MARC 10 N Till a nedelja 11 P Koleta 12 T Gregorij 13 S Evrazija 225 14 C Matilda 15 P Longin 2E 16 S Marija, spole. J> 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jcruz. 19 T Tožef 20 S Patricij SS Iz raznih vesti se more sklepati, da bodo Finci pristali na sovjetske pogoje, češ, da so ti znatno omiljeni. — Pogajanja se vodijo v strogi tajnosti. — Anglija očivid-no ne želi, da bi prišlo do miru. AMERIŠKA LETALA V JUŽ-NI AMERIKI Lima, Peru. -k Semkaj je prispelo v ponedeljek 12 bombnih aeroplahov Zed. držav, ki so prileteli s svoje postojanke v Kanalskem pasu. Ta obisk se smatfa za znamenje, da skušajo Zed. države ustvariti še ožjo zvezo z republikami južne Amerike. Z ekspedicijo je jtudi general Van Voorhis, poveljnik v Kanalskem pasu. ITALIJA OSTANE MIRNA Iz Jugoslavije Veliko zanimanje inozemskega kapitala za jugoslovansko produkcijo nafte, ki pa krije le mali odstotek potrebe. — Tragičen dogodek v pohorskih hribih nad Ribnico. — Smrtna kosa in drugo. Stockholm, Švedska. — Iz Iielsinkijev in iz Moskve so se ta ponedeljek vrstila razna poročila, drugo za drugim, toda nobeno ni bilo tako, da bi se dalo nanj zanesti,kajti med seboj so si daleč nasprotovala. Tako je eno trdilo, da se je m<5d finsko delegacijo, ki je, kakor je bilo že včeraj po-ročano, od četrtka zadnjega tedna v Moskvi,in med sovjetsko vlado že prtšlo do sporazuma za mir ter, da je finski min. predsednik Ryti, ki je načeloval delegaciji, že z aeroplanom na poti domov, da predloži sporazum svojemu parlamentu. Sledilo pa je takoj drugo poročilo, ki je omenjeno vest zanikalo ter po-vdarilo, da je finska delegacija še v Moskvi ter, da na ruske pogoje še ni pristala. Zopet druga vest iz Helsinki je omenila, da je sicer upati, da bo prišlo do sprave, toda "za vsak slučaj" pa obe strani še 'vedno z nezmanjšano ljutostjo nadaljujete vojno ter, da na fronti sami ni še niti najmanjšega sledu o kakem premirju. Možnost za sporazum, pravijo, je v tem, ker so sovjeti baje znaino omilili svoje zahteve. Kakor iz tega razvidno, se sicer z vso živahnostjo ugiba o tem, kaj se v Moskvi vrši, toda gotovega ne ve nihče nič, ker se vsa pogajanja vrše v najstrožji tajnosti. Gptcvo je le toliko, da se želite obe prizadeti stranki pobotati, kajti drugače bi sovjeti ne povabili Fincev v Moskvo, še manj pa bi Finci, zlasti min. predsednik sam, šli tja, in še celo ob času, ko je fronta še vedno v ognju. Brez dvoma pa se morali pri tem pritisniti na obe strani še zunanji viri, in sicer Nemčija na Rusijo, Skandinavski državi pa na Finsko. Nasprotno pa se zdi, da Anglija in Francija z nič kaj posebnim navdušenjem ne odo bravate morebitne sklenitve miru na Finskem. O Angliji se trdi, da je baje direktno apelirala na Finsko, naj se ne poda, in v ponedeljek je Chamberlain v londonskem parlamentu z i.ekakim obžalovanjem izjavil, da ste obe za-padni zaveznici ponudili Finski pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi, toda Finska sa. ma, da za to pomoč ni direktno apelirala ter ji zato tudi ni bilo poslana. Koliko je Angliji ležeče na tem, da se finska vojna nadaljuje, se pa vidi se bolj iz druge Chamberlainove izjave. Priznal je namreč, da se je ruski poslanik v Londonu, Mai-ski, obrnil svoječasno na angleško vlado ter ji predložil pogoje, pod katerimi bi se s Finsko sklenil mir, toda angleška vlada teh pogojev sploh ni Finski sporočila, češ, da so po njenem mnenju pretrdi. ... Razumljivo je, da se Anglija Drotivi miru na Finskem,kaj ti ako bo do tega prišlo, bo to Rokak direkten poraz za njo, Točasno odločena, da se ne bo bojevala. Rim, Italija. — Veliko ugibanja je o tem, na katero stran se bo nagnila Italija, namreč, ali bo ostala zaveznica Nemčije ter se šla bojevat na njeno stran, ali bo prestopila na anglo-francosko stran. Razni krogi pa, ki si natančno ogledujejo položaj, so mnenja, da ne bo prišlo niti do prvega, niti do drugega marveč, da je Italija odločena, še vedno ostati "na plotu." Pravijo namreč, da je italijansko ljudstvo ostro nasprotno vstopu v vojno, dežela pa niti dovolj ni pripravljena za njo. Vendar pa kaki nepredvideni dogodki utegnejo položaj popolnoma zasukati. NEMCI POTOPILI SVOJO LADJO London, Anglija. — Po poročilu, ki so ga izdale tukajšnje oblasti zadnjo "nedeljo, je neka nemška ladja doživela podobno usodo kakor svoječasno Graf Spee, namreč, da jo je potopilo njeno lastno moštvo. Ta nova žrtev je bil nemški parnik Hannover, kateri je vozil rudo in les ter se skušal izmuzniti skozi angleško blokado. Izsledile pa so ga angleške ladje, ki so nato čakale nanj v bližino Puerto Ilico. Ko je poveljnik videl, da ni rešitve, je dal parnik zažgati. Značilno je, da se je ta dogodek pripetil , zopet v vodah, ki so jih ameriške republike svoječasno proglasile za nevtralno zono, na kar pa se Anglija ne ozira. --o- ANGLIJA IZPUSTILA ITALIJANSKE LADJE London, Anglija. — Vlada je v soboto zvečer objavila, da je bilo izpuščenih 13 italijanskih ladij, naloženih s premogom iz Nemčije. Izrazila- se je pri tem, da je do zajetja prišlo vsled nesporazumljenja glede datuma, kdaj se uvede kontrola. i........................... NA OBISKU V LONDONU Iz Londona se vrne Welles preko Pariza in Rima domov. — Evropska situacija točasno izredno zapletena. NAPOVEDUJEJO NAPAD London, Anglija. — Roose-veltov m i r o v n i odposlanec Welles je v ponedeljek pričel razgovore z angleškimi vodilnimi osebnostmi, da najele informacije o sedanjem stanju vojne, iz katerih bi mogel Roosevelt sestaviti primerne pogoje za mir. London je Wel-lesova zadnja postojanka ter se bo od tukaj vrnil preko Pariza in Rima domov. Kakor razni krogi izražajo mnenje, je moral Welles na svojem potovanju po Evropi razvideti, da je kaj malo upanja na mirno spravo,kaj ti obe bojujoči se strani ste trdno odločeni, da ne bo nobena od njih odnehala, dokler ne bo chuga na tleh. Povrhu tega pa so se ravno zdaj pojavile tudi take nepredvidene komplikacije, da se bo lahko ves položaj čez noč izpremenil, in,kar bo Welles danes '"ugotovil," jutri morda sploh ne bo več res. Predvsem se je v ponedeljek posvečala pozornost diplomatskim aktivnostim, ki so se vršile v Moskvi in v Rimu. V Moskvi je bila, kakor znano, finska delegacija, v Rimu pa nemški minister Ribben-trop. V prvem ali drugem mestu utegne priti do razvojev, ki bodo imeli dalekosežen značaj. Produkcija nafte in zemeljskega plina Ljubljana, 9. febr. — V lanskem letu smo opazili veliko zanimanje inozemskega kapitala za naša ležišča nafte. U-stanovljenih je bilo več novih delniških družb za eksploata-cijo naftinih polj, pri katerih je udeležen predvsem nemški, švicarski in ameriški kapital. To povečano zanimanje za našo nafto se je pojavilo, ko so vrtanja na Madžarskem, na levi strani Mure prinesla odlične rezultate. Navzlic borbi, ki smo jo lani opazili za naša ležišča nafte, se produkcija nafte lani še ni bistveno povečala in je znašala v preteklem letu le 1214 ton, medtem ko smo lani uvozili iz inozemstva 151.000 ton nafte in naftinih derivatov. Naša lanska produkcija nafte torej ni krila niti 1 % naše potrebe. Produkcija se je sicer v zadnjih štirih letih precej dvignila, vendar je treba upoštevati, da je bila leta 1936 izredno majhna zlasti v primeru z letom 1933, ko smo že dosegli preko 600 ton. Ob koncu lanskega leta je bilo pri pridobivanju nafte zaposlenih 421 delavcev, pri čemer pa niso upoštevani delavci, ki so zaposleni pri predelavi nafte (v rafinerijah). Produkcija zemeljskega plina (Bujavica) se je v zadnjih letih precej povečala. Lani je znašala ta produkcija 2,629.