Ptuj, petek, 15. junija 2007 letnik LX • št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc sr cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski 898,65 SIT € 0,98 € 0,99 234,85 SIT 237,24 SIT Dominico d.o.o., Zadiuini trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 a poraba: 5,0 - 8,11/100 km. Emisije C02: 135 - 19 4g/km. Število vozil je omi HijJJ AtoAKATOtt Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 SE 85 DNI www.polimaraton.si SONCHEK.com Obišči Sonček, obišči svet! MALLORCA samo 248 € Najcenejš izdelek v Sloveniji smo preverili v prog amu GFK Leaflet Mo itor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1.'07 do 30.5.'07 objavljen v različnih akcijskih letakih. ¡¡tL-^V Y Cff 1 1 860,31 SIT I j Dobrodošli v hipermarketu PAR ® ORMOŽ na Opekarniški c. 2! TRGOVINA. M0KTAZA /IVI IJ .vodovod -centralnakurjava w ■ plinske instalacije ■ kopalniška oprema _ • keramične ploščice d.o.o. ■ ■ OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Po naših občinah Aktualno Haloze • Še 47.500 evrov za haloške ceste Stran 2 Ptuj • Nekateri kulturni spomeniki brez denar ja za sanacijo Stran 3 Hajdina • Mega-laxia prinaša novo kvaliteto življenja Stran 4 Po naših občinah Kultura Kidričevo • Zakaj v Borl • Veseljakov letu dni dva lastnika in Lačna se publika Stran 5 ne zasiti! Izobraževanje Stran 13 Ljubljana • V šole prihajajo magistri profesorji Stran 7 Foto: Martin Ozmec v« Po naših občinah Ptuj • Se muzejska agonija bliža koncu? Stran 21 Črna kronika Ptuj • Bukvič priznal umor, Repec zanika soudeležbo Stran 32 Haloze • Občine ponovno uspešne na razpisu Še 47.500 evrov za haloške ceste Potem ko so združene haloške občine lani že uspešno kandidirale na razpis za pridobitev denarja za pripravo projektne dokumentacije za ceste, so tudi letos uspele na drugem razpisu Interreg III A pridobiti še dodatnih slabih 50.000 evrov za enake namene. Na tokratni razpis so občine skupaj prijavile deset odsekov cest v skupni izmeri okrog 18 kilometrov, za katere bodo po pridobitvi denarja pripravile potrebno dokumentacijo. Občina Zavrč ima v tokratnem projektu prijavljeno modernizacijo ene ceste, prav tako Podlehnik in Majšperk, Videm tri cestne odseke, Žetale pa kar štiri. Pridobitev denarja za financiranje dokumentacije sicer res še ne pomeni tudi modernizacije cest, vendar je projektna dokumentacija osnova, da se bodo občine sploh lahko prijavile na razpise za sofinanciranje dejanske izgradnje, ki se pričakujejo že letos jeseni. Rok za pripravo dokumentov se tako izteče 31. avgusta, potem pa bo od uspešnosti prijave na ustreznih razpisih odvisno, koliko od nameravanih cestnih naložb bo tudi dejansko izvedljivo oziroma v katerem roku. Tudi na lanskem tovrstnem razpisu so občine prijavile več Uvodnik cestnih odsekov, za katere so tudi pripravile dokumente, doslej pa sta bila urejena dva izmed njih. Pripravo skupnega projekta naštetih haloških občin ima v rokah LPC Halo in direktorica Sonja Golc je ob ponovni uspešni kandidaturi povedala, da vključene občine po lastnih kriterijih določajo prioriteto posameznih cestnih odsekov, pri pripravi projektne dokumentacije pa je po uspešnih kandidaturah na obeh razpisih finančni vložek občin le dva odstotka, ves ostali strošek priprave dokumentov pa je pokrit iz sredstev razpisa. Seveda pa je dejanska izvedba modernizacije cest po Halozah precej dražja kot v nižinskih predelih, saj zaradi konfiguracije terena kilometer ceste stane v povprečju 100.000 evrov, kar je za približno 30 odstotkov več kot na ravnih tleh. „Modernizacija cest v Halozah je večstransko izjemno pomembna; med dru- Vrana vrani ne izkljuje oči V času ko se narodu dogaja boj za njegov blagor (?), ko še vedno ni jasno, ali in kako sproščena je Slovenija in kaj pomenijo razna pisma, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti na vrhu, se na lokalni ravni dogaja vsemogočna in kot kaže tudi nedotakljiva oblast. Saj ne, da bi se vmešaval v raznorazne občinske in svetniške kuhinje, v juhice, ki so običajno začinjene z okusom po takšni ali drugačni politični opciji, zelo pogosto tudi po volji prvega moža ali najmočnejše svetniške skupine. V oči me bode predvsem dejstvo, da se lahko dogajajo, denimo, kritične besede nad tem ali onim županom, tudi svetnikom ali bog ne daj svetnico, tu in tam se najde tudi kakšna pikra na račun kakega občinskega uradnika ali organa, tudi nad plače se še spravi kdo, a do sedaj še nisem slišal, da bi se kdo resno spravil nad raznorazne nagrade oziroma plačila članom občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter občinskih organov, ki pa niso tako majhna. Že res, da je za nami čas, ko je bilo kakšno delegatsko ali poslansko mesto predvsem častna funkcija, saj sta kruti kapitalizem in pehanje za denarjem storila svoje tudi v (pokvarjeni) politiki. A čudi me, da nikogar ne motijo višine sejnin, ki jih prejemajo od ljudi izvoljeni politični veljaki, svetniki ali lahko bi rekli kar svetniki s čisto tapravim svetniškim sijajem nad glavo. Je prav, da v času, ko se povpre-čneži prebijajo iz meseca v mesec z nekaj sto evri izkorišče-valske in do onemoglosti okleščene plačice, prejme denimo član ptujskega mestnega sveta za vsako, včasih sicer res maratonsko sejo, kar 235 evrov sejnine?! Prosim vas, to je dobrih 56starih jurjev, in to za nekaj ur sedenja, prepričevanja, odločanja in dvigovanja rok. In če se pripeti, da sta v enem mesecu dve seji ali morda še kakšna izredna, si lahko vsak svetnik nese domov dobro povprečno mesečno plačo navadnega delavca. Bog ne daj, da bi imel kaj proti svetnikom in njihovemu na čase res odgovornemu delu, ampak mislim, da nisem edini, ki se mu to ne zdi primerno, še posebej ne v času, ko je vse več tistih pri dnu, ki so kot sedmo prase odrinjeni od korita in se s skromnimi prejemki, morda celo socialnimi pomočmi, komajda prebijajo iz meseca v mesec. Saj vem, da bodo spet udarili po meni, da se bo spet našel kak dežurni godrnjač, ki mi bo, predvsem v želji po nabiranju lastnih političnih pik, spet očital to ali ono nepravilnost, morda celo zavajanje javnosti. A kaj ko sem človek, ki ne prenese tesnobnih občutkov v sebi. Še posebej, ker znova in znova dojemam, kako resnična je tista, sicer že oguljena trditev, da vrana vrani ne izkljuje oči. Martin Ozmec gim je kvaliteten dostop, poleg vodovoda, osnova za razvijanje kakršnekoli, še zlasti pa turistične dejavnosti. Brez vode in cest turizma ne more biti!" Ob državnih cestah nobene table več?! Se je pa v zadnjih dneh glede cestnih zgodb odvija druga, prav zanimiva zadeva: po zakonu morajo namreč biti odstranjene vse turistično-usmer-jevalne table v pasu do 25 metrov ob državnih cestah. Tako v skladu z zakonom zahteva Direkcija za ceste, češ da tovrstne table motijo zbranost voznikov. Golčeva je v zvezi s tem povedala, da že peljejo skupno akcijo za vse haloške občine in da se pripravlja elaborat za vse pozdravne table ob državnih cestah skozi Haloze, s katerimi bodo poskušali pridobiti dovoljenje za (ponovno) postavitev. Table, ki so bile sicer že postavljene, a odstranjene, ustrezajo vsem zakonskim zahtevam, vendar bo zanje potrebno pridobiti posebno dovoljenje. Velik problem v zvezi s tem, na katerega je Golčeva še posebej Za kilometer haloške ceste je potrebnih okrog 100.000 evrov; haloške občine so doslej uspešno kandidirale za pridobitev denarja za ureditev dokumentacije. opozorila, pa so nekatere halo-ške turistične kmetije oz. stavbe, ki stojijo tik ob državni cesti in so morale sneti table tudi z lastnih zidov, saj ležijo v „prepovedanem" pasu do 25 me- trov od cestišča. Eden takšnih primerov je tudi Vrček v Vidmu, kjer bi nastalo težavo znali rešiti z enostavno možnostjo, da se gruča hiš ob državni cesti prekategorizira v naselje. Kako bo poslej z usmerjevalnimi tablami, še ni znano, gotovo pa bomo poročali o tem, kako se bo na pobudo haloških občin odzvala Direkcija. SM Sedem (ne)pomembnih dni Čigava Slovenija ÉXÉ Slovenija (po najnovejšem sklepu vlade) dobiva letališče Jožeta Pučnika. Stari Brnik potemtakem ne bo več zgolj Brnik, ljubljansko letališče. Tujci, na katere tako prisegamo, si bodo že ob prvem srečanju s Slovenijo lomili jezik z za večino izmed njih nenavadnim in težko izgovorljivim imenom. In odslej bomo ob vsakršnih vremenskih neugodnostih, ki so še kako pomemben element za normalno funkcioniranje letališča, v poročilih lahko poslušali, da je »Pučnik v megli« ali celo »zaprt«. Ali se tako zares na najboljši in najbolj dostojen način ohranja spomin na Jožeta Pučnika? Slovenska vlada je v utemeljitvi svojega sklepa zapisala, da je »letališče, najsodobnejša infrastruktura, ki povezuje državo s svetom, še posebej primerno, da nosi ime Jožeta Pučnika.« Vlada meni, da je zaradi njegove »izredne zgodovinske vloge pomembno, da se ohrani v državljanskem in nacionalnem spominu tudi tako, da se po njem imenuje objekt državnega pomena.