gpwwna gotovi«? MarUtonM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 234 Maribor, četrtek 15, oktobra 1931 g fcha>a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. xav. v Ljubljani M. 11.409 /elja mesečno preieman v upravi «11 po poJti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Ur«dn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: M»».ribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglati po tarifu Oglaae »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, PrsJernova ulic* St. 4 Nova vlada v Španiji Sestavil jo je Azano — Zakaj je odstopil Zamora Klerikalni krogi brez moči in zaslombe S o'l n er, pravosodje: De Amerika in Evropa Kakor vsi vemo, so se Zedinjene države Severne Amerike kmalu po vojni, po Padcu Woodrowa Wilsona, desinteresi-rale na prilikah v Evropi in niso niti hotele sodelovati v Društvu narodov in v drugih korporacijah spiošnega svetovnega značaja. Šele v zadnjem času so tudi Ameriko prisilile težke gospodarske raz-hiere, da se nam je začela približevati in skupno z Evropo reševati razne nujne Probleme: problem razorožitve, problem reparacij, vojnih dolgov itd. Predsednik Hoover je sedaj že ponovno aktivno posredoval v mednarodni politiki ter se je tudi postavil na čelo akciji za sanacijo svetovne krize. Minuli torek je zopet imel konferenco z ameriškimi denarnimi in strankarskimi mogotci in nato dal objaviti svojo izjavo. V prvem delu izjave KOvori o potrebnih merah za sanacijo ameriškega denarnega trga, v drugem Pa naglaša važnost prihoda predsednika francoske vlade Lavala, ki se odpelje — kakor znano — 16. t. m. v Washington, kjer bo skupno z ameriškimi državniki razpravljal o mednarodnih problemih, zlasti pa o vprašanju moratorija in med-zavezniških vojnih dolgov v dobi splošne depresije. Hoover izjavlja, da se njegovo stališče prav nič ni spremenilo od 20. junija, ko je predlagal enoletni moratorij, ter da je treba najti sredstva, ki bodo v korist Ameriki in vsemu svetu. Treba bo prebroditi mnogo težkoč, predvsem pa je treba vpostaviti in utrditi medsebojno zaupanje. Dejstvo, da je Hoover kot eno glavnih točk Lavalovih konferenc v Ameriki postavil prob'em vojnih dolgov, je velikega Pomena. Seveda se pojavljajo v javnosti o sestanku obeh državnikov najrazličnejše kombinacije. Povdarja se, da konferenca ne more ostati omejena samo na Problem podaljšanja moratorija za tri leta, ampak da bo morala obsegati vse politične in finančne probleme sedanjosti. V nekaterih krogih pričakujejo celo zgodovinskih odločitev in rezultatov za stabilnost vsega sveta, ki bi nastopila v Zvezi s tesnim sodelovanjem Zedinjenih držav in Francije, torej obeh velesil, ki ste pokazali, da imata dovolj zdrave gospodarske strukture za prebrodenje sedanje krize. Seveda se bodo pojavile težave: ameriški parlament ljubosumno ču Va svoje pravice in finančne interese države in ne bo gladko odpbril Hooverove jfiicijative, ako bi se pokazalo, da bi bila Amerika prikrajšana na znatnih dohodkih iz vojnih dolgov, ki so ji baš se^ daj, ko tudi ameriški proračun kaže znat £e deficite, nujno potrebni. Pa tudi v Franciji se Lavalovo potovanue razprav-ja z vseh vidikov in se zlasti naciona-‘'Stični krogi vnaprej zavarujejo proti te-•hu. da b! se v zvezi z reševanjem voj-dolgov odnosno z njih brisanjem pocenilo tudi vprašanje razorožitve France brez zadostnih jamstev. Ti krogi nanašajo, da je za Ameriko zmanjšanje pohorskega programa nujno Iz finančnih ‘az’ogov, ker je vsled ogromne brezpo-r, v,adfl Prisiljena najti sredstva za _°dpiraitije brezposelnih na račun vojne-^ ^ pomorskega proračuna. Franciji pa ni treba. Vendar pa tudi Francija ne MADRID, 15. oktobra. Šele zdaj se do-znavajo podrobnosti o demisiji Alcale Za-more, ki je odstopil zategadelj, ker je prevzel medtem kio je zunanji minister Lerroux predsedoval zborovanju Društva narodov v Zenovi, napram rimski kuriji gotove obveznosti, ki so postale nemogoče potem ko je ustavodajna skupščina sklenila načelno ločitev cerkve od države. Iz tega razloga je Zamora glasoval proti členu ustave, ki se izreka za to ločitev. MADRID, 15. oktobra. Kriza španske vlade je bila rešena. Zbornica je določila dosedanjega vojnega ministra in bivšega profesorja Azano za ministrskega predsednika ter mu je poverila sestavo novega kabineta. Azona je sestavil vlado v dveh urah. Ministrstvo je takole sestav-, ljeno: predsedništvo: Ažana, notranje zadeve: O u i r o g a, mornarica: C a- s a 11, finance: P r i e t o, prosveta: D o-m i n g o, javna dela: A i b o r d o z, soc. politika: Covallero, promet: Bar- rio, zunanje zadeve: Lerroux, go- spodarstvo: 1 o s R i o s. Novi ministrski predsednik je proslavljal v nastopnem govoru zasluge svojega predhodnika Zamore in je pozival špansko ljudstvo potom parlamenta, naj strogo pazi na republikanske ustanove. Ob istem času so se zbrale pred poslan sko zbornico velike luudske množice, ki so dajale duška protiklerikalnim Suv-stvom. Tudi brezposelni so’ skušali demonstrirati, a jih je razgnala policija. Protiklerikalne manifestacije pa se nadaljujejo širom Španije. Skupine, ki se ne strinjajo popolnoma z ločitvijo cerkve od države, so imele