-000 kv. m nasproti 2,432.000 v prejšnjem letu, 1,801.000 v letu 1937 in 1,183.000 v letu 1936. Seveda je treba pripomniti, da je bila produkcija tudi že mnogo večja, zlasti v letih 1930 in 1931, ko je dosegla 5 odnosno 6 milijonov kubičnih metrov. Glede na prizadevanje, da se v večji meri troši zemeljski plin za pogon motornih vozil, je pričakovati, da se bo v letošnjem letu produkcija nadalje povečala. Ker ga pa tudi naslednjega dopoldneva hi bilo na izpre-gled, je posestnik Vrhunc znova odšel na iskanje. Sumljiv mu je bil visok kup snega zadaj za gospodarskim poslopjem, ki se je sesul s strehe ter je zasipal ozko ga z, ki je vodila za hlevom. Začel je ta kup odkopavati in ko je nekaj časa težko delal, je nenadoma dokopal z lopato do trupla pogrešanega dečka. Sedaj se je nesreča pojasnila. Fantek se je igral za hlevom, ko se je nenadoma n a n j sesul plaz snega s strehe ter ga pokopal pod seboj. Sneg je bil močno južen in moker ter je ubogega otroka naglo zadušil. Iz suhega snega bi se bil najbrž revež še lahko izkopal in rešil, v južnem in mokrem snegu pa ga je zadela žalostna smrt. Ameriški krogi mnenja, da bo Nemčija udarila. KRIŽEM SVETA — Dublin, Irska. — Prva in doslej še edina bojna ladja, ki jo ima Irska, je • bila zadnjo nedeljo predmet hapada. Trije oboroženi moški so prišli na krov, pometali stražnike v morje ter nato ušli kljub strelom, ki so bili oddani na nje. — Manila, Filipini. — Neka angleška potniška ladja, ki je vozila 200 ojieb, je v ponedeljek zadela job kitajski obali -na plitvo mesto in tamkaj obtičala. Izdala je klic na pomoč. Potniki so bili srečno rešeni. — London, Anglija. — Ta ponedeljek je stopila v veljavo odredba, po kateri se bodo mogle nekatere vrste mesa dobiti samo na karte; Odrastla oseba bo mogla dobiti na teden mesa za okrog 36 centov, otroci pod 6. letom pa polovico tega. Pod vozom drv V ljubljansko bolnico je bila pripeljana Angela Erdanijeva, služkinja iz Kolovca. Doma ji je padel na noge voz drv in jo močtio poškodoval. Smrtna kosa V Pudobu pri Starem trgu pri Rakeku je umrla Ivana Keržič, stara 73 let. — V Zgornji Besnici pri Kranju je umrla Frančiška Ivnific, po domače "Štihlnova mama," soproga gostilničarja stara 56 let. — Na Virti pri Domžalah je umrl Melhijor Smole, finančni preglednik v pokoju. — V Novem mestu je umrl višji sodni svetnik Jože Kovač, ki je bil najstarejši slovenski sodnik, trd kakor grča. Doma je bil i.? Suhe Krajine. ANGLIJA KRITIZIRANA OD LASTNE ZAVEZNICE Istanbul, Turčija. — Tukajšnje časopisje je izražalo v nedeljo ostro kritiko proti angleškemu kontroliranju ladij na morju. Značilno je, da je prišla kritika ravno od Turčije, katera je znana kot angle-ska zaveznica. Bržkone pa^ bi do te obsodbe ne prišlo, če bi ne bila Turčija sama prizadeta. V svoji gorečnosti so namreč angleški pregledovala' dali izprazniti tovor železnega in cinkastega blaga, ki ga je neka turška ladja vozila iz Amerike domov, ter poslali nato v Turčijo prazno ladjo. Vlada se je obrnila na angleškega poslanika, da se zadeva pojasni. ZADNJE OPOZORILO GLEDE DOHODNINSKEGA DAVKA Tisti, ki so imeli lani toliko dohodkov, da so dolžni plačati dohodninski davek, oziroma, ki morajo poslati tozadevne tiskovine izpolnjene na davčni urad, se opozarjajo, da je čas za to le še do polnoči prihodnjega petka, 15. marca. Kakor že omenjeno, so davku podvrženi samci z najmanj $1000 letnih dohodkov ter o-ženjeni pari z dohodki $2,500 ali več. Ločeni zakoni v Beogradu Pred beogradskim srbskim pravoslavnim sodiščem, ki obsega področje Beograda ter beogradsko-karlovasko e paril i jo, je bilo lansko leto nekako 3000 tožb za ločitev zakona. Od teh je bilo rešenih nekako 600, druge pridejo letos na vrsto. Leta 1938 je bilo pred istim sodiščem 2544 takih tožb. Washington, D. C. — Ameriški vojaški izvedenci, ki iz daljave opazujejo vojno v Evropi, izražajo mnenje, da bo v kratkem končno prišlo do dolgo napovedovanega nemškega napada na Nizozemsko in Belgijo. Do tega mnenja so prišli na podlagi informacij, da Nemčija znova koncentrira svoje čete ob švicarski in luksemburški meji. Te koncentracije, pravijo, pa so bolj obrambnega značaja, namreč, da preprečijo Franciji napad na teh mestih ob času, ko 'bi nemška armada vdrla v Belgijo in Nizozemsko. — Trikrat, kar traja vojna, so že napovedovali ta nazijski napad, a do zdaj še ni prišlo do njega. NADŠKOF SVARI PRED NEVERO Chicago, 111. — Kakor je bilo že včeraj poročano, se je novemu nadškofu Stritchu priredila zadnjo nedeljo javna dobrodošlica. Ta se je vršila v Auditorium gledališču ter je bilo navzočih do 5000 zastopnikov raznih plemen in veroizpovedi. V svojem govoru, ki ga je imel, je nadškof opozarjal, da se le na podlagi vere lahko zasigura človeku njegovo dostojanstvo. "Tistim, ki priporočajo namesto religije kako drugo socijalno navdihnjen je, ki povdarjajo, da je človek le incident, ter, da je skupina ali vrsta končni cilj, odgovarjam," je dejal govornik, "da bo temu sledil kolektivizem brez duše, ki ne bo mogel napraviti drugega, kakor izpremeniti svet v puščavo." -o- MOLOTOVA POČASTILI Moskva, Rusija. — Po radio, časopisju in uradnih izjavah so se sovjeti zadnjo so-ooto naravnost kosali med seboj, kdo bo izkazal večjo čast zunanjemu komisarju Moloto-vu ob njegovem 50. rojstnem dnevu, ki ga je obhajal ta dan. Proslavljali so ga kot Stalinovega prvega pomočnika pri osvobojanju zatiranega ljudstva. MESTO, ZA KATEREGA SE TEPEJO Plaz ga je zasul Maribor, 12. febr. — Pri posestniku Vrhuncu v Hudem-kotu nad Ribnico na Pohorju živi v njegovi hiši vdova Le-bedev, ki ima več malih otrok. Mati je bolna ter skrbi za otroke sam Vrhunc. 7 letni Jožef Lebedev se je igral zunaj hiše na dvorišču. Bilo je toplo in južno ter se je fant podil okrog hiše po ozkih gazeli. Naenkrat pa je otroka zmanjkalo ter se tudi na klicanje ni oglasil. Slo je že proti večeru, fanta so iskali vse na okrog, pa ga od nikoder ni bilo. Nazadnje so mislili, da je odšel k 'bližnjemu sosedu, odkoder ga zvečer niso več pustili domov, da se mu v snegu kaj ne pripeti. Zato s< čakali, misleč, da bo fant naslednjega dne že prišel nazaj. Premetena goljufija V pisarno neke tvrdke v Ljubljani sta stopila dva neznana moška, od katerih je eden dejal uradnici Minki Žagar, da bi mu izmenjala tisočak. Zagarjeva mu je dala bankovec za 500 in pet stota-kov. Oni je pa hotel imeti srebrn drobiž, pa mu je uradnica dejala, da drobiža nima. "Onda ništa" je povedal neznanec in vrnil uradnici bankovce, ona njemu pa tisočak. Ko je pozneje pregledovala blagajno, je zapazila, da jo i'e neznanec opeharil za 400 i in a rje v. obenem pa zmaga za Nemčijo in Rusijo. Prvič se bo namreč Finska gotovo toliko spametovala, da se bo raje sprijatelji-la s svojo najbližjo sosedo. Rusijo, kakor bi na ljubo dalj-nji Angliji živeja v sovraštvu z njo, s čimer bo Finska prenehala biti angleška trdnjava proti Rusiji; drugič pa bo Nemčija lahko dobila od Rusije razne potrebščine, katere zdaj ta sama potrebuje, dokler je v vojni. Pogled na finsko mesto Viborg (Viipuri), katerega ruska armada napada že dalja časa. Mesto leži ob Finskem zalivu, na zapadnem krilu finskih utrdb, Mannerheimove linije. Je izredne strategične važnosti, kajti z njega zavzetjem bi dobili Rusi nekako ključ do ostale Finske. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' * • 1 t- i m ff I hI fC 1 1% ^J t ^ mm 1 i i 1 \/ |\J H £ najstarejši V M. A n ftfa«*'Ji Ik JL IL-^X^ 7 JL^fi ^ If^^r ™ najbolj I PRILJUBLJEN PRVI SLOVENSKI !pST SS AMERIKI slovenski list v Shtlr: r« vero in naroi — i« prat V prijateljski pogodbi med Nemčijo in Rusijo je bilo predvideno, da se od verzajske mirovne pogodbe odrejena utesnitev Rusije omili. Druga za drugo so Estonska, Lat-vija in Litvanska sklenile z Rusijo nenapadalne in deloma tudi sodelovanje pogodbe. Splošno se je pričakovalo, da sledi tem še podoben sporazum Rusije z Finsko. Slednja si je na mirovni konferenci pridobila ne samo oblasti nad Finskim zalivom, marveč še sto kilometrov morske obale na severa in sicer tam, kjer Ledeno morje zaradi toplega morskega toka ne zamrzne, ko zledenita celo Finski in Botniški zaliv. Finsko-ruska pogajanja v Moskvi pa so se zavlačevala in končno prekinila. Sedaj jih nadaljuje ru-sko-finska vojna. V bistvu enak je bil razvoj na jugu. Rusko-turška pogajanja so se sicer pričela, a prav kmalu spet zaključila, nakar je sledila silna politična napetost med obem državama. Dejstvo, da je bila medtem v bližnji Siriji zbrana močna francoska armada pod generalom Weygandom, dokazuje, da računata zapadni državi tudi v nadaljnem razvoju rusko-turških odnošajev z možnostjo vojaškega spopada. Na treh bojiščih se danes kuje nova Evropa: na za-padnem, kjer stoji naproti francosko-angleški vojski nemška armada, na Finskem, kjer se skuša uveljaviti Rusija, in še na prednjeazijskem, kjer se bije srdita politična bitka med Rusijo in Anglijo. Car Peter Veliki je bil, ki si je zasnoval stvaren in iz-; vedljiv načrt, kako pripelje Rusijo v Evropo. Le preveč mu je ta ogromni, neokretni kolos, čigar glavni trup obsega dobršen kos azijske celine, težil nazaj na vzhod in šiloma ga je hotel privesti na zapad med narode visoke civilizacije. Radikalne so bile njegove reforme v notranjem ustroju ruske države, duhovitejša je bila domislica, da je treba Med Rusijo in Evropo živega, trajnega stika. Rusiji je bilo treba dostopa do morja, ki ne zamrzne in je najvarnejša in najcenejša prometna vez med deželami. Matjuški Moskvi je pustil njen starinski, vzhodni značaj, z vso naglico pa pričel graditi ob izlivu reke Neve v Finski zaliv novo državno prestolnico ter jo nazval Petrograd. Od tistih dob do danes je bilo nasprotje Petrograd—Moskva nasprotje