« Vlada poudarja, da je bil Jože Pučnik »v časih hude komunistične ideološke in družbene represije s svojim svobodoljubnim uporniškim duhom in kritičnim na- stopanjem izjemno pomemben za ohranjanje družbene etike in njenih vrednot«. Ljubljansko Delo je ob poimenovanju ljubljanskega letališča po Jožetu Pučniku zapisalo, da se je Jože Pučnik rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. »Zaradi kritičnih člankov je prišel navzkriž z oblastjo že na mariborski gimnaziji, po končanem študiju filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti pa so ga na političnih procesih dvakrat obsodili na zaporno kazen. Po prihodu iz zapora je emigriral v Zahodno Nemčijo, kjer je ob delu študiral in leta 1971 v Hamburgu doktoriral. Leta 1989 se je vrnil v domovino, sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze, ki se je leta 1990 preimenovala v Socialdemokratsko stranko. Bil je predsednik Demosa in hkrati njegov kandidat za predsednika republiškega predsedstva. Pozneje je bil podpredsednik vlade in do leta 1996 poslanec v državnem zboru. Umrl je 12. januarja leta 2003.« Odzivi na vladno odločitev o letališču Jožeta Pučnika so različni. Nihče ne problematizira dela, vloge in zaslug Jožeta Pučnika. Pojavljajo pa se različni drugi pomisleki: dr. Spomenka Hribar (ki se je s Pučnikom družila in z njim veliko sodelovala) misli, da je »inflacija« različnih poimenovanj v spomin na Jožeta Pučnika (po Pučniku se že imenuje eden izmed inštitutov, ena izmed knjižnic in ena izmed ljubljanskih ulic) v nasprotju z načinom življenja in razmišljanja Jožeta Pučnika samega. Pesnik Veno Taufer, ki je Pučnika dobro poznal, misli, da Pučnik z najnovejšim poimenovanjem ne bi bil zadovoljen. Predsednik države dr. Janez Drnovšek ne ve, kje se bo praksa takšnih poimenovanj končala ... V bistvu gre za zelo načelno vprašanje, ki še zdaleč ne zadeva zgolj Pučnika in najnovejšega odločanja o »zaznavanju« spomina nanj. Kakšen odnos ima in naj ima sodobna Slovenija do svojih zasluženih ljudi (ki seveda še zdaleč niso samo politiki, kot nas skušajo vse prepogosto prepričevati), kako naj ohranja spomin nanje in kako naj jih zaznamuje. To seveda še zdaleč ne more biti domena zgolj trenutno vladajočih, ampak širše družbene razprave in širšega družbenega dogovora. Sicer se kaj lahko zgodi, da bodo »zgodovinske zasluge« variira-le bolj po trenutnih političnih potrebah kot pa po dejanskem prispevku in dejanskih zaslugah vsakega posameznika. Zgodovina nekega naroda in neke države vendarle ne more in ne sme biti nekaj, kar se kar poljubno glorificira ali zanika. Je splet najrazličnejših dogajanj, situacij, modrih in nespametnih odločitev, tudi velikih napak. Vsega tega se preprosto ne da (in ne sme) zanikati. To pa hkrati pomeni, da ni in ne more biti pomembno in »zgodovinsko« samo tisto, kar mislijo trenutno prevladujoči in najmočnejši. S tega vidika se mi zdi - ob vsem velikem spoštovanju dr. Jožeta Pučnika - nemogoče in nedostojno razmišljanje nekaterih aktualnih političnih veljakov in političnih sil, da bi ljubljanski Trg Osvobodilne fronte (OF) preimenovali v Trg dr. Jožeta Pučnika. Sestavni in vsem vidni del slovenske zgodovine sta tako Osvobodilna fronta kot Pučnik in zato se mi zdi vsako an-tagoniziranje (in zanikanje) na tej liniji nečastno, nezgodovinsko in politično manipulativno. »Zgodovinskih zaslug« ali »zgodovinskih napak« si preprosto ni mogoče lastiti ali jih odrekati drugim zgolj s takšnimi ali drugačnimi političnimi sklepanji in potezami. Zaradi spoštovanja dr. Pučnika (in vseh drugih, zaslužnih za osamosvojitev) se ni treba odrekati OF, Kardelju, Kidriču in drugim slovenskim politikom, ki so nesporno zaznavno zaznamovali svoj čas (če tudi ne samo z zaslugami, ampak tudi z napakami). Hočemo reči, da ne kaže - ko gre za ohranjanje zgodovinskega spomina - pri nikomur potencirati zgolj napak ali zgolj zaslug, kar se sicer nekateri zdaj očitno zelo trudijo. To pa tudi pomeni, da ne kaže kar tako odpravljati ulic in drugih znamenj z imeni enih (zgodovinskih) osebnosti, da bi jih poimenovali z imeni drugih (zgodovinskih) osebnosti. Vsekakor pa sta potrebna v vsem zmernost in občutek za dober okus, če ne se nam lahko nekoč zgodi, da si bo kdo še za življenja domislil, da je Slovenija (samo) njegova in jo poimenoval po sebi. Jak Koprivc Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Tiskovna konferenca Območne enote Zavoda za kulturno dediščino Maribor Nekateri ptujski kulturni spomeniki brez denarja za sanacijo Vodja Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor Srečko Štajnbaher je na tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih ptujske izpostave 6. junija, predstavil nekatere novosti, povezane s kulturno dediščino, ki bi jih morali poznati tudi lastniki kulturnih spomenikov. Najprej je govoril o razpisih za leti 2008 in 2009, zatem pa o sprejemanju odlokov, na koncu pa še o nekaterih aktualnih zdevah, ki zadevajo kulturne spomenike, med drugim tudi o porušitvi vile - kulturnega spomenika na Ormoški 24 na Ptuju. Konzervatorski program za grad Ristovec je eden od 10 konzervatorskih projektov, ki so jih v zavodu pripravili za projekt Evropske kulturne dediščine 2012. Če bo prišlo do njegove revitalizacije, bo to edini vodni grad v Sloveniji. Ministrstvo za kulturo ponovno pripravlja razpis za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov, ki bo objavljen po 20. juniju, kar je pomembno, da zvedo lastniki kulturnih spomenikov, ki so potrebni obnove. V prejšnjih letih je bilo veliko pripomb zaradi prekratkih rokov razpisa; ti bodo po novem najmanj mesec dni oziroma dva. Zaključil se bo predvidoma sredi septembra. Za nekatere posege je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, zanj pa je potrebnih še veliko drugih dokumentov, ki jih ni mogoče pridobiti v kratkem času oziroma v roku meseca dni. Na razpisu bodo lahko kandidirali samo tisti, ki so lastniki kulturnih spomenikov, ne občina in ne država, temveč samo posamezni lastniki. Na prejšnjih razpisih so za sredstva lahko kandidirali tudi tisti, ki so imeli v zavarovanem območju objekt, ki je bil imel status dediščine. Financirajo pa se tiste zadeve, ki so za spomenik pomembne, na primer sanacija zidov, temeljev, stropov, tisto, kar nekemu objektu daje osnovne značilnosti statusa. V okviru razpisa bo šlo za dva sklopa: eno je sanacija kulturnih spomenikov, drugo so restavratorski posegi; pri slednjem niso potrebni sofinancerski deleži lastnikov, če pa so, dobi projekt več točk. V prvem sklopu morajo lastniki za sanacijo zagotoviti 50-odstotno soudeležbo, ki jo bodisi zagotovijo sami ali pa tudi s pomočjo občine. Iz prvega sklopa so v prejšnjih letih uspeli priti do sofinancer-skega deleža vsi, ki so kandidirali s projekti, na območju cele Slovenije jih je bilo 69. Skupaj naj bi bilo na obeh razpisih na voljo 570 tisoč evrov, od tega za sanacijo 400 tisoč in za restav- ratorske posege 170 tisoč. Srečko Štajnbaher pri tem posebej opozarja, da na razpisih ne bodo mogli sodelovati lastniki z objekti, ki nimajo statusa kulturnega spomenika. »Zato z nekaterimi občinami peljemo postopke, da bi čimprej razglasili spomenike - tiste, ki smo jih predlagali.« Dodaja pa tudi, da kljub temu da so razpisi vedno objavljeni tudi na spletnih straneh, ljudje ne vedo zanje. Kot tudi ne vedo, da se lahko o tem pozanimajo na občinah ali pa na zavodu, ker bi v vseh letih zagotovo lahko dobili kakšna sredstva. Bo poslej laže graditi na "arheoloških" območjih? Za Ptuj pa je izrednega pomena novi zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je že v vladni proceduri. Ptujčane in Hajdin-čane najbolj žuli arheologija. Po sedanjem zakonu so stroške arheoloških izkopavanj morali plačati investitorji, ne glede na lastništvo, novi zakon bo to reševal drugače. Če bo nekdo želel graditi stanovanjsko hišo za lastne potrebe v zazidljivem območju, ki je arheološko zavarovano, bo stroške arheoloških izkopavanj plačala država, kot tudi, če bo občina na takem zemljišču gradila socialna stanovanja. Lani je bilo na Ptuju devet takih primerov. »Kot operativci na terenu smo si prizadevali, v nekaterih primerih smo to tudi izvajali, da območja, ki niso zazidljiva, z naslednjim prostorskim aktom pa bi to postala, arheološko predhodno pregledamo in ob tem damo nekatere usmeritve. To naj bi bila v bodoče pristojnost nove organizacijske enote v sklopu javnega zavoda, t. i. centra za arheologijo; tudi te arheološke stroške naj bi v teh primerih pokrival državni proračun. Drugi investitorji, kot na primer trgovine, pa bodo še tudi v bodoče sami plačniki arheoloških raziskav, ker ti posegi niso nujni na takih območjih. To je velik korak naprej. Zakon naj bi sprejeli še letos. Uvaja tudi nekatere spremembe v financiranju, na nekaterih