2 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje KoMPetence 21. stoletja – MožnI PrIsPeVKI GlobalneGa učenja / Andreja Kokalj / DIALOGICUM CGP Center za dialog in politike Svet je danes nedvomno povezan v vseh pogledih – informacijsko, tehnološko, gospodarsko, mednarodno. Vsi smo soočeni z globalnostjo sveta, globalnostjo skupnih izzivov. Nič nevsakdanjega ni spremljati dogajanje na različnih krajih skupnega planeta. Globalni procesi, katerih aktivni ali pasivni udeleženci smo, so naša sedan- jost. Spodbujanje učencev (s pomembnim poudarkom na izobraževanju), da skupaj s starši in učitelji čim bolje prepozna(va)jo skupne prednosti in težave sveta kot celote, pa je tako tudi pomembna popotnica v njihovo odraslost. Le kot planetarno ozaveščeni, odgovorni, samostojni in družbeno aktivni ter sodelujoči odrasli bodo pripravljeni samozavestno prevzemati izzive sodobnosti in prihodnosti v družbi in svetu. KoMPetence 21. stoletja Kompetence so v Priporočilu Evropske- ga parlamenta in Sveta z dne 18. de - cembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006/926/ES) (Splet 1) opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajo- čih okoliščinam. V kolikor pogledamo, katere so kompetence, ki jih je Evropska unija izpostavila kot ključne in enako pomembne, torej kot take, ki jih potre- bujemo za osebno izpopolnitev in lasten razvoj, aktivno državljanstvo, povezane pa so tudi z družbeno vključenostjo ter zaposlitvijo, ugotovimo, da so posebej izpostavljene: 1. sporazumevanje v maternem jeziku, 2. sporazumevanje v tujih jezikih, 3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, 4. digitalna pismenost, 5. učenje učenja, 6. socialne in državljanske kompetence, 7. samoiniciativnost in podjetnost, 8. kulturna zavest in izražanje. V 21. stoletju se odpirajo nove poti k iska- nju sodelovanja in povezovanja. Učenci se morajo naučiti sodelovati in delati v različnih in raznolikih skupinah ter se znati prilagoditi družbenim spremem- bam. Prav tako so te kompetence ključne za razvoj učenčevih voditeljskih sposob- nosti ter prevzemanje odgovornosti za rezultate skupine in lastnega dela. Me- nimo, da je smiselno izpostaviti učenje učinkovite in empatične komunikacije. Jasno izražanje lastnih stališč in mnenj tako v maternem kot različnih tujih je- zikih, zmožnost neposrednega pojasnje- vanje misli in prepričanj, učenje dialoga ter argumentirane debate so dragocene veščine, ki bodo v prihodnosti zagotovo pridobivale na pomembnosti in so pove- zane tudi z iskanjem zaposlitve. Digitalna pismenost ne zahteva zgolj spo- sobnosti dobrega poznavanja in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe, pač pa zajema sposobnost prepoznava- nja informacij, njihovega analiziranja, vrednotenja, povezovanja ter tudi učin- kovitosti pri odločanju, ali je določeno informacijo sploh potrebno iskati, ter oce- no njene veljavnosti in zanesljivosti vira. Pri matematičnih kompetencah ter osnov- nih kompetencah v znanosti in tehno- logiji priporočilo zasleduje uporabno matematiko, ki se ukvarja z uporabo matematičnega znanja na drugih po- dročjih in v vsakdanjem življenju. Glede osnovnih kompetenc v znanosti in tehno- logiji pa poudari »odnos kritičnega spo- štovanja in radovednosti, zanimanja za etična vprašanja in spoštovanje varnosti in trajnosti – zlasti glede znanstvenega in tehnološkega napredka v odnosu do samega sebe, družine, skupnosti in glo- balnih vprašanj« (Splet 1: Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji). Prav tako pomembne so socialne in dr- žavljanske kompetence, ki vključujejo str- pnost, medkulturni dialog, spodbujanje sodelovanja, grajenje osebne integritete in samozavesti, aktivno vključevanje v lokalno skupnost, poznavanje demokra- cije, človekove pravice in vrednote, ki se črpajo iz nacionalne, evropske in svetovne zgodovine. Trajnostni