SLOVEN DA
LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 8* oktobra 1987
Draga '87
22.	Draga je za nami. Študijski dnevi, med katerimi smo Slovenci svobodno razmišljali o našem skupnem slovenskem trenutku, so v slovenskem prostoru odjeknili na do sedaj neobičajen način. To kaže, da Draga raste, pa ne samo sama v sebi, temveč tudi v očeh univerzalnega slovenskega občestva, ki v njej vidi vedno bolj veljavno in pomembno tribuno za obravnavanje naše problematike.
Ob tej priložnosti je na tem forumu spet bila navzoča, kot že kdaj prej, politična protikomunistična e-migracija, ki je zbranemu občinstvu in vsem Slovencem po svetu jasno predstavila vrednote, ki jo 'že več kot štiri desetletja krepijo, posebno njen argentinski del. Te vrednote so bile tokrat izražene odkrito in jasno, brez diplomatskega iskanja besed, v trdni zavesti, da izogibanje resnici končno ne vodi nikamor in da je soočenje s stvarnostjo slej ko prej nujna predpostavka za kakršnokoli slovensko prihodnost. Stvarnost pa nujno obsega resnico, ki ni bolj resnična, ker je „naša“, temveč o-bratno, resnična ali bolj resnična je zato, ker je tudi naša. Tudi mi, politična emigracija, smo bistveni del slovenske resnice in vedno bolj tudi del slovenske stvarnosti. Brez nas, takih kot smo, z vsemi svojimi izstopajočimi značilnostmi, bi tej stvarnosti nekaj manjkalo. Z letošnjo Drago je slovenska politična emigracija bila priznana v slovenskem dnevnem tisku v domovini in drugod kot subjekt.
Draga je bila vedno svojevrstna odmevna skrinja, kjer so se odražali različni zvoki, ki so se hoteli zliti v harmonično melodijo in zadoneti v vsakoletni slovehski simfoniji. Značilno za te študijske dneve je uporabljanje različnih vsakokratnih inštrumentov in iskanje zlitja med njimi. Včasih so bili ti inštrumenti bolj skladni, včasih manj. Nekajkrat so prevladovala pihala, drugič trobila, tretjič godala. Harmonija ni lahka zadeva. Do nje se pride z dokajšnjo mere truda pa tudi vsaj z iskro genialnosti. V Dragi je prevladovalo oboje, in s tem iznajdljivost, ustvarjalnost, oživljajoč duh, ki veje in pobuja vedno nove izraze ter jih veže v kar se da dragocen nakit. Vedno je Draga pobuja-la take izraze in je bila zato pomemben forum za iskanje prave slovenske poti v obljubljeno deželo.
Verjetno je pa prav letos Draga pridobila na širini ter zableščala kot resnično pluralistično srečanje vseh Slovencev, „ki dobro v srcu mislijo“. Jasno izraženo stališče politične e-migracije do komunističnega režima v Sloveniji in obramba časti vseh pobitih protikomunistov (ki so se že med revolucijo uprli namenom Komunistične partije — tako kot se danes večina Slovencev v domovini in drugod, med njimi mnogi bivši partizani, upira prav istemu vsestranskemu partijskemu monopolu), je še manjkalo v repertoarju teh študijskih dni. Letos je bila ta vrzel izpolnjena. In zanimivo. Prav letos, po „ostrem“ predavanju (tako so ga mnogi označili) iz politične emi-
gracije je ljubljansko Delo prvič poročalo o tem srečanju, ko nikoli prej ni. Pa ni samo poročalo, temveč tudi komentiralo... da je vsem predavateljem „bilo skupno iskanje jedra slovenstva na robu XX. stoletja, slutenje poti do oblikovanja skupnega duhovnega prostora vseh Slovencev“; da „razmišljanja... rastejo iz globokih korenin slovenske kulture in se želijo dejavno vključiti v njen nadaljnji razvoj“; postavljeno je bilo vprašanje: „Le zakaj smo se pripravljeni pogovarjati z drugače mislečimi, tudi odkritimi nasprotniki naše družbene ureditve, prej, če so tujci, ne pa takrat, ko gre za naše rojake po svetu?“; in tudi misel, da bi se Draga morala nadaljevati v osrednji Sloveniji, se razume, z vsemi značilnostmi Drage, t j. s svobodno izmenjavo mnenj svobodnih slovenskih ljudi, brez kakršnekoli politične cenzure ali grozečih obsodb zaradi verbalnih deliktov. In to je predlagano po letošnjem „ostrem“ nastopu iz politične emigracije!!
Draga je s tem definitivno prodrla in to ji je v največje priznanje. Kdaj pa bo predlagano nadaljevanje Drage v osrednji Sloveniji mogoče?
Kljub naglemu razvoju dogodkov v domovini ni še moč odgovoriti na to vprašanje. Kar pa ob vsem omenjenem ostaja jasno za povprečnega zavednega Slovenca iz emigracije, je potreba pa še nadaljnjem vztrajanju v vrednotah, ki so nas vodile do sedaj. Nobene usluge ne bi naredili domovini in tam živečim rojakom, če bi nekritično in lahkotno zaključili, da je naše poslanstvo v emigraciji s priznanjem našega obstoja v revijah in časopisju v domovini skorajda izpolnjeno, ter se predali vabljivi in varljivi misli o kakem možnem in nepremišljenem „bratskem objemu“ s komerkoli. Z jasno izraženimi stališči ohranjamo svojo i-dentiteto in vsakomur javljamo svoje nazore, za katere naj ve, kadar in če se hoče z nami razgovarjati. Ta jasnost je bila letos navzoča v Dragi in na tej podlagi se je bilo mogoče pogovarjati z neštetimi Slovenci dobre volje, naj so bili v preteklosti v kateremkoli taboru, ter celo z njimi iskati skupnih poti za skupno prihodnost v našem duhovnem pa tudi političnem prostoru, če gledamo Slovenci v svojo prihodnost z zaskrbljenostjo pa kljub temu z upanjem, je v tem razpoloženju samo po sebi umevno sprejetje rojaka, ki se srečuje s teboj odkrito in brez dvoličnosti. Zato je pogovor „od srca .do srca“ mogoč z vsemi tistimi rojaki, ki so danes napolnjeni z duhom slovenstva in ki hočejo služiti samo slovenstvu, čeprav lahko včasih kaže, da z nekaterimi ne govorimo istega jezika, se ta instrumentalna zapreka kmalu razblini, če je jedro zdravo in če se izkaže sinhro-nično utripanje src. K okrepitvi zdravega slovenskega jedra je sedaj močno pripomogla tudi Draga. S tem si je dokončno osvojila mesto v slovenskem prostoru in izkazala prodorno moč svoje združevalne ideje.
Dr. Andrej Fink

PAIPEŽ PRIBE
Krški škof Kapellari je 7. septembra objavil, da bo papež Janez Pavel
II.	na svojem pastoralnem obisku v Avstriji sredi leta 1988 obiskal tudi Koroško, in to predvsem v okviru romanja treh dežel.
Kot je znano, že nekaj let prirejajo škofije na stični točki Slovanov, Germanov, Latinov ■— to so ljubljanska, krška in videmska — skupno romanje, vsako leto drugje — na Brezjah, pri Gospe Sveti ali na sv. Višarjah.
Tako bo papežev obisk sovpadel s tem romanjem in bo specifično njegov zaključek. Papež bo obiskal Kr-ko-Gurk v soboto dne 25. junija pri-
MEB SLBVENCE
hodnjega leta. Tam je pokopana naša svetnica sv. Hema, ki je bila najverjetneje slovenskega rodu. Za zaključek romanja treh dežel, ki mu bo letos pridružena še četrta, graška škofija, bo popoldne papež maševal romarjem.
Na ta način imajo namen doseči prireditelji, da se še okrepe vezi med Slovenci, Nemci, Furlani in Italijani.
Veseli smo, da bo tedaj papež prišel med naš narod. Vemo, da je njegov načrtovani obisk v matično Slovenijo naletel na težave, pa se je tako našla možnost, da se lahko sestane s Slovenci čeprav v Avstriji, na grobu slovenske svetnice.
Odmevi na predavanje dr. Finka
Nadaljujemo z odmevi, ki jih je povzročila predavanje dr. Andreja Finka v tržaški Dragi v raznih poročilih po časopisih. Danes objavljajmo izrezke iz našega zamejskega tiska.