postanek, na katerem so sklenile, da S3 ne bodo udeleževale nadaljnjih del za izgraditev republikanske ustave. Monarhistični krogi pa se močno zavzemajo za skrbno nadzorstvo republikanskega dela v zbornici, medtem ko ščuvajo izraziti liberalni krogi ljudstvo na tihem k oboroženemu uporu proti režimu. Kakor vse kaže, pa imajo taki shodi zelo malo privržencev. Posledica ..direktorjev" VARAŽDIN, 15. oktobra. Ker spada pod varaždinsko bolnišnico velik del Hr-vatskega Zagorja, je ta zavod letos skoro prenapolnjen z bolniki in ranjenci iz zagorskih krajev. Skoro vsi ti bolniki so bili ranjeni v prepirih in svajah, ki jih je izzvalo vino od takozvanih direktorjev. V prepirih so se ranjenci pretepali z gorjačami in noži. Mnogi ležijo zaradi tega v bolnišnici z razbitimi glavami, zlomljenimi rokami in nogami in s prebodenimi plliuči. Paratifus v dunajski bolnici ■sr, 80 ZDRAVNIKOV IN STREŽNIC ZBOLELO ZARADI MAJONEZE. / DUNAJ, 15. oktobra. Ogromno senzacijo je izzvala na Dunaju vest, da je v Splošni bolnici zbolelo v zadnjih dveh tifusu. Bolnike so prenesli na Jagičevo kliniko, kjer še ni popolnoma zaključena bakteriološka preiskava, vendar pa ni dvoma, da gre za paratifus. Bolezen izhaja po vsej priliki iz kuhinje za osobje. Preiskava je ugotovila, da so bslniki najbrže jedli pokvarjeno majonezo. Zboleli so namreč samo tisti, ki so imeli službo v nedeljo in so obedovali v bolnišnici. Bolezen se je pojavila pri okužencih v ponedeljek zvečer. Bolniki so jeli bruhati, obenem pa se je pojavila pri rajih visoka vročina. Obseg obolenj je tolikšen, da je moralo vodstvo Splošne bolnice vpoklicati vse pomožno in rezervno strežniško osobje v takojšnjo služ bo. — Bolezen poteka doslej brez opasnosti, čeprav se pojavlja pri posameznih bolnikih vročina do 40 stopinj. Ravnateljstvo Splošne bolnice je podvzelo vse zaščitne mere, da se okužentie ne razširi tudi na bolnike. Dogodek je izzval na Dunaju razumljive komentarje. AKCIJA ZA ZNIŽANJE CEN. SARAJEVO, 15. oktobra. Tukaj se je osnoval konzorcij mesarjev, ki je sklenil otvoritl v mestu tri mesnice, v katerih se bo prodajalo ceneno meso in sicer govedina I. vrste jjo 8 Din, govedina II. vrste pa po 6 Din kg. ODMEV HEIMVVEHROVEGA PUČA V AVSTRIJI. GRADEC, 15. oktobra. Okrožni vodja graške Heirmvehr dr. Oskar Begusch se je v zvezi z dogodki 13. septembra prostovoljno Javil sodniku deželnega sodišča, ki je odredilo njegovo aretacijo. LITVINOV PRIDE V TURČIJO. CARIGRAD, 15. oktobra. Celokupni turški tisk pozdravlja prihod ruskega komisarja Litvinova v Turčijo. Uradni list »Hakimietti Millet« piše, da . je rusko turško prijateljstvo in zveza med obema državama eden najmogočnejših stebrov turške zunanje politike. Otvoritev sobranja SOFIJA, 15. oktobra. Včeraj se je predstavila vlada Mušanova parlamentu. Takoj zatem se je začela debata o prestolnem govoru. Prvi je govoril bivši min. predsednik Cankov. Levičarske stranke so ga sprejele s sikanjem in oglušujočimi vzkliki, komunisti pa so v znamenje protesta odšli iz dvorane. 50 ur je gorelo SISEK, 15. oktobra. Kakor smo že včeraj poročali, ge uničil ogenj v Sisku tri o-gromna skladišča sena bratov Weiss ter povzročil 700.000 Din gmotne škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Na gorišču je gorelo celih 50 ur in niti sedaj ni ogenj popolnoma pogašen. Gasilci so si prizadevali nad dva dneva, da bi udušili požar. Še vedno brizgajo motorne brizgalne vodo in seno, ki je nakopičeno poleg skladišč, še vedno tli. Množice ljudstva neprestano vro na gorišče. Niti najstarejši prebivalci Siska ne pomnijo ognja tako katastrofalnega obsega. Šele zdaj se je ugotovilo, da je zgorela deloma tudi lopa industrijalca Josipa Fule, ki ima zaradi tega 20.000 Din škode. Ogenj pa je popolnoma uničil tudi tenišče, ki de stalo tik skladišč za seno. Domači teniški klub je zdaj brez igrišča. ZLOČIN LJUBOSUMNEŽA. PARIZ, 15. oktobra. Kakor poročajo iz Caye*inea, je neki ljubosumen 411etni vdovec, ki se je zaljubil v neko zborovsko pevko, vrgel ljubico iz četrtega nadstropja na tlak. Po zločinu je še sam skočil skozi okno za njo. Proti neki prijateljici svoje ljubice, ki ga je skušala ovirati v izvedbi njegovega Čina, je oddal štiri strele iz revolverja. Ljubica je bila takoj po padcu skozi okno mrtva, dočim se morilec bori s smrtjo. TEŽKA EKSPLOZIJA. LONDON, 15. novembra. V neki tkalnici blizu Dewsburyja je nastala strahovita eksplozija, pri kateri sta bili dve osebi ubiti, 38 pa ranjenih. MORGAN PRI LAVALU. PARIZ, 15. oktobra. Te dni je bil sprejet ameriški denarni mogotec Pierpomt Morgan od min. predsednika Lavala. Poročilo, o čem sta se razgovarjala, ni bilo izdano, a ni dvoma, da sta se razgovar-.iala o a' Uialnih vprašanjih in o potovanju francoskega ministrskega predsednika v Washington. odklama pogajanj za zmanjšanje oboroževanja, ko dobi potrebna zagotovila zadostne sigurnosti. Ni dvoma, da Hoover računa s tem francoskim stališčem in da v tej smeri pripravlja svoje predloge. Kaj hoče Hoover, kako si predstavlja sanacijo sve:ovt• .U deski Žalna maša za bazoviške žrtve. Oblastna streljačka družina v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži žalne maše