razvoj je koncept socialno-ekonomskega razvoja ne samo Evropske unije, pač pa tudi širše svetovne skupnosti. Pri učencu je potrebno razvijati motivacijo, samoiniciativnost za izražanje in razvijanje lastnih zamisli, hkrati pa spodbujati etično podjetnost in družbeno proaktivnost, ki sta ključni za človečno socialno ali gospodarsko dejavnost. Evropsko priporočilo opredeljuje učenje učenja kot »sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informacijami, individualno in v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o lastnem učnem procesu in potre- bah, prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okolišči- nah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivacija in zaupanje vase sta za kompetenco posameznika od- ločilni« (Splet 1: Učenje učenja). Izpostavi se tudi »spoštovanje pomena kreativne- ga izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi« (Splet 1: Kul- turna zavest in izražanje). Celotna vsebina priporočila je naravnana k spodbujanju učencev k radovednosti, raziskovanju, razmišljanju, inovativnosti, medsebojno sodelovalnemu razreševanju problemov na način, ki vključuje jasno komunikacijo, k načrtovanju, opredelje- vanju konkretnih in merljivih ciljev, obli- kovanju strategij, iskanju različnih rešitev ter izbiri najustreznejših glede na vrsto problema. Globalna oZaVeŠčenost Pomen razvijanja globalne zavesti narašča s koncem 20. in začetkom 21. stoletja, ko Didakta junij–julij 2014 3 Fokus: Globalno učenje je zaradi palete možnosti ekonomskih, socialnih, (nad)nacionalnih povezav ter z uporabo in razvojem tehnologije svet kot na dlani. Osnova globalne ozaveščenosti je empatija do soljudi različnih kultur, ki se izraža tudi skozi razumevanje medsebojne povezanosti ljudi, institucij in prepletenost različnih pravnih, organizacijskih, poli- tičnih in kulturnih sistemov. Učence je potrebno naučiti, kako medsebojno pove- zati součinkovanje ukrepov in dogajanj na enem delu sveta ter znati analizirati njihov vpliv na druga področja, vzajemni vpliv tako lokalnih kot svetovnih dogodkov. Kaj je Globalno učenje 1 ? »Učenje za globalno uravnoteženo sobi- vanje oziroma krajše globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Cilj tovr- stnega učenja so globalno odgovorni in aktivni posamezniki in skupnosti. Global- no učenje je proces spodbujanja posame- znikov in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva« (Arnuš 2010: 7). Po Maastrichtski izjavi o global- nem izobraževanju (2002) je globalno izobraževanje opredeljeno kot »izobra- ževanje, ki ljudem odpira oči in um za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pravic za vse« (Cabezundo idr. 2009: 65). Glavne teme so: državljanstvo, mir, etika, odgovornost v krajevnem in mednaro- dnem kontekstu, demokracija, pravičnost, varnost, človekove pravice, zmanjšanje revščine, zdravje, enake možnosti spolov, kulturna raznovrstnost, razvoj podeže- lja in mest, gospodarstvo, proizvodni in potrošniški vzorci, skupna odgovornost, varstvo okolja, upravljanje naravnih virov ter biotska in pokrajinska raznovrstnost. ZaKaj Globalno učenje? Posebna kvaliteta globalnega učenja je usmerjenost v vzgojo aktivnega državlja- na. Spodbuja pozitivno in angažirano 1 Izraz »globalno učenje« se uporablja predvsem na področju nevladnega sektorja – šole ter Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa uporablja besedno zvezo »vzgoja in izobraže- vanje za trajnostni razvoj (VITR)«. delovanje ter komunikacijo med udele- ženci – vrstniki ter opolnomoči učence, da sami iščejo rešitve, razvijajo tolerantnost, sposobnost dialoga, empatijo, sprejemajo različnost, razvijajo kritično mišljenje ter širijo obzorje znanja. Vse to delajo samo- stojno ali ob pomoči in v stiku s svojim sovrstnikom in udeležencem (lahko tudi s sovrstnikom z drugega konca sveta). V di- skusiji krepijo