KATOLIŠKI
L
LETO XLIII. - Štev. 47 (2172) - Četrtek, 12. decembra 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE • SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 ■ REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRA2IONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Evropa v luči sinode škofov
Pretekli teden je redno zasedala sinoda škofov v Vatikanu. V središču razprav so bili odnosi med katoliško in pravoslavno Cerkvijo ter med protestantskimi skupnostmi.
KATOLIŠKA CERKEV IN PRAVOSLAVNI
Mrzlo prho med koncilske očete je izlil delegat carigrajskega patriarha Spyridion Papaghergiu, sicer škof za pravoslavne v Italiji. Začel je s prijaznimi pozdravi, potem pa nadaljeval z razlago, zakaj niso prisotne na sinodi ruska, bolgarska, romunska in srbska pravoslavna Cerkev: napetost med katoliško Cerkvijo in omenjenimi pravoslavnimi Cerkvami je nastala zaradi nasilja uniatov, ki s si-
lo	hočejo nazaj bogoslužne prostore, in zaradi dejstva, da je papež ustanovil nove škofije v Rusiji, kjer jih prej ni bilo, in s tem začel »pro-zelitizem« med pravoslavnimi. Obtožil je tudi radio Vatikan, češ da je govoril o kolaboracionizmu pravoslavne Cerkve s komunističnimi režimi, papeža pa še posebej obtožil zaradi njegovega zavzemanja glede oboroženega spopada na Hrvaškem, češ da je stališče sv. očeta naperjeno proti srbski pravoslavni Cerkvi. Vatikan da se s tem oddaljuje od smernic II. vatikanskega koncila glede ekumenizma in je zaradi tega »ekumenska pot resno ogrožena«.
Nastop tega pravoslavnega škofa je res bil kot mrzle prha na vse navzoče. V naslednjih dneh so se pa oglasili številni drugi škofje tako romunski Todea Aleksandru, ki je 14 let preživel v komunističnih zaporih. Dejal je, da uniati želijo le, da se jim vrnejo za časa preganjanja odvzeti liturgični prostori, sicer pa da so pripravljeni vse spore reševati na miren način z dialogom. Podobno so pričali drugi škofje iz vzhodnih dežel.
Lepo pričevanje o sodelovanju je dal škof Ercole Lupinacci, škof za albanske vernike v Italiji. V Tirani so katoličani rešili zvon, a so jim porušili zvonik, v bližini so pravoslavni rešili zvonik, a izgubili zvon. Sedaj rešeni zvon na zvoniku pravoslavne cerkve vabi k liturgiji ene in druge kristjane. Zgodilo se je tudi, da so v Albaniji muslimani s prejetimi darovi pomagali katoličanom. Pa še številne druge primere sodelovanja so navedli na koncilu. Ozračje se je umirili posebno še, ko so se v soboto popoldne zbrali vsi udeleženci sinode skupaj z rimskim ljudstvom in papežem pri skupnem ekumenskem slavju, ob branju Sv. pisma, molitvi, petju psalmov, premišljevanju. Državni tajnik kardinal Sodano je zagovoril zadržanje sv. očeta: »Papež je kot pastir vesoljne Cerkve imel dolžnost, duhovne oskrbe občestev, ki so tudi z mučeništvom izpričale svojo zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi.« In kardinal Felici je napovedal, da Dodo proglašeni za svetnike številni mučenci iz časov stalinističnega preganjanja.
L/mn
Pri ekumenski molitvi je sv. oče dejal: »Ekumenizmu trpljenja mora slediti ekumenizem svobode. Sedaj, ko so se zrušili zidovi, znotraj katerih je bila vera preganjana, v današnji Evropi na poti v politično enotnost ne sme biti ravno Kristusova Cerkev faktor razdora in nesoglasja.«
HRVAŠKA NA KONCILU
Pred sinodalnimi očeti so o razmerah na Hrvaškem spregovorili hrvaški škofje, člani koncila, med njimi tudi dubrovniški škof Želimir Puljič. Omenil je bombardiranje Dubrovnika, ki vendar ni nobeno strateško važno mesto; »Zadeli so cerkev sv. Blaža, ki je zavetnik mesta. Celo križ na gori Srd nad mestom so bombardirali, zadeli so cerkve in samostane, poškodovali 30% hiš, bilo je 26
mrtvih in 72 ranjenih. Človek suženj totalitarizmu, spoštuje le še svojo ideologijo. Pod pretvezo, da hočejo braniti Srbe na Hrvaškem so v resnici postali barbari, Huni, omislili so si svoj življenjski prostor, se oklicali za vodilni narod, si omislili državo-narod, svojega »vodjo«. Ni komunizem je hitlerizem, je nacizem,« je dejal škof.
Oglasil se je tudi šibeniški škof Srečko Badurina in prinesel svoje pričevanje o vojnih grozotah v Dalmaciji. »Osebno sem bil navzoč, ko so blizu Zadra odkrili 40 trupel žena, otrok, nekatera so bila zelo iznakažena...«
Ob teh in sličnih pričevanjih so na sinodi imeli za umestno, da izdajo skupen oklic na vodilne politike, ki so se v ponedeljek, 9. decembra, zbrali v Maastrihtu na Holandskem.
V	dokumentu, ki so ga podpisali vsi trije sopredsedniki sinode kardinali Lustiger, Glemp ter Martinez Soma-
lo	pišejo: Vsi hočemo pospeševati pravico in resnico, vsi želimo, da ljubezen prevlada nad sovraštvom... Tudi kristjani hočemo biti služabniki in priče edinosti. V tem duhu se odzivamo narodom, ki so še vedno zapleteni v nasilje in vojno. Pri tem mislimo na vse narode Jugoslavije brez izjeme. Ljudstvo Hrvaške in Slovenije se je le poslužilo svoje pravice do samoodločbe. Ob tem dejstvu vas spomnimo na določbe Helsinške konference (1975) pa na Pariško karto (1990), ki govorijo o pravicah in dolžnostih evropskih narodov glede demokracije...«
Ali bo ta apel poleg drugih pripomogel politikom Evropske skupnosti do pametnih odločitev? Upajmo!
Armadino bombardiranje Dubrovnika minuli konec tedna, je zdramilo celo ZDA, ki pa so, žal, uvedle sankcije proti celotni Jugoslaviji. ZDA menijo, da so vse republike bolj ali manj krive za vojno v Jugoslaviji, priznanje »secesionistič-nih« dveh republik pa da bi še zaostrilo boje, ki še vedno potekajo zlasti v Slavoniji in v okolici Osijeka, dasi se Armada umika iz Istre, z Reke in iz okolice Zagreba.
Kučan, za njim pa tudi Tudjman sta z obiska pri kanclerju Kohlu prejšnji teden prinesla nemška zagotovila o priznanju pred Božičem, zadnji Der Spiegel pa poroča, da naj bi 17. decembra končno prišlo do nemškega priznanja, čemur naj bi takoj sledile še Avstrija, Italija, Belgija, Luksemburg, Danska, Portugalska, Madžarska, Poljska, Vatikan, Švedska in Avstralija.
