Celje - skladišče
D-Per	s
III 19/1982	=
lllipiie	e
77,4	COBISS •
ŠTEVILKA 4 — LETO II — APRIL 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
.
1
'
Vsem delavcem in sodelavcem sozda Merx ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije čestitamo za praznik in želimo še mnogo delovnih uspehov pri graditvi družbenoekonomskih odnosov, krepitvi delavčeve vloge pri odločanju o delu in rezultatih dela in enotnosti vseh naprednih delavskih in neuvrščenih sil na svetu.
Delo in napredek bosta najboljši odgovor vsem, ki dvomijo, da je samoupravna pot edina možna pot našega delavskega razreda.
Družbenopolitične organizacije
| ,	in samoupravni organi,
kolegijski poslovodni organ sozda Mera ter uredništvo Vestnika Merx
v.
9. kongres Zveze komunistov Slovenije
KONGRES
3 ZKS Dediči Titovega
in Kardeljevega dela
( ' \
Od 15. do 17. aprila se je v Cankarjevem domu v Ljubljani zbralo na 9. kongresu zveze komunistov Slovenije 785 delegatov, ki so v imenu 125 tisoč slovenskih komunistov sprejeli zavezujoče smernice družbenoekonomskega razvoja. Kongres je odločen odgovor vsem tistim, ki dvomijo, da smo edinole na osnovah socialističnega samoupravljanja zmožni premagati težave, nasprotja, izboriti bitko za ustalitev našega gospodarstva in doseči tisto, kar so si slovenski komunisti pred natanko 45 leti zastavili na Čebinah: delavec in edino delavec je tisti, ki razpolaga z delom in rezultati svojega dela.
Tako kot sta bratstvo in enotnost ena izmed stalnic, iz katerih raste revolucija, je prav takšna stalnica tudi samoupravljanje, pa oblast delavskega razreda, vodilna vloga partije, neuvrščena politika... Vsaka od teh stalnic je tako pomembna, da bi, če bi umaknili eno, porušili vse.
Samoupravna demokracija je edina pot našega razvoja. Odločnost delegatov na 9. kongresu zveze komunistov je zagotovilo, da pri tem ne bo omahovanja.
\________________________________________________________J
Delovni človek — subjekt naše politike
. »Težave v procesih družbene produkcije in reprodukcije kažejo, da se zaostruje spopad sil socialističnega samoupravljanja, ki predpostavljajo in zahtevajo, da delavec samoupravno odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela v celoti, s skupin-skolastninskimi in državno-lastninskimi težnjami in strukturami oziroma centri moči, ki še vedno v veliki meri odločajo o pogojih in rezultatih dela združenih delavcev, največkrat v imenu samoupravljanja, v imenu združenega dela, za njegovo fasado. Ta temeljni spopad je v bistvu razredni boj. Krepitev moči skupinsko oziroma državnolastninskih struktur potiska delavski razred oziroma neposredne proizvajalce v položaj mezdnega delavca, ki samo formalno, ne pa tudi dejansko, odloča o pogojih in rezultatih svojega dela.«
Iz referata dosedanjega predsednika CK ZKS Franceta Popita
V__________________________/
Povezovanje — moč gospodarstva
S političnimi deklaracijami, z esolucijami ali pa z administra-ivnimi ukrepi ne bomo dosegli lačrto vanih gospodarskih in iružbenih ciljev. Le če bomo de-ali več, bomo pocenili proizvod-ijo. Edino tako se lahko zmanjša ?ritisk na cene. Na tak način »mo ustvarili toliko materialnih sobrin in. sredstev, da bomo ahko brez odrekanja na doma-‘em trgu uspešno prodajali tudi ta tuja tržišča.
Bitke za stabilizacijo pa v nobenem primeru ne bomo dobili, e bomo v našem gospodarstvu dopuščali drobnjakarstvo, par-zialne interese. Združevanje Jela in sredstev mora postati irevladujoč odnos v družbeni ■eprodukciji. Že samo podatek, la je imela Slovenija leta 1979 S47 milijonov dolarjev primanjkljaja, lani pa smo dosegli 138 milijonov dolarjev presežka, jriča o tem, kaj je moč doseči s mzadevanji delavcev v tozdih in dohodkovnim povezovanjem delovnih organizacij v reproduk-djski verigi.
Nenehno se moramo Zavedati, Ja je sajno od prizadevnega dela seh in slehernega izmed nas odvisno uresničevanje zahtevnih lalog družbenega in gospodarnega razvoja. Program dolgo-očne ekonomske stabilizacije v tvojem jedru nosi tudi nadaljnji •azvoj samoupravljanja. V to v >rvi vrsti sodi integracija združe-tega dela na dohodkovnih teme-jih, preseganje razdrobljenosti iašeg$ gospodarstva.
Pri tem je najpomembnejše, la utrjujemo ustavno mesto in vlogo temeljne organizacije združenega dela, ki je v naš^m sistemu zasnovana kot osnovna telica združenega dela v delovni organizaciji in preko nje v sestavljeni organizaciji združenega •ielaJDelavec se lahko uveljavlja kct temeljni nosilec odločitev v
družbeni reprodukciji le tedaj, če je gospodar in upravljalen pogojev in sadov svojega dela in ustvarjanja v svoji temeljni organizaciji združenega dela. Le na tej podlagi je mogoče utrjevati tudi vlogo delovne ali sestavljene organizacije in doseči večjo specializacijo in delitev dela, učinkovitejše organiziranje skupne dejavnosti in podobno.
Jasna Božič, delegatka na kongresu
Kritično in odgovorno
Jasna Božič, referentka za družbeni standard in izobraževanje v delovni organizaciji Ho-
kulture, komisija za mednarodne odnose in komisija za razvoj in statut zveze komunistov Slovenije — ste se odločili?
»Odločila sem se za komisijo za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, kjer so me razprave najbolj zanimale. Med temi so mi, denimo, ostale v spominu besede delegatke, srednješolke s pedagoške gimnazije, ki je zelo dobro ocenila, da so šolski programi preobsežni in da ob njih ne ostaja dovolj časa za ploden in tako koristen razgovor med učiteljem in učenci.«
— Kje vidite tiste naloge, ki bi se jih morali komunisti po kongresu zavzeto lotiti?
»Če govorim s svojega področja, področja izobraževanja, vidim eno najpomembnejših-nalog v tem, kako bomo dosegli
nega dela v okviru usmerjenega izobraževanja, kjer je, odkrito rečeno, še mnogo vrzeli. Ob vse številnejših konkretnih nalogah v življenjskih in delovnih okoljih bi morali enako pozornost kot delu nameniti tudi oblikovanju takšnega komunista, kakršen mora biti vsak član naše partije.«
Ivanka Cokan, delegatka	,
na kongresu
S papirja v življenje
32-letna Ivanka Cokan, gostinska tehnica, je v Gostinskem podjetju Celje vodja delovne
zaciji je sekretarka, v delovni organizaciji pa koordinatorica partijskega dela. Kongres je nanjo napravil močan vtis, predvsem zaradi konkretnega nakazovanja napak in odločnosti, da se komunisti, kjerkoli že so, spopadejo z napakami, mlačnostjo in neodgovornostjo.
»Že ob prihodu v Cankarjev dom sem bila nadvse prijetno presenečena. Slovesna otvoritev kongresa, besede, ki so bile izrečene o velikanih naše revolucije in povojne socialistične izgradnje, o Titu in Kardelju, uvodni Popitov govor, kjer je natančno analiziral družbenopolitični in ekonomski položaj, so pričali, da je kongres dejansko pomemben dogodek v kontinuiteti našega par-tijskega dela. Delo v komisijah je potekalo uspešno, saj je v njih



■v * ‘	_
teli in gostinstvo je bila s svojimi 23 leti med najmlajšimi delegati na 9. kongresu slovenskih komunistov. Dekle, ki je že pet let v zvezi komunistov in zdaj končuje prvo stopnjo fakultete za turizem in zunanjo trgovino, sicer v organih partije še ne opravlja odgovornejših nalog, vendar je na sestankih osnovne organizacije marsikdaj slišati njeno besedo.
»Uvodoma moram reči, da so se organizatorji 9. kongresa zveze komunistov zares izkazali. Plenarne seje in delo po komisijah je teklo brez zastojev, hitro in učinkovito. Kaže, da so bile predkongresne priprave zares temeljite in razprave dobro pripravljene.«
— Za katero od komisij, vemo, da jih je bilo pet — komisija za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, komisija za razvoj političnega sistema samoupravljanja, komisija za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in
Jasna Božič
Ivanka Cokan
neposredno povezavo^ med šo- enote. V zvezi komunistov je od lami in organizacijami združe- leta 1976, v svoji osnovni organi-
lahko prišel do besede vsakdo, ki je želel govoriti. Sprejeto resolucijo v celoti podpiram in menim, da je akcijsko naravnana tako, kot mora biti.«
— Predkongresne dejavnosti in sam kongres slovenskih komunistov so za nami. Kako, menite, se bo nadaljnje delo komunistov navezalo nanje?
» Resolucijo smo sprejmi po široki javni fazpravi in z dopolnitvami na kongresu, tako da zrcali naš skupen odgovor vsem tistim, ki dvomijo v pravilno pot razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Od vsakega komunista pa zdaj pričakujemo, da bo besede in dogovore s papirja spravil v življenje, v vsakdanjo prakso. Dobro začrtana politika in delo sta paša cilja.«
— Kje konkretno bi vi začeli uresničevati partijske sklepe?
»Mnogo smo govorili o povezovanju ter združevanju dela in sredstev, o dogovarjanju in dohodkovnih odnosih. Mislim, da
je to zdaj, ko smo v okviru sestavljene organizacije, ena naših prioritetnih nalog.«
'Iz razprav na kongresu
Ivan Mazera:
Vsebina sporazumov
»Kadar govorimo o samoupravnem sporazumevanju za združevanje dela in sredstev in o sovlaganjih v skupne razvojne programe, se vse premalo zavedamo, da je eden temeljnih in odločilnih dejavnikov pri tem vsebina sporazuma. Danes je bolj jasno kot kdajkoli prej, da vidnejše ekonomske učinke lahko pričakujemo le od kakovostnih sporazumov. Prav tako velja isto, kadar govorimo in ob sporazumevanju tudi pričakujemo pravično delitev* skupnega prihodka po vloženem delu in dogovorjenih osnovah. Ta dejstva smo doslej v združenem delu in v družbi nasploh premalo upoštevali.«
Marjan Hajdinjak:
Skrb za hrano
»Že podatek, da smo po vrednosti vloženih sredstev za proizvodnjo hrane na dnu lestvice v Evropi, po konzumaciji kmetijski!) proizvodov pa na vrhu, nas lahko resno skrbi. Nedvomno bomo morah na področju agroživilstva marsikaj spremeniti,-Kmetijstvu bi morali priznati stvarne proizvodne cene, to je cene, ki bi upoštevale tudi razširjeno reprodukcijo. Jasno bi morali določiti pravila igre na enotnem jugoslovanskem tržišču. Nedvomno bomo morali tudi več vlagati v kmetijstvo. Probleme, ki se pojavljajo in se še bodo pojavljali, bi morali reševati z dogovarjanjem in s tem krepiti samoupravne odnose v kmetijstvu. Skrb za hrano verjetno ni samo vprašanje proizvajalcev hrane.« /
Več
samodiscipline in reda
»Naše proizvajalne sile smo razvili do te mere, da nam njihovo racionalno izkoriščanje na kakovostnih temeljih nedvomno omogoča napredek in skladen razvoj. Seveda pod pogojem, da bomo gospodarili na podlagi ekonomskih kriterijev in zakonitosti in na načelih združevanja dela in sredstev. Te naloge bomo uresničili skupno z delovnimi ljudmi ne glede na republiške in pokrajinske meje, kar bo utrjevalo našo slovensko in jugoslovansko večnacionalno, samoupravno in državno skupnost. To bo prispevalo k bogatitvi vsebine socialističnega samoupravljanja in njegovemu kakovostnemu dopolnjevanju, kot je bilo to poudarjeno v kongresnih razpravah in dokumentih. Na ta način bo celotno družbeno in politično življenje ter gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi postalo učinkovitejše in uspešnejše. Socialistična in samoupravna narava našega sistema zahteva več samodiscipline, več reda in dosledno spoštovanje zakonskih norm ter moralnih, etičnih in drugih vrednot, ki smo jih razvijali skozi vse obdobje
naše revolucije.«	.
1	Iz govora
novoizvoljenega predsednika CK ZKS . ____ Andreja Marinca j
Elza Sagadin
=iiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii!!iuiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimi=
I	i
| Elza Sagadin, delegatka treh kongresov Zveze komunistov Slovenije
| Komunista merimo po dejanjih,
| ne po besedah
| Elza Sagadin se je pred 54 leti rodila na E Ložnici pri Celju. Njena mati, sicer hči i znane borke za delavske pravice in pred-| sednica Zveze društev Jugoslovanov v 1 Westfaliji, je morala zaradi okoliščin v sebi i zatajiti željo po prosvetijevanju in se po-| svetiti kmetovanju, je Elzi od malega E vcepljala idejo, da mora biti človek obliko-E valeč in ustvarjalec
E	Takoj po končani vojni srečamo visoko-
§ raslo in črnolaso Elzo na udarniškem delu,
| na progi Brčko—Banoviči, Šamac—Sara-| jevo in pri gradnji avtomobilskih cest. Če-E prav z dokončano meščansko šolo Elza v | Ljubljani konča enoletno šolo za admini-E stratorje in po dekretu kot uslužbenka E pride na Direkcijo jugoslovanskih želez-1 n'c-
| Za svojega življenjskega tovariša si je i izbrala Dolenjca, nekdanjega borca, mi-E traljezca in politkomisarja, moža, ki tako •
| kot ona ni poznal počitka in za katerega se E revolucija ni končala z zmago nad okupa-i torjem. Povila mu je tri otroke. Tako kot E sebe, je tudi otroke zapisala športu, tr-1 demu delu in skromnosti.
E 32 let je članica Zveze komunistov Slo-E venije, opravljala je celo vrsto pomembnih E funkcij, za kar je sprejela več družbenih | priznanj. In tako, kot je udarila po mizi 1 pred tridesetimi leti, udari tudi danes, če E vidi, da se kdo izmika delu, da je oportu-| nist...
E »Danes, po toliko letih, ko bi morali v I ogenj na vsakem koraku, kje smo, komu-| nisti? Plašni in nejasni, namesto da bi naši pake udarneje popravljali...«
E Besede, ki jih je Elza Sagadin v zadnjem E času ničkolikokrat izrekla. Besede, ki jim E na sestankih, kjer vodi koordinacijo družil benopolitičnih organizacij in organov | upravljanja v sestavljeni organizaciji Merx 1 Celje, sicer prikimavajo, besede delavke,
E ki jih podpirajo na občinski konferenci ZK E in predsedstvu sindikatov v Celju, besede,
E katerih spoznanje nekaj zagnanih pošali meznikov ne more postaviti na laž.
| Elza Sagadin jih poskuša. Na vsakem | koraku. Z vsemi svojimi močmi. Prvo, kar S zahteva od komunista, »pravega partijca«,
1 sta odkritost in pogum pa seveda znanje,
E orožje, brez katerega je boj vnaprej izgub-§ Ijen.
| Odločanje mimo i in v imenu delavca
E Pred seboj ima razgrnjene partijske do-E kumente 9. kongresa. Nalahno prikimava | z glavo.
E »Vidite,« z roko pokaže nanje. »Kako E imamo vse lepo zapisano. Vse tisto, za kar I smo se borili, bili bitke. Se dogovarjali. Ko | sem odhajala na prejšnje kongrese, so bile E pred nami velike naloge, pomembni dogo-E vori, dolgoročne odločitve. Danes vse to | imamo. Politična izhodišča in stališča so E jasna. Vse, kar smo želeli v naši samou-E pravni socialistični družbi doseči in uresni-| čiti, imamo na papirju. In zdaj je vse odvili sno od nas samih, kako bomo znali odloči-E tve spremeniti v življenje. Tu se začne | delo, trdo delo, tu se začne boj z dvolič-E n ostjo, z lažjo in varanjem, z napakami in E mlačnostjo. Pri vsakem komunistu, v vsaki E osnovni organizaciji.
E	Govorimo o pravici in dolžnosti delavca,
i da odloča o delu in rezultatih svojega dela.