za bazoviške žrtve, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 11. uri v Stolni cerkvi. Proslava VI. Gortana. Omladina Narodne Odbrane poziva vse članstvo na obvezni sestanek v soboto, dne 17. t. m. v proslavo spomina Vladimirja Gortana. Odbor. Jadranaši! Ker bomo peli v nedeljo pri sv. maši, pozivamo pevce, da pridejo jutri zvečer k pevski vadi. Pevovodja. Zadušnica za Gortana v Zagrebu. V soboto, 17. oktobra, na dan druge obletnice smrti Vladimirja Gortana bo v Zagrebu v cerkvi sv. Marka maša zadušnica, v zagrebškem novinarskem domu pa komemorativna akademija. Občni zbor zveze slovenskih mest in trgov se je vršil danes ob 10. uri dopoldne pri Orlu. Udeležili so se ga številni zastopniki mest in trgov bivše mariborske oblasti. Ljubljansko mestno občino je zastopal dr. R. Fux. S cirkusom in zverinjakom Hagenbecka po Norveškem je naslov izredno zanimivega predavanja s skioptičnimi slikami, ki ga bo imela v petek, 16. t. m. ob 8.15 dunajska pisateljica Erna Freyler. Gospodična je napravila to fantastično potovanje tekom mnogih mesecev v družbi 500 živali, 300 artistov in krotiteljev živali. Hagenbeck ima morda največje tako podjetje na svetu. Spoznati je hotela to edinstveno, morda poslednjo romantiko, ki se skriva za razpeto plahto in v rdečili vozičkih in u-jela je vase skrivnosti tega življenja — napore, bridkosti, veselje — leča njene kamere!- Najpomembnejše bo njeno poglavje o krotitvi divjih živali. Vstopnice se že prodajajo. Izlet v Trbovlje v svrho ogleda premogovnika priredi Ljudska univerza v Mariboru. Vrši se pri zadostnem številu udeležencev v nedeljo 25. oktobra. Odhod z vlakom ob 9.10, vrnitev ob 22.22. Popust 20%. Prijavijo naj se vsi — tudi oni, ki imajo polovično vožnjo in sicer pismeno na naslov: Ljudska univerza v Mariboru, Krekova ulica 18. I. nadstr. najpozneje do 16. t. m. Vsi, ki reflektirajo na 20% popust, naij priložijo 40 Dim Izreden pojav rodovitnosti. Kakor poročajo iz Broda, je v vasi Milanoviči žena 84 letnega starca Stojana Ivida rodila zdrave trojčke moškega spola. Rociiteljici je 76 let. Dan po porodu je vstala in se lotila hišnih del, katera o-pravlja brez Ovir. Ker je tako obilen o-troški blagoslov v teh letih redkost, prihajajo ljudje od blizu in daleč, da vidijo mr1- • ih otroke. — Orkester Kraljeve garde, ki bo koncertiral v Mariboru v soboto, 17. t. m. v veliki Unionski dvorani, lahko imenujemo najboljši simfonični orkester naše države. Koncertiral je pod vodstvom polkovnika - kapelnika Pokornija tudi v inozemstvu, kjer si je osigural nedeljeno priznanje strokovne kritike. Predprodaja vstopnic pri tvrdkah Brišnik in Hofer se je že pričela in se cenjeno občinstvo opozarja, naij si vstopnice pr vo-časno zisrgura. Dražbeni oklici. Pri okrožnem sodišču v Mariboru bo 30. novembra t. 1. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Martin, vi. št. 134. Cenilna vrednost Din 23.400.70, najmanjši-ponudek Din 15.600.—. Dne 7. decembra bo istotam dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Rdeči breg, vi. št. 40. Cenilna vrednost 105.350,61 Din. Dražbeni oklic. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni razpisuje na. dan 14. novembra t. 1. dražbeni oklic zemljiška knjiga Dragotine! vi. št. 68, cenilna vrednost Din 65.172, najmanjši ponudek Din 43.448, zemljiška knjiga Dragotinci vi. št. 217. cenilna vrednost Din 13.746, najmanjši ponudek Din 4.582 in ena petnajstinka zemljišča vi. št. 11, Dragotinci, cenilna vrednost Din 119.60, najmanjši ponudek Din 79.75. Podrobnosti na uradni deski imenovanega sodišča Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mimo spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga naijtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. mariborsko glečaližče REPERTOAR. Četrtek, 15. oktobra ob 20. uri »Slaba vest« ab B. Petek, 16. oktobra. Zaprto. Sobota, 17. oktobra. Zaprto. Nedelja, 18. oktobra ob 20. uri »Zemlj« smehljaja«. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra ob 20. uri: »Mayer* ling«. Ab. C. PrvT r: deljska operetna predstava letošnje sezone bo v nedeljo, 18. t. m. ob 20. uri. Vprizori se Leharjeva romantična opereta »Zemlja smehliaja«, ki jo dane- zaradi njene divne muzike in zanimivega dejanja (godi se delcma na Kitajska ) vprizarjajo z največjimi uspehi na vse operetnih odrih. Mariborsko pre-mijero je občinstvo sprejelo z izrednim odobravanjem. Opereta je dosegla velik uspeh. Ker se obeta velik naval občinstva, priporočamo vstopnice v predprodaji. Iz gledališča. Zaradi koncerta orkestra kraljeve garde iz Beograda bo v soboto, 17. t. m. gledališče zaprto. — Naslednja dramska premiera bo prav posebno zanimiva, na kar že danes opozarjamo. Vprizori se Sheriffova vojna drama »Konec poti« v režiji g. VI. Skrbinška. To dramo, ki se godi sredi vojnih grozot v strelskem jarku, odlikuje izredno močna dramatika ter je zapustila na vseh odrih kjer so jo vprizarjali, najgloblji vtis. Znižanje davka na avtomobile. Od meseca aprila so se cene za uvo* žene avtomobile in motocikle zaradi obdavčenja znatno spremenile. Zato je finančno ministrstvo pozvalo vse trgovske zbornice v državi, naj vpošljejo opis vseli