POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, tel«fon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celfe, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D*l. dom. Rokopisi se n« vračajo, Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ta Jttioeluviio roaia m«*eč&o 10 Din. ta i*o-r*ra*tvo mesečno 15 Dim. Malih o$ia*ov, ki služaio v posredovani e in suciialne na man« delavstva ter *ameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovsketf* inačaja, stane beseda Di* 1.—. V oglasnem delu stane pe titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu obtav popu*L Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankiraio Štev. 17. Sobota, 27. februarja 1932. Leto VII. Trbovlje so ostale trdnjava! Pri volitvah v bratovsko skladnico si je priborila Zveza rudarjev Jugoslavije nad 68 odst. večino nad združenimi nasprotniki. Razorožitvena konferenca bo počivala. Vzrok pretresljiva drama na vzhodu. V važnem trenutku, ko se je bližal rok, da se sestane svetovna mednarodna razorožitvena konferenca v Ženevi, je Japonska pričela vojno proti Kitajski, ki je danes že popolnoma v razvoju. Japonska je jako obljudena in gospodarsko razvita dežela. Zato je japonski kapitalizem nujno potreboval trg, in sicer mu je najbliže Mandžurija. Tembolj se je zdela Japonski potrebna vojna, ker se je na Kitajskem pričela razvijati propaganda proti Japoncem in japonskemu blagu. In nekatere vesti celo namigava-jo', da je Japonska že dobila pritrdilo od Francije in Rusije, da sme konstituirati Mandžurijo kot neodvisno državo oziroma državo pod moralnim vplivom Japonske. Uradno te vesti | še niso potrjene, vrhutega bi morala na to pristati tudi Kitajska. Japonska pa vsekakor hoče ta pristanek z vojno izsiliti od Kitajske. To je potrebno povedati, da razumemo namen in pomen vojne ter odpor Japonske proti posredovanju, ki ne bi ustreglo japonskim interesom. Jasno je, da morajo dogodki na vzhodu jako mučno vplivati na potek razorožitvene konference. Na moralni pritisk vsega sveta je bila sklicana razorožitvena konferenca predvsem po iniciativi bivše angleške delavske vlade, oziroma nje zunanjega ministra Hendersona, ki raz-orožitveni konferenci tudi predseduje. Na razorožitveni konferenci so zastopane vse države sveta, članice Diuštva narodov in nečlanice. Krvavi ples v Aziji močno kvari moralo vazorožitvene konference in Društva narodov pred očmi delegatov na konferenci in državami nečlanicami. Velikanska škoda bi bila, če bi azijska tragedija imela v tem zmislu pozitivne uspehe, če bi postalo sicer aktualno azijsko vprašanje predmet temeljitejšim diskuzijam na razorožitveni konferenci ter oslabilo odkrite in prikrite izjave raznih državnikov iz početka razorožitvene konference. Na zahtevo Kitajske je sklicana seja Društva narodov, ki naj to vprašanje reši, ker spada mednarodnopravno v nje področje. Upravni urad razorožitvene konference je zaraditega sklenil, da po splošni razpravi odgodi razorožitve-no konferenco od dne 19. marca do dne 4. aprila. Razorožitvena konferenca se torej vrši v jako kritičnem momentu. Imamo zahtevo po razorožitvi, imamo krvavo vojno in obenem po vsem svetu grozovito gospodarsko krizo. Sami resni opomini k razorožitvi. Sami opomini, da klic po razorožitvi ne sme prenehati niti oslabeti. V Aziji pa svarilni zgled, kaj je vojna, če smo pozabili na svetovno morijo, ki se je končala komaj pred trinajstimi leti. Upajmo, da zmaga razum, ker ga tako temeljito podpirajo demonstracije ad oculos! Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije, Madžarske in Rumunije. Pred pogajanji. Te dni se prično pogajanja za gospodarsko sodelovanje Jugoslavije, Madžarske in Rumunije, zlasti glede agrarnih pridelkov. V nedeljo, dne 21. t. m., so se vršile volitve v skupščino krajevne bratovske skladnice v Trbovljah. Voliti je bilo 95 delegatov. Za te volitve je vladalo ogromno zanimanje med rudarji, kakor tudi med posameznimi strokovnimi skupinami. Saj se je vendar hotelo ugotoviti miselnost trboveljskega rudarja, posebno še iz razloga, ker je ena skupina ostala pasivna, kar je Slovenec« že v naprej napovedal. Tako se je vršila glavna bitka med listo Zveze rudarjev Jugoslavije in listo Narodno strokovne zveze. V borbi za dosego zmage so se slednji posluževali vseh sredstev, samo da oblatijo listo Zveze rudarjev Jugoslavije pred rudarji. Izdali so celo letak, v katerem trdijo, da so marksisti dobili dva milijona dinarjev za svoje konzume, namesto da bi se ta denar Po večdnevnem premirju so Japonci z vso silo obnovili bojno ofenzivo proti Kitajcem, v prvi vrsti proti trdnjavi Vusung, ki jim je najbolj napoti, ker ovira pri operacijah proti Šanghaju. Napadli so z vso vehemenco tudi kitajske postojanke na vzhodni angleški periferiji, hoteč priti glavnemu kitajskemu stanu za hrbet. Ampak Kitajci, ki so kratko premirje temeljito izrabili v to svrho, da se pripravijo za predvidene boje in izpopolnijo svoje vrste s svežimi silami iz Nankinga, so se pod poveljstvom samega Cangkajšeka in proslulega generala Fenga tako dobro držali, da so ne samo zadržali prodiranje Japoncev, temveč so prešli tudi v protiofenzivo in so nasprotnika potisnili iz vseh pozicij, ki jih je bil prej zavzel. Silni kitajski ogenj je japonske vrste decimiral in demoraliziral, tako da so se začeli povsod v neredu umikati. Momentano je napadalna zmožnost Japoncev zlomljena, dokler ne dobe iz domovine nove pomoči, za katero so nujno zaprosili. Vojno ministrstvo je odredilo prevoz 20.000 mož pred Šanghaj. Glavni poveljnik japonskih sil, »generallajt-nant« Uyeda, bo nadomeščen z drugim. Japonska naselbina v Šanghaju je dobila nalog, naj bo pripravljena ; na evakuacijo. dal za sanacijo bratovskih skladnic. Da bi pa bila zmaga še popolnejša, so postavili za nosilca liste delavca, ki je bil nekdaj sam zaradi ideje, katero narodni socializem pobija, preganjan, a so mu sedaj v letakih peli slavo mučeništva. Pa vse zastonj! Pokazalo se