E Toda, ali naš delavec resnično odloča vse-E povsod? Kako je možno, da puščamo voli dilnim in vodstvenim kadrom vse večjo E moč in popuščamo tehnokratski in skupin-| skolastniški miselnosti? Dopuščamo, da E mimo ali v imenu delavcev o najpomemb-E nejših rečeh življenja in dela pogosto še E odloča peščica ljudi, ki za »samoupravnimi E odločitvami« spretno skriva celo posamič-E ne, individualne interese?
| Recimo bobu bob. Glejte, trideset let I gradimo naš samoupravni sistem; razum-| Ijivo je, da je mnogo izrastkov. Rekli smo,
| da bomo po delovnih organizacijah naj-| manj dvakrat letno analizirali družbenoe-§ konomski položaj in delo vodilnih oziroma 1 vodstvenih delavcev. Mar mislite, da si to 1 upamo? Da koga pokličemo na odgovoril nost, če ravna zoper interes delavcev in I krni njihove pravice, do koga zamenjamo,
| odstavimo?
| Vsem nam je jasno, kaj je to delovna,
E kaj temeljna organizacija združenega dela | in kakšno nevamostpredstavlja v tem smi-= slu tozdovska miselnost. Ne moremo si | privoščiti, da tozdi postanejo delovne or- .
| ganizacije v malem. A to se dogaja. In pot-
Kadri,
naša stalna skrb
lej — krivimo delavca! Delavce vsevprek. Saj oni niso nič krivi. Največkrat niti ne vedo, kaj se dogaja. Odgovornim pa nihče ne stopi na prste.«
Znanje namesto puške
— Odkod vendar ta bojazen?
»Vidite, pri tem ste naleteli na osnovno vrzel v našem političnem boju, na vrzel, ki je tudi v pričujoči resoluciji nismo v zadostni meri poudarili. To je potreba po marksističnem izobraževanju. Razlog za neaktivnost je v prvi vrsti neznanje. Ce bi komuniste oborožili z marksistično miselnostjo, jih idejno usposobili, bi strah izginil. S trdih položajev bi lahko partijsko misel odločno prenašali v vse pore našega družbenoekonomskega življenja. Dialog brez argumentov je ničen, ničemur ne koristi in ničesar ne spreminja. In dogaja se preprosto tisto, kar načeloma tako glasno obsojamo: delegat, ki bi moral z dokazi okrepiti stališče svoje delegatske baze, popusti in se meni nič tebi nič podredi »višjemu«.
— In vendar imamo ničkoliko šol, seminarjev...
»Že, že. Vendar ni vse tako, kot lahko preberemo v poročilih. Spominjam se časov, ko je bilo idejno izobraževanje sestavni del vsakodnevnega partijskega dela. Na vsakem sestanku osnovne organizacije smo po izčrpnem dnevnem redu in razpravi petnajst minut namenili idejnopolitičnemu izobraževanju, v skladu s konkretnimi nalogami, ki so nas čakale. Danes pa pojdite na sestanke osnovne organizacije, ponekod so prave farse. Spregovori sekretar, svoje doda direktor tozda in vse skupaj se konča brez sklepov in brez konkretnih nalog.
Res je, krivi smo tudi mi, stari komunisti. Tudi mi postajamo bolj tihi. Ljudi bi morali prepričati, da je njihov jutri odvisen od njih samih, od deleža vsakega posameznika. Kaj pomaga, recimo, delavcu na pamet govoriti o stabilizacijskih prizadevanjih, če sam ne vidi v njih svojega mesta in svoje prednosti. Kaj nam pomaga informativni sistem, različna glasila, če v njih ne najdeš informacij, ki bi lahko odločilno vplivale na dobro samoupravno odločanje.«
Dajmo možnost mladim
»Ne mislite, da gledam preveč črno,« nadaljuje tovarišica Elza. »Naša naloga je odkrivati žarišča, kjer nismo dovolj močni. Resnično napeti vse sile, da bomo stvari rešili. Danes, v teh'pogojih gospodarjenja za malodušnost ni prostora. Nedvomno so uspehi, je napredek, so dosežki, na katere smo lahko ponosni, a ti so in o njih ni torej več treba govoriti.
Poskušajmo reči videti v njihovi pravi luči. Poglejmo z očmi svojih otrok, ki smo jih vzgajali v idealiste, ki smo jim partijo, komuniste prikazovali takšne, kot bi morali biti. Mislite, da mi je lahko pri duši, ko ' mi otrok, ki je zdaj odrasel, reče: »Mama,
vse lepo in prav, a ti si govorila eno, v življenju pa je vse bistveno drugače.« To je tisto, kar moramo komunisti glasno izreči, saj ne moremo postaviti na laž svojega lastnega življenja.«
— Mar generacije, ki prihajajo za vami, vidijo svoje partijske dolžnosti drugače?
»V jedru ne. V praksi pa jim marsikdaj onemogočamo, da bi sploh kaj hoteli. Včasih pozabljamo, da je pravzaprav na njih naš skupni jutrišnji dan. Premalo se menimo za delovanje organizacij zveze socialistične mladine, v premajhni meri jih že v mladih letih vključujemo v organizirane oblike delovanja zveze komunistov, premalo jih izobražujemo.
In še nekaj. Starejši smo strašno radi pametni, vsevedni, edino zveličavni. Mlad človek pride poln ambicij, volje, znanja, želje po delu, aktivnosti, spreminjanju. Cenim mlade ljudi, ki hočejo delati in prinašajo sveže, nove, udarne misli. Neredko pa ta njihov polet že na prvih korakih pristrižemo, jih utirimo, da ja ne bi preveč vzburkali lagodnega toka, na katerega smo se dodobra navadili...«
Osnove za
spreminjanje odnosov
— Delegati 9. kongresa zveze komunistov Slovenije so sprejeli resolucijo, sklepe in politične usmeritve. Kako ocenjujete potek kongresa in sprejete odločitve?
»Moram reči, da sem bila prijetno presenečena in zadovoljna, saj je delo na kongresu pokazalo, kako temeljite so bile predkongresne razprave. Nihče ni govoril na pamet, delegati so bili oboroženi s jasnimi stališči svojih osnovnih organizacij in delovnih okolij. Skoraj sleherni delegat je želel govoritj in dati svoj prispevek v spreminjanje odnosov na vseh področjih družbenoekonomskega in idejnopolitičnega delovanja v zvezi komunistov.
Mislim, da je bil delovni pristop po komisijah kvaliteten, razprave živahne in dosti odprte, od tistih, ki so razmišljali, do tistih, ki so pojasnjevali težave, probleme, razhajanja. Razprave delegatov so veliko doprinesle k sprejemanju skupno dogovorjenih sklepov, ki so pomembna orientacija partijskega dela.
Na kongresu sta bili dve tretjini delegatov, ki so prvikrat sodelovali v tej najvišji obliki partijskega dela. V tem, da se kongres pomlajuje, vidim njegovo veliko prednost.«
—- In kako po kongresu?
»Naša naloga je, da mobiliziramo vse politične sile in uresničimo sprejet sklepe. V.delovnih organizacijah moramo predvsem odgovorno pristopiti k uresničevanju zastavljene politike na področju gospodarske stabilizacije, h krepitvi medsebojnih odnosov, kar je po mojem mnenju ena poglavitnih nalog, zaostriti odgovornost in ne nazadnje, uresničiti dogovorjene planske naloge, predvsem na področju povezovanja in dohodkovnih odnosov.«
Doseganje dobrih poslovnih rezultatov v delovni organizaciji DRAVINJSKI DOM je vsekakor rezultat pravilno začrtane kadrovske politike, ki opravičuje načelo »Pravega človeka na pravo mesto«. Z nenehnim razvojem poslovnih in samoupravnih družbenih odnosov, ki so omogočili takšen trend razvoja delovne organizacije, da danes zavzema pomemben člen v verigi ponudbe blaga široke potrošnje in še zlasti sredstev za osebno zaščito, gasilske opreme in sredstev civilne zaščite na področju regije in širše, smo s stalnim izvajanjem načel kadrovske politike krepili tudi kadrovsko funkcijo.
Kadrovska služba je organizirana na nivoju delovne organizacije in skupaj z drugimi službami v Delovni skupnosti skupnih služb opravlja strokovna dela za vse tozde. Delo delavcev v kadrovski službi je zelo pestro in bogato, zahteva določeno strokovno znanje in poznavanje osebnosti slehernega zaposlenega. Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporejanje, osebni dohodki, družbeni standard in rekreacija zaposlenih so samo nekatera od opravil, ki zadevajo tudi druge statusne spremembe zaposlenih, kar nam argumentirano dokazuje, s
kakšno odgovornostjo jih morajo kadrovski delavci opraviti. Povezano z vodenjem evidenc na področju dela in opravljanjem analiz evidentiramo tudi možne kandidate za prevzem samoupravnih, družbenih, vodilnih in vodstvenih funkcij. Vsakemu delavcu, ki je v rednem delovnem razmerju, kakor tudi našim kooperantom ob rojstnem dnevu vročamo čestitke, oddaljenim pa posredujemo po pošti. Tudi naši delavci, ki že uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so deležni naše pozornosti, s tem da jim omogočamo letovanje v naših počitniških kapacitetah, prejemajo naše interno glasilo »Informacije« in glasilo SOZD MERK, prav tako pa vsako leto organiziramo tudi tovariško srečanje in jih ob tej priložnosti tudi obdarimo.
S takšnimi metodami dela omogočamo svoboden razvoj osebnosti našega delavca, krepimo njegovo vlogo kot subjekta v procesu gospodarske reprodukcije in tako prispevamo k skupnim naporom za podružft-ljanje kadrovske politike, ki je v skladu s pozitivnimi predpisi in aktualnimi političnimi dokumenti zveze komunistov. Želimo, da bi tako bilo tudi drugje.
Zvonko Mikulič
9L KONGRES ZKS A
Enotno
devizno poslovanje
EiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiimiiimiiiiiimmiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimtimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimmiiiiimiiimiiiiimi
V	sozdu MERK Celje je v javni razpravi predlog Samoupravnega sporazuma o pridobivanju in koriščenju deviznih sredstev v naši sestavljeni organizaciji. Osnovni namen samoupravnega sporazuma je določiti enotno politiko na področju izvoza in uvoza, uskladiti vse tokove izvoza in izdelati celovito izvozno-uvozno bilanco za vse članice sozda. Uvodoma mo-ram^o ugotoviti, da večina članic niso izvozniki, za svojo dejavnost pa potrebujejo devizna sredstva, zato je potrebno, da sklenemo tak samoupravni sporazum.
Sporazum obsega naslednja poglavja: —• splošne določbe, planiranje deviznih sredstev, ugotovitev skupnega dohodka, sklad za pospeševanje izvoza, evidenca pravic, odpisovanje deviznih pravic, izvajanje sporazuma ter prehodne in končne določbe.
V	skladu s podpisanim .Samoupravnim sporazumom o prenosu poslov na Interno banko sozda »MERK« Celje je Interna banka pooblaščena, da za članice opravlja plačilni promet in da zanje kupuje in prodaja devizna sredstva ter da organizira združevanje in uporabo deviznih sredstev tako članic sozda kot tudi drugih članic.
Osnutek samoupravnega sporazuma je bil v javni razpravi do konca leta 1981, vendar nanj ni bilo bistvenih pripomb. Zato
smo v strokovni službi Interne banke na osnovi razprav na kolegiju direktorjev in kolegiju KPO dopolnili osnutek samoupravnega sporazuma s tem, da smo ga sistematično uskladili in vgradili skupno strategijo izvoza in uvoza. V predlogu je opredeljeno, da se na ravni sozda formira poseben sklad za pospeševanje izvoza in to predvsem Za proizvode, za katere bomo vsi zainteresirani, da jih plasiramo v izvoz. Mnenja smo, da je formiranje takšnega sklada nujno, ker bomo le tako v okviru sozda vsaj deloma lahko izravnavali našo negativno devizno bilanco.
Da bi predlagani samoupravni sporazum o pridobivanju in koriščenju deviznih sredstev uporabljali v vsakodnevnem delu, smo ga uskladili s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985, zlasti v poglavjih, ki opredeljujejo naloge na področju usklajevanja bilance uvoza in izvoza. To nalogo je opravil začasni odbor za koordinacijo zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja, ki je dokončno oblikoval predlog samoupravnega sporazuma o * pridobivanju in koriščenju deviznih sredstev v sozdu MERK Celje.
Javna razprava in sprejem predlaganega samoupravnega sporazuma sta trajala do 15. aprila 1982.	F. Senica
Ob skromni slovesnosti kolektiva Mode, ki je praznoval dvajseto obletnico obstoja, se je srečalo več generacij delavcev, ki so kolektivu s svojim nesebičnim delom doprinesli, da je dosegel tolikšen razvoj in gospodarski uspeh.
Aktiv celjskih novinarjev je bil letos prvič gostitelj srečanja novinarjev severovzhodne Slovenije. Ob tej priložnosti so delavci sozda Merx »sedmo silo« seznanili z načrtovanjem, delom, uspehi in cilji kolektiva.
Prva seja starih in novoizvoljenih članov koordinacije osnovnih organizacij sindikata na ravni sozda Merx. Pregledali so delovanje, uspehe in pomanjkljivosti delovanja te specifične oblike sindikalne organizirano-sti.
Komunisti v celjski Prodaji so na eni zadnjih sej svoje osnovne organizacije razpravljali o stabilizacijskem programu svoje delovne organizacije, ki se je zaradi znanih razmer v trgovini znašla v nič kaj zavidljivem položaju.
Predvsem mladi delavci sozda Merx v zadnjem času vnašajo svojstven utrip kulturnega življenja v svoje okolje. Nekoč tako osiromašeno kulturo delavca z lastnimi zgledi zanikajo in dokazujejo, da je amaterska in ljubiteljska kulturna dejavnost v naši sredini še kako prisotna.
Nadaljnji razvoj kulturne zavesti in kulturne politike
Dajmo delavcu, kar želi in potrebuje
Komunisti se bomo na področju kulture in umetnosti še naprej borili za to, da bodo odločali o vseh vprašanjih svojega kulturnega razvoja, o zadovoljevanju in razvijanju svojih kulturnih potreb, o programiranju in uresničevanju kulturne in umetniške ustvarjalnosti, o materialnih in drugih, za razvoj kulture življenjsko važnih vprašanjih, delovni ljudje sami, politično organizirani v sistem socialističnega samoupravljanja — brez posredništva kakršnihkoli od njih odtujenih centrov družbene moči, tako zunaj kulture, kakor znotraj nje.
Prav v preseganju vseh oblik posredništva, ki odtujuje človeka kulturi in narobe, pa naj poteka to odtujevanje prek državnega monopola, komercializma a! psevdokulturnega individualističnega nasilja nad humanistično zavestjo ljudi, vidimo komunisti cilj in smisel samoupravljanja tudi na področju kulturnega življenja. Samoupravljanja v kulturi ne razumemo kot samoupravljanje kulture, temveč kot samoupravljanje človeka v kulturnem življenju, kot uveljavljanje neposrednega odnosa med ljudmi, ki uporabljajo kulturne dobrine in gradijo materialno podlago kulturnega ustvarjanja ter kulturnimi ustvarjalci.
Izhajajoč iz spoznanja, da je mogoče višjo stopnjo kulture graditi le na podlagi poznavanja in upoštevanja največjih dosežkov vse dosedanje kulturne zgo-vine, tako naše lastne kot svetovne in še posebej vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, si bomo prizadevali, da bi bili le-ti nenehno navzoči v našem kulturnem snovanju in ustvarjanju, da bi jih nenehno posredovali prihajajočim novim generacijam ter z njimi inob njih merili idejno in umetniško kvaliteto naše lastne kulturne ustvarjalnosti. Izhajajoč iz tega spoznanja se bomo odločno borili proti pro-vincializmu, nacionalni zaprtosti in kulturni samozadostnosti ter se zavzemali za nenehen ustvarjalni pretok novih idej in umetniških tokov v naš prostor, za živo in angažirano sodelovanje s kulturami drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, s sodobnimi svetovnimi kulturami in v njihovem okviru še posebej s kulturami neuvrščenega sveta.
Še posebej si bomo prizadevali za ohranitev in nadaljnje razvijanje kulturne dediščine slovenskega naroda na vseh področjih kulturne in umetniške ustvarjalnosti kot neločljivi sestavni del visoko razvite samoupravno socialistične družbe.
Še naprej bomo spodbujali prizadevanja glede tega, da bi se kulturno ljubiteljstvo razvijalo v vseh življenjskih in in delovnih okoljih, da bi se samoupravno organiziralo in povezovalo tako med seboj kot tudi z delavci v profesionalnih kulturnih dejavnostih, da bi širilo osvobodilne in humanistične vsebine ustvarjalnega dela ter prevzemalo naloge kulturne vzgoje in posredovanja kulturnih vrednot. V praktičnem delovanju kulturnih, še zlasti pa pedagoških raziskovalnih in informacijskih institucij ter kulturnih strokovnih društev bomo odločneje uveljavili dosežke ljubiteljskega delovanja kot se-
stavni del družbenega razvoja. Pri tem si moramo komunisti posebej prizadevati, da ljubiteljska kultura ne bo ostajala na ravni poprečnega kulturnega prosvet-ljevanja množic, temveč da bo v svojih najboljših dosežkih kontinuirano preraščala raven golega ljubiteljstva ter se ustvarjalno vključevala in prehajala v sam vrh kulturne ustvarjalnosti.