V	ponedeljek so se v Haagu, v okviru mirovne konference o Jugoslaviji, zopet sestali, resda neformalno, predsedniki jugoslovanskih republik in lord Carrington. Zelo nejevoljna sta bila prav Miloševič in Bulatovič, saj je le nekaj dni prej posebna arbitražna skupina pravnih strokovnja-
kov v okviru mirovne konference objavila poročilo o svojih izsledkih, po katerih gre v primeru Jugoslavije za razpad in ne za odcepitev dveh republik. Srbija, takšna ali drugačna, bo ostala balkanska velesila. Ob tem velja prisluhniti zanimivim izjavam najvidnejšega predstavnika srbske opozicije, Draškoviča, ki je v teh dneh izjavil, da je srbski hegemonizem kriv za slovensko secesijo, in na srečanju svojih privržencev pozval navzoče k minuti molka za prav vse padle v hrvatsko-srbski vojni.
ITALIJANSKI NEOFAŠISTI SREDI KOPRA
Minuli petek dopoldne je skupina kakih desetih pripradnikov Giovane Italia pod vodstvom Roberta Menia
(se nadaljuje na 2. strani)
Listnica uredništva
Prihodnja številka bo dvojna ter izide v četrtek, 19. decembra, z voščili za praznike. V tednu od 22. do 29. decembra naš časopis ne izide. Naslednja številka bo zopet redno izšla v četrtek, 2. januarja 1992.
Slovanski »Commonweatlh«?
Moskva - Kijev - Minsk
Ameriške sankcije proti Yu
Vajeni smo že, da iz tedna v teden razpravljamo predvsem o težki krizi v nekdanji Jugoslaviji, ki jo vse te čase dramatično najbolj označuje kruta vojna na Hrvaškem. Narodnostni in zgodovinski spori so pokopa-
li	drugo Jugoslavijo in ne vemo še točno, kakšna bo prihodnost. Prav te dni se pričakuje verjetno mednarodno priznanje Evrope (vsaj delno) republik Slovenije in Hrvaške. O tem bo definitivno spregovoril vrh dvanajsterice, ki se je te dni sestal na Nizozemskem. Ob tem za nas bližnjem vprašanju pa se vzporedno razvija podobna problematika v nekdanji Sovjetski zvezi. Nedavne volitve oz. referendum v Ukrajini, drugi največji republiki bivše ZSSR so pokazale odločno voljo velikanske večine volivcev za državno neodvisnost. In prav s tem se je začela nova doba tudi ob Volgi in Dnjepru.
Pred dnevi so se na beloruskem ozemlju sestali predsedniki treh slovanskih republik Rusije, Ukrajine in Belorusije. Boris Jelcin (Moskva), Leonid Kravčuk (Kijev) in Stanislav Šuškievič (Minsk) so ob koncu dvodnevnih intenzivnih razgovorov izda-
li	deklaracijo, ki v bistvu pomeni konec Sovjetske zveze. Zapisali so med drugim, da so sklenili ustanoviti zvezo neodvisnih držav in kot ustanovni člani ZSSR iz leta 1922 (leto pogodbe v Uniji) izjavljajo, da je Zveza socialističnih sovjetskih republik prenehala obstajati kot subjekt mednarodnega prava in kot geopolitična stvarnost. V dokumentu nato spominjajo na zgodovinsko enotnost slovanskih narodov, nakar se zavzemajo za medsebojno spoštovanje, nevmešavanje, državno priznanje, pristop k Listini OZN (katere člani so sicer že vse tri republike!), spoštovanje človekovih pravic, helsinške pogodbe in svoboščin narodnih manjšin. Po sklepu treh predsednikov naj se ustvari enotno poveljstvo za jedrsko orožje (znano je, da je večina sovjetskih atomskih baz na teh ozemljih). Pri vsem tem še zagotavljajo, da bodo republike spoštovale vse mednarodne obveznosti nekdanje Sovjetske zveze.
Razumljivo je presenečenje v vseh mednarodnih političnih krogih, pa tudi v Moskvi sami oz. v še preostali sovjetski osrednji oblasti z Gorbačovom na čelu. Ameriški zunanji minister Baker je dejal, da ZSSR, ki smo jo poznali, ne obstaja več. Predsednik Gorbačov pa je najprej izjavil, da je tak sklep nezakonit, ki da se mu bo uprl z vsemi silami. Medtem pa se je že sestal z omenjenimi predsedniki, ki so mu baje ponudili neke vrste predsedniško mesto v tej novi slovanski skupnosti. Stvari se torej šele razvijajo in lahko iz dneva v dan nastopijo nova presenečenja. Medtem se tudi širijo glasovi o možnem novem državnem udaru. Vojska naj bi bila nadvse nezadovoljna s položajem in bi tudi utegnila izrabiti
ljudsko negodovanje zaradi velikanske prehrambene oz. splošne gospodarske krize. Sam Gorbačov je na vse to namignil, pripomnil pa je, da bi se pučisti spet znašli osamljeni in brez uspeha.
Vidi se torej, da v nekdanjem sovjetskem imperiju vse bolj vre. In to ne le v evropskem, ampak tudi v drugih predelih. Posledice skoraj tričetrt-stoletne krize in politične diktature so kar se da težke in usodne tako za samo državno ureditev kot za ekonomsko-socialno področje. Pri tem pa še negotovost, ki jo tudi in še najbolj zaznavajo zahodne države z ZDA na čelu, kakšna bo politična bodočnost in mednarodna politika novih republik. Sicer pa Washington svari pred razpadom ZSSR, kot je svaril proti razpadu Jugoslavije...
Ob zaključku teh vrstic naj opozorimo na morda novo obujanje nacionalnih vezi, ki se kažejo. Poudarja se zveza med slovanskimi narodi oz. državami nekdanje Sovjetske zveze, spominja na zgodovinsko skupnost slovanskih narodov itd. Že v prejšnjem stoletju je znani ruski pisatelj in politični mislec Aleksander Herzen zapisal, da je »Rusija svet zase in s svojimi naravnimi običaji in svojim lastnim značajem ni ne evropska ne azijska, temveč slovanska«. Je morda danes spet moderna vrnitev k nekdanjemu (vse)slovanstvu in njegovim idealom? Vsakakor so gotovo ti boljši od marksistično-leninističnih, posebno če so aktualizirani v sodobno evropsko smer!
Spectator
Ikona Matere božje v ruski umetnosti
Dr. Gustov Husak pomirjen s Cerkvijo
Nadškof Jan Sokol iz Trnave je potrdil, da se je pred smrtjo prejšnji komunistični čehoslovaški državni predsednik dr. Gustav Husak spravil s katoliško Cerkvijo. Prejel j%sv. zakramente. Husak izhaja iz dobre katoliške družine, kar mu je verjetno olajšalo spet najti pot k Bogu.
V	PROTITO
O
»Pinko Tomažič in tovariši«
15. decembra bo poteklo 50 let, odkar so bili na drugem tržaškem procesu na smrt obsojeni in ustreljeni Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič ter Ivan Vadnal. Teh pet primorskih fantov je, kot leta 1930 štirje bazoviški junaki, svoja življenja darovalo za osvoboditev slovenskega življa izpod fašistične tiranije, ki se je bila prav leta 1941 od meje na Planini razširila do Ljubljane. Njihova smrt je tragičen dokaz o preganjanju naših ljudi, ko so tudi v cerkvi preganjali slovensko besedo; je pa tudi simbol volje primorskih Slovencev, da se tega jarma rešijo. Zato se jih bomo 15. decembra s hvaležnostjo spomnili.