je, da trboveljski rudarji mislijo že precej odločno z lastno glavo in odločili so tako, da je od 1674 oddanih glasov dobila lista Zveze rudarjev 1139, lista Nar. strokovne zveze pa samo 535 glasov. Kakšna živahnost je bila pred volitvami v Trbovljah v nasprotnem taboru, sedaj pa vlada tišina, kakor na pepelnično sredo. Še celo napredno »Jutro« in pobožni »Slovenec« ne vesta nič povedati. To boli! Vemo, I zakaj! Mi delavci pa pravimo: tako je j prav! Sedaj, ko so začeli Kitajci bolj energično govoriti, jih bo menda tudi Društvo narodov slišalo. Anglija in Japonska stavita predloge za razorožitev. Japonsko roganje ideji razorožitve. Angleški predlog zahteva znižanje in omejitev pomorske tonaže, števila linijskih ladij, odpravo podmornic, težke artiljerije in zračnih bombnih napadov, kakor tudi omejitev vojske, vendar vpoštevajoč dogovor na pomorskih konferencah. Dalje predlaga ustanovitev stalne razorožitvene komisije. Skoro enake predloge stavi Japonska. AngleSko delavstvo in spor na vzhodu. Delavstvo zahteva odpoklic angleškega poslanika iz Tokia. Kongres angleških strokovnih organizacij, izvršni odbor delavske stranke in parlamentarna frakcija so izdali oklic na angleško vlado, v katerem zahtevajo, da država odpokliče svoje diplomatične zastopnike iz Tokia, vendar pristavlja nado, da bo Japonska prej uvidela, da ji ne bo mogoče prezirati mnenja vsega sveta, ki želi konec te vojne. Prezident Masaryk k dvestoletnici rojstva Jurja Washingtona. Wa?hingtonova dvestoletnica se je slavnostno praznovala po celem svetu, tako tudi v naši državi. Prezident čehoslovaške republike je ob tej priliki Amerikancem govoril po radiu v angleškem jeziku. Bil je to eden najlepših govorov o Washingto-nu. Miasaryk je že pred vojno in tudi med vojno dalj časa bival v Ameriki in temeljito pozna ustanovitev in razvoj Zedinjenih držav. Politični ideal Washingtonov je označil z naslednjimi izvajanji: Washington je nad vse cenil neprecenljivi blagoslov svobode. Svoboda je temeljni princip ameriške republike. To je tudi razvidno »iz federativne sestave ameriške vlade v nedeljivi državni celoti«, kakor je to misel formuliral Washington. Izza svetovne vojne je federacija držav in narodov postala splošna želja, ki išče svojega praktičnega izraza tudi v Društvu narodov. Demokracija po-menja federacijo v notranji in v zunanji politiki države. Z gospodarskega stališča pomenja demokratična federacija vzajemni napor in pametno delitev dela vseh narodov. Seveda, posamezniki in narodi ne bodo producirali samo kruha, temveč tudi misli, ideje in ideale. Tako je formuliral Masaryk Wa-shingtonova politična načela, ki so, kakor se iz njegovega govora vidi, tudi njegova načela. Nova francoska vlada Tardieu je dobil zaupnico. Nova francoska Tardieujeva vlada se je dne 23. t. m. predstavila zbornici in predsednik je prečital vladno deklaracijo. Deklaracija se izreka za dosedanjo politiko. V debati se je oglasil med drugimi socialistični poslanec Leon Blum. Med njegovimi izvajanji je prišlo do strahovitega kravala. Leon Blum je namreč zahteval, da se naj Francija izjavi za takojšnjo splošno razorožitev. To je zlasti razburilo vpokojenega generala Saintjusta, ki je zaklical med njegovim govorom, da je Blum podrepnik Nemčije. Ta medklic je izzval med socialisti in levičarji silno razburjenje in okoli 30 poslancev je navalilo proti generalu. Poslanci desnice so generala ščitili. Okoli četrt ure je trajal pretep in vmešavala se je galerija in časnikarska loža. Po daljši debati, ko je nastalo po-mirjenje, je bila Tardieujevi vladi izrečena zaupnica s 309 glasovi. Proti zaupnici je glasovalo 262 poslancev, kar pomeni majhno večino 47 glasov. Nezaposleni demonstrirajo tudi na Angleškem. Zaščitne carine niso prinesle blagoslova. V Bristolu na Angleškem so nezaposleni priredili demonstracijo, ki se je je udeležilo več kot 10.000 oseb. V spopadu s policijo je bilo ranjenih 30 oseb. Demonstracije so te dni priredili nezaposleni tudi v Londonu. Rudarska stavka na Poljskem, V dornbrovskem revirju traja rudarska stavka, ki se zaostruje, dalje. Večkrat je že prišlo do krvavih spopadov pri demonstracijah. Skoro verjetno je, da bo rudarska zveza razglasila splošno rudarsko simpatijsko stavko po vseh revirjih. K volifvi nemškega predsednika. Potek zasedanja nemškega parlamenta. Nemški državni zbor zboruje, ne-; mir in provokacije pa povzročajo na i sejah fašisti. Debata se je sukala okoli kandidature predsednika nemške republike. V razpravi je pojasnil stališče stranke tudi socialni demokrat poslanec dr. Breitscheid. V imenu socialne demokracije je izjavil, da bo stranka v tem težkem trenutku volila Hindenburga. Delovanje predsednika Hindenburga, je rekel, je razočaralo tiste, ki so ga svoj čas usilili in volili, ker so pričakovali od njega, da bo poteptal ustavo in svojo prisego nanjo. Tega Hindenburg ni storil. Zato so v tem oziru zadovoljni z njim vsi prijatelji ustave. Hindenburg ni politično socialni demokrat, toda jamči, da se ustava ne bo poteptala. Zato j so mu harzburška fronta in komuni-I sti postavili protikandidate. Veseli-' mo se, da nastopi Hitler sam kot kan-didat ter sam doživi poraz, ne pa kateri njegovih cesarskih častnikov. * Dva Hindenburgova protikandidata. Za nemške fašiste oziroma nacionalne socialiste bo kandidiral novopečeni »profesor« tehnike Hitler. Nemški nacionalci in Heimwehr pa bosta kandidirala bivšega polkovnika Diisterberga. S tem hočejo, ker se desničarji niso mogli zediniti, z dvema kandidaturama odtegniti Hindenburgu pri prvi volitvi čim več glasov. Japonci tepeni. Kitajci se branijo. Zopet redukcija plač železniškim delavcem Počenši s 1. oktobrom 1931 sc delavske mezde znižajo za 5%. Moralno pravo delavstva. V zadnji številki našega lista smo poročali, da je sicer izšla neka nezakonita okrožnica, ki je naročala delodajalcem, da odpovedo službo svojim nameščencem. Mnogo podjetij je to okrožnico upoštevalo, odpovedalo nameščencem