dveh Rusij, prve težeče in stremeče na zapad v civilizacijo in zunanji razvoj, druge tajinstveno zaverva-ne z vzhod in njega bogato duševnost. Prestolnica Petrograd se je naglo razvijala, v vojnah s Švedsko je Peter pridružil Rusiji še južni del Finske z njenim številnim otočjem. Anglija in Francija, predstavnici poznejše Evrope, sta z nevoljo opazovali nagli razvoj in rastoči vpliv velesile Rusije, Napoleon ga je skušal zaustaviti s svojim pohodom na Moskvo, Anglija ga je spretno zajezila koncem minule svetovne vojne. Koncem leta 1917 je štel Petrograd že triinpol milijona prebivalcev, a z osamosvojitvijo Finske sta Petrograd — sedaj Leningrad — in Rusija zašla v silno neprijeten položaj, kajti svobodni dostop do morja je bil spet onemogočen: pet novih državic je čuvalo Vzhodno morje in Finski zaliv. Še drug, trdnejši zapah zapira Rusijo od Evrope in širnega sveta: morski ožini med Črnim in Sredozemskim morjem, zvani Bospor in Dardanele. Na teh dveh mestih se Evropa tesno približuje Aziji, na severu 30 km dolgi Bospor iz Črnega morja proti Carigradu in bolj proti jugu že bolj razvlečena ožina 70 km dolgih Dardanel. Ce bi ta zapah kedaj odnehal, bi se ruski veletok začel prelivati proti jugu. Že v 15. stoletju so turški sultani utrdili te ožine z mogočnimi obrežnimi utrdbami. V 18. stoletju je angleški admiral v ruski službi, John Elphinstone, prvič pokazal Rusom, kako se kljub močnim stražam pride skozi ožine. Z ruskim brodovjem je priplul skozi Gibraltarska vrata sredi Dardanel, se kljub topniškim napadom obrežnih Turkov zasidral in v brk razjarjenim Turkom na krovu svoje ladje srkal žlahtni čaj. Ker pa vrhovni ruski poveljnik Orlov njegovega poguma le ni delil, se je nato rao ral spet umakniti. Za časa Napoleona je hotelo angleško hrodovje pod admiralom Duckworthom Ruse prepeljati iz Črnega morja v Sredozemlje, a po francoski pomoči oko- Vel Mr. Matt Novak, ko so mu rajženi Turki so ga odgnali, ko je dospel tik carigrajskih ga domači priredili za 70 let vrat. Ko sta se kmalu nato Anglija in Rusija razšli, je' Anglija poskrbela, da se dardanelski in bosporski zapad za Rusijo ni več odprl. Leta 1841 je londonska konferenca velesil Turčiji ukazala, da ne sme več pustiti skozi preliva nobene oborožene ladje. Med svetovno vojno so se skušale pretolči skozi ožino francoske in angleške pomorske velikanke, a so morale z hudimi izgubami nazaj. Tudi po vojni je Turčija ohranila oblast nad Dardanelami in si dala pred štirimi leti to svo jo pravico še slovesno potrditi, Stoletna ruska nada, da bi Rusija kedaj prodrla iz Črnega morja proti jugu v svet, je ostala neuresničena. Nesrečni poizkusi in nesrečne diplomatske akcije, med svetovno vojno pa velika ruska revolucija so bili vzrok, da je ostal železni zapah zaklenjen. Nova Evropa stoji v znamenju nemško-ruskega prijateljstva. Že železnega kanclerja Bismarcka veliki načrt je bil, da zagotovi Nemčiji trajno prijateljstvo z Rusijo. Izjalovil se.je po raznih zunanjih dogodkih. Sedaj je načrt obnovil kancler Adolf Hitler in preokretu nemške zunanje politike pripisal zgodovinsko pomembnost. In te pomembnosti mu nihče ne more odrekati. Dokaza zato sta nadaljni mednarodni razvoj v Evropi in zopetni nastop Rusije. Zdi se, da se pripravlja nova doba Bismarcka Železnega in Petra Velikega. S svojimi ogromnimi komolci SMRTNA KOSA IN TUDI DRUGE NOVICE IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Nemila smrt je zopet posegla med nas s svojo koščeno roko. Ustavila se je pri drti-žini Perše in ugasnila življenje gospodarju Petru Perše. Kar na hitro je izdihnil svojo dušo v starosti 71 let, od katerih je tukaj preživel 48. Zapušča ženo in šest sinov ter šest hčera. Bog mu daj miren počitek, ostalim pa naše globoko sožalje! — Umrla je tudi Anna Boitz in tudi ona na hitro. Zadela jo je namreč srčna kap. Doma je bila iz Strug pri Dobrempolju na Dolenjskem in zapušča moža in več otrok. Naj ji sveti večna luč, ostalim iskreno sožalje! Tudi bolnike imamo. V avtomobilski nesreči si je zlomil nogo v kolenu Mr. Joseph Krall. Počila mu je kost. Pri hiši so tudi naročeni na Ame-rikanskega Slovenca. Težko poškodovanemu rojaku želi-mo, da bi kmalu mogel zopet stopiti na noge in zopet šel zdrav na delo. — Nogo si je tudi zlomila Mrs. Angela Grebene in to že pred dvema me-secoma, pa še sedaj ne more dobro stopiti na njo in je še na bolpiški postelji. — v Tudi Mrs. Anna Godec, ki je bila poškodovana v avtni nesreči že pr^d 5 meseci, še ne more hoditi in se mora še vedno držati bolj v sedečem položaju. Ona je zares veliko pretr pela. — Vsem bolnikom želimo skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja! Veliko iznenadenje je doži- poprej vedel." Tako se je mož izrazil. Pa so mu domači sinovi in prijatelji rekli, da ni bil še nikoli 70 let star, kot sedaj. — Dobro so odgovorili! — Prav i'letno je bilo ta večer. Omenjeni jubilant je doma iz Dobrepolja in je dolgoletni naročnik vseh naših listov. Bog ga živi še mnogo let in da bi zdrav in zadovoljen slavil s svojimi sinovi in pri jatelji tudi stoletnico! To mu žele vsi njegovi sinovi in prijatelji. — On se pa prav lepo zahvali vsem za lepa voščila in darila. Dragi mf naročniki. Vsak i m a kakega prijatelja. Pri njemu naj potrka in če še ni naročen na Amerikanskega Slovenca, nagovorite ga, naj se naroči, če pa je že naročen, mu pa prigovarjajte, da ponovi naročnino. To storite sedaj, clo 15. marca, ko glasovi še veliko štejejo. Pomagajte vsi povsod, kolikor morete, da razširimo naš katoliški dnevnik. — Ob tej priliki se zahvaljujem vsem onim, ki ste se na novo naročili, kakor tudi vsem onim, ki ste ponovili naročnino in meni naklonili svoje glasove. Delajmo za naš list Amerikanski Slovenec, ki je najstarejši slovenski list v tej deželi. -— Pozdrav in o priliki bom še k'aj napisala. J. M. "Figarica" —-o- DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline V Črnomlju so pokopali lani na praznik sv. Štefana 90 letnega Matija Banovca iz Jelševnika. Bil je vrl katoliški mož, ki tudi v taki visoki sta rosti ni opustil nobeno nedeljo in praznik službe božje,četudi je imel uro hoda do cerkve Bil je tudi trikrat v Ameriki. raga. Tudi s škofom Vrtinom, drugim Baragovim naslednikom, se je poznal, kakor tudi z njegovim očetom, ki sta bila tudi Belokranjca iz Doblič. Banovec je krošnjaril, ko je bil še prav mlad, po revnih indijskih naselbinah. Iz Mokronoga poročajo, da je začela smrt po novem letu pobirati posebno može in da jih je pobrala meseca jan. kar 5. Ti so bili: Kocjan Janez, najstarejši faran, ki je učakal 90 let. Okoren Franc, Umek Franc, Pavšič Simon in Lokar Franc. V župniji Raka pa se je preselil v večnost iz Vrha v starosti 44 let Lekše Matija, prav skrben in varčen gospo ' dar. Na Kalu pri Št. Janžu pa je zapustila ta svet 10. jan. Ana Trinkaus, Potokarjeva mama, lepi starosti skoraj 85 let, ki je po smrti svojega moža skoraj 30 let sama vodila obširno gospodarstvo. Bila je zaradi svoje dobroti j ivosti in ra-dodarnosti daleč naokoli znana. V Št. Petru pri Novem mestu so dobili nov občinski dom. V ta namen je kupila občina novo enonadstropno, dozdaj ,samo v surovem stanju zgrajeno hišo za primeroma nizko ceno. Kadar bo hiša izdelana, bo v njej tudi več stanovanjskih prostorov, katere bo lahko oddala v najem. Lani je bilo v fari roj. 45 otrok,umrlo je 31 oseb. Po novem letu je bila taka zima, da je bila Krka in vsi njeni potoki v led okovana in da so hodili po njej. Iz Črnomlja še sporočajo, da so pokopali tam na starega leta dan dobro in verno ženo Banovec Ano iz Doblič, katero so spremili k večnemu počitku tretjeredniki s zastavo. Tudi tam imajo hudo zimo in toliko snega, da ni mogoče narediti potov v hribe. Lju dem po hribih primanjkuje p o s e b n o vode, katere je zmanjkalo po vodnjakih, po lužah pa je sam led. Tudi drv mnogim primanjkuje. Letošnjo hud;o zimo z obilnim snegom bodo marsikje pomnili, vsaj so jo nekateri že krstili za sibirsko zimo. Dogodki Mr. in Mrs. Leo Jurjovec odhajata v toplice in na oddih Chicago, 111. — Mr. Leo Jui'-jovec, glavni predsednik ZSZ. in predsednik Slovenske posojilnice "Reliance" v Chicagi se je te dni podal s soprogo v toplice v Hot Springs, Ark., odkjer se vrneta za velikonočne praznike nazaj. Želimo jima vse najboljše doli na toplem jugu! ni rojstni dan. "Tako me pa še niste potegnili, kot ste me sedaj, da ne bi ničesar o tem Videl in poznal je škofa Ba- lja, da bi električna luč čim-preje zasvetila v trgu. Tudi graditev Zdravstvenega doma v Žužemberku je na vidiku. Stavbeni prostor je že pripravljen. Vodstvo Higienskega zavoda ga je že odobrilo in napravilo tudi že vse potrebne načrte zanj. Tudi apno je že napeljano in v kratkem bodo napeljali Hudi potrebno množino peska. Prizadete občine so svoječasno tudi že zbrale v ta namen okoli 150.