje topičev, pušek in samokresov. Da postane slovesnost še lepša, uprizorili so domači fantje lepo bakljado in godbo na čelu s svetlečim se napisom: „Živela napredna stranka!" in s trobojnicami, med tem se je nosila prelepa Sokolska zastava bivšega nekdaj Sokola v 11. Bistrici. Cela povorka se je pomikala v lepem redu naprej napotivši se na postajo, kjer je na ta slovesen način vsprejela g. Janka Rahneta, c. kr. notarja, ki je zastopal kot volilni mož II. Bistrico. — Ko je pa hitri hlapon prižvižgal in se zaustavil, zadoneli so urnebesni „Živio-klici* na pozdrav našega volilnega moža in „Slava"-i klici novoizvoljenemu dež. poslancu. Oglasili so se po širni dolini gromoviti streli. To pa je silno razkačilo našega kaplana Rudolfa, ki je tudi došel s tem vlakom I kot volilni mož nasprotne stranke. Prebledevši od togote pristopil je bližje ter jel psovati mirnostoječe fante z „brezverci" in nesramnimi „pobalini". V odgovor je izustil neki izobraženi mladenič „Penbant klerikalci", (kar znači: „propali so klerikalci.") To pa je pozneje hudomušni kaplan v „Slovencu" izprevrgel v „Pereant klerikalci." — Potem so se mirno pomikali skozi Trnovo, j kjer so se zaustavili pred hišo Trnovskega župana gosp Urbančiča ter še jedenkrat ponovili vesele vzklike. Hiše, ; mimo katerih so šli, bile so prav lepo razsvetljene, po-\ sebno pa ona g. J. Valenčiča s velikim svetlečim se na-! pisom „Živeli naprednjaki!" Našemu kaplanu je vsak i dobro došel, samo da je njegovih političnih načel, mnogim j njegovih pristašev ni nič ne za Boga ne za vero in vender jim je najboljši prijatelj. Neki mladi gospodarček ki je ob kat. shodu v Trnovem spremljal z brlizganjem govorček g. kaplana, preskočil je sedaj kot renegat na njegovo stran, ker mu je obečal zanesljivo pomoč iz ma-terijelnih stisk, vzel ga je z veseljem pod svoj barjak in uvrstil ga med svoje agitatorje. No, žal, za sedaj mu je vse spodletelo. Mi smo se vender le skazali vrlimi naprednjaki in ponosno moremo reči: „Živela naša zavedna Notranjska! Zmaga je naša!" Slovenske in i (Slovenski poslanci v državnem zboru.) Slovenski poslanci so bili zadnje dni prav marljivi, seveda ne tisti, ki so zbrani okolu grofa Hohenwarta, ampak neod isni poslanci. Največ opravil ji ni je dalo vprašanje o ravnopravnosti na Primorskem. Vsled pritiska Lahov in Nemcev je vlada svojo naredbo preklicala. Hohen-wartovci bi bili to lahko preprečili, ko bi bili zagrozili, da izstopijo iz koalicije, če se ne izvede ravnopravnost, a to jim še na misel ni prišlo. Vlada bi bila gotovo preklicala celo naredbo, da je niso neodvisni slovanski in lir vat sk i poslanci trdo prijeli. Poslancem grof Alfred Coronini, Spinčid, dr. Gregorec, dr. Gregorčič, dr. Ferjančič, Nabergoj i. t. d gre vsa čast, izmej koaliranc^v pa, iz-vzemši Kluna, nobenemu, najmanj pa Povšetu in Vošnjaku, ki sta igrala kaj žalostno vlogo. Slovenski neodvisni poslanci so tudi glede" drugih vprašanj delovali prav marljivo. Poslanec dr. Ferjančič je govoril pri razpravi o kazenskem zakonu iti se pri razpravi o skrajšanem obravnavanju novega pravdnega reda potegnil za jezikovno ravnopravnost pri sodiščih Vrh tega so Spinčid, grof slovanske vesti. j Coronini, dr. Gregorčič, dr. Laginja, dr. Ferjančič, Kušar, j Nabergoj in dr. Gregorec zaradi ve^ stvarij vlado inter-! pelirali. (Poslanec dolenjskih mest