službo, precej nameščencev je bilo odpuščenih in mnogim so bile reducirane plače. Javnost in oblasti so bile opozorjene na to nekorektnost šele po interpelaciji v banovinskem svetu. Tako je prišla zadeva v širšo javnost in je bilo "treba o njej razpravljati. Iniciatorji omenjene okrožnice so bili veletrgovci, ki socialno in gospodarsko prav gotovo niso v nevarnosti ter, ker so bolj ali manj karteli-rani, lahko tudi delajo s primernimi dobički. Ta primer, ki se je dogodil z ozirom na uveljavljenje novega obrtnega zakona, jasno kaže, da morata nad izvajanjem zakonov čuvati prav tako delavec kakor delodajalec. Če bi v tem primeru nameščenci ne bili pozorni, bi nihče ne vedel, kaj se godi za kulisami, da se obide zakon v škodo nameščencev. Seveda okrožnica ne more izpodkopati določb zakona moralno. Odpovedi, ki so bile izdane le formalno tudi pred sodiščem, ne bodo zalegle. Toda prizadeti so oni nameščenci, ki so bili odpovedani dejansko ali se jim je z navedenim izgovorom reducirala plača. O teh stvareh, ki niso prav nič socialne, bi pa že še bilo treba javno razpravljati. Menimo, da ni bolj klasičnega dokaza, kakor je ta zadeva v socialnem boju nameščencev v novejši dobi, ki kategorično opozarja delav- ; stvo in nameščence, kako silno oprezni morajo biti pri kontroli, kako se izvaja v praksi delavska zakonodaja in kaka je njih moralna pravica in dolžnost, da čuvajo svoje zakonito zajamčene interese. Toda ne-le to: tudi braniti morajo svoje pravice z besedo in drugimi zakonitimi pomočki. Državljani smo, zakoni so tudi za nas. Enakopravni smo, zato je to naša pravica! Banke in stranke. V čehoslo-vaškem parlamentu so te dni razpravljali, če je primerno, da sede poslanci v bančnih upravnih svetih. Socialni demokrati so izjavili, da se posel bančnega upravnega svetnika in poslanca ne more zlagati ali vsaj vedno obstoja nevarnost kolizije. Te dni so bili z okrožnico obveščeni železniški delavci v.kurilnicah in delavnicah, da jim bodo za 5%> znižane plače in to za nazaj, počenši s 1. oktobrom 1931. Prvi odtegljaj za mesece oktober, november in december m. 1., se bo odtegnil pri izplačilu mezde 1. marca t. 1., 1. aprila pa se bo izvršil odtegljaj in sicer za prvo četrtletje tega leta. Železniška uprava je prvotno nameravala poslati večje število delavcev na brezplačen dopust, nekaj starejših delavcev pa naj bi se upokojilo. Kasneje pa je to namero opustila, pač pa je odredila, da se za 5%j znižajo mezde vsem delavcem. S to redukcijo plač je zadan železniškemu delavstvu hud udarec. Doma in Kongres grafičnih delavcev je bil po osemdnevnem zborovanju v Zagrebu v pondeljek zvečer zaključen. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Fran Regel, Nikola Živkovič, Josip Bunjevčevič, Fran Prohaska in Ladislav Ružička iz Zagreba, Viljem Pipal in Dragomir Marjanovič iz Beograda, Drago Kosem iz Ljubljane, Vinko Sternad iz Maribora, Mihajlo Kneževič iz Sarajeva, Josip Poduje iz Splita, Ernest Kuhn iz Subotice in Vasa Jovanovič iz Novega Sada. Kongres je zlasti podaljšal podporno dobo za nezaposlene. Ta izdatek se bo pokril z zvišanjem prispevkov. Monopol umetnih vžigalnikov. Prodaja umetnih vžigalnikov je pri nas prepovedana že od 1929. Prosta prodaja namreč iz navadne kovine s kremenom. Odslej pa bo monopolna uprava izdajala posebna dovoljenja za prodajo umetnih vžigalnikov iz na-i vadne kovine. Te vžigalnike bodo prodajale samo prodajalne tobaka i na drobno, dočim vrše prodajo elek-i tričnih vžigalnikov samo trgovine, ki ' imajo posebno dovoljenje. Za srebr-! ne vžigalnike se bo pobirala taksa j 100 Din, za zlate 200 Din. Sedaj je v ! prodaji samo en tip vžigalnikov v treh izdelavah. Prodajna cena za medene vžigalnike je 84, poniklane 87, za 5 kamenčkov 8 Din. Z ljubljanske univerze, V zimskem semestru 1931-32 je bilo na ljubljanski univerzi 1891 slušateljev in slu-šateljic. Po fakultetah so bili razdeljeni takole: filozofska rednih 536, izrednih 20, od teh rednih slušateljic 212, izrednih 13. juridična rednih 488, Dosedanje plače teh uslužbencev so j bile že tako nizke, da se ž njimi pri najbolj skrbnem varčevanju skoro ni dalo shajati. Menda ni železničarske družine, ki bi ne bila hudo zadolžena, tako, da železničar ne dobi skoro nikjer več na upanje vsakdanjih živ-ljenskih potrebščin. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo so vse to pomanjkanje prenašali železničarji ter upali, da se bodo tudi njim razmere zboljšale. S to redukcijo plač, ki se nanaša tudi na že izplačane mezde, pa jim je bilo odvzeto zadnje upanje. Kaj neki dela železničarska stanovska organizacija »Zveza«, ki kaj rada podčrtava, da je v njenih vrstah 30.000 organiziranih železničarjev? po svetu. izredni 4, od teh 43 rednih in 1 izredna slušateljica, medicinska rednih 115, od teh 20 rednih slušateljic, tehniška rednih 568, izrednih 6, od teh 15 rednih in 1 izredna slušateljica, teološka 149 rednih in 5 izrednih slušateljev. * Splošna komisija na razorožitve-oi konferenci je izvolila kot glavnega poročevalca o razorožitveni konferenci čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. To komisijo tvorijo vsi predsedniki raznih državnih delegacij. Zopet kruta obsodba v Rimu. Posebno sodišče za zaščito države v Rimu je te dni zopet težko obsodilo večje število Slovencev, dasi so neprestano oporekali očitani krivdi. Gre za napad na avtomobil. Ponoči j so neznanci streljali na avtomobil in obstrelili enega potnika (finančnega stražnika). Sedem obtožencev iz tega procesa je obsojenih na 30 letno ječo, šest pa na dvajset let. Zopetno uvedbo smrtne kazni zahtevajo avstrijski krščanski socialci. j Tako je izjavil vladni šef dr. Bu- j resch na nekem nedeljskem shodu. Dvomimo pa, da bi se s tem število zločinov zmanjšalo. Umori so se do-j gajali tudi takrat, ko je bila smrtna | kazen še v veljavi in se vrše danes I še bolj tudi v deželah, v katerih se izvršuje smrtna kazen. Treba bi bilo j začeti na drugem koncu, in sicer z j