avtomobilov in motornih vozil, da bi se davki nanje znatno znižali. Mohorkovi spomini. Kakor naknadno doznavamo, je začel pisati Rudolf Mohorko zadnji čas pred svojim samomorilnim koncem v ječi svoje spomine. Beležke so izročili kriminalistom in psihiatrom, ki jih bodo študirali Kače v jeseni. V Selnici ob Dravi je pičil modras v levo nogo pod gležnjem Andreja Rem-šaka, ki je imel smolo, da je stopil nanj v vinogradu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer bo v kratkem okreval. . ' Krava ga je sunila. V torek popoldne je sunila krava 31et-nega viničarskega sina Vinica Rojka iz Št. Petra, ki je čuval živino na paši v lice id ga znatno poškodovala- Novo! Četrtek Novo! !! Svengali !! Na aploino zahtavo ( Valika________________kavarna Tatvina. . Trgovcu Ferdu Pintenju so neznani tatovi ukradli s podstrešja‘njegovega stanovanja v Cankerjevi ulici par črnih oficirskih škornjev in siv oficirski deŽfll plašč v skupni vrednosti 950 Din. Policijska kronika, beleži 1 aretacijo im sicer je bil aretir^ Ivan Š. zaradi tatvine. Prijav je bilo $ Prokletstvo alkohola. V Rogoznici pri Št. Rupertu se je oPj' 321etni posestnik Franc Rojko o prilik’ vinske trgatve v vinogradu svoje mate* re. Mati ga je opominjala, naj zmerne*ise uživa pijačo, to ga je tako raztogotilo, jo je vrgel na tla, pri čemer si je natri0 lobanjo. Kmalu nato je umrla. Ko je Prl' skočil neki- sorodnik ogroženi ženi j* pomoč, ga je Rojko udaril s takšno sH po lehti, da mu je zlomil roko. Pri a[e ' ciji se je nasilnež ustavljal in le s se je posrečilo orožnikom, da so ga krotili V narisom, cm® is. x. mr. - ..................... manoonrCT t c t c k ra i k JSfra /srrsa-jr. Hotinja vas srebrno poroko obhajata te dni g. Lešnik Anton, župan ter ga. Lešnik Rozalija. Želimo jima, da v svojem marljivem dedovanju v prid občanov dočakata še zlato in diamantno poroko. Živela! Preminul je po dolgotrajni mučni bolezni v torek ugledni posestnik ter marljiv kmetski delavec g. T amine Martin. Kmetje si ga kot pridnega in poštenega delavca ohranijo v trajnem spominu. Savezna streljačka družina Hotinja vas se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem raznih dobitkov ob priliki pobiranja ra tombolo. Posebno pa se zahvaljuje g. PbČeliku, industrijalcu v Framu, za izreden dar vreče moke ter kmetom, ki so radevolje. razen nekaterih nasprotnikov društva, pripomogli s poljskimi pridelki. Hvala vsem! Velika jedilna buča je zrasla na vrtu gostilničarja g. Kosiča Hinka v Hotinji vasi. Dolga je 1 m, visoka pol m ter tehta cca. 45 kg. Seme zanjo je bilo kupljeno pri g. Berdajsu v Mariboru. Iz Mežiške doline Odpust delavcev. V svinčenem rudniku v Mežici je ravnateljstvo odpustilo 27 kvalificiranih rudarjev, vsled težke gospodarske krize. Od približno 7000 delavcev v prvih letih po vojni se je število že skrčilo na 2000, in še zdaj je produkcija rude večja kakor je vsakodnevna potreba. Obup in težki dnevi se lotevajo reducirancev baš sedaj pred zimo, ko ni nikjer najti delo in zaslužka. Strelske tekme, celodnevne, priredi Strelska družina v Guštanju v nedeljo 18. t. m. na lastnem strelišču. Krasne nagrade v iznosu do 2000 Din so razstavljene v izložbi trgovca Bevca. Streljalo se bo iz treh stavov, stoje, kleče in leže prosto. V nesreči pokazal dobrosrčnost. Pri Dravogradu je vozil neki tovarnar iz Zagreba z avtom. Po cesti nasproti vozi naloženi voz z otavo neka ženica po na pačni strani. Pri prehitenju desno, je avto zadel v zadnji del voza, kar je popolnoma zadostovalo, da je sunek spravil avto s ceste, ki se je prevrnil v jarek proti Meži. Ženka je takoj Lzpregla voli-čke, in z njimi potegnila avto na cesto, kateremu se je zdrobila šipa, Šofer je za-dobil par prask od razbitega stekla lažjega značaja, dočim se gospodu ni pripetilo ničesar, kakor tudi ne motorju. — Kmetica je tovarnarja lepo prosila, naj ji ne zameri in naj ji odpusti. Ženske pač nismo za vožnjo, a sem prisiljena voziti, ker leži »moj stari« doma bolan, vofcna sem poravnati škodo, samo ne naznanite me, ker so za kmeta še zelo slabi časi, in bi s kaznijo bila še bolj udarjena! Tovarnar je podal kmetici roko, v spravo rekoč: »Naj bo, voz imam zavarovan, posebna nesreča pa se ni pripetila, drugič pa vozite bolj pravilno!« Še dolgo je gledala žena za dobrim gospodom v avtu, ter pripovedovala doma in sosedom dogodek, ki ga ne bo pozabila! Izsiljevalci odvedli nevesto METODE AMERIŠKIH BANDITOV, KADAR HOČEJO PRITI DO DENARJA. Iz Newyorka poročajo o kriminalnem slučaju,' ki je v Ameriki zelo navaden, za Evropo pa vendar predstavlja posebnost svoje vrste. Junakinja kriminalne afere je Violeta Michels, hči bogatega tvorničarja. Dekle, ki mu je jedva 21 let, je čisto nepričakovano izginilo iz hiše svojih roditeljev. Dogodek je tembolj presenetil, ker se je imela Violeta baš tiste dni omožiti. Nekaj dni po nestanku Violete so prejeli njeni roditeiji pismo z zahtevo, nai se odkupfo 2 večjo denarno vsoto. Ban- ti so zahtevali 10.000 dolarjev. Seveda niso bili tako‘nespametni, da bi bili položili denar lopovom v žrelo. Izročili so pismo policiji, ki je. svetovala očetu in materi, naj pošljeta na določeno mesto človeka s zapečateno zalepko, v kateri pa naj bo papir namestu bankovcev. Mož je storil kakor mu je bilo naročeno, toda podoba je, da so bili izsiljevalci zelo previdni in so slutili, da se za tem odposlancem z »denarjem« nekaj skriva. Po zalepko ni prišel nihče. Osem detektivov, ki jih je bila policija postavila na prežo banditov, se je zaman veselilo plena. Lopovi so ostali doma. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je nevesto odvedla lopovska družba izsiljevalcev v avtomobilu. Policiji se je javil tudi neki fotograf, ki je povedal, da je baš tedaj snemal prizore in mimogrede snel tudi sceno, ki prikazuje prizor v avtomobilu, kjer sedijo banditi z dekletom. Po njegovem posnetku so sklepali* da je med banditi tudi neki obskuren tif>, ki je dober znanec ameriške policije. Toda naknadno se je izkazalo, da sedi tisti mož že dolgo za železno rešetko, zaradi če- I sar je morala preiskava kreniti v drugo smer. Seveda so detektivi prijeli fotografa, ki Je »slučajno« vjel na ploščo prizor z odvedeno tvorničarjevo hčerjo. Mož je prišel v zadrego. Izjavil je. da je res potvoril sliko. Vzel je fotografijo z avtomobilom, kjer sedi večja družba z damo v sredi, ki ima proti gledalcu obrnjen hrbet. Na to sliko je nalepil izrez znanega lopova, misleč, da bo dobil nagrado, ki je bila razpisana za izsleditev izsiljevalcev. Policija je sleparskega fotografa kajpada prijela in ga zamehurila prav tako kakor se bo prej ali slej zgodilo z nečedno družbo, ki je z izsiljevalnimi nameni odvedla tvorničarjevo hčer. Iz Slov. goric Nesreča ne počiva. Na Moravskem vrhu v bližini Male Nedelje se je zastrupil z ogljikovo kislino posestnik I. Šegar. Našli so ga na sodu — mrtvega. Osebna vest. Banska uprava je imenovala nov občinski odbor pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Za gerenta je imenovan šolski upravitelj g. Lj. IvanjšiČ. Učiteljsko društvo za srez Ljutomer je na svojem zadnjem zborovanju v Radencih likvidiralo. Predlog, da se naj u-stanovi novo učiteljsko društvo z naslovom: Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu, srezko društvo v Ljutomeru, je bil soglasno sprejet. V,novo konstituirani odbor je bi! soglasno in ponovno izvoljen g- Mavrič, šolski upravitelj v G. Radgoni: za tajnika pa učitelj Francč Jandl. Iz Konjic Osebna vest. Zrakoplovni pomočnik Jereb Franc, najstarejši sin uglednega in zaslužnega javnega delavca, tukajšnjega župana in notarja Rado Jereba, se poroči v soboto, 17. oktobra t. 1. v župni cerkvi v Celju z gdč. Olgo Božičevo, hčerko znanega celjskega odvetnika dr. Božiča. Naše prav iskrene čestftke. Zakaj spor za Mandžurijo? Zopet se je razvila borba za ogromno mandžursko pokrajino na Daljnem vzhodu. Mandžurija meri 363.610 kvadr. milj in je dvakrat tako velika kakor Japonska ter štirikrat tako velika kakor Koreja. Pokrajina je po svoji strukturi silno raznolika, deloma hribovita in celo gorata, velikanske površine pa so kakor ameriške prerije, Mandžurija je prvovrstna poljedelska pokrajina. Daši je kmetijstvo v njej še na zelo nizki stopnji, vendar že danes producira ogromne množine žita in bi lahko Mandžurija postala žitna zakladnica vzhodne Azije, ker so produkcijske možnosti naravnost nedogledne. V velikih množinah so tam mineralije (rudnine), zlasti premog, železo, svinec, baker, zlato, srebro, azbest in gips, dalje apnenec in drugo skalovje, uporabno v gradbene svrhe. Kitajci že od davna poznajo te rudninske zaklade v Mandžuriji, ki leže skoro tik na površini ali pa na pobočjih hribovja in bregovih rek. Afendar so Kitajci tako surovo izkorišča- li te zaklade in v takšnem strahu pred fungšni (duhovi zemlje in zraka), da so jim zakladi donašali le malo koristi. Neki britanski rudarski inženjer je označil ptVra ino v obsegu 35 kvadratnih milj nedaleč od Tunglnve in Hwaijena kot »izredno izdatno«, in neki Japonec, ki je stvar preiskal, opisuje rudninska ležišča, ki vsebujejo ponekod nad 1/10.000 zlata in imajo 99% firiosti. Obljudenost Mandžurije pa je v primeri z Japonsko, Korejo in 18 pokrajinami Kitajske zelo redka in bi lahko Mandužurija redila še najmanj petkrat toliko ljudi. Po tem opisu bomo razumeli, zakaj se zanimajo za to pokrajino i Kitajci, i Japonci i Rusi. Iz življenja Mac Donalda Angleški listi beležijo zanimive podrob nosti iz življenja angleškega premierja, ki je bil zaradi koalicije z liberalci in konservativci izključen iz Delavske stran ke. Točno ob 7. zjutraj se Mac Donald zbudi. Ko se hitro obleče, gre tešč na sprehod v park St. James. Ob 8. uri po-vžije za trk. Ministrski predsednik je zelo zmeren jedec in se zjutraj popolnoma zadovolji z ovseno juho in čajem- Med zajtrkom nnu tajnik poroča o najvažnejših vesteh v angleških jutranjikih. Ostale vesti mu prečita hči. Ob po) devetih se začne delo in pridejo tajniki. Trije rešujejo samo nepolitično korespondenco. Ostalih pet odgovarja na politične dopise, dočim je privatna tajnica ministrskega predsednika miss Rose Rosenberg Mac Donaldu na razpolago za narekovanje pisem. Ob pol enajstih se začne sprejemanje strank in diplomatov, poslancev in drugih obiskovalcev. Sprejemi tra'?jo do 13., ko gre Mac Donald k obedu. Pri kosilu navije premier gramo- fon. Ministrski predsednik ljubi posebno klasično godbo. Cas od 14. do 19. prebije Mac Donald navadno v spodnji zbornici, zvečer pa gre v gledališče ali kino. Če pa ostane doma, naravno radio. V športnem pogle-| du je pristaš nogometa in pravijo, da se I pri njem tudi lahko izpozabi nad svojim državniškim položajem ter začne priti' skati za dobre igralce. Kardinalski kolegij brez italijanske večine Papež Pij XI. je nedavno oznanil, da kani še letošnjo jesen imenovati nove kardinale. V zvezi s to napovedjo pripominjajo italijanski listi, da kardinalski kolegij trenutno ne razpolaga z italijansko večino. V zadnjih letih je umrlo toliko cerkvenih dostojanstvenikov s pur parnim plaščem, da se je njih normalno število, ki znaša 70 klobukov, skrčilo na ,57 oseb. Med temi pa je danes 26 Italija nov, 6 Francozov, 4 Nemci, 4 severni Američani, 5 Špancev, 2 Poljaka in 2 Avstrijca. Po enega kardinala imajo: Belgija, Holandska, Portugalska, Anglija, Irska, Češkoslovaška, Madžarska in Ju žna Amerika. Italijanski listi izražajo na-do, da bo papež o priliki novih imenovanj zopet vzpostavil staro ravnotežje v prilog Italijanom, kajti sicer bi se utegnilo primeriti, da bi bil kdaj prihodnjič izvoljen za papeža Neitalijan. Ženske potujejo v hlačah. Ameriška pevka Sofija Taker se je vrnila nedavno s svoje 14mesečne turneje po Evropi zopet v Ameriko. V South-hamptonu se je vkrcala na ladjo, ki jo je nesla Čez morje. Tam se je naslednji dan pojavila med potniki v čudni obleki, spominjajoči v vsem na moške hlače iz tvveeda. Hlače so tako narejene, da napravljajo, kadar padejo robovi skupaj, vtis krila, toda čim se nosilka prestopi z nogo, se vidi, da ni v krilu, ampak v širokih hlačah. Te hlače so zdaj moderne za na potovanja in Takerjeva jih hoče uvesti v ameriško rabo. Odgodena mednarodna geološka konferenca. Letos bi se imela vršiti v Lenjingradu mednarodna geološka konferenca. Pozvanih je bilo nanjo nad 200 inozemskih znanstvenikov in nad 50 znanstvenih institucij. Mnogo pozvancev pa je prosilo za odgoditev konference, zato je organizacijski odbor sklenil, da konferenco odgodi do jeseni prihodnjega leta in jo takrat spoji s proslavo 50!etnice geološkega raziskovalnega dela v Rušili. »Kako pa kaj gre kupčija?« v »Hvala, že gre. Zjutraj ni odjemalcev, popoldne pridejo reklamacije, zvečer pa čakam pred vhodom v. poštno poslopje.« Šport Tekmovanje za zimski pokal LNP? Da bi podsavez zaposlil klube tudi v zimskem času, namerava LNP za močnejše klube prirediti nekakšne tekme za zimski pokal, kar je vsekakor hvalevredni namen. Ko bo ideja dobila reelno obliko, bomo o stvari še spregovorili. SK Rapid v Celovcu. Mariborski Rapid gostuje v nedelja dne 18. oktobra v Celovcu ter bo odigral proti tamošinjemu koroškemu prvaku KAC-u prijateljsko tekmo. Revanžna tekma se bo vršila v začetku meseca novem bra v Mariboru. Nov svetovni rekord. Na lahkoatletskem mitingu na Dunaju je argentinski tekač Zabala postavil na 30 km nov svetovni rekord. Pretekel je 30 km v 1:42:31, kar je boljše od svetovnega rekorda. HAZENA. Kakor doznavamo, namerava I9SK Maribor zopet vzpostaviti hazena team in jo izpopolniti z novimi močmi. Pozdrav ljamo ta korak I6SK Maribora in upamo, da bomo mlade in agilne športnice lahko pozdravili že spomladi na polju osvajanja. ISSK Maribor, hazena odsek. Prvi redni trening se vrši v petek dne 17. t. m. ob 15.30 na igrišču v Ljudskem vrtu. Udeležba obvezna. Načelnica. Sokolstvo GuštanJski Sokol gradi lasten krov. Po raznih razmotrivanjih, kako najti izhod in pridobiti primerne prostore Sokolu, ki je doslej životaril v leseni baraki, ostanku zgradbe votinih ujetnikov, ki že zdavnaj ne odgovarja več svojemu namenu zaradi preperelosti, se je gradbeni odbor sporazumno s članstvom odločil za zgradbo novega doma. Le pod lastnim krovom je mogoče izvrševati vsa načela telesne in moralne vzgoje, sta se Sokol in šola sporazumela k skupni gradnji telovadnice. Temeljni kamen je bil položen v avgustu. Stavbišče v velikosti 1200 m* je darovala jeklarna grofa Thurna na Ravnah d. d.; naša občina pa: je izmed podeželskih menda prva, ki je izvedla zidanje šolske telovadnice na tako ugoden način. Gradnjo stavbe izvršujeta domačin g. Straser in stavbenik g. Potočnik iz Mežice. Dom je rapidno rastel iz tal in je danes pod streho ter bo dovršen do konca novembra. Stavba je zgrajena zelo okusno, praktično in higijensko. Vhod ima lično fasado in drži na hodnik, odtod v telovadnico v velikosti 12X15 m, kjer bo na severni strani stalen oder 9X6 m, pod njim pa sobana iste velikosti. V prizidku je prha in stranišče. Nad vhodom je veranda, kjer se bo lestelo ime v ponos in čast obmejne trdnjave. Otvoritev sokolskega doma: bo združeno s proslavo 1. decembra, prvič v lastni hiši s svečano akademijo. Od BudimpeSte do Sumatre Budimpeštanska artistka Nuzi Perenjri je dala pobudo za velikanski škandal, o katerem govori vsa Madžarska. V zadnjih letih je ta ženska igrala veliko vlogo v družabnem življenju madžarske prestolnice. Njene toalete so stale toliko, da se je prezadolžila pri vseh šiviljah in v vseh modnih salonih. Koncem koncev je bila primorana