samoiniciativnost, sposob- nost poslušanja ter aktivnega partnerstva. Različne nevladne organizacije (zavodi, društva) lahko preko svoje neprofitne aktivnosti pripomorejo k oblikovanju kvalitetnih programov za globalno uče- nje, sodelujejo pri oblikovanju gradiv ter učnih pripomočkov za delavnice ali šoli nudijo ustrezno podporo. Pomembno je, da se učenci v izobraže- valnem procesu učijo o dejstvih, kot so npr. kje leži posamezna država ali celina, kakšna so njena naravna bogastva ipd., vendar pa je za njihovo razumevanje dogajanja v svetu pomembno tudi, da prepoznavajo dinamike med različnimi svetovnimi centri moči. Preko globalnega učenja se tako intenzivno spodbuja nji- hovo željo po samostojnem raziskovanju in iskanju alternativ obstoječemu stanju. sVet, naŠa sKuPna sosesKa? Druga polovica 20. stoletja je prinesla veliko sprememb v delovanju sveta. Glo- balno učenje lahko vodi v razumevanje sveta kot naše skupne globalne soseske. Pojav globalizacije je človeka in skupnost močno zaznamoval – tako v pozitivni kot tudi negativni luči. Ravnanje vsakega po- sameznika ali skupine lahko vpliva na vsa- kega drugega posameznika ali skupino na svetu. Medsebojni vplivi so neposredno vidni zlasti z vidika ekonomije, ki črpa sestavine svojih izdelkov iz različnih delov sveta, prav tako pa tudi z vidika okolja. 20. stoletje je bilo stoletje nacionalne države, ki pa se vedno hitreje poslavlja v korist regionalnega in na koncu tudi global- nega upravljanja, saj nacionalna država sama ne more več ustrezno odgovoriti na vse izzive, ki jih spremembe prinašajo človeku in svetu. Učenje razmišljanja in razumevanja sve- ta na globalnem nivoju je pomembna popotnica učencem na poti v njihovo odraslost, ki jim omogoča sprejemanje primernih odločitev za njihovo delovanje na lokalnem nivoju. Pomembno je za- vedanje, da je svet, ki ga vidimo okoli nas, zgolj naša lokalna skupnost, ki ni nepomembna, vendar pa je interaktiv- no vpeta v dinamiko globalnega sveta. Današnja izbira mora biti seznanjenost z globalnimi dogajanji. Dostopne so nam vse potrebne informacije, zato se ne moremo izgovarjati na nevednosti. V izgradnji naše globalne soseske je potreb- no omogočiti vključenost in sodelovanje lokalne in regionalne ravni. Le tako bo globalno upravljanje lahko upoštevalo lokalne in regionalne posebnosti. Svet je vedno bolj povezan in prihodnje genera- cije bodo morale biti sposobne sodelovati med seboj, ne glede na različno etnično, zgodovinsko in kulturno okolje, iz katere- ga izhajajo. Globalno učenje je za otroke nujnost že danes. sKleP Z vključevanjem globalnega učenja preko formalnega in neformalnega izobraževa- nja pomagamo otrokom, da lahko hitre- je in celoviteje razvijejo t.i. kompetence 21. stoletja, kot so med drugim kritično mišljenje, ustvarjalnost, komunikacija in sodelovanje, vodstvene kompetence, kulturna, globalna in okoljska ozavešče- nost ter socialna odgovornost. Globalni etos, ki ga preko vsebin globalnega uče- nja posredujejo tako starši kakor učitelji, bo velik korak k strpnosti, dialoškemu in skupnemu reševanju globalnih težav – od revščine, onesnaženosti okolja do ekonomske nerazvitosti in neenakomerne razdelitve naravnih virov. Kajti bolj pošte- na, sočutna, svobodna, globalno solidarna in odgovorna družba je mogoča ob soobli- kovanju skupne sedanjosti in prihodnost celotnega sveta, ki jo bodo gradili aktivni, samozavestni in etični ljudje. literatura Arnuš, N. (2010). Publikacija o globalnem učenju v Sloveniji. Ljubljana: SLOGA. Cabezundo, A. idr. (2009). Smernice za globalno izobraževanje: zasnova in metodologije globalnega izobraževa- nja za izobraževalce in oblikovalce politike: razvito v mreži tedna global- nega izobraževanja v sodelovanju s Centrom sever-jug Sveta Evrope. Lju- bljana: Urad RS za mladino. Splet 1. http://goo.gl/eYBfVu Splet 2. http://goo.gl/ODIqyB