odstranjevanjem vzrokov, ki vodijo k | zločinu. Snežni plaz je zasul na Gornjem ; Štajerskem v Gaishornu člane tamoš-| njega športnega društva, ki so priredili smuško partijo na Gaishorn. Medtem ko se je večina članov rešila, sta se učitelj Koberl in Geier pod j snegom zadušila. Japonskš načrti glede Kitajske? Kitajsko nameravajo razkosati. Glede Kitajske ima Japonska nedvomno dalekosežno politiko. Predvsem postane Mandžurija samostojna država, ker pripravljalni odbor že sestavlja novo ustavo za novo državo Daido, kakor se bo pozneje imenovala Mandžurija. Japonci so pa dalje baje mnenja, da je treba Kitajsko razdeliti na več samostojnih provinc, češ, da sicer Kitajska ne bo nikdar spoštovala mednarodnih dogovorov in pogodb. V resnici pa je dejstvo v glavnem to, da bi se enotna Kitajska naravno upirala bolj in bolj tujim vplivom, dočim bo razkosana bolj ali . manj politična in gospodarska domena različnih velesil. Odtod tudi razlog, da velesile samo čakajo, kako se razvijejo dogodki na vzhodu. V vzhodni konflikt se še najbolj vmešavajo Zedinjene države, ki ostro nastopajo proti Japonski. Hitler in Diisterberg se kregata. V vrstah nacionalističnih kandidatov Hitlerja in Diisterberga je prišlo do nasprotstev. Hitlerjev list »Volki-scher Beobachter« pravi, da je posebna kandidatura Diisterberga javna sabotaža v odločilnem boju, ki jo izvajajo ošabni meščanski strategi. Postali so direktna pomoč sistema. [To je lekcija za Stahlhelmovce in nemško ljudsko stranko). Nemška nacionalistična desnic* | se ne more sporazumeti za skupnega j kandidata pri bližnjih predsedniških ; volitvah. Nacionalni socialisti bodo kandidirali Hitlerja, Hugenbergovci pa vodjo Stahlhelma »obersta« Dti-sterberga. Vse ostale stranke (cen-trum, demokrati, socialni demokrati), ki so združene v železni fronti, eno-dušno kandidirajo Hindenburga. Nemški komunisti bodo podpirali Hitlerja. Mnenja so, da je nemška socialna demokracija, predvsem pa i Hindenburg, Briining in Severing, naj večja ovira socialne revolucije v Nemčiji. Zato naj komunisti podpirajo vse in vsakogar, ki bi pomagal porušiti današnje politično stanje v državi. Upajo namreč, da bi zmaga Hitlerja povzročila v Nemčiji strašno zmedo, v kateri ne bi bilo težko komunistom potegniti državne vajeti k sebi. Gostilničarji stavkajo. Začeli so v Hamburgu in v Berlinu so se jim pri- NEGOVANJ ELEPOTE na medicinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih -10 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donju, Elzatrg 383, Savska banovina. u99den nakup ostankov v TEKST?L- lZflOf ISIIIE v Maribor« / Ostanki, meter ■nMsramBaHHMHB p° ^in ^^W 10 — Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) V tistem hipu sem doumel, da pri vsej tej stvari nekaj ni v redu. Zopet sem moral verjeti, da te je — odkar je na tvoji mizici videl Tanjino fotografijo — jel namenoma pošiljati na najnevarnejše položaje. Vendar pa nisem mogel niti slutiti, da še živiš . . . Oba sta molčala. — In Tanja, je zašepetal Bojo. Tanja me je tako hitro, tako zelo hitro izdala? — Izdala? Kakšna nesmiselna beseda! Tanja je otrok, Bojo! Ali ne razumeš, kako kompliciran psihološki lov je ta žival uprizorila, da je vjela Tanjo!? Katera izmed njenih tovarišic bi se mogla uspešno upirati takšni živali? — Tanja . . . Tanja je več, nego njene tovarišice! — Tanja, veruj mi, je na las podobna svojim tovarišicam, le ti si bil in si še vedno bolj naivnejši in bolj otročji, nego je večina tvojih tovarišev. Viktor je zaman premišljeval, kako more človek, ki je očitoval toliko izrednih sposobnosti, da, celo toliko genialnih potez, kako more takšen človek biti tako neverjetno naiven, tako otročje brezumen. Hipoma se je spomnil še nekega podobnega primera. V njegovi rodni vasi je živel glasnik mlade generacije poetov, čigar pesnitve so vzbudile val entuziazma na eni in val besnega sovraštva na drugi strani. Nihče pa mu ni mogel odrekati talenta, večina mu je celo priznavala, da se očituje v njegovih pesnitvah svež dih ge- nialnosti. V tem so si bili vsi edini, razen dvojice, trojice kritikov, ki so bili tako bedasti, da so na primer resno in javno vprašali, kako more pesnik pesniti o rudarju in mornarju . . . Mornar, rudar .. . To sta industrijska objekta, številke narodnega gospodarstva . . . Kako more resni pisatelj sploh izustiti besedo gnoj (razen v primeru, ko je pijan)? To je neodpustljiva trivialnost! Gnoj smrdi! No, mlademu poetu ti kritiki niso mogli priti do j živega. • . Bil je srečen temperament, ki se je j vsem in vsemu smejal. Kljub vsemu temu pa je ta človek v svojem I življenju napravil toliko neumnosti in takšne neumnosti, po katerih bi človek skoraj moral soditi, da možakar ni pri čisti pameti. Kupil je na primer danes fotografski aparat za tisočak in ga je jutri prodal za stotak. Nagovarjal je Viktorja, naj opusti službo knjigovodje, češ, da mu bo preskrbel milijone za brezskrbno življenje, sam pa ni imel niti beliča v žepu. Viktor, ki je bil praktičen človek, takšnih nesmiselnih dejanj ni mogel razumeti. IV. Rosa je sedela v fotelju poleg kamina. V izbi je bilo toplo in prijetno ter temno. Le odsvit padajočega in lesketajočega se snega in bele neizmerne planjave je plaho razsvetljeval majhno izbico. Bojo se je držal za glavo. — Prosim te, Rosa, daj mi še en pirami- don! — Ne smem več, Bojo, že dva si danes vzel. — Rosa, zlato dekle, samo še enega mi daj. Saj mi bo razneslo glavo! — Bojo, piramidon ne bo pregnal tvoje misli, ki bega in blodi po stepah za Tanjo. — Ali te veseli? — Bojo! Njen glas je bil očitajoč in žalost v njem je bila tako očitna, da se je Bojo takoj skesal. — Oprosti, Rosa! Vidiš, ko gledam in vidim okrog sebe toliko zlobnih ljudi, ki tako podlo ravnajo, ne morem več verjeti v lepoto in ljubezen. — Bojo, nič ti nočem očitati! Dobro veš, s kolikšno in kako nežno ljubeznijo sem bila vdana vajini, tvoji in Tanjini ljubezni. Saj si mogel čutiti, kako neumno, skoraj čisto nečloveško sem se veselila tvoje sreče ... in zdaj?! — In nisi res nikdar mislila name, kakor misli ženska na moškega? Rosa je zardela. Priznati bi mu morala, da je včasih, ko je ležal nezavesten, božala njegove črne kodre, božala njegove črne obrvi, hrepenela po njegovih ustnicah . . . Molčala je. — Rosa, povej! In Rosa je odgovorila: — Da, mislila sem nate, kakor misli ženska na moškega, žejna sem bila tvojih ustnic. Bojo je stopil k njej, jo prijel za glavo ter jo dekliško nežno poljubil ■ . . Potem pa ji je poljubljal oči, čelo, lica, vrat. . . Rosa je zastrmela in je komaj mogla doumeti, kako ji je mogla tuja nesreča postati vir še neob-čutene sladkosti. — Bojo! je zašepetala. — Rosa moja! Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, keT le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava, družili. Isto nameravajo tudi v več drugih nemških mestih. Gre namreč proti previsokemu davku na pivo, proti kateremu so že ponovno protestirali pri vladi. Da bo njihov zopetni protest bolj učinkovit, so sklenile gostilničarske stanovske organizacije, da ne bodo gostilničarji točili nobe-nega piva več toliko časa, dokler ne bo njihovi zahtevi ustreženo. Občinske volitve na Čehoslova-škem so se vršile v nekaterih občinah v okolici Prage, na severnem Moravskem in na zapadnem Slovaškem-Razveseljivo pri tem je dejstvo, da so skoro v vseh občinah dosegli socialisti izreden napredek in so ponekod celo najmočnejša stranka. Stavka v poljski Gornji Šleziji. Rudarski stavki so se iz simpatije pridružili tudi delavci železotopilnic. Policija proti stavkajočim. V dom-brovskem in krakovskem rudarskem revirju je na več cehah prišlo med stavkajočimi rudarji, ki so hoteli obdržati shode, a jih je policija razgnala, do hudih spopadov, pri katerih sta bila dva rudarja ubita in več ranjenih. Erzbergerjevega morilca so zaprli v Švici. Iz političnih razlogov so pu-čisti umorili pred nekaj leti v Nemčiji Erzbergerja. V Švici je že dalje časa bival neprijavljen eden morilcev, in sicer Henrik Schulz. Policija ga je izsledila in zaprla. Izročila ga pa ne bo Nemčiji, ker politični zločinci uživajo v Švici azilno pravo. Po obsodbi zaradi neprijave bo pač izgnan iz dežele, sme pa odpotovati, kamor hoče. Schulza je že enkrat zaprla budimpeštanska policija iz enakega razloga. Še enkrat volitve na Irskem. Končni rezultat irskih volitev je naslednji: Dosedanja vladna stranka je dobila 53 mandatov, neodvisna stranka 15, delavska stranka 9. Dosedanje opozicijske stranke so dobile torej 77 mandatov, vladne pa le 68. Za predsednika bo najbrže izvoljen De Va-lera, ki bo ukinil vse pogodbe z Anglijo tdr proglasil neodvisnost Irske. Trocki proglašen za izdajico. Ruski emigranti, med njimi Trocki, razglabljajo o ruski politiki in objavljajo v inozemstvu svoja mnenja. Centralni izvršni odbor v Moskvi je za-raditega 37 emigrantom vzel rusko državljanstvo ter jih proglasil za iz-dajice. Ce se kdo teh vrne v Rusijo, jih morajo oblasti takoj prijeti in zapreti. Kitajski socialisti so potom socialistične internacionale izdali proglas na vse socialiste celega sveta, da izkažejo Kini moralno pomoč in delujejo na to, da se neupravičen napad Japoncev ustavi. Tudi japonski socialisti so zavzeli ostro stališče proti imperialistični vojni japonskega militarizma. Vojaška reakcija je pri volitvah na Japonskem zmagala. Od skupnih 466 mandatov je dobila konservativna Seiynkai-stranka 301, liberalna Minseito-stranka 149, socialisti 5 in razne ostale stranke skupaj 11 mandatov. Socialisti si sicer v danih razmerah niso mogli več priboriti, vendar bodo imeli v parlamentu močnejše zastopstvo, kakor v marsikateri evropski državi. Ljubljana. VIII. delavski prosvetni večer, ki se je vršil v sredo zvečer v Delavski zbornici v Ljubljani s prav izbranim programom, se je obnesel sijajno tako po udeležbi, kakor tudi po svoji vsebini. »Svoboda« in »Zarja« bosta morali prirejati svoje večere v večji dvorani, zakaj zanimanje za te prosvetne večere je postalo že splošno. Udeleženci smo jako hvaležni prirediteljem in sotrudnikom za lepi družabni večer. Seja mestnega občinskega sveta v Mariboru Vprašanje ukinitve srednjih šol. — Delavski azil. — Zaposlitev brezposelnih delavcev. V torek, dne 23. t. m., se je vršila 1. redna seja mariborskega občinskega sveta, na kateri je uvodoma poročal mestni načelnik dr. Lipold, da postom nevarnost ukinitve mariborske humanistične gimnazije in še nekaterih srednjih šol. S priključitvijo okoliških občin bi se nameravana ukinitev teh šol najlažje preprečila, zato bo moral občinski svet posvetiti posebno pažnjo temu vprašanju. Z ukinitvijo srednjih šol bi bil Maribor zopet občutno prizadet. Da se to prepreči, je bila sprejeta v občinskem svetu posebna spomenica, ki bo poslana na merodajna mesta. — Istotako bo mestna občina skušala vplivati na to, da se zopet uvedejo nekateri pred kratkim ukinjeni osebni vlaki, ker so s tem bili prizadeti zlasti dijaki iz okolice, ki pohajajo šole v Mariboru. Nadalje se je razpravljalo o zgradbi delavskega azila in je v to svrho že dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 1 'A milijona dinarjev. Upravni odbor je bil pooblaščen, da prouči to vprašanje, zlasti pa, da preskrbi primeren gradbeni prostor, ker je vodstvo OUZD odklonilo predlog, da bi se delavski azil zgradil poleg nove palače OUZD v Sodni ulici. Najemniška pogodba med mestno občino -in prosvetnimi ministrstvom je bila revidirana v toliko, da se ne bo zahtevalo zvišanje dosedanje najemnine za realko, ki znaša okrog Din 170.000. Za udeležbo mariborske mestne občine pri Tujsko-prometni razstavi v Zagrebu je bil votiran znesek Din 9000.