In vendar je bil tudi ta pomembni dogodek naše zgodovine uporabljen v posebne namene. Na Tržaškem kar mrgoli ustanov, ki nosijo ime po Pin-ku Tomažiču, medtem ko se ostalih štirih praktično ne omenja. Ni nam znano, ali je pri nas kaka šola, partizanski zbor - slednji bi navsezadnje končno lahko zapel tudi nekaj lepih, pristnih slovenskih pesmi - , knjižnica itd. poimenovana npr. po Simonu Kosu, Viktorju Bobku in ostalih, da o spomenikih niti ne govorimo. Pri nekaterih naših krogih spomin nanje ne seže preko generične definicije »Pinko Tomažič in tovariši«. Potrebna je bila sprememba oblasti v Sloveniji, da je lahko zagledala luč knjiga o Simonu Kosu, ki jo goriška Mohorjeva družba uvršča v letošnji knjižni dar. Ta knjiga vsebuje tudi Kosova pisma v celoti, pisma,
Ameriške sankcije...
(nadaljevanje s 1. str.)
izkoristila odsotnost komunalnih delavcev, ki so na glavnem koprskem trgu obešali praznične okraske in luči, in na pretorski palači izobesila italijansko zastavo. Nato naj bi Menia v desetminutnem govoru po megafonu obudil poznane iredentistične ideje. Zborovalci, ki pa se jim ni pridružil noben mimoidoči ali radovednež, so s seboj pripeljali nekaj novinarjev z italijanske strani, vsi skupaj pa so kaj kmalu odšli. Predstavnik koprske policije je za Delo povedal, da jih je o dogodku obvestil očividec, policist, ki so ga tja poslali (zborovanje ni bilo prijavljeno), pa je samo še videl, kako so italijanski avtomobili odpeljali.
V Mariboru so se zbrali slovenski Nemci (t.i. Staroavstrijci), ki zahtevajo, naj jim ustava prizna status manjšine. Tudi če pustimo ob strani, koliko je takšna zahteva upravičena ali ne, so si Nemci naredili veliko medvedjo uslugo, saj so na zborovanje povabili znanega avstrijskega nacionalista Felderja, ki nikoli ni imel lepih besed za slovensko manjšino na Koroškem.
Sicer pa je tudi brez teh dogodkov notranjepolitično življenje v Sloveniji dovolj živahno. Skupščina razpravlja o proračunu, menda pa naj bi tudi o zaupnici vladi. Vleče se razprava o zakonu o gozdovih, kjer se ne morejo zediniti zlasti predstavniki stroke in predstavniki Kmečke stranke. Ustava je že nared in predsednik skupščine Bučar jo je uvrstil na dnevni red zasedanja 23. decembra, a je pri tem dejal, da jo lahko tudi umakne, če ne bo doseženo soglasje o še edinem spornem členu — o svobodnem odločanju o rojstvu otrok.
Leon Marc
iz katerih je prejšnja oblast črtala nekaj »motečih« odstavkov.
Zakaj se pri nas časti v glavnem Pinko Tomažič in ne tudi ostali? Zakaj določeni krogi zelo malo omenjajo vlogo primorske Cerkve pri obrambi slovenstva proti fašističnemu raznarodovanju? Da se je na te stvari gledalo skozi ideološka očala in da je o tem, kdo je za narod zaslužen in kdo ne, odločal Centralni komite komunistične partije, je jasno vsem. Samo tako si lahko razlagamo, da je med tistimi, ki so bili proglašeni za narodne heroje, precejšnje število likvidatorjev, brezobzirnežev ipd. Zato je tudi razumljivo, da je nekdo odločil, da je treba med petimi junaki častiti tistega, ki je slučajno imel partijsko izkaznico. Zato bi ne bilo neumestno, ko se že po celi Italiji uporabljajo krampi, dati nekaj udarcev s tem orodjem tudi nekaterim našim mitom, v prvi vrsti tistemu, po katerem so nas hoteli učiti, da sta, posebno na Primorskem, osvobodilni boj in komunistična revolucija bila eno in isto. Prispevek k temu bi lahko bila prav knjiga »Simon iz Ruta«, ki jo je napisal Jožko Kragelj, duhovnik, ki je okusil prej fašistično in potem komunistično preganjanje.
Da se razumemo: ne gre tu za kako zaničevanje spomina na Pinka Tomažiča; gre le za ovrednotenje tistih ljudi, ki jih je kot nekomuniste levičarska garnitura v matici in pri nas pustila ob strani; gre za ločitev med osvobodilnim bojem in komunistično revolucijo, ki sta imela različne cilje. Ali smo zmožni nečesa takega? Če smo, bomo 15. decembra lahko bolj sproščeno in pristno proslavili obletnico smrti žrtev drugega tržaškega procesa.
ni
DUHOVNA MISEL ZA 3. ADVENTNO NEDELJO
— Bog, naš Oče, tvoje ljudstvo se z živo vero pripravlja na praznovanje rojstva tvojega Sina. Naj doživimo veselje teh velikih skrivnosti ter jih slovesno in radostno obhajamo...
»Veseli se... Gospod tvoj Bog je pri tebi, mogočni rešitelj. On se veseli nad teboj v obnovljeni ljubezni« (Sof 3, 14-18). Obnoviti, prenoviti, spremeniti, nova družba, drugačen svet. Kolikokrat slišimo te besede v raznih govorih, srečanjih, učenih razpravah. Načrtov, predlogov in dobrih namenov je veliko. Na žalost ostane vse le beseda, prazno besedičenje... če ljudje odklanjajo, da bi jih prenovila odrešenjska božja ljubezen.
— »Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu« (Flp 4, 5). Gotovost božje bližine korenito spreminja odnose med ljudmi, ker je
Gospod, ki nas prenavlja v ljubezni. Vernikova drža bo v sozvočju z blagostjo, dobrohotnostjo, razumevanjem, krotkostjo. Ljubezniva in sproščena. Izginili bodo očitki, odpor, nasilje, ostre, neprimerne in krivične sodbe, trdost, nasprotovanja, kar vse vnaša grenkobo v odnose med ljudmi.
— »Kaj naj storimo?« (Lk 3, 10).
Trikrat so postavili to vprašanje Janezu Krstniku. Njegovo oznanjevanje je obrodilo sadove: preprosto ljudstvo, cestninarji in vojaki, so spraševali, kakšen pomen ima, če se dajo krstiti. Janez odgovori zelo konkretno — spreobrnjenje:
* Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki je nima;
* kdor ima živež, naj stori enako;
* naj ne terjajo več, kakor jim je določeno;
* nikogar naj ne izsiljujejo in ne varajo;
* zadovojni naj bodo s svojo plačo (prim. Lk 3, 11-14).
Tako tudi mi, ki se z živo vero pripravljamo na rojstvo božjega Sina, prisluhnimo glasu Janeza Krstnika.
MILAN NEMAC
Mladinski zbor Standrež
Mala Cecilijanka 1991
Cecilijanki sledi v Gorici Mala Cecilijanka in to na praznik Brezmadežne. Tudi letos je bilo tako. Pripravilo jo je Združenje cerkvenih pevskih zborov. Sprva se je zdelo, da bo letos zborov malo, toda na koncu so se priglašali drug za drugim, tako da je bilo na koncu priglašenih 11 zborov. Bili so iz skoro vseh župnij goriške nadškofije ter eden kot gost iz Trsta. Škoda le, da nimajo otroškega zbora tam, kjer bi ga brez večjih težav lahko imeli.