Gotovo najboljše poročilo ih tudi najbolj kvalitetno je objavil celovški v.erski tednik Nedelja izpod peresa pisatelja Vinka Ošlaka:
NARODNI IZDAJALCI NE GOJE
SLOVENŠČINE DO TRETJEGA RODU
V soboto, 5. septembra, je predaval Slovenec iz Argentine dr. Andrej Fink. Naslov njegovega preda-
PISMO IZ TRSTA
Draga ’87 je za nami. Naj ti le med oklepaji povem, da je želo Fin-kovo pfedavanje med publiko kar precejšnje zanimanje, čeprav so bila njegova stališča nekoliko ostra in v popolni liniji z vašo starejšo generacijo. Tako v Sloveniji kot v zamejstvu pa je tisk, kljub pomislekom o vsebini, zelo pohvalil njegov nastop in lep jezik. Sicer pa kaj ti o tem pripovedujem, saj vem, da ste na oni strani luže veliko bolje informirani od nas. Morda pa te bo zanimala izjava, ki jo je danes dal Matjaž Kmecl na otvoritvenem predavanju seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Rekel je, da so imeli pred nekaj dnevi v Ljubljani sestanek, na katerem so obravnavali temo časopisov, ki trenutno ne smejo v Slovenijo. Rekel je, da so ugotavljali, da je marsikateri časopis v Sloveniji v določenih stališčih veliko bolj o-ster, kot pa kakšne zunanje revije. Kaj naj to pomeni? Da se morda v S1 oveni ji pogovarjajo o tem, da bi sprostili to knjižno in revialno tržišče? Ne vem. Vsekakor pa je ta njegova izjava kar zanimiva, kajne?
vanja „S Prešernom pod Južnim križem“ je sicer obetal nekoliko kulturnega sentimenta, a smo vendarle dobili veliko več. Poleg slovenščine, v kateri tako rekoč ni manjkala niti vejica, nas je presenetil zaklad po-mnjenih biserov iz klasične in sodobne slovenske književnosti, kakršen je danes neznan pojav tako v Sloveniji kakor tudi na Koroškem in Primorskem. Tej neverjetni kulturi, ki jo je bilo mogoče samo občudovati, pa je bila pridružena ostro klesana politika, ki ji je bilo mogoče tudi ugovarjati. Pa seveda ne izza okopov kakega „razrednega“ ali ideološkega sovraštva, temveč iz simpatije do tega tako zvestega Slovenca, ki mu prijateljsko zaželiš nekoliko manj ostrih robov tam, kjer so robovi najbolj nevarni ali pa vsaj neproduktivni.
Jedro Finkovega nastopa je bil seveda prikaz že kar biblijskega vztrajanja slovenske emigracije v Argentini v slovenski identiteti, v kateri ne skrbe le za jezik in kulturo, temveč jih vznemirja tudi politična u-soda slovenskega naroda v celoti. Kadar se bodo Slovenci na Koroškem utrudili od svojih bojev za narodno zvestobo, naj se odpravijo v daljni Buenos Aires in si ogledajo, kaj je mogoče storiti za svoj rod na najvišji ravni brez pomoči nove države in brez pomoči tim. matice. Mogoče pa je prav odsotnost te pomoči, ki tako zlahka postaja tudi koruptna, tista spodbuda, ki pripravi ljudi z bistveno nižjim življenjskim standardom v tako učinkovito samopomoč.
Kar je v Finkovem predavanju klicalo k ugovoru — a ostrejšega u-govora ni bilo prav iz spoštovanja do izredne kulture v tem nastopu —-je bila nekakšna brezprizivnost v zagovoru medvojnega delovanja pro-tistalinistične opozicije, češ da druge izbire ni bilo in da je bilo to ravnanje izvzemši nekatere napake v
osnovi in ves čas pravilno. To naj bi potrjevalo tudi trenutno razpadanje komunističnega sistema v Sloveniji. A če ni mogoče v celoti pritrditi brezrezervni apologiji slovenskega domobranstva, je vsekakor mogoče v celoti zavrniti očitek narodnega izdajstva, ki so ga vojaški zmagovalci v povojni Sloveniji nalepili na vojaško poraženo stran iz državljanske vojne. Narodni izdajalci ne goje slovenščine in ljubezni do slovenske kulture do tretjega rodu. Finkova brezhibna slovenščina, ki daleč presega slovenščino tistih, ki so ta težki očitek izrekli, je najboljši argument za objektivne j so presojo medvojnih dogajanj in za zavrnitev pristranske zgodovine, kakršno pišejo .zmagovalci“. V diskusiji, ki se je razvila po predavanju dr. Finka, so najbolj kvalificirana stališča izrekli dr. France Bučar, dr. Anton Stres in dr. Dušan Nendl.
V	daljšem poročilu v Katoliškem glasu iz Gorice je žč lepo napisal naslednje :
BLEŠČEČ GOVORNIK IZ ARGENTINE
Že v uvodu je poudaril, da bo govoril jasno, brez ovinkov. To obljubo je tudi držal ter v svojem jezikovno bleščečem in s kulturnim zakladom nabitem predavanju poslušalcem razgrnil vrednote, na katerih politična emigracija v Argentini u-temeljuje svoja stališča do polpretekle zgodovine, do sedanjega političnega sistema v Sloveniji, do problemov, ki jih postavlja skupni slovenski kulturni prostor itd.
V	živahnem izmenjavi mnenj, ki je sledila, je del diskutantov izneše-na stališča brez pridržkov podprl, o-stali pa so postavili pod vprašaj ne toliko vsebino predavanja kot tako, kolikor odnos' predavatelja do obravnavanih tem, češ da bi bilo tre-
(Nad. na 2. str.)

RUDOLF SMERSU
„Grenke misli"
V ljubljanski „Novi reviji“ je v štev. 61/62 Spomenka Hribar objavila članek z naslovom „Gr.enke misli“. V tem članku pisateljica obračuna s predlagatelji ustavnih sprememb in zlasti še s slovenskimi do Beograda do tal uslužnimi in ponižnimi komunističnimi politiki, ki se ne zavedajo odgovornosti do slovenskega naroda.
S.	H. pove v svojem članku, da je javno tribuno “(razgovor) o ustavnih vprašanjih oz. spremembah ustave organiziralo Društvo slovenskih pisateljev, ki se skupno s slovensko mladino živo zanima za slovenska vprašanja v Jugoslaviji, dočim se slovenski komunistični politiki izogibljejo teh vprašanj.
Ustavo je treba spremeniti, pravi
S.	H., toda na podlagi drugačnih predlogov, kot pa . jih je predlagalo Predsedstvo SFRJ. Potrebni so predlogi, ki bi zahtevali ustavno zagotovilo večje gospodarske samostojnosti podjetij, nacionalnih (republiških) e-konomij, suverenosti posameznih narodov (republik), pravice samoodločbe narodov kot tiste izvorne pravice, ki mora biti ustavno določena. Dalje so tudi potrebni predlogi za spremembo položaja Jugoslovanske (ljudske) armade, za spremembo vloge partije, za svobodne volitve, za človekove in državljanske pravice.
S.	H. daje s tem polni pristanek stališčem dr. Franceta Bučarja, dr. Dimitrija Rupla* dr. Petra Jambreka in drugih diskutantov na javni tri-
■auaBBBaaaiaaaaaaaBBaiNNiuBBBBiBBBBiBBBaaBBBBBM
Morda ne bi bilo napačno, da bi na to romanje odšla, tudi kaka skupina Slovencev iz Argentine, saj jih gre več v Evropo. Premislimo!
buni, dočim imenuje dr. Cirila Ribičiča, ki je branil beograjske predloge, „ustavo-sprememb-branitelja“. O Miranu Potrču pa pravi, da je na javni tribuni z nezaslišno drznostjo in aroganco prešel trezne pomisleke diskutantov o predlogih za ustavne spremembe, namesto da bi predloge Predsedstva SFRJ kot osnovo in o-kvir ustavnih sprememb kra.tkomalo zavrnil.
Po mnenju pisateljice so „politični ukrepi v Jugoslaviji v zadnjih letih nekakšna sabotaža — zoper državo in družbo. Taka sabotaža so tudi predlogi za ustavne spremembe, pa še prej devizni zakon itd., kajti nobena centralizacija ne more biti trajna, ne more potegniti družbe iz brezna, v katerega je zdrsnila. Ta sabotaža nas — boljševiško logično — pelje v naročje Matere Rusije,“ piše dobesedno S. H.
„Upanje, ki je na javni tribuni še tlelo, se je končalo 18. marca, ko smo izvedeli za sklep — tako pravi S. H. — slovenske skupščine, da je dala svoj pristanek za začetek postopka za spremembo ustave na podlagi predloga Predsedstva SFRJ. če bi slovenska skupščina tega pristanka nel dala, bi bilo še kaj upanja, da se bo ustava pametno spremenila. Sedaj pa ni več upanja. Državno partijski monolit nas bo izkoriščal in prodajal po mili volji.“ — To so krepke besede pisateljice S. H., ki jih v nadaljevanju članka tudi dobro utemelji. Pravi namreč, da pomenijo uresničeni predlogi ustavnih sprememb pravi „državni udar“ partije, s katerim se bo ta v celoti polastila države kot svoje lastnine za uresničenje svoje ideologije in
svoje moči. —- čeprav točna, je ta ugotovitev le malo kasna, kajti partija se je države polastila že pred več kot štiridesetimi leti.
Kdor presoja stvarno položaj v Jugoslaviji, dobro vidi, da je partija oblast, ki si jo je s silo prisvojila, jo nepretrgoma branila, ter je njeno sedanje delovanje v skladu z monopolnim položajem, ki ga ima od vsega početka. Z razliko od preteklosti so sedaj doma slovenski zastopniki mlajših generacij zapazili nevarnosti, ki izhajajo iz takega gledanja položaja in s tem zavzeli stališča, ki jih je demokratični del naroda vedno imel do komunističnega totalitarizma.
Spomenka Hribar nadaljuje, da bo — če bo do predloženih sprememb ustave prišlo — uzakonjena partij-sko-državna. ideologija, ki bo neusmiljeno in po zakonih izobčila, „pobijala“ svoje politične nasprotnike kot sovražnike ljudstva. Državni teror bo uzakonjen. In pisateljica se vprašuje: kaj bo s slovenskim šolstvom, kaj bo z našimi otroki, kaj bo z izobraženci (ne samo slovenskimi), kaj bo s slovenskim narodom in tudi z drugimi narodi, saj bodo vsi ogroženi? ■— Na žalost moramo pritrditi težki skrbi pisateljice, da je naš narod ogrožen in bo ogrožen, dokler bo vladal kolektivistični totalitarizem.