prodati svojo vilo, da je lahko poplačala najnujnejše dolgove. Toda niti izkupiček za vilo, ki je bila prodana dražbenim potom, ni zadostoval za upnike. Ostalo je še precej nepokritih dolgov. Pred meseci pa se je prezadolžena artistka seznanila z nekim farmarjem s Sumatre. Temu je zmešala glavo, da je obljubil vsem njenim upnikom plačati njene dolgove, kadar se bo z njo oženil. Svatba se je res vršila na oznanjfsi dan, toda novoporočenca sta sijajno ukanila upnike mlade žene. Odpeljala sta se uro po poroki iz Budimpešte v daljni svet. Upniki, ki so se zbrali v hotelu tri ure pozneje, sigurni, da bodo topoi prišli na svoj račun, so morali oditi z dolgimi nosovi in zdai iščejo pobegla zakonca * ti-ralioo od Biidimpešte do Sumatre, Or. O. Kautilg. Dva soseda Povest iz preteklega stoletja. V trgu Humu pa tudi ni bilo več zanj obstanka. Tam bi videl večkrat Roziko, ki bi se mu gotovo še nastavljala ter iga lovila, gledati pa tudi ni hotel več porogljivih posmehov vseh onih gospodičen, ki so tekmovale z Roziko, a jih je ravno zaradi nje preziral. Zbrali so se le njegovi naj ožji prijatelji, s katerimi se je kratkočasil zadnje ure, toda pravega razpoloženja Mi bilo in tako so se zgodaj razšli. Drugi dan na vse zgodaj se je odpeljal adjunkt Kodrič s poštnim vozom na novo službeno mesto na meji kranjske dežele. V trg Hum se ni vrnil nikdar več. Postal je kakor je bil nekdaj, zopet vesel v družbi in imeli so ga vsi radi. Tudi tam so poskušale matere zakonažejnih hčera pridobiti ga za ženitev, toda Kodrič, lci je postal med tem davkar, se je spretno umaknil vsem mrežam, v največjo žalost skrbnih mater, še bolj pa njih hčera, če pa že ni našel izhoda, se je nasmejal ter rekel: »Ali veste, kako poje Prešeren?« »No kaj,« prašale so oblegovalke radovedno. Kodrič se je malo nasmehnil, spustil oblaček dima prijetno duhteče smotke proti stropu ter rekel: »Pesnik Prešeren je poznal dobro, kaj so ženske, zato tudi pravi v svoji pesmi o ženski zvestobi: In pel je tak6 od žen in deklet, da nič nobemi ne sme se verjet’. In nežni spol je utihnil kakor bi ga bil oblil z mrzlo vodo. Sčasoma so postali ti napadi na Kodričevo sam-Stvo vedno bolj redki, dokler ni osivel. Imel je sedaj mir. Ostal je samec in se zaradi tega nikdar ni pritoževal. XV. Navzdol. Ropoče boben, vpije berič, In kos za kosom glasno izklicuje. Tako brez mirti potuje skoz svet, Usoda povsod proganja ga bridka, Tako potuje že kdovekaj let, — Ne bo-li več ijašel počitka? Gregorčič. Pri Cestniku je postalo od tega časa vse drugače. Rozika je bila kakor izgubljena. Ni ji bilo za nobeno delo več, tudi v gostilni ni kaj rada stregla, kajti slišala je zdaj od tega, zdaj od onega kakšno zbadljivo besedo. Nekaj časa so prihajali še iz trga gostje; ker pa je opazila, da so jo nekateri gledali tako pomembno, češ, zdaj vemo vsi, kako je bilo s teboj, drugi si pa celo dovoljevali neslane dovtipe, se jim je vedno bolj umikala, nazadnje se pa sploh ni več prikazala med nje. Cestnik jo je nekaterikrat pozval, naj stopi med goste in_naij bo z njimi prijazna, toda ona se je temu odločno uprla ter šla rajši iz hiše na polje. Ko so prišli neko nedeljo popoldne gostje iz Huma, med njimi tudi trgovec Planinšek ter nekaj uradnikov, je bil Cestnik ves iz sebe, ker ni mogel vsem točno postreči. Večkrat je že poklical Roziko, toda te ni bilo nikjer. Ker je bila tudi gospodinja Margareta bolehna in ni mogla kaj pripraviti v kuhinji, so začeli gostje godrnjati. »Pa vsaj dobrega vina nam daj, Cestnik, če že kaj drugega nimaš,« so zahtevali. Ker pa jim je prinesel neko kislo vino, so gostje odšli drug za drugim, češ, če nima Cestnik točne po- strežbe, tudi ne pridemo več. Cestnik se je od same jeze napil ter zgodaj zaklenil vrata; ko je prišla v mraku Rozika od nekod in. ni mogla v hišo, je klicala mater, naj ji odpre, kar se je tudi zgodilo. Tisti čas pa je prišel Cestnik iz pivnice še ves razburjen ter omamljen od pijače. »Kod si se potepala, lenuhinja domišljava, ali ne veš, da imaš biti doma, vse goste si mi odgnala.« »Kaj meni za to,« odvrne Rozika razdražena. »Tako govoriš, ti ničvrednica, ali nau jaz sam strežem gostom? Saj vidiš, da sem star, mati pa tudi boleha.« »Meni ni za to družbo,« odvrne Rozika malomarno, »pri takih ljudeh se samo vi počutite dobro.« »Kaj mi oponašaš to družbo, od nje živimo, sedaj ti pa naravnost zapovem, da moraš v to družbo ter mi pomagati, to ti velim kot oče.« »Prisiliti me ne morete,« reče uporno hči ter hoče oditi v sobo. »Ha, tako govoriš,« vzkipi Cestnik, »potem pa tudi ni prostora več za te v moji hiši, poberi se vlačuga.« »Grem, še danes,« zakriči Rozika, »saj sem'itak nesrečna, sedaj mi je vse eno.« »Ne bodi tako neusmiljen in surov,« poseže vmes gospodinja Margareta, ki je prišla zaradi prepira v sobo, »saj si sam kriv, da si jo dal v Gradec, ti si najbolj silil, ker si hotel imeti gospodično.« »Molči, drugače še tebe naženem,« zarohni Cestnik nad ženo. »Naženi me, saj tako nimam nič več prijetnega v tej hiši, prekletstvo je prišlo nad njo, Bog ve, če se ne maščuje kak zločin, ki se je zgodil v tej hiši, morda Dolnik le ni tako v en dan izrekel svojih besed.