—. Dosedanji dolgoletni okrajni predstojnik prvega okraja g. Pelikan je bil na lastno prošnjo razrešen, na njegovo mesto pa je bil imenovan steklarski mojster Ivan Klančnik. Predlog »Splošne delavske zveze Jugoslavije«, da se uvede penzijski sklad za mestne delavce, v katerega bi prispevali od svoje mezde tudi delavci, se še ne more izvesti, ker se temu protivi ministrstvo socijalne politike. Ker so pa doslej mestni delavci, kadar so onemogli, že prejemali nekako miloščino iz miloščinskega fonda, se bo ta renta zvišala in spremenila v penzijo. Treba pa je tudi za to dobiti še odobritev od pristojnega ministrstva. Prošnja trgovcev v Vetrinjski ulici, da bi se autobusni promet preložil v Kopališko ulico in da se zopet dovoli v tej ulici pasiranje ostalih vozil, se bo rešila sporazumno z mestno policijo. — V odbor za pregled bilance Mestne hranilnice so bili izvoljeni občinski svetniki Petejail, Kejžar in Peric. Društvu za pospeševanje obrti pri zbornici TO! v Ljubljani je bilo podeljeno Din 50.000.— subvencije za ustanovitev enake poslovalnice v Mariboru. — Brezplačne službene legitimacije za avtobusni promet se bodo v bodoče izdajale le proti plačilu Din 50.—, dosedanje legitimacije pa se ukinejo. Pri popravljanju cest in kanalizacije se bodo zaposlili brezposelni delavci, tako da bodo prejemali mesto podpore majhen zaslužek. Odstopilo pa se je od nameravane gradnje avtomobilske ceste na Kalvarijo. O preureditvi kurjave pri mestnem kopališču se bo občinski svet bavil v eni izmed prihodnjih svojih sej. Predlog elektrarne Falte, da bi ista izvedla elektrifikacijo v železničarski koloniji, je bil odklonjen, pač pa bo mestno elek-triško podjetje samo napeljalo v železničarski koloniji električni tok, kakor tudi cestno razsvetljavo. Nato je sledila tajna seja, na kateri so se obravnavale tudi personalne zadeve. Kulturni pregled. Literatura. Druga številka »Literature«, zagrebškega časopisa za pouk in umetnost vsebuje obilo poučnih in tehtnih člankov. O literarnih problemih piše znani književnik Galogaža. To pot razglablja o umetniški struji, ki se je udomačila z imenom »nadrealizem«. Zelo pomemben je članek o novi književnosti v Nemčiji. Napisal ga je odličen zastopnik mlade nemške umetniške generacije — Ernst Glaeser. Nadalje je treba omeniti Stojičev prispevek »Koloni-jalna razstava v Parizu in pa Galogažin »Načrt japonskega imperijalizma«. Od istega pisatelja je aktualen tudi članek o problemih sodobne arhitekture, ki mora rasti iz življenja iti kolektivnih potreb. Mladi arhitekti se že bore za nove težnje. Med 'leposlovjem najdemo par posrečenih novelic (Barta Lajos: »Mašina — Majka«, Svir-ski »Novi ljudje« in Resitnič »Za delom in kruhom«). Ilustracije predstavljajo smernice mladih arhitektov in so zelo posrečene. Dobrodošla je tudi skica Mandžurije. »Literaturo« priporočamo. Za usta in zobe dnevno par kapljic bla-godišečega Fellerjevega Elsafluida v kozarec vode, to je užitek in oibenem tudi preizkušena zaščita proti mnogim -obolenjem grla in vratu, proti hripi itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383. Savska Banovina. Maribor. Tovorninska davščina. Kakor znano, je mariborska občina uvedla minulo leto davek na tovornino. Vsak, kdor torej pripelje v mesto, bodisi gotove življenske potrebščine, orodje, itd., mora od uvoženega blaga plačati občinsko pristojbino. Tudi v drugih mestih, na primer ;v Ljubljani, imajo uvedeno to davščino, kjer te takoj ob prihodu v mestno področje ustavi mitničar, ki po pregledu predmeta na licu mesta zarač-una uvozno davščino.. Tudi mariborska občina ima na glavnem kolodvoru dva uslužbenca, ki vršita kontrolo ter nadzirata uvoženo blago. Vendar pa -mora vsak prejemnik pošiljk še posebej prijaviti uvoženo blago, nakar se mu odmeri predpisana taksa; kdor pa to opusti, se kaznuje v iznosu 20 kratne pristojbine. Nedavno tega je na primer nek mariborski občan naročil za lastno uporabo 1 seženj drv, za kar bi bil moral plačati 10 Din občinske pristojbine. Dobavitelju niso bili znani tozadevni predpisi, ter je kmalu nato dobil poziv, da mora plačati -kazen, ki je znašala Din 200.—. Te dni je zopet dobil nek navdušen sportaš takšen k‘*,ze/V| ski nalog, ker istotako- ni prijavil, da je dobil smuči kott pošiljko. Pristojbina za uvožene smuči znaša 2 Din, kaznovan pa je bil na Din 40.—. Zdi se nam, da je takšno postopanje nepravilno, key bi bilo pač potrebno, da bi se dobavitelja, -oziroma pošiljatelja poprej opozorilo morda na ta način, da bi bilo na železniški sprejemnici označeno, da je za pošiljko -treba plačati -uvozno pristojbino, s čemer bi se prihranilo občanom nepotrebne izdatke in sitnosti. Občinski davčni zaostanki. Mestni magistrat razglaša: Z ozirom na dejstvo, da zaostanki na občinskih davščinah naraščajo, se davkoplačevalci v njihovem lastnem interesu opozarjajo, da občinske davščine točno plačujejo, ker se v nasprotnem slučaju zaračunajo zamudne obresti in se proti zamudnikom uvede prisilna izterjava, s čimer narastejo stranki SESTANEK PRIVATNIH IN TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV V MARIBORU. Vsi privatni in trgovski nameščenci se vabijo na javni sestanek ki se bo vršil v petek, dne 26. febr. t, 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ul. 9-II s sledečim dnevnim redom: Protest proti izigravanju novega obrtnega zakona s strani delodajalcev. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije — Podružnica Maribor. znatni stroški. Osobito se opozarjajo hišni posestniki, da poravnajo zaostanke na hišno-najemninskih davščinah (gostaščini, kanalščini in vodarini) ter plačajo prvi obrok teh davščin za leto 1932, ker bo mestno načelstvo sicer prisiljeno, v svrho poravnave davščin ukreniti potrebne korake. Ustanovitev nove stranke. Te dni so bila razposlana vabila za sestanek, ki se bo vršil v pondeljek, dne 29. t. m. v hotelu »Orel« in na katerem bo poročal nar. poslanec dr. Pivko. Obenem se bo na tem sestanku ustanovil pripravljalni odbor »Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije«. Na željo gosp. Franca Kranjca, vodje tiskarne »Ažbe«, ugotavljamo, da imenovani ni identičen z g. Francem Kreinzom, izdajateljem in urednikom novega humorističnega lista »Die Wespe«. Predavanje društva »Ogenj«, Društvo »Ogenj« v Mariboru priredi v soboto, dne 5. marca ob pol 20. uri vstopnine prosto predavanje s skiop-tičnimi slikami o temi »Moderno sežiganje mrličev«. Predavanje se bo vršilo v kino »Apolo«. Boljšo razsvetljavo ie dobila te dni Mlinska ulica, kjer so doslej svetile menda samo dve luči. Želeti bi bilo le še, da se v tej ulici odpravi kaljenje nočnega miru. Doslej so namreč imeli v Mlinski ulici ponočnjaki svoje zbirališče. V teku dveh dni 3 samomori. V zadnjem času se v Mariboru silno množijo samomori; tako so se izvršili v tem tednu v dveh dneh kar trije. V sredo, dne 24. t. m. je predpoldne v poslopju tukajšnjega sodišča izvršil samomor Franc Jenčič iz Marenberga. Bil je pozvan k sodišču, da bi se zagovarjal radi male poneverbe, katero je baje zagrešil leta 1930 kot takratni tajnik okrajnega cestnega odbora. Prišedši na sodišče ni šel k razpravi, temveč se je podal v spodnje prostore, kjer je v stranišču zažgal v Mstih dinamitno pa- Iz predavanja na ljubljanskem delavskem prosvetnem veieru. (Po poročilu iz »Slov. Nar.«) Kakor je bil začetek večera presenetljivo učinkovit, koncertni del pa naravnost sijajen, tako je bila prireditev tudi kar najbolje zaključena z izredno zanimivim in nič manj aktualnim predavanjem pisatelja A. Cerkvenika,, na razpotju dveh kultur, iz katerega posnemamo naslednje misli. Kultura in delo sta skoraj istovetna pojma kot n. pr. srce in življenje, delo je srce vse kulture. Delo je prekosilo najdrznejše utopije in pravljice; dokazalo je, da je vsemogočno. Delo je samo ena mnogoterih oblik energije, ki je živela v sili rdečega krvnega telesca, zdaj se pa izraža v produktih. Kultura korenini v krvi, v možganskih stanicah — delovnih množic; brez sile njihovih mišic bi nobena misel ne postala meso. Misel sama še ni kultura, to je šele ustvarjanje v poslednji konsekvenci. Stvarnik vse kulture je bil in je vedno delavec. Vendar pa uživa on najmanj njenih vrednot. V tem dejstvu je izvor različnih si kulturnih stremljenj. Kultura je proces človeškega ustvarjanja in njegov produkt: vse, kar je ^človek ustvaril zavedno od tedaj, ko je začel misliti, je kultura. Ali tudi slabo, n. pr. vojna? — Tudi. Kajti tudi, kar je po splošnem prepričanju negativno, je produkt različnih si kulturnih stremljenj, ki jih pa seve lahko smatramo nekulturna... Nobene zadeve ne smemo presojati z absolutnega stališča, kajti absolutno je najbrž samo spoznanje, da je vse relativno. Življenjska os kulture namreč nastaja baš na protislovjih kulturnih stremljenj, na nasprotnih si znanstvenih tezah. Mnogi skušajo ločiti kulturo od civilizacije. Kulturo smatrajo za proces in produkt povsem duševnega ustvarjanja, civilizacijo pa komaj za kulturno polje. Toda ločiti kulturo od civilizacije pomeni, da bo potem takem čez desetletja sedanja kultura komaj civilizacija. Kultura vedno raste in ni nobene meje med sredstvom ini namenom. Nima končnega cilja ne končnega namena, pač pa je njen namen istoveten s produktom vsake nove ustvaritve kulture. Kultura je neizčrpljiv zaklad, iz katerega črpa — odnosno bi moralo! — človeštvo vedno popolnejšo srečo ter zadovoljstvo in vedno nove vzpodbude, da množi ta zaklad. Človeštvu torej pomeni n. pr. postavitev tovarne kjerkoli na zemlji za stopntjo višjo kulturo, vsaka nova železnica skozi gozd višjo stopnjo kulturnega življenja, vsaka izdelava radio-aparata novo kulturno trdnjavo itd. Vendar pa mora biti radio sredstvo za sporazum med ljudstvi, dasi more biti tudi vojni hujskač, tovarna mora biti čarodej kulturnih vrednot, more pa tudi pohlepno sesati človeško kri. Najmočnejši ustvarjalec kulture češče umira od lakote, mraza ter bede: to je najstrašnejše protislovje kulture. Na torišču teh protislovij se pa mora kultura po zakonih razvoja nedvomno dvigniti za stopnjo više. Prva, do današnjih dni vladajoča kultura nosi pečat borbe za vsakdanji kruh; kultura je odraz ekonomskih prilik. Nastaja Pa novo kulturno stremljenje za odpravo borbe za vsakdanji kruh, kajti kruh je naravna pravica vseh. od katerih narava terja življenje. V propast kulture ne moremo verjeti, zato pa moramo verjeti, da se bo odprla kot zakladnica prej ali slej vsem. Omenjeno protislovje v kulturi je moralo roditi početke nove kulture — velike skupnosti. Doslej je bila kultura individualistična, egocentrična, zdaj se poraja kolektivistična. Nujnost te porajajoče se kulture je utemeljena enostavno: kulturno delo je dolžnost vseh, zato so tudi kulturne pravice vsem enake. Prvo kulturo so ustvarjale delovne množice nezavedno, novo pa ustvarjajo zavedno. Toda to ustvarjanje je boj. Sedanja gospodarska kriza je katastrofalna na videz. V resnici je pa katastrofalna samo za neko razvojno kulturno stopnjo, saj je samo odločen korak naprej porajajoče se kulture. Stremljenje nove kulture vodi do čim večjega splošnega blagostanja, sreče ter zadovoljnosti. Merilo najvišje kulturne vrednote pa naj bo delo posameznika v korist splošnosti. Tudi naše ljudstvo že pozna glasnika te kulture — Ivana Cankarja. Hlapec Jernej je njen temeljni kamen ... V tem delu je pri nas prvič točno opredeljena kulturna vrednota — delo. Predavatelj je končal z rekom: Žanjemo, česar nismo sejali, sejmo zato, česar ne bomo želi! trono. Eksplozivna snov je bila tako močna, da mu je raztrgalo glavo. — Isti dan okrog 21. ure pa so pasantje slišali na glavnem mostu klice na pomoč iz valov Drave. Rešilno moštvo, ki je bilo od pasantov obveščeno, se je na vso moč trudilo rešiti neznanega utopljenca, kar se mu pa ni posrečilo. — Naslednji dan okrog 7. ure zjutraj, pa si je v nekem tukajšnjem hotelu pognal kroglo v glavo bivši mariborski trgovec Karol Worsche. Pozvani rešilni oddelek je samomorilca, ki je bil še pri življenju, takoj odpremil v splošno bolnico, vendar pa ni mnogo upanja, da bi še okreval. Mariborsko gledališče. Sobota, 27. februarja ob 20. uri: »Dijak-prosjak.« Ab. C. .Nedelja, 28. februarja ob 20. uri: »Viktorija in njen huzar.« Znižane cene. Sobota in nedelja v gledališču. Prva Ponovitev Millockerjeve klasične operete »Dijak-prosjak«, ki je pri svoji premijeri dosegla popoln uspeh ter si je mahoma osvojila simpatije občinstva, bo v soboto, 27. t. m. — V nedeljo, 28. t. m., se poje Pavla Abrahama popularna iti' privlačna opereta »Viktorija in njen huzar.« Predstava bo ob znižanih cenah. Napredovanje. Vsled sklepa zadnje seje mestnega občinskega sveta so napredovali nekateri uradniki mestne občine, med drugimi tudi ing. Baran, ki je bil imenovan gradbenim svetnikom. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Maribora, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte! Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6. Studenci pri Mariboru Ponovitev igre »Trije vaški svetniki«, Na splošno željo ponovi dramatični odsek »Svobode« v Studencih v nedeljo, dne 28. t. m. ob 16. uri v dvorani gostilničarja Mraza Maks Realovo komedijo »Trije vaški svetniki«. Po igri se vrši istotam društvena zabava. Občinstvo se vabi k točni in polnoštevilni udeležbi. Trbovlje. Volitve v bratovsko skladnico, katere so se vršile v nedeljo, so prinesle Zvezi rudarjev Jugoslavije lep uspeh. Zmagali so na celi črti. Dobili so 1139 glasov. Gospod Koren, Štruc, kakor tudi njuna okolica so se ponovno uverili, da delavstvo že dolgo ne naseda frazam o konzumnih milijonih itd., ter, da so letaki, ki jih izdajata, glas vpijočega v puščavi. Najboljši odgovor na vse te žolte limanice je popoln njihov poraz. Delavstvu pa kličemo: krepko naprej, brez bojazni do zmage! Gospodje, ki se vtikajo v strogo delavske zadeve, pa naj vedo, da so Trbovlje bile in ostanejo razredno zavedne in da so vsi poizkusi speljati to delavstvo na stranpota zaman. Najmanj pa se bo to posrečilo žolti organizaciji. Kdor hoče, ta more. Kaj zmore dober delavski zaupnik, nam kaže naslednji primer: Sodr. Konrad Petretič nam Piše: Vljudno Vam sporočam, da sem Vam danes nakazal po poštni položnici Din 148.—, katere sem nabral od spodaj navedenih so-drugov za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Darovali so: Zupančič Tone 3 Din, Vozel Josip 10 Din, Trebušak Franc 5 Din, Pernek .laka 2 Din, Krušič Ivan 10 Din, Teržan; Ivan 5 Din, Korimšek Tine 10 Din, Bregar Slavko 10 Din, Jurjevec Edi 10 Din, Pavlin Ivan 2 Din, Jarc Josip 2 Din, Medvešek, krojač 10 Din, Vranešič Josip 10 Din, Učakar Joško 10 Din, Primožič Jaka 10 Din, Podlesnik Franc 5 Din in končno zbiratelj sam Din 15.—, skupaj Din 124. Za Konradom Petretičem tudi ni hotel zaostati njegov brat s. Martin Petretič, ki je zbral: Neimenovani 5 Din, Tratnik Avgust 2 Din, Hauptman 2 Din, Petretič Maks 3 Din, Neimenovani 2 Din in končno zbiratelj sam 10 Din, skupaj Din 24. Zbirateljema m vsem darovalcem najlepša hvala. Upravništvo. Nedeljska smučarska tekma »Svobode« je končala z Uspehom hrast- Zrni obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do naj nižjih cenah t CENA OBLEK Z A GOSPODE.............................. Din 240-— do 750*—; ZA DEČKE:........................................... Din 200’— do 330'—; GAMBETA OD 11 DO 14 LET:............................ Din 210’— do 270*—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.................... Din 130*— do 150’—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET..................... Din 110*— do 270--; RAGLAN:............................................. Din 320- — do 650*—; HLAČE:.............................................. Din 90‘— do 180’ — . Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno; Pazite se pred ponaredbami! Vrsta Tek. štev. Pazite na gornjo ceno niških smučarjev in sicer so odnesli: I. nagrado Majoš Jože, II. nagrado Žiindrov Oto, III. nagrado Anžlovar Ivo, vsi iz Hrastnika. Prvi tekmovalec je dospel na cilj na progi 10 km (proga se je od zadnjega našega poročila spremenila) v 32 min., 43 sek., drugi v 33:13, tretji 36:10. Zadnji je dospel na cilj v 52:19. Vseh smučarjev je tekmovalo 22. Od teh sta dva med tekom izstopila vsled malih defektov. Škoda je le, da je na pobočjih sneg že nekoliko skopnel in je radi tega nekoliko oviral pravi užitek smučarjev. Sicer so pa vsi tekmovalci pokazali dovoljno vztrajnost in so v zelo kratkih presledkih dohajali na cilj. ŠiSka pri Ljubljani. II. mladinska akademija »Svobode« v Šiški se bo vršila v nedeljo, dne 28. t. m. ob 6. uri zvečer v Zadružnem domu, Ži-bertova 27. Kdor je bil že na prvi akademiji, ve. kako pester je bil njen spored in kako je našim malčkom ugajal; ali tokrat bo spored še bolj pester. Poglejmo si ga: Šramel bo godel ob začetku in ob koncu. Deklamacije se bodo vrstile in slišali bomo, kako bodo Lojze Ajdišek, Silvo Ajdi-šek, Janez Berdajs, Slavica Bricljeva, Saša Kovačevičeva, Martinka Likovičeva, Milani Likovič, Marica Rohačkova, Vida Zalaznikova, Danica Zorova in Ivica Zo-rova deklamirali pesmi pesnikov in pesnic: Katke Zupančičeve (Chicago), Anne P. Krasne (Chicago), Jožeta Kovača, Toneta Čufarja, Schonlauka, Peterlin-Petruške in Janka Samca. Lado Krušič, ki nam je že zadnjič ugajal, bo zapel kar pet pesmi. »Sem čevljar« bo gotovo ugajala, saj je »Kuharjeva« tudi. Ta ii ie podobna. Sodr. Živko Vitnik bo pripovedoval »O deželi bajni, kjer cedi se mleko, med« in celo, slike o njej bo pokazal... Dandanes za tolike obljubljena, tako težko, pričakovana dežela ... Člani mladinskega odra šišenske »Svobode« (že tretjič po Hrastniku II. in Jesenicah) bodo igrali dve dramski sliki, prirejeni po Miletu Klopčiču in Ivanu Jon-tezu (Cleveland) in to: »Zima in pomlad« ter »Mladi vojaki«. Pa še pravljice bodo pripovedovali Lojze Ajdišek, Vera Intihar-jeva, Martina Likovičeva, Janko in Marina Rohačkova. Povesti so po R. Petroviču, Janezu Trdini, Ivanu Albrehtu ter Miletu Klopčiču. Torej zabave dovolj. Prepričani smo, da bodo naši sodrugi in sodružice z veseljem pripeljali svoje otroke na ta večer, ki je njim posvečen in da bodo tudi sami prišli, ko bodo videli, kako pripravlja- mmm, ; * papifnit* . tmdsfie