Odbor za kulturno dejavnost pri Koordinacijskem odboru sindikata je z največjo pozornostjo spremljal potek 9. kongresa ZK Slovenije s posebnim poudarkom na osnutku resolucije 9. kongresa, ki opredeljuje nadaljnji razvoj kulturne zavesti in kulturne politike. Prišli smo do spoznanja, da nas v prihodnosti pričakujejo velike naloge, saj smo si enotni v stališču, da je bilo v preteklosti marsikaj zamujenega, večji del po krivdi n^s samih, to je delavcev v združenem delu, ki se nismo znali iztrgati iz krempljev potrošniške miselnosti, pehanja za vsakodnevnimi potrošniškimi dobrinami, osebnim standardom in včasih celo egoizma. Na ta račun smo zapostavljali kulturno življenje, vse duhovne dobrine, ki nam jih je nudila kulturna dediščina in profesionalne kulturne institucije. (Odlomki iz resolucije 9. kongresa ZK Slovenije).
Odbor za kulturno dejavnost KOS SOZD MERX je pri snovanju svojega programa delova-
nja, oziroma kulturne politike poudaril, da je ocenitev stanja kulturnega življenja v sozdu Mera izredno zahtevna naloga zaradi več razlogov. Sistem sozda je mlad, saj je zaživel šele v pieteklem letu, organizirano kulturno življenje je bilo organizirano le v redkih okoljih, — delavci, po ustavi in zakonu suvereni upravljalci z rezultati svojega dela, na področju svobodne menjave dela s kulturnimi institucijami skoraj niso bili prisotni, oziroma je v večini primerov prihajalo do alienacije, kulturni animatorji kot nosilci kulturnega življenja v posameznih delovnih sredinah, v večini primerov niso našli svojega mesta, oziroma niso uspeli pritegniti svojih delovnih tovarišev v aktualno kulturno udejstvovanje oziroma v aktivno sprejemanje kulturnih dobrin kulturnih institucij.
Takšne teze pa so nujno narekovale, da odbor za kulturno dejavnost pri KOS sozda Mera prouči stanje na področju kul-t urnega ustvarjanja in življenja v sleherni delovni sredini in na osnovi teh podatkov dopolni oziroma dogradi svoj akcijski program. V la namen smo izvedli anketo, ki je zajela vse članice sozda in dala zgolj informativen prikaz stanja na področju kulturnega življenja naših sodelavcev. Priznati moramo, da smo na podlagi ankete iskali zgolj in-
formativni prikaz stanja, saj smo zanemarjali vse sociološke vzroke in posledice, ki so anketirance privedle do odgovorov. Želel bi poudariti, da smo ankete izvedli med vsemi profili zaposlenih, zajeli smo 1 direktorjal tozda, 2 inženirja, 2 pravnika, 5 ekonomistov, 12 ekonomskih tehnikov, 1 infomatorja, 5 uslužbencev, 4 kmete-kooperante, 3 blagajničarke, 37 prodajalcev, prodajalk, 6 natakarjev, natakaric, 2 sobarici, 3 pomivalke posode, 2 viličarista, 2 kurjača in 6 snažilk. Skupaj 95 anketirancev.
Žal anketa oziroma vprašalnik ne vsebuje socioloških komponent, ki bi osvetlile vzroke stanja, zato smo mnenja, da je potrebno anketo dopolniti tudi s kazalci, ki bodo sociološko razlagali stanje kulturnega življenja in udejstvovanja.
Rezultati ankete, oziroma vprašalnika, čeprav nepopolni, kažejo osnovno sliko stanja kulturnega življenja v sozdu Mera Celje.
Odbor za kulturno dejavnost pri KOS bo anketo podrobneje obdelal in na osnovi analize ankete oziroma vprašalnika pripra vil problemsko konferenco na nivoju KOS. Rezultati problemske konference bodo predstavljali temelj za dopolnjevanje in uresničevanje programov s področja kulturnega življenja in udejstvovanja na ravni sozda Mera.
— — ■ \
Anketa med delavci
Anketa oziroma vprašalnik o kulturnih potrebah delavcev sozda Mera, v katero smo zajeli 95 anketirancev, 58 žensk in 37 moških, je poleg navedbe spola in poklica vsebovala naslednja vprašanja:
1.	Pri koordinaciji organizacij sindikata deluje tudi odbor za kulturno dejavnost. 62 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da za ta odbor ve, od tega 59 odstotkov moških in 64 odstotkov žensk. Odgovori kažejo, da dela odbora še ni dovolj čutiti.
2.	Ali imaš v svoji delovni organizaciji ali tozdu kulturnega animatorja, ali za vse skrbi sindikat? 55 odstotkov odgovarja, da za organizacijo kulturnega življenja skrbi animator, 47 odstotkov pa, da za vse »skrbi« sindikat. Vprašanje organizatorjev kulturnega življenja bo treba nadrobno raziskati in pripraviti predloge za polnejšo uveljavitev njegove funkcije.
3.	Ali deluje v tvoji delovni organizaciji ali tozdu kakšna kulturna skupina? Le 24 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da v njihovi sredini deluje kulturna skupina oziroma obstaja oblika organiziranega kulturnega udejstvovanja. 76 odstotkov anketiranih meni, da organizirane oblike kulturnega dela v njihovem delovnem okolju ni ali pa zanj ne vedo.
4.	Si zadovoljen z delom kulturne skupine ali s kulturnimi prireditvami pri nas? Vsi
anketiranci, ki vedo za organizirano obliko kulturnega udejstvovanja, so z njimi zadovoljni in na delo v glavnem nimajo pripomb. To kaže veliko skromnost, brez želja po realnem vrednotenju kulturnih dosežkov, kar pa je ob minimalni količini le-teh delno razumljivo.
5.	Obiskuješ kulturne prireditve? Moški so na prvo mesto postavili kino, gledališče (20), koncerte (5), opero, balet (2) in razstave
(2)	. Tudi ženske so dale prednost kinu in gledališču (20), zatem sledijo koncerti (8), razstave (8), opera in balet
(3)	. Skupaj 29 moških in 39 žensk. 8 moških anketirancev in 19 anketiranih žensk ne obiskuje nobenih prireditev. Podatki so porazni, saj 28 odstotkov anketirancev sploh ne obiskuje kulturnih prireditev, kar 40 anketirancev pa obiskuje »kinogledališče« pri čemer najverjetneje ni mišljen abonmajski ogled kinogleda-lišča, ampak zgolj ogled filmov, čestokrat dvomljive umetniške vrednosti.
6.	Vemo, da ti skoraj ne ostaja prostega časa. Pa vendar. Kaj je tvoj konjiček? Med moškimi je na prvem mestu branje (17), sledi petje (10), igranje glasbil (4), likovno udejstvovanje (1), 5 anketirancev pa se ne ukvarja z ničemer. Tudi ženske so na prvo mesto postavile branje (35), zatem petje (16), literarno ustvarjanje (2), igranje
glasbila (1), 7 anketirank se ne ukvarja z ničemer.
7.	Se ti zdi, da bi organizirali ogled kakšne kulturne prireditve v operi, gledališču v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru in Cankarjevem domu? 76 odstotkov anketiranih je odgovorilo pritrdilno, od tega 57 odstotkov moških in 88 odstotkov žensk, 24 odstotkom pa se zdi nesmiselno obiskovanje takšnih prireditev (razlogi so nezainteresiranost, pomanjkanje časa, visoki stroški in celo nepotrebnost).
8.	Bi postal tudi ti član katere izmed naslednjih sekcij: dramske, glasbene, likovne, literarne? 37 odstotkov anketiranih (43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk) bi želelo postati član kakšne izmed navedenih sekcij, 63 odstotkov anketiranih pa ne želi delovati v nobeni sekciji. Vzroki so nezainteresiranost, prezaposlenost, nekateri pa v takšnem delu ne vidijo prav nobenega smisla.
9.	Si včlanjen v kakšno kulturno umetniško društvo in v kateri sekciji deluješ? Le 17 odstotkov anketiranih deluje v kakšnem kulturnem društvu, skupini ali krožku, od tega 27 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk.
10.	Si že imel kakšen prispevek v sozdovem Vestniku? Le 7 anketirancev (3 moški in 4 ženske) ali 7 odstotkov anketiranih je že imelo kakšen prispevek v glasilu sozda.

Združitev je dala dobre rezultate
Dvajset let
Trgovskega podjetja Moda
Skorajda preskromno, tiho in delovno je kolektiv celjskega trgovskega podjetja Moda nedavno tega proslavil dvajsetletnico svojega obstoja. Skromno pravimo zaradi tega, ker gre za pomemben jubilej ene od uspešnih celjskih trgovskih organizacij, ki je kmalu potrdila svoje prednosti tako v korist potrošnikov kot tudi delavcev v trgovini.
»Ko smo se pred dobrimi dvajsetimi leti na pobudo družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine začeli resno pogovarjati o združitvi Vesne, Volne in Manufakture v eno močnejšo specializirano delovno organizacijo za prodajo tekstila, drogerij-skega"blaga in usnjene galanterije, smo kaj hitro ugotovili, da je to edina možna pot za hitrejši napredek,« je med drugim v slavnostnem govoru ob jubileju naglasil Milan Medvešek, direktor Mode.
Dediščina, ki jo je prevzelo združepo podjetje Moda — novo ime so izbrali na osnovi številnih predlogov — je bila dokaj skromna. Skoraj vse poslovne enote so namreč bile potrebne obnove in posodobitve. Razen tega je bil to čas (združeno so začeli poslovati z januarjem leta 1962), ko je bilo treba kaj storiti za prehod od klasičnega načina trgovanja prek »pulta« na samoizbirni način.
In ne samo to. Industrijski razvoj je poleg mnogih drugih novih življenjskih navad tedaj že prinašal na tržišče vse več konfekcijskih izdelkov. Srajcam in drugi lahki konfekciji je začela slediti težka konfekcija. Najprej se je uveljavila prodaja plaščev, sledila pa je prodaja moških in ženskih oblek. Kupci so se vse bolj začeli zanimati za gotove obleke tudi zaradi tega, ker povečevanju števila prebivalcev ni sledilo tudi razvijanje krojaške obrti. Tako se je delež prodaje metrskega blaga postopoma zmanjševal v korist prodaje konfekcije.
Modernizirati in prilagoditi prodajalne
Ob združitvi treh manjših podjetij je kolektiv Mode štel komaj 84 delavcev. Toni bilo veliko, zlasti še, ker tudi tisti časi investicijsko niso bili naklonjeni trgovini. Vendar pa je ta skromen kolektiv strnil sile, da bi kar najhitreje sledil razvoju oziroma spreminjanju razmer na trgu. Šlo je tudi za to, da ohranijo sloves celjske trgovine o bogati ponudbi tekstilnih izdelkov.
Vse to je bilo seveda veliko laže reči in načrtovati, kot storiti. Direktor Medvešek je tiste čase opisal nekako takole:
»Na srečo smo imeli dosti pridnih in požrtvovalnih delavcev, pri čemer so mnogi izgorevali v delu. Storili so več, kot je bila njihova delovna dolžnost, da bi tako kar največ prispevali zadovoljevanju kupcev in tudi krepitvi finančne moči podjetja. Žal za marsikoga to ni ostalo brez zdravstvenih posledic. Hkrati je bilo le malo takih, ki so se raje poslovili in si kje drugje poiskali lažje delo.«
Investicijska dejavnost za posodobitev, prilagoditev in tudi širjenje prodajnih prostorov je trajala v Modi skoraj neprekinjeno šestnajst let. Začeli so leta 1963, torej prvo leto po združitvi, končali pa leta 1978, ko so z otvoritvijo trgovine Baby sklenili zadnjo pomembnejšo naložbo preurejanja trgovskih lokalov.
V skladu s potrebami po vse širšem povezovanju se je Moda pred leti vključila v SOZD Dobrina in tudi pristala na sovlaganje za zgraditev nove velike blagovne hiše. Ta projekt iz znanih razlogov, žal, ni bil uresničen. Vendar pa to ni motilo kolektiva
Milan Medvešek, direktor DO, je govoril o prehojeni poti
Alojz Turnšek, predstavnik delavskega sveta je poudaril, da je uspeh možen samo na podlagi samoupravnih odnosov
Moda se predstavlja
Trgovsko podjetje Moda ima v Celju devet prodajaln, ki so povezane v enovito delovno organizacijo. Kolektiv šteje 162 delavcev in ima 39 štipendistov.
Lani je Moda prodala za čez 234 milijonov dinarjev blaga, kar nominalno pomeni skoraj dvajsetkrat več kot leta 1962, ko so združeno podjetje ustanovili. Ob novoletni inventuri je vrednost zalog trgovskega blaga znašala okrog 60 milijonov din, to. je — spet nominalno — za 32-krat več kot prvo leto po združitvi.
Mode, da se pred dobrim letom ne bi bil vključil v novo sestavljeno organizacijo združenega dela — v sozd Merx.
Pod streho Merxa vidi kolektiv Mode nove možnosti za širši gospodarski in tudi svoj razvoj, čeravno tudi zdajšnji Stabilizacijski napori za sanacijo gospodarskih razmer (zlasti v proizvodnji) trgovini s tekstilom trenutno ne dajejo večjih možnosti brez povezovanja z drugimi gospodarskimi subjekti. Pri Modi si veliko obetajo tudi od ustanovitve interne banke pri sozdu Merx, ki je hitro in uspešno pričela z delom.
Konkurence se ne bojimo
»Kako ocenjujete in pri Modi občutite vse večjo konkurenco v celjski okolici,« smo vprašali Milana Medveška, ko je pogovor nanesel na zdajšnje razmere na tržišču.
»Konkurenca ni problem in se je ne bojimo. Imamo dosti stalnih kupcev, ki nam že od nekdaj zaupajo.
V prometu s tekstilom pa je povsod mogoče občutiti zmanjševanje realne kupne moči prebivalstva. Poznajo se tudi manj
ugodni pogoji za potrošniške kredite. Ljudje namreč morajo najprej zadovoljiti osnovne življenjske potrebe in šele potem pride na vrsto nova obleka in vse drugo.«
Kot zanimivost lahko dodamo, da trgovina s tekstilom, ki pri Modi prevladuje, ustrezno čuti tudi vremenske razmere. Če sredi zime, kakor na primer letos, ni dovolj snega, potem je tudi povpraševanje po zimskih, zlasti športnih oblačilih, manjše. Muhasto vreme često zagode trgovcem pri sezonskem blagu tudi v drugih letnih časih.
Kaj bi rekli o zdajšnji založenosti, o izbiri?
»Trgovine so polne in zaloge po vrednosti za 42 odstotkov večje kot lani. Tekstila je torej dosti, vendar pa zares ni potrebne izbire, vedno ni vsega, kar kupci iščejo. Pozna se povečan izvoz tekstilne industrije pa seveda tudi določene težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom.«
O odnosih z dobavitelji
Kakšni so odnosi Mode z glavnimi dobavitelji?
»Dobri, celo zelo dobri. Proizvajalci radi ustrežejo našim naročilom, če le morejo. To pa ne zaradi »lepih obrazov«, pač pa zato, ker vedo, da je naše podjetje že od nekdaj soliden, hiter plačnik blaga. To pa za proizvajalce veliko pomeni, za nas pa tudi ugodnejše nakupne pogoje.
Z glavnimi dobavitelji tekstilnih izdelkov imamo sklenjene samoupravne sporazume o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. To je skupni interes proizvajalcev in trgovine.«
Kako pa se ta interes izraža pri delitvi dohodka?
»S sporazumi določamo tudi oblikovanje cene po vloženem delu. Tako se dogovorimo, kolikšen delež prodajne cene pripada proizvajalcu in koliko trgovini. Končno prodajno ceno oblikujemo potem z dodatkom prometnega davka.
Delitev dohodka zajema tudi dogovor o skupnem riziku. Delež rizika je v glavnem v istem sorazmerju kot pri oblikovanju cene. Blago, ki v redni prodaji preseže svoj normalni čas, potem pride v razprodajo po znižani ceni.«
Kolikšen delež tekstila gre v razprodajo?
»Težko je reči, ker se stvari spreminjajo iz leta v leto. Dogaja se, da pri nekaterih proizvajalcih skoraj nič ne ostane za razprodajo, pri drugih pa spet več. To je tudi kažipot poslovodjem, ko se odločajo za nakupe blaga za naslednjo sezono.«
Poslovodje torej samostojno naročajo blago,.čeprav je Moda enovita delovna organizacija?