-(000 din. V Št. Juriju pod Kumom je šel Berk Jože za delom v Trbovlje. Na potu pa je omagal in vsled hude zime sta mu zmrznili obe nogi nad gležnjem. V kratkem so se preselile v večnost: Felc Marija iz Št. Jurija, stara 84 let, Pod-bregar Ana, stara 85 let in Vrhkar Jožefa, stara 09 let. V Škocijanu pa se je podal v večnost, kar nenadoma, posestnik in čevljarski mojster France Gorenjec. V Petrovi vasi pri Črnomlju je nenadoma umrla Ana Ko-čevar, pred Božičem pa Pep-ca Grahek. N:a Raki se je preselil v boljšo večnost 77 letni Lojze Pintarič iz Zabukovja, ki je veliko pretrpel v svojem življenju. Ze v mladosti je zgubil pri eksploziji dinamita pr ste desne roke in oko. Za ča sa svojega gospodarstva je tudi dvakrat pogorel, nemila smrt mu je pobrala pa še sina. Obisk iz So. Chicage Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo so obiskali uredništvo in si ogledali tiskarno naši sledeči ugledni rojaki iz South Chicage. Bili so Mr. Joseph Gra-dishar, st.; njegov zet Mr. Frank Šimec, Mr. Matt Stone in njegov sin Mr. Victor Stone. Vsem hvala za prijazni obisk. Mr. Ogrin v Chicagi Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo se je mudil v Chicagi in je obiskal tudi naš urad Mr. Frank Ogrin, naš zastopnik iz North Chicage-Waukegan.Mr. Ogrinu je pred kratkim preminula draga soproga Johana Ogrin, kakor je bilo to pred kratkim že poročano v tem listu. 10. febr. so pokopali na š m i h e 1 skem pokopališču v Kandiji pri Novem mestu višjega sodnega svetnika v p. Jožeta Kovača v lepi starosti 89 let. Bil je po rodu iz Suhe Krajine in najstarejši slovenski sodnik in trden in zdrav, ki se je rad pošalil, da bo učakal 100 let, pa mu je smrt prav hitro odstrigla nit življenja. Bil je tudi prav veren. V Loškem potoku so pokopali 14. febr. Miroslava (Rusa, gostilničarja, ki je umrl v najlepši moški dobi 33 let. V Šmartnem pri Litiji pa se je ločil iz tega sveta kemik Anton Penik v lepi starosti 88 let. Letos bodo dobili tudi v Žužemberku električno razsvet-lavo. V nedeljo 11. febr. so imeli tržani v ta namen sestanek, ki je bil polnoštevilno obiskan, in je bila med njimi le ena skupna in soglasna že- V Št. Juriju pod Kumom so izgubili pa še Ažbarjevega Jerneja, starega 24 let, ki je umrl v Belgradu za pljučnico pri vojakih. Pred 14 dnevi je odšel od doma v Belgrad, kjer je dobil pljučnico in v par dneh je bil mrtev. Zopet imamo pri nas prav hudo zimo in veliko snega. V noči od 13—14 febr. jo močno snežilo in 14. ves dan, da imamo snega ok. Y> m. 14. smo imeli zj. zime — 13 C, a 15. pa celo — 29 C, to je bil naj-mrzlejši dan v letošnji zimi, vsaj smo imeli v strašni zimi 1. 1929 t. j. pred 11 leti največ 30C, t. j. samo za eno stop. več. Danes pa 16. febr. imamo zopet —4%........................106.25 6%................................30.00 5>/,%........................110.00 $1,193.75 12.00 58.67 4,985.98 Total receipts — Skupni prejemki .................... Balance December 31, 1939 — Preostanek ...... ............\........ 6,250.40 ...................... 295,668.44 Total — Skupaj .........................................................................................$301,918.84 $ 250.00 2123.50 125.00 554.75 100.00 25.00 ,-hooooooo-oooooooooo-OOOOOOOO-OOOOOOOOO-O-OOO-OOOOO-OOOO-OOOH • The Western Slavonic Association "TO OUR YOUTH" CAMPAIGN Ending on December 31,1940 FREE MEDICAL EXAMINATION Medical examination fees for any applicant admitted will be refunded, providing one month's premium is paid. No medical examination arc required for juvenile applicants, excepting in the State ef Ohio which will be paid by the Supreme Office. (Proposers and lodge officers must be satisfied that juvenile applicant is in perfect health.) COMMISSIONS For new adult applicant accepted, and providing they pay at least six monthly premiums, the following commissions will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 $2.00 will be paid for new juveniles insured for $500.00 in the 20-Ycar Payment class and $3.00 for those insured for $1000.00, providing they pay at least six monthly premiums. For new juveniles in the 20-Year Endowment class, $1.00 will be paid for those insured for $250.00; $2.00 for $500.00 insurance and $3.00 for $1000.00 insurance, providing they pay at least six monthly premiums. 50c commission will be given for each new juvenile applicant accepted in the ordinary 15c per month class, providing applicant pays at least six monthly premiums. Any juvenile pnplicant accepted for ordinary 15c per month insurance before June 30, 1940, who pays not less than 3 month's dues at time of admission, will rccivc FREE one additional month's dues. (This does not apply to juveniles insuring in the 20-Year Payment and Endowment classes.) GRAND PRIZES The following seven prizes will be given to adult lodges enrolling the largest number of new adult and juvenile members: First Prjze .................................................$50.00 Second Prize ................................................$40.00 Third Prize ....................................................$30.00 Fourth Prize ................................................$25.00 Fifth Prize ....................................................$20.00 Sixth Prize ....................................................$15.00 Seventh Prize ................................................$10.00 A lodge must enroll at least 25 new members before being eligible for above prizes. Enrollment in both adult and juvenile departments will be counted towards this score. The lodge winning tile first prize will take possession of the Championship Trophy. SPECIAL PRIZES The following five prizes will be given to adult lodges enrolling the greatest number of juvenile members. (This separate set of prizes is in addition to above set, and only juvenjles will he counted.) First Prize ....................................................$25.00 Second Prize ..................................................$20.00 Third Prize ....................................................$15.00 Fourth Prize ................................................$10.00 Fifth Prize ....................................................$ 5.00 A lodge must enroll at least 25 new juvenile members before being eligibe for above prizes. JUVENILE DELEGATE CREDITS For each and every new adult or juvenile member sccurcd in this "To Our Youth" Campaign, and providing they pay a total of one year's dues, a credit will be given to any juvenile of the WSA designated by the proposer. 50 such credits are needed for a juvenile member to become an official delegate to the Second National Juvenile Convention at Chicago in 1941. ; ^<><><><>0<>CKK>0<><><>CKK^ iiniiiinuinmmiaunmn Dopisi lokalnih drubtev Disbursements — Izdatki: ^eatli claim — Smrtnino ..................................................... Sick benefits — liolniške podpore ....................................... ^I'cration benefits — Operacijske podpore ................... Commissions and Prizes — Nagrade in provizije............ Sport Activities —'Športne aktivnosti ............................... Special benefit — Izredno podpofo ...............................:..... Total disbursements to lodges — Skupni izdatki društvom $3178.25 Miscellaneous — Razno: Official organ — Uradno glasilo ................................$442.20 Printing, Stationery and Ad — Tiskovine, papir in oglas ......................................................... 8.15 Rent — Najemnino pisarne ..................................._... 20.00 Official's Salary — Uradniška plača ........................ 198.00 1'ostage and telephone — Poštnina in telefon........ 25.55 Golden gavel — Zlato kladivo za prvo nagrado........ 31.40 1 raveling and per diem — Vozni stroški in diiev..... 123.36 flowers for deceased sou of Supreme Trustee........ 5.10 Social Security Tax .........T,............................................ 22.16 Atc. Int. on Bonds Acquired — Dotcčeni obresti na bondih ................................................... 24.79 txch. charges on coupons—Vnovčenjc kuponov.... 7.60 $908.37 Total Disbursements — Skupni izdatki ............................................ 