območjih naj bi se pobirala taksa za spomeniška območja, ki naj bi se zbirala v občinskih prora- čunih, namenila pa direktno za obnovo kulturnih spomenikov,« je o novem zakonu o varstvu kulturne dediščine povedal Srečko Štajnbaher. Pozdravlja novosti v zakonu kot tudi novo takso, ki bi morala biti obvezna, ne pa da o tem, ali jo naj uvede, odloča občina. Na Panorami ne vidijo kurentov ... Natanko pred letom dni je vodja Območne enote Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Maribor Srečko Štajnbaher predstavil strokovne podlage za raglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za sprejem novega odloka za MO Ptuj; v občini Kidričevo so o odloku že razpravljali. Za Ptuj je zadeva v mrtvem teku. Na zunaj je videti, kot da bi bila krivda na strani zavoda. Vodja enote pojasnjuje, da je MO Ptuj imenovala komisijo za pripravo odloka, ki je za pripravljalce strokovnih podlag pripravila sedem vprašanj, a po mnenju zavoda niso v ničemer povezane s postopkom sprejemanja odlokov. Posebej jih je zbodla zahteva, da jim s posebno barvo oziroma na poseben način označijo spomenike oziroma območja, ki so bila v zadnjih petdesetih letih raziskana oziroma sondirana, ker naj bi na nekaterih prihajalo do ponovnega razkopavanja. V strokovnih osnovah so predlagali, da naj bi status kulturnega spomenika dobilo 35 novih enot. Če bi občina postopek izpeljala, bi tem 35 lastnikom omogočila, da kandidirajo na že omenjenem razpisu. Komentar komisije pa je tudi, da MO Ptuj novega odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v tem trenutku ne potrebuje. Srečko Štajnbaher je poko-mentiral tudi projekte v zvezi s Panoramo in Gričem dobrega, ki naj bi se tu razvil. »Osebno kot Grič dobrega vidim ptujski grad in vse tisto, kar bi se moralo v njem zgoditi. Zlato jajce pa je mestno jedro,« je bil jasen Štajnbaher, ki je tudi povedal, da so za MO Ptuj pripravili izhodišča za ureditev Panorame, v tem kontekstu pa ni razstave kurentov. Zavod je intenzivno sodeloval tudi pripravi pogojev in naborov za projekt Evropske kulturne prestolnice. Pripravili so deset konzervatorskih programov, med njimi so iz Ptuja grad Ristovec, dominikanski samostan in grajska žitnica, za katere upajo, da bodo realizirani. Tudi zato je pomembno, da Ptuj čim prej uredi pravni status vseh teh zadev, da nam ne bodo podirali spomenikov pred očmi, je še poudaril Štajnbaher. Na Ormoški ne bi smeli rušiti Na vili Ormoška 24, katere lastnik je bil pred prodajo Gradis - GP Gradnje Ptuj, so bili pred leti izvedeni posegi, ki jih v Območni enoti Zavoda za kulturno dediščino Maribor niso »podprli« z nobenimi dokumenti. Zaradi teh sprememb je zavod tudi predlagal, da se ga v okviru novega odloka, ki pa ga MO Ptuj še ni sprejela, več ne razvrsti med kulturne spomenike, ampak da se mu dodeli status dediščine. »Za zdaj pa ima oziroma je še imel status kulturnega spomenika. Tudi na komisiji MO Ptuj se je razpravljalo o tem, da bi bilo potrebno vilo porušiti, najprej zaradi Ho- ferja, zatem zaradi krožišča. Že leta 2005 smo zapisali, da porušitev kulturnega spomenika ni možna. Z novim odlokom sicer ta objekt več ne bi imel statusa kulturnega spomenika, pač pa status dediščine, še vedno pa bi moral zavod ugotoviti, ali ima objekt še vedno te lastnosti in kakšni so razlogi, da se ga poruši. To pa se lahko zgodi v primeru, ko se ugotovi, da ga ni več nesmiselno ohranjati, pa tudi v primerih izjemnega javnega interesa, ko je potrebno nekaj žrtvovati. Pristojni naj bi sedaj ukrepali, kot je treba. Porušen je bil kulturni spomenik, čeprav gradbeno dovoljenje tega ni omogočalo. Komisija bo v teh dneh zadevo pregledala, vključil se bo tudi kriminalist. Na inšpektoratu za kulturo in medije pa se ukvarjajo tudi s primerom račkega gradu, kulturnega spomenika državnega pomena, v katerega je župan kljub našemu ostremu nasprotovanju vgradil 36 plastičnih oken. Odgovor, ki smo ga dobili, je, da župana ni mogoče kaznovati za takšen prekršek. Če je temu tako, je bil moj komentar, potem pooblaščamo vse župane, da lahko počnejo vse, ker jih nihče ne bo preganjal,« je Srečko Štajnbaher dodatno pojasnil primer porušitve vile na Ormoški, ki je bila razglašena za kulturni spomenik z odlokom iz leta 1989. Težko pa bo pojasniti vsem drugim, ki bi tudi želeli vgraditi plastična okna na kulturnih spomenikih, na primer v ptujskem mestnem jedru in še kje drugje, da to ni dovoljeno, če pa na drugi strani kulturne spomenike lahko skrunijo župani - in to nekaznovano. Maribor • Pogovor z Iztokom Smakom, direktorjem projekta Megalaxia Megalaxia prinaša novo kvaliteto življenja Iztok Smaka, direktor projekta Megalaxia družbe Cross, d. o. o., ki je tudi nosilec investicije inse bo v fazi izgradnje parka reorganizirala v delniško družbo, ima pisarno v petem nadstropju stavbe na Partizanski cesti 47 v Mariboru. Z njim smo se v začetku tedna pogovarjali o še vedno največjem nedržavnem projektu v tem trenutku v Sloveniji, izgradnji mega zabaviščnega družinskega parka Megalaxia na Hajdini, na območju, velikem okrog 15 ha. V tem trenutku je projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, predložili so vso potrebno dokumentacijo za izdajo, v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in nekaterimi drugimi usklajujejo dogovore in delajo pri postopkih pridobivanja evropskih sredstev, z nekaterimi finančnimi institucijami pa se pogovarjajo o zaprtju finančne konstrukcije projekta. Izgradnja zabaviščnega parka bo stala 103 milijone evrov, od tega naj bi bilo od 42 do 50 odstotkov lastnih sredstev in nepovratnih oziroma podpornih sredstev iz evropskih skladov ali pa slovenskih skladov za nove projekte, ostalo pa bodo kreditna sredstva finančnih institucij. V projekt je močno vključena italijanska firma Preston Group, v fazi izgradnje se jim bo priključil tudi tehnični direktor iz Italije. Gre za zelo uveljavljeno podjetje na področju zabaviščne industrije, ki je postavilo že več podobnih parkov po celem svetu. "Ob normalnem razvoju dogodkov pričakujemo, da bomo gradnjo začeli letošnjo jesen, septembra ali oktobra, čisto natančno v tem trenutku še ne morem povedati, ker božji mlini meljejo počasi, birokratski pa še počasneje," je uvodoma povedal Iztok Smaka. "Predviden rok od začetka gradnja do zaključka je 14 mesecev. O tem, ali bomo ob začetku gradnje položili temeljni kamen ali kaj drugega, za zdaj tudi še ne vemo natanko, zagotovo pa bo nekaj v stilu pravljice, ki jo gradimo." Prav gotovo pa bo to nadvse svečan dan zanje in za vse, ki že dolgo čakajo, da se nekaj takega zgradi tudi v Sloveniji. Projekt je v »gradnji« na nek način že od leta 2001, podjetje Cross pa je bilo ustanovljeno leta 2002. Nekateri projekt Megalaxia primerjajo s projektom Kurentlanda, a Iztok Smaka zatrjuje, da gre za povsem drugačna projekta. Kurentland je poskušalo izgraditi švedsko podjetje, a je v fazi pripravljanja projektne dokumentacije doživelo velik krah na ruskem trgu. Skupaj z nekaterimi ljudmi, ki so sodelovali že pri prvem projektu, so začeli znova. Pripeljali so italijanskega partnerja, nastavili nov koncept. Čeprav je z vstopom v Slovenijo v EU postalo projektno financiranje tudi za naše banke sprejemljivo, še vedno ni tako, kot je v tujini, vendar so prepričani, da bo že kmalu drugače. Kaj bomo doživeli v mega zabaviščnem parku Megalaxia? »S prihodom v park bo obiskovalec vstopil v svet pravljic, z različnimi segmenti te pravljice ga bomo poskušali pripraviti do tega, da bo pozabil na vsakdanje težave. Vabile ga bodo številne atrakcije, ki so razdeljene v več sklopov: adrenalinske, pravljične, namenjene tistim, ki si ne želijo adrenalinskih šokov, na voljo bodo tudi številni šovi, mu-zikli, akrobatsko-čarovniški, kaskaderski nastopi, parada likov, ki bodo nastopali vsak dan v parku. Osnovnih likov bo v prvi fazi 12, osnovni zaščitni lik pa bo Megalin, ki bi ga najlažje opisali kot križanca med vesoljskim popotnikom in vnukom čarovnika Merlina. Zakaj smo izbrali vnuka čarovnika Merlina? Najimenitnejši vitez okrogle mize Persival je po zgodovinskih zapisih rojen na Hajdini pri Ptuju, tam, kjer bo naš park, zato smo tudi izbrali to temo. Javnosti bomo tudi bolje predstavili, da je to okolje s svojim sinom ali svojim otrokom sodelovalo pri ustvarjanju ene najpopularnejših evropskih legend, to so vitezi Okrogle mize in kralj Arthur. Megalin potuje s skupino svojih prijateljev, našel je pravi vzrok, da se zaustavi na Hajdini pri Ptuju, sočasno pa to skupino na nek način zasleduje oziroma za njimi potuje skupina njihovih nasprotnikov. V vsaki od teh skupin smo uporabili nekaj likov, ki so značilni za mite in legende s tega območja, ne govorimo samo o Hajdini pri Ptuju, ampak celega tega dela Evrope. Ti liki pa so jaga baba, povodni mož, pasjeglavci, Atila, ker naj bi bil po enih od legend Atila zakopan v teh krajih,« je