»To je potrebno, da ne bi imeli v vseh prodajalnah enakih vzorcev in istih dobaviteljev. S tem zagotavljamo večjo pestrost ponudbe.«
Delo v izmenah
Znano je, da si pri vseh poklicih delavci skušajo pridobiti kar največ prostega časa. Delavci v trgovinah, ki so odprte od 7. do 19. ure in še ob sobotah dopoldne, niso dosti na boljšem od trgovine z živili in gostincev. '
»Ne gre samo za sobotne dopoldneve, pač pa nasploh za delo v izmenah— en teden dopoldne, drpgi teden popoldne. Vsi vemo, kaj to pomeni za družinsko življenje. Pa ne samo to, trgovci si tudi ne morejo privoščiti »predprazničnega proslavljanja« in tudi ne zamenjave določenih delovnih dni. Ko ima večina prosto, imajo delavci v trgovinah največ dela.«
Ljudje, ki se odločajo za trgovski poklic, se tega vnaprej zavedajo. Zadovoljni pa so, da kljub temu ni več tolikšne fluk-tuacije kot pred leti. Tudi naraščaja za trgovine ne manjka. Vsak poklic ima pač svoje dobre in slabe strani.	J. Volf
r
Spremljanje gospodarjenja celoletna skrb
Branko Geršak je po poklicu veterinar, zaposlen v Kmetijskem kombinatu tozd Lastna kmetijska proizvodnja. Rodil se je leta 1943 v delavski družini v Zagrebu. Po končani veterinarski fakulteti v Zagrebu leta 1969 je odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo, kjer je končal šolo za vojaške starešine. Leta 1981 se je'-vključil v delovno razmerje v tozdu Lastna kmetijska proizvodnja.
Delavci te temeljne organizacije so mu že drugo man-
jedro naših razprav in imajo enako težo kot sprotno spremljanje gospodarjenja. V naši temeljni organizaciji budno preverjamo vse stroške in sproti sprejemamo ustrezne ukrepe. Velik poudarek dajemo ustreznosti zaposlovanja, razporeditvi delovnega časa in seveda izrabi delovnega časa.«
— Kako ocenjujete vrednotenje proizvodnega dela v temeljni organizaciji?
»Žal moram reči, da še vedno premalo cenimo in
< l
Branko Geršak
datno obdobje zaupali funkcijo predsednika osnovne organizacije sindikata. Poleg tega je delegat delovne skupnosti, vodja splošne delegacije SIS in še bi lahko naštevali.
Ko smo ga povprašali, kaj misli o delu sindikata, predvsem v njegovi temeljni organizaciji, je povedal:
»Povsem upravičeno trdim, da smo z delom sindikata v naši temeljni organizaciji lahko zadovoljni. Ni področja, niti vprašanja, ki bi šlo mimo sindikata in o katerem sindikat ne bi dal svojega stališča, mnenja.
— Vemo, da smo na občnih zborih v mesecu januarju sprejeli program dela osnovnih organizacij sindikata. Katerim področjem ste dali poudarek?
»Program smo zastavili široko in moram reči, da je, če ga bomo uresničili, to odvisno od vsakega delavca. Predvsem poudarjamo uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov, to je tekoče spremljanje poslovanja, analize gospodarjenja...«
— Izpostavili ste spremljanje gospodarjenja. Kaj pa ustalitveni programi, ste jih dopolnili, ste jih spregledali?
»Nikakor jih nismo spregledali. Rrav ti programi so
vrednotimo proizvodno delo, predvsem delo v kmetijstvu. i Lahko pa rečemo, da se to izboljšuje oziroma pridobiva na pomenu. Mislim, da bi se morali zavedati, da samo s »svinčnikom« ne , bomo uspešno zaključili stabilizacijskih prizadevanj.«
— Konferenca sindikatov je razčlenila vlogo in položaj sindikata pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike, vlogo sindikata pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev. Bi rekli, da je socialna varnost delavcev pri vas ogrožena?
»V naši osnovni organizaciji smo temu področju posvetili veliko pozornost. Sindikat se bo posebej zavzemal za zagotavljanje organizirane prehrane kot pomembnega pogoja za delavčevo zdravje, usmerjali bomo množično j vključevanje delavcev v različne oblike športne rekrea- [ cije in skrbeli za-pogoje letnega oddiha delavcev.«
— Tovariš Geršak, rrinogo se piše in govori, da v Jugoslaviji intenzivno delamo nekaj več kot pet urna dan. Kako bi komentirali to trditev?
»Zelo na kratko'. Zaradi teh petih ur imamo danes stabilizacijo.«
Danica DosedL
J
f
tran 6
X
Praznovanje delavskega praznika prva leta po vojni
Oton Župančič
PRVOMAJSKA
Pesem nam je v srce padla, v srce padla
nam prinesla nove sanje, nove sanje:
pesem srpa, pesem kladva, v lepe dneve pomladarije,
pesem, pesem srca, pesem kladva.
Naša njiva vsa je zlata, vsa je zlata,
naše je železo belo, vse je belo:
čaka žetev nas klasata, kladvo nam bo vroče pelo,
žetev, žetev čaka nas klasata.
To je naša mlada, zdrava, mlada,
stkana pesem bratstvu vsega sveta, vsega sveta:
pesem vsemu svetu prava, maja prvega speta,
•ysemu, vsemu svetu pesem prava.
Poročevalec, maja 1946
Napisano po Hajdrihovi melodiji za sindikalne pevske zbore
Slovenski Poročevalec, maja 1946
Veličastna proslava X. maja v Ljubljani
Prvomajskega praznovanja se je udeležilo nad 30.000, v celoti pa je sodelovalo pri njem nad 100.000 ljudi.
Prvič v svoji zgodovini je slovensko delovno ljudstvo svobodno proslavljalo svoj veliki praznik 1. maj. Letošnji 1. maj je bil pravo zmagoslavje delovnega ljudstva — delavcev, kmetov in delovne inteligence. V vseh krajih naše slovenske domovine so bile prirejene v dopoldanskem času veličastne proslave dela, največja med njimi in najbolj veličastna pa je bila v naši beli Ljubljani. Delavstvo in nameščenci raznih tovarn, podjetij in ustanov so tekmovali, da bi na čim bolj viden način manifestirali in pokazali moč onega ustvarjalnega duha, ki dviga našo domovino iz medvojnih opustošenj k novemu gospodarskemu življenju in razmahu.
Že v jutranjih urah so pričele delavske množice iz Ljubljane in okolice polniti ljubljanske ceste in ulice. Kmalu nato so delavske množice v večjih in manjših skupinah, peš in na okrašenih vozovih od vseh strani odhajale na določena zbirališča, kjer so se razvrščali v manifestadjski sprevod, kakršnega še ni videla Ljubljana. Štiri dolge ure se je vil sprevod manifestantov po vseh glavnih ljubljanskih ulicah. Povsod so stale na hodnikih goste vrste občinstva, ki je živahno pozdravjjalo manifestante in se pridruževalo njihovemu vzklikanju v proslavo 1. maja, dela, maršala Tita, svobodni Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, posebno pa vzklikom, ki so zahtevali priključitev Primorske s Trstom k svobodni ljudski republiki Jugoslaviji.
Kdor je videl to prvomajsko manifestacijo našega delovnega ljudstva, se ni mogel ubraniti vtisa, da je ni sile, ki bi mogla ustaviti njegov pohod k ciljem, ki si jih je postavilo, kakor tudi, da to naše delovno ljudstvo ve, kaj hoče.
Ljudska pravica, maja 1946
Revija delovnega poleta
Prvomajske parade v Ljubljani se je udeležilo nad 100.000 ljudi.
Ljubljana, ki je bila že od 27. aprila vsa v zastavah in v zelenju, se je na predvečer L maja še bolj okrasila. Poleg narodnih in državnih zastav so ljudje izobesili tudi rdeče delavske zastave. Zvečer so po obrobnih hribih zagoreli kresovi. Navsezgodaj 1. maja so številne godbe po mestu igrale budnico. Od 8. ure zjutraj so se po vseh ulicah od glavnega kolodvora do Tabora začele zbirati sindikalne skupine, pripravljene na sprevod.
Ob 9. uri je po radiu spregovoril tovariš Tomo Brejc, minister za delo, ki je med drugim dejal:
i
»Danes, ko prvikrat praznujemo 1. maj v popolni svobodi, se naša srca, polna neizmerne hvaležnosti, obračajo k naši slavni Komunistični partiji Jugoslavije, kateri se imamo zahvaliti, da smo doživeli narodno in socialno osvobojenje.
Prav tako danes naše misli hitijo k naši armadi, zvesti čuvarici pridobitev delovnega ljudstva Jugoslavije.
Tovariši! V prvem letu po osvoboditvi smo mnogo napravili. Toda mi ne smemo počivati na doseženih uspehih. Pojdimo še z večjo iniciativnostjo na delo, da zgradimo gospodarsko močno državo, da čimprej dvignemo blagostanje nas samih na višjo stopnjo.«
v Dravinjskem domu podelili jubilejne nagrade
Tri desetletja dela in zvestobe
Ob 1. maju, prazniku dela, bomo v delovni organizaciji Dravinjski dom podelili jubilejne nagrade članom kolektiva, ki so v preteklem letu dosegli delovni jubilej za 10, 20 in 30 let dela.
Vsekakor je največji med temi jubilej, ki ga praznujeta Vida Pristovnik in Milica Podpečan, ki že 30 let združujeta delo v našem kolektivu. Prav zato sem se odločil, da v kratkem pogovoru poskušam spoznati bistvo tako bogate prehojene življenjske poti.
Stopil sem v poslovno enoto Bife-restavracija in za točilnim pultom zagledal nasmejan obraz Vide Pristovnik, ki je že 30 let zvesta svojemu poklicu in kolektivu.
»Prosim, kaj želite?« se je začel naš pogovor.	Vida Pristovnik
Milica Podpečan
»t ovarisica Vida, iskrene čestitke ob vašem delovnem jubileju. «
Bila je nekoliko presenečena, vendar pripravljena za nadaljnji pogovor.
»Hvala, verjetno boste hoteli še kaj več vedeti«, me je prehitela, preden sem ji povedal, s kakšnim namenom sem prišel.
Tov. Vida, kako ocenjujete svoje 30-letno delo za točilnim pultom?
»Delo v gostinstvu je zelo privlačno, vendar tudi zelo zahtevno, Zahteva veliko samoprema-govanja, samoodrekanja in potrpežljivosti.
Delo opravljam' stoje, v vodi in dimu, kar zahteva trdno fizično in psihično zdravstveno stanje. Malokdo zdrži 30 let v gostilni. Vendar se pogoji dela bistveno zboljšujejo in upam, da bo v bodoče veliko večje zanimanje mladih generacij za ta poklic«.
• Pravite, da je delo v gostinstvu zelo naporno in da bi ga morali ceniti kot delo v posebnih delovnih pogojih. Kako to, da ste vendarle ostali zvesti svojemu poklicu?
»Mislim, da sem rojena za ta poklic in sem v tem poklicu našla delo, ki me veseli. Človek veliko bolj uspešno opravlja tisto delo, ki mu leži. Ugotavljam, da se veliko mladih odloča za gostinske poklice, ne da bi prej spoznali vsebino dela in so zato potem razočarani. Na drugi strani pa mislim, da bi se še več mladih odločalo, če bi jih že v osnovni šoli pravilno usmerjali in jim prikazali dobre in slabe strani gostinskega poklica. Prav tu bi naj Zakon o usmerjenem izobraževanju odigral svojo vlogo.«
Z velikim optimizmom opravljate svoje delo, aktivni ste v družbenopolitičnem in samouprav-
V
Jubilejne nagrade prejmejo:
V	delovni skupnosti skupnih služb za desetletno delo Dragica Fijavž, Nada Bučar in Marija Kokol, za dvajsetletno delo Minka Meglič.
V	tozdu DOM za desetletno delo Franc Videčnik, Jožica Videčnik in Vladislava Kotnik in za tridesetletno delo Milica Podpečan in Vida Dornik.
V	tozdu Varnost desetletni jubilej praznujejo Zdenka Ari-stovnik, Dragan Ilič in Zdenko Valentinčič, tridesetletni pa Vlado Rebernak.
V	tozdu Jelen nagrade za desetletno delo prejmejo Janko Javornik, Darinka Druškovič in Ana Gorenak, za dvajsetletno delo Ljudmila Sinkovič in Slava Pogorevc in za tridesetletno delo Vida Pristovnik in Tilčka Lovrenčič.
J
nem življenju tozda in delovne organizacije. Ali vam ostaja dovolj časa, da se posvetite funkciji matere in žene, ki ima tudi doma veliko dela?
»Žensko delo vsi opazimo šele takrat, ko ni opravljeno. Če si delo pravilno razdeliš, če imaš čut odgovornosti in seveda smisel za urejenost, mislim, da je ženska prav tako lahko uspešna doma in na delovnem mestu. Primanjkuje mi samo malo več prostega časa za obiskovanje družabnih in kulturnih prireditev, za kar je vzrok tudi nedeljsko in praznično delo.« Odgovarjala je zelo temperamentno in že hitela k svojemu delu.
v »Na koncu najinega razgovora, če dovolita bi pozvala vse, predvsem pa mlajše Člane kolektiva, da bi svoje delo vestno in kar z največjim veseljem in odgovornostjo opravljali in na ta način prispevali k skupnim naporom za stabilizacijo našega gospodarstva.«
Zadovoljen z opravljenim razgovorom sem odšel v največjo in , najnovejšo poslovno enoto tozda" DOM trgovina na drobno, BLA-
GOVNICO D in se ustavil na tekstilnem oddelku. Pred seboj sem zagledal prodajni pult, na katerem je bilo nekaj bal blaga in Milico Podpečan, ki jih je zlagala na police.
» Tov. Milica, prehodili ste vse faze v razvoju delovne organizacije. Kako ocenjujete ta razvoj in mesto prodajalca v njem,« sem jo vprašal, preden sem ji povedal, za kaj gre.
»Zdi se mi, da smo še včeraj bili trgovsko podjetje z malimi klasičnimi trgovinami, razmetanimi po vseh krajih naše občine, v katerih smo prodajali predvsem živilsko in mešano blago. Čas tako hitro teče. Danes smo se razvili v renomiran trgovski kolektiv, ki je prisoten na širšem slovenskem in jugoslovanskem tržišču z vsemi blagovnimi skupinami, predvsem pa s prodajo zaščitnih sredstev, sredstev civilne zaščite in gasilske opreme. Prodajalec je temeljni subjekt v procesu dela naše dejavnosti, in mislim, da je v veliki meri prav od njega odvisno, s kakšnimi re-
zultati bo kolektiv posloval. Seveda so pogoji dela danes bistveno drugačni kot prea 30 leti, drži pa tudi to, da so danes stranke veliko bolj zahtevne. V tem poklicu delam že 30 let, spoznala sem dobre in slabe strani tega poklica, vendar, če bi se še kdajkoli odločala za poklic, bi izbrala istega. Prepričana sem, da sem v tem poklicu lahko največ prispevala k razvoju kolektiva.«
V razpravi je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje določilo, da bodo tudi ženske lahko delale 40 let. Kako ocenjujete vsebino tega določila?
»Mogoče je moja ocena preveč subjektivna, če povem, da je tudi 35 let dela veliko za žensko, ki ima družino. Odvisno je seveda od narave dela in delovnih pogojev, vendar sem prepričana, da se delavke iz trgovine, vsaj tiste iz moje generacije, ne bodo odločale za več kot 35 let dela. Jaz se torej zagotovo ne bom odločila.«
Pravite, da ste zadovoljni v svojem poklicu. Ali ste zadovoljni tudi z osebnim dohodkom?
»Veste kako je, denarja je vedno premalo, posebej danes, ko življenjski stroški tako skokovito naraščajo. Velja pa splošna ugotovitev, da so osebni dohodki v trgovini, glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, prenizki.«
Pogoji gospodarjenja se iz dneva v dan zaostrujejo, trgovina posluje na robu rentabilnosti. Kako ocenjujete takšno stanje in v čem vidite izhod?
» Dohodek v trgovini je v veliki meri odvisen oti zunanjih faktorjev. Pomanjkanje blaga in zakonsko določena razlika v ceni sta vsekakor najpomembnejša. Če k temu dodamo še nenehno naraščanje cen, kar povzroča povečanje zalog oziroma zmanjšanje obratnega kapitala, ni čudno, da postaja trgovina ena najbolj nizko akumulativnih panog v gospodarstvu. Večina potrošnikov pa je mnenja, da je za takšno stanje neposredni kriveč trgovina. Izhod iz takšnega stanja vidim v širši družbeni akciji vseh dejavnikov, ki sem jih navedla, predvsem pa v stabilizaciji naših cen.«
Ob zaključku razgovora je vsem sodelavcem in ostalim članom kolektiva zaželela veliko delovnih uspehov in čestitala k prazniku dela.
Zvonko Mikulič
Ko ima tudi kruh sedem skorij
Vinko Križnik se je rodil leta 1922 na Zg. Tinskem v občini Šmarje. Bil je tretji od enajstih otrok. Doma so imeli 7 ha zemlje, tako da jim dela ni manjkalo. Osnovno šolo je obiskoval v Zibiki, ki je oddaljena uro hoda. Kot je bilo v kmečkih družinah v navadi, je najstarejša hčerka pomagala materi, najstarejši sin je bil določen za gospodarja, Vinko pa je tako moral prvi od doma. Osnovne šole ni dokončal, saj je že s štirinajstimi leti moral od doma. Šel je v vas Zaboro-vec pri Olimju za pastirčka. Tu je bil dobri dve leti. Njegovo bivališče je bil hlev, njegova skrb je bila živina. Tako kot vsi ostali njegovih let, je bil tudi on prikrajšan za brezskrbno mladost, svoja najobčutljivejša leta pa je moral preživljati pri tujih ljudeh.