Slovenska organizirana politična o-pozicija v svetu budno spremlja nar pore Slovencev v domovini za osnovne slovenske pravice in vrednote.
Vse naše organizacije, ves naš tisk in vsi naši javni delavci so danes na strani domovinske opozicije proti nasilnemu komunističnemu režimu, kateremu smo se mi uprli že pred pol stoletja. Prepričani smo, da se bodo vse protislovenske grožnje razbile pred skupnim slovenskim odporom zoper namene komunistične partije.
Še nekaj iz Mladine
Tone Mizerit
V isti številki 11. septembra ljubljanske Mladine kot članek, ki smo ga objavili zadnjič, je napisal tudi svoje mnenje — in sicer zelo ostro in brez ovinkov -— Janez Janša, pod naslovom NE NASEDAJMO.
Tako prejšnji članek kot ta sedanji kažeta, da mladina doma nima nobenih ozirov do vladajočega razreda. Seveda pa ne smemo še misliti, da ima ta mladina okoli Mladine kake višje cilje. Res je, da s sedanjim ni zadovoljna, a je bolj destruktivna kot konstruktivna. Vendar je njena borba za demokratizacijq pozitivna: in še več, ona tudi popularizira demokratične ideje med široke množice, ki se morda prej niso zmenile za intelektualistično pisanje Nove revije ali podobnih.
Sledi izvleček iz tega članka:
„Oblastniki v različnih republikah so zabrenkali na nacionalno struno. Kaj jih žene k temu? Nenadna razjasnitev? Humanistična i-deja o narodni spravi? Bolj malo verjetno. Vse kaže, da se neizogibno bliža čas, ko bo treba odgovarjati predvsem lastnemu narodu. Strah, da bi morali v tem primeru oblast prepustiti drugim ljudem in odgovarjati za grehe preteklosti, je med glavnimi motivi nacionalnega in demokratičnega prebujanja „politike“ tako v Srbiji kot v Sloveniji in še kje drugod. Zato je toliko teatra naenkrat v Jugoslaviji. Ta igra je prozorna. Več sovraštva bo izlito na drugo stran, manj ga bo ostalo za naše grehe. Važno je ostati v sedlu, pa četudi s pomočjo blata, ki ga mečeš na vse, na kar si še včeraj prisegal. Kljub preprosti kompoziciji pa ljudstvo naseda kot že tolikokrat v zgodovini. Enkrat so krivi Židje. Drugič Albanci. Pa Srbi. In Slovenci! Kakor za koga. Važno je,
Pod tem naslovom je hamburška revija „Der Spiegel“ pred kratkim poročala o gospodarskih odredbah sedanje jugoslovanske vlade, s katerimi je hotela vsaj delno zadržati nenehno inflacijo. Pri mednarodnih bankah obstaja namreč bojazen, da v bbžnji jeseni Jugoslavija ne bo mogla poravnati svojih obveznosti.
„Del Spiegel“ navaja: „Že dolgo smo predvidevali finančni zlom te nemirne večnarodne države. Vzroki so izključno notranjega izvora. Na up je živela že za časa pokojnega Tita, katerega mednarodni prestiž je dolgo časa prekrival skoro nerešljive
Odmevi na predavanje
' Nad s 1. str.)
ba danes iskati slovenski bodočnosti nova izhodišča in nove perspektive.
Tudi v Naš tednik iz Celovca je napisala Milka Hudobnik sledeča o-pazovanja iz Drage:
Dr. Fink, docent na katoliški u-niverzi v Buenos Airesu, je brat o-perne pevke Bernarde Fink, ki je v okviru koncertne turneje po Evropi lani decembra nastopala tudi pri nas na Koroškem.
V svojem predavanju „S Prešernom pod južnim križem“ je dr. Fink na zelo čustven način obrazložil svoj lastni pristop k slovenstvu in obenem prikazal življenje in čutenje Slovencev v Argentini. Manj lepo pa je bilo to, da so v diskusiji, ki je sledila predavanju, nekateri „profesionalni diskutanti“ predavatelja tako sprovocirali, da se je moral zaradi svojih čustev zagovarjati. Racionalnost, iracionalnost ali celo sentimentalnost so pojmi, o katerih se v tem sklopu ne da diskutirati. Ljubljančan, za katerega je slovenščina samo po sebi umevna in povsod prisotna, le težko dojame, kaj pomeni biti Slovenec v neslovenskem ali slovenstvu sovražnem okolju.
Novi list iz Trsta je kratko omenjal o dr. Finku:
Odločno se je postavil v bran načelom, ki so vodila domobranstvo v drugi svetovni vojni, in se zavzel za neodvisno Slovenijo, urejeno po vzo-
da ni kriv sistem. In tisti, ki ga vodijo.
Kar naenkrat se zgodi, da človek prebere govor Popita in si ne more kaj, da ne bi pritrdil njegovim pogumnim besedam. Z imenom in priimkom je kritiziral celo samega Mi-kuliča. Mastnak je šel za (še pravočasno) kritiko Mikuliča pred sodišče. Večina tistih, ki je prebralo predloge zveznih ustavnih sprememb, se strinja s Popitom, da niso vredne počenega groša. A kaj, ko tudi od sprememb republiške ustave ni mogoče pričakovati nič boljšega. In to ne samo zaradi tega, ker bi bili zvezni okviri pretesni. O tem pa Popit modro molči, čeprav sem seveda trdno prepričan, da si on srčno želi takšnih ustavnih sprememb, ki bi uzakonile recimo neposredne volitve predsednika predsedstva Slovenije in to z listo, na kateri bi bjlo recimo pet kandidatov.
Poglabljanje družbene in gospodarske krize že nekaj let nakazuje dve v bistvu edino možni perspektivi Jugoslavije. Konfederacija (v kateri bo tudi Kosovo konstitutivni člen) ali razpad. Jugoslovanski in Srbski politiki na oblasti, s svojo nazaj v Vidovdanstvo in Kosovopoljsko obrnjeno perspektivo in sedaj še strategi Agrokomerčevega meničnega ropa so poskrbeli, da se je prva, dokaj stvarna in miroljubna varianta zelo oddaljila. Drugo varianto lahko začasno odloži vojaško-partijska diktatura, hkrati pa jo s svojim nastopom potrdi kot edino možno. V stanju, v kakršnem smo in kot ga lahko pričakujemo, verjetno v Jugoslaviji res največ izgublja prav Slovenija, ki ima dobre možnosti, da se oblikuje kot pluralistična evropska narodna skupnost, brez ideoloških monopolov, z razvito splošno kulturo, kulturo dela ter sodobno tehnologijo.“
gospodarske težave. Po Titovi smrti leta 1980 pa je bilo kaj kmalu konec izposojenega blišča. Izkazalo se je, da je toliko slavljeno delavsko samouprav-janje podjetij le-te prav za prav slabilo. Težave ,so se večale, posebno še, ker so posamezne republike ustanavljale vedno nove, drage tovarne, brez ozira na dejansko potrebo in rentabilnost. Že pokojni Kardelj je tožil, da bi „že vsaka vas rada imela svojo jeklarno“. Ko je prejšnje leto Branko- Mikulič prevzel mesto predsednika, je obljubil energično preureditev gospodarstva — toda uspeha ni videti nikjer. Ne-
ru zahodnih parlamentarnih demokracij in v skladu s krščanskim pogledom na svet. Dr. Fink je žel priznanje občinstva zaradi svoje bleščeče slovenščine, nekateri razpravljalni pa so se obregnili ob njegova včasih dokaj neproblematična o-ziroma enostranska stališča.
Tudi v tržaški list Gospodarstvo, ki ga izdajajo levičarji, je pisala o govoru objektivno Nada Pertot:
22. Draga, to zborovanje slovenskih ljudi, je tudi tokrat izzvenelo v srcu tistih, ki dobro mislijo, kot spodbuda k strpnosti in zaupanju v življenje.
V soboto, 5. septembra, je nastopil dr. Andrej Fink, predstavnik slovenske politične emigracije v Argentini. V svojem predavanju je izpričal vero v slovenstvo in jasno spregovoril o temeljih, na katerih gradi svoje poglede nasprotujočih si taborov na Slovenskem med drugo svetovno vojno in do dogodkov po njej ter se kritično ozrl na današnje stanje v matični Sloveniji. Marsikdo izmed poslušalcev se ni strinjal z njim in to je dokazala diskusija, ki je bila dostojna, prizadeta in boleča.
Zvečer smo Drago zapuščali strpnejši in pogumnejši.
Dobili pa smo še nekaj razmišljanj o predavanju in sploh o naši politični emigraciji iz Primorskega dnevnika in Dela, glasila Komunistične partije Italije za Slovence, ki pa so polna žolča in se postavijo ostro proti predavatelju. Nekaj izvlečkov bomo objavili prihodnjič.
Problem rednega ali izrednega zasedanja državnega parlamenta sam po sebi ni temeljnega pomena. A debata, ki se je okoli te zadeve sprožila zadnje dni, je lepa oznaka v kakšnem težkem in nejasnem položaju se nahajajo radikali» ki si ne morejo opomoči od poraza na volitvah 6. septembra. Pretres, ki ga je v vladni stranki povzročil ta udarec, je najvplivnejše radikalne može takorekoč omamil, in le počasi, prepočasi za politični okus in potrebo, se prebujajo v novo realnost, ki je nočejo še prav spoznati. Zato tudi večkrat zamujajo prilike, in je potem za isto délo potreben dvojen trud. Le poglejmo nekoliko.