gosp. Fran Suklje,) ki je za to, da je verno služboval vladi, ne meneč se za koristi slovenskega naroda, postal dvorni svetnik in dobil mastno službo, se odpove sredi prihodnjega meseca poslanstvu. Kar je hotel, je dosegel, čemu bi delal napoto drugim. Te dni je dvorni svetnik šuklje potoval po Dolenjskem in ponujal kot svojega naslednika ribniškega sodnika V i š n i k a r j a. Klerikalci postavijo seveda svojega kandidata. (Strokovna dola za lesno obrt) Na Ljubljanski strokovni soli za lesno obrt se uvede bodočo spomlad tečaj za pletenje košaric in je imenovan delovodjo gosp. Jožef Baran iz Sobjeslava na Češkem. (Zloraba lece pred sodiščem) Gospod Alojzij Rudolf, kaplan v Trnovem na Notranjskem, je znan kot jeden izmej najstrastnejših agitatorjev „katoliško-konaer-vativne" stranke in tudi pri zadnji deželuozborski voltvi si je zopet vsaj v očeh svojih somišljenikov pridobil obilo slave. Manj slaven pa je bil njegov nastop pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani dne 2. t. m., kjer se je pokazalo, da je gosp. Rudolf sila malo izbirčen glede svojih agitacijskih sredstev, mnogo manj, nego bi bilo dostojno za katoliškega duhovnika. Obsojen je bil namreč ta gospod kaplan na 100 gld. globe, oziroma 20 dnij zapora, vsled obtožbe župana Trnovskega, gospoda Ivana Urbančiča (po zastopniku g. dr. K. Trillerju), ker je zasebnega obtožitelja psoval raz leco za „brezbožnika" brez najmanjšega povoda in menda zgolj zaradi tega, ker ga gospod župan v svoji trmi ne pripozna za svojega političnega boga ter hodi svojo staro slovensko pot. Značilno je posebno to, da je bil gosp. kaplan Rudolf že lani obsojen na 10 gld globe, ker je istega župana imenoval ,, brezverca", da pa niti tačas, niti sedaj (zagovarjal ga je dr. J. Šušteršič) ni znal navesti najmanjšega slučaja, s katerim naj bi se bil gospod župan Urbančič pregrešil zoper svoje verske in krščanske dolžnosti. Pač, povedal je, da je županstvo žalilo duhovski stan s tem, ker je vročilo gospodu kaplanu neko vabilo tačas — ko je pridigo študiral I . . . Hkrati pa se je izgovarjal s tem, da pri besedi „brezbožnik" ni mislil na župana, ampak na — občinskega slugo! Vse priče pa so pod prisego potrdile, da je bilo očitanje čisto jasno naperjeno na tožečega župana in nikogar druzega. Taki so ti novodobni rešitelji vere! (Tako je prav!) Občinski zastop nekdaj najbolj nemškutarskega spodnještajerskega trga Šoštanja je pred kratkim soglasno sklenil, dopisovati odslej vsem o. kr. uradom jedino le v slovenskem jeziku in od vseh teh c. kr. uradov zahtevati, naj mu slovenski dopisujejo. (Odvajanje vode) Komisijonalne obravnave za napravo vodnih požiralnikov v kočevski in ribniški dolini v zmislu deželnega zakona z dne 12. julija t. 1. se bodo vršile dne 3., 4., 5. in 6. decembra. Dotične načrte si lahko vsakdo ogleda v občinskem uradu v Kočevji. (Občinska volitev v Tržiču) se je zvršila tako, da ima sedaj v odboru opozicijonalna stranka tretjino. Čujemo pa, da se pritoži zoper volitev, ker so se vršile nepravilnosti, vsled katerih je propadla v drugem in tretjem razredu za malo glasov. (Podkovska šola v Ljubljani.) Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januvarija 1895. leta. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. s spričevalom, da se je pri kakem kovači izučil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega žup nika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo dobiti tudi štipendije po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le-temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1895. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v šoli je breplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo o šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. — Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovat va za kovače, kateri niso obiskovali podkovske šole 28. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovatva in ogledovanje klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri vodstvu do 15. dne decembra t. 1. (Ravnopravnost na Primorskem.) Govorili smo že o zadnjih homatijah na Primorskem. Pravosodno mini-sterstvo je bilo zaukazalo, naj se vsaj deloma izvedejo pri sodiščih na Primorskem veljavni zakoni glede ravnopravnosti. To pa je bilo Italijanom zoper voljo. Lahi so se navadi>i zmatrati Slovence in Hrvate na Primorskem za brezpravno paro, katera naj Boga hvali, da sme sploh živeti, ki pa nima prav nikakih pravic. V fej misli jih je potrdilo vladno ravnanje 8 Slovani. Kaj čuda, da so se rečeni ministerski naredbi uprli z vso silo in uprizorili pravo pravcato revolucijo V Pragi je vlada za veliko ne-znatnejše dogodbe razglasila izjemno stanje in izjemna sodišča so celo vrsto mladih ljudij na ostre kazni obsodila. Na Primorskem pa je vlada postopala povsem drugače. Ne samo, da ni ničesar storila, da kaznuje po zaslužnosti predrzne puntarje, ki škilijo vedno čez mejo, celo svojo naredbo je deloma preklicala. Lahi so se puntali v Piranu, v Kopru iu v Balah, drugod pa so prirejali demonstracije, kličoč slava laškemu kralju, naposled pa so se še laški župani iz Istre zbrali v Trstu in demonstrovali zoper vlado in Slovence. Da se je stvar tako na slabo obrnila, da je vlada odnehala in ugodila želji očitnih puntarjev, tega so največ krivi slovenski poslanci, kar jih je zbranih okolu Hohenvvarta, ker niso izpolnili svojo dolžnost. Ali pa je Avstriji na čast postopanje vlade, to naj vsakdo sam presodi. (Kranjska kmetijska družba) je sklicala na dan 29. t. m. izreden občni zbor v Mokronogu. Razpravljalo se bo o zelo važnem vprašanju, namreč o vpeljavi sladkorne pese in sladkorne obrti na Dolenjskem. Zbora se smejo udeležiti tudi nedružabniki. (Demonstracije v Trstu.) Tržaški Slovenci so v sila žalostnem položaji. Laška preširnost ne pozna nobene meje. Lahi niso zadovoljni s tem, da imajo vse pravice, Slovenci pa nobenih, še sramote" naše rojake na nečuven način in jih izzivljejo uprav nesramno. Naposled so se tudi tržaški Slovenci naveličali svoje potrpežljivosti. V ponedeljek, ko so Lahi v mestni palači napadali spet Slovence, se je zbralo pred palačo kakih 600 Slovencev, ki so na laška izzivanja odgovarjali z »Živeli Slovenci!", „Živela Avstrija!", „Živio Franc Jožef!". Lahi so kričali „Ven s Slovenci!", „Smrt Slovencem!". Nastala je velika zmešnjava in malo je manjkalo, da ni prišlo do boja. Policija je zaprla pet Slovencev in štiri Lahe. Razburjenost med rodoljubnimi Slovenci je velika in če vlada ne bo naredila konec laškim izzivanjem in postala tudi Slovencem pravična, bi se lahko primerile še hujše reči. (Obrtno-nadaljovalna šola v Gorici) je zagotovljena. Te dni se odpre pripravljalni