Kjer nastopajo otroci, tam so tudi starši, prijatelji, sorodniki, vaščani. Tako je bilo tudi v nedeljo v Katoliškem domu. Dvorana je bila premajhna in številni so morali stati. Pa nič hudega, saj je spored potekal brez zastojev, skupina je sledila skupini, tako da je v dobri uri spored bil končan. Poleg tega je bil pogled na posamezne skupine prav pester, ker so člani vsakega zbora prišli na oder drugačno oblečeni, seveda je bilo prijetno tudi poslušanje nežnih otroških glasov, čeprav v glavnem le deklic, ker je dečkov v zborih bilo malo. Pa poglejmo nastopajoče zbore in skupine.
Spored je začel mladinski zbor iz Podgore. Vodita ga Antoni Sabina in Kovic Kristina. Odpel je tri pesmi M. Špacapana. Za njim je prišel na oder otroški zbor Oton Župančič iz Štandreža; nastopil je kot gost pod vodstvom Elde Nanut ter Mirana Rustja. Kot vsi ostali za njim je odpel tri pesmi. Iz devinskega dekanata je prišel zbor Ladjica. Tudi za ta
zbor skrbita dve pevovodkinji, Mirjam Bratina ter Olga Tavčar. Sledil je zbor Rupa-Peč. Namesto zadržane Nadje Kovic sta zbor vodili njena sestra Tanja ter Damjana Čevdek. Gorico je zastopal mladinski zbor glasbene šole Emil Komel z dirigentko prof. Franko Žgavec. In že so bili na odru otroci iz Doberdoba z dirigentkama Marto Ferletič ter Lucijo Lavrenčič, takoj za tem zborom pa je odpel svoje tri pesmi otroški zbor iz Štandreža pod taktirko svoje dolgoletne učiteljice Elvire Chia-bai. Za tem zborom so nastopili gostje iz Trsta od Sv. Ivana; zbor ima svoje ime »Kresnice«, vodi ga pa s. Karmen ob spremljavi na klavir Marte Repini. Kot gost je požel poseben aplavz. Toda tu je bil še otroški zbor s Plešivega, s te najbolj obrobne vasi v naših Brdih. Svoje pesmi je odpel pod vodstvom Tanje Kuštrin ter Iris Podgornik. Plešivo ima torej svojo šolo in svoj otroški zbor, dočim drugod ukinjajo šole ali nimajo svojega otroškega zbora.
Program je zaključil mladinski zbor srednje šole Ivan Trinko. Tam vodi petje prof. S. Jericijo, ki z zborom svoje šole nastopa tudi na raznih srečanjih v deželi Furlanija-Julijska krajina in povsod z lepimi priznanji. Tudi v nedeljo je pogumno odpel svoje pesmi, katere je vse tri uglasbil profesor sam. Škoda, daje odpadel nastop mladinskega zbora iz Števerjana zaradi bolezni dirigentke. Napovedovala je Alenka Čuk.
Pa še nekaj splošnih misli: Hvale-
vredno je, da ZSKP poskrbi vsako leto za Cecilijanko in ZCPZ za Malo Cecilijanko. Vem, da Mala Cecilijanka stane organizatorje veliko truda, a pri mladinskih zborih postavljajo temelje za odrasle zbore.
Izbira pesmi: mislim, da bi otroški in mladinski zbori morali bolj segati po ljudskih pesmih. Te bodo otroci peli tudi med sabo na izletih v avtobusu, umetnih pa ne bodo peli. Iz svojih otroških let se spominjam, da smo imeli šolske nastope (jaz sem še hodil v šolo s slovenskim učnim jezikom). Ljudske pesmi so mi ostale v spominu, umetne pa ne. Tako slovstvo kot pesem moramo graditi na ljudskem izročilu.
In še zadnje: Mala Cecilijanka je na praznik Brezmadežne, kot je uvodoma omenil dekan g. A. Lazar. Ali bi ne bilo primerno, da bi nas nekje ob strani odra Marijin kip spomnil na praznik?
K.H.
Bralci pišejo O sprejemu papeža
Hvala Bogu, prihodnje leto bomo dočakali papežev obisk, ki se ga iskreno veselimo. Odbor za sprejem papeža je že sestavljen: želimo pa Slovenci, posebno pri maši na Velikem trgu (Piazza Unita) biti primerno zastopani in upoštevani. Ne malo se čudimo težavam, ki so nastale ali nastajajo ob tej priliki. Že desetletja slišimo govoriti o medsebojni ljubezni, nikoli o pravičnosti. Nekateri so mnenja, da so nam dolžni dati iz ljubezni, kar nam pripada iz pravičnosti. Mislim, da ljubezen ne more nadomestiti pravičnosti, pač pa jo izpopolniti. Če ne smemo Slovenci enakopravno in enakovredno izraziti vere v svojem jeziku, da ne bi preveč jezili ljudi, ki ne poznajo ali nočejo slišati našega jezika, potem ne govorimo o pravičnosti. Pravice ali so dejanjsko priznane ali jih praktično ni. Pravice pa niso odvisne od števila ljudi, ki naj jih uživajo, ampak so človeku prirojene, če jih kdo prizna ali ne. Zakaj bi se mi kristjani bali ljudi, ki jim je pri srcu samo politika ali privilegiji, ki jih uživajo? Ali se bomo bali misovcev in melonar-jev? Ali se moramo katoličani ravnati po mnenju tistih, ki nas ne poznajo ali hote ignorirajo? Slovenci bivamo v teh krajih že stoletja. Če zahtevamo, kar nam gre, ni to stvar šovinizma, ampak pravičnosti. Minili so časi, ko je slovenski jezik veljal za govorico kmetov in delavcev. Če kdo ne mara slišati našega jezika, ni kristjan, ker ne pozna ne pravičnosti ne ljubezni do bližnjega. Če smo manjšina, ki je bila dolgo zatirana, bi morala večina pomagati manjšini zares, ne pa samo s cenenimi besedami govoričiti o ljubezni. Mi si želimo dejanj ne besed. Kolikokrat smo slišali, da je manjšina obogatitev za večino, a zgleda, da smo samo trn v peti. Čudno se sliši, da ker Slovenci znamo italijansko, ni treba toliko govoriti o pravicah Slovencev. Ali je sploh mogoče, da ne sme človek govoriti v svojem jeziku (moliti in peti) zato, ker pozna dva ali več jezikov? H kulturi spada poznanje več jezikov, a k pravičnosti, da se svobodno izraziš v svojem jeziku, naj si bo italijanski kakor slovanski. Ali se morda nekateri boje, da bi svet zvedel, da v Julijski krajini živijo tudi Slovenci? Zato pri papeževem obisku se ne moremo zadovoljiti s kratko opombo v slovenščini, temveč upamo, da bo vsa tržaška Cerkev zastopana na primeren način: da bodo naši ljudje lahko dali duška svojemu navdušenju nad papeževim obiskom v svojem jeziku.
Saj nam ni ostalo drugega kakor kultura (jezik je njen sestavni del). Drugo so nam vzeli že prej: zato ne bi radi zapravili še tega. Pomisliti je treba tudi na Slovence z onstran meje. Zagotovo tile ne poznajo toliko italijanščine, da bi jo lahko razumeli.