ZNOVA BOMO PELI
V Argentini traja redno zasedanje parlamenta od 1. maja do 30. septembra. Da v ostalem času kongres deluje, je potrebno, da z dekretom predsednik ali podaljša redno obdobje ali skliče izredno zasedanje. Za delovanje parlamenta je predsednik Alfonsin doslej segel že po enem in drugem orodju.
Letos so v kongresu kaj malo delali. Že tradicionalni lenobi poslancev je treba dodati skoraj dvomesečni dopust, ki so si ga dodelili, da so se mogli udeležiti volilne kampanje. Ta dopust je vseboval zavezo, da bodo naknadno- delali v podaljšanem roku po 30. septembru. Tak je bil tudi namen vlade in predsednik Alfonsin je imel že pripravljen dekret, pa se je nenadoma znašel z u-pornostjo lastne stranke v senatu. Izgleda, da bi za radikalne senatorje podaljšanje rednega roka pomenilo izgubo politične iniciative, in seveda obravnavanje mnogih izredno- težkih ' in polemičnih zakonov, o- katerih njihovo mnenje ne soglaša s peroni-stičnim, niti z vladnim. Potrebujejo torej mnogo časa, da se- stvar razčisti v družbi sami, predno jim oni dajejo pečat zakonske veljave. Tak je npr. primer celotne delavske zakonodaje, zakona o reformi oboroženih sil, itd. In to niso mačje solze.
moč vladajočih je bilo videti v mnogih absurdnih potezah v gospodarjenju. Tako npr. so lani na pritisk Mednarodnega fonda nehali z dirigiranimi cenami, katere so pa kmalu spet zamrznili, ker so lede prav dramatično poskočile. Zaradi zamrznjenih plač so pričeli delavci stavkati, kar je spet povzročilo okrog 10 mPijonov mark škode. Neki poslanec „sorazmerno bogate Slovenije“ je v beograjskem parlamentu izjavil, da je vlada izgubila zaupanje delavcev. Sicer so pa Slovenci že dolgo časa razburjeni, ker morajo doprinašati levji delež v sklad za nerazvite republike, a ta sredstva se po mnenju Slovencev nesmiselno razmetavajo. Iz Slovenije se tudi sliši, da bodo poslanci enostavno prisilili predsednika, da zapusti svoje mesto —če bo predložil moratorijo za neplačane dolgove.“
Poročali smo že o objektivnem poročanju hrvatsko-argentinske revije „Studia Croatica“, ki izhaja v Buenos Airesu, o Slovencih in o težavah, ki jih vsak dan doživlja naš narod v Jugoslaviji. Pa tudi druge hrvaške publikacije, ki izhajajo po svetu, s simpatijami spremljajo boj slovenskega naroda za svobodo in samostojnost. Naj navedemo hrvaški štirinajstdnevnik „Nova Hrvatska“, ki izhaja v Londonu, in ki v vseh številkah, zlasti pa še v letošnjih, obširno poroča o Slovencih in pona-tiskuje v skrajšani obliki članek iz slovenskih časnikov in revij. Omenja med drugim predavanje dr. Antona Stresa „Portret katoliške Cerkve v Sloveniji“, ki ga je imel v Zagrebu v okviru „Teoloških četrtkov“. Poroča o ekumenskem kongresu mladine v Ljubljani, zlasti pa obširno piše o hipotezah za slovenski nacionalni program. Zanimiva je izjava v majniški številki, da ni v Sloveniji med izobraženci najti izdajalca in sluge režima. V štev. z dne 17. maja je članek „V Ljubljani veje svo-
Hočeš-nočeš, Alfonsin je moral dekret-o podaljšanem roku mirno požreti in se znajti pred novim težkim problemom. Podaljšati redno zasedanje je enostavne ; a sklicati redno zasedanje je precej zamotano. Ustava namreč predvideva, da sme v tem obdobju kongres preučevati le zakonske osnutke, ki mu jih v študij in odobravanje določi izvršna oblast, ne pa osnutke iz lastne iniciative. S tem ni zadovoljen peronizem, in vlada sama ne ve dobro, katere zakone naj pravzaprav pospešuje.
In tu se je prvič pokazala potreba praktičnega sporazuma s peronizmom. Radikali nimajo lastne večine, niti sami ne morejo doseči, da zbornica veljavno zaseda. Ako torej vlada pošlje v parlament osnutke, ki opoziciji niso všeč, in ta sklene svojo odsotnost, ni zasedanja, ni zakonov, in vse se ustavi.
Tako je znova zadobil veljavo izraz „koncertacija“. Ni političnega o-pazovalca, še manj „igralca“, ki je ne bi navdušeno uporabljal in ji kadil na levo in desno. „Koncertacija“ pomeni soglasje, dogovor o skupnem stališču. Po domače rečeno, nehajmo „fušati“ in občinstvu pripravimo koncert kakor se šika. Problem, v našem primeru, je ta, da ima večina dirigentski poklic, malo pa jih je, ki so pripravljeni peti. Smio pač vsi navajeni „svirati ga“.
PESTER REPERTOAR
Za vlado je res težko določiti predmet parlamentarnega dela. Nujno je torej res, da pride do temeljnega sporazuma s peronizmom. Vendar ta sporazum ne sme ostati le v meji delovanja v kongresu v tem obdobju izrednega zasedanja, marveč je potrebno, da se razširi na vsa področja javnega delovanja. Kot sedaj izgleda, vse obstaja le bolj v mejah stran-karsko-političnih zadev in parlamentarnih zadev. Kaj pa socialni pakt?
Ko se je predsednik Alfonsin vrnil iz zasedanja vlade v Chapad-mrlalu, je že tedaj izrazil (seveda teoretično) potrebo po sporazumu s peronizmom „in tudi s CGT“. Prvi izraz iskanja tega sporazuma je bil ponoven sestanek med delavskim ministrom in glavnim tajnikom CGT. Ubaldini in Tonelli sta izmenjala več misli' glede delavskih problemov, bistveno seveda glede zadev plač, ki sindikalizem najbolj skrbe. Zanimivo je, de se je sestanek končal s prošnjo, s strani Ubaldinija, za avdienco pri gospodarskem ministru Sou-rouillu.
Sindikalni načrt je sledeč: vedno izražati pripravljenost na dialog in tudi, kadar je potrebno (in že je bilo potrebno), popolno podporo demokratičnemu sistemu. Poizkusiti vse, predno se začne „boj“ v obliki splošne stavke. Zato je sedaj na vrsti avdienca z gospodarskim ministrom, nato bo gotovo prišel sestanek s predsednikom, in končno, če ne bo uspeha, splošna stavka.
Problemi, ki jih je treba s „soglasjem“ rešiti, so tudi v provinci Buenos Aires, kjer ima bodoči gu-
bodnejši veter kot v Zagrebu“, ter poroča, da se je znani Dobroslav Paraga preselil v Ljubljano, ker se v Zagrebu čuti preganjanega. V tej zvezi poroča, da so slovenski književniki objavili odprto pismo o krivičnem sojenju Paragi. — Tudi'„Slo-bodna Riječ“, ki jo izdaja Vla-ho Buško v Buenos Airesu, prinaša npr. v julijski številki poročilo o koraku državnega tožilca Slovenije, Petra Čara, ki je izjavil, da ne bo predlagal sodnega postopka proti piscem „Nove revije 57“, čeprav to zahteva višji državni tožilec v Beogradu. Tudi v „Hrvatski domovini“, ki izhaja v Nemčiji, smo opazili članke, ki se dotikajo slovenske problematike, kakor „Hrvati in Slovenci, enotna fronta potlačenih narodov“ ter „Slovenija se brani“.
Medsebojno obveščanje o delovanju narodov, ki trpe pod ostrim komunističnim totalitarizmom in istočasno iščejo izhoda iz ideološkega centralizma, je brez dvoma korak k večjemu sodelovanju za skupne naloge.
Nemiselni cikcak
P. D-ova.
HRVAŠKI ČASNIKI O SLOVENCIH
verner Cafiero v parlamentu opozicijo v večini, in sedaj skušajo radikali še vriniti lastnega državnega tožilca za bodoča štiri leta, itd. itd.
Težave so tudi na vojaškem področju. Poveljnik glavnega štaba vojske general Caridi je sicer začasno napravil red. A mnogo vprašanj je nerešnih. Kar pa se politike tiče, je jasno da vsi drug drugega gledajo z nezaupanjem: radikali peno-niste, češ, premalo odločno so se izrazili proti tem vojaškim nemirom; peronisti vojaštvo, ker vedo» da je Caridi priznan antiperonist; vojaštvo radikale, češ, enkrat nas tepejo, drugič nas božajo, plač nam pa ne povišajo.
V tej vojaški zadevi upora na Ta-bladi, če ga primerjamo z dogodki Velikega tedna, je razlika zanimiva in zaskrbljujoča. Tedaj je prišlo do upora polkovnikov, sedaj se je nezadovoljstvo pokazalo že pri kapetanih in poročnikih, in celo na nivoju podoficirjev. Mnogi menijo, da je stvar bolj povezana s težkim socialnim položajem in nizkim plačami, kot pa z zadevo discipline in avtoritete ali pa notranjih političnih problemov. A naj bo vprašanje socialne ali politične narave, tudi za rešitev tega problema je potreben sporazum med vlado in opozicijo.
TURNEJA PO EVROPI
Da nadaljujemo s to muzikalno tematiko, omenimo še zadnje premike na peronistični šahovnici. Jasna je razlika, in vidi se trenje med skupino, ki ji načeljuje novi buenosai-reški guverner Cafiero, in ono, ki jo vodi riohanski guverner Menem. Vsi se sicer trudijo, da te razlike ne bi bile preveč vidne, a jim ne uspe popolnoma. To se’ je pokazalo na zadnjem zasedanju peronističnih guvernerjev v Formozi, kjer je debato vodil Menem, Cafiero pa tja sploh ni šel.