Končno se je tudi njemu nasmehnila sreča in obeti za boljšo prihodnost. Leta 1938 se je odšel učit za peka. Nekaj časa je bil pri Oberžanu v Zavodnj, nato pri Jakliču in končno, pri Rankeljnu, kjer se je tudi izučil poklica. Tu ga je doletela vojna
vihra. Spominja se, da je pri Rankeljnu stanoval neki potnik, ki je bil povezan s Stantetovo skupino.
Vinko se je temu potniku zdel primeren za kurirja. Tako so zbirali sanitetni material po bližnji okolici in ga nato po vezi pošiljali naprej. Kaj kmalu je bil Vinko mobiliziran in moral je v nemško vojsko, od koder je poleti 1944 hudo ranjen pobegnil iz Gradca. Ko si je doma delno opomogel, se je odpravil v partizane, v Kozjanski odred. Žal se mu je zdravje poslabšalo, tako da ni več zmogel stalnih pohodov, bitk in so ga poslati domov. Doma se je povezal s terenci in tako po svojih močeh pomagal.
Svobodo je dočakal z velikim veseljem. Žal pa je bilo zraven tudi nekaj grenkobe. Domovina je bila opusto-šena, tovarne, kolikor jih je bilo, uničene. Čeprav se je začelo graditi in obnavljati celotno industrijo, Vinko ni dobil zaposlitve. Ostal je doma, na kmetiji, v upanju, da se bo prej ali slej tudi zanj našlo kakšno delo.
Do konca leta 1946 je delal na kmetiji, potem pa se je zaposlil v Železarni Štore. Leta 1948 je moral na šestmesečno služenje vojaške obveznosti, potem pa se je zaposlil v KOZ Tončke Čečeve v Loki. Nato ga je pot vodila na Krajevni urad v Loki in občino v Loki ter na občinski sindikalni svet v Šentjurju.
Spominja se, s kakšnim elanom so takrat delali. Bilo je povsem drugače kot danes. Nihče ni vprašal, kako dolgo bo delal, kolikšno bo plačilo za njegovo delo. Vse je vodila ena sama misel — misel na lepšo in boljšo prihodnost.
Leta 1953 se je Vinko poročil. Rodili so se mu štirje otroci. Z družino se je kasneje preselil v Slivnico, od koder se je vsak dan vozil na delo v celjske Mestne pekarne. Kot pek — predpečnik je delal v pekarni Gaberje, Ada in nazadnje kot izmenovodja ter kasneje kot obratovodja v Štorah. Delo je bilo težko, zaslužek skromen. Vifiko je imel doma otroke, ki
jim je skušal nuditi čimveč. V svojem poklicu je kljub težavam z zdravjem delal do pred nekaj leti, ko je prevzel mesto koordinatorja razvoza kruha vseh Mencovih pekarn.
Pred desetimi leti se je z družino preselil v Celje. Sedaj so otroci odrasli, ustvarili so si svoja domovanja.
Ko mu omenim praznik dela in praznovanja, se mi nasmehne. Vse drugače je bilo. Spominja se, da so v Loki v ta namen pripravili kakšno igro, postavili mlaje, zapeli, se poveselili. Sam je precej časa sodeloval v kulturnem društvu. Danes pa smo ljudje mnogo bolj zaprti, manj je tistega pravega prijateljstva. Vsak gleda le na svoje koristi, drugi mu niso mar.
Konec meseca odhaja v pokoj. Sam pravi, da je čas, da se umakne in da prostor mlajšim. Dela mu tudi v pokoju ne bo manjkalo. Kot skrben oče bo še naprej pomagal svojim otrokom, postoril to in ono, ob prostem času pa bo šival gobeline. Ustvaril jih je že preko 50.
Karmen Magyar
Mladi smo tu, med vami
V službi sem. Verjetno zaradi slabega vremena in visokega datuma v lokalu ni dosti kupcev. Zato imam časa na pretek. Tudi za razmišljanje. V spominu brskam o tem, kako in kaj delamo mladi. V naši delovni organizaciji. Mnogo nas je, pravijo, da smo ob delu »še kar«, pri družbenopolitičnem delu pa da nismo preveč v ospredju. Vsaj v TEKO ne.
Vsaka medalja ima dve plati, pravijo. Tako je tudi prejšnja trditev le pol resnice. Poskusila bom predstaviti tri mlade sodelavce, dobre delavce in mladince.
Kaj delajo, kako živijo, kaj želijo...
Kot prvo drobceno postavico, v pasu preščipnjeno, velikih svetlo rjavih oči, ki veselo gledajo izpod, kratkih kodrastih las.
IRENA KRMUZELJ. Pet let deli z nami dobro in slabo.
— O tem, kako je v službi, za začetek ne bi govorili. Raje mi zaupaj, kaj počneš v prostem času?
»Verjetno to, kar vsa mlada dekleta. Po delu v trgovini me čaka še delo, kot vsako dekle, če je čas.pa rada zavijem na športna vadišča. Poleg rekreacije mi mnogo pomeni delo v dramski skupini naše'ga kolektiva, rada berem...«
— Vem, da se ukvarjaš tudi s poezijo.
»Da, poskušam se v pesmi.
Toliko vsega se dogaja okrog nas. Zdi se mi, da najlažje v pesem iztisnem hrepenenje ali bolečino.«
— In kako si zadovoljna z delom v naši dramski skupini? Je vsebina tega dela pravšnja ali bi ti kaj spremenila?
»Tovrstno delo je bogato in lepo, čeprav se je zanj treba . odreči tudi kakšni urici, ki bi jo mogoče kdo drugače izkoristil.
Moti pa me, da je v kolektivu za naše delo premalo zanimanja. Za nas je poleg treme največja bojazen v tem, ali bo nastop izzvenel pred množico ali samo pred peščico. V skupini se trudimo, da bi bil naš program čim bogatejši, dovolj pester za vse.« *
— Kultura je del človekove biti, žal prepogosto mislimo samo na kruh.
»Da, to je zanimivo. Še pred nekaj leti, tako vsaj pripovedujejo, je bilo tovrstnih kulturnih prireditev ničkoliko. Drži, ni bilo televizije, tudi toliko filmov ne, toda ljudje so radi prihajali na takšne prireditve. Slišim, da je tako ponekod tudi danes.«
— Verjetno si pri tem delu doživela tudi lepe trenutke.
»Da, nazadnje med kulturnim programom ob 8. marcu, ko sem se ojunačila in recitirala — svojo pesem. Začutila sem, da so jo sodelavke podoživljale z mano.«
— Toliko sva govorili o kulturnem udejstvovanju. Kaj pa delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah?
* »Delam toliko, kolikor mi zaupajo ali odmerijo. Zdi se mi, da mladi pri tem delu nismo v ospredju. Res pa je, da tudi sami ne silimo dovolj učinkovito v ospredje...«
Mladi smo premalo delavni
Tudi MILENA PODJED je mlada in delavna. V kolektivu je že sedmo leto. Trenutno je članica predsedstva osnovne organizacije ZSMS, uspešno pa dela tudi v sindikatu.
— Težko bi naštela vse funkcije, ki ti jih je kolektiv zaupal. Omenila pa bi tvojo aktivnost v mladinski organizaciji in tvojo udeležbo pri delovnih akcijah.
»Točno, marsikatero funkcijo sem že opravljala. Ene bolje, druge slabše. Prve sem si želela.
druge so mi nekako vsilili po tistem znanem načelu, da, če dobro opraviš eno, ti določijo še drugo.«
— Kaj sodiš o sedanjem delu osnovne organizacije ZSMS?
»Mislim, da bi mladi morali več delati, biti aktivnejši. Po
moje bi se morali bolj zanimati za družbenopolitično življenje v delovnem kolektivu in v okolju, kjer preživijo večino svojega življenja. Le z delom in zavestjo bomo dokazali, da je resnično po Titu — Tito.«
— Torej z delom mladih nisi preveč zadovoljna?
»Sem pač tiste baže človek, ki ga' nedelavnost in nezainteresiranost moti. Vzrok za to je verjetno v mojem prepričanju, da mlad človek ne more stati ob strani, da ne more živeti kar tjavdan. Odločilno vlogo za takšno stanje pri tem odigrajo medsebojni odnosi, zaupanje starejših in tovarištvo. Žal ugotavljam, da prav na tem področju doživljamo neljuba presenečenja.«
— Mnogo časa ti vzame tudi delo pri sindikatu.
»To delo me zelo veseli. Najprej zato, ker je sindikat tista organizacija, ki bdi nad delavčevim počutjem, standardom in njegovimi pravicami. Po drugi strani pa je res, da je delo v sindikatu tudi osnovna šola samoupravljanja. Torej šola za dobrega samou-pravljalca. Danes še vedno govorimo o samoupravljanju, kot o nečem, kar ni Še čisto del nas. Naše, delavčevo. Naše pa bo šele takrat, če se /fcomo vanj tvorno vključevali vsi. Tako pa najpogo-
T
šteje svojo samoupravno vest izkazujemo samo v pravicah, v dolžnostih pa ne.«
— Kako se ti počutiš v kolektivu?
»Rada delam, sem zadovoljna, težave gledam kot del nujnega v vsakem času, okolju in kolektivu. Na te stvari vsaj jaz tako gledam.«
— Aktivna si tudi v dramski skupini. '
»To pa je tisti del, ki mi dodatno bogati življenje. Kaj je
»Ugotavljam, priznam, da me to preseneča, mladi v našem kolektivu se ne ukvarjajo s športom. Prav tako presenetljivo je, kako malo volje kažejo za izobraževanje. Prepričan sem, da vzrok za takšno stanje ni gmotno vprašanje, temveč lagodnost, ki je posledica premalo volje.«
— Kako pa ocenjuješ delo osnovne organizacije ZSMS?
»Jaz bi se ustavil pri eni sami dejavnosti in to pri naši delovni
lahko večjega od zadovoljstva, ko z obrazov sodelavcev razbe-reš, da so bili s tvojim delom zadovoljni, srečni. Mogoče je to fraza, vendar vem, da najpogosteje človek potrebuje malo, da ga osrečiš.«
Volja je pol uspeha
Tretji sogovornik je bil fant. Resnici na ljubo je fantov v našem kolektivu — malo. Toda tisti, ki so, naj zveni še tako obrabljeno, so dobri in vzorni fantje. Med njimi je tudi Rudi Kunst.
— Torej, ker si fant, te ne bom vprašala, kaj te najbolj zanima, ker se bojim, da bi mi rekel — dekleta. Mislim namreč na povsem druge reči. Na tisti, za večino nas neznani del tvojega življenja.
»Na prvem mestu je šport, takoj za tem glasba. V domačem kraju, v Trebčah igram nogomet, v nogometnem moštvu sem tudi pri blagovnem prometu, rad pa igram tudi košarko.«
— In najljubši konjiček?
»Glasba. Poskušam se na harmoniki in kitari, mnogo časa prebijem ob poslušanju plošč.«
— V našem kolektivu si resda šele tri leta, vendar vseeno poskusi oceniti delo nas mladih.
brigadi. Upam, da moje mišljenje delim tudi z drugimi delavci in da ni neskromno, če povem, da ta brigada dobro dela. Opravili smo mnogo prostovoljnih delovnih ur, postorili to in ono, kar sicer na videz ni neka velika stvar, vendar izhajam iz okolja, kjer menimo in živimo, da nobeno delo ni nepomembno. Drugo, kar je zelo dobrega v tej brigadi, je tovarištvo, ki ga preveva mladost in humor. V takšnem okolju je prijetno delati in živeti.«
— Tudi ti si član dramske skupine.
»Res je. Opažam, da se skupina mladih pojavlja zdaj v tej, zdaj v oni vlogi, zvečine gre za iste mladince. Kaže, da se tisti mladi, ki se ne zadovoljijo samo s ,kuverto1, znajdejo v okolju, kjer se nekaj dogaja, kjer se oblikuje in dela. S tem ni rečeno, da so ti mladinci naj-naj, ne, delamo tudi napake. Tako, kot je to pri mladem človeku moč pričakovati. Toda že volja sama je pol uspeha.«
— Torej se splača poizkusiti?
»To je osnova gibanja, napredka. Kakor hitro si z vsem zadovoljen, je tudi s tvojim lastnim razvojem — konec...«
Zdenka Detiček
\
Praznovanje delavskega praznika prva leta po vojni
Ljudska pravica, maja 1947
Začetek novih velikih dni naše zgodovine
Naša dežela bo v razdobju pičlih pet let ustvarila temelje svoje gospodarske neodvisnosti in se pretvorila iz dežele, ki je bila dejansko agrarni privesek imperializma, v napredno industrijsko deželo, ki ima v dovoljni meri razvito vso najvažnejšo industrijo proizvajalnih in pogonskih sredstev. Imeli bomo industrijo težkih in kompliciranih strojev, kakršne smo doslej uvažali, naša dežela bo preprežena z gosto mrežo elektrarn, z gostejšo železniško mrežo in mrežo avtostrad. Zunanja slika naše dežele se bo povsem spremenila. Vrednost industrijske proizvodnje bo daleč presegla vrednost agrarne proizvodnje, ne da bi pri tem vrednost agrarne proizvodnje nazadovala. Nasprotno. Tudi agrarna proizvodnja bo po svoji absolutni vrednosti narasla za 151 odstotkov v primerjavi z letom 1939.
Vrednost industrijske proizvodnje se bo leta 1951 povzpela na 494 odstotkov v primeri z letom 1939, to je skoraj petkrat. V pičlih sedmih letih bo naše delovno ljudstvo obnovilo porušeno in skoraj za petkrat preseglo predvojni nivo industrijske proi- [ zvodnje.
Slovenski Poročevalec, maja 1949
Prvi maj
— praznik neomajne vere v lastne sile
Bolj kot kdajkoli doslej nam je to pot drag in pomemben 1.	?
maj. Nikoli ga še nismo tako pričakovali in nikoli se nismo nanj tako pripravili: v cvetju in zastavah naj se razodene — nam v potrdilo in svetu naokrog v dokazilo — vsa sila, samozavest in neomajna vera mlade socialistične Jugoslavije.
Naporna in hudo zahtevna je bila ta naša pot do tretjega svobodnega 1. maja. Kako daleč so danes vse te prve slabosti za nami, kako dokončno je že uplahnila, v teh bojih in teh stiskah, nekdanja beraška nezaupljivost in v stoletjih privzgojeni občutek manjvrednosti, ko si razkazujemo zdaj drug drugemu svoje zmage in se zbiramo s ponosno ganjenostjo okrog litostrojskih turbin in gatrov, številnih razstavljenih izdelkov naše težke in lahke industrije, umetnin precizne mehanike in lesne industrije, ko prebiramo s prvomajskih transparentov naših junaških kolektivov jeklene korake, s katerimi drvi Titova Jugoslavija nezadržno v napredek in socializem.
Ni še minilo leto, pa hiti udarec, nam namenjen, nazaj na ko- i varje. Z ustavitvijo dobav avtomobilskih okvirov je mislil kominform smrtno zadeti našo avtomobilsko industrijo. Ze so si meli škodoželjno roke, pa jih je kot blisk z vedrega neba zadela novica: da smo začeli vse to izdelovati sami doma! Kar čez noč so nam začeli te dele spet dobavljati. Ali madžarske ozkotirne lokomotive! Kljub pogodbam in točno določenim rokom jih ni bilo od nikoder. Začeli smo jih izdelovati sami! Ko so bile prve lokomotive izgotovljene, so začele prihajati madžarske.
Naši železničarji so preizkusili ene in druge — prepričani sprva, da bo uvoženi izdelek visoko nad našim. Čez štirinajst dni so hoteli imeti vsi samo naše.
Slovenski Poročevalec, maja 1950
Našim delovnim ljudem za praznik
Ko se za svoj veliki dan za hip ustaviš v svoji nezadržni delavnosti, da si človeško oddahneš, se poveseliš in vzradostiš nove, kipeče pomladi, se ti šele široko odpro oči čez vso domovino.
Na delovni fronti, v boju, napadu in obrambi, zasopljen in poten, ne utegneš že sproti meriti prehojene poti v socializem.
Ali vidiš, kako se je že spremenila domovina pod tvojimi rokami, kako je zrasla, kako je začelo pod tvojimi delovnimi udarci kipeti po njej novo življenje? Koliko skelečih žuljev je bilo treba za vse to, kolikokrat je bilo treba za to obrisati razgreto potno čelo! Pa se je izplačalo in bogato obneslo. Za lep kos smo bliže socializmu, srečnemu življenju.