4,086.62 26 Straziser Tony, Jr. 16.00 48 Jakse Louis 36.00 28 Lukach Mike 40.00 48 Luzar Tony 34.00 28 Stojs Anton 17.50 48 Malensck Tony 40.00 29 Kostanjsek Mary 32.00 51 Hribernlck John 40.00 29 Herbut Stella 24.00 51 Scgna Max 17.00 29 Tomsich Julia 23.00 52 Zom Delma 29,00 33 Miller Martin 26.00 54 Gormck.Pcte 32.00 36 Laich Vaso 61.00 ' - 36 Martinkovich Geo. 22.00 Total — Skupaj $2123.50 37 Pumala John E. 16.00 38 Kovatch John 35.00 Operations — Operacije: 38 Lumbcrt Mary 7.00 38 Matcff Pete 19.00 14 Gorishck Louis $75.00 41 Amnion Helen I?. 15.00 38 Mcteff Pete ' 50.00 41 Kalccvic Rose M. 15.00 —- 44 Tomsic Virginia 30.00 Total — Skupaj $125.00 45 Srdich Eli 15.50 46 Webber Christine 34.00 Death Claim—Smrtnino: 48 lludoklin John 37.00 48 Ivancic John 42.00 3 Tezak Katie $250.00 Balance January 31, 1940 — preostanek............................................$297,832.22 ^ Sick Benefits — Bolniške podpore: Mg. No. •°r. št, 1 1 1 1 1 .1 1 3 3 3 3 S 5 5 S S 5 S 5 ■ 5 6 6 7 w Name Amount Ldg.No. Name Amount Ime Vsoto Dr. št. Ime ' . Vsoto Cic Joe $38.00 9 Zdajner John 29.00 Gerzc Joseph 7.00 11 Slack John 35.00 Jackson Andrew 31.00 13 Jesih John 17.50 Judish Anton 29.00 13 Terlip Joe , 35.00 Marolt John 33.00 14 / Gorishck Louis 25.00 Smole Frank 33.00 15 Prcdovich Anna 15.50 Zupančič. Joseph 35.00 16 Cernac Josephine 16.00 Gradishar Frances 22.00 16 Grebene Franccs 11.00 Miklich Frank 15.00 16 llorvat Joe, Jr. 60.00 Pctric Mary 32.00 16 Krasek Frank 40.00 Pctrovich John 30.50 16 Novak John 17.00 Rukovina Mary 35.00 If. Vidmar Angela 33.00 Blatnik Ludwig 39.00 16 Walpole Vinccntia 40.00 Hren Iguatz 15.50 17 Figurilli Ferrio 14.00 Hren Johanna 15.50 17 Sckich Mike, Jr. 7.00 Kline John 31.00 17 Tursick Joe 15.00 l.euarchie John 15.50 20 Gradishar Johanna 40.00 Malesich Mary 15.50 21 Ilren Mary 17.50 Salmich Mike 31.00 21 Jershe Frank 35.00 Zaletel Anton 15,50 21 Papesh John 37.00 Zelcznikar John 15.50 21 Presheren Mary 51.00 Hansen Staffa 10.00 21 Schlitz Sylvia 31.00 Popish Frank 15.50 22 Smith Mike 31.00 Smole Jennie 28.00 24 Zaverel Joe 36.00 Baloh Jacob 11.00 24 Zaverel Joe 23.00 Juvemick Fred _„ 52.00 26 . Audrykovicli Steve 0.00 CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA FOR JANUARY, 1940 SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ ZA MESEC JANUARIJ 1940 Entered — Pristopili: K št. 3: Anton Joe Anzick, cert. CC-78, R. 27, zav. $1000 in $1; iz ml. odd.: Elsie A. Skerjanc, cert. CC-79, R .18, zav. $500 in $1; Clara Mae Anzick, cert. DD-698, R. 16, zav. $500 in $1; Dorothy E. Gruden, ccrt. DD-699, R. 18. zav. $500 in $1. K št. 7 iz ml. odd.: Margaret Koprivec, ccrt. BB-495, R. 18, zav. $500 in $1, K št. 20: Ellen Jackson, ccrt. DD-700, R. 29, zav. $1000 in $1. Lodge No. 37 from Juv. Dept.: Christine M. Miller, ccrt. DP-701, C. 18, ins. $250 and $1; Maric Miller, cert. DD-702, C. 18, ins. $250 and $1. Lodge No. 41: Olga Theresa Barbich, cert. DD-703, C. 17, ins. $500 and $1; Dorothy L. Miroslavich^ ccrt. BB-496, C. 18, ins. $500 and $1; Joseph Stongle, cert. DD-704, C. 33, ins. $1000 and $1; from Juv. Dept.: Josephine F. Jancan, ccrt. DD-705, C. 18, ins. $500 and $1. K št. 48: Joseph Mrvic, cert. DD-706, R. 40, zav. $250 in $1; Joseph F. Zokol, cert. DD-707, R. 18. zav. $250 in $1. Transferred — Prestopili: Od št. 16 k št. 3: Rudolph A. .Okorn, cert. 4184. Spremembe zavarovalnine — Changes of insurance: Pri št. 5: Pauline I-aidiga, cert. CC-67 v DD-693. Pri št. 9: Frank Konte, ccrt. 1216 v D-694; Joseph Skrabec, Jr., cert. D-328 v C-80. Pri št. 20: Jennie Zelcznilcar $1000, ccrt. CC-68, v $500, ccrt. DD-697. Pri št. 29: Theresa NaVoda, cert. 3014, v D-695. Lodge No. 46: Christine Konte, ccrt. 2486 to D-696. Died — Umrli: Pri št. 3: Umrl dne 27. januarja 1940 Joseph Fabian, cert. 1304, star 50 let. Vzrok smrti: Izkrvljcnjc ledvic. Pristopil v Zvezo 12. julija 1914, zavarovan je bil za $500, R. 26. — Kate Težak, cert. 3434, umrla 1. januarja 1940, stara 45 let. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopila v Zvezo 24. marca 1927, zavarovana je bila za $250, R. 32. — Naj počivata v miru, preostalim pa naše sožalje, FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF TrfE WSA FOR JANUARY, 1940 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ ZA MESEC JAN. 1940 Lodge No. Dr. št. 1 3 4 5 6 7 8 9 11 14 15 16 17 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Total IZ URADA DRUŠTVA SLOGA SLOVENCEV ST. 14. ZSZ. Spring Glen, Utah Opozarjam člane in članice našega društva, da se udeleže 3eje dne 17. marca v polnem številu, ker bo na seji nekaj važnega za vse člane in članice. — Na zadnji društveni seji je bilo sklenjeno, tla se priredi veselica v soboto 30. marca zvečer v Auditorium Helper dvorani, zato prosim člane in članice, da se te zgoraj omenjene seje udeleže, ki se začne ob 2 uri popoldne. Ne pozabite te seje, ker naša dolžnost je, da si bratsko drug drugemu pomagamo in na tej seji izberemo veselični odbor, ki bo skrbel, da se bo veselica vršila v pravem redu, kajti tajnik in blagajnik ne zmore-ta vsega, četudi jima ostali odborniki pomagajo. Tudi članstvo mora ob takih slučajih priskočiti na pomoč, da bo veselica bolje uspela. S tem bomo tudi pokazali svojo bratsko ljubezen drug do drugega. — Obenem prosim vsa sosednja bratska društva, da nas na tej veselici posetijo. Na veselico vabimo pa tudi vse cenjene rojake in rojakinje. Dvorana je dovolj prostorna, da lahko sprejme vase veliko število občinstva. Pridite, da se skupno razveselimo in pozabimo vsaj za nekaj ur na vse slabo, ki nas dan za dnevom obdaja. Pokažimo, da med nami zares vlada sloga in bratska ljubezen. Naj bo mlad ali star, za vsakega bo na veselici dovolj zabave. — Torej nasvidenje na seji in potem tudi na veselici. —Z bratskjm pozdravom. Avgust Topolovec, tajnik -o- IZ URADA NORTH EAGliE ŠT. 21, ZSZ. Ely, Minn. Članstvo zgoraj omenjenega društva je prav prijazno vabljeno, da se udeleži v polnem številu naše prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 17. marca ob četrti uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. — Ker imamo nekaj posebnega na dnevnem redu, jc želeti in je tudi potrebno, da ste kolikor mogoče vsi navzoči. Pridite! — Z bratskim pozdravom ostajam Frank Likar, tajnik. ZSZ ENGLISH SECTION Receipts ["Lodge No. Receipts Prejemki Dr. št. Prejemki $23.25 30 2.10 22.05 31 1.0S 3.45 32 10.50 13.50 33 . 44.80 4.65 34 .45 9.60 36 23.25 .75 37 2.70 10.20 38 6.45 1.80 40 1.20 5.70 41 43.50 1.95 44 x 3.60 35,40 45 5.40 9.15 46 .15 2.10 48 7.20 4.05 51 3.45 1.35 52 7.35 .75 53 3.20 9.45 54 4.50 .30 55 • 2.25 4.35 56 3.30 1.35 57 .90 _ .30 58 " " " Nonq ^W 8.25 (r--— "" Skupaj ................................,.,.....v.........,.-.,.......................... 351.00 Int. on $4000 Middle Rio Grande Cons. Dist., 4% — Obresti............ , Total receipts — Skupni prejemi .....................-................................. $351.00 80.00 431.00 tuted for the benefit of youth; it paves the way for the children and younger generation to have something worthwhile in future years that appeals to them and which will be beneficial to all concerned. Of course, the older people out of the youth class will have plenty of activity and such things for them, too. The whole thing in a nut shell is that we are trying to bring the mem bers of the three Denver lodges closer together for social purposes so that we can really, truly and properly practise fraternalism in a more neighborly fashion. Yes, we have our combined picnic at Elitch's Gardens, we had our joint installation, and there is talk of getting our three lodges together again for some other combined occasion, buf, this Activity Club is some thing that is needed to bring about ; closer relation of older people and the younger generation. The program of this Club is far-reaching and has untold advantages for each of our lodges and the Association in general. There must be activities for our youth, and these activities must be by us and for us which will keep our youngsters at all times near us — not away from our WSA family circle, so to speak, TO OUR YOUTII, Denver WSAers! It will not be too far distant when our community will enjoy times like we never had before. Plans are in the making for a better, greater and more modern community. The activity club is going to fit in very nicely with the order of things. So if you have the foresight for a future of your children and their children, and the coming generation, then fall in line with this idea. The next Activity Club meeting will be at the Slovenian Hall on Wednesday, March 27, at 7:30 p. m. Show your loyalty by being present. < Trail Blazers meet this Monday, March 18. An interesting meeting with a social hour following is scheduled. The Pinochle League is in full swing. Standings are: United Comrades (Lunks-Shabafl), St. Martins (Jersin-Grum), Holy Rosary (Snider-Trontel) and Trail Blazers (Mirosla-vich-Pcketz). An attempt will be made to give a full report in Fraternal Voicc. A wonderful meeting was held by United Comrades on Feb. 25 when the Tenth Anniversary was celebrated. Officers were installed with Drill Team. A splendid program followed the meeting and an exciting game was played all afternoon. Refreshments were had, of course. UNITED COMRADE MEMBERS, supervisors and parents—The fourth Sunday this month, the regular time for the juvenile's meeting, happens to be Easter Sunday. A meeting will not be held, instead it will be held the next Sunday, March 31st. Tell all WSA juveniles in Denver about the change for the meeting this month. UNITED COMRADES, JUVENILE BRANCH NO. 1 Denver, Colo. Well, now that March has come into Denver as a lion, I believe I'll have to come out from seclusion and »report the United Comrades news. (Oh! now don't get excited; I'm not a bear.) The tenth anniversary of our branch was celebrated' at our last meeting, Sunday, February 25. A much larger crowd attended than usual, and I do hope our attendance will double in the future. Suitable to the occasion, the names of the first officers and also the first minutes were read. Reports were given by the supervisors concerning the special juvenile campaign. Mrs. Frances Jersin discussed the Mother's Day play and its possibilities. In installing the newly elected officers, the drill team was presented for the first time by. Mr. Jackson, drill-: master and new supervisor from St. Martin's lodge. Each ollicer was escorted to his station by the team and was sworn into office by Mr. Miroslavich. The meeting having been adjourned, cntertainmbnt, in which many talented juveniles performed, was presented under the supervision of Dr. Shier. Mr. Miroslavich gave a very interesting talk on the organizing of the juvenile branch, its purpose and ideals. After the program, the crowd was further entertained by participating in bingo games. Since this is our -most important juvenile year, 1 urge all to get as many new members as possible, because we must remember that the present juveniles will be the future men and wo-1 men, and the WSA is the type of organization in which the proper train- you in the future and I do mean you. Maryann Ambrosic, Pres. (Note: This letter was received toq late for last issue of our Organ.) o- WASHINGTON JUVENILES No. 9 Cleveland, Ohio. Howdy members! Have you heard about the new contest we are sponsoring? If not, please let lite tell you about it. In order to get more members to attend our meetings and also to get some new members we have decided to make a contest in which everyone has an equal chance. All we ask you to do is to go out and get some new boys and girls to join our lodge. I know many of you may say, "This is easier said then done," but when you get down to brass tacks you find it is very worth while to join a lodge, it's a means of recreation and I am sure your mother would rather have you attend a lodge meeting then have you stand at some corner where you pick up bad habits, then also you get insured, so if by some misfortune you get hurt in any way, your mother will have some support in paying the doctor bill. It will also train you for your later activities for I am sure you will join some organization when you get older and your experiences when you are young will be of great service later on in life. These are only a few of the privi-ledges you have by joining our lodge. So when you go out to get new members be sure to point out what good they will get out of it. That's about enough of that so let's change the subject. At our last meeting we decided to make a Mother's Day party although we all agreed to it we haven't made any definite plans, this we will do at our next meeting (providing that enough members show up). The meeting will take place this coming Friday, March 15 in the Slovenian Workingmans Home on Waterloo Rd. at 6:30 P. M. Another question we hope to settle at this meeting will be that of making a baseball team. Looking over the list of members I find we have enough Ijoys to make a baseball team but of these boys the ones that come to our meetings would hardly cover the infield. So 1 am asking all (he boys to attend the next meeting and try to get as many of your friends as possible to join our lodge. Well! my writing hand is getting pretty tired now and 1 can't find anything else to say except PLEASE, COME TO OUR NEXT MEETING WHICH LS THIS FRIDAY MARCH 15, 1940. So Long. Mary Strazisar. -0- "A Bigger and Better Juvenile Department — The Future of Our Association." ZGODAJ so ZAČELE Milwaukee, Wis. — Policija je prijela osem deklic, ob-dolženih, da so kradle po trgovinah, ki so baje krivdo tudi priznale. Na krivo pot so stopile dokaj- zgodaj, kajti stare so šele od 11 do 15 let. BITS OF NEWS FROM DENVER From conversations heard in corners here and there, it appears that Denvct is going to go places in the To Our Youth Campaign. Since the Headquarters are here, it would be rather appropriate that each one of the three lodges cop a prize. The Trophy by all means should be taken by one of the Denver lodges. And what Would be niccr than Denver make a grand and glorious showing in juvenile growth and progress. Another thing that should be done this year, which is dedicated to youth, that is, to bring up the Denver WSA Activity Club to a standard it deserves to be. This Club was insti-'ing is achieved. Well, I'll be seeing Kdor želi pesmarico "BARClCO" javljamo, da jih je še na roki kakih 30 izvodov. Vsebuje krasno zbirko domačih narodnih pesmic. S poštnino stane 30c. Naročila sprejema Knjigarna 'Amerikanski Slovenec,' 1819 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Balance December 31, 1939 Total — Skupaj ................... Preostanek........................................ 20,121.08 $20,552.08 Disbursements — Izdatki: Reserves refunded to transferred members—Rezerve povrnjene prestoplim članom: 1 Stanich Mary ............................................................$13.20 5 Yanrnik Joe ................................................................ 13.20 16 Dolgan Frank .............................................................. 13.20 16 Narod Elsie .................................................................55 16 Vcrtovec Helen ........................................................ 6.40 33 Vapotic Frank ............................................................ 1.10 36 Harold Jarkovich ...................................1................ 3.70 36 Saliliar Rudolph .........................................................80 36 Zupančič Wm............................................................. 1.55 41 Grebene Francis .....V.................................................. 6.40 41 Kviis Robert ................................................................ 7.20 41 Mencin Anthony .................................,.................... 4.00 41 Mencin John ..........................................................c... 4.00 $75.30 16 Shirley Ann Okorn, death claim .................................... 40.00 Exch. chargcs on coupons — Vnovčenjc kupouov............ 1.17 Refunded to lodges — Povrnjeno društvom........................ 251.76 Refunded to Juv. branches—Ppvrnjeno ml. društvom.... 239.71 Commissions for new members — Provizije............................ 146.00 Fraternal Voice — Glasilo .................................................... 146.12 Total disbursements — Skupni izdatki ............................................$ yoo.oo DENARNE POŠILJAT VE se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih Svotah po j » Sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 i j dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko sto-| ri po znižani ceni za $1.00, kar jc i treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta zniža-i na cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: » Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60................ 200 Din Za $ 6.70................ 300 Din Za $ 8.80_______________ 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.5.0.................J000 Din Za $40.00.................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50............... 200 Lir Za $ 17.00............. 300 Lir Za $ 28.00.............. 500 I^ir Balance January 31, 1940 — Preostanek............................................$19,652.02 Denver, Colorado, -March, 9, 1040. ANTHONY JERSIN, Sec'y.—gl. tajnik. Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Lodge Dis-No. Receipts bursements Dr. št. Prejemki Izdatki 2 9........................127.50 87.00 3 0........................40.73 3.00 3 1........................20.88 —.— 3 2........................142.02 49.00 3 3........................149.31' 155.00 3 4........................15.57 — .— 3 6........................173.13 188.00 3 7........................47.05 16.00 3 8........................66.38 119.00 4 0........................29.24 —.— 4 1........................384.17 93.50 4 4........................45.91 36.00 4 5........................57.19 17.50 4 6........................21.70 34.00 48........................71.21 193.00 51........................52.85 65.00 52„....................55.00 41.00 5 3........................5.28 —.— 5 4........................56.37 32.00 5 5........................42.'>2 4.00 5 6........................26.29 12.00 57...,................7.49 —.— 58........................7.03 5.00 .....................$4985.98 $3178.25 Btrafl oT1*^ AMERTKANSKI SLOVENEC Sreda, 13. marca 1940 JJeseti brat IZVIREN ROMAN Rekši se Martinek obrne, in kakor bi ga kdo podil, hitro koraka po stezi naprej. "Počakaj malo, greva vkup!" kliče Lov-re za njim. "Le sam hodi, sam, vesel bodi, muhe zapodi, pa zapoj," — vpije deseti brat nazaj, — "če druge pesmi ne znaš, pa kako-vo dolgočasno zatrobi, kakor je ta-le: "Ostanite dekleta! ura je deveta, ubogajte očeta, zapovedi so pa tud le-te: ubogajte še matere. Le to zapoj, grdo na debelo zahrešči in če imaš gino ali katero drugo bolezen v grlu, vse to bo minilo." Lovre se napoti domu. Medpotoma sreča strica Dolfa, ki je namenjen v vas k O-, brščaku na glažek brinjevca. Moral ga je precej dolgo poslušati, ker pravil mu je nanovo, kako je nekdaj, ko je bil še v latinskih šolah, prepijal in bil vesel s svojimi pajdaši in vinskimi brati. Dvanajsto poglavje. Saj polje več cvetic rodi, Devic dežela več goji. Fr. Levstik. ' ■ ■ • ' Gospodar na gradu slemeniškem je imel navado, svoj rojstni dan z večjo pojedino obhajati, na katero je povabil vse svoje prijatelje in znance iz obližja. Ce pa pravimo vse, ne sme se misliti veliko krdelo družin z materami in hčerami, starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta grad tako na samijo, da je gospod Benjamin vse svoje izobražene in pol izobražene povabljencee, celo prifarnega dolgo-petega šolmaštra vštevši, lahko na prsih obeh rok zračunil, kej^r se je reč najbolje obnesla. Tega leta pa je nesreča hotela, da mož še tega malega števila ni mogel popolnoma zbrati na praznovanje svojega godu. Eden sosednih graščakov je bil zadnji božič preselil se tjakaj, kjer vedno godove obhajajo; njegova vdova in njeni hčeri, o katerih so jeziki hoteli vedeti, da niso lepe, nosile so črno obleko in zdelo se jim je nesposobno ta znamenja neveselega srca razkazovati po veselicah. Družina bližnjega gospoda sodnika se je bila napotila nekam v mesto na svatovščino starega strica po drugem kolenu, ki so ga muhe v tretje v zakon gnale. Tako so se možu gostje odpovedali kakor tistemu bogate-mu revežu v svetem evangeliju. Gospod Vencelj s svojo hčerjo, fajmošter, star oficir v penziji in šolmašter, ti so obljubili. Marijana in njegovega očeta so sicer tudi vabili, a ni se vedelo, ali prideta ali ne, ker sina že dalje časa ni bilo blizu, stari pa je imel svoje odurne navade. Sosebno stari hišni Urši je bilo tolikanj čez glavo, da letos najboljših gostov'ne bo. Dva večera ji je ta huda preglavica spanec jemala. Seštela je namreč umna žena, da ji to nič manj škode ne prizadene ko cele tri šmarne petice. Vse božje leto se je veselila na gospodov god, da ji bo ta ali ta kaj okroglega v pest stisnil, za kar ne bo drugega treba delati ko malo postreči. Samo to je še varčno ženico tolažilo, da iz njene škode izhaja gospe korist. Koliko se bo namreč prihranilo mesa, zabele, vi- na in druge take ropotije. Lepo, jasno jutro je bilo na Benjaminovega godu dan. Marijan je bil zgodaj vstal, poklical psa s seboj in šel čez traznik. Zapalil si je bil pipo tobaka in je ravno preudarjal, ali bi šel na Slemenice ali ne. Veliko vzrokov je menda govorilo za pojdi, še več menda pa za vrni se, kajti večkrat je postal, pogled v tla obrnil, debelo dima poteghil in zopet nekaj počasnih stopinj storil.,,Nazadnje pa ni bilo dvomiti, kako se je odločil, kajti pot, ki ga je ubral, držal je proti hosti, tedaj je Slemenice imel za hrbtom. Tam na robu gozda se uleže vznak v fen,co, natlači v drugo tobaka, in kdor bi ga bil videl tako brez vsega opravka na tak lep xlan in še dopoldanšnjo uro zreti samo zsif sivimi oblački, katere je malomarno iz ust izpuščal, dejal bi bil: to je živo pihana podoba takih ljudi, ki ne delajo nič, ,ne mislijo nič. Ne moremo trditi, da bi naš gospodič ne bil zares nič mislil. Nasproti se pa tudi današnji dan ne da več dognati, kaj bi mu bilo po glavi rojilo, ali je morda preudarjal, kak'9 bi se kadilo, ko bi pipi dal novo srebrno .okovanje napraviti, ali je pa premišljal, kar poje narodna peseip: Snoči je pa slan'ca padla po zelenem travniku; je vse cvetje pomorila in vse mlade rožice; meni pa nič ni za rož'ce, če je slan'ca pomori, meni je za dekle moje, če me ona zapusti. Naj bo že tako ali tako; upam, da ne bomo sami ene misli ostali, če rečemo, da je vrlo malo romantičnega pri mladeniču in da ga vsaj malo po slabejši strani obseva ta resnica, da je konci negotove inedita-cije — trdo zaspal, tako da mu je njegova najzvestejša ljubica, pipa, iz ust padla. Zbudi se šele, ko ga nekdo s palico podreza. Odpre oči in vidi svojega očeta pred seboj. "Ali se nisi ponoči naspal?" vpraša ga stari malo osorno. Sin vstane, pobere pipo in t klobuk, pa ne odgovori nič. Oče se obrne proč in hoče zopetjsvojo pot iti, ker veliko še s sinom navadno ni govoril. Pa kakor bi se nekaj domislil, vrne se, nekako ostro pogleda sina in vpraša: "Kaj, da ne greš danes med ljudi? Ali te niso vabili?" "Ne grem!" Stari malo molče postoji, potem pa pravi: "Sin! Vidim nekaj dni sem, da si več doma, ko si imel navado biti. Vem tudi, da se ti je nekaj zgodilo, naj bo že, kar hoče, da si se tako spremenil. Povedi mi, kaj ti je?" Marijan takega vprašanja od svojega vedno tihega očeta ni pričakoval. Dasi je bil tudi glas nekako nenavadno mehek in očetovski, mladenič ni bil vajen razkrivati srca očetu, ki se vsaj na videz ni pečal za njegovo dejanje in nehanje, zato je tudi zdaj odgovoril: "Nič mi ni, motite se, če menite, da sem se spremenil. Na Slemenice zdaj ene dni nisem šel, ker se mi ravno ne ljubi. Danes pa bo tako dovolj ljudi gori, mene lahko pogrešajo." (Dalje priK.y ' RAZNE ZANIMIVOSTI ANGLEŠKI STALIN Londonski časopisi pišejo o čudnem naključju imena, ki ga nosi nek vojak angleške armade, doma iz Lincolnshi-ra. Je čistokrven Anglež, ime pa zelo nerodno, namreč Jožef Stalin, ki je vse prej, kakor pa priljubljeno. Ta neuradni, "privatni Stalin" na vso dušo zatrjuje, da je do zadnje kaplje krvi Anglež, in njegovi tovariši so se počasi tudi že navadili na njegovo ime. Ko je pred kratkim dobil prvo nagrado pri nekem tekmovanju, mu je predsednik komisije rekel: Dobro si se odreza in vse je lepo. Toda povej mi, kako se prav za prav pišeš. • Jožefu Stalinu je bilo nerodno, toda pomagati si ni mogel. Sklenil je, da si bo izbral drugo, bolj pripravno in manj "zveneče" ime. SNEŽENI NAOČNIKI Med številne nesmisle v higienskem področju spada prepričanje, da morajo imeti snežni naočniki modra stekla, kajti drugače nam oči ne ščitijo dovolj zoper nevarno ultra vijoličaste žarke. Takšno naziranje je zmotno, kajti ul-travijoilčasti žarki ne morejo prodreti že skozi navadno, nebarvano okensko steklo, zato tudi nebarvana stekla naočnikov sama na sebi dovolj ščitijo oči pred to nevarnostjo. Zdravniki barvnih naočnikov tudi ne zapisujejo zoper ultra vijoličaste žarke, temveč jim je le do tega, da bi z bar-vanim steklom zaščitili oči pred slepilnim učinkom širnih belili plofikov. Normalno oko pa niti te zaščite ne potrebuje, ker se že samo zavaruje na ta način, da zenice zoži. Iz tega razloga se barvnim naočnikom lahko mirno odpovemo. Samo če ihiamo bolne oči, če nam stekla zdravnik zapiše in če napravimo kdaj kakšno pravo visokogorsko turo in turo preko Tednikov, si oči lahko z&varujemo z barvnimi naoč niki. FRANCOZI LOVE VOHUNE Policija je v Chateau-Thierry ju že dalj časa opazovala tujca, ki je živel sicer zelo revno, vendar ni nikdo mogel navesti, s čim se prav za prav bavi. Policija je zato te dni izvedla pri njem preiskavo in našla več potnih listov, vendar pa je bila njegova slika v teh potnih listih zelo različna in ni popolnoma odgovarjala njegovim podatkom. Našli so tudi razne pobotnice, ki so dokazale, da je imel mož v pariških bankah naložene zelo velike vsote. Prav tako sfedaj preiskujejo njegovo obilno dopisovanje z raznimi osebami, ki žive v Parizu. ARABSKI REKI Bolje pametne kot sovražnice nego neumne kot prijatelje. Sprejmi me rajši prijazno, nego da mi ponudiš večerjo. Želim si, da bi bil moj vrat tako dolg kakor velblodov vrat, zato da bi dal dobrim besedam počasi dvigati se, in da bi lahko besedo spet požrl", če bi ne bila dobra. Ce si storil dobro delo, skrij ga.' Ce si dobro delo sprejel, razširi ga povsod. STALINOV ROJSTNI KRAJ BODO POVEČALI Kakor poročajo sovjetsko-ruski listi, bodo mesto Gori, rojstni kraj Stalina, preuredili po načrtih georgijskih stavbenikov in umetnikov, tako da bo nastalo lepo, moderno mesto. V načrtu je tudi široka cesta, ki se- bo nazivala po Stalinu, in ki bo vezala kolodvor z rojstno hišo Stalina. Na obeh straneh ceste bodo postavljene s o h e najbližjih Stalinovih sotrudnikov, seveda, kolikor jih bo ob Stalinovi smrti imelo še to ime! P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) (Dalje) Tako sem prišel 1. 1918 iz trimesečnega takega misijonskega potovanja po Penna, Va., W. Va. in južni Ohio domov ves uničen in strt in sem bil ves obupan. "Ali se splača vsiljevati vero ljudem v takih razmerah?" sem si mislil. "Je tu sploh mogoče zajeziti ta mogočni val verskega sovraštva?" Posebno sem bil žalosten, ko sem čital po tedanjih slovenskih listih skoraj iz vseh naselbin poročila o mojem obisku v tako sramotilnem,da celo bogokletnem tonu, da me je pretreslo. Ze sem imel napisano pismo na svojega pro-vincijalnega predstojnika v Ljubljani, da pridem domov. Pa je prinesel prav tisto jutro "Glas Naroda" švigašva-garski liberalni list izredno strupen uvodni članek proti meni, v katerem me imenuje tistočasni urednik "Natural faker" — "rojen slepar." To hovsko pomoč, so šli samo za list. Težko, zelo težko je bilo to zame, ker sem bil dolžan podpirati svojo revno provin-cijo doma in pa še svoje revne starše. Marsikak dolar, ki bi bil šel domov mojemu lačnemu očetu in moji materi, je šel raje za list. Ko sem prišel za župnika slovaške župnije v Brookl.vnit in nas je bilo že več sobratov skupaj, sem pa takoj začel z lastno tiskarno. Povod za njeno ustanovitev je pa dala tedanja gonja slovenskih ameriških listov proti nadškofu Jegliču radi njegove brošure "Ženinom in nevestam" in radi Vodiške Johance. Videl sem, da je mesečnik sam premalo, da treba saj tednik in izdajati tudi poljudne brošu-rice, kar bi pa zmogel samo z lastno tiskarno. Imel sem $5.00 v žepu, ko sem šel kupovat stroje in tiskarske potrebščine. Vse je šlo na dolg. je pa vzbudilo mojo prirojeno Vendar zaupal sem v Boga 14 r Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja? Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 1 zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! , 1849 West Cermak Road, . CHICAGO, ILLINOIS elegram! pošiljam potom tega lista vsem Slovencem v Chicagi. Novost je ta-le: L) V naši mesnici smo pripravili te dni veliko zalogo VSEH VRST ŠUNK, malih in večjih za velikonočne praznike in druge slučaje. Prekadili jih bomo po domačem slovenskem načinu. 2.) Dalje imamo v zalogi vedno po domačem načinu PRE-KAJENO SUHO MESO vse vrste kot PORK CHOPS, REBERCA, DOMAČE KRANJSKE KLOBASE, itd. 3.) Posebno za Velikonočne praznike pa so NAŠI DOMA DELANI PREKAJENI ŽELODCI, razne velikosti, manji in večji. 4.) Prekajene želodce, šunke, klobase in drugo suho meso pošiljamo tudi ven iz Chicage. Pišite po cene. 5 ) Poleg tega imamo v zalogi vedno tudi VSE VRSTE SVEŽE MESO, PERUTNINO in VSE VRSTE NAJ BOLJŠO GROCERIJO. 6 ) Da si za Velikonoč zagotovite dobro šunko, dober pre-lcajen želodec in drugo kar želite, je v vaše dobro, da nam daste svoje naročilo v naprej. Zadnje dni zna zmanjkati in ne bo mogoče postreči, kar bi radi. Za naročila se priporoča: Martin Settica 2059 W. 2.3rd Street, Chicago, Illinois Telefon: CANAL 8172 mi trmo in sem glasno rekel sam sebi: "Zdaj pa nalašč ne! Boj do konca! Za domov je še vedno čas!" In tedaj se je rodil v meni sklep: "Nabožen list bom ustanovil in, prej kot mogoče, še tednik, in, prej kot mogoče, še tiskarno, pa naj me stane truda in žrtev, kolikor hoče!" In res sem ga. Takoj pri prvi seji sem odboru Družbe sv. Rafaela zato sporočil ta sklep in začel pripravljati za nov list. "Po Mariji k Jezusu" je bilo geslo nadškofa Jegliča moža, ki sem ga vse živjenje neizmerno spoštoval in radi njegove možate odločnosti toliko občudoval. "Tu bo najboljši način boja proti brezverstvu tudi med ameriškimi Slovenci," sem si mislil. "Marija naj pomaga!" In dal sem novemu listu ime "Ave Maria." Vsak Slovenec, tudi verski odpadnik, bo s tem, da imenuje ime mojega lista, moral pozdraviti svojo nebeško mater slovenskega naroda. Naj bo to četudi jiehotena, že prošnja k nji za pomoč in rpšitev. Sicer so to ime razni listi pretvorili v "Ave Mica," vendar to ni spremenilo namena, katerega sem imel s tem imenom, in ga tudi dosegel. Začetki lista "Aye Maria" so bili zelo, zelo težki. Dve leti sem ga tiskal mesečno po 3000 iztisov, ko nisem imel v resnici niti 300 naročnikov in ga brezplačno na svoje stroške pošiljal na naslove, katere sem nabral na svojih obiskih posameznih slovenskih naselbin. Vsi moji zaslužki kot izseljenskega duhovnika pri avstrijski izseljenski družbi, kakor tudi tisti, ki sem jih dobival pri sv. Miklavžu za du- zlasti pa v gotovo pomoč Marijino. Takrat se je pa zgodil nesrečen slučaj, ko je mlad fant v bližini Pittsburgh a u-strelil moža žene, s katero je imel znanje, in je bil radi u-mora obsojen na smrt, toda po posredovanju Rev. J. Vrhu-neca pomiloščen. V svoji strašni nesreči mi je pa pisal pismo in strašno obdolžil naše protiverske hujskače, in proti-versko časopisje, da so oni ■ krivi njegove nesreče. "Vzeli ste mi vero, zato ste mi vzeli vest, zato sem postal morilec," je pisal. (Dalje prih.) -o- POZOR! Ko pošiljate naročnino za 1 i s t ne pozabite omeniti, komu naj se kreditirajo vaši glasovi. Zveze z našim starim krajem še vedno razmeroma dobro funkcijonira-jo. Kako dolgo bo pri tem ostalo, se ne ve. Ako imate kak važen posel, je v vašo korist, da ga čim prej izvršite. Ako rabite pomoči, vam je naš urad s svoiimi 20-letnimi izkušnjami v staro-krajskih poslih drage volje na uslugo. Tudi denar se še vedno tja lahko pošlje. ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILK Za $ 2.40............ 4.00............ 6.70............ 10.50............ 20.50............ 40.00............ Din Z a Lir .100 $ 5.90............ 100 . 200 11.50............ 200 , 300 17.00............ 300 . 500 28.00............ 500 1000 55.00............1000 .2000 108.00............2000 Pri višjih zneskih sorazmeren po-pust. — Dolarji se sedaj ne izplačujejo v starem kraju. — Pošiljamo tudi brzojavno. — Cene so podvržene spremembi gori ali doli. V vseh starokrajskih zadevah se vselej obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. ZAHVALA Pueblo, Colo. Dolžnost me veže da se javno zahvaljujem, za tako pre-senečeje, ko sem ga doživel 24. februarja. Prišel je moj sin k meni in mi je rekel: "Pa, pojte z menoj se malo peljat, bomo pogledali kako sem napeljal elektriko v Vitman hotel," pa sem privolil. Moj sin je pa drugače mislil. Ob 8. uri me pripelje nazaj domov, kjer pa je bila polna hiša sorodnikov in prijateljev. Bil sem tako prestrašen in gin j en, da so mi kar solze prišle v oči. Za to presenečenje .ob mojem 70 letnem rojstnem dnevu in godovnem dnevu sv. Matija ne morem se zadosti vam zahvaliti. Dragi moji sinovi, Math, Joseph, John, in hči Frances, ter zet in vsi moji številni prijatelji, vsem se lepo zahvalim za prelepa darila in častitke. Imena so sledeča: Mrs. Mary Zupančič, Mrs. Mary Krasovec, Mr. & Mrs. Wodishek, Mrs. Frances Hribar, Mr. & Mrs. Snider, Mr. & Mrs. John Grem, Mrs. Ste-blay, Mr. & Mrs. Andrew Fabian, Mrs. Mary Thomas & Son, Mr. John Perko, Mr. & Mrs. John Kastelic, Mrs. Jennie Jarc, Mr. & Mrs. Joe Go-dec, Mr. & Mrs. Jim Zupančič, Mr. & Mrs. John Tulepf Mi*s. Omelio Kochevar, Mrs-Ahlin, Mrs. Josephine Meglen, Mr. & Mrs. Loujs {Lesar,Mr-& Mrs. James Stupnik, Mr-& Mrs. John Trontef, Mr. & Mrs. Primas Ivan, Mr. & Mrs-Joe Mehle, Mrs. Rose Lev-stick, Mr. & Mrs. Johah Petek. Bog naj vam poplača, če jaz ne morem. Bog živi vse-Lepa hvala Mrs. Rozi Lesai' in Mrs. Johana Kastelic, ki so vse napravile in povabile ta večer. Prav lepa hvala se enkrat. Vam hvaležna Mr. in Mrs. Math Novak* Dobrepoljčan-