tečaj. V Ljubljani še sedaj nimamo take šole, a krivi smo tega sami. (Slovenska občina v nemškutarskih pesteh.) Narodna občina Tolsti Vrh na Koroškem je delala našim nasprotnikom veliko preglavico. Ker je drugače niso mogli zadeti, so jo zdrobili. Izločili so iz nje vas Kotlje in še neke druge vasi in cesar je to postavo potrdil. (Slovensko delovanje na Koroškem.) Vsa čast slovenski stranki na Koroškem, ki deluje tako marljivo in neumorno, da so se je nje mogočni in oholi nasprotniki res zbali. Te dni je zborovalo katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Stebnju, v nedeljo pa bode zborovalo v Kotmari vesi. Tako se budi narodna zavednost, tako se vzgaja prebivalstvo in vnema za pošteno slovansko stvar ter opozarja na svojo gospodarsko korist. Uspehi teh zborovanj se pokažejo pri prihodnjih občinskih volitvah na Koroškem. Upamo, da bodo lepi! (Slovenska ljudska šola v Gorici.) Kakor znano, je goriški deželni šolski svet zaukazal meBtni občini goriški , da mora za slovenske otroke napraviti slovensko ljudsko šolo. Mestna občina se je zoper ta ukaz pritožila na ministerstvo, ki pa je pritožbo odbilo. Lahi pa še nečejo odnehati, ampak so se pritožili zoper ministersko razsodbo na upravno sodišče. Pomagalo jim to ne bo nič. Slovenska zahteva je tako podprta, da mora zmagati. S tem bode društvu „Slogi" v Gorici, ki z velikanskimi žrtvami vzdržuje slovenske šole v Gorici, odvzeto veliko breme. (Nov slovenski list) V Ljubljani začel je izhajati ta mesec nov list „Glasnik" po dvakrat na mesec, kot glasilo krščanskih delavcev in obrtnikov. List ni, da bi ga priporočali. Razne vesti. (Ljubezen — bolezen.) V neki gostilni v Grinjanu pri Trstu sta se te dni ustavila neki gospod 321etni Julij Melcer in 28letna Pavlina Suman. Melcer je prihajal večkrat v Trst, po opravkih, kakor je bilo soditi. V petek zjutraj je naznanil Melzer hišini, da se je njegova tovar-šica otrovala. Našli so jo res mrtvo v sobi in hud duh je polnil sobo. Sodna komisija je prišla na lice mesta in zaslišala Melcerja. Izpovedal je, da je z mrtvo, že štiri leta od nje moža ločeno, Šuman živel skupaj ves ta čas. Zaradi neugodnih razmer sta sklenila skupaj umreti. Že ponoči sta se hotela obesiti, kar pa se jima ni posrečilo. Šuman je potem izpila pripravljeni strup, on pa da ni imel poguma umreti. V sobi se je našla hranil-niška knjižica na 500 mark, na katere zadnji strani so bile napisane nekatere določbe dvojice glede* pogreba, in plačila gostilniških troškov. Mej zaslišavanjem je Melcer neprenehoma jokal in ni obrnil očesa od mrtve. Dokler se ne razjasni ta slučaj, ostane Melcer v zaporu v Trstu, kamor sta ga odvedla dva orožnika. — Druga poročila pravijo, da je Pavlina Šuman iz Ljubljane in da jo je Melcer umoril. (Ujeta tatinska drnžba.) Mestna policija Ljubljanska prišla je te dni na sled nevarni tatinski družbi, katera je imela veliko zalogo na Glincah (poleg Bobenčka) pri Ljubljani pri 70 let stari Katarini Kušar. Pred tremi tedni bilo je krojaču Rusu z Bleda ukradeno raznega krojaškega blaga v vrednosti nad 80 gld. Po daljšem zasledovanji poizvedela je Ljubljanska policija, da se to blago na haja pri omenjeni Katarini Kušar na Glincah, kjer se je v navzočnosti preiskovalnega sodnika po žandarmeriji in mestni policiji izvršila hišna preiskava, ki je imela nepričakovan uspeh: našlo se je ne samo krojaču Rusu ukradeno blago, ampak tudi tolika množina drugega brez dvojbe ukradenega blaga, da so ga naložili pet velikih vozov ter ga prepeljali k deželnemu sodišču. Mej ukra- denimi stvarmi nahaja se najraznovrstnejša obleka, jeden mašni plašč, srebrne žlice, svetilniki, nagrobni venci s trakovi itd., tatovi ukradli so vse, kar jim je prišlo pod rok '. Našlo seje tudi čez petdeset zastavnih listov kranjske hranilnice, kjer so tatovi zalagali razne reči, večina založenih rečij je že zapala. Da toliko tatvin ni mogla izvršiti jedna oseba, je umevno, vsekako je morala imeti tu svoje skladišče velika tatinska družba, dobro vedoč, da je tam mnogo varnejša, nego H v mestu. Dobro bi storili vsi oni, ki so bili v poslednjih letih okradeni, da si ogledajo ukradeno blago, ker se bode lahko še marsikaj dobilo nazaj. Katarino Kušar, pri kateri so se skladale ukradene reči, so takoj zaprli, poleg nje pa še deset drugih oseb, o katerih je opravičen sum, da so sodelovale pri teh tatvinah. Preiskava se nadaljuje ter je pričakovati še nadaljnih odkritij. (Za rešitev življenja) je dovolila deželna vlada nastopne talije po 26 gld. 25 kr.: Janezu Skubicu iz Lukovce, ki je rešil dne 16. avgusta iz ognja 5letnega otroka; Tomažu Krivicu iz Ljubljane, ki je rešil iz Ljubljanice rezervista Kuharja dne 8. oktobra; pleskarskemu učencu Francu Jami, ki je isti dan rešil iz vode 4letnega otroka v Ljubljani. (Trtao uš) so zasledili v občinah Kag, Žerovince in Mestni Vrh v ptujskem okraju. Prepovedano je torej iz teh občin izvažati trte in rastline ali dele rastlin, v katerih bi utegnila biti trtna uš. Prestopek te prepovedi se kaznuje z globo do 300 gld. ali z zaporom do 2 mesecev. (V kleti utonila) je v Radgoni 181etna hči Leopo da Lamprehta. Šla je v klet, kjer je hišni studenec. Ko je hotela zajeti vodo, padla je s škafom v vodnjak in utonila. (Čudna smrt.) V Mariborskem parnem mlinu „Styria" je ponesrečil 1 Dietni delavec Alojzij Osnic iz ljutomer skega okraja in našel čudno smrt. Delal je v tretjem nadstropji, kjer se mu je bržkone spodrsnilo na gladkih tleh in je padel v rov, kamor se siplje moka. Ko so ga pogrešali pri kosilu in ga tudi popoludne ni bilo na d lo, začeli 80 ga iskati. Našli so ga res v rovu, kjer se je zadušil v moki. (Uboj) V gornji Kanomlji v logaškem okraju je hotel delavec France Mrak šiloma udreti v hišo posestnika Janeza Revna. Poslednji je udaril Mraka s krampom tako silno po glavi, da je isti umrl kmalu potem. (Strašen poskus samomora.) Kovinski delavec Karol AuguŠtin je v neki tovarni na Dunaji skočil v veliko kolo, da bi ga strlo. K sreči je obvisel na nekem drž;iji in se je le težko poškodoval. (Izneverjenje v Budimpešti.) Pri finančnem ravnateljstvu v Budimpešti vrše se zadnji čas obširne preiskave. Tako se je pojasnilo, da je neki diurnist s ponarejeno nakaznico dobil 19 000 gld. iz ravnateljske blagajnice in pobegnil v Ameriko. Pri užitnarinski blagajnici so tudi veliki neredi in je zamotanih cela vrsta nižjih uradnikov. Govori se pa, da je še neki zanimivejši slučaj, ki pa še le pride v javnost in se tiče višjih uradnikov. (Krvav upor.) V Hustu, v Zemplinski županiji na Ogerskem, so se kmetje uprli proti odredbi oblastva, da se za kužnimi boleznimi umrli pokopujejo na posebnem pokopališči. Ko bi se imel pokopati prvi mrtvec, so