V tej gigantski bitki si tudi sam zrašel za dobršen kos. Pod za- j stavami Partije in Fronte postajaš človek socialističnega lika in 1 socialističnega kova. Bereš, študiraš, širiš svoje obzorje in zna- j nje, postajaš tehnik, mojster, mehanik, znanstvenik. Dozorel i prevzemaš v delavskih svetih vodstvo proizvodnje v svoje roke. ! Socialistična demokracija ti odpira na vseh področjih možnost neposrednega vodstva in upravljanja. Ljudska oblast je tvoja oblast. Na poti v socializem postajaš čedalje bolj zares odgovorni gospodar. »Nikoli še nisem tako jasno čutil, kako je vse to l naše,« mi je radostno dejal jeseniški kovinar, ko je bil izvoljen j v delavski svet. »Taka pot v socializem nas napravlja samo- • stojne in neodvisne.«
Takih in podobnih zgodb je tretje leto petletke polno, skoraj sleherni delovni kolektiv se ponaša s kakšno in prav vse se > zgfinjajo v ponosno spoznanje, v katerem blesti naš letošnji ; Prvi maj.
Transport in obrtne storitve
Skupni napori za razvoj
Osnovna dejavnost tozda Transport in obrtne storitve je razvoz blaga za potrebe delovne organizacije Blagovni center iz skladišč tozdov Prehrana in Agropromet ter za potrebe delovne organizacije MPI, tozdov Mlin ter Pekam in slaščičarn Celje, v precej manjši meri pa dovoz blaga od proizvajalcev do skladišč posameznih tozdov. Med pomožne dejavnosti sodijo popravilo avtomobilov v lastni avtomehanični delavnici, popravilo in servis ekspres aparatov in kavnih mlinov, popravilo in vzdrževanje hladilnih naprav, izdelava in popravilo mizarskih ter
V teh dneh smo delavci delovne organizacije Mlinsko predelovalne industrije zaključili s sprejemanjem organizacijsko-kadrovskih in delitvenih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi prehajamo v urejenejšo organizacijo.
Sprejet predlog mikro organizacije ob ustanovitvi delovne organizacije MPI je bil osnova za analizo dela in izdelavo pravilnika o razvidu del in nalog, v katerem smo delavci razčlenili delovni proces na dela in naloge in opredelili njihovo vsebino in značilnosti. Kot tak nam bo služil za smotrno sprejemanje in razporejanje delavcev, za oblikovanje programov, usposabljanje delavcev in bo osnova za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog.
ključavničarskih izdelkov, vzdrževanje električnih, vodovodnih in toplotnih instalacij, servis elektrodiesel agregatov in njih popravilo ter ostala vzdrževalna dela.
V transportu razpolagamo s 107 vozili, ki imajo skupno nosilnost 364 ton. Vozila so razporejena po dislociranih obratih v Krškem, Sevnici, Trbovljah, Slovenjem Gradcu, Slovenskih Konjicah in Celju, kjer so tudi posamezne enote koristnikov najiih storitev. Žal nimamo garaž, kar zelo slabo vpliva na življenjsko dobo vozil.	,
Tozd smo ustanovili leta 1973
Sprejetemu pravilniku o razvidu del in nalog je sledila izdelava ali dopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov in sicer najprej predvidenega prispevka na osnovi zahtevnosti dela (analitična ocena). Prizadevanja na področju vzpostavljanja »realnih« razmerij ocenitev del in nalog so bila usmerjena predvsem k realnejšemu vrednotenju proizvodnega in strokovnega dela v okviru dejavnosti. Zato smo delavci v uporabljeni analitični točkovni metodi dali večji poudarek zahtevam odgovornosti pri delu in delovnim pogojem. V dosedanji analitični točkovni metodi ni bilo tako, ker so se v njej usklajevale različne dejavnosti in specifičnih pogojev pekarstva in mlinarstva nismo mogli upoštevati v zadostni meri.
in sedaj je v njem zaposlenih 152 delavcev. Večina je kvalificirana delovna sila. Medsebojni odnosi v tozdu so, glede na raznolikost poslovanja in zunanjih enot, lahko rečemo, dobri, tovariški, delavci so pripravljeni, da si pomagajo in priskočijo v kakršnikoli obliki in položaju drug drugemu na pomoč. Pripravljeni smo se odreči marsikateri dobrini, samo zato, da bi se tozd hitreje razvijal.
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tozda so aktivni, predvsem na področju, ki je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj našega tozda,
Na tak način zastavljena metoda vrednotenja del in nalog je v končni fazi vplivala na povprečno 17-odstotno povečanje proizvodnega dela, pri čemer imamo pri delu in nalogah težjega fizičnega napora in posebnih delovnih pogojih tudi do 30-odstotno povečanje. V neproizvodnem delu zabeležimo povprečno 8-odstotno povečanje, v večjem deležu pri strokovnem delu.
Naša prizadevanja niso bila usmerjena samo na živo delo. Korak naprej je bil narejen tudi pri vrednotenju minulega dela, kjer ni osnova nagrajevanja samo skupna delovna doba, ampak tudi razporejena sredstva akumulacije.
Za zagotovitev izgradnje celotnega sistema so nadaljnja pri-
kakor tudi delovne organizacije Blagovni center ter tudi pri krepitvi samoupravnih odnosov, zlasti na gospodarskem področju in pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj.
Polna izkoriščenost naših zmogljivosti
V planu za leto 1982 in srednjeročnem planu 1981—1985 smo opredelili razvojne usmeritve naše temeljne organizacije. Zagotoviti moramo dinamičen razvoj in polno izkoriščenost naših zmogljivosti, osnov za zadovoljevanje lastnih in tudi skupnih ciljev in interesov. Realizirali naj bi zaostale naložbe, to
zadevanja usmerjena predvsem v dograditev delitve po rezultatih dela in izdelavi meril za spodbudno nagrajevanje inventivne dejavnosti.
Naše osnovno vodilo pri nagrajevanju v delovni organizaciji je, da morajo osebni dohodki v dovolj veliki meri zadovoljiti pričakovanja delavcev, hkrati pa spodbudno vplivati na povečanje delovnih učinkov. Treba bo še dosti truda in stalne aktivnosti nas vseh, saj ne gre samo za izbor najbolj primernih osnov in meril, marsikje gre za spremembo globoke zakoreninjene miselnosti, ki ne dopušča večjih razlik v osebnih dohodkih, čeprav bi bili rezultat različnih prispevkov k delu.
Marija Grajžl
je mehanično delavnico z garažami, ki je predvidena ob gradnji Regijsko prehrambeno-preskr-bovalnega centra. Pri gradnji novih skladiščnih kapacitet bi morali zagotoviti potrebno racionalnost tudi s transportom, tako notranjim kot zunanjim ter posodobiti transport, paletni in kontejnerski sistem. To je le del razvojnih usmeritev in nalog, ki nas čakajo v naslednjih letih. Mislim, da jih bomo s pomočjo koristnikov naših uslug, to je s skupnimi močmi, tudi uresničili.
Poslovanje v našem tozdu je sicer v preteklem letu potekalo normalno. Težave imamo predvsem okoli nabave rezervnih delov za vozila in drugega materiala za opravljanje obrtnih uslug. Še večje so težave pri nakupu tovorne pnevmatike, gum, saj proizvajalci zahtevajo ob nakupu tudi del deviznih sredstev, katerih pa, žal, nimamo. Problem okoli nabave gum rešujemo z narezom profila in jih damo tudi v nalitje.
Dohodkovni odnosi na novih temeljih
Nova organiziranost sozda je pripomogla, da smo med koristniki storitev avtoparka in obrtnih storitev razrešili celo vrsto odprtih vprašanj in prepričani smo, da bomo z dohodkovnimi odnosi znotraj tozda in delovne organizacije uspeli odpraviti tudi nekatere ostale nerešene probleme.
Cene- obrtnih storitev so po oceni koristnikov visoke, s čemer se strinjamo tudi mi in zato predlagamo vsem uporabnikom v sozdu, da boljrintenzivno koristijo naše usluge, ki bodo na ta način lahko cenejše. Zaradi neurejenih prostorskih razmer se pojavlja problem nakladalnega časa, ki zelo negativno vpliva na
izkoriščenost vozil in se odraža v stroških prevozov. Prav tako se pojavlja problem, ki je prisoten že več let, okoli organiziranosti specialnih vozil, namenjenih za prevoz kruha in peciva. Tozd pekarn in slaščičarn predlaga, da bi imeli vozila v svoji sestavi. Naše mnenje pa je, da bi bila kakršnakoli cepitev avtoparka, zlasti z vidika ekonomičnosti, neracionalna. V primeru delitve avtoparka ne more biti enotne organizacije in ne bi bilo točne evidence dela in stroškov.
Problemi, ki se pri tem pojavljajo, so predvsem pri vzdrževanju vozil, ki imajo prednost pred ostalimi, nabava rezervnih delov in novih vozil, pri evidenci porabe goriva in maziva (za ugotavljanje prekomerne porabe energije ima tozd v sestavi posebno komisijo), pri interni kontroli vozil, ki je obvezna z zakonom o varnosti v cestnem prometu pa tudi z zamenjavo voznikov po posameznih enotah v času njihove odsotnosti.
Racionalizacijo transportne dejavnosti in znižanja stroškov transportnih storitev bomo dosegli le v organiziranju enotnega avtoparka in na ta način nudili kvalitetnejše transportne storitve.
V izredno zaostrenih razmerah našega gospodarstva, ko bi si moral vsak posameznik prizadevati za izvajanje politike gospodarske stabilizacije, si ne bi smeli dovoliti negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi. Že pri pripravah na reorganizacijo je bil predviden nadaljnji razvoj v združitev vseh avtoparkov v eno delovno organizacijo. Za takšno organizacijsko obliko so bile podane tudi utemeljitve, zato menim, da bi prizadevanja vseh morala delovati v tej smeri.
Brane Hriberšek
Spodbudno nagrajevanje v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija
Več za boljše delo

i
>
Sanitarno-tehnična ureditev prostorov za promet s sadjem in zelenjavo
Zaradi svojih bioloških in kemičnih lastnosti sta sadje in zelenjava izredno pomembni in nenadomestljivi prehrambeni sestavini za pravilno delovanje, razvoj, zdravje in delovno sposobnost organizma.
V promet sme samo sadje, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da je zrelo in sveže, da ni umazano, vlažno ali nagnito, da ne vsebuje ostankov sredstev za varstvo rastlin v količinah, ki so lahko zdravju škodljive, da nima tujega in neprijetnega okusa in vonja in ne tujih primesi, da ni razpokano, obtolčeno, ali poškodovano zaradi škodljivcev, bolezni, slane ali mehaničnih poškodb...
Z zelenjavo so mišljeni plodovi in deli vrtnin, ki so namenjeni za prehrano ljudi. O kvaliteti zelenjave, ki sme v promet, veljajo smiselno enaki pogoji, kot smo jih že navedli pri sadju.
Skladiščenje sadja in zelenjave	/
Največjo prehransko vrednost imata sveže sadje in zelenjava. Za ohranitev teh lastnosti je način skladiščenja zelo pomemben. Mora biti tak, da se življenjska sposobnost sadja in zelenjave obdrži čim dlje in da v njiju upočasni biokemične procese. Zaradi visoke vsebnosti vode sta sadje in zelenjava običajno sočna in hitro pokvarljiva. Zato jima je treba posvetiti veliko pozornost.
Sadje in zelenjavo med skladiščenjem pogosto napadajo razni mikroorganizmi, in sicer bakterije, plesni in kvasovke. Ker vsebujejo sokovi v sadju in zelenjavi veliko vode in hranljivih snovi, predstavljajo skoraj idealno podlago za razvoj mikroorganizmov. Le-ti se na poškodovanih mestih
i
zelo hitro razmnožujejo, kar povzroča relativno hitro kvarjenje. Ker se v normalnih okoliščinah (sobna temperatura, nižja relativna vlaga in sončna svetloba) sadje in zelenjava ne moreta ohraniti toliko časa, kolikor je potrebno za normalno preskrbo prebivalstva, moramo poleg splošnih predpisanih pogojev skladiščenja upoštevati še določene specifičnosti za to vrsto živil. Glede na to ločimo skladiščenje v navadnih zaprtih skladiščih pri normalnih razmerah, skladiščenje v hladilnicah, skladiščenje v zmrzovalnicah in skladiščenje v kontrolirani atmosferi. Za vse vrste skladišč velja, da morajo biti urejena tako, da v njih zaradi načina skladiščenja ne pride do kvarnih vplivov na lastnosti in kakovost blaga.
Skladišča morajo imeti poleg prostorov za skladiščenje blaga tudi ustrezne pisarniške in sanitarne prostore za zaposleno osebje. Izpolnjevati pa morajo še naslednje splošne pogoje: prezračevanje (naravno ali umetno), osvetlitev (dnevna in umetna svetloba) z možnostjo zavarovanja pred direktno sončno svetlobo, tla iz trdega materiala, ki vzdrži obremenitve in omogoča uspešno mokro čiščenje (opremljena morajo biti z zavarovanimi talnimi odtoki), zavarovanje pred glodalci in mrčesom, ustrezna oprema in naprave za manipulacijo in hrambo blaga, ločene skladiščne prostore za prazno embalažo, protiprašno urejene manipulacijske površine v okolici objekta.
Transport sadja in zelenjave
Ker se sadje in zelenjava ob prevozu največkrat poškodujeta in zaradi tega kvarita, mora biti njun
prevoz zelo skrben. Da bi zagotovili pravilen prevoz, morajo biti transportna sredstva takšna, da zagotovijo hiter prevoz in čim boljšo izkoriščenost prostora, da zaščitijo natovorjeno sadje in zelenjavo pred nezaželenimi vplivi (mehanske poškodbe, onesnaževanje, izsuševanje, zmrzovanje, pregrevanje in tako dalje), da zagotavljajo pravilno prezračevanje, v primeru dolgih prevozov pa morajo imeti vgrajene še ustrezne hladilne naprave. Pred uporabo jih moramo očistiti, tako da v njih ni tujih vonjav ali škodljivih snovi. Pri izbiri transportnih sredstev moramo upoštevati oddaljenost kupca, letni čas, občutljivost sadja in zelenjave in podobno. Za pravilen prevoz in skladiščenje mora biti blago ustrezno embalirano (pakirano), zato da ga predvsem zaščitimo pred poškodbami, umazanijo in drugimi škodljivimi vplivi in omogočimo lažjo manipulacijo. Glede na občutljivost sadja in zelenjave danes največ uporabljamo zabojčke, platoje, vreče, košare in palete. Pomembno je to, da embalažne enote naložimo v transportna sredstva tako, da čim bolj izkoristimo prostor in hkrati omogočimo kroženje zraka.
Prodaja sadja in zelenjave
S prodajo kot zadnjo fazo prometa moramo kupcu ponuditi kvalitetno in higiensko neoporečno sadje in zelenjavo. Da bi to dosegli, moramo urediti način prodaje tako., da zagotovimo vsaj minimalne sanitarne tehnične pogoje.
S prodajo v maloprodajni mreži mislimo prodajo v specializiranih prodajalnah za sadje in zelenjavo in v klasičnih ter samopostrežnih trgovi-
ni
nah z urejenim načinom prodaje nepakiranega sadja in zelenjave oziroma pakiranega, ki se lahko prodaja tudi na samopostrežni način. Za prodajo v specializiranih trgovinah za sadje in zelenjavo moramo zagotoviti vse splošne pogoje, ki veljajo za prodajalne živil (zagotovljeni prodajni in pomožni prostori, urejenost okolice, ustrezno nameščena oprema, pravilna izvedba tal, sten, osvetlitve, prezračevanje, manipulacija z odpadki in podobno).
Običajno imajo specializirane prodajalne za sadje in zelenjavo nehlajena skladišča. Zato moramo bolj občutljivo sadje in zelenjavo dostavljati dnevno iz centralnih hladilnic ali direktno od proizvajalca. Izredno pomemben ukrep za ohranitev polne vrednosti in higienske neoporečnosti sadja in zelenjave je neposredna prodaja iz embalažnih enot, s čimer preprečimo poškodbe, ki nastanejo pri pretresanju sadja in zelenjave.
Za prodajo sadja in zelenjave v klasičnih ih samopostrežnih trgovinah veljajo smiselno enaki pogoji kot v specializiranih trgovinah za sadje in zelenjavo, s tem, da je tovrstna prodaja ločena od prodaje ostalih nepakiranih živil. V primeru, da sta sadje in zelenjava predpakirana, moramo v sami trgovini zagotoviti primerne ločene prostore za prebiranje, sortiranje in pakiranje tega blaga. Če sta sadje in zelenjava prej pakirana, ju lahko prodajamo na samopostrežen način.
Shranjevanja blaga in embalaže na prostem ne smemo dovoliti pri nobenem načinu prodaje sadja in zelenjave.'
Milenko Andjušič
Strarrt
Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje
Uspešni nastopi
..
Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje je eno izmed najbolj živih kulturnih jeder v sestavljeni organizaciji Merx. S trdim in vztrajnim delom so se uvrstili v tretjo kategorijo pevskih zborov. Njih uspehi pritegujejo tudi ostale ljubitelje lepe domače pesmi v sozdu. Zato organizatorji kulture razmišljajo, kako bi zborovskemu petju odprli večje možnosti; ali tako, da v zbor Gostinskega podjetja vključijo tudi pevce iz drugih delovnih organizacij, ali ustanovijo na ravni sozda še en pevski zbor. Verjetno se bodo odločili za drugo.
V_______________________________________________________________/
Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje smo bralcem Vestnika sozda Merx že predstavili. Od tedaj je minilo leto dni, zato vas želimo seznaniti z delom zbora v tem obdobju.
Naj naštejem nekaj pomembnih nastopov. Pripravili smo dva samostojna koncerta, nastop na otvoritvi razstave umetnikov-že-lezarjev v Štorah, nastop ob otvoritvi gostinsko-turističnih prireditev v Narodnem domu, zapeli smo ob odprtju blagovnice v Novi vasi, nastopili na kulturni prireditvi Gosti nsko-turi-stičnega zbora v Festivalni dvorani na Bledu, na proslavi dneva republike delovne organizacije Gostinskega podjetja Celje, na skupščini Društva računovodskih in finančnih delavcev in na reviji pevskih zborov delovnih organizacij v Štorah.
Pevski zbor ima mnogo načrtov. Pevci bodo nastopili 1. maja na Gričku, na proslavi delavskega praznika bodo zapeli skupaj z drugimi zbori delovnih organizacij celjske občine. Pripravljamo se na samostojni koncert, povabili so nas na poletne prireditve na Tomšičevem trgu, prijavili pa smo se tudi za nastop na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Lani je pevski zbor prejel za petletno delovanje priznanje Gostinskega podjetja Celje in priznanje za sodelovanje na reviji pevskih zborov delovnih organizacij.
Za tiste, ki niste prečitaii članka o našem pevskem zboru, naj o njem navedemo nekaj podatkov. Zbor smo na pobudo sindikalne organizacije, ki je njegov pokrovitelj, ustanovili leta 1976. Vsak začetek je težak, tako je bilo tudi pri nas. Imeli smo težave s kadri, nismo imeli primernega prostora za vaje, zaradi izmenskega dela so pevci težko pohajali na vaje. Z močno voljo, trdim delom in disciplino smo uspeli prebresti začetniške težave in osvojiti takšen program in doseči kvaliteto, da
lahko nastopamo tudi izven delovne organizacije.
Zbor od vsega začetka vodi Tone Volasko. V veliki meri je zasluga, da je zbor kljub velikim težavam vztrajal in napredoval v svojem delu, njegova.
Zbor je včlanjen v zvezo kulturnih organizacij v Celju ter v Slovensko pevsko zvezo. Z denarjem ga deloma podpira temeljna organizacija združenega
dela v okviru Gostinskega podjetja Celje in deloma celjska zveza kulturnih organizacij. Le ta nudi pevskemu zboru poleg materialne pomoči tudi veliko koristnih usmeritev za plodno delo.
Zbor šteje 26 članov, 14 moških in 12 žensk. To so: Ivanka Cankar, Nanda Vogelsang, Adela Šipi, Kristina Krsnik, Lidija Korošec, Marica Majcen,
Zinka Selekar, Marinka Kos, Gabi Spreitzer, Sonja Dolinšek, Marica Andrini, Ivanka Cokan, Ivan Gračner, Jože Glinšek, Niko Piki, Julko Špes, Marjan Sorčan, Ivan Horjak, Vlado Golež, Bojan Savšek, Tone Jug, Milan Krajnc, Edi Kužner, Milan Artič, Branko Pantner in Rado Božnik.
Za zaključek si dovoljujemo povzeti predgovor o petju iz glasila Slovenske pevske zveze:
»Kakor očetje in matere uče, tako otroci žvrgole. Iz grla, ki se rado krega, se pesem malokdaj razlega.
Kdor brez pesmi skoz življenje koraka, ga za vsakim oglom dolgčas čaka...«
Nanda Vogelsang
Pomladno razmišljanje
Mladost, čas, ko hrepenimo, čas, ki ga mnogokrat ne znamo živeti, ki ga nikoli dovolj ne izkoristimo. Pa vendar živimo tako ati drugače. Kaj pravzaprav je' mladost? Kakšen čas je to?
Mladost, že sama beseda je tako lepa, blaga in skrivnostna hkrati. Vsi smo biti mladi, lepi, srečni ali pa tudi ne.
Zakaj ne? Ker nismo znati živeti? Da, morda zato.
Vsaka mladost je lepa, kajti življenje je treba sprejeti takšno, kot je, z vsemi svetlimi in temnimi dogodki.
Vseeno se mi pa zdi, da je bilo včasih drugače, lepše in vse bolj pristno. Morda si boste misliti, da sem starejša. Pa nisem, vaših let sem, še mlada, čeprav ne rosno, kakor pravimo. Vendar se spominjam prav vsega, kar se je dogajalo in se še dogaja okoli mene in z menoj.
Doma sem z dežele, iz delavske družine, tam, kjer ni bilo vsega na pretek. Skromno smo živeli, vendar bila sem srečna. Zakaj sem bila srečna? Zato, ker bo jutri sonce, ker bom v nedeljo lahko oblekla lepo, čeprav edino obleko, ker bodo sosedje spravljati seno, pa bom lahko pomagala, da si zaslužim kakšen dinar.
Da, zato sem bila srečna, ker
sem čutila, da nekaj zmorem, da imam roke, s katerimi lahko primem za vsako delo brez sramu in brez misli — tega pa ne zmorem ...
Kako bi mlad človek ne bil srečen, ko pa je tako lepo živeti.
Toliko' je stvari, ki človeka osrečijo, samo ozreti se je treba okoli sebe in videti vse, prav vse, tudi tiste drobne stvari, ki jih je treba odkriti. Spustiti se je treba v grapo in pogledati, ali že zvončki bodejo iz zemlje. Treba je oditi po h osti in pregledati vse vejice, katera ima večji popek, katera bo prej dobila tanke nežne lističe. Poslušati je treba pesem smrek in visokih boroy pesem ptic, skratka, poslušati je treba utrip življenja.
Sprašujem se, koliko nas je, ki to opazujemo, ki živimo za jutrišnji dan, ki se ga veselimo, zato ker smo zdravi, ker lahko delamo, ustvarjamo in damo svoj delež tudi družbi, v duši smo bogati in zadovoljni.
Nekaj me pa vendar boli. Počutim se osamljeno. Premalo nas je teh ljudi, ki smo srečni. Tok modernega sveta, hiter tempo življenja je množico potegnil za sabo, le redki smo, ki se nismo pustili zavesti, zdaj smo pa kakor
»bele vrane«, nekateri se Celo posmehujejo.
Pa naj se, si rečem, če jim je le to v zadovoljstvo. Toda ta tempo življenja človeka postara, otopi in ga neusmiljeno treska ob obalo spoznanja, da je življenje prazno in nepomembno. Vendar še vedno je izhod, človek potrebuje le notranjo željo po nečem lepem, po sprostitvi, ki jo najde le v naravi, kajti vsi smo del te narave, ki pa jo mnogokrat brezsrčno uničujemo in z njo samega sebe.
Ne vem kako, toda treba je najti zdravilo zoper to bolezen modernega časa.
Prepričana sem, da je recept pri vsakem posamezniku. Ostati mlad, večno mlad tudi pri visoki starosti. Koža se zguba, lasje osivijo, vendar srce mora ostati mlado in polno življenja.
Starost je čas, ko ljudje živijo za druge. Starši za svoje otroke, prijatelji za prijatelje, človek za človeka.
Tudi starost mora biti lepa tako kot mladost.
Zakaj tudi ne, saj so tudi letni časi različni, a vsak po svoje privlačni in očarljivi. Jesen življenja prinese umirjenost, sproščenost in počitek. Nikakor pa človek ne sme sebi dovoliti, da postane
otopel in nezainteresiran za dogajanja okoli sebe. Vse do svoje smrti mora človek imeti močno voljo do življenja, prekositi vse težave in tudi bolezen. Zdi se mi, da kadar človek izgubi voljo do življenj^tudi nobeno zdravljenje ne more biti več tako uspešno, kot bi bilo sicer.
Ali imamo tudi tu mladi svoj delež? Seveda ga imamo. Naši starši se starajo, skozi življenje, ki je bilo trše od našega, so trošiti moči in prav te moči jim danes primanjkuje.
Mnogokrat vidimo in slišimo ati pa smo celo sami priča ostarelim ljudem, ki ostanejo sami brez človeka, ki bi jim pomagal, prepuščeni usodi časa. Takšni ljudje mnogokrat obupajo. Kdo je kriv za to?
Mi, mladi.
Pozabljamo, da se tudi mi staramo, da bomo tudi mi nekega dne ostali sami, brez pomoči in brez prijazne besede svojih otrok in mladih nasploh.
Prepričana sem, da vsi zdajle, ko berete te vrstice, pravite, res je tako, toda ali bodo te besede ostale v vaših srcih ali pa bodo ostale le na tem kosu papirja in z njim romale na odpad...
Zdenka Detiček
/ : : \
STOPINJE V USTVARJALNOST
Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo literarne priloge. Zatorej pogumno ošilite peresa, obrišite prah s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek.
Uredništvo
Zdenka Detiček
Kaj pustoši mi duha, kaj izruvat hoče mi srce?
Saj bil je le en dan,-
kratek kakor en trenutek sam,
a vendar dolg kot hrepenenje...
Kdaj srce se bo umirilo,
ko duša bo spokojna, mirna,
ko po ljubezni bo zamrlo hrepenenje,
kdaj okusim življenje pravo,
ko več ne bom iskala njega,
ki nekje obstajat mora,
kje je ON, ki razumel bo čustva moja?
Samo preizkušnja tvoja je bila, a kaj srce neumno si obeta, , šele potem spoznam, zakaj?
Od nekdaj že je ranjeno srce poeta.
Morda nikoli ne pisala bi pesmi, če krivice ne bi občutila, tako pa list papirja vsrka bolečine, saj nanj beseda za besedo se razlije.
Na belem listu ostajajo sledi grenkobe, v srcu grizejo spomini vekomaj!
Hipec je b .V. res hipec samo, začutila sem, da me razume nekdo — a kmalu za tem že je kljuvalo srce,
■ oh ne, saj to ni mogoče_
Zakaj srce imaš vedno vse prav?
Vprašam te srce, kako dolgo še...?
Branko Koštomaj
Nekaj
Ali je življenje res samo biti živ?
Ali je to dovolj, da opravičiš svoje rojstvo?
Kaj storiti, da lahko sam sebi priznaš, da si se rodil za nekaj.
Toda kaj je tisti nekaj?
Nekaj...
Ne vem.
Morda bom naredil nekaj,
kar bo drugim res pomenilo nekaj.
Kaj pa jaz?
Tisti nekaj morda ne bo tisto, kar sem jaz hotel.
Živel bom torej, ne da bi vedel, da sem naredil nekaj — prav tisti nekaj,
zaradi katerega sem se rodil —
Živel za nekaj.
Slepci
slepi gremo skozi življenje smo
kot slepci obdani v temo,
ne zavedamo se svoje poti,
mislimo — konca ni.
* Zgodi se čudež — spregledamo...
prepozno.
ostane nam samo še trenutek, trenutek spoznanja —
spoznanja smrti.
V___________________________________________________________y
r
Spoštovani!
Pri prebiranju zadnjega Vestnika sem bil prijetno presenečen nad literarnim kotičkom, če ga lahko tako imenujem. Vsa pohvala uredništvu, saj menim, da je bila odločitev o objavah pesmi zaposlenih v sozdu zadetek v črno.
Želim in obenem tudi upam, da bo odziv na vaš poziv o sodelovanju velik. Morda bi poeziji posvetili celo stran.
Svoj odziv na pobudo naj podprem s svojim prispevkom.
3ranko Koštomaj
V______________________________________________________J
- “>
Pravna posvetovalnica
Odgovori na vprašanja
V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri razreševanju težav pri delu in doma.
Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga. Tokrat je to Boris Kmet.
Kršitev
delovne discipline
Vprašanje: Ali je moč delavcu zaradi kršitve delovne discipline odvzeti stimulativni del osebnega dohodka?
Odgovor: Zaradi kršitve delovne discipline se delavcu ne more odvzeti stimulativnega dela osebnega dohodka.
Pravica do odpravnine
Vprašanje: Ali je odpravnina ob upokojitvi po zakonu obvezna?
Odgovor: Pravica do odpravnine ob upokojitvi ni zakonska obveza, temveč je pravica, ki jo delavci samostojno opredeljujejo v svojem samoupravnem aktu, v odvisnosti od materialnih in drugih pogojev. .Delovna doba v lastni organizaciji združenega dela oziroma njenih pravnih prednikih, kot edini pogoj za pridobitev pravice do odpravnine, ni v skladu z ustavo in zakonom.
Prednostna lista za stanovanje
Vprašanje: Ali lahko delavec pri sestavljanju prednostne liste za pridobitev družbenega stanovanja pridobi določeno število točk, če je v isti delovni organizaciji zdposlcn tudi njegov zakonec?
Odgovor: Ni v skladu z ustavo in zakonom, da pridobi delavec določeno število točk pri sestavljanju prednostne liste za pridobitev družbenega najemnega stanovanja zato, ker je v istem ozdu zaposlen tudi njegov zakonec.
Popravilo in renoviranje stavbe
Vprašanje: Obnovil sem tujo stavbo in se vselil vanjo. Za popravilo nisem dobil plačila. Kako dolgo lahko ostanem v njej?
Odgovor: Kadar nekdo izvrši popravilo in renoviranje tuje stavbe ter se vanjo vseli s pristankom lastnika stavbe, imamo pravico ostati v njej, dokler se mu ne nadoknadijo nujni in koristni stroški, ki jih je imel v zvezi s popravilom in renoviranjem stavbe.
Stvari za osebno uporabo
Vprašanje: Čigave so reči, ki služijo za osebno uporabo?
Odgovor: Premične stvari, ki služijo za osebno uporabo, so last tistega, za čigar osebno uporabo služijo, ne glede na to, da so pridobljene v zakonu, z darovanjem ali na kakšen drug pravno dovoljen način.
Vinjenost poklicnega voznika
Vprašanje: Ali veljajo za poklicne voznike prekrški glede na promile alkohola v krvi enako, če upravlja s službenim vozilom izven delovnega časa in v zasebne namene?
Odgovor: Poklicni šofer, ki ima v krvi manj kot 0,5 promile alkohola, stori prekršek iz 14. točke 203. člena zakona o varnosti cestnega prometa tudi takrat, ko upravlja z vozilom lastne organizacije združenega dela izven delovnega časa in v privatne namene.
Po služenju vojaškega roka
Vprašanje: Ali ima delavec po odsluženju vojaškega roka pravico do rednega letnega dopusta, čeprav še ni nepretrgano delal šest mesecev?
Odgovor: Delavec, ki mu je zaradi služenja vojaškega roka delovno razmerje mirovalo, ima v letu, ko je nadaljeval z delom, pravico do rednega letnega dopusta ne glede na to, da po vrnitvi iz JLA ni izpolnil pogoja 6-mesečnega nepretrganega dela.
Nadaljevanje dela v nočni izmeni
Vprašanje: Je delavec, ki po končani popoldanski izmeni kljub sprejetemu razporedu dela noče nadaljevati z delom v nočni izmeni, kršil delovno disciplino?
Odgovor: Če delavec po končani popoldanski izmeni noče nadaljevati z delom še v nočni izmeni, ni odgovoren za kršitev delovne discipline, čeprav je bil tak razpored dela sprejet na zboru delavcev.
v_______________________________________________v
Šport in rekreacija v Tkanini
V	delovni organizaciji TKANINA je športno rekreacijsko življenje zelo zaživelo. To potrjuje vedno večje število sodelujočih članov kolektiva. Izvršilni odbor sindikata se vključuje v takšno panogo rekreacije, da se je lahko udeležujejo vsi člani kolektiva, mlajši in starejši. V ta namen imamo redne ure kegljanja, plavanje v zimskem bazenu in občasne akcije kot so: rekreacijsko smučanje, tek na smučeh, trim hoja, kolesarjenje, množične pohode v gore.
Pohvalna je udeležba v rekreacijskem smučanju, kjer je sodelovalo več kot 100 naših delavcev. Smučanje je bilo organizirano na Koralpah — Golica, Kopah, Rogli in kot spomladansko smučanje na Kobli.
Poleg rekreacije se udeležujemo tudi sindikalnih prvenstev, tekstiliad, športnih iger sozda Mera in raznih internih tekmovanj. Vseh se je udeležilo preko 200 naših delavcev. Dosegli pa smo tudi nekaj zavidljivih uspehov, kot na primer, da je naša ženska kegljaška ekipa sindikalni prvak občine Celje za leto 1981. Drugi večji uspeh je ekipno III. mesto v športnih igrah sozda Mera, kjer smo sodelovali v osmih panogah s 57 sodelujočimi delavci naše delovne organizacije. Enak rezultat smo dosegli tudi v zimskih športnih igrah sozda Mera v veleslalomu in teku na smučeh na Kopah.