o svetu pravljic v Megalaxii povedal Iztok Smaka. Ponudba parka bo taka, da bo vsak v družini našel nekaj zase skozi ves dan. Novi zabaviščni park bo živel celo leto, v njem bo tudi okrog 35 tisoč m2 pokritih površin. Glavna sezona bo trajala od aprila do oktobra, v tem času se bo zgodilo tudi nekaj velikih prireditev v stilu nemškega oktoberfesta. Park - razvojna priložnost za okolje V zabaviščnem parku bo zaposlenih, kot zdaj vse kaže, od 400 do 600 ljudi, koliko od teh bo rednih, koliko jih bo delalo po pogodbi, v tem trenutku še ni znano. Nekatere šove bodo producirali sami, v nekaterih bodo sodelovali svobodnjaki, torej tisti, ki imajo talent za nastopanje, nimajo pa formalne izobrazbe. Potrebovali bodo široko paleto znanj, od osnovne šole do fakultete. Kadrovati bodo pričeli med gradnjo, časa je dovolj, operacije v parku so razdeljene tako, da bo teden dni priučevanja za tiste, ki že imajo formalno izobrazbo, dovolj. Za zahtevnejša dela bo šolanje trajalo dlje časa. Projekt Megalaxia so po besedah Iztoka Smake investitorji že nekajkrat predstavili ptujskim oblastnikom, zdajšnjim in prejšnjim. »Predvsem smo želeli predstaviti, da gre za projekt, ki je za Ptuj lahko priložnost, če jo bo seveda želel izkoristiti. Zabaviščni park ne potrebuje ob svoji ponudbi dodatne ponudbe, da bo zadovoljil svoje obiskovalce, medtem ko pa objekti v okolici parka še morajo delati na izboljševanju ponudbe. Prepričan sem, da jim bo naš park koristil pri vseh programih, ki jih v tem okolju razvijajo. Najtežje v turizmu je turista pripeljati v destinacijo, ko ga enkrat dobiš, pa ga je potrebno zadovoljiti. Če bo po obisku parka ostal še nekaj dni v njegovi okolici, je to bolj stvar razvoja okolja kot pa parka samega. Zelo so se potrudili tudi pri predstavitvi projekta v lokalnem okolju, predstavili so ga prebivalcem, lokalni skupnosti, podjetnikom, pa tudi najbližjim prebivalcem, desetim ali enajstim, da bi ga spoznali kot priložnost in ne kot breme. Glede na to, da je ves park bolj ali manj v bivši gramoznici, pod nivojem ceste in lokacijo glavne ceste, ni pričakovati zvočnega onesnaženja, svetloba, ker bomo v jami, bo usmerjena v zrak, hrup pa tudi ne naj ne bi motil že zaradi gozda, ki je naokoli, niti najbližjih stanovalcev ne.« V družbi Cross so zelo zadovoljni z odnosom občine Hajdina do projekta, obnašajo se, kot da gre za njihov projekt, kar tudi je. »Zabaviščni park, ki ga delamo, je tržni produkt, ki pričakuje veliko število obiskovalcev vsak dan, pri čemer je izrednega pomena njegov imidž. Če gre za družinski park, kar Megala-xia tudi je, mora biti prijazen družini, okolju, vsem ljudem. Iz čisto poslovnih razlogov si ne more privoščiti kakršnekoli napake, slabega odnosa z okoliškimi prebivalci, stvari, ki bi jih lahko motile, ovirale, slabšale njihovo kvaliteto življenja. Celo obratno, ta projekt mora vnesti v njihova življenja novo kvaliteto. V okviru možnosti in razumnih rešitev bomo skušali zadovoljiti vse,« je odgovor Iztoka Smake vsem tistim, ki pa morda niso najbolj zadovoljni, da prihaja mega družinski zabaviščni park v njihovo okolje. Država prepoznala prednosti projekta Projekt Megalaxie je v nacionalnem izboru projektov države Slovenije. Kaj to pomeni za investitorje? »Poenostavljeno povedano, lahko rečem: končno smo našli ljudi, ki stvari razumejo. Pri tem bi želel izpostaviti ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, mag. Marjana Hribarja, direktorja direk-torata za turizem, ministra za gospodarske dejavnosti mag. Andreja Vizjaka. Projekt Me-galaxie ni samo profitabilni projekt nekaterih investitorjev. Izkušnje podobnih investitorjev v svetu kažejo, da je povsod, kjer so postavili takšne zabaviščne parke, v okolju v roku dveh do treh let nastalo med 2000 do 3000 novih delovnih mest. To je država prepoznala v tem projektu! Ne gre za to, da bi država pomagala nam zato, da bi mi imeli park. Gre za to, da država pomaga umestiti projekt, ki bo generiral nova delovna mesta in razvoj v okolje, ki to potrebuje. Povedati tudi želim, da ta projekt ni vezan na nobeno ime, kontakt, povezave, ker nikogar od teh, ki sem jih že naštel, nismo poznali, preden smo jih s projektom nagovorili.« Park leži ob izvozu z avtoceste, glede na število vozil, ki potujejo letno po tej avtocesti, med 50 in 60 milijoni jih bo po zaključku gradnje, bodo v park na nek način s te ceste sneli le majhen delež. Če pa bo okolje sposobno goste parka obdržati za dlje časa, pa je pričakovati, da se bodo prometno obremenile lokalne ceste. To pa je cena, ki jo je v primeru turističnega razvoja potrebno na nek način plačati. Temu se ni mogoče ogniti. Izvajalce del bodo iskali z razpisi. Za specialna dela jih bodo iskali tudi v tujini. Otvoritev bo svečana in predvsem pričakovana. Iztok Smaka, direktor projekta Megalaxia, o svojem delu, ki je za Slovenijo na nek način pionirsko, ne razmišlja kot o življenjskem delu. Zanj je predvsem izjemno kreativno delo, kar ga osebno zelo privlači, delo z veliko problemi, ki terja posebne rešitve, ne vsakodnevne in ne že znane. Zaradi tega je to delo toliko bolj zanimivo in večji izziv. Tako bo, vsaj pravi, še do prvega zaključnega računa projekta. Potem pa še bo videl, v kateri smeri bo nadaljeval delo, ali pri razvoju tega projekta ali pa si bo poiskal nove izzive. V zadnjem času so se namreč za razvoj podobnih projektov zanimali poslovneži iz štirih držav. Za to področje namreč strokovnjakov ni ali pa so zelo redki. V življenju je tako, da človek dela zato, da bo bogat, ali pa dela zato, ker ima rad to delo in poskuša s tem živeti. »Vsi, ki skupaj delamo na projektu Megalaxia, imamo to delo radi, uživamo v njem.« Iztok Smaka je po osnovni izobrazbi psiholog, delal je v marketingu, marketinških komunikacijah, temu primerno se je tudi dodatno izobraževal. Iz tržnih raziskav, analiz in iz razvoja strategij marketinga je to področje, na katerem sedaj dela, prišlo kot tržna niša, ki še ni dobro oziroma še sploh ni izkoriščena. Interdisciplinarna znanja so pri projektu Megalaxie zelo dobrodošla, da lažje stvari domisliš. Ni dovolj, da jih tržno osmisliš, potrebno jih je osmisliti tudi na ravni sposobnosti razumevanja, pripravljenosti razumevanja, iskanja zabave, sprostitve in podobno. Pri takem projektu, kot je Megalaxia, gre za zelo širok sklop informacij, ki jih je potrebno obdelati, da bi se lahko tak projekt tudi uspešno izvedel. In še en majhen dokaz, kako dodelan je projekt Megalaxie: že sedaj predvidevajo, da bo za obisk parka potrebno odšteti od 21 do 25 evrov (to je cena brez popusta). Letno naj bi park predvidoma obiskalo med milijon in milijon in pol obiskovalcev. petek • 15. junija 2007 Gospodarstvo, obrt, podjetništvo Štajerski 5 Kidričevo • Nova obrtna cona še vedno brez obratovalnic Zakaj sta se v letu dni zamenjala dva lastnika V občini Kidričevo so že sredi lanskega leta končali gradnjo obrtne cone. Dobra dva hektarja zemljišč so uredili in v celoti opremili na območju Industrijskega naselja II, v tako imenovanem Taborišču, tudi s pomočjo sredstev Evropske unije. A ker na razpis ni bilo odziva podjetnikov, so obrtno cono v celoti prodali podjetju Alin. Tu pa zgodba še ni končana. Kot je pojasnil Herbert Glavič, višji svetovalec za gradbene zadeve občine Kidričevo, so se že januarja 2005 prijavili na razpis Ministrstva za gospodarstvo, da bi lahko črpali sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Glavni namen je bil pridobitev nepovratnih sredstev za pripravo in opremljanje poslovnih con ter za prenovo, modernizacijo in izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con - v kidričevskem primeru za ureditev oskrbe z vodo, izgradnjo sistema kanalizacije in čiščenja odpadnih voda, za ureditev prometne povezave, izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture, elektro instalacij, ureditev zelenih površin in podobno. Občini Kidričevo je uspelo na javnem razpisu pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 469.490,39 Foto: M. Ozmec Herbert Glavič, višji svetovalec za gradbene zadeve: „V novi obrtni coni smo v celoti uredili vso potrebno infrastrukturo." Foto: M: Ozmec Župan Jože Murko: „Ker na javni razpis ni bilo interesentov, smo obrtno cono v celoti prodali Alinu." evra. Naj dodamo, da je celotna vrednost investicije veljala 753.464 evrov, delež občine Kidričevo pa znaša 283.973 evrov. Na občini Kidričevo smo izvedeli tudi, da je bilo na osnovi javnega razpisa, izvedenega v mesecu septembru 2005, kot najugodnejši izvajalec za izgradnjo potrebne infrastrukture v obrtni coni izbrano Cestno podjetje Ptuj, s katerim je bila sklenjena izvajalska pogodba v višini 753.464 evrov. Dela so se pričela izvajati v oktobru 2005, končana pa so bila v juliju 2006. Obrtna cona občine Kidričevo je torej lepo urejena na območju industrijskega dela naselja Kidričevo II in meji