Ob tej priliki naj pride do veljave toliko opevana ljubezen poleg pravičnosti.	Bogateč	R.
Pohištvo
Anton Koršič
• Serijsko pohištvo
• Pohištvo po meri
• Preureditve
Prodajalna: Trst, ulica S. Cilino, 38 - Tel. (040) 54390 Delavnica: Trst, ulica D. Chiesa, 91
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
Revija pevskih zborov v Kulturnem domu
v Trstu
Dneva avstrijskih literarnih revij
8. in 9. novembra so na Dunaju priredili posvet o avstriiskih literarnih revijah. V novi Hiši literature so iz svojih del brali Andreas Okopen-ko, Friederike Mayrocker, Liesl Uj-vary, Milo Dor in Alfred Kolleritsch. O položaju literarnih revij v Avstriji in po svetu so poročali Franz Krah-berger, Lev Detela, dr. Franz Schuh in dr. Gerhard Renner. V diskusijo je med drugim posegel tudi urednik CELOVŠKEGA ZVONA dr. Regi-nald Vosprenik, ki je opisal revijalno stanje pri Slovencih na Koroškem.
Na občnem zboru društva Literarnih revij in avtorskih založb, ki je posvet o literarnih revijah na Dunaju priredilo, je bil za predsednika do konca leta 1992 spet potrnjen Lev Detela, generalni sekretar društva pa je ostal Franz Krahberger.
Na 56. svetovnem kongresu mednarodnega PEN-a na Dunaju je društvo avstrijskih literarnih revij in avtorskih založb razstavilo na posebni stojnici vse poglavitne avstrijske revije, med drugim tudi slovenske. Zanje je bilo veliko zanimanja tudi mednarodne javnosti.
Andrej Ajdič v dunajskem Kiinstlerhausu
Od oktobra do 10. novembra je v dunajskem Kiinstlerhausu razstavljal grafike in manjše skulpture leta 1937 v Laškem rojeni Andrej Ajdič, ki je leta 1961 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju. Letos je Ajdič z uspehom razstavljal na kar treh krajih v Nemčiji, v Bonnu, Wiesbadnu in v Chemnitzu. Da Dunaju je njegovo kombinatorično vzporejanje heterogenih elementov (živali, sadežev, a tudi raznih
BERNARDA FINK - INZKOVA bo pela 20. decembra v Katoliškem domu v Gorici
Listnica uprave
S to številko začenjamo pošiljati položnice za naročnino 1992. Kdor je naročnino že poravnal, naj ne jemlje v poštev te položnice.
Naročnina za leto 1992 bo naslednja: letna za Italijo 50.000; za inozemstvo 70.000; zračna 95.000 lir.
Kot vidite, smo naročnino za Italijo zvišali za 5 tisoč lir, torej 50 tisoč namesto 45 tisoč.
Upamo, da boste, dragi naročniki, vzeli ta skromni povišek z razumevanjem na znanje, ko pa vidimo, kako vse cene v Italiji rastejo.
Posamezna številka ostane tisoč lir.
predmetov) s časopisi kot simboli novega civilizacijskega principa aktivnega informiranja javnosti vzbudilo precej pozornosti. Ajdičeva dokaj svetovljanska umetnost kombiniranja ustvarja iz navidez vsakdanjega poseben nad-pomen.
Lev Detela
Knjižni dar
Pred kratkim je pri celovški Mohorjevi izšel knjižni dar za leto 1992. Obsega naslednje knjige; Koledar, roman »Ljubljanski misteriji« (Jakob Alešovec), potopis Paola Santo-nina iz let 1485-87 po slovenskih krajih in »Poslikane panjske končnice« (Helmut Kropej). Za doplačilo se lahko dobi: mladinski roman Počitniška družina, pesmi Kot zemljo orje Bog srce, otroško knjigo o očetu z naslovom Moj očka je nekaj izgubil in glasbeno kaseto okteta Suha, ki je praznoval 10-letnico obstoja.
Deset let službe
Sedmega decembra je minilo 10 let, kar je papež Janez Pavel II. imenoval dr. Egona Kapellarija za 64. škofa krške škofije. Škofovsko posvečenje je potem prejel naslednjega 24. januarja.
V	času novega škofa je bil prvi papežev obisk, potem jubilej sv. Heme na Krki.
Osmega decembra je bila znova slovesno blagoslovljena škofova katedrala, celovška stolna cerkev. Msgr. Kapellari se mudi sedaj kot zastopnik avstrijskih škofov na sinodi v Rimu.
Foto natečaj
Do 20. decembra se lahko udeležite nagradnega natečaja slovenskega planinskega društva iz Celovca in revije Družina in dom »Planine v sliki«. Zaželene so do 3 črno-bele slike formata 20x30, ki jih lahko pošljete na naslov Slov. planinsko društvo, Tarviser str. 16, 9020 Klagenfurt-Celovec, Avstrija.
Dr. Rudolf Trofenik je umrl
Iz bavarske prestolnice Miinchena je prišla žalostna vest za vso slovensko kulturno in znanstveno javnost, da je v osemdesetem letu starosti umrl v soboto, 7. decembra, dr. Rudolf Trofenik. Bil je član številnih mednarodnih znanstvenih ustanov, zunanji dopisni član SAZU, avtor in ugledni založnik na področju slavistike in slovenistike.
Hadrijan Koršič novi tajnik SSk
Pokrajinski svet SSk je na zadnji seji dne 6. decembra izvolil za tajnika Hadrijana Koršiča. Gre za znano osebnost v goriškem političnem prostoru, saj je že dolga leta občinski svetovalec v Števerjanu in je bil na zadnjih dveh volitvah nosilec in kandidat za župana; poleg tega že več mandatnih dob zastopa stranko v Briški gorski skupnosti, v kateri ima funkcijo predsednika. Nadalje zastopa SSk v odboru Goriške trgovinske zbornice. Znan je tudi kot uspešen gospodarstvenik, zato zaseda važne funkcije v Slovenskem gospodarskem združenju in v komisiji Ital-Jug.
Njegova izvolitev zaključuje obdobje nejasnosti v vodstvu stranke, ki je nastalo po odstopu prejšnjega tajnika dr. M. Špacapana. SSk stoji pred važnimi problemi politične in organizacijske narave. Kriza na go-riški občini, reorganizacija Briške gorske skupnosti, zapleti okoli zaščitnega zakona predstavljajo velika in sporna vprašanja. Obstaja tudi vrsta nerazčiščenih problemov v odnosih med SSk in SSO: sklenjeno je bilo, da se pripravi v najkrajšem času o tem vprašanju sestanek med obema organizacijama.
Določeno je bilo tudi novo tajništvo, ki ga sestavljajo Breščak Marjan, Terpin Marjan, Grinovero David, Figelj Aleš, Špacapan Mirko in Bernard ter Černič Branko.
Draga prijateljica!
V dolgih zimskih večerih in v času, ko se bližajo najlepši prazniki v letu, ti bo prijetneje, če boš lahko kaj storila za tiste, ki so jih vojne razmere prisilile, da so zapustili svoje domove in odšli v neznano brez najnujnejšega.
Obračamo se nate, da pristopiš k naši akciji. Članice Slovenskega dobrodelnega društva smo sklenile, da bo vsaka izmed nas spletla kaj za hrvaškega otroka. Toda premalo nas je. Če nam boš pomagala, bomo našo zamisel uresničile in osrečile ob praznikih marsikatero mamico in otroka.