A medtem ko tečejo naprej notranje debate, si peronizem na vsak način skuša v zunanjem svetu ustvariti nov ugled. Zato te dni potujejo po Evropi razne delegacije. Novi buenosaireški poslanec Di Tella je celo pohitel v London, in se tam sestal s predstavniki angleške politike, in zlasti angleških bančnih u-
(Nad. na 4. str.)
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
34.
V neki bolnišnici so pacientke vsak večer molile litanije. Odgovarjale so „Rogad por nosotros“.* Naši ženici, ki je bila tudi nekaj obolela in je potrebovala zdravniške oskrbe, pa se je slišalo „robad por nosotros“** in je tako tudi sama odgovarjala. Nekega dne pa se je le obrnila k svoji sosedi z vprašanjem, zakaj prosijo, da naj za nas krade.
* Prosi za nas! ** Kradi za nas!
TV SOVIETICA
En esta misma perspectiva de un mejor conocimiento de la escena internacional, tienen lugar desde mediados del año pasado emisiones de TV en forma de diálogo entre el auditorio soviético y el auditorio americano, transmitidas por satélite y dirigidas por animadores muy moderados de una y otra parte. Según las reacciones chauvinistas de ciertos oyentes, el público soviético no está todavía acostumbrado a este tipo de enfrentamientos. Lo mismo sucedió con ocasión de la transmisión directa por TV de una discusión entre Margaret Thatcher, Primer Ministro británico y tres periodistas soviéticos, con ocasión de la visita de la primera a Moscú en el pasado mes de marzo. Este acontecimiento excepcional fue objeto de un enfrentamiento político directo que, en opinión del público soviético, terminó con una neta ventaja de la Sra-Thatcher. La TV soviética recibió una avalancha de cartas de protestas y tuvo incluso que justificarse en una emisión especial difundida unos días después; importa reconocer —se decía— que los argumentos ad-versos fueron presentados con inteligencia; subestimando las peligros que entrañan, sólo se conseguiría perjudicar a la causa soviética.
novice iz SLomnjE
LJUBLJANA — Potresni sunek so
zabeležili 9. avgusta na seizmološki postaji na Golovcu. Bil je zmerne jakosti in epicenter naj bi se nahajal 56 km jugozahodno od postaje, to je, na območju Snežnika, škode ni bilo nobene.
iMUBSKA SOBOTA — Toča je letos že tolikokrat obiskala pomurske njive in sadne nasade, da je že nemogoče slediti vsakemu pojavu. Eno pa se ni spremenilo: kljub novejšim raketam, kljub radarsko-računalniškemu centru na Lisci, v nobeni kroniki ni najti, da bi protitočna obramba kdaj uspešno delovala. Strelci dobivajo prepozno ukaze za izstrelitev raket iz centra na Lisci, sami pa tudi ne smejo po svoji u-videvnosti streljati (zaradi letalske varnosti). Zdaj imajo v načrtu ponovno vključiti radar v bivšem centru na Žikarcah.
LJUBLJANA — Na Gradu bodo do konca leta odprli poročno in sprejemno dvorano. V zadnjih dveh letih so v to dvorano večkrat vlomili zlikovci in pobrali nekaj opreme. S tem se bo grajskemu stolpu pridružil drugi objekt, odkar so pred dvajsetimi leti (sic) odločili, da bodo grad prenovili.
LJUBLJANA — Obrambni zid, ki
so ga odkrili pri gradnji ljubljanskega toplovoda, je postal zelo zanimiv. Na križišču Vegove in Turjaške ulice so arheologi odkrili, da je na antičnem e-monskem obrambnem zidu iz 1. stoletja zrastel v 13. stoletju srednjeveški zid, potem pa še renesančni. In tega zdaj raziskujejo: stolp je bil visok 15 metrov, od katerega je ohranjenih 3,5 m in na ta polkrožni stolp se naslanja tudi novejši zid iz 17. stol. Obrambni zid je bil nekaj metrov nižji, pod njim pa je bil še obrambni jarek, širok od 6 do 10
m.	Spoznali so, da je antični zid varoval mesto pred napadi z vzhodne, srednjeveški pa z zahodne smeri.
LJUBLJANA — Kave bo letos dovolj v Sloveniji. Letno je porabijo okoli 7.000 ton, ki jo morajo uvoziti le s
sklenitvijo kompenzacijislkih poslov z državami v razvoju. A drugod v Jugoslaviji (ki v celoti porabi letno do 50 tisoč ton) jo pa uvažajo tudi z direktnimi nakupi za devize. V pražami stane kilogram kave 4.100 din, porabnik pa jo mora plačati med 9 in 11 tisoč din. Te cene so v primerjavi dvakrat večje kot v Avstriji in precej več kot v Italiji.
MARIBOR — V podjetju Svila so se odločili skrajšati tedenski delovni čas na 40 ur. Kljub temu mislijo, da jim
bo uspelo obdržati dosedanjo proizvodnjo.
LJUBLJANA — Prepočasi raste o-
sebni dohodek zaposlenih ljudi v Sloveniji. V juniju je bila povprečna plača v Sloveniji 254.054 din, kar je za 25% več kot v zadnjem decembru. Realno pa je dohodek precej nižjih, saj so se cene življenjskih potrebščin v istem času podražile za 66,4 ostotka. (en dolar — 825 din.)
JESENICE — Karavanški predor je
bil do srede avgusta na slovenski strani globok 924 metrov.
UMRLI SO OD 20. do 26. avgusta 87:
LJUBLJANA — Milan Tratnik; Marica Luxa roj. Pertot, 85; Dušan Groznik; Olga Mihevc r,oj. Kosta; Jože Pribošič, 82; Zdenka Lenarčič; Anton Blajt; Marija Šmigoe; Franc Virant; Frančiška Sever roj. Pečar; Franjo Jan-drijevič; Ljudmila Tavčar roj. Bučar Uroš Belič; Majda Dvoržak roj. Judnič; Valentin Cedilnik; Antonija Mikac; Matija Maležič; Ivanka Hladnik, 83; Janez Oražem; Jožefa Bradeško; Franci Plesec, 55; Ada Koželj roj. Štajer; Angel Arčon; Helena Štibernik ml.; Jože Škof; Ivana Briceilj roj. Hribar (Kopitarjeva mama), 85; Bogomir Strelec; Janka Dragosavljevič; Marija Koren roj. Hostnik; Marija Dobnikar; Draga Levičar roj. Židan; Frančiška Pirnat roj. Kokalj; Roza Omahen; Olga Kimovec, 87; Ivan Pečnik; Ivan Rihar; Tamira Stepišnik; Dragica Jančar roj. Virant; Andrej Sterle; Peter Setnikar; Angela Grosman; Oton Jugovec; Alojzija Štrukelj roj. Kolenc.
RAZNI KRAJI — inž. Anton Ževart, Podkraj; Stanislava Primožič roj. Lukane in Nada Grahek roj. ščuka, Lipica; Tone Prešeren, šmarješke Toplice; Jel-ca Holchaker roj. Mayr, Marija Kregar roj. Doberlet, Andrej Eržen in Filip Rajgelj, Kranj; Marija Jemec roj. Dragar, Dolsko; Marija Hahn roj. Resnik, Brestanise ob Savi; Jožefa Jankovič roj. Prah, Senovo; Milan Osredkar in Marija Mihič roj. Bizjak, Velenje; Alojz Slabe, 86, Ivanje selo; Mirko Fresinger, 77, Anton Višner in Bronka Kolar, Celje; Venčeslav Jug, Ločna; Franc Strah, Rudnik; Franc Trebušak, Rovi; Marija Kesič roj. Demšar, 92, Žiri; Marija Benda, Kamnik; Rafael Macuka, Grosuplje; p. Ildefonz Langergolhz, Škofja Loka; Jože Kajfež, Kočevje; Jože Merzel st. 82, Šmartno pri Litiji; Matjaž Brozovič, Stranje pri Kamniku; Lojze Frumen, Litija; Adolf Guček, Senovo; Marija Bittner, Postojna; Stanislav Ržen, Dole pri Škocjanu; Ivan Prinčič, Koper; Justi Koprivnik roj. Zakrajšek, Sv. Trojica na Blokah; Dominik Šuligoj, Solkan; Frančiška Blenkuš, Kranjska Gora; Milena Dreven roj. Završan, Hi ja pri Varaždinu; Robert Aš, Novo mesto; Jože Grmek (Govekarjev), Borovnica; Ignac Kastelic, Stična; Ivan Oven, Domžale; Franjo Volk, Ajdovščina; Jože Pirih, Izola; Anton Kranjc, Radeče; Metod Plut, Gradec v Beli Krajini.
■■■■■■aBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBlIBBBBBBBBBBBBBBI
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 3. oktobra, krščena Milena Levstek, hčerka Adrijana in prof. Ančice roj. Ko,čar. Za botra sta bila Janez Kočar in prof. Marjetka Stariha Hostnikova. Krstil je Jože škerbec. čestitamo!
Poroka: V cerkvi zavoda Srca Jezusovega v San Martinu sta se 26. septembra poročila Veronika Lah in Ma-nuel Fabero. Za priči sta ‘bila Mirta Fa-bero de Gonzalez in Jorge Sforza. Čestitamo!