na industrijsko cono Taluma ter podjetja Boxmark Leather. Gre za območje tako imenovanega "Taborišča" ob jugovzhodnem delu kompleksa Talum ter zahodno od Tovarniške ceste. Nova obrtna cona je locirana jugozahodno od podjetja Boxmark, sicer pa je teren obra- Ptuj • Štajerska gospodarska zbornica začela delati Zbornici predseduje dr. Roman Glaser Na ustanovni skupščini Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) v torek, 12. junija, so gospodarstveniki iz tega dela Slovenije množično podprli začetek njenega delovanja. Njeno ustanovitev je iniciativni odbor pripravljal skoraj dve leti, saj je bilo njeno delovanje treba najprej osmisliti v duhu nove zakonodaje, preveriti interes gospodarstva za prostovoljno članstvo kot najpomembnejšo spremembo v primerjavi s prejšnjim obveznim zborničnim članstvom ter pripraviti vse potrebno za samostojno pot ŠGZ. Že sama udeležba na torkovi ustanovni skupščini je potrdila, da koncept samostojnih regionalnih zbornic daje gospodarstvenikom novo priložnost za upravljanje skupnih zadev, pomembnih za povečevanje uspešnosti. Ustanovne skupščine ŠGZ se je namreč udeležilo več kot 200 predstavnikov velikih, srednje velikih in majhnih podjetij iz širše štajerske regije. Poleg proceduralnih ustanovitvenih dejanj so izvolili tudi prvo upravno strukturo ŠGZ, ki ji predseduje dr. Roman Glaser, sicer predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. V 25-članskem upravnem odboru pa sedijo najpomembnejša imena iz regijske gospodarske slike od Branka Žerdonerja, predsednika uprave Mariborske livarne Maribor, Danila Topleka, predsednika uprave Taluma, Janeza Ajleca iz AJM, pa Blaža Železnika iz Expo Biroja, Leopolda Turnška iz GEA Slovenska Bistrica, Bogdana Šavlija iz Tovarne bovdenov in plastike Lenart ter drugih vodilnih predstavnikov tako velikih kot srednjih in majhnih podjetij iz širše štajerske regije. Ker so bili vsi sklepi ustanovne skupščine sprejeti z veliko večino, so člani tudi na ta način pokazali, da so pravzaprav svojo gospodarsko zbornico sprejeli z odprtimi rokami in velikimi pričakovanji. Ustanovne skupščine ŠGZ se je poleg predsednika GZS Zdenka Pavčka udeležil še rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman (Univerza Maribor se je v ŠGZ vključila kot pridruženi član). Sodelovali so tudi poslanci državnega zbora RS ter župani občin in mestnih občin, pa delegacija Gospodarske zbornice Avstrije in delegacija Gospodarske zbornice Hrvaške. Na ta način je ŠGZ že na ustanovitveni dan demonstrirala tako svojo moč in širino kot tudi željo po povezovanju vseh potencialov v regiji, takojšnjo potrebo po internacionalizaciji svojega delovanja ter ambicioznost. Dr. Roman Glaser, prvi izvoljeni predsednik ŠGZ, je na tiskovni konferenci neposredno po skupščini izpostavil, da je končano prvo obdobje zbornične reorganizacije. »Pri tem je najpomembnejše, da so gospodarstveniki iz velikih, srednjih in majhnih podjetij sprejeli odločitev, da se prostovoljno vključijo v ŠGZ. Na ta način so potrdili potrebo po zbornični organiziranosti, ki bo zdaj na regionalni ravni bliže našim potrebam in predstavam, pa tudi bliže interesom, regionalni politiki, decentralizaciji odločanja in hkrati tudi čezmejnemu sodelovanju, kar je za gospodarske potenciale Štajerske še posebej pomembno. Iniciativni odbor za ustanovitev ŠGZ je v dobrem letu svojega delovanja postavil standarde reorganizacije zborničnega sistema v državi. Potem ko smo dosegli razumevanje sprememb, ki jih prinaša prostovoljno članstvo v gospodarskih zbornicah, smo tudi ponudili model za regionalni princip zbornične organiziranosti ter predlagali model koncentričnega delovanja skupnih interesov posamezne panoge, ki bodo vzpostavile svojo zbornično suverenost. Naš koncept pa ponuja še priložnost krovne, neke vrste holdinške koordinacije na državni ravni. Na ta način ohranjamo pridobitve in potenciale obstoječe GZS, vendar kot sodobne in racionalno organizirane zbornična nadgradnje za reprezentativ-nostno zastopanje slovenskega gospodarstva na nacionalni in mednarodni ravni,« poudarja prvi predsednik ŠGZ dr. Roman Glaser. Dialog vnavanega območja povsem ravninski. Ureditev obrtne cone je zajemala izgradnjo cestnega omrežja za potrebe zaposlenih, obiskovalcev in dostavo. Cestne povezave so predvidene tako za osebna in tovorna vozila kot tudi za kamione vlačilce. Zakaj med podjetniki ni (bilo) interesentov? Vsekakor je izvedba investicijske naložbe pomembna z vidika ekonomskega razvoja občine, saj prinaša med drugim tudi izredno pomembna delovna mesta, kar je za občino ogromnega pomena, hkrati pa postavlja temelje tudi za sodelovanje z ostalimi investitorji, ki imajo z ureditvijo poslovno-obrtne cone na voljo ustrezen prostor in infrastrukturo za svojo dejavnost. Odgovora na vprašanje, kdaj bodo v novi obrtni coni občine Kidričevo prve obratovalnice in kakšne vrste obr- ti v njej načrtujejo, na občini Kidričevo nismo uspeli izvedeti. Župan Jože Murko nam je pojasnil le to, da na javni razpis za prodajo zemljišč v novi obrtni coni ni bilo interesentov s strani podjetnikov, zato so v celoti opremljeno obrtno cono v velikosti dobra dva ha prodali podjetju Alin, d. o. o, hčerinski firmi kidričevskega Taluma, katerega osnovna dejavnost je podjetniško in poslovno svetovanje in je v 100-odstotni lasti matične delniške družbe Talum Kidričevo. A ko smo od direktorja podjetja Alin Darka Vidoviča po telefonu želeli izvedeti, kdaj bodo pričeli prodajo zemljišč in kakšni vrsti obrti oziroma obratovalnic bodo posamezne parcele namenjene, odgovora nismo dobili. Uspeli pa smo vendarle izvedeti, da je podjetje Alin vsa zemljišča za obrtno cono občine Kidričevo že prodalo naprej, torej novemu lastniku. Kdo je ta novi lastnik obrtne cone občine Kidričevo, žal nismo uspeli izvedeti, še manj pa, za kakšno ceno je Alin komunalno in infrastrukturno opremljeno zemljišče prodal dalje. S pričakovano gotovostjo pa si dovoljujemo domnevati, da bo zaradi menjave lastnikov ali kratko malo preprodaje končna cena parcel v obrtni coni višja kot sicer. Ali je to v interesu občine in Evrope ali morda koga drugega, pa je že drugo vprašanje. Morda pa nam bo uspelo, da bomo v interesu javnosti (ali koga drugega) dobili odgovor tudi na to vprašanje?! M. Ozmec Foto:M. Ozmec Nova in v celoti komunalno in prometno opremljena obrtna cona v Kidričevem, katere ureditev je veljala prek 753.000 evrov, še vedno sameva. Dornava • Pred dvanajstim občinskim praznikom Letos projekti, drugo leto naložbe Občino Dornava, kjer se bo v nedeljo z osrednjo slovesnostjo zgodil vrhunec prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, od lanskega novembra vodi eden najmlajših slovenskih županov Rajko Janžekovič: „Že ob nastopu županovanja sem jasno povedal, da v občini kakšnih velikih naložb letos ni možno pričakovati, saj nam je ostalo veliko neporavnanih dolgov iz preteklega obdobja. Kljub temu pa so nekatere načrtovane investicije tik pred izvedbo," pravi župan. Med eno največjih naložb, ki bo čez poletne mesece doživela epilog, spada dokončanje kanalizacijske veje v Do-rnavi, za kar je občinski svet že odobril najetje nujno potrebnega dolgoročnega kredita v višini dobrih 600.000 evrov. V naslednjem letu se bo kanalizacijska mreža v celoti zaključila z izgradnjo vodov v Mezgovcih in s tem bo občina Dornava ena prvih, ki bo rešila vprašanje odvajanja in prečiščevanja odpadnih voda. Vzporedno s tem se izvaja tudi projekt široke komasacije v nižinskem delu občine. Sicer pa se več kot na samem terenu trenutno dogaja v občinskih pisarnah. „V pripravi je projekt izgradnje novega vrtca v Dornavi, saj sedanji stari nikakor več ne ustreza kapacitetam. Veliko naših staršev z otroki čaka na vpis in novi - večji ter sodobnejši vrtec je nujno potreben. Seveda se bomo prijavili tudi na letošnji razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje, sicer pa glede same izgradnje realno razmišljamo o podelitvi stavbne pravice," pojasnjuje Janžekovič ter dodaja, da se bodo v občini z različnimi projekti, ki jih pripravljajo, prijavljali tudi na številne druge razpise, preko katerih bodo poskušali pripeljati čim več denarja: „To se mi zdi izjemno pomembno, saj zgolj z lastnimi sredstvi in proračunom ne moremo narediti veliko in tudi ne vem, zakaj ne bi koristili možnosti pridobitve sofinanciranja, kot to bolj ali manj uspešno počnejo druge občine. Seveda pa moramo za uspešne kandidature imeti pripravljeno dokumentacijo in zagotovljen delež lastnih sredstev." Zupan občine Dornava Rajko Janžekovič napoveduje ciklus novih investicij v naslednjem letu. Hkrati z načrtovano izgradnjo novega vrteškega poslopja pa dobiva konkretno podobo tudi ideja o ureditvi ogrevanja za več objektov preko biomase - kotlovnico z obvezno deponijo sekan-cev bi lahko namreč uredili v sedanji zgradbi vrtca. Ob tem v občini iščejo tudi rešitev za enooddelčni vrtec na Polenšaku, glede na želje tamkajšnjih občanov pa bo potrebno v prihodnje pomagati tudi pri izgradnji novega vaško-gasilskega doma. Letos so namenu že predali prav takšen dom v Žamencih, za katerega pa bo v prihodnjem proračunskem letu prav tako potrebno primakniti še kakšen evro iz občinske blagajne za pokritje kreditov. Občina pa bo tudi glavni „financer" nakupa novega gasilskega avtomobila za PGD Dornava. „Kot sem že povedal, je precejšnja cokla v nadaljnjem občinskem investicijskem ciklu pokrivanje starih dolgov tako za novo občinsko stavbo kot tudi za kanalizacijo. Sicer pa bomo naši občinski stavbi dodali še nove vsebine; tako bo v njej v prihodnje podana možnost razstav likovnih in drugih del, pričakujemo pa tudi začetek dela splošne zdravstvene in zobozdravstvene ambulante. Zaenkrat še čakamo sklep zdravstvenega ministrstva za sofinanciranje ureditve ambulante, takoj nato pa bo sledil razpis za izvajalca del." Četudi v tem obdobju v Dornavi ni pričakovati velikih gradbenih podvigov, se bo po županovih besedah zato več odvijalo na kulturnem in družabnem področju: „Gre za dve zelo pomembni področji življenja, kjer ni potrebno ogromno denarja, da se naredi marsikaj. V mislih imam več prireditev, takšnih in drugačnih, ki bi se odvijale mesečno, kot recimo neke vrste 'dornavski dnevi." Da je to res, dokazuje tudi uspešno izveden dan odprtih vrat, v okviru katerega so se občanom in vsem ostalim obiskovalcem predstavila vsa domača društva, obrtniki in druge pomembnejše ustanove v občini. SM Roman Zemljane s.p., GSM: 0B1851 32^, TEL: 059 03 03 05 TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA - ogrevanje objektov in sanitarne vode - zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE - strelovodi - domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi - meritve elektroinstalacij KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje! 4 RENAULT Vsem občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik, AH Terbuc d.o.o. Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 12. občinskem prazniku. Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v nedeljo, 12. junija 2007, ob 17. uri pred občinsko zgradbo. Župan Rajko Janžekovič KROVSTVO, KLEPARSTVO, HIDROIZOLACIJE, POSREDNIŠTVO "Íast^ Janez Lah s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, tel & faks: 02/755 74 21, GSM: 041 /375 838 Ob občinskem prazniku občine Dornava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami! PSOS Projektiranje, Janez Meško s.p. Mezgovci ob Pesnici 56a, Dornava Telefon: 02/755 21 11 Struženje * Brušenje v • Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem ter vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku. f SANDI PETEK s.p. ELEKTR0INŠTALATERSTV0 2252 Dornava 62, GSM: 041/598 253 Foto: SM Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Dornava Šolstvo • Kakšne spremembe se nam obetajo s spremenjeno zakonodajo Prihajajo magistri profesorji Že februarja letos je šolski minister Milan Zver napovedal številne spremembe tako v srednjih kot osnovnih šolah. Konec maja pa je Ministrstvo za šolstvo na svoji spletni strani objavilo osnutek sprememb in dopolnitev krovnih šolskih zakonov, in sicer Zakona o osnovni šoli (ZOŠ) in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Za posredovanje pripomb in predlogov je bil določen 14-dnevni rok, ki se je bil po mnenju nekaterih bistveno prekratek, iztekel pa se je minuli petek. Kot ponavadi so mnenja glede ZOFVI deljena: medtem ko so nekateri goreče za, so drugi izrazito proti napovedanim spremembam. Če bo osnutek sprememb in dopolnitev ZOFVI sprejet, se obeta nekaj korenitih sprememb. Kot so pojasnili na Ministrstvu za šolstvo, se s predlaganim zakonom zasleduje cilj uvedbe kontinuiranega in usmerjenega spremljanja, ugotavljanja in zagotavljana večje kakovosti v vzgoji in izobraževanju, poenotenje načina financiranja programov zasebnih šol, postopno uvajanje novega načina financiranja in dopolnitev organizacij- skih možnosti. V predlogu ZOFVI bodo spremembe 7. in 8. člena zakona občinam kot ustanoviteljicam vrtcev in izobraževalnih zavodov omogočile njihovo povezovanje v vzgoj-no-izobraževalne centre, pri čemer se posameznih šol ali vrtcev naj ne bi ukinjalo. Center bo za zavode izvajal poslovodne naloge in naloge spremljajočih dejavnosti, kot so vzdrževanje, organiziranje prehrane in podobno. Na Ministrstvu za šolstvo menijo, da bi se z oblikovanjem centrov tako razbremenilo ravnatelje opravljanja različnih birokratskih opravil, več časa pa bi lahko namenili pedagoškemu vodenju. »Oblikovanje centrov s strani ustanoviteljev ni obvezno, ponuja se zgolj kot dodatna zakonska možnost,« pojasnujejo na ministrstvu. SDS podpira zakon Poslanka SDS Alenka Je-raj je v četrtek, 7. junija, na novinarski konferenci poudarila razloge, zaradi katerih bo Poslanska skupina SDS podprla Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Izpostavila je nekaj novosti glede nastajanja šolskih centrov. Poudarila je, da bi centre ustanavljali predvsem za podporne in druge aktivnosti. Pojasnila je, da bo tak center ustanovljen po Zakonu o zavodih, na čelu bo direktor, ki bo skrbel za upravne zadeve, po posameznih šolah pa bodo to ravnatelji, ki bodo skrbeli Ptuj • Mestna občina pripravlja odkup Mestnega kina Mladinska hiša - projekt kulturne prestolnice Mestna občina Ptuj je pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta za odkup in obnovo prostorov Mestnega kina Ptuj za potrebe Mladinske hiše na Ptuju, ki vključuje načrtovana dela v letu 2007 in 2008. Skupaj naj bi odkup in obnova presegla milijon evrov; 15 odstotkov potrebnih sredstev naj bi zagotovila MO Ptuj, 85 odstotkov naj bi pridobili iz regionalnih spodbud. Projekt bodo izvedli s sredstvi proračuna MO Ptuj in sredstvi države - sofinanciranjem v okviru regionalnih razvojnih projektov. Projekt Mladinske hiše na Ptuju nastaja že nekaj let. MO Ptuj je v tem trenutku lastnica stavbe Mestnega kina v višini 41 odstotkov, Mestni kino, d. o. o., je lastnik preostalih 59 odstotkov. V zdajšnji organiziranosti in obliki Mestni kino s težavo zagotavlja vse pogoje za vrte- nje filmov, filmska produkcija naj bi se nadaljevala v okviru Mladinske hiše v sklopu ostalih dejavnosti, ki so prilagojene potrebam mladih. Prostore Mestnega kina želi MO Ptuj nameniti za potrebe podjetništva, kulture in ustvarjalnosti mladih iz Ptuja in širšega območja. Mladi na Ptuju po 15. letu starosti nimajo primernih možnosti za organizirano ustvarjanje in delovanje. Projekt je večleten, v nekaj letih naj bi odkupili in celovito obnovili celoten objekt, razširili uporabne površine v stavbi, obnovili napeljavo in prostore opremili za dejavnosti Mladinske hiše. Investicija v Mladinsko hišo pomeni tudi realizacijo razvojnih programov na področju mladine, gre pa tudi za načrtovano investicijo v okviru Evropske kulturne prestolnice 2012. MG za pedagoški del. Izpostavila je dejstvo, da praksa kaže, da je ravnatelj doslej 30 odstotkov svojega časa namenil pedagoškemu delu, 70 odstotkov pa upravnim zadevam. „Ustanavljali se bodo z namenom racionalizacije in razbremenitve ravnateljev," je povedala Jerajeva in dodala, da to ne bo imelo posledic z odpuščanjem - šola ali vrtec bo po ustanovitvi skupnega centra za podporne dejavnosti potreboval enako število učiteljev, kuharic, snažilk, hišnikov itd. Financiranje zasebnih šol Način financiranja naj bi po novem temeljil na številu učencev. Osnove za tak način so bile postavljene že leta 1996, poskusno pa je potekalo pri nas v srednjih šolah že od leta 2004. Zasebne šole so tako sofinancirane že od leta 1996, ko je bilo omogočeno ustanavljanje zasebnih šol. Zakon pa omogoča, da se tak način lahko uvede tudi v osnovnih šolah. Jerajeva je pojasnila, da so zasebne šole bile omogočene že s sprejetjem ZOFVI v letu 1996, da pa ne bi postale elitne šole, ampak dostopne vsem, je bil že takrat določen visok odstotek sofinanciranja s strani države. „Ker pa so zasebne šole obstajale že pred tem, je z uveljavitvijo ZOFVI prišlo do različnega načina financiranja, ponekod 85, drugje 100 odstotkov. Z novelo se to ureja oz. poenoti, še vedno pa zasebne šole niso upravičene do sredstev za investicije," še pojasnjuje Jerajeva. Opozicijski poslanci Majda Potrata (SD), Rudolf Moge (LDS) in bivši šolski minister, samostojni poslanec Slavko Gaber menijo, da so to korenite spremembe, ki jih ministrstvo za šolstvo pošilja v sprejem kljub nasprotovanju stroke, brez jasnih analiz, kakšne posledice bodo te spremembe prinesle. Kaj bo z zaposlenimi v vrtcu in šoli Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za šolstvo, je cilj sprememb na področju zaposlenih v vrtcu in šoli uskladitev zahtevane izobrazbe za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja s spremembami Zakona o visokem šolstvu ter z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. Predlagane spremembe ZOFVI v delu, ki se nanaša na zaposlene v vrtcu in šoli, upoštevajo določbe 33. člena Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje visokošolske študijske programe po stopnjah, določbe 6. ter 10. člena Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih ter določbe 15. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Predlagane spremembe tako za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je dosedanji zakon predvidel univerzitetno visokošolsko izobrazbo, predvideva visokošolsko izobrazbo druge stopnje in naziv magister profesor. Kot so pojasnili na Ministrstvu, temelji predlagana rešitev na upoštevanju sprememb že navedenih normativnih aktov ter na podlagi predloga strokovne skupine, ki jo je imenoval minister za šolstvo in šport že leta 2005. Dženana Bečirovič Ptuj Večer opernih arij, samospevov in musicalov Društvo za glasbeno umetnost Arsana vabi na koncert opernih arij, samospevov in muzikalov, ki bo danes ob 20. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Predstavila se bo sopranistka Ana Fuchs, na klavirju jo bo spremljal pianist Mladen Delin, kot gosta pa se bosta pridružila baritonist Samo Ivačič in violinistka Daša Savič. Organizatorji k poslušanju vabijo vse ljubitelje klasične glasbene umetnosti. Dženana Bečirovič Ptuj • Premiera predstave Igra za dve osebi Vlogi, pisani na kožo V petek, 8. junija, ob 20. uri so v amfiteatru Gimnazije Ptuj premierno uprizorili predstavo Igra za dve osebi, ki jo je režiral Rene Maurin. Kot odlična igralca, ki sta jima bili vlogi pisani na kožo, sta se predstavila Aleksandra Balmazovič in Aljoša Ternovšek. Foto: Črtomir Goznik V nekaj letih naj bi Mestni kino celovito preuredili in ga namenili za delovanje Mladinske hiše. V predstavi, ki traja nekaj več kot uro, sta igralca dobesedno blestela. Gre za težko življenjsko zgodbo brata in sestre, ki od igralcev zahteva veliko mero spretnosti, talenta in predanosti. Igra za dve osebi, ki jo je napisal Tennessee Williams, je bila tokrat prvič uprizorjena na slovenskih odrih. Prvič pa se je v Mestnem gledališču Ptuj predstavila tudi igralka Aleksandra Balmazovič. Študirala je na Akademiji za dramsko umetnost v Beogradu, že takrat pa je sodelovala na različnih gledaliških projektih. Po končani akademiji se je vrnila v Slovenijo in takoj za tem v slovenski filmski uspešnici debitirala z glavno žensko vlogo. Kasneje je igrala v številnih predstavah tako v Sloveniji kot tudi v tuji- ni. Za svoje delo pa je prejela kopico pomembnih nagrad. Dženana Bečirovič Ptuj • Radioamaterji bodo praznovali Četrt stoletja kluba CB Poetovio V ptujskem radioamaterskem klubu CB Poetovio Ptuj, kjer je v letošnjem letu povezanih 58 aktivnih članov, se pripravljajo na praznovanje 25-letnice kluba; osrednje prireditve z jubilejno proslavo bodo v soboto, 23. junija, v vaškem domu v Pobrežju. Kot je povedal Ivan Kir-biš, sedanji predsednik CB kluba Poetovio Ptuj, segajo njihovi začetki v leto 1982, ko so na pobudo prvih ptujskih cebejašev Ferija, Mandole, Alfe 1, Bebe, Rudija, Kurenta, Jessice, Mekataua in drugih pričeli postopke za ustanovitev samostojnega kluba. Tedaj so bile CB radijske postaje zelo primerne za medsebojno komuniciranje s sogovorniki v avtomobilih ali drugih mobilnih ali odročnih krajih, saj mobilnih telefonov še ni bilo, s fiksnimi telefonskimi linijami pa je bilo to neizvedljivo. Poleg tega so ugotovili, da lahko le organizirani delujejo v akcijah tedanje družbene samozaščite, pomembna pa je bila tudi njihova vloga pri pretoku informacij ob elementarnih in drugih nesrečah, tako da so svoj hobi združili z družbeno koristnim delom. Na pobudo desetih ustanovnih članov so klub CB Popetovio Ptuj ustanovili 11. novembra 1982 in za prvega predsednika izvolili Ptujčana Manfreda Munda. Uradno registracijo kluba so doživeli šele slabo leto kasneje, oktobra 1983, ko je bilo v klubu že 32 članov, ob tej priložnosti pa so izvedli tudi svoj prvi CB kontest, oziroma radijsko CB povezavo z več sogovorniki od blizu in daleč. Popularnost kluba se je širila, tako da je bilo leta 1985 že 135 članov, leta 1986 so uspešno sodelovali s ptujsko občinsko volilno komisijo v spomladanskih volitvah, tako da so vzpostavljali zvezo s težko dostopnimi kraji v Halozah ter prenašali podatke o rezultatih volitev. Z leti so doživljali v klubu vzpone in padce, nihalo pa je tudi število članov, saj jih je bilo ob vrhuncu kar 210, pomembna pa je bila tudi njihova vloga v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo, saj so tudi člani radio kluba CB Poetovio skrbeli za pretok pomembnih informacij iz mesta v odročne kraje in obratno. Žal jim kljub nenehnim prizadevanjem do sedaj ni uspelo, da bi pridobili svoj klubski prostor, zato so se nekaj časa sestajali po domovih svojih članov, občne zbore in konteste pa so opravljali v raznih gostinskih lokalih. Včasih so se ob mesečnih srečanjih redno sestajali v gostilni Svenšek na Bregu, zadnje čase pa je njihova baza v gostilni Kozel na Turniščah, občasno pa se srečujejo tudi pri podpredsedniku kluba Milanu Krajnčiču v Dražencih. Danes je v CB klubu Poetovio Ptuj 58 rednih članov, njihove aktivnosti pa so razporejene skozi vse leto. Še naprej so obdržali tradicijo, da se sestajajo enkrat mesečno, skozi leto pa poleg rednih občnih zborov pripravljajo srečanja s člani drugih CB klubov v Sloveniji in tudi sosednji Hrvaški, redno prirejalo ribiška tekmovanja svojih članov, vsako leto izvedejo tudi strokovno ekskurzijo, na kateri se srečujejo s čla- Videm • Župan pripravil sprejem za odličnjake Petice, ki veliko obetajo Videmski župan Friderik Bračič je 12. junija v občinski hiši pripravil manjši sprejem za 14 odličnjakov, ki so bili odlični v vseh letih osnovne šole v Vidmu in podružnici Leskovec. To je bil prvi tak sprejem župana, saj je vse do letos veljalo pravilo, da so odličnjake proglasili na občinskem prazniku, ker ga letos ne bo, je župan pohitel in odličnjake povabil v občinsko hišo. Ob tej priložnosti jim je podaril posebna spominska priznanja - županove petice in izbrana knjižna dela, zaželel pa veliko uspehov, novih znanj in pravo izbiro poklica. Na vprašanje, kako je s štipendijami v občini, pa je župan odgovoril, da so tudi o tem že razmišljali; do zdaj to ni bila praksa v občini, zdi pa se mu, da bi bilo tudi to potrebno vnesti v občinski proračun. Sprejema sta se poleg pomočnika ravnateljice Štefana Murka udeležila tudi Danica Habjanič in Anton Kovačec, razrednika obeh zadnjih razredov na OŠ Videm. Foto: M: Ozmec Predsednik CB kluba Poetovio Ivan Kirbiš (levo) v družbi s podpredsednikom Milanom Krajnčičem. ni drugih CB klubov, lani so bili celo pri članih CB kluba v Črni gori. V jeseni pripravljajo srečanja s kostanjevim piknikom, redno pa pripravljajo tudi božični kontest ali množično radijsko zvezo na čim daljšo lokacijo ter srečanja ob zaključku leta. In kaj je potrebno, če želi- te postati član CB kluba Po-etovio? Kot je povedal podpredsednik CB kluba Milan Krajnčič (CB Gustek), predvsem veliko dobre volje in seveda CB radijska postaja, katere cena se glede na moč sprejemnika in oddajnika danes giblje že od 100 evrov navzgor. Četrt stoletja svojega CB delovanja bodo proslavili v soboto, 23. junija, v vaškem domu v Pobrežju pri Vidmu. Na praznovanje so povabili predstavnike desetih najaktivnejših CB klubov v Sloveniji, kjer jih je sicer registriranih 58, ter sodelujoče kluba CB iz sosednje Hrvaške. V prvem delu bodo izvedli športno srečanje v malem nogometu za pokal 25-letnice CB kluba Poetovio Ptuj oziroma za kurenta, ki je njihova klubska maskota. Na osrednji slovesnosti, ki se bo pričela ob 18. uri, pa se bodo po nagovoru predsednika kluba Ivana Kirbiša (CB Haložan) najprej oddolžili ustanovnim članom kluba z jubilejnimi priznanji; podelili pa bodo tudi pokale in priznanja društvom, ki so sodelovala v tekmovanjih v vzpostavljanju radijskih zvez, slavje pa bodo zaokrožili z zabavnim delom in bogatim srečelovom. Ob 25-letnici CB kluba Poetovio Ptuj so za lastno promocijo izdali tudi priložnostno društveno namizno zastavico ter zloženko, v kateri v besedi in sliki na kratko predstavljajo svoje 25-letno delovanju. Med najpomembnejšimi načrti in željami CB kluba Poetovio Ptuj pa so na prvo mesto postavili prizadevanja za ureditev svojega klubskega prostora, ki ga že lep čas intenzivno iščejo, trdno so prepričani, da ga bodo ob pomoči sponzorjev in donatorjev kmalu našli. M. Ozmec Novi dobitniki županov petic pa so postali: Maruša Topolovec, Manuela Forst-nerič, Katja Krajnc, Blan-ka Kozel, Saša Kamenšek, Julija Murko, Tanja Murko, Borut Novak, Aleksandra Rožman, Matej Simonič, Nuša Sitar, Luka Škvorc, Sabina Mlakar in Tadeja Zavec. TM Ptuj • Prvi festival zborovske glasbe Festival za ljubitelje Kulturno-umetniško društvo Musica Ptuj je minuli vikend organiziralo dvodnevni festival zborovske glasbe. Sodelujoči zbori so se v okviru festivala predstavili na enem od koncertov, ki so se odvijali v soboto, 9. junija, v atriju hotela Mitra in nedeljo, 10. junija, v slavnostni dvorani ptujskega gradu. »V Kulturno-umetniškem društvu Musica Ptuj že nekaj časa zaznavamo praznino na področju kvalitetnega zborovskega dogajanja na Ptujskem. Z željo, da bi na tem področju zborovstvo vidneje zaživelo in dobilo primeren status, smo se odločili, da organiziramo Zborovski festival Ptuj,« je povedala predsednica KUD Musica Ptuj Petra Peranič. Letošnji 1. festival je bil revijskega značaja. Zborom širše regije je ponudil priložnost predstavitve, medsebojnega spoznavanja ter obujanja starih znanstev in prijateljstev. Festival je mestu Ptuj prinesel dvodnevni dogodek na primerni kulturni ravni, ki je poslušalcem ponudil veliko glasbenih užitkov. »Ob zaključku tega že kujemo načrte za prihodnje festivale, ki bodo vključevali prisotnost glasbenih kritikov in ocenjevalcev, tudi tekmovalnega značaja. Z iskanjem primernih slovenskih in tujih visoko kakovostnih pevskih zasedb, ki se bodo predstavile na sklepnih koncertih, želimo festivalno dogajanje še dodatno popestriti in obogatiti,« je pojasnila Peraničeva. Dženana Bečirovič e 0_ p Sprejema pri županu Frideriku Bračiču se je udeležilo 12 odličnjakov, manjkala sta Nuša Sitar in Luka Škvorc. Komorni zbor Musica Ptuj Foto: TM Ptuj • O operaciji hemoroidov po novi, Longovi metodi Sodobne metode tudi v majhnih bolnišnicah "Uspešno sem opravil sprejemne izpite, po srečanju s prvimi bolniki sem vedel, da poti nazaj ni, da sem se pravilno odločil in da želim biti samo še zdravnik, tisti, ki bo pomagal ljudem povrniti zdravje," je o svoji odločitvi za študij medicine povedal Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg, ki je 16. maja letos v ptujski bolnišnici izvedel prvo operacijo hemoroidnih vozlov po najnovejši, t. i. Longovi metodi. Že kot študenta ga je za kirurgijo navdušil Tomislav Klokočovnik, zdajšnji župan občine Izola. Pri operacijah je sproščen, domač, tudi tehnično zelo dovršen kirurg, je povedal o njem. Ptujski kirurški oddelek sodi med manjše slovenske kirurške oddelke, zato tudi ni ozko usmerjenih kirurgov, pa tudi patologija je za takšno delitev premajhna. Kljub temu pa se kirurgi delijo na tiste, ki se bolj ukvarjajo s poškodbami, in na tiste, ki se bolj ukvarjajo z abdominal-no kirurgijo. Slednjim, torej mehki veji kirurgov, pripada tudi Borut Kostanjevec. "Moja želja je, da bi se ukvarjal s proktologijo, da bi nekoč imeli v ptujski bolnišnici tudi to ambulanto," poudarja. Gre za subspecializacijo abdomi-nalne kirurgije, ki se ukvarja s patologijo zadnjika in rakastimi boleznimi širokega črevesja in danke. In kako opisuje najnovejšo metodo pri operaciji hemoroidov? Hemoroidi so zunanji in notranji, neke vrste povezava med arterijami in venami, pomagajo pri zadrževanju vetrov in sluzi. Opravka imamo s hemoroidi I., II. in III. stopnje, ki se tudi zdravijo na različne načine. Najuspešnejše metode zdravljenja pri II. in III. stopnji so operacije, ki so Prvič operacija hemoroidnih vozlov po Longovi metodi Na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice so 16. maja letos prvič izvedli operacijo hemoroidnih vozlov po najnovejših, t. i. Longovi metodi. Ob podpori proizvajalcev jo je izvedel Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg. "Nov operativni način pomeni novo kvaliteto dela na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice. Kljub nekoliko višji ceni samega posega za bolnišnico bomo v primerih, ko je to medicinsko upravičeno, s temi posegi nadaljevali in tako tudi našim bolnikom omogočili, da se zdravijo pri nas in ne kje druge. Nasploh je patologija zadnjika zelo zahtevna in pogosta, kot predstojnik sem zelo vesel napredka, ki ga na tem področju prinaša kirurg Borut Kostanjevec," je po prvi operaciji hemoroidnih vozlov po Longovi metodi v ptujski bolnišnici povedal predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice mag. asist. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg. lahko klasične in po Longovi metodi z instrumentom PPH, ki se že uveljavlja v nekaterih slovenskih bolnišnicah. Pri zdravljenju hemoroidov je potreben individualen pristop. Krvavitev, ki je prvi znak hemoroidov, bi lahko zamenjali tudi s karcinomom. Zato je izrednega pomemben digitorektalni pregled, noben bolnik s krvavitvami ne sme ostati brez rektalnega pregleda, še posebej poudarja kirurg Borut Kostanjevec. Nova operacija, ki jo uvajajo pri zdravljenju hemoroidov tudi v ptujski bolnišnici, omogoča hitrejše okrevanje, poteka z bistveno manjšimi bolečinami kot pri klasičnih metodah, bolnik se lahko vrne v delovno okolje že dva do tri dni po operaciji, je povedal. V nekaterih ambulantah je potrebno instrument, ki ga uporabijo pri operaciji notranjih hemoroidov in ga po njej zavržejo, plačati. Borut Kostanjevec ni pristaš tega, da bi ga bolniki morali plačati, saj je socialno stanje bolnikov na Ptujskem bistveno drugačno od tistih na ljubljanskem območju. Foto: Črtomir Goznik Dr. Borut Kostanjevec, dr. med., spec. kirurg: »Nova metoda zdravljenja hemoroidov omogoča hitrejše okrevanje, poteka z bistveno manjšimi bolečinami kot pri klasičnih metodah, bolnik se lahko vrne v delovno okolje že dva do tri dni po operaciji.« Pri zdravljenju hemoroidov je najpomembneje, da zdravnik prepozna določeno stopnjo hemoroidov. Klasična metoda zdravljenja je ki- rurško bistveno zahtevnejša, povezana je tudi z večjimi krvavitvami. Pri operaciji po Longovi metodi z instrumentom PPH uničijo hemoroidne vozle. Operacija je krajša in brez krvavitve, kakršna je običajna pri klasičnih. Na splošno so težave s hemoroidi dokaj pogoste, vzroki za nastanek so različni: zaprtje, nosečnost, genetske predispozicije, prevelika telesna teža in podobno. Borut Kostanjevec je prepričan, da če hočeš biti dober zdravnik, ni nujno, da delaš v veliki bolnišnici. Prihaja iz Moškanjcev, na te kraje je navezan, ni mu vseeno, kaj se dogaja z bolniki s tega območja. Potrebno jim je omogočiti, da se tudi v domačem okolju lahko zdravijo po sodobnih in dostopnih metodah. Najbolj je vesel, ko se za bolnika zdravljenje uspešno konča. Želi pa si tudi, da bi ljudje bolj cenili svojo bolnišnico, ki se trudi, da bi bolnikom ponudila kar največ kvalitetnih storitev, tudi čakalne dobe so bistveno krajše kot drugje. Zaveda se, da je eden največjih problemov v odnosu bolnik-pacient komunikacija. Trudi se, da bi pacientu podal čim bolj kvalitetno informacijo o njegovi bolezni, poteku zdravljenja in rehabilitaciji, pri tem pa se mora pogosto zavedati dejstva, da je pred vrati še veliko pacientov, ki jih prav tako mora pregledati. MG Podlehnik • Dan zdravja z Vzajemno Največ zanimanja za košarko ... Sobotno popoldne je bilo pričakovati precej več živahnega dogajanja v podlehniškem športnem parku, kot ga je bilo potem tudi zares. Vzajemna je namreč v dogovoru z občino organizirala t. i. Dan zdravja, posvečen različnim športnim aktivnostim, vabljeni pa so bili prav vsi zainteresirani iz širšega območja. Žal je bilo zanimanja bolj malo; vsaj tako je bilo soditi po dokaj praznem igrišču, kjer pa se je vseeno odvil ves začrtan program. Tako se je čez zgodnje popoldne odvi- jalo tekmovanje v pouličnem košarkarskem tekmovanju, kjer se je košarkarske igre Na sobotni prireditvi so se predstavili tudi proizvajalci zdrave eko hrane in pijač. udeležilo šest ekip iz podrav-skih regij. Zmagovalna ekipa DPF iz Ptuja je prejela nagrado 400 evrov in povedala, da so se tekmovanja udeležili zato, ker nameravajo v letošnjem poletju potovati po Evropi in jim bo denar zelo prav prišel. Drugo mesto je zasedla ekipa Prleki iz Ljutomera, tretje pa je bila ekipa Balinari iz Podlož. Obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi tržnice zdrave prehrane, kjer so se predstavili različni proizvajalci in svetovalci: Medex z izdelki in nasveti, kako izgubiti težo ter okrepiti telo, ekološka kmetija Radikon in ekološka kmetija Vapatič z nasveti, kako pridelati čim bolj zdrave in bio izdelke, kot so marmelade, čaji, piškoti itd. Za zabavo in nekoliko bolj sproščeno vzdušje so poskrbeli tudi ani-matorji fitness centra Zdravo, ki so sprva prikazali aero-bično vajo rock & step, nato pa še vajo na sobnih kolesih, kjer so poskušali prevoziti od tako nedolžnega do še kako strmega klanca. Oskar Salecl, direktor Območne enote Maribor, je ob tem poudaril, da je bil dogodek namenjen temu, da ljudje v manjših občinah spoznajo, da zavarovalnice niso zgolj velike birokratske ustanove in da so pripravljene storiti ogromno za zdravje ljudi: »Menim, da je pomen zdravja in zdravega načina življenja nekaj, čemur bi ljudje morali posvečati veliko