« »Kaj govoriš, ali si ti tudi že zmešana, kaj ml moreš očitati, govori, če ne...« In Cestnik skoči v silni razburjenosti proti ženi ter jo hoče udariti, a tedajcl vstopi v sobo Rozika in prime očeta za roko ter zakriči: »Oče, matere ne boste tepli, mati je nedolžna, glejte le vi sami, če je vaša vest čista.« »Nesramnica, tako mi ti govoriš,« vzkipi Cestnik v silni jezi ter potisne hčer, da se ‘je opotekla ter padla v kot. »Takoj zapusti mojo hišo, ničvrednica,« se zadere nad njo Cestnik ter jo hoče še enkrat udariti, ko se je dvignila s tal. Toda Rozika se je hitro umaknila, zbežala v svojo sobo ter se zaklenila. Cestnik se je podal tresoč se na celem telesu oft jeze v pivnico ter vlival kozarec za kozarcem v sebe, dokler ni popolnoma omamljen zaspal naslonjen z gla* vo na mizo. Vsled tega ni slišal glasnega ihtenja žene Margarete, ki se ni mogla potolažiti nad nenavadno suroviirn izbruhom moževe jeze napram svoji hčeri, katero je drugače prav rad imel. Tako je minil tisti večer v Cestnikovi hiši. Ko se je Cestnik drugo jutro zbudi! ter vprašal svojo ženo še ves omamljen, kam je šla Rozika, ker jo našel njeno sobo prazno in tudi omaro, mu je ta jokaje sporočila, da Je na vse zgodaj odšla ter vzela tud vso obleko seboj, Češ, da se v to hišo ne vrne več. »Ali je nisi mogla zadržati, pahnjena ženska,« za* rohni Cestnik, od pijače in jeze še ves zardel v obrazu. »Saj sem ji branila, jo milo prosila, naj ostane že zaradi mene, ki sem bolehna in se komaj držim po koncu, toda bilo je vse zastonj. Rozika je vedno na-glaŠala, da tvoje surovosti ne prenaša več in tudi sploh ne mara biti več v tem kraju.« »Saj ji nisem storil nič hudega,« pravi Cestnik, kakor bi hotel opravičevati svoje ravnanje, ki ga je že obžaloval. Gospodinja ni odgovorila ničesar, si zakrila s predpasnikom oči ter odšla glasno ihteč v kuhinjo. Jezno je zaškripal Cestnik z zobmi, ko je gledal za odhajajočo ženo, ki se je vsled bolehnosti opotekala, toda rekel ni nič. Spoznal je, da je grdo ravnal s svojo hčerjo, o kateri je tudi dobro vedel, da v prirojeni trmi storjenega sklepa ne spremeni več. Šel je v sobo ter se udal zopet pijači. * # « Od tistega časa je šio pri Cestnikovih navzdol Edino oporo za redno izvrševanje gostilničarske obrti je tvorila Rozika; bila je takorekoč duša celega življenja, ker je poznala vsakega gosta in je tudi vedela, kako se ima vesti napram njemu. Če je že vsled Cestnikovega obnašanja v zadnjem času obisk te gostilne občutno pade*, tako je po Ro-zikinem odhodu postalo pri Cestniku naravnost pusto in neprijazno. Prihajalo je sedaj vedno manj ljudi, in če že, tako je bil kak pijanček, ki so ga drugod vsled njegove nad-iežnosti postavili pod kap. Ti gostje pa so bili SiabJ plačniki in so odgnali še druge. Tržani pa so popolnoma izostali. Grafolog in hirosof N. Sadlucki v Mariboru. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Spredema vsak dan od 9.—12. in od 2—7. Naslov: Maribor, Hotel »Pri Zamorcu«, soba 26. 3053 Dobro in poceni hrano oddam. Valvazorjeva ul. 36. 3051 Ključavničarski pomočnik splošno ključavničarstvo išče služ- za bo v Mariboru, černika«. Naslov v upravi »Ve-30-52 Včeraj so bili ližrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije: 2X Din 30.000 22514 85028 2X Din 20.000 90271 f 2X Din 4.000 20859 31138 67021 92691 98651 98286 2X Din 2.000 198 4232 13235 13780 17952 207'68 22526 22647 2471P 24861 27298 31149 33864 33984 36049 39736 40412 44054 47393 49939 51810 54390 56863 65495 68276 7117« 72789 73318 76297 78185 81700 83T61 90211 92463 93874. Zaradi telefonskega sprejema ne jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Gosooska ulica 28. Blago za obleke ib plaSČe v veliki izbiri pri J. N. SoštarK-u Maribor, Aleksandrova 13 NaJnoveiše MODNE LISTE jesenske in zimske za dame in gospode priporoča knjigarna fr TISKOVNE ZADRUGE, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 Odda se dvosobno stanovanje s 1. novembrom v novi hiši, Magda-lensko predmestje. Poizve se na upra^ vi lista. 3056 Na prvovrstno hrano, opoldan in zvečer, sprejmem več dam in gospodov. Koroščeva ulica 22 I., desno. 3047 Izbrana jabolka po Din 2.— kg na prodaj. Naslov se izve v trgovini Franjo Majer, Gtavni trg 9. 3041 Revna nastavljenka, ki mora zgubo nadomestiti, je izgubila na potu od cerkve Sv. Jožefa, ob izvirkih čez brv, po Koroški cesti do Glavnega trga tri bankovce po Din 1000. Pošten najditelj se prosi, da odda znesek proti dobri riagradi pri upravi. 3054 Stanovanie 2 sobi in kuhin)o oddam s 1. novembrom. Viktor Parmova ul. ll. 3051 Sostanovalca s celo oskrbo spreumem. Vrbanova ul. 6 I., vrata 3. Opravilna številka: E IX 1341/31 Dtažbeni oklic. 2081 Dne 28 okt. 1931 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin; Zemljiška knjiga: k. o. Krčevina vi. št. 203 Cenilna vrednost: Din 1.304.957'— Vrednost pritikline: Din 95 020’— Na,manjši ponudek: Din 652.478-50 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodišče v Mariboru odd« IX« dne 28. 9.1931. I«taja KoncorcU »Jutra« « UubU.nl: predstavnik izdajatelja la uredniki STANO KOSOVEL v Mariboru. Itaka Mariborska tiskarna d. d- predstavnik sl ANKO UKIt^A t Maribora,