Smrt: V Mendozi je umrla 25. septembra gospa Olga Černe vd. Gregorčič
po dolgi in mučni bolezni. Pokopali so jo 26. septembra na Parque Descanso. Naj v miru počiva!
SLOMŠKOVA PROSLAVA
Slovenski šolarji so se zbrali v Slovenski hiši ob 125 letnici Slomškove smrti. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so najprej somaševa-li delegat dr. Alojzij Starc, Franc Cukjati in Anton Bidovec. Cerkvene obrede je vodila Vladi Selan, cerkveno petje s pomočjo Balantičeve šole Andreja Selan, berilo je brala Alenka Smole. Med pridigo je dir. Starc v razgovoru z otroci osvežil spomin na Slomškovo življenje.
V dvorani je po uvodu Marjane Batagelj Jegličeva šola pripravila skuipno petje s pomočjo flavtistk, ki jih je vodila Marjeta Dobovšek. O-troci so zapeli dve Slomškovi pesmi; Svetlo sonce se je skrilo in En hribček bom kupil.
Sledila je Lovšinova priredba narodne pravljice Desetnik in sirotica. Izvedla jo je Prešernova šola v režiji Mihe Gaserja. Desetnik je po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu. Kratka vsebina: Ubogi desetnik (Kristijan Vivod) pride v triglavsko pogorje, kjer še žive vile in pritlikavci. Prva vila (Loirena Klemenčič) in prvi pritlikavec (Dani čop) srečata desetnika in mu skušata pomagati. Ko desetnik na zvit način prežene hudega gorskega moža (Andrej Močnik), ki je gospodar Triglava, postane kraljevič pri pritlikavcih. Tja pride nabirat drva tudi sirotica (Marjanca Jelenc), ki živi ob Savi pri hudobni mačehi (Marjana Lazar) in njenih hčerkah Liziki (Saška Jelenc) in A-nici (Nevenka Jelenc). Vile in pritlikavci obljubijo sirotiei, da jo bo rešil kraljevič. Ta jo išče na domu ob Savi, a hudobna mačeha in njeni hčerki preprečijo to srečanje. Prva
vila, prvi pritlikavec in star cerkovnik (Aleks Savelli) končno dosežejo rešitev sirotice, kar se zgodi v bližnji cerkvi po končani službi božji. Občinski sluga (Damjan Kopač) obvesti vse ljudstvo (otroci nižjih razredov), ki se vrača iz cerkve, da je triglavsko pogorje spet odprto vsem hribolazcem. Bliža se huda nevihta in strela ubije hudobno mače-ho, ob kateri žalujeta obe hčerki.
Zbrani učenci so v dvorani skrbno sledili predvajani igri, lepemu petju 9-letne Marjance Jelenc, srečnemu desetniku Kristijanu Vivodu, zboru lepih vil in zboru pridnih pritlikavcev in končno kazni, ki je zadela mačeho. Tako je bilo vsaj malo po- ' plačano delo Mihe Gaserja in njegovih pomočnikov, predvsem Janeza Jelenca, Borisa Lazarja, šepetalke Rožice Klemenčič in garderoberke Magde češarek. Posebej je treba o-meniti Anko Gaser, ki je uglasbila lepe pesmi sirotice, desetnika, vil in pritlikavcev in vodila ves glasbeni del igre. Navdušene gledalce in srečno igralsko družino je pozdravila Lenča Malovrh in se posebej zahvalila voditeljici Prešernove šole Miji Markež, Mihu Gaserju, Anki Gaser in Magdi češarek.
Tako je potekalo letos tretje srečanje slovenskih šolarjev.
I.	V.

32.	SLOVENSKE SMUČARSKE TEKME
Zima je letos jako kasno prišla, šele okrog 10. julija je začelo snežiti. Pozneje je sicer gore zametlo, že v avgustu, a praktično so ostala zasnežena samo zgornja pobočja. To dejstvo je seveda oviralo smučarski ¡razmah. Pridružili so se nekateri drugi negativni činitelji, ki so povzročili, da je bila zima razmeroma revna. Družbe, ki gospodarijo nad sedežnicami in vlečnicami v smučarskem središču, so dvignile cene na mednarodne višine, medtem ko so povprečni dohodki prebivalstva na dejanski vrednosti močno izgubili. Pred leti je smučanje pomenilo normalno športno udejstvovanje barilo-škega srednjega sloja, zdaj pa vse bolj postaja dostopno samo za premožne ljudi. Dodam še, da nam precej gostov iz velikih mest pobere mendoška. konkurenca, zlasti moderni in dobro upravljani smučarski center „Las Lenas“, ki nam je prevzel tudi tuja smučarska moštva (letos je tam smučal številni jugoslo-
Lepo slavje v Slomškovem domu
Ob 125-l.etnici smrti A. M. Slomška
Že 26. pomladi poganja zelenje na vrtu Slomškovega doma v mestu Ra-mos Mejia. Tudi nedelja, 20. septembra, ko se na južni polobli prebuja pomlad in je zažarela v sončni luči, je privabila množico rojakov na slavje obletnice Doma, v katerega je bilo v več kot četrt stoletja položeno toliko ljiubezni in dela.
Ko so zaplapolale zastave in zadonele himne, smo se pri mašni daritvi spomnili vseh naših pokojnih in živih članov občestva. Delegat dr. A-lojzij Starc je ob somaševanju domačega dušnega pastirja Jožeta Škerbca in duhovnika Toneta Bidovca, v cerkvenem nagovoru povezal lepe misli ob 125-letnici smrti božjega služabnika Antona Martina Slomška in 26 let življenja v Domu, ki nosi njegovo ime. Zgled velikega cerkvenega in narodnega klicarja naj bi našla odmev v našem vsakdanjem življenju in v življenju naše skupnosti. Med službo božjo smo skupno molili, da bi Cerkev čimpre-je proglasila Slomška za svetnika. Bogoslužju je dalo lep poudarek izredno lepo petje mladinskega zbora Slomškovega doma pod vodstvom lic. Tineta Selana.
Za popoldanski program so rojaki napolnili lepo okrašeno dvorano (Stane Snoj in pomočniki). Po u-vodni pesmi, Premrlova Slovanska pesem v izvedbi mladinskega zbora, sta pozdravila irojake predsednik Slomškovega doma Jernej Tomazin in v imenu organizirane slovenske
in 26-letnici blagoslovitve Doma
skupnosti predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj. Slavnostni govornik, dolgoletni javni delavec France Pernišek, pa je v obsežnem govoru orisal delo in poslanstvo Domov v naši skupnosti. Njegove misli prinašamo v izvlečku:
Sveta vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ do zveličavne narodne omike!
Te besede so oporoka velikega slovenskega rodoljuba, velikega škofa in svetniškega kandidata Antona Martina Slomška slovenskemu narodu. So pomembne tudi za nas vse, ki smo tukaj zbrani,na praznovanju 26. obletnice Slomškovega doma in proslavljamo spomin 125-letnice smrti tega velikega slovenskega škofa, ki ga je Bog dal slovenskemu narodu prav v dobi njegove narodne pre-buje.
Porabimo to slovesno priliko, poglobimo se nekoliko sami vase in razmislimo nekaj za nas aktualnih vprašanj.
Imamo zgrajene trdnjave, slovenske Domove, v katerih naj se zbira, vzgaja, uči in vadi naša mladina, da bo sposobna odpora. Poskrbeti ji moramo za solidno versko vzgojo, za narodno, prosvetno in kulturno izobraževanje, za telesno vzgojno in narodno politično vzgojo.
Dajmo ji tudi zdrave in poštene zabave in vesele druščine. Mladi ljudje si želijo prijateljstva, ga ljubosumno varujejo. Zaprimo jim do-
hod v plesne klube, kjer se zbira mladina .dvomljive vrednosti in po-hujšljiva družba. Zato se pridno in redno zbirajte v Domovih, gojite med seboj pravo prijateljstvo!
Pogoj zdravi in prisrčni domačnosti pa je medsebojno spoštovanje. Bodimo med seboj umirjeni v govorjenju in sodbah, mladi med seboj in v spoštovanju do starejših, starejši med seboj in v spoštovanju do mladih. Spoštujmo drugačnost zlasti pri mladimi. Ta drugačnost je od! Boga hotena. Ge tega ne storimo, se do prave ljubezni ne bomo dokopali. Ne pozabimo, da lepa beseda lepo mesto najde. Mladi ljudje imajo v marsičem drugačne poglede in misli. Do tega imajo pravico, ki jim je ne smemo kratiti, dokler ne prestopi meje ljubezni in reda. Potrudimo se vsi, da bomo imeli v oblasti dar govora. Naša velika napaka je, da se ne znamo pogovarjati. Naučimo se med seboj pogovarjati se. Učimo se dialoga. Če pa dialoga nismo sposobni, potem je bolje, da molčimo, da poslušamo in se učimo, bomo tudi potem marsikaj razumeli.
Vsak slovenski dom mora postati in biti visoka šola slovenske kulture. Izpopolnjujmo se vsi v lepi, pravilni in čisti slovenščini. Potrudimo se eni za lepo govorico, drugi, katerim je to dano, da nas tega učijo in naučijo. Naj se dajo za to delo na razpolago. K temu bomo mnogo pripomogli, če bomo naši mladini vcepili ljubezen do slovenskega branja. V Domovih poskrbimo za slovenske knjižnice. Dom, ki nima knjižnice, nezasluženo nosi ime slovenski Dom. Starši, ne dopustite, da bi vaši otroci presedeli po cele popoldneve pred televizorji, ampak skrbite, naj v prostem času berejo slo-
venske knjige.