Dobre rezultate smo dosegli tudi v streljanju z zračno puško, kjer je ženska ekipa dosegla VI. mesto v sindikalnem prvenstvu, moška pa VIII. mesto.
Tudi nogometna ekipa je ponovno zaživela in se uspešno uvrstila v jesenskem delu v IV. ligo.
Letos praznuje naša kegljaška sekcija 10. obletnico in je vredno omeniti njeno aktivnost in uspešnost.
Začetek kegljanja je bil težaven, ker smo se morali tedensko voziti v Žalec. To je trajalo devet let. Zato je bilo množično udejstvovanje zelo oteženo. Kljub oddaljenosti pa ni manjkalo dobre volje in veščine, ko smo redno vadili in sodelovali na različnih tekmovanjih v žalski in celjski občini. Sedaj, ko imamo to kegljaško dobrino v Celju, se je veliko spremenilo na bolje, saj je udeležba delavcev večja in sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami boljše. Po lanskem uspehu kegljačic v sindikalnem prvenstvu sta moška in ženska ekipa zasedli I. mesto tudi na letnih igrah sozda Mera.
V	kegljanju organiziramo tudi tradicionalno interno tekmovanje v počastitev praznika republike za prehodni pokal. V sodelovanju delovnih organizacij, EMO, Metka in Tkanina je bilo organizirano prvo kegljaško srečanje ženskih ekip v počastitev praznika dneva žena. To srečanje bo postalo tradicionalno. Pohvalimo naj ekipo kegljačic,
. ker so sredstva, ki so si jih priborila na tekmovanjih, namenila za nakup pokalov in medalj za interna tekmovanja.
Ker nas zima že zapušča in prehajamo v pomladansko prebujajočo se naravo, moramo pomisliti tudi na zelene griče in hribe. Naša Planinska sekcija ima vsako leto veliko pohodov na nižje in višje vrhove naših gora.
Tako pričnemo s planinskimi postojankami za Zasavski transverzali. V mesecu avgustu in septembru pa krenemo v Julijske in Savinjske Alpe.
Nedvomno lahko pričakuje-
mo, da se bodo v prihodnje roje-	bi se čimveč delovnih ljudi ak-	kreativnih aktivnosti, oziroma
vale še nove trimske akcije, ki	tivno in redno udejstvovalo v eni	»trimskega gibanja«.
naj bi sledile skupnemu cilju, da izmed številnih oblik športnore-	Stanko Sopar
Veselje ekipe Tkanine ob velikem uspehu
Na kegljaški stezi tekmovalki Olga Zalokar in Majda Vrtačnik
Pot na Raduho, počitek pri koči na Loko
Kegljanje tudi za rekreativne športnice
Novo 10-stezno prekrasno kegljišče na Golovcu v Celju je izrednega pomena za naše mesto. Vsako soboto in nedeljo so tam številna tekmovanja občinskega, medobčinskega in republiškega značaja. Zelo radi prihajajo k nam tudi državni reprezentantje, da ne omenim tudi kegljačev izven naših meja, to je iz sosednje Avstrije.
Vsak dan so steze zasedene s kegljači posameznih delovnih organizacij, klubov in društev. Kegljanje je postalo priljubljeno med množicami, še zlasti zaradi
novega kegljišča, kjer je prav veselje pogledati mlade in starejše, ki se ukvarjajo s tem športom.
Medobčinska kegljaška zveza v Celju organizirano vodi tekmovanja I. lige za moške in ženske, II. ligo za moške in medobčinsko ligo za ženske. V slednji sodelujejo predvsem ljubiteljice tega športa — rekreativne športnice posameznih delovnih organizacij, klubov in društev. Ne glede na to, da gre za rekreativne tekmovalke, brez izkušenj in znanja, je vedno prisoten tekmovalen in športni duh, med tekmovalkami pa se plete tovarištvo in prijateljstvo. Tekmuje se tudi na vseh zunanjih keglji-čih, to je v motelu Merx Šentjur pri Celju, hotelu Prebold, pa tudi na še vedno priljubljenem kegljišču Ingrada v Celju.
Na kegljišču Golovca je doslej bilo zaslediti le športnike Tkanine in Blagovnega centra in zato pozivamo tudi druge članice sozda Merx, da organizirajo kegljaške sekcije in se vključijo v medobčinsko kegljaško zvezo Celje.
Z. Z.
Športniki Blagovnega centra ne mirujejo
Že ves mesec marec in vse doslej se v dvorani športno rekreacijskega centra Golovec vršijo sindikalne športne igre v odbojki in košarki, kjer sodelujejo moške ekipe celjskih delovnih organizacij. Tekmovanja se odvijajo kar v treh ligah in tako sodeluje v odbojki prek 150 moških in preko 170 žensk ter v košarki okrog 130 košarkarjev.
Izreden uspeh so dosegle od- granih šestih tekem izgubile le bojkarice, saj so od doslej odi- eno in to jih uvršča v sam vrh, kar
je pogoj za napredovanje v II. ligo, seveda, če bodo tak uspeh ponovile tudi v jesenskem delu tekmovanja. Med tekmovalkami vlada izredno tovariško in športno vzdušje, kar se odraža tudi pri rezultatih.

Moška ekipa je bila sicer mnogo manj uspešna, saj ni pravega interesa za odbojko, vendar pričakujemo, da bodo spomladanske spodrsljaje v jesenskem delu tekmovanja zagotovo popravili in tako ženski ekipi dokazali, da tudi lahko uspejo.
Ob tem pa je treba pohvaliti košarkarsko ekipo. Šele pričeli so s tekmovanjem, pa so si že priborili dve zmagi. Ekipo vodi namreč priznani košarkarski delavec, ki ima tudi sodniški izpit, Milan Klemenc, in uspehi ne morejo izostati. Prepričani smo, da bodo v prihodnjem letu že tekmovali v II. ligi.
Končano je za nas tudi že šahovsko sindikalno tekmovanje, kjer smo v III. ligi zasedli tretje mesto. Tu tekmuje okrog 100 tekmovalcev.
Z nami je občinska TRIM AKCIJA plavanja, ki pa se je je udeležilo le malo plavalcev iz naše delovne organizacije, pa tudi iz delovnih organizacij — članic sozda Mere. Menim, da bi morali športni referentje nameniti več pozornosti takim akcijam in informirati čim širši krog zaposlenih, saj takŽne akcije niso namenjene samo njim, temveč vserp družinskim članom.
V	mesecu maju sta predvideni dve TRIM AKCIJI, to je hoja na Celjsko kočo in kolesarjenje okrog Celja. V teh akcijah naj ne bi bilo članice sozda, iz katere ne bi bilo njihovih predstavnikov.
V	mesecu maju se bodo začela tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu in kegljanju, zato vabim vse naše športnike in športnice, da se udeležijo treningov v telovadnici, na kegljišču in na strel išču, da bodo uspehi na tekmovanju čim boljši.
Zdenka Zimšek
Skupna
prvomajska
proslava
Delavci sozda Merx smo letos prvikrat za vse delavce članic sozda, ki imajo sedež v Celju, z lastnimi močmi in ustvarjalnimi silami pripravili osrednjo proslavo ob praznovanju 1. maja, našega delavskega praznika.
Proslava bo 29. aprila v Narodnem domu v Celju. V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbor Gostinskega podjetja Celje, recitatorji in instrumentalisti iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, Kmetijskega kombinata Šentjur, delovnih organizacij Potrošnik Tkanina, Moda, TEKO, Blagovni center in delovne skupnosti skupnih služb sozda.
Ropotarnica
Slovenija ima rekord v zbiranju starega papirja
V Sloveniji smo lani zbrali 82.165 ton starega papirja ali 44 kilogramov na prebivalca. V industrijo se je vrnilo 64,1 odstotka vsega porabljenega papirja, kar je v letu 1981 prvo mesto na svetu. To so ugotovili v sozdu Slovenijapapir in sicer na podlagi podatkov ugledne publikacije Pulo and Papir Industry International, v kateri piše, da se je na Japonskem lani vrnjlo v industrijo 45,1, na Nizozemskem pa 44,6 odstotka papirja. Ti dve državi, ki sta že leta in leta na vrhu svetovnega seznama, sta bili lani najboljši na svetu.
Uspeh Slovenije je še toliko večji, ker v primerjavi z Japonsko in Nizozemsko porabi relativno malo papirja na prebivalca in sicer le 97 kilogramov letno (Japonska 153, Nizozemska 152 kilogramov). To hkrati pomeni, da se v Sloveniji zbira star papir precej bolj vestno.
Tudi celotni Jugoslaviji se ni treba sramovati mesta na svetovnem seznamu zbiralcev odpadnega papirja. Po podatkih za leto 1980 (novejših še ni) je znašala poraba papirja na prebivalca v naši državi 47 kilogramov, v industrijo pa se ga je vrnilo 33 odstotkov. Tako je Jugoslavija prehitela Veliko Britanijo (32,1), Avstrijo (30,8), Italijo (29,6) in ZDA (26,4 odstotka), čeprav je poraba papirja na prebivalca v teh državah tudi večkrat večja kot v Jugoslaviji.
Srhljiva
reklama
Modri policijski strokovnjaki so v bavarskem mestu Neutrau-blingu končno ugotovili, odkod prihajajo skrivnostni glasovi, ki so plašili paciente v zobozdravstveni ordinaciji Kurta Bachseit-za,- Duhovi, ki so se oglašali iz vodoravnih cevi, električnih naprav in zobozdravniških napeljav, so bili le reklamni' trik podjetnega zobarja in njegove sedemnajstletne pomočnice. Z nenavadno reklamo sta si prislužila pozornost svetovnega tiska, pa tudi zahodnonemške policije, ki je baje za preiskavo porabila okoli 60.000 mark in jo bo predrznemu zobarju pošteno podkurila.
Breme
poštenosti
Američani so čedalje manj pošteni. Varajo se v zakonu in prehitro vozijo, sodi pisec članka v »Psychology Todav« po raziskavi, ki jo je organizirala revija med svojimi bralci. Tretjina vprašancev je odgovorila, da so v
zadnjem letu varali dobrega prijatelja v eni od stvari, ki obema mnogo pomenijo. Polovica od njih je zaupala, da so jo popihali brez besed, kadar so se na parkirišču zadeli ob drug avto in ga poškodovali. Številni nosijo domov pisarniški material in pribor, goljufajo pri izpitih, ne prijavljajo davkov in vozijo pijani. A od vseh naštetih grehov jih najbolj peče vest zaradi nezvestobe, vendar ne toliko, da bi se ji odpovedali.
Največja vinska trta
je bila tista, ki so jo posadili leta 1842 v Kaliforniji (ZDA). Od*, leta 1900 je v rodovitnih letinah dajala okrog devet, a v povprečnih sedem ton grozdja letno.
Največji nacionalni park
se razprostira v kanadski pokrajini Alberte in se imenuje Wood Buffalo National Park. Ustanovili so ga leta 1922 in meri danes 45.480 kvadratnih kilometrov.
Prva križanka
Objavil jo je dnevnik The New York VVorld 21. decembra 1913.
Bila je sestavljena iz 32 besed, sestavil pa jo je izumitelj tega tipa uganke Anglež Arthur Wynne.
Največja
podzemska
tovarna
so bila poslopja za izgradnjo raketnih projektilov v hribovju, imenovanem Kohnstein, blizu Nordhausna v Nemčiji. Zgradili so jo ujetniki v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Podzemske hale so merile 118.000 kvadratnih metrov, v njih pa so proizvedli mesečno 900 raket tipa V-2.
Rešitev križanke iz 3. številke Vestnika
Vodoravno: ŠTOR. MAI-LER, TELEMAH, KOROMANDIJA, EREMITI, ONIKANJE, EDEN, MILO,
FES, GAJ. KINO, ANINA,
JF, A V A, AVTOKRAT,
JAN, AALBORG, ROSA, PAROLA, LJUDSTVO, ROLER, EN N S, OFSET,
AR D, NOTICA, OT, KAIRO, NEVEDNICA,
OSA, ARSAK, O H ARA, KAR, OTS.
V	..........J
/
Prvomajska nagradna križanka
Prva nagrada — 500 din, druga nagrada — 250 din, tretja nagrada —150 din
Skatuca ZA DRAGOCENOSTI	ORJAŠKA ŽELVA '	RUS. SKLADATELJ UADOV	GRAD NA PRIMORSKEM	DRŽAVNA BLAGAJNA	TANTAL	KIP GOLEGA TELESA	SESTAVIL: R.N.	PRIŠTINA	VESELJE	NIZOZEM. MESTO (SIR)	KUHINJSKA POSODA	NEKD. TROBENTAČ PL ORKESTRA RTV LJUBU.. (ANDREJ)	SLOV. RISAR STRIPOV (ZVITOREPEC)	SOD. NEM. P1SATEU (HELLMUTH)	DEBELA PAUCA	ISAAC NEWTON	RAINER MARIA	AM. JAZZ PIANIST IN SKLA-DATEU	ŽELEZNIŠKA PROGA
		*					POŠKODBA KOSTI												
														ČAR					
VETRNI JOPIČ							SL SKLADATELJ IN. DIRIGENT												
							KONICA												
DOMAČA PERNATA ŽIVAL					TORINO		F	PUŠČAVA V ETIOPIJI								RIMSKI HIŠNI BOG			
								POSTAJA NA ROGI KRANJ-RADOVLJICA											
lahko hlapljiva tekočina (NARKOZA)					SCENA NA ODRU, DEL IGRE	NAGROBNIK									ČEŠKO MOŠ. IME	KRAPINA			IGL MESTO , TURČIJE
						ROJENICA V GRŠKI MITOLOGIJI										PRISTANIŠČE NA PELOPONEZU			
TRENJE				ZANOS, GOREČNOST						REKA V ANGLIJI				ZIDAK					
														MERA ZA ŽITO, KOREC					
				PRIPOVEDNI PESNIK						INDIJSKI FIZIK, NOBELOVEC									
HUMORIST PAPLER							DOMAČA TVORNICA RUBLJA				KRAVJI MLADIČ	ZAČ. PREB. TRAKTA					EMIL NOLDE		
												IT. KNEŽJA RODOVINA							
							MESTO V J. FRANCIJI												
	AURISINA^		^ ^tor	*		*			PISMENO POTRDILO, SPRI- ČEVALO			'■ —					NIKOLAJ KOPERNIK		
.	McžAit&jp f	PKOsrccomlVv AiT^pg^N. /Prosek)	| lil f I n II II																	SAKSOFONIST SOSS		
TRIESTESi			El	h		\			VELIKA NASELJA						OBROK PLAČILA POSOJILA				
I • ■ AN PIRAN		m	20 '/m — 'v-i MUGG/4	.Jfc													NOBELU				
									GENERATOR ZA IZMENIČNI TOK										
PORTOROrjeZ76yr ' rr.a otA.	TuTj |	U Seč ovil		__ J \3		VEČANJE					HOLANDSKI SLIKAR, KRAJINAR					VELIKA OS					
Iz zapuščine mojstra Pelikana
Prva pomlad v svobodi
Razrušeni domovi, uničene družine in v begu zapuščena okupatorjeva vojaška oprema so pozdravili osvoboditelje.
Tudi najtežjih del pri razčiščevanju ruševin so se lotevale žene, dekleta. Možje so se lotili strojev.
Za tiste, ki so bili priča, za tiste, ki so pozabili in za nas, ki nismo vedeli, prvič objavljamo fotografije največjega dokumentarista tistih prvih najburnejših dni v svobodi. Mojster Pelikan in njegov fotoaparat sta nam zapustila nepotvorljive dokumente, ki nazorno pripovedujejo, kako, kdo, na čem in s čim je gradil naš socializem.
Uredništvo se zahvaljuje Boženi Pelikan, hčeri pokojnega mojstra, ki nam je nekaj fotografij iz neprecenljive zapuščine darežljivo odstopila v objavo.
V zametku sedanjega Topra so delavke na popravljenih strojih udarniško šivale — zastave.
Takole so v tistih dneh prisegali mladi v šolah. To je bila generacija, ki se danes že poslavlja od svojih delovnih mest.
Zbor mladih za prvo proslavo po dokončni zmagi, čeprav je na desni strani fotografije še moč videti kolono poraženega okupatorja.
Navdušen sprejem ob vrnitvi prvih organizatorjev osvobodilnega boja, pozdrav nekdanjemu delavcu Francu Leskošku-Luki.
Glasilo delavcev SOZD Merx Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, 'Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, M*h»Celie, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Gostinsko podJSBe Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilce Dobrna, Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat
mesečno. Ufeja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka ZlMSfcK, Karmen MAGVAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETIČEK, Danica DOSEDLA, Boris KMET, Mirjam BEVC:Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mere, Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje-— telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.