V centru Rdečega križa Slovenije v Ankaranu, s katerim smo povezane, so nam povedali, da je tam več kot 400 otrok do 10. leta starosti. Zanje bomo torej pletle!
Vsako sredo - od 18. dec. dalje -
V	nedeljo, 1. decembra, popoldne, je bila v Kulturnem domu v Trstu zborovska revija, ki jo vsako leto konec novembra organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov. Nastopilo je devet zborov, štirje manj kot lani, kar dokazuje, da zborovska dejavnost in z njo slovensko petje peša. Nestalen položaj zborovskega petja je bolj viden pri cerkvenih zborih, čeprav nastopajo pogosto, nekateri vsako nedeljo, in bi morali biti za zgled požrtvovalnosti in vztrajnosti. Kakor je zapisano v programu omenjene revije, je zborovsko slovensko petje odraz naše prisotnosti, miselnosti, verskega in narodnega čutenja. Če ne bo slovenskega petja, tudi ne bo slovenske besede.
Vsak nastopajoči zbor je odpel po tri skladbe različnih dob in slogov. Večina je po naročilu vodstva vključila v spored po eno skladbo Jakoba Gallusa v počastitev 400-letnice velikega slovenskega skladatelja. Nastopilo je manj zborov, a nastop je bil zanimiv po programski izbiri in dober po tehnični izvedbi in primerni interpretaciji. Petje so izboljšali tudi zbori, ki delujejo v težjih razmerah. Zbori so nastopili v tem zaporedju: Mešani pevski zbor PD Mačkolje (vodi Ignac Duh), dekliški pevski zbor Vesna iz Sv. Križa (Bog-
boš od 16. do 18. ure lahko oddala svoj izdelek na našem sedežu. Če nimaš volne, telefoniraj na štev. 631203 (vedno ob sredah) in ti jo bomo dostavili. Prav tako telefoniraj, če ne moreš osebno prinesti svojega izdelka na društveni sedež!
Mamica, ti dobro veš, kaj pomenijo pleničke! Ko kupiš zavoj plenic za svojega otroka, kupi še zavoj za otroka, ki ga ne poznaš, a veš o njem samo to, da jih nujno potrebuje. Med darili, ki jih boš pripravila za praznike, naj bo tudi darilo za hrvaškega dojenčka! Računamo na tvojo pomoč in te prosimo, da pritegneš k sodelovanju še svoje prijateljice!
Za vse iskrena hvala!
Slovensko dobrodelno društvo, Trst, v. Machiavelli, 22
Tu ob meji se sedanje razmere v Sloveniji in sploh v srednjeevropskih deželah gospodarsko zelo občutijo. Med temi sta tudi Stalno slovensko gledališče ter Primorski dnevnik. Gledališče je izdalo posebno poroči-
lo,	ki se glasi:
»Slovensko stalno gledališče tudi za mesec november ni moglo izplačati mesečnih dohodkov, tako da so člani ansambla v zadnjih sedmih mesecih prejeli le dve plači in akontacijo na tretjo. Kljub temu so redno nastopali doma in na gostovanjih ter pripravili novo premiero.
Stiska postaja nevzdržna, stanje pa je absurdno, saj v javnih občilih beremo in slišimo, da so bile gledališču dodeljene stotine milijonov. Zato upravni svet obvešča javnost, da so omenjena sredstva le na papirju, ker Ministrstvo do tega trenutka ni izplačalo ničesar niti za lansko sezono, hkrati pa želi kolektivu izraziti priznanje za izkazano razumevanje in opravljeno delo.«
Druga ustanova v stiski je Primorski dnevnik. Ta časopis izdaja Založništvo tržaškega tiska, toda so zašli
dan Kralj), MePZ Repentabor (Tone Bedenčič), dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin (Franc Pohajač), DePZ Devin (Herman Antonič), MePZ PD Kolonko-vec (Aleksander Sluga), MePZ Skala iz Gropade (Anastasia Purič), MoPZ Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), MePZ Milan Pertot iz Barkovelj (Aleksandra Pertot). Izvajalce in spored je predstavljala Tamara Sta-nese. Udeležencem je na začetku spregovoril predsednik Zveze Zorko Harej.
Čestitke
Na god s’v. Lucije, 13. decembra, dopolni 90 let življenja gospa Antonija Malič, zvesta naročnica Katoliškega glasa. Prijatelji in znanci z Grete in Rojana ji iskreno čestitajo z željo, da bi ji dobri Bog ohranja! telesne moči in sedanjo duhovno svežost še vrsto let!
Rojan
V četrtek, 5. decembra, nas je za vedno zapustila gospa Ana Viler. Vrsto let je bila pomočnica pri slovenskem vrtcu na Greti, potem pa je isto delo nadaljevala na osnovni šoli v Rojanu. Poznali smo jo vedno nasmejano. Nikoli ni kazala naveličanosti. Vedno je bila na razpolago učiteljicam in učencem. Odlikovala se je po dobroti, zato so jo otroci povsod takoj vzljubili.
Pred tremi leti je zapustila delo na šoli in šla v pokoj. Imela je še toliko načrtov, a v začetku tega leta je prišla bolezen. Večkrat je iskala pomoč v bolnišnici in se vračala domov z upanjem, da se je zdravje popravi-
lo.	Končno je zmagala bolezen. Mirno je zaspala na svojem domu.
Gospa Ana je zgodaj ostala vdova, a to ji ni vzelo poguma. Zavzeto je skrbela za tri hčerke, ki so ji skrb v dolgi bolezni hvaležno vračale.
V ponedeljek, 9. decembra, je bilo zadnje slovo v rojanski cerkvi. Številni prijatelji in znanci so napolnili cerkev, kar priča o njeni priljubljenosti. Naj ji dobri Bog poplača vse delo in zlasti vdano prenašanje bolezni. Hčerkam pa naj Gospod nakloni svojo božjo tolažbo.
v resne finančne težave in sklenili, da odpustijo določeno število časnikarjev in drugih nameščencev. V znak protesta so časnikarji napovedali stavko in že nekaj dni Primorskega dnevnika ni v javnosti.
* * *
V ponedeljek, 9. decembra, sta se v Trstu srečali zastopstvi deželnega tajništva Slovenske skupnosti in sindikalne skupščine novinarjev Primorskega dnevnika.
Stranka je ponovno izrazila solidarnost časnikarjem in ostalim uslužbencem ZTT, ki jim preti izguba delovnega mesta, še posebej pa je izrazila zaskrbljenost glede perspektiv časopisa, ki bi moral biti skupni in neodvisni manjšinski list. Nedopustno je, je še poudarila, da nekateri obravnavajo dnevnik kot čisto zasebno lastnino.
V razgovoru je bila izražena želja, da bi se obnovil dialog med prizadetimi stranmi in da bi se razčistilo vprašanje, o kakšnem konceptu časopisa naj bi se razgovarjali, saj so tudi sanacijski ukrepi s tem tesno povezani.