Po Domovih poskrbimo za prosvetno in kulturno vzgojna predavanja, za dramatske nastope, za pevske nastope in koncerte. Predavanja naj bodo najprej skrbno pripravljena, zanimiva in redna. Mladi izobraženci, ki so tukaj doštudirali, naj se dajo na razpolago. Izmenjujmo obiske po Domovih z igralskimi družini, pevskimi in koncertnimi nastopi in tako drug drugega bogatimo. Vsi moramo sodelovati in pomagati.
Tako si bomo lahko sami vzgojili sposobnih režiserjev, pevovodij, ustvarjalcev scenerije in opreme odrov ter gledališke garderobe. Ne vdajmo se misli, da smo za, to nensposobi, ne bojmo se ljudi, kaj bodo rekli, če ne uspemo. To je odvisen strah.
Naš ideal je in mora biti dobro vzgojena, delovna in zelo disciplinirana mladina, če ne bomo vzgojili idealne mladine, ne pričakujmo lepše bodočnosti, če pomladi ni cvetja, jeseni ne more biti sadov. To preiz-ikušamo vsi. Kjer je pa v mladosti vse zamrlo, kaj naj še pričakujemo?
To je naloga krščanskih družin in vseh vzgojiteljev, da v mladih ljudeh grade idealizem. Veliko bodo zmogli, a treba jim je pomagati. Da bodo veliko zmogli, veliko zahtevajmo. To velja za vse: za starše, vzgojitelje, in voditelje življenja v Domovih.“
Sledila sta, dva prisrčno izvedena folklorna plesa v izvedbi fantov in deklet (Anka Smole).
Pod geslom SLOVENIJA, MOJ DOM je mladina Slomškovega doma s sodelovanjem starejših zapela slavospev Sloveniji ter Domu, iz katerega izhajajo pretekli, sedanji in bo-
vanski team) in državno prvenstvo.
Kljub tem ne ravno ugodnim o-kolnostim se je slovensko smučarsko tekmovanje 27. 9. spet v redu opravilo. To je zdaj že 32. izvedba vsakoletne preizkušnje, ki smo jo začeli pred sedemintridesetimi leti nad kočo v Ñireco in jo potem vztrajno ponavljali do današnjega dne. Samo petkrat smo po eno leto preskočili.
32. tekmi sta seveda prisostvovala — samo kot gledalca — oba preživeta udeleženca tiste prvi „dirke“ v Ñireco: Blaž Razinger in Vojko Arko. Kot vedno je skrbel za pripravo proge in potem tudi meril čase Dinko Bertoncelj. Dan je bil izredno lep, le sneg se je proti koncu tekmovanja malo preveč omehčal. Nastopilo je 21 tekmovalcev v veleslalomu in na terenu, ki je bil primerno izbran, da je dovoljeval udeležbo tudi skromnenjšim smučarjem.
Rezultati tekem so bili naslednji: 1. Martin Bačer 23”97, 2. Nejko Razinger 24”85, 3. Stani Bačer 25” 70, 4. Erik Guzmán 25”75, 5. Andrej Bertoncelj 25”85, 6. Nevenka Jerman 28”08, 7. Monika Kambič 29”05, 8. Martin Mavrič 29”70, 9. Martin Drajzibner 31”00, 10. Andreja Draj-zibner 31”27, 11. Janez Drajzibner 33”10, 12. Boris Kambič 33”32, 13. Gabrijela Guzmán 34”54, 14. Enrique Guzmán 34”68, 15. Klavdija Kambič 35”95, 16. Romana Bertoncelj 36” 76, 17. Adrijana Kastelic 36”97, 18. Blaž Razinger ml. 40”09, 19. Miško Kambič 1’29”49, 20. Dani Pavšer 2’28”28, 21. Jože Groznik (odstopil).
VA
MEDORGANIZACIJSKI SVET
Na 4. redni seji Medorganizacij-skega sveta, ki je bila 18. septembra v Slovenski hiši, so se obravnavale sledeče zadeve:
1.	SREČANJE JAVNIH DELAVCEV 12. oktobra na Slovenski pristavi: Pri okrogli mizi bo govoril dr. Kremžar o našem poslanstvu in dr. Savelli ter arh. Vombergar o delu v organizacijah. Možna bo obširna debata. Vsem organizacijam so bila poslana pismena vabila.
2.	SLOVENSKI ZGODOVINSKI MUZEJ: Nekaj zgodovinskih predmetov iz dobe med zadnjo svetovno vojno in do naše naselitve v Argentini je že obljubljenih. Potrebno bo več propagande za zbiranje; tudi u-stne od osebe do osebe. Po Domovih bodo objavljeni plakati.
3.	DELO V MLADINSKIH ORGANIZACIJAH. Obširno se je razpravljalo o važnosti in načinih dela za vzgojo mladega rodu. O tem je bil objavljen uvodnik v Oznanilu št. 44 za 27. september
doči rodovi. Avdiovizual je lepo prikazal, kako so letni časi v Sloveniji oblikovali slovenskega človeka in njegovo kultuiro. Ob izbranih posnetkih, glasbeni spremljavi in prijetni povezavi (Tončka Trobec) so napi recitacije naših pesnikov Murna, Gradnika, Župančiča, Kosovela, Lovrenčiča, Jakopiča, Dularja in drugih pričarale poezijo slovenske zemlje. Recitacije so podali otroci Slomškove šole, in Lojze Lavrič ml„ Tone Rode ml., Ivan Vombergar, Marija Avguštin, Tinka Loboda, Marko 'Vombergar, France Hribovšek, Alenka Smole, Andreja Vombergar ter Boštjan Kocmur ml. Ves program je bil ubrano prepleten z izbranimi pesmimi v izvedbi mladinskega zbora (Vse mine, Nocoj, Gorjanska, Kme-tiška, Majeva) pod vodstvom lic. Tineta Selana in otroškega zbora (Na polju rožice cveto, Tam, kjer beli so snežniki, Preljubo veselje, En hribček bom kupil, V dolinci prijetni in Sinička) ob spremljavi Rezke Snoj in pod vodstvom ge. Lenčke Malovrh. (Pri avdiovizualu so sodelovali ga. Alenka Poznič, Marijan Šušteršič in Mirko Vasle.) Ves program je ustvaril domovinsko čustvo v vseh navzočih in se je zelo smiselno podala za zaključek pesem Slovenija v svetu, ki jo je vsa dvorana navdušeno zapela: „Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj...“
Družabni del dneVa pa je odlično izvedel Slovenski instrumentalni ansambel in vabil na pomladanski ples ob navdušenem sodelovanju seveda predvsem mladine. Mnogo rojakov je ob dobrotah naših gospodinj in domači družbi preživelo še lepe ure v Slomškovem domu, saj v deželo je prišla pomlad!...
SCru 4
SVOBODNA SLOJÍWÍA
MALI OGLASI
ZA DOM
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
aril. Jure Vombergar — Načrti za gradnja stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 669-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Ves ter — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vennet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Lo boda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. ES.
312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr.'
J.	Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure, za 'denarne vloge pa tudi ob nedeljah od 10.301—12.30. T. E. 658-6574 — 654-6438.
OBVeSTILG
PETEK, 9. oktobra:
12.	kulturni večer SKA: dr. Andrej Fink: Draga 87 ob 20 v Slov. hiši.
SOBOTA, 10j oktobra:
Izlet Slov. srednješalskega tečaja. Na Slovenski pristavi v Castelarju ponovitev igre: Desetnik in sirotica. Začetek ob 20. uri.
NEDELJA, 11. oktobra:
31. obletnica v Našem, domu v San Justu.
Dopolnilne volitve SLS v krajevnih Domovih, kjer še niso bile zaključene.
PONEDELJEK, 12. oktobra:
Celodnevno srečanje javnih delavcev
na Slovenski pristavi. Pričetek ob 9. uri s sv. mašo. Do 30. septembra so potrebne prijave za kosilo na tel. 69-9503 ali 628-5234.
Lahkoatletski turni SiDO-SFZ ob 9 v Dos Bosco, Ramos Mejia.
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Proslava misijonske nedelje v Slovenski hiši.
NEDELJA, 18. oktobra
Pristavski dan s celodnevno prireditvijo.
SREDA, 21. oktobra:
Pri Ligi žena mati v San Martinu bo predaval dr. Alojzij Starc o temi: Versko in nravno življenje .Slovencev v Argentini.
SOBOTA, 24. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Kulturni večer SKA: Avgust Horvat: o samoupravljanju v Sloveniji. SOBOTA, 31. oktobra:
Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši. Pričetek ob 19.15 s sv. mašo.	| ;>:jy
NOVA PISARNA
Mutuala SLOGE v Ramos Mejia je odprta od ponedeljka do petka cd 16.—19. ure.
Za denarne vloge pa tudi ob nedeljah od 10.30—12.30.
V pritličju poslopja SLOGE "
T. E. 658-6574 — 654-6438.
MORENO 129
>SRO	SFZ
vabi vso mladino na svoj
LAHKOATLETSKI TIRMR,
ki bo 12. okt. ob 9 v Don Boscovem zavodu. Prijave in informacije pri krajevnih športnih referentih.
Posebno vabljeni starši!
Pripravljalni odboir za praznovanje Slovenskega narodnega praznika, 29. oktobra in dneva slovenske zastave, vabi vse rojake, zlasti javne delavce, na spominsko proslavo, ki bo posebej posvečena 70-letnici Majniške deklaracije in 70-letnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Slavje bo letos v soboto,
31. OKTOBRA
z naslednjim sporedom:
Ob 19.15 uri: V cerkvi Marije Pomagaj slavnostna sveta maša za pokoj vseh, »ki so se žrtvovali za slovenski narod.