kmetje to zabranili, orožnike, ki so prihiteli mir delat, pa so napadli s kamenjem. Orožniki so dvakrat ustrelili mej tolpo napadalcev in je bilo 20 kmetov teško ranjenih, 4 pa so obležali mrtvi. (Goreča nevesta.) Nenavadna nesreča se je te dni pripetila pri poroki v katoliški cerkvi v Kotbusu na Pru skem. Nevesti, ki je klečala pred oltarjem, držeč v jedni roki šopek, v drugi pa gorečo svečo, se je vnela tančica in na mah je bila vsa v plamenu. Duhovnik je prenehal z obredom in pomagal gasiti obleko goreče neveste. Navzlic hitri pomoči je bila nevesta hudo poškodovana. (Lestvica ljubezni.) Neki angleški list prinaša nastopni pregled tega, kar človek najbolj ljubi v raznih dobah življenja. Z jednim letom svojo dojiljo, s 5. leti svojo mamico, z 10. leti šole proste dneve, s 16. leti svobodo, z 20. leti svojo ljubimko, s 30. leti svojo soprogo, s 40. leti svoje otroke, s 60. leti svoj pokoj — v vsaki starosti pa samega sebe. (Medved v gpoveduici.) Čudnega namestnika je našel severo-amerikanski misijonar pater Andreis v svoji spo- vedn:ci. Ko je namreč hotel vstopiti vanjo, videl je, da se je v njej utaboril kosmat medved, ki ga je pozdravil z glasnim grenčanjem. (Mišica — namesto soli) V vasi Pontilani pri Milanu je 19 ljudij umrlo in devetdeset nevarno zbolelo, ker so jeli zastrupljene klobase. Trgovec s soljo je tamošnjemu mesarju po ztnotnjavi prodal mišice namestu soli in mesar je ž njo klobase osolil. (Svojo mater je ustrelil.) V Cataniji je po vsej Italiji cenjeni odvetnik Leonardi ustrelil svojo mater. Na vrtu mu je bilo mnogo sadja pokradenega. Nekega dne zopet opazi nekega na drevesu na vrtu. Hitro ustreli, a ustrelil je lastno mater obirajočo sadje. (Posknšen umor otrok in samomor.) V Platišku pri Kraljevem Gradcu je živel Peša, delavec v bližnji sladorni tovarni, z ženo in štirimi otroki nikakor ne v obilnosti. Služil je 6 gld. na teden. Pri tem se sevćia ni mogel nič prihraniti. Te dni so mu pa še službo odpovedali. Sklenil je zatorej usmrtiti sebe in otroke. Ko ie žena šla od doma, je šel v gostilno, kupil 3 litre pive in četrt litra ruma in otroke upijanil. Potem je pa k peči položd pernice in ukazal otrokom, naj gredo spat. Otroci so hitro pospali. On je pa sedaj zamašil cev za dim in nametal premoga v peč, potem se pa ulegel k svojim otrokom. Kmalu je po vsej sobi nastal ogljikov okis, ki je prihajal iz peči od tlečega premoga in vsi so postali nezavestni. Le še malo časa, pa bi bili vsi mrtvi. V tem je pa žena prišla domov. Ko so bila vrata zaprta, je pogledala skozi okno v sobo in takoj spoznala, kako je vse. Poklicala je ljudi. Vlomili so vrata. Došli zdravnik je vse še spravil k zavesti. Peša je priznal, da je hotel umoriti svoje štiri otroke, katerih najstarejši ima šest let, in samega sebe, ker jih nima s čim živeti. Njega so odpeljali v zapor v Kraljevi Gradec, kjer so ga pa oddali v bolnico, ker je nevarno bolan. (Copernica na gromadi.) Strašen dogodek pripetil se je v vasi Biuna na Laškem. Dva dečka našli so mrtva, ker sta se najela nekih strupenih jagod. Prazno-verni ljudje obdolžili so neko beračico. da jih je začarala. Hitro so naložili grmado in zažgali. Župuik in občinski tajnik sta le z težavo zabranila, da ženske niso sežgali. Izvlekla sta jo iz grmade. Hudo opečeno prenesli so v bolnico. Poučne stvari. Nekaj o kraji vina pri prevažanji po železnicah in po morji. Od vseh stranij t»e čujejo pritožbe o pogostih krajih pri vinskih pošiljatvah po železnici in po morji. Odčepujejo se vinske posode in, kjer ne gre drugače, se tudi navrta-vajo in iztoči se iz njih večkrat prav mnogo vina. Pošiljalec, oziroma prejemnik, ima popolno pravico zahtevati od železniških uprav ali drugih prevoznih podvzetij, da mu izročijo pošiljatev nepoškodovano, in bi bila torej njih dolžnost, paziti na to, da se preprečijo taki nedostatki. Ker pa železniške uprave in druga prevozna podvzetja tega v polni meri ne store, skrbita naj pošiljalec in prejemnik sama, da se obvarujeta škode. Navadno pošlje prejemnik takoj, ko se mu vroči naznanilo, da mu je vino po železnici došlo, ponje ter se šele doma prepriča, je li pošiljatev popolnoma v redu aH ne. Ako zapazi, da kaj manjka, naznani to pošiljalcu ter mu ob enem zaračuna. Tako ravnanje pa ni pravilno. Po postavnih določilih se železnici za prevoz oddano blago vozi na prejemnikov račun. Zaradi tega je tudi prejemnik dolžan paziti na to, da mu železniška uprava izroči blago v istem stanu, v katerem mu ga je odposlal pošiljalec, kajti vsaka železnica ali pa drugo prevozno podvzetje mora jamčiti, da bode v prevoz prevzeto blago došlo prejemniku v istem stanu, v katerem ga je oddal pošiljalec. Ali je vino došlo v pravem redu, ali se ga ni po poti kaj iztočilo ali ukradlo i. t. d., prepričati se je treba vselej na dotični železniški postaji, predno se prevzame od prevoznega podvzetja, kajti, kakor hitro se prevzame, neha tudi odgovornost dotičnoga prevoznega podvzetja, škodo pa mora trpeti pošiljalec ali pa prejemnik. Ako bi se povsod tako strogo postopalo in bi prevozna povzetja večkrat morala povrniti škodo, ki se napravi s kraja, doseglo bi se najbrž v kratkem času, da bi železniške uprave in druga prevozna povzetja bolj strogo pazile na to, da bi se v okom prišlo taki nesramnim krajem. Po čem se spoznajo stare gosi in race. Stare gosi imajo drapave doge, močne peroti, debele, močne in neupogljive kljune, trda peresa in trdo kožo. Mlajše gosi imajo mehko kožo pod perutmi in na perutnih koncih. Po istih znamenjih se razločujejo tudi stare race od mladih, le to posebnost imajo mlade race, da imajo v primeri z velikostjo glave daljši kljun nego stare. Tržne cene v Ljubljani dne 17. novembra t. 1 PSenica, hktl. Rež, , Ječmen, , Oves, „ Ajda, „ Proso, , Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Špeb friSen kgr [P kr. i 6 no 5 10 3 20 5 50 7 5 7 — 2|42 11 Ji 11 — 9 92 — ti G _ 50" Špeh povojen, kgr. . , Surovo maslo, „ Jajce, jedno .... Mleko, liter..... Goveje meso, kgr Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pisanec ...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ ... Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 kr. — 64' j _ 70 03 — 10 r i; _ <)4' - G0 --- 86 40 — 15 1 96 1 70 7 —| 5 — | I^otei-ijs*l*e srećke. Dunaj, dne 3. novembra: 2, 49, 24, 67, 52. Gradec, dne 3. novembra: 04, 22, 35, 85, 30. Trst, dne 10. novembra: 59, 4, 17, 70, 20. Line, duč 10. novembra: 3, 90, 34, 72, 25. Praga, dne 14. novembra: 8, 22, 16, 32, 58. Brno, dne 7. novembra: 19, 36, 90, 81, 53. ,fc&VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! pojtajnitjlh cenah pod najugodnejšimi pogoji poSilja pod Jamstvom lo na poskušnj«. IG. HELLER, DUNAJ t/i Pratirslrmi Nr. 41_ ""T^jj^M Bojalo llutrotagl 192 itrtsl obstial ceniki I tloveukta ooinMitm Julku M lablotanj« UkoJ mlon) Pripildljllcj BI Hiljl 3STeoTolicd.no potrebna za vsako grospod-Injstvo Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu uživanju nemešane ali z surogati mešane bobove kave in da je moč prirediti mnogo sladnejio, poleg tega zdravejšo in tednejio kavo. — Neprekošena kot primesek k navadni bobovi kavi. (38—24) Priporoča se zlasti za gospe otroke in bolnike. Osobito se je čuvati slabih posnemovanj. IDoTol-va se povsod. — »/, jfBil« po 25 Icr. gent se ponuja. Predmet se da prav lahko " razpečati. Velik zaslužek. Eventuvelno stalna plača. Se tudi lahko opravlja kot postranski posel. — Ponudbe pod „Artikel" upravništvu „Rodoljuba' (31-1) g zimsko- hlevno- krmljenje! Stroje za pridelovanje krme, Rezalce krme in rezanice, Rezalce repe in krompirja, Mline za debelo moko in za zmlinčenje, Stroje za parjenje živinske klaje, Premične štedilne kotlovne peči za živinsko klajo i. t. d. dalje: Stroje za luščenje koruznih storžev, Čistilnice za žito, — Trieure-stroje za sortiranje, Stiskalnice za seno In slamo, ki se z roko gonijo, premične in nepremične, proizvajajo v najizbornejši, (L8—3) priznano dobri konstrukciji PH. MAYFARTH & CO. Ces. in kralj, fgjfr izključlj. pri vil. tovarne kmetijskih strojev, železolivnica in parne fužine. X3-10.33.aj, II.. Talsoistiasse št. 76. Katalogi brezplačno. — Zastopniki in preprodajalci se iščejo. BŽgT Založba tovarne pri Franju Detter-ju V LJUBLJANI DfigT Stari trg* št. ±1 Tu se dobivajo najbolji različni kmetijski in drugI stroji, posebno izvrstni slamorezni stroj (26-4) vsake vrste. Dalje se dobivajo tudi klin je (noži) za različne slamoreznice is finega angleškega jekla, kakor tudi vsakovrstni deli strojev. £f- Za stroje se jamči. U V vsakej fari in krajni občini postavlja se razumna spoštovana in denarno zanesljiva oseba kot zaupni mož z dobrim postranskim zaslužkom. — Pismeno naj se pozveduje pod „201.191", Gradec, poste restante. (5—19) Peregrin Kajzelj Stari trg št 13 (3-20) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe, Hermanove blittkovne svetilnice in prave krogljaste cilindre „Patent Marlan*', katere i m m u aaino jas v zalegi sa Kranj »ko. MW Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. *r9am Dobiva se najceneje v podpisani iekarni ako se naroča 03T Po pošti. ........mm lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: £p§ST~ Za želodec: ~W Marijinoeljske kapljice za želodec — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krog-ljice čistijo želodec pri zabasanji, skaženem želodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. SfStT Za prsa: ~S8s?S Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 5tf kr., 6 steklenic 2 g d. 50 kr. $P8T~ Za trganje: ~^uy Protinski ovet (Oichtgeist) lajs-i in preganja bolečin« v križu, nogah In rokah. — Steklenica 50 kr., G steklenic 2 gld. 25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (14-13) Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov Ljubljana (Kranjsko). sifti ni 8!»ui eofesefl m Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (2—21) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. izdaja „Sloveuako droitvo" v Izubijani. Odgovorni urodnik dr. Ivan Tavčar. Tuka „Narodna Tiskar?.«" v Ljubljani.