Srebrni jubilej lista DOM
Pred 25 leti so duhovniki ter nekateri laiki v Slovenski Benečiji ustanovili svoje kulturno-versko glasijo DOM. V nedeljo, 15. decembra, bodo ta jubilej slovesno obhajali v Špetru Slovenov. Najprej bo ob 15,30 sv. maša v cerkvi sv. Kvirina; nato bo ob 17. uri v občinski dvorani sledila Okrogla miza na temo »Zaščita manjšin ter perspektive o sodelovanju med Slovenijo in Julijsko krajino po mednarodnem priznanju Slovenije.« Sodelovali bodo Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, Adriano Biasutti, predsednik dežele, msgr. Marino Qua-lizza, odgovorni urednik Doma.
Sobratu na polju časnikarstva naše iskrene čestitke in voščila za nadaljnje uspešno delo.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO »E. KOMEL« GLASBENA MATICA GORICA
Solistični koncert
Bernardka Fink, mezzosopran Jiri Pokorny, klavir
Dvorana Katoliškega doma v Gorici Petek, 20. decembra 1991 ob 20.30
B.Š.
Jopice za hrvaške otroke
Dve tržaški ustanovi v finančni krizi
Cerkev v Coroni
V	soboto, 7. dec., je goriški nadškof A. V. Bommarco posvetil za mašnika don Enza Paola Poiana. Novi mašnik je Furlan, doma iz župnije Corona, in je četrti iz družine petero otrok. Ob rojstvu se je zdelo, da ne bo preživel in so ga v sili krsti-
li.	Toda deček si je opomogel in lepo zrastel. Po šolah v domačem kraju je stopil v goriško malo semenišče, ker je želel postati duhovnik.
V	semenišču so pa nastala nerazumevanja in je izstopil ter se zaposlil. Vendar ga želja po duhovništvu ni zapustila. Poklican je bil k vojakom in služil kot alpinec na Trbižu. Tu je med vojaško službo napravil maturo na učiteljišču. Po odsluženi vojaščini se je srečal z novim nadškofom msgr. Bommarcom. Iz tega srečanja je vstala odločitev, da gre v samostan in sicer k minoritom v Padovi. Tako je don Paolo postal p. Enzo, napravil je namreč redovne obljube, dokončal teologijo in bil v soboto posvečen. Svetim obredom so prisostvovali v lepem številu njegovi vaščani iz Corone ter skupina bivših alpincev, njegovih tovarišev ter verno goriško ljudstvo in tudi dosti duhovnikov s kanoniki v polnem številu. Pel je stolniški dekliški zbor. Po maši je g. nadškof povabil novega mašnika, naj najprej njega blagoslovi. Povedal je namreč, da je na isti dan pred 43 leti bil sam posvečen v Padovi in da ga je škof posvečevalec povabil, naj najprej njega blagoslovi. To se je v soboto ponovilo v stolnici. Naslednji dan, v nedeljo 8.
decembra je bilo novomašno slavje v Coroni.
Hvala Bogu in Materi božji za novega mašnika, njemu pa naše čestitke in voščila za obilen božji blagoslov v božjem vinogradu.
Miklavževanje v Ronkah
Tudi letos je sv. Miklavž bil vesel, ker je društvo JADRO organiziralo tradicionalno srečanje z njim v sredo, 4. decembra, v rajonski dvorani v Selcah.
Pred običajno obdaritvijo so otroke razveselili mladi člani igralske skupine društva Sedej iz Števerjana pod vodstvom Franke Padovan. Nato so seveda še zapeli priložnostne pesmi učenci iz šole in vrtca iz Rom-jana pod vodstvom učiteljice Egle Frandolič.
Ob prireditvi so bile na ogled v dvorani slike, ki so bile naslikane pred nekaj meseci v Devinu na posebnem natečaju za otroke.
Štandreška dramska skupina sodelovala na jubilejnih kulturnih dnevih v Ljubljani
Desete jubilejne kulturne dneve v Ljubljani, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij, je v soboto, 7. decembra, zaključila dramska skupina prosvetnega društva »Štandrež« s komedijo Gospod Evstahij z Goriške.
Predstava je bila v domu krajanov v Sori, medtem ko se je ostalih osem prireditev zvrstilo na raznih krajih Šiške.
Organizatorji so poskrbeli za prijetno družabnost po predstavi in se dalj časa zadržali z nastopajočimi, ki so s komedijo zadovoljili številne gledalce.
Miklavžev večer
Pretekli četrtek je sv. Miklavž obiskal štandreške otroke in mladino. V mali dvorani Župnijskega doma se je zbralo toliko otrok in staršev, da so jo napolnili do zadnjega kotička. Svetniku so pripravili kar lep sprejem. Najprej mu je mladinski zbor zapel pozdravno pesem. Nato so se zvrstile priložnostne recitacije deklic in dečkov. Takoj nato so se prikazali
PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA«
BRATUŽEV BOŽIČ
božične skladbe Lojzeta Bratuža besedila in pesmi Ljubke Šorlijeve
Sobota, 28. decembra 1991, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa
v Podgori
Izvajalci: Pevsko društvo Audite Nova iz Štarancana, Mešani pevski zbor in Dramska skupina »Podgora«.
Lucija Valentinčič: Orgle
Silvino Poletto: Razmišljanje o Bratužu
Režija Franko Žerjal
KULTURNI DOM GORICA 1981 - 1991
Vljudno Vas vabi v soboto, 14. decembra 1991 ob 20.30 na slavnostni večer ob 10. obletnici otvoritve Kulturnega doma v Gorici.
Nastopa
CAMERATA LABACENSIS
Stojan Kuret dirigent DUBROVKA TOMŠIČ - klavir
Predprodaja vstopnic: urad Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 - telefon 33288).
v ospredju črni parklji s svojim poglavarjem in napovedali, kakšna je njihova služba; vzbudili so strah bolj pri majhnih kakor pri porednih otro-kih. Na povelje lepega angela so se umaknili v ozadje in na njih mesto so prišli angeli, s petjem razveselili otroke ter jim naznanili Miklavžev prihod. Ta je slovesno vstopil na oder, zelo prijazno pozdravil in nagovoril otroke in vse zbrane. Povabil jih je, da spremjmejo njegove darove, ki so jih prinesli dobri ange-
li.	Darov je bilo zares mnogo, da so vsi otroci nekaj dobili: nekateri več, drugi manj, a vsak toliko, da je bil lahko zadovoljen. Večerje kaj hitro potekel in vse razveselili; še na domu so uživali srečo Miklavževega večera.
— obvestila
Števerjan
Sekcija Slovenske skupnosti je na seji preučila zaskrbljujoče novice, objavljene v krajevnem časopisju, ki je z izredno velikimi poudarki poročalo o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v števerjanski občini, še posebej v tehničnem resorju.
Slovenska skupnost je sicer po svojih zastopnikih v občinskem svetu že zahtevala od župana pojasnila, potem ko so bili številni Števerjanci zaslišani na goriškem sodišču. G. župan pa je dejal, da gre le za »gostilniške kvante«.
Ker zgleda, da župan namerno ali nenamerno ni povedal resnice, bo SSk od župana in pristojnega občinskega odbornika zahtevala pojasnila. Tako stanje namreč meče slabo luč na vse občane, tudi na tiste, ki nimajo s tem nobenega opravka.
Slovenska Vincencijeva konferenca
prireja božično duhovno obnovo, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 16. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. Delle Docce 34 v Trstu. Vodil jo bo škofov vikar dr. Lojze Škerl. Sledila bo družabnost.