Ob 20.30 uri: V spodnji dvorani Slovenske hiše slavnostna akademija z govorom dr. Vinka Brumna: Janez Evangelist Krek in mi.
Po akademiji slavnostna večerja. Nakaznice po A 15.- bodo na razpolago po vseh naših središčih. Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
<	Zopet se bliža kopalna sezona. Obisk našega letovišča	<
f T	je s KARTO SLOGA popolnoma brezplačen. KARTA	rn
	SLOGA nudi lepe socialne podpore: ob poroki A 700,	'w
o	ob rojstvu otroka A 700, ob koncu uradne srednje šole	O
	A 350; ob stalni in popolni nesposobnosti za delo A 1.500	
	in ob smrti A 1.500.	C/5
	Pri nabavi KARTE SLOGA imajo mladi do 18. leta do	
<	31. decembra letos posebno ugodnost: KARTO SLOGO	<1 «
h-	si pridobijo z navadno hranilno vlogo A 150 (odrasli	h-
	A 200). Vsem dosedanjim imetnikom KARTE SLOGA	Cč
<	ni potrebno nikako doplačilo.	<
	Pridružite se še vi!	
Marko Kremžar
(10)
Slovenci pred ustavnimi spremembami
Igor Torkar
Sinhronizirani napadi na Slovence
Poseg Igorja Torkarja v debato je bil kratek. Ugotavljal je, da opaža „sistematično sinhronizirano atako na Slovence“.
Pri tem navaja pokojnega generala Nadja, ki je prerokoval, da se bo slovenščina zlila... v enoten jugoslovanski jezik; pove, da se ne strinja z „naci-plakatom“ in s kakimi 30% člankov Nove revije, vendar predlaga, „da gremo s temi članki v strokovno, demokratično polemiko, ne pa da celo Novo revijo in plakat spodnji bratje uporabijo za kanonado na Slovence!“
Končno se dotakne tudi dogodka ob Titovi štafeti, ko so „razpravljali o tem, ali lahko Zdravljico... Slovenci pojemo ali ne.., in da bi morali ob teku skozi Slovenijo govoriti tudi malo jugoslovansko.. .“
Zaključil je s pozivom, da se moramo Slovenci proti vsemu, kar je povedal, odločno in jasno boriti.
Viktotr Blažič Poslanstvo nas Slovencev
„Zakaj je pisateljsko društvo tisto, ki se je zavzelo za razpravo o naših... ustavnih pravicah“, se u-pravičeno sprašuje predavatelj, po tem ko z zadovoljstvom ugotavlja
prisotnost vidnih političnih predstavnikov.
Odgovor, ki si ga daje Blažič na gornje vprašanje je pretresljiv. Takole pravi: „Mislim, da moramo u-gotoviti, žal, da je to zato, ker najbrž obstaja zelo globok dvom v sposobnost in mogoče tudi pripravljenost slovenske politike, da uveljavlja avtentične interese slovenskega naroda.“ Svoje mnenje utemeljuje s primerom deviznega zakona, ki je odvzel slovenskemu gospodarstvu sredstva, „ki bi bila nujno potrebna za njegov razvoj“. Slovensko predstavništvo bi lahko ta zakon vetira-lo, pa te „svoje ustavne pravice ... ni uporabilo. ...Slovensko predstavništvo, ko je klonilo pred pritiskom premočnih... ni ravnalo samo neodgovorno do slovenskega gospodarstva, ampak tudi do vse Jugoslavije. .. Danes je Jugoslavija zaradi zmanjšanega izvoza, ki ga je ta zakon zavrl, na meji divizne likvidnosti... “
„Mislim, da je tisto, česar se slovenska politika mogoče premalo zaveda, vloga oz. poslanstvo nas Slovencev v tej državi. Vprašati se moramo, kakšna naj bo prihodnost katere koli države, če ji pogoje razvoja določa njen nerazviti del.“ Nato Blažič pojasni, da se tudi v gospodarstvu „razvoj mora ih lahko
širi od razvidih k manj razvitim“ in ne obratno.
Ker se je nedolgo prej obrambni minister Branko Mamula „intenzivno ukvarjal z Novo revijo“, se v okviru ustavnih sprememb sprašuje Viktor Blažič o „ustavnem položaju vojske“. „Ali se ukvarja z notranjimi zadevami ali z zunanjim sovražnikom?“ Admiralu Branku Mamuli bi bilo po Blažičevem mnenju treba zastaviti vprašanje, „kako je z nedotakljivostjo naših teritorialnih voda.“ Če mornarica opravlja dolžnost, ki jo ima po ustavi, „čemu lahko, tujci skoraj neovirano ropajo naša,-bogastva na morju?“	>
Miran Potrč Človek v stiski
Potrč je pričel svoje predavanje z izpovedjo, da je „tudi sam v stiski. Ne toliko zaradi razmišljanj o vsebini predloga... temveč zaradi odgovornosti, da bi vse... aktivnosti v javni razpravi, ki bo v Sloveniji in Jugoslaviji trajala 14 mesecev,... zagotovile skupno,... pametno in progresivno opredelitev predloga.“
Debata bo seveda potekala po vseh delih Jugoslavije in odpirala mnoga vprašanja, zato Potrč meni, „da ne glede na dejstvo, da je» prtedlog pripravljen tako, da ga lahko v celoti sprejmemo ali zavrnemo, to še ne pomeni, da kasneje ne bo mogoče razpravljati o posameznih predlogih.“ Mnenja je tudi, „da bodo dane ob pripravi osnutka o določenih vprašanjih tudi alternativne možnosti in alternativni predlogi
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Nad z 2. str.)
stanov. Drugi predstavniki zmagovitega peronizma potujejo po ostalih državah, precej tudi po deželah vzhodne Evrope, in pojasnjujejo, da sedanji pefonizem nima preveč opraviti z dobo Isabelite in Lopeiz Rega. Kakšen bo uspeh, bomo videli. Vsekakor so ta potovanja lep ripravlja-nje turneje, ki jo bo po Evropi u-prizoril Cafiero konec oktobra in v začetku novembra. December je že na vidiku, in po desetem bo konec načrtovanja. Za peronizem se bo pričela nova, težka doba. Ne le radikali, tudi peronisti bodo potrebovali „koncertacije“. Morda jih bo skupna potreba le spametovala.
HIIMM	Uk»««« ...«IM»».».
■	,
SLOMŠKOV DOM
■	!
■
vabi na slavje 80-letnice javne delavke
■	2
ge. EME KESSLERJEVE,
■	"
*	ki	bo	v	soboto,	24.	okt.	ob	10.30.	■
;	Prijave	za	večerjo	na	T.	E.	659-	■
5895 ali 650-0538.
:	i
Buenos Aires 8. 10. 1987 - No. 39
~f.iu i. i i i i	i .— ■
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 85; pri pošiljanju po pošti A 100; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA
dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.: Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
20. PRISTAVSKI DAN
V NEDELJO	18. OKTORRA
11.15 Otvoritev z dviganjem zastav ob zvokih himen.
11.30	Koncelebrirana sv. maša in blagoslovitev novih orgel.
13.00	Skupno kosilo.
15.30	Popoldanski spored (na ploščadi)
Počastitev vseh navzočih mater za njihov dan
(s sodelovanjem obeh mladinskih organizacij in otrok Prešernove šole)
17.00	V dvorani
Slavnostni govor (inž. Andrej Grohar)
Spevoigra Vinka Vodopivca
KOVAČEV ŠTUDENT
V režiji Mihe Gaserja izvajajo člani Pristavskega mladinskega zbora in gostje. Glasbeno vodstvo Anka Savelli-Gaserjeva.
Po predstavi v spodnjih prostorih prosta zabava.
Stojnica Krožka mater in ž«na z vezeninami in pecivom, čevapčiči itd.
Vsi rojaki lepo vabljeni.
NAŠ DOM	SAN JUSTO
v nedeljo, 11. oktobra 1987
31. obletnica
spored :
•	ob 8.00 — v stolnici: sv. maša za žive in rajne člane Našega doma. Z msgr. Zdravkom Revnom bosta somaševala domača dušna pastirja.
•	ob 9.15 v Našem domu: dviganje zastav in akademija: „Slomšek in naša slovenska beseda“. — Skupni zajtrk.
•	ob 12.30 na razpolago kosilo
•	ob 18.00 popoldanski program: pozdravne besede predsednice Našega doma ge. Ljube Lipušček, slavnostni govor predsednika Zedinjene Slovenije g. Lojzeta Rezlja; — odrska uprizoritev Jurčičevega romana
DESETI DRAT
v režiji Frida Beznika in s sceno Toneta Oblaka
Nato prijetna zabava Sodeluje “ZLATA ZVEZDA”
t
Vsem prijateljem in znančem sporočamo žalostno vest, da je dne 27. septembra odšel v večnost naš preljubi mož, brat, svak in stric, gospod
Janez Golob
Pokopan je bil na pokopališču v San, Martinu. Iskreno se zahvaljujemo dr. Jfariju Rodetu za molitve ob krsti, sv. mašo in vodstvo pogreba, g. Francetu Bergantu za molitve ob krsti in vsem, ki so pokojnega kropili in spremljali na njegovi zadnji poti.
Pokojnika priporočamo v molitev.
Žalujoči:
Saša roj. Hartman, žena Marjan z družino, brat Vital Hartman z družino, svak Mateja Hafner z družino, svakinja in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana