UZ. JtCVlIho. | Ulimu. ■ URL 1- M 1919. XID. leto. .5'Ovanfkl Narod" vitU*; i Mabljani na doat aatiaf.aa *«it lato.........K 24 - ?ai teta........., 12-- totrt leta.........» fr— aa aiaaec 3r- v trpravoJirva »rvjsauuit cala tata.........K 22-— pol lata.......... 11- eatrt lata.......... 5*50 na aiasaa......., . 1*90 Daaisi aaf M rraakir«jo. Rokapiti ta a« Vf*4a|t. ¥r«*«!*tv« i KnaDora nliea it 3, CI. aadatropte lavo), t*i*f**i lt. 84. Izhaja vsak dan avačar Uvsaatf aedaJJa ia praznike. tnaaratl Talfajai Mtaroatopna patit vrati H enkrat po 14 vin., sa dvakrat po 12 vhL, na trikrat aH večkrat pa 10 vin. Pri večjih Inaerdjah po dogovoru. Uprmvntttva na] sa paMfcii naročnina, reklamacija, biseran* itd. ta ja eondnJstrstivne stvari lažna itevOka veUn 18 vinarjev. - naročnine se ne ozira, „■arannn tlakamaM talSfan at. M. .Slovenski Narod" valja po pošti: aa Avstro-Ograko: za Nemčijo: celo leto........ . K 23r— celo leto.........K 28 — pol leta četrt leta na mesec 13-— 6*50 2-30 zs Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede Inserstov naj sa priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpiavnIStvo i Knaflova nllca 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Krvava volilna zborovanja v Trstu. Razgnani socijalno demokratični shodi. V Trstu se vrše za predstojeće volitve zaporedoma volilni shodi raznih strank, posebno še slovensko narodne in oazo v i - socij al demokratične, na katerih je te zadnje tri «111 i prišlo do burnih in krvavih prizorov, Kakor smo že poročali, so bili prišli v četrtek socijalisti izzivat na slovenski shod v Skorkljo z namenom ga razgnati, kar se jim pa seveda ni posrečilo. Slovenci >o vrnili socijalistom »milo za drago« in šli na njih shode, ali ne z namenom tam razsajati, kot delajo »rdeči bratci«, temveč samo stvarno in trezno v slovenskem jeziku pobijati narodno stranko sramoteče jugoslovanske socijalne in italijansko nacijonalne govornike. Ali tržaški rdeČkarji — ki imajo zase vedno polna usta svobode — ne trpe, da l»i kdo trezno pobijal njih nazore in njih terorizem pred zavedenim proletarijatom, zato pa proti sekemu* ki se jim postavi po robu. nastopijo brutalno, kot so to storili posebno minule sobote v Trstu, tako, (hi je vsled teh »ljudskeh osrečevnl-- \ tekla nedolžna slovenska kri, da je vsled brutalnosti teh divjakov smrtno nevarno ranjen pošten slovenski delavec, slovenski družinski < tre! Za soboto večer so bili napovedani v Trstu trije slovenski shodi in sicer dva volilna in eden strokovni, kakor tudi dva soeijahiemokrntičiia volilna shoda. - Prva dva sta se vršila in sicer eden corsia Stadion in drugi piazza Goldoni popolnoma mirno, med tem ko so na strokovni shod arzenalskih delavcev pri Sv. Jakobu prišli tudi socijaldemokrati in tam na nečuven način uganjali svojo predobro znano politiko surovosti, strahovanja in terorizma. Sio-venci so bili naposled vider, da referent dr. Mandič niti ne more poročati o uspehih intervencije, — siti teh nesramnih zgag in so jih pognali iako, da niso imeli niti časa iskati vrat, temveč so jo ti junaki popihali kar Čez zid dvorišča konsuimiega društva. Med tem so zborovali socijalde mokratje in mazinijanei (republikanci) v Kojanu pri »dvanajstih murvah« in na Belvederju v gostilni »Al Belvedere«,•— Xa prvo imenovanem shodu, je bilo socialdemokratov tako malo, da so pričeli kar v veliki večini tam nahajoči se Slovenci zborovati in so na lep način slovensko stranko in narodnost sramoteče nazovi - socijaliste nagnali iz zboro-valne sobe. Xa zborovanju na Belvedere je bilo kakih 120 socijalistov, 30 Mazi-nijancev in kakih 100 Slovencev. — Socijaldemokrat je — posebno neki Končnik (Stajerc) je vprav nesramno napadel slovensko stranko — in to v italijanskem jeziku, med tem ko se italijanske vladajoče in kamori-stične stranke niti dotaknil ni. Xa-\ zori Slovenci so protestirali proti grdemu sramotenjn njih narodnosti in zahtevali, naj Končnik ponovi slovenski. — A Končnik je izzival nadalje v italijanskem jeziku, med tem ko so ostali »sodrugi« postal] kar besni, in pričeti metati na Slovence kozarce piva. steklenice, stolice in vse kar jim je pod roke prišlo. Nastala je seveda grozna panika in bilo je na mali polno krvavih glav iu obrazov. — Seveda je to barbarsko početje rdečkarjev ozlovoljilo Slovence in so s pošteno krepko pestjo počeli pometati s temi junaki. Nagnali so jih iz gostilniški}] prostorov, a med tem je že prihitelo na licu mesta kakih petdeset redarjev z golimi sabljami in prepirajoče razdvojilo in nekatere junake kozarcev in steklenic aretiralo. Vsled tega nastopa rdečih ljudskih osrečevaleev, sta bila ža I i bog dva Slovenca nevarno, eden celo smrtno ranjena. — Smrtno ranjen je Slovenec Mezgee, 30 let star, družinski oče. — Priletel mu je — stoječemu na ulici in opazujočemu vrvenje v gostilni polliterski vrček za pivo v glavo in mu globoko prebil erepinjo. — Ranjen je tako hudo. da ni več zmožen govoriti. Stanje njegovo je zelo nevarno. Drugi, ki je hudo — in sicer večkrat — ranjen na glavi, je neki Šinkovec, tudi družinski oče. Oba se nahajata v mestni bolnišnici. — Na zdravniški 1 »ostaji je iskalo pomoči več oseb te in one stranke. Ta barbarski nastop socialdemokratov je vzbudil v vseh slovanskih in celo v poštenih italijanskih krofih v Trstu opravičeno ogorčenje, ker se je pokazalo takoj drugi dan, t. j. v nedeljo v Rojanu, kjer so na dvorišču gostilne »pri Kroni« sklicali socijalisti shod. Shod bi se bil imel vršiti že ob 10. uri predpoldne, a. pričel se je in to šele na zahtevo Slovencev ob 11. uri, — Na shod je namreč prišlo kakih 400 Slovencev in kakih SO soei-jahlemokratov. — Kakor hitro se je pojavil — hoteč govoriti — slavno znani Pepi Kopač — VulgO »kačji pastir«, - že je pričelo grometi od vseh strani: »dol ž njim! — Zherinio predsedništvo!« — In res so si Slo-venei zbrali predsednika iz svoje srede, v osebi tovariša Skalaka. — Socijalisti so pričeli tuliti in kričati svoje izzivalne italijanske kanconete, med tem, ko so jih Slovenci s svojim gromovitim »Hej Slovani« popolnoma udušili. — Socijaldemokrat je, ki so bili zelo dobro zastopani, videli smo n. pr. renegata Zernivka z italijanskim generalnim štabom, dr. Šolarja, Kopača, »učenjaka« Regenta, kandidata« Jernejčičn, »Milost« in še mnogo takih »poveljnikov« brez armade — so pričeli nad »shodom;: obn pa vat i, bežali so k telefonu in prosili iz ulice Boschetto (»Delavskega doma«) nemndne in znatne pomoči. — Prihajali so sicer sodrugi, ali bih) jih je vse premalo. — Renegat Žerniutz ji1 prosil polioijskega inšpektorja, naj izžene Slovence, a ta se ni udal, in tako je trajalo — ne da bi prišel do besede kak »skliceva-telj« — do ene ure in četrt popoldne. Tedaj šele je rdeči italijanski in jugoslovanski generalštab socijalnih demokratov osramočen zapustil kraj »žalostnega« zborovanja in med žvižganjem Slovencev in ob eskorti kakih 50 policajev odšel iz Bojana. Ali bi bili Slovenci tako barbarski kot socijaldemokrati, bi ti poslednji, glede na nesramen nastop prejšnjega večera — ne bili imeli časa iskati vrat, temveč poskakati bi bili morali z razbitimi glavami preko zida. Ali Slovenci niso taki su-roveži, kot razni »jugobežeči« in italijanski nacijonalci, zato so jim samo dokazali, da oni vsled svojih na- stopov v Trstu ne morejo več javno zborovati, temveč edino le še v njih gnezdu via Boschetto. Kdor seje veter, žanje vihar! To naj si dobro zapomni »rdeči rep tržaške kamorc« Za ponedeljek je bilo zopet napovedanih mnogo slovenskih shodov v Trstu in okolici, katerih izid pa nam še ni znan. — Vsekako je pa nastal v Trstu nervozen, a od socijalde-mokratične stranke nasilen — volilni boj. _ VseslovMiska konferenca v Petrojrnflu. Slovanski delegatje so imeli v petek sejo, na kateri so razpravljali o rnsko-poljskih odnošajih, o hol-garsko-srbskem sporu, o bosanskem vprašanju in o odnošajih med Poljaki in Malornsi v Galiciji. V debato, ki se je nadaljevala še v soboto, so posegli skoro vsi de-legatje. Končno se je soglasno sprejela rezolucija, v kateri se naglasa, da med posamnimi slovanskimi narodi vladajoča nesoglasja ne zavirajo akcije za uveljavijenje slovanske vzajemnosti, ker baš ta akcija meri na to, da se z neumornim delom spravijo s sveta vsa nesoglasja, ki žal št* sedaj vladajo med posameznim] narodi. V petek zvečer so priredili ruski delegat je na praški konferenci slovanskim gostom sijajen banket. Prvi je govoril na banketu d r. K r a in a r , ki je naglašal, da se mora spor rusko-poljski rešiti na podlagi prava in pravičnosti. Predsednik gosudarstvene dume H o-mjakov je v svojem govoru po-vdarjal, da se je slovanska ideja po težkih skušnjah lanskega leta mogočno okrepla in se vkoreninila v srcih vseh poštenih Slovanov. Nekdanje rnsko-poljsko sovraštvo je napravilo prostor navadnemu sporu v rusko-poljski h odnošajih. Končno je Homjakov dvignil svojo čašo na takšno rešitev poljsko-ruskega vprašanja, tla bi Poljaki mogli izrekati Rusiji svojo bratsko zahvalo, Rusija pa mogla Poljake zadovoljne sprejeti v svoje naročje. Poljak grof Olizar je nato napitnico od- govoril, da smatra za svojo dolžnost, da na te prekrasne, od plamtečih bratskih čustev prepojene besede odgovori istotako goreče. Zato želi bratskemu ruskemu narodu slavo in moč. Govorili so še Krasovskij, Bašmakov, Volodimirov, Bobčev, dr. Ludckanov in dr. Scheiner. Dr. Scheiner je v svojem govoru želel, naj bi se rusko sokolstvo čim naj-preje razcvetelo v mogočno drevo in naj bi se sokolska ideja globoko vkoreninila v srcu ruskega naroda. Izvršcvalni odbor praške slovanski1 konference bo imel meseca novembra t. I. sejo v Varšavi ali Pragi. Splošni vseslovanski kongres pa bo meseca maja 1. 1910. v Sofiji. O zasedanju parlamenta. Dunaj, 31. maja. V sredo se zopet snide proračunski odsek, da reši etat naučnega ministrstva. Razprava o tej točki bo, kolikor se da presoditi, popolnoma mirna, ker Cehi ne bodo vložili resolucije, v kateri bi se zahtevalo, da se določi kraj bodočega češkega vseučilišča na Mora Vskem. Takšna resolucija bi pod danimi okolnoetmi ne bila sprejeta, splošno resolucijo, v kateri bi se odsek izrekel za potrebo, da se ustanove nova vseuelišca, pa smatrajo Cehi kot brez vsake vrednosti. Ostra politična borba se bo razvila pri točki »ministrski svet«. »Slovanska »nota« računa, da pri tej točki ne bodo glasovali z vladnimi strankami člani poljske ljudske stranke, Italijani in Mnlnrusi in da vsled tega vlada v odseku ne bo dobila večine, iz česar bo morala izvajati k on se k vence. Zbornica sama bo najprvo vzela v pretres dr. Susteršičev nujni pretilog o bosanski agrarni banki. Po rešitvi tega predloga bo prišlo na dnevni red prvo čitanje finančnih predlog. Dne 11. junija se prične v zbornici proračunska debata. Takoj v prvi seji bo vlada zbornici predložila trgovinsko pogodbo z Romunijo in trgovinskopolit ičen pooblastim] zakon o trgovinskih pogodbah s Srbijo in z drugimi balkanskimi državami. Ogrska kriza. B u d i ni p e š t a , 31. maja. Potrjuje se vest, da se je cesar na- LISTEK. Pred sto leti. (Dalje.) V. Premirje, sklenjeno med zmagovito Francijo in med poraženo Avstrijo v Znojmu julija 1809. je imelo pred vsem to posledico, da je morala Avstrija prepustiti Franciji v začasno upravo velik del svojih dežela, med njimi Kranjsko, Primorsko in Tirolsko. Francija je sklenila to premirje, da bi iz zasedenih dežel izprešala kar mogoče denarja, Avstrija je sklenila to premirje v nadi, da si odpomore,da dobi novega denarja in novega vojaštva ter potem če mogoče novic udari na Francijo. Koj, ko je bilo podpisano premirje, so se Francozi energično lotili finaiicijalne in vojaške organizacije okupiranih avstrijskih kronovin. Z bistrim očesom je Napoleon spoznal, da imajo Kranjska, Koroška, Istra, Trst in Beka nekaj skupnega, kar jih bolj veže, kot jih ločijo razlika gospodarskih interesov in stoletja stara politična in upravna provincijalna samostojnost. Ta vez, ki so jo Francozi spoznali, je bila slovenska narodnost pretežne večine prebivalstva v teh deželah, Napoleon je te dežele koj, ko jih je provizorično okupiral, združil v eno upravno celoto in jim je dal začasnega general- nega guvernerja, nekakega podkralja, ki je bil obenem tudi znpovednik vseh vojaških sil v teh kronovinah. Oskrbovanje politične uprave je pod vodstvom generalnega guvernerja prevzel generalni intendant, kateremu so bili dodeljeni za posamezne kron o vine posebni intendantje. Poleg teli intendančnih uradov SO Francozi še ustanovili posebne urade za iztirjevanje vojne kontribu-cije, za oskrbovanje carin in za oskrbovanje solnega monopola. Francozi so s svojo začasno organizacijo odpravili samo avstrijske vojaške, politične in finančne oblasti, vse druge oblasti so pustili nespremenjene in so te redno, kakor poprej nadaljevale svoje funkcije. Ostali so v veljavi vsi avstrijski zakoni, izvzemši samo one, ki so se nanašali na vojaško, politično in finančno upravo. Šele 27. julija zvečer je izvedela Ljubljana, da je bila s premirjem v Znojmu izročena Franciji v začasno Upravo. Dva dni pozneje pa je prišel v Ljubljano prvi generalni guverner bodoče Ilirije, general grof Barag-uay d' Hilliers. Ta je bil rojen v Parizu leta 1764 kot sin ugledne aristokratske familije. Ko se je začela velika revolucija, je bil še poročnik, toda izkazal se je pri različnih prilikah tako, da je hitro avanziral, postal adjutant generalov Crillou in Labourdouuave in kmalu potem polkovnik. V revolucijski vojni 1. 1793. je bil že general in šef generalnega štaba pod poveljstvom grofa Custine stoječe armade na Nemškem. Custine ni mogel s svojo armado ničesar opraviti. Jakobinci so ga začeli dol-žiti, da je v zvezi s sovražniki. Custine je hotel odstopiti, a je bil po vplivu Marata vržen v ječo, obsojen na smrt in giljotiniran. Tudi Baraguav d' Hillier je bil s Custinom vred obtožen toda oproščen. Vzlic temu ga niso izpustili iz ječe in je dobil svobodo šele potem, ko je padla Robe-spiere - Maratova vlada. Bonaparte je Baraguava zopet sprejel v armado. Baraguav se je odlično udeležil vseh bojev V Italiji od 1. 1796. do 1797., postal potem divizijski general in zapovednik v Benetkah, za časa Napoleonove ekspedicije v Egipt zasedel Malto in pozneje bil določen kot izročitelj v Egiptu izvojevanih trofej francoski vladi. L. 1799. se je srečno bojeval v Švici skupno z generalom Maedonaldoni, 1. 1809. pa je poveljeval dve diviziji pod podkraljem Kvgeuoni Beanharnaisom stoječe armade, ki je pognala nadvojvodo Ivana iz Italije čez Koroško, Kranjsko in Štajersko na Ogrsko. Od julija do novembra 1809 je bil general Baraguav d' Hilliers vojni zapovednik in začasni generalni guverner Ilirije s sedežem v Ljubljani. Ko je bil na to mesto imenovan maršal Marmont, je odšel Baraguav najprej kot vojni zapovednik na Tirolskem, pozneje pa je bil poslan na Špansko, kjer je izvojeval sijajno zmago pri Figuerasu. Med francosko - rusko vojsko ga je Napoleon imenoval za generalnega guvernerja v Berolinu, v kateri lastnosti je nagloma umrl 6. januarja 1813 Baraguavev sin, ki je v bitki pri Lipsku izgubil levo roko, je postal maršal v vojni leta 1859. zapovedoval prvo armado, ki je Avstrijce pri Magenti in Solferi-nii premagala, med francosko - prusko vojno 1. 1870. pa je bil zapovednik v Parizu. Po vojni je bil predsednik vojnosodne komisije, ki je preiskovala, če in v koliko je bila upravičena kapitulacija raznih francoskih trdnjav in njegova beseda je odločila, da je bil maršal Bazaine obsojen na smrt, a pomiloščen na dosmrtno ječo iz katere je kasneje pobegnil. Ljubljana ni bila prav nič vesela svojih novih gospodarjev, ne le ker so deželi naložili ogromno vojno kontrihueijo, nego tudi zato, ker so bili tujci in zmagovalci. Ljubljana je bila tedaj še malomestno gnezdo. Imela je kakih šesttisoe prebivalcev, prav malo inteligence in še veliko manj narodno zavednih prebivalcev. Imovitejši trgovci in obrtniki so bili neniškutarji, uradniki seveda istotako, sploh je bil vsakdo neniškutar, kdor je nemški znal in je skoro vsakdo želel, da bi se nemški naučil in se ponemškutaril. Ponemčevanje so pospeševale šole in uradi, kjer je bilo vse nemško, vrh tega pa je bilo v Ljubljani naseljenih polno tujezem-skih Nemcev. Narodne zavednosti ni bilo takrat skoro nič, pa tudi ne narodnih nasprotstev. Sicer so tedaj že bili po-samičniki začeli negovati slovenščino: Linhart se je poskusil kot dramatik, Vodnik je bil že ugleden pesnik in je bil že pogorel s prvim slo- venskim časopisom, Kopitar je bil obelodanil svojo znamenito Slovnico, velikodušni mecen Žiga baron Cojz, se je vneto zanimal za slovenstvo — ali takratni Ljubljančanje so to smatrali le za kurijoziteto nič več in nič manj. Mogli so tako misliti, ker je bila slovenska masa takrat še popolnoma neizobražena in smatrali so pospešavanje slovenskih umetniških in znanstvenih poskusov kot izraz iu dokaz lokalnega patrijotizma. To so storili toliko raje, ker je bil Žiga baron Cojz takrat meroda-jen v vseh ozirih, v vseh javnih, trgovskih, obrtnih in kulturnih vprašanjih. Po svoji visoki izobrazbi, splošni in strokovni, je Colz nadkri-Ijeval vse tedanje Ljubljančane. Vrh tega je bil silno bogat — vse železarstvo in vsa trgovina z železom je bila v njegovih rokah — iu jako radodaren. Ko so 1. 1805. poraženi Avstrijci pri bežal i v Ljubljano, so pustili tu JJ00 ranjencev in bolnikov. Celih pet tednov je Cojz teh 300 mož oskrboval z mesom iu vinom brezplačno. Pospeševal je z izredno no-bleso vse občekoristne naprave in storil sploh silno mnogo dobrega. Kjer je danes Cojzova cesta, tam okoli so bili prej vrtovi Krakovčanov in mestni zid. Cojz je dal ta zid podreti in je tamkaj napravil velik javen vrt, kjer je bilo še tal išče in zbirališče Ljubljančanov, kajti takrat še ni bilo Lat ter man novega drevoreda in Zvezda je bila še vrt kapucinskega samostana. (Dalj* priaotnjtfi.) ■ prani ministrskemu predsedniku dr. Wekerleju izrazil, da ne more ciati dovoljenja za ustanovitev samostojne ogrske banke in da pod nobenim pogojeni neee izročiti vlade kabinetu, ki bi ga izključno tvorili člani neodvisne stranke. Budimpešta, ;U. maja. Ju-sthova skupina neodvisne stranke je pripravljena prevzeti vlado pod te-mi-le pogoji: 1. Mesto ministrskega predsednika se prepusti politiku, stoječemu na programu iz 1. 1867.; 2. neodvisna stranka votira dveletni bančni provizorij; 3. uvede se splošna in enaka, toda ne tajna volilna praviea s takšno razdelitvijo volilnih okrožij j, da bo neodvisni stranki ohranjena večina za nedogleden čas in 4. uvede se dveletna službena doba pri vojakih, zviša se rekrutni kontingent in izločijo se vse narodne zahteve glede armade in armad-nega jezika. Iz ruske diplomatske službe. P e t f o gr a d , 31. maja. Ruska brzojavna agentura javlja, da bo vlada proglasila diplomatsko agencijo v Sofiji in generalni konzulat v Maroku za poslanstvi ter odredila ustanovitev posebnega ruskega konzulata v Pragi. Za konzula v Pragi je določen knez duri Trubeckoj. Jviiez Trubeckoj je bil pred leti uradnik ministrstva zunanjih del in je lani potoval po Bosni in drugih balkanskih deželah. Dogodki na Turškem. Novi nemiri v Adani? Carigrad, 31. maja. Tz Adane javljajo: Reakcionare j groze, da bodo vprizorili novo klanje v Adani. ako bo na smrt obsojen le eden mohamedanec. Temu nasproti je vojno sodišče sklenilo, da se na te grožnje ne bo oziralo, ker je v Adani dovolj vojaštva, ki bo skrbelo zato. da se ne bo kalil mir in red. Sultanov manifest na armado. Carigrad, 31. maja. Sultan Mohamed je izdal na armado manifest, v katerem izjavlja, da bo vse storil za blagor domovine, da se izkaže vrednega svojih slavnih prade-dov. Nadalje izraža svojo polivalo armadi, ki je poklicana čuvati meje, ukazuje najstrožjo disciplino ter izjavlja, da bo najstrožje kaznovan vsakdo, ki se ne bo pokoril odredbam oblasti. Končno sultan obljublja, da bo ostal zvest ustavi do smrti. Krščanski polki. Carigrad, 'M. maja. »Sa-det« javlja, da je ekumenski patriarh vročil vojnemu ministrstvu noto, v kateri zahteva, naj se iz krščanskih vojakov sestavijo posebni ptdki in naj se v vojaško sluz!)-) sprejmo vsi kristjani, ki so sposobni za službovanje. Vojni minister je baje obljubil, da bo uvaževal v noti izražene želje. Dopisi. Iz Litije. Izdelovatelj čolnov Pran Koprivnikar iz Smartna pri Litiji Zgotovi] je pretočeni teden dva velika čolna za brod na hrvaški meji. Večja litijska družba dam in gospodov porabila je to priliko in peljala se je po Savi do Krškega. Rabili so osem ur. Vožnja, razen v jezu pri Zagorju, kjer morajo voziti le izvežbani brodarji, ni nikjer nevarna, pač pa velezanimiva. Partija med gorami {Dolenjski Vintgar) od Save do Hrastnika, kojo celo je moč si ogledati le s čolna, je naravnost čarobna. Pri Radečah se svet zopet odpre. Lepo je videti na levem bregu Spodnještajersko z »Lisco« in na desnem bregu Kranjsko s svojim velikanom »Kumom«. Sploh, celo pol se vidi kaj zanimivega kakor: graščine, šole, večje in manjše vasi. Družba je prepevaje vesele pesmi dospela navdušeno pozdravljena okoli opoldne v Krško. Po kratkem odmoru se je odpeljala v Leskovee, kjer je bila nadvse ljubeznivo Sprejeta od gospe Schoner in njene hčerke gospice Albince. Družba je zasedla prostor pod veliko in košato lipo, kjer se je k malo razvilo pravcato prijateljsko ali bolje rečeno rodbinsko veselje. — In kako tudi ne, vsaj je gospa Schoner želela, oziroma skrbela, da se družba dobro ima na Dolenjskem, kamor jo je povabila nje hčerka gospa komisarjeva. Imela pa se je družba v resnici prav, prav dobro, nepozaben ji ostane ta izlet, le žal, da se ne bode zopet kmalo nudila taka prilika in kadar se bo, naj nihče ne zamudi jo vporabiti, kajti to je res nekaj izvanred-nega. Ljubljanski čolnarji, ne hodite samo na Barje, ampak mahnite jo enkrat na Dolenjsko, žal vam ne bo. U 40 letnici ..Slovenije". V proslavo 401etnega obstoja je imelo društvo »Slovenija« na Du- naju 26. t. m. slavnosten večer, ki je . bil lepo obiskan od slovanske in j spec. slovenske inteligence. Otvoril ga je predsednik društva t. A. Sovre, ki je pozdravil zastopnike »Akad. spolka«, »Balkana«, Bukovina«, »Ogniska«, »Zore«, »Zvonimira«, »Naprednega kluba«, »Krasa«, — prhnarija in docenta dr. Drozdo, nadrevidenta g. Lazarja, dr. Prijatelja s soprogo, dr. Škrlja, dr. „, Podimenika, dr. Turno, prof. Vodnika kot zastopnika »Zvezde«, gdč. Ljudmilo Poljančevo, gdč. J. Zemljanovo in mnogo drugih. Dalje je prečital brzojavne čestitke, ki so jih poslali »Adrija«, »Tabor«, »Ljubljanska in Dolenjska Prosveta«, »Slovanska Beseda«, »Svaz«, »Ctenarskv soplek«, »Jugoslovanska sloga«,dr. Volčič, dr. Žerjav, Mrežni k, bivši predsednik ekse-kutive Lipold, bivši predsednik »Tabora« Hrovat. Pisma so poslali: dr. Murko, J. Pukl, »Slovenska Matica«, »C .in M. družba«, ljubljanski »Slo-venijani«. Iz Bregenca je brzojavil O. Zupančič sledeče: »S hitrim očesom nazaj poglej, truda se spomni; premeri pot, uči od starih resnic se in zmot. A iK)tem oči naprej! Kar za bodočnost je v prošlosti svetega, hrani ji — srca raz vnetega.« Nato je imel predsednik Sovre daljši govor, ki se je v njem spominjal celega razvoja društva od 1.1869 do danes. Mnogo neprilik in ovir je imela »Slovenija« premagati, mnogo bojev prestati, pređno se je tako okrepila. Bili so časi, ko so se nezadovoljni člani cepili od društva in si snovali lastna ognjišča. Toda kljub temu se razvija zadovoljno, zlasti v zadnjem deceniju, odkar se je omejila na izvenstrankarski kulturni program. Je-li ta nova smer pravilna, o tem prepušča sodbo slovenski javnosti. Sledile so več ali manj ol»širne napitnice. V imenu Cehov je govoril g. Drhal, za Poljake g. Ada-mecki, g. Mitrovič je naglašal prijateljsko razmerje med hrvatskim društvom »Zvonimir« in »Slovenijo«, Srb g. Šecerov kot zastopnik »Zore«, poleg tega zastopnik »Ruskega Krožka«, Poljak kot zastopnik »Slovenstva v obče. Prav živahen je bil govor dr. Drozde, ki je govoril v imenu čeških učiteljev. Vrhu tega se je spominjal onih dni, ko je bil še z g. Šukljejem, kot najodločnejšim radikal ceni, v »Sloveniji«. Gdč. Zemljanova je napila društvu v imenu slovenskih dam, ki se jih mnogo živahno zanima za njegov prospeh. G. Jantolek. načelnik hrvatskega »Naprednega kluba«, izrazi veselje, da je program »Slovenije« pred vsem kulturen: kultura je edina pot do združenja Slovanov — prosvetna vzajemnost neoslavizma. Docela zgrešen je bil tzv. panslavi-zem, politična združitev. Potem to-stira t. Bratina v imenu »Krasa«. Za »Prosveto« spregovori t. Trampuš, ki mu je »Slovenija« kakor univerza, kjer se člani teoretsko izobražajo, da potem v »Prosveti« kakor v laboratoriju praktično izvajajo delo za narod. »Prosveta« je tembolj interesi-rana na današnjem slavju, ker je »Slovenija« nje mati. T. Zalokar govori, da beseda narodnost ni fraza, kakor se čuje včasih v kakem hipnem ciničnem razpoloženju. Oni ljudje, ki nam očitajo, da smo se odtujili narodu, so ali zlobni ali zavistni. »Slovenija« skuša obraniti vez med razunmištvoin in ljudstvom, daje v tem smislu moralne opore di-jaštvu. Zato se mu zdi neuinjlvo, zakaj toliko dijakov — divjakov. T. Mravljak pozdravlja »Slovenijo« kot zastopnik starejšin in trdi, da je društvo tedaj najbolj delalo, kadar je bilo najbolj zapuščeno od domovine. Ko ni bilo nikake podpore, si je kljub zasmehu od nasprotnikov krepko začrtalo svoj program. Zeli vedno več krepkih in delavnih moči, ki l>odo delale za našimi vzori. Zal, da so tudi ljudje, ki se, prišedši v domovino, prodajo — poklerika-1 i jo. Če si ostanemo zvesti, mora hiti prihodnost naša. Za njim spregovori tir. Turna v daljšem govoru o možeh, ki so plod »Slovenije«, pa so danes v dijamen-talem nasprotju z njo, dočim so bili prej njegovi voditelj. Drugi pa niso v. nji ničesar pridobili niti izgubili. Dr. Turna trdi, da »Slovenija« takrat največ rodi, kadar je samasvoja. Težko je naše stališče, ker smo v tuji kulturi vzgojeni. Tudi še vedno premalo ljubimo in proučujemo svoj rod, bolj nam je treba spoznavati rodno zemljo. Želi, da se slovenski dijak otrese ideologije, da globoko študira domače razmere, da si deli ekonomično svojo nalogo in se zani-mlje za realno življenje. Naj >i t niča t. Sajovica je veljala našim zavednim damam, t. Zavrnik pa je govoril toplo besedo v imenu srednješolcev. Okoli polnoči se je t. predsednik zahvalil gostom za udeležbo in opozarjal na jesenski sestanek v Ljub- ljani. Potem se je vršila Še animirana zabava, peli so pevci, ki so že prej med govori intonirali več slovanskih pesmi. Dnevne vesti 3 V Ljubljani, 1. junija. + Občinskega sveta redna seja, bode v sredo, dne 2. junija 1909 ob šestih popoldne v mestni dvorani temle dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. Perso na 1 nega in pravnega odseka poročili: 1. o prošnjah za podelitev pet ustanov za invalide, 2. o prošnji Fr. Zorca za bremena prosti odpis nekega e. kr. priv. južni železnici pro danega sveta. Finančnega odseka poročilo o prošnji društva »Mladike« za prodajo stavbne parcele 195/12 kat. občine Kapucinsko predmestje. Stavbnega odseka poročila: o prošnji Franje Trtnikove za razdelitev pare. št. 250/8 kat. obč. Trnovsko preduiestje na osem stav-bišč, o prošnji-Josipa Plankarja za razdelitev pare. št. 832/1 kat. obč. Trnovsko predmestje na dvajset stavbišč, o prošnji Maksa Samasse in tovarišev za napravo cestnega jarka ob Vožarskem potu, o prošnji reklamnega podjetja Russbacher za postavljanje reklamnih tabel ob cestah in trgih. Šolskega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve enega zastopnika mestne občine v odbor za upravo realčnega zaklada, 2. o dopisu mestnega magistrata glede iz-preinembe S 6. statuta mestnega dekliškega liceja glede stalnega nameščanja učnih moči. o izvolitvi predsednika kuratorija mestnega dekliškega liceja, odnosno mestne višje dekliške šole. Samostalni predlog občinskega svetovalca Antona I^kožarja glede razširjenja Dolenjske ceste nasproti hišama št. 5 in 7 ob tej cesti. V tajni seji se bo razpravljalo pcrsonalnegga in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano mesto šolskega zdravnika: 2. o prošnji nekega uradnika mestne hranilnice za vštet je nekaj let v službeno dobo; l). o prošnji nekega policijskega stražnika za daljši bolniški dopust; 4. o dopisu mestnega magistrata glede podelitve neke meščanske podpore; 5. o sklepu disciplinarne komisije o neki disciplinarni zadevi. Šolskega odseka poročilo o prošnji nekega šolskega sluge za stalno nameščenje. Direktorija mestne elektrarne poročilo o dopisu mestnega magistrata glede pri parnem stroju v mestni elektrarni dne 24. decembra li)08. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročili: 1. o dopisu upravnega ravnateljstva mestnega užitninskega zakapa glede preureditve pazniške službe; 2. o prošnji nekega uslužbenca mestnega užitninskega zakupa za povračilo službene varščine. Obrtnega odseka poročila: 1. o prošnji Jakoba Boleta za podelitev gostilniške koncesije; 2. o prošnji Marije Steletove za podelitev gostilniške koncesije; 3. o prošnji Ivana Vrečka za podelitev omejene koncesije za trgovino s knjigami: o prošnji Lucije Lužarjeve za razširjenje sknharske koncesije; 5. o prošnji Ivana Pua za prenos kavar-narske obrti; 6. o prošnji Katarine Egy za prenos posredovalnice za službe in stanovanja. + Hrvati in slovanski »sabor« v Ljubljani 1. 