Vabljeni člani, sodelavci in prijatelji ter vsi, ki se zbirajo v Klubu prijateljstva.
Slovenska Vincencijeva konferenca v
Trstu sporoča, da se nadaljuje nabirka za pomoč Hrvaški v trgovini Fortunato, ul. Paganini 2, v Trstu. Zahvaljuje se vsem dobrotnikom, tudi v imenu Caritas.
Nabirka za naše zavode pri slov. mašah bo na 4. adventno-kvatrno nedeljo 22. decembra.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 16. decembra, predstavitev nove knjige Zore Tavčar, ki je pred kratkim izšla v sozaložbi tržaške Mladike in Družine. Zbirko 30 intervjujev z naslovom Slovenci za danes bo predstavil urednik RTV Slovenija dr. Drago Klemenčič. Začetek ob 20.30.
Izšla je nova verzija Frančiškovega oratorija »Vir ljubezni« na dveh kasetah s knjižico, ki je že bila predstavljena 4. decembra na Dunaju. Ker vsebuje tudi pesem Sveto noč, je zelo primerna za božično darilo. Na razpolago je na sedežu Katoliškega glasa in v slovenskih knjigarnah.
V nedeljo, 15. decembra, bo ob 10. uri v Rodiku pri Kozini sv. maša s kratko prireditvijo ob 86. rojstnem dnevu skladatelja Ubalda Vrabca. Peli bodo združeni pevski zbori iz Rodika-Divače in Novi sv. Anton iz Trsta. Skladatelja bosta s svojo prisotnostjo počastila tudi ministrski predsednik Lojze Peterle in minister za Slovence po svetu Janez Dular.
DAROVI
V	spomin Pavletič Dorice daruje Černič Julka za nov Križev pot v Rupi lir 100.000.
Brajnik Julka daruje za Sveto Goro:
100.000	in za Svete Višarje 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Verniki Sv. Ivana, Gorica 480.000 lir.
Za Ivana Stanto: Utili Maria 500.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: Bivše članice Dijaške dekliške zveze pri Novem sv. Antonu darujejo v spomin g. Jožeta Jamnika 220.000 lir.
S PESMIJO SKOZI CELO LETO
To je vsebina koncerta, ki ga bo v nedeljo, 15. decembra, ob
17.	uri imel MePZ zbor Rupa-Peč v goriški stolnici.
Pred koncertom ob 16. uri bo tam shod Marijine družbe s petimi litanijami M.B., z govorom g. C. Žbogarja, in blagoslovom.
KATOLIŠKA KNJIGARNA IN ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE prirejata
Večer
z dr. Rafkom Dolharjem
ob izidu njegove knjige
Vabilo v Julijce
Knjigo bo predstavila prof. Zora Tavčar. Odlomke iz črtic bo bral Aleksij Pregare.
Vabimo planince in ljubitelje lepe knjige.
Predstavitev bo v Katoliški knjigarni v Gorici v petek, 13. decembra, ob
18.	uri.
Pomoč Hrvaški: Posega Felicita 200.000; Albina Brazzani 100.000; Marija Trinko 100.000; ALeksander Korošic 100.000; Jože Fabjan 100.000 lir; gdč. Pavlica 30.000 lir.
Pomoč Sloveniji: Jože Fabjan 100.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Babica ob krstu vnučke Tanje Trampuš 100.000; Gospa Marija ob 2. obletnici smrti moža Erminija Beltrami 100.000; Jože Fabjan 100.000 lir.
Za misijone: Angel Renar z ženo in sinom v spomin mame Zofije 50.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco v Bar-kovljah: V spomin pokojne predsednice Rafaele Tomadin darujejo: N.N. 200.000; članice glavnega odbora Slov. Vinc. konf. 200.000 lir.
Za hrvaško Karitas: C.K. 50.000 lir. Za Zavod sv. Družine: druž. Vetrih
50.000 lir.
Za cerkev na Peči: N.N. Pečan 50.000 lir.
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa:
Olga Bavdaž 38.000 lir.
Za slov. Karitas za pomoč Hrvaški:
Klementina Humar-Ussai ob obletnici smrti moža 100.000 lir.
Za skavtski sedež: namesto cvetja na grob Franke Ferletič daruje druž. M. Soban 100.000 lir; namesto cvetja na grob Dorice Pavletič in Franke Ferletič daruje Tommasi 50.000 lir.
Za Hrvaško preko Karitas: Alojz Mi-helj 15.000 lir.
Za Mladiko: druž. Frančeski v spomin na Franko Ferletič-Černic 100.000 lir.
Za slov. Karitas (SSO): N.N. Trst 150.000; N.N. 100.000 lir.
Za Katoliški tisk: Vida Bandelli Ts
60.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Štandrež: N.N.
100.000 lir.
V NEDELJO, 29. DECEMBRA, OB 17. URI
V ŽUPNIJSKI CERKVI V ŠTANDREŽU
BIG BEN HIT OUARTET
izvaja božične pesmi Nastop prireja prosvetno društvo »Štandrež«
Spored od 15. do 21. decembra 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Enid Blyton: »Pet prijateljev znova na Kirrinovem otoku.« 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Državne meje in družinske usode. 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Moč tišine - 13. oddaja: Vonj po naši zemlji: Matija Bravničar. 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Umetniki pred ogledalom. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1991. Zbor L. Bratuž. 14.10 Otroški kotiček: »Možiček Kopitljaček«.
16.00 Mi in glasba. Simfonični orkester RTV Slovenija. 17.10 Jože Plečnik, slovenski svetovni arhitekt. 17.30 Mladi val.
Torek: 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1991, zbor M. Filej. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Simfonični orkester RTV Slovenija. 17.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
Sreda: 9.40 Evergreeni. 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija. 12.15 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1991, ženski zbor Društva upokojencev N.G. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (1. del). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del).
16.00 Mi in glasba. Slovenski izvajalci v Mozartovih skladbah. 17.10 Jugoslavija po letu ’45.
Četrtek: 8.10 Slovenski vojaki v 1. svetovni vojni. 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1991, MePZ Podgora. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Arhipelag Goli. 16.00 Slavnostni koncert ob 400-letnici Gallusove smrti v Cankarjevem domu v Ljubljani. 17.15 Naš športnik - prenos iz Nove Gorice.
Petek: 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Iz Četrtkovih srečanj. 12.40 Cecilijanka 1991, MoPZ Fantje izpod Grmade. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Kje je pristalo letalo?« 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 16.00 Mi in glasba. Skupina Gallus consort v našem studiu. 17.10 Kulturni dogodki. 17.40 Mladi val.
Sobota: 9.00 Slovenska lahka glasba.
9.30 Zdravniški nasveti. 10.10 Koncert v Katoliškem domu v Gorici. Igor Stravvin-ski: Zgodba o vojaku. Instrumentalna komorna skupina iz Ljubljane. 11.30 Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Krajevne stvarnosti: Rezija in Kanalska dolina. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nedi-ški zvon. 16.00 Mi in glasba: Mladi izvajalci šole Glasbene matice v komornih skupinah. 17.10 Alpe Jadran. 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj.
Popravek: Ob priliki zlate maše msgr. Škrla darujeta dr. Marko in Marija Udovič za Zavod šolskih sester v Ts 500.000 lir (in ne 50.000 kot je bilo objavljeno).
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Novomašniško posvečenje v stolnici