1848. O Binkoštih 1. 1848 se je vršil v Pragi vseslovenski shod, ki pa je bil nasilno razgnan. Par dni pozneje je Jelačič otvoril hrvatski državni sabor v Zagrebu; v tem Jela-čioevem saboru so videli avstrijski Slovani sedaj takorekoč nadaljevanje praškega shoda, posebno, ker je Jelačič nanj povabil res tudi ostale"slovanske narode Avstrije. Toda namesto besede, je septembra 1848 izpre-govorila Jelačičeva sablja in na Hrvatskem so nastopili težki vojni časi. Tedaj je županija zagrebška, ki je bila takrat sestavljena iz jako radikalnih zastopnikov, . sprožila vprašanje o novem slovanskem »saboru« ter svoj poziv o tem poslala tudi županiji križevski. Nato je upravni odbor županije križevske dne 15. oktobra odgovoril tako-le: »Mila bračo! Vaš poziv od dne 10. listopada (okt.) t. g., da se i ni i, nasledu j ući Vas, javno pred svietom očitujemo za održanje Slav-janskog Sabora, primisino sa radošću,— nukoli se nam ova Vaša ponisao svrhishodna (svrbi primerna) vidi,toli nehtedosmo (nismo hoteli) sami, ko pojedina oblast na pozorište stupiti, — već uinoljismo SI. bansko Veće (banski svet), da ovo naše i Vaše ko i čitavog (celega) naroda mnenje sa proglasi i pozivi čitavome Slavenskome svietu izjavi, te da glede mesta i vriemena nešta mnjijuć opredeli (meneč določi, mnenje izrazi): Naša želja bi bila, da se isti Sabor u Ljubljani ko na najnepristranijem mestu održi. Pozivamo Vas dakle bratimski, da i Vi tako, ko i mi, Vaše mnenje i želju SI. banskom Veću što skorie objavite. Primite bratinski naš po- zdrav.« — Ali se je banski svet, ki mu je v zameno za Jelačiča stal na čelu Mirko Leutulaj, izrazil o tem 'predlogu, mi ni znano. Ćasi niso bili primerni za zborovanja. Baš oktobra meseca so celo Avstrijo vznemirjali dunajski revolucionarni dogodki ter jo delili v dve stranki. Zanimivo pa je, da so se hrvatske javne oblasti leta 1848 izrekale za slovanski sabor v Ljubljani; hrvatski državni sabor bi bil premeščen iz Zagreba v Ljubljano. (Izvirni dopis križevske županije se nahaja v arhivu zagrebške županije.) —i— -j- O Aurovi pivovarni se v zadnjih dneh širijo z gotove strani najne-verjetnejše vesti. Nekateri pravijo, da je »Puntigamska družba« kupila pivovarno za 600.000 K, drugi pravijo, da je kupnina znašala samo 320.000 kron itd. Te vesti, ki očivid.no izvirajo od »dobromislečih« konkurentov Auerjeve pivovarne, je izrabil seveda, ne da bi se informiral o njih resničnosti, »Rdeči Prap.« ter takoj udaril z loparjem i>o lastniku te pivovarne dr. Oražnu, očitajoč mu, da je on kot zaveden Slovenec prodal svoje podjetje nemški družbi ter se s tem zagrešil proti načelu narodne osamosvojitve, ki ga je baš on najbolj navdušeno oznanjeval. Pri tem se »Rdeči Prapor«, ki je silno užaljen, ako se dvomi o dostojnem načinu njegove borbe, ne more vzdržati, da hi ne govoril zafrkljivo, cikajoč na septembrske dogodke, o »vitezu krvavih man-šet«. Puščamo veselje ljudem, ki nimajo niti iskrice narodnega čuvstva in narodne samozavesti, da delajo neslane dovtipe o septembrskih dogodkih, ne moremo pa trpeti, da bi ti ljudje obrekovali poštene narodne ljudi pred javnostjo ter jim s svojim natolcevanjem jemali ugled. Zato konsta-tujemo po najzanesljivejšli informacijah, da so vse vesti o prodaji Auro-ve pivovarne od kraja do konca zlagane in da doslej še ni nihče niti direktno, niti indirektno vprašal, če je ta pivovarna vobče na prodaj. Ce je »Rdeči Prapor« pošten in lojalen list, bo svojim čitateljem v prihodnji številki povedal, da glede prodaje Auro-ve pivovarne ni govoril resnice. + Nemški hurši v Celju. Bin-koštne praznike je bilo v Celju velikansko tuljenje. Nemški burši, sami renomirani pijanci in pretepači, so prišli obiskat slovenski Stajer in na tuje stroške pijančevat. Pričakovalo se jih je kaeih 600, a prišla jih je le dobra polovica. Prišli so pijani in pijani so bili ves čas svojega bivanja na slovenskem Štajerskem ter tudi pijani zopet odšli. V Celju je bil seveda ves mob na nogah in veleizdajske zastave so vihrale na vseh koncih. Slovenci so se umaknili iz Celja, ker med temi zverinami ni bil nihče varen svojega življenja. + La mostruosita inverosimile, e fliehiarata probabile! (Neverjeten ne-stvor in vendar mogoče.) Tak naslov je dal tržaški »Piccolo« od minulega petka dolgemu članku, kjer strastno polemizira proti tržaškim socialdemokratom, ker so le-ti sklenili v četrtej volilni skupini postaviti kot kandidata tudi dva slovenska sodruga. »Piccolo« očita socialistom nedoslednost in nekako izdajstvo nad svojim narodom, ker so še pred dvema letoma namreč pisali v »Lavoratore«, da morajo mestni mandati (šlo se je tedaj za drž.-zborske volitve) priti v italijanske roke, bodisi italijanskim socialnim demokratom ali naeijonajleein. Od naše strani hi imeli k tej neslani komediji pripomniti, da je vse skupaj grd manever sodrugov in — pesek v oči slovenskemu proletariatu. Socialdemo-kratični generali vedo jako dobro, da je v Trstu mnogo slovenskih delavcev, katere dobiti na svojo stran, je mogoče le, ako se jim vrže v oči malo peska v podobi dveh slovenskih sodrugov kandidatov. Da tedva sodruga, ako hi jih tudi izstavili, ne bosta izvoljena, ve vsakdo, ki le količkaj tržaške razmere pozna, ker italijanski socialist je tako italijansko-naci-onalen, da Slovenca nikdar ne voli, mej tem, ko se v tem pogledu da — žalibog — preslepariti marsikateri Slovenec in voli v svojo škodo in sramoto Italijana. Mi kličemo ponovno slovenskim delavcem v Trstu: »Ne hodite na lim lažnjivim psovkam in ne sledite nikar vabljivim sirenskim glasovom, ki vas vabijo in vodijo na kriva pota! Oddajte na dan volitve svoje glasove poštenim slovenskim kandidatom, kar ho vam in vsemu narodu slovenskemu v korist in čast! Ne izgubljajte se po ptujin-skih, nam nevarnih brlogih, kajti tam vas v svoje strankarske in nečuvene namene izkoriščajo in omamljajo, da ne vidite pred seboj nevarnih potov, po katerih vas naši in vaši sovražniki naganja jo. Italijan naj voli Italijana, Slovenec pa Slovenca! In s tem se tudi ognemo pisarjenju italijanskih listov o kakih — »nestvorih«. -h Oosp. dr. Jot. C. Oblak nas prosi objaviti z ozirom na zadnje neslano »poslano« v »Slovencu« In na druge neslanosti v »Miru« — »Freie Stimmen«, da se mu ne zdi vredno kaj odgovoriti na taka, za vsakoga očitna zavijanja. »Mir« in »poslano« hočeta g. dr. Oblaka naslikati kot popustljivega narodnjaka, »Mir« še posebej poleg tega blati slovenski narodni list »Korošca«, zadnje »Freie Stimmen« pa nadadajo zopet dr. Oblaka kot »verbissenen Slovenen« in svarijo Nemce pred njim in njegovo družbo Kdo naj smatra torej take slovenske klerikalne in nemško nacijonalne pisanje za resne! ? Kdor še kaj da na to, — temu ni pomagati. Sapienti sat! + „Banca populare goriziana". Ravnatelj te banke, katera se nahaja v likvidaciji, je bil Izidor Colle, doma iz Italije. Ta Colle je bil več let ravna telj nekega denarnega zavoda v Italiji, pa je bil odpuščen radi igranja na borzi. To pa ni nič oviralo goriških Lahov pri »populare«, da bi ga ne bili nastavili za ravnatelja. Brat Izidorja Colle po imenu Dionizij je bil svoj čas voditelj filijalke denarnega zavoda «Banca commerciale italiana«. Tretjega brata Colle pa so bili nastavili za administratorja nekega posestva na Koroškem, katero si je pridobila »Banca popolare« po špekulaciji, torej proti pravilom. Tako je redila ta goriška banka 3 brate Lahe iz kraljestva. Ve lika slabost goriških laških mogotcev je ta, da najamejo strašno radi za razne boljše službe Lahe iz kraljestva. Domačine potisnejo v kake neznatne službice, ali pa jih puščajo na cesti, ti so jim dobri le v gonji proti Slovencem, kar je boljših služb, jih dobijo Lahi iz kraljestva — Izidor Colle je bil odpuščen meseca februarja iz službe pri »Banca populare goriziana«. Šel je hitro v Italijo. Dali so mu prav dobro spričevalo. Dne 4. marca je bil občni zbor tega zavoda, kjer se je izkazalo okoli 42.000 K dobička, da se izplača dividende 5" 8 ter da znaša rezervni fond 100 000 K. Dva meseca potem je pa sledil bankerot! — Glede Collejevih defravdacij se je razglašalo prvotno, da znašajo prvotno 2,300.000 kron, sedaj pa so bili izjavili, da je defravdirana vsota 700000 kron med tem finančnim polomom je hudo kompromitovana laška liberalna stranka. Prizadeti so v glavnem župan Bombig, podžupan dr. Bader, starej-šine in ugleden veletržec Orzan, trgovec Venuti, trgovec Lenassi, bivši poslanec, itd. »Corriere« je proglašal to banko za »emanacijo laške liberalno-narodne stranke.« če se premišlja ta polom, potem se nikdo ne Čudi tako zavoženemu gospodarstvu goriškega mesta in jasno mu je tudi gospodarstvo Lahov v goriškem deželnem zboru in odboru. + Iz šolske službe. Na mesto obolelega nadučitelja g.w A. Sonca je postala suplentinja v Železnikih gdč. Ter. R a n t. — Napredno politično in gospo-harsko društvo za 1. mestni (poljanski) okraj je imelo včeraj svojo sejo, v katerej se je konstituiral odbor. Izvoljeni so bili: predsednikom: veletržee in ohčinski svetnik Elija Predovič; I. podpredsednikom: posestnik in obe. svetnik Josip Kozak; II. podpredsednikom: posestnik in mesar Karol Čeme; tajnikom pristav: D. Šaplja; blagajnikom Janko Predovič mL; odborniki pa so: Josip Toni, odvetniški kandidat dr. Gregor Žerjav, posestnik in mesar Iv. Zaje. posestnik in gostilničar Fran Cer-nivee, nadsprevodnik Fran Jerina. mesar Ivan Anžič. trgovec in posestnik Pavel Turk, knjigovodja Fran Kavčič; pregledovale] računov: posestnik in uradnik A. Bezenšek. trgovec Fran Grošelj in trgovski so-trudnik Medic. Priglašenih članov ima društvo danes nad 70. Sklenilo se je najeti takoj primeren lokal, kjer bo društvena pisarna in kjer ho na razpolago društvenikom časopisje. — Oživotvoriti je eimpreje društveno knjižnico. A' svrho razdelitve društvenega dela izvolilo se je iz odbora štiri odseke: 1. Gospodarski, II. kul-turno-politični, III. upravno-časni-karski in IV. veselični odsek. Določil se je delokrog odsekov in glavnega odbora, vse društvene spise kolko-vati je s kolki »Družbe sv. Cirila in Metoda«; sklenilo se je dalje prirediti tekom meseca junija tri večje društvene sestanke v raznih delili poljanskega okraja. Koncem seje je navzočih IŽ odbornikov — raz^ovar-jajoč se o finančnem stanju — položilo društvu finančni temelj s tem, da je iz lastne inicijative darovalo društveni blagajnici lepo svoto — 100 kron, s katero se bodo z lahkoto poravnali prvotni upuavni in ustanovni troški. — Posnemanja vredno! Mlademu društvu in njega odboru želimo v njegovem požrtvovalnem narodnem delu najlepših uspehov. — Izredni občni zbor „Dramatičnoga društva" se vrši dne 7. junija, to je prihodnji pondeljek ob 8. zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma«. Na dnevnem redu bode končni dogovor glede razmerja med društvom in mestno občino. — Cercle franco-illvrien. Danes zvečer ob pol 7. je običajno predavanje v prostorih mestnega dekliškega liceja. — Umrla je v Ljubljani gospa Matilda K o b 1 e r, soproga višjega oficijala c. kr. drž. žel. v p. N. v m. p.! — Cenene češnje. Danes so po stavili na ljubljanski trg laški trgovci 30 košar češenj a 12-14 kg. Nekaj blaga je bilo prav dobrega, večina pa, ker se ga je med potjo mnogo pokvarilo slabejše kakovosti. Kupcev je bilo okoli pošiljatve veliko zbranih, ki pa niso hoteli preje kupiti, dokler niso dobili a 20 v kg na debelo. Zatrjujejo, da je letos na Vipavskem Češenj, kot jih že 30 let ni bilo. Vsled tega jim je cena tako nizka, da jih baje prodajajo v Trstu a 10 v kg. — Družbi sv. Cirila in Metoda je volil Josip Kremenšek iz Laz pri Planini 100 K. Čast njegovemu spominu ! — Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga stalno z narodnim kolkom in računskimi listki. V poslednjem času so naročila bolj redka, kar čuti družbena blagajna precej neprijetno. Priporočajoč, da se obilno naroča blago, katerega razprodaja družba in ki je slovenstvu v obrambo in pro-sveto, pripominjamo, da nabirajo Nemci kar dva milijona v protislovanske namene. — Veselice se nam napovedujejo raznovrstne, pripravljajo jih razna narodna društva. Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pri tem gotovo ne bodo izostale, temveč tudi same porabile veselice kot nekako sredstvo za probujo in prosveto našega ljudstva. Posebno je priporočati našim podružnicam družbe nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, ki naj velja splošno med Slovenci za nas narodni praznik. To nedeljo naj prirede zabavno-poučne shode — pa brez konkurence drugim društvom. — Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil vinotržec in posestnik v Smartem pri Ljubljan g. Matija Dol-ničar 35 K, del čistega dobička od vina, prodanega na debelo. Vrlemu rodoljubu se za ta dar iskreno zahvaljujemo, da mu dobro uspevajoča vinska kupčija da kmalu priliko, da se zopet oglasi z znatnim prispevkom pri naši družbi. — Dolničarjeva gostilna je zelo porabna za tiste, ki delajo izlete po ljubljanski okolici: prostori prav primerni, senčnat vrt, izvrstna vina, dobra kuhinja, pa odkritosrčen domač vsprejem. — Šentoeterski podružnici Ciril-Ivletodovi v Ljubljani priredite na Te-!ovo, v četrtek, dne 10. junija t. 1. na vrtu hotela »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah v korist glavni družb iveliko narodno veselico. Na spredu je petje, ki je izvaja si. pevsko društvo »Slavec«, razne zabave in glasba »Slovenske Filharmonije«. P. n. narodno občinstvo se z ozirom na blagi namen najvljudneje poživlja na mnogobrojni poset te veselice. Vstopnina je 40 h za osebo, deca je prosta. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Pričetek veselice je točno ob 7. zvečer. V slučaju neugodnega vremena se odgodi veselica na nedeljo 13. t. m. — V učiteljski tečaj za priuči-tev učne metode za slaboumne otroke je določilo naučno ministrstvo iz Kranjske g. Iv. Krulca, vadniškega učitelja v Ljubljani, mestnega učitelja ljubljanskega g. J. Pavčiča in mestno učiteljico gdč. E. Roje. V slučaju, da bi bil kdo teh zadržan sta kot namestnika mestni učitelj g. A. R a p p e in mestna učiteljica gdč. Ana Lebar. Tečaj se otvori 3. junija na Dunaju. — Iz šolske službe. Namesto v učiteljski tečaj za priučitev učne metode za slaboumne otroke na Dunaj odpoklicanega vadniškega učitelja g. Iv. Krulca je imenovana kot sup-lentinja na ljubljanski vadnici izprašana učiteljica Ana Kil ar. Prov. učiteljica v Rudniku je imenovana bivša suplentinja gdč. E. Kal i g ar in na mesto obolele učiteljice gdč. A. Ko-rootar je suplentinja na Vrhniki bivša brezplačna praktikantinja na Vicu gdč. Pavla Zavašnik. Člani ljubljanskega slov. dežel, gledališča gostujejo, kakor je bilo že naznanjeno, v sredo 2. junija v Radečah pri Zidanem mostu v dvorani »Narodnega doma<: in v četrtek 3. junija v Trbovljah, v dvorani gosp. Forteja. V nedeljo 6. junija nameravajo poleteti v zavedne Ziri. Povsod se bo igrala priznana francoska burka »Sladkosti rodbinskega življenja«, ki je dosegla vsepovsod naj-lepši uspeh. Nekdo pa je vendar čutil potrebo, da bi družbo oblatil in jo Pred svetom omadeževal, zato jo je Oizkotno napadel v sobotnem »Slovencu«. Ker se principialno nočemo fljemu na ljubo spuščati v časnikarske polemike, konstatiramo le stvarno, da je omenjena igra vseskozi dostojna, postopna vsakomur, ne žali estetičnega, se manj pa verskega čuta, ker je čisto navadna burka, nad vse zabavna, a nikdar banalna, kakor je njenih so-rodnic na stotine v francoski dramski hteraturi. Da smo povsod dostojno in vzorno vršili svoje dolžnosti, lahko potijo slavne čitalnice v Ribnici, Ru-oto zvečer na trgu Tabor oh Škofji ulici sedeli trije delavci, sta prišla mimo dva livarska pomočnika, pričela prepir in pretep, ki se je končal s tem, da je eden izmed njih začel streljati z revolverjem. — Na Sv. Martina cesti so se kratkočasili v soboto ponoči ponočnjak] steni, da so spuščali v dolino pri železniškem predoru prazne vozove za gramoz. Čuvaj Fr. Žabje je sitneže pregnal s par streli v zrak. Huda obsodba. Neki ženski se je njen ljubljeni kužek tako zameril, da ga je obsodila na smrt v valovih Ljubljanice. Zavila ga je v vrečo in ga nesla na breg oh Poljanskem nasipu. Vendar pa sama ni mogla izvršiti hude obsodbe. Zato je naprosila mimo idočega hlapca Josipa To-niažiča, da je privezal psu na vrat kamen in ga vrgel proti plačilu 20 v v vodo. Fes se je seveda takoj potopil ona pa se je vendar kesala prenagle obsodbe, kajti zapustila je s solznimi očmi kraj izvršitve. S posebnim vlakom v Postojno se je včeraj odpeljalo z ljubljanskega kolodvora 1380 oseh. Aretiran je bil na južnem kolodvoru 321etni zidarski pomočnik Ivan Knohlica iz Radohice na Češkem, ker je meti vožnjo iz Trsta v Ljubljano sprevodnike psoval in enega precej poškodoval. Oddali so ga sodišču. Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 59 Hrvatov, 15 Hrvatov se je jieljalo iz Reke v Krško, 1)0 Hrvatov pa iz Reke v Buks. Našli ste se dve posteljni odeji. Dobe se na Tržaški cesti št. 47. Telefonska in brzojavna porotna. Jubilej češkega ministra dr. Žačka. Dunaj i. junija, Češki minister-rojak dr. Žaček je včeraj slavil obletnico svojega rojstva in 251etnico svojega službovanja. Dobil je več sto čestitk. Snoči se je odpeljal v Prago, kjer si bo danes ogledal gospodarsko razstavo in konferiral z raznimi vodilnimi politiki. Cesar v Požunu. Dunaj, 1. junija. Danes zjutraj se je cesar s posebnim dvornim vlakom odpeljal v Požun, kjer je bil navzoč pri otvoritvi Elizabetnega otroškega zavetišča. Ob 1. popoldne se je cesar vrnil na Dunaj. Trgovinski minister pri cesarju. Dunaj 1. junija. Cesar je sprejel danes v posebni avdijeoci trg. ministra dr. VVeisskirchnerja. Avdijenca je trajala tričetrt ure. Ogrska kriza. Budimpešta, 1. junije. Jutri bo imel ministrski svet sejo* as kateri bo i razpravljal o politični situaciji. Na to bo ministrski predsednik dr. VVekerle odšel na Dunaj, da poroča cesarju o sklepih tega ministrskega sveta. Ko-ssuth in grof Andrassv odpotujeta na Dunaj, ko se dr. VVekerle vrne v Pešto. Čehi za srbske ..veleizdajnike1' v Zagrebu. Praga 1. junija. (Pos. brz. »Slov. Naroda«) Češki agrarci, zbrani iz kraljestva Češkega, iz mejne grofije Moravske in vojvodstva Šlezkega v ogromni množici 21.000 duš, izrekajo na svojem manifestacijskem shodu na gospodarski razstavi v Pragi svoje najživejše simpatije narodu hrvatsk o-srbskemu v kraljevini krvatski v njegovem boju za pravico in svobodo ter pošiljajo bratski pozdrav nedolžnim srbskim žrtvam nasilnega režima. Glavna skupščina nemškega Mšul-ferajna". Bilsko 1. junija. Včeraj je bila tu skupščina nemškega »šulferajna«. Udeležba ni bila velika, zlasti pa je bilo malo navzočih poslancev. Skupščino je otvoril predsednik bilske podružnice dr. Schmid, ki je v svojem govoru naglašal, da se sicer sedaj Nemcem dobro godi v Avstriji da pa zaradi tega ne smejo položiti rok križem. Nemci v Avstriji se smatrajo za oporo dinastije, zato je tudi njih položaj sedaj tako ugoden. Toda ta položaj se lahko spremeni, zato jim je treba biti pripravljenim za vse slučaje. Abdul Hamida prepeljejo na Rodos. Carigrad, 1. junija. »Monitor Oriental« javlja, da je vlada odredila, da se prepelje odstavljenega sultana Abdul Hamida iz Soluna na otok Rodos. ii£ „Zeppelin II." ponesrečil. Berolin L junija. Zrakoplov »Zeppelin II.«, ki bi moral včeraj dospeti v Berolin, se je ponesrečil pri Goeppingenu. Na polju Tempelhof, kjer bi se imel spustiti na tla, ga je pozno v noč čakala tisočglava množica. Do 10. je na polju čakala prihod Zeppelina vsa cesarska obitelj. Šele ob polnoči je došla brzojavka, da zrakoplova ne bo, ker se je ponesrečil pri Goeppingenu. Čakajoče množice se je vsled te vesti polotila silna depresija. God bolgarskega carja. Sofija, 1. junija. Car Ferdinand je povodom svojega godu pomilostil Hranova in Ikonomova, ki sta pred leti umorila ministrskega predsednika Petkova. Nadalje je odlikoval vse elane ruskega poslaništva z visokimi redi. Poslanik Sementovskij-Kurilo je dobil red I. vrste za državljanske zasluge z briljanti. Slovanski delegati v Moskvi. \j Moskva, 1. junija. Včeraj je prispelo semkaj iz Petrograda 10 slovanskih delegatov na čelu jim dr. Kramar in Klofač. Na kolodvoru jih je sprejel mestni župan z občinskim starešinstvom. Prebivalstvo jim je prirejalo burne ovacije. Moskva, 1. junija. Slovanski delegati so bili popoldne navzoči pri zborovanju društva za širjenje slovanske kulture. Knez Trubeckoj je imel dolg govor, v katerem je naglašal, da imajo Slovani tako skupne interese, kakor tudi skupne ideale. Rusi se bodo z vso vnemo borili zato, da ohranijo posebno fiziogno-in i jo slovanskim narodom. Dr. Kramar je povdarjal važnost gospodarskega dela. Zapadni Slovani so po svojem navdušenju za slovansko idejo močnejši od Rusije ter bodo ne* vst rasna predstraža Rusije proti nemškemu »Drangu nach Ostenc. Bolgar Hobčev je pozival Ruse, naj se postavijo na čelo Slovanov proti gospodarskemu prodi ranju Neineev na iztok. Srb dr. Kninaniidi je zago-tovljal, da tudi Srbi kakor vsi Slovani stavijo vse svoje nade na Rusijo. Klofač je naglašal, da slovanska ideja ne more zmagati, ako za zmago te ideje ne bodo sodelovali najširši sloji ruskega naroda. Zvečer je bil na čast slovanskim gostom sijajen banket. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1909 je 202 strank vložilo 96.231 K 78 v, 199 strank vzdignilo 90.502 K 76 v, torej več vložilo 5729 K 02 v, 10 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 38.400 K, 402 menic se je eskomptovalo za 131.070 K, stanje vlog 3,464.794 K 71 v, denarni promet 559,126 K 41 v. Vseh strank je bilo 1197. Le oni ne mara testenin, ki ni Se Pekatet okusil! Sfcft-l Foulardna svila od meter l K 15 vin naprej za bluze is oblake. Franko in že ocarinjene se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev bo poftlje 8 prvo poŠto Tovarna* m svile Hennfbrrc, xtiri*t*. 2 »31-4 Izvid g drja. Breitensteina kralj, bol. in štabnega zdravnika v p. zdraviliškega zdravnika v Karlovih varih v Rotterdamu. Gdu. J Ser r a vallo v Trstu. Rad Vam naznanjam, da sem svoj čas Va3e Serravallovo kina vino z železom odrejal z uspehom. To kina-vino smatram za prebivaloe tro-pične Azije, kjer sem bival 21 let, za potrebo, da se ljudje po prestali malariji in med malokrvnostjo tako hitro kakor mogoče po rabi tega krepčii-nega sredstva rešijo svojih težkoč. Rotterdam, 14 februarja 1909 Dr. 6reitenstein. Žitne cene v Budimpešti. v>a« 1. junija 1909 Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 12 98 Rž za okt. „ za 50 kg K 9 98 Koruza za julij „ za 5^ kg K 7 87 Oves za okt. , za 60 kg K 7 55 Efekti*. 5—10 vin. višje. Heteoniositno poročilo, VUln* nad morjem S0C1. Srednji Bračni tlak 736-0 mm. JSL TS" E Cas opazovanja Stanja bar*-motra v MM SO S s Vetrovi Nebo 30 9. zv. 738 2 18 5 sr. jvzhod oblačno 31 • 7. zj. 2. pop. 737-3 736 5 15 3 2T6 • ■ sk. oblač. m 1. "9. zv. 7. zj. 737-2 736 4 165 151 brezvetr. si. vzjvzh oblačno jasno m Z pop. 73b'3 23-4 sr. jvzhod pol. obl. Srednja včerajšnja temperatura 18 0' norm. J5 8» in predvčerajšnja iv8* norm. 16 01. Padavina v 24 urah 00 in 00. Dobro ohranjen kratek senčeno proda na Marije Tereiije cesti št. 26, I nadstropje 2127 Išče se takoj igralec na klavir Stalna ln dobra služba. Naslov pove upravništvo „S!ov. Naroda". 2128 Dobro ohranleno damsko kolo se oono proda. Kje, pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". 2123 2 učenca sprefme takoj Fr. Belič, kovač v Ljubljani, Tržaika cesta. 076-2 $0 nekaj 693 50 vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po prt-— moral coni tvrdka —— M. Rosner in drug veleiganjaraa sadja v Mobilan! poleg Koslerjeve pivovarno. Ferdo Primožič mizarstvo in parketi Ijnbljana, Jttlšerjete ulice i\. 5. Priporočam se za polaganje parketov. Praskrbfm parkete Iz prve slovenske tvrdke F. Kotnik, Vrhnika. 1960-3 fitle ••Uda«. A. Luklč Pred škofijo 19 tujmoiernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke alamf Ua ««»omaaZm* 1' 95-35 Šo nokal 2068 3 s sobno, kuhinjsko in namiano opravo, e lepimi senčnatimi nasadi ter ko-pelmi odda Franc Jaro, Medvode- Acetvlen Podpisati napeljuje najcenejše acetylenovo razsvetljavo in postavlja itodllno aootjlonako aparata najnovejšega sistema, popravila izvršuje po najnižjih oenah. Slavnemu občinstvu se priporoča Josip Ozimek koncesijonirani plinu- in vodovodni instalater, Dolenja vas pri Ribnici na Do« lonlskoai. 6 6-3 SUKNA In modno 749 46 Maso za obleke priporoča Htm Karel Kocian tvornica za sukno | -1 rY Humpolcu na Ćeske Tvor niske cene. Vzorci Iranko Krojaški delavec sa veliko delo so sprolaio tako| pri I. Potočnika v Kamnika na ■oronjskem ?(94-2 mm Kdor koćo varno, mirno ln kltro I Al ril 11 obrB6 m* °* I lil 011 ml vlMlK0 6" kr> **UIUllUU ajoioftno vlade potrjenega glavnega zastopnika: Jr. Seunig, UaMJana, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo s najnovejšimi parniki „velikani11: 2343 48 Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton Amerika....., 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 ,f President Grant . „ 20.000 „ Vožnja Llnbllana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo 1V2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po oeli Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej V globoki žalosti naznanjamo v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem p rt žalostno vest o smrti iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, tašče in stare matere, gospe Matilde Kobler ki je po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 11. dopoldne v 66. letu starosti mirno zaspala v Gospodu Truplo predrage pokojnice se bode v sredo, dne 2. junija ob 3. popoldne po slovesnem blagoslovljenju preneslo iz hiše žalosti, Dalmatinove ulice št. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. 2126 Svete zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. V Ljubljani, dne 31. maja 1909. Avgust Eobler, višji oficijal c. kr. drž. žel. v p., soprog. — Ernest Kobler, c. kr. dačni kontrolor, sin. - Marijmnica Kobler omož. Bnlovsc, c. kr. okraj, sodnika soproga, hči. Razprodaja manufakturnoga blaga iz konkurzne mase Jo S« Bavnlkor|a se bode vrSila skozi nekaj tednov v hiši g. Znroa na Slavnom trga v Kovom mesta po niskih cenah. Rasprodaja se bode pričela dne 1. junija 1909 Blago, ki se bode rasprodajalo, je sveže. V zalogi se nahaja veliko raznovrstnega sokna vsake vrate, kolo In rjave kOtOOlno v veliki mnošini, sveži kamkrlkt, kakor tudi Ndmkllf in VOlaOBO blago za ženske obleke najnovejših oblik. Nadalje se nahajajo v zalogi v veliki izbiri najnovejše kravatOf izborno likano porllo, svileni ter VOlOOBl robolfl raznovrstni dezalk', ionski, molki in otroč|l čevlji, modro!, predpasniki, aaramntee, ovratniki, zapestnice, klobnkl za motko In otroke, moiko in ionako nogavice, ionski pasL To blago se bode rasprodajalo tudi v večjih partijah Trgovci na deželi si lahko dopolnijo svoje zaloge; dosti je neoačetih komadov sokna in dragega blaga. 2124 Novo mesto, dne 27. maja 1909, Jf. SlraCa upravnik konkurzne mase. Stavbni polir star od 40 do 40 let, dobro izvežban Plačilo po dogovoru. Z glasiti se je na Ambroževem trgu it. 7 v LJubljani. 2098-2 Št. 14632 2C93-3 Dobava drv. Podpisani mestni magistrat potrebuje zdravih, suhih bukovih drv in sprejema za njih dobavo ob uradnih urah pismene ali ustmene ponudbe do vštetega 9. junija 1909. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. maja 1909 Prodaja posostva. Dno 3. ln 4. Junija lotos so vri! na licu mesta na Malem Dobrem-polja it 1 pri Brezju na Gorenjskem proda a večjega posestva Prodajala se bodo: poslopja, zemljišča, ilvina, krma la vso gospodarsko orodje, 2089 s 2 pomočnika sa čevljarsko obrt sprejme takoj Ivan piš, Šiška. 5C97 3 Priložnost! Proda SO po najugodnejši ceni nov električni klnulr Ugodna prilika za gostilničarje 11 Več pove g. Jurmann, optik v Šelenbnrgovlk ulicah it 1. is93 s Ka Jesenicah na Gorenjskem SO takoj proda Se skoro popolnoma novo hiso v najboljšem stanju, s 6 sobami, k vsemi pritiklinami, večjim ali manjšim vrt m itd. Hiša je pripravna tudi za letovišče — Dopisi na upravniStvc -Slov. Naroda" pod Šifro , HiSa na Jesenicah11. 1724-12 Steckenpferd lilijno-mlecno milo Jlajboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! / 964 '3»g| Za večjo trgovino na deželi se išče prodajalec ali prodajalka mešano Stroke, izurjena moč, posebno v manufakturi. 21 c—2 Ponudbe s prepisi spričeval ter z navedbo refereno in zahtevo plače poslati je pod „Trnovo 18", postne leteče, Trnovo, Notranjsko. Ljubljano, bctcl „pri IV(aliču", Ljubljana p^ipo^oča fiio&u-ke, stamnike, čepic«, srnice in -fctavate, o najnovejših ovlifian in najfepši isGiri, nadalje. vse »oox,Kne -ptedmete &a ■nzi-voia&ce, koicsazje, (ovce, tennis, So&cfe itd. §Zatodni maki, ixx>tave. jgg, Največja zaloga m6$l{il} in dejrtflj ©bl«k JI. Mane /Ljubljana, Dvorski 1*9 3. podružnica: Jieve me$te, CJIaimi trg. J157 29 ka kreditaa feaaka v Itfasljaai Podružnica v Spljatu. Podružnica v Oolovcu. Podružnica v Tratu. •prejen« Podružnica v Oolovcu. Htv. l. a«« t«r jih obrestuje «i e !4-61 vlaat f Ost* 4 |2°|o o m 1 zavoli lii LMtelM hi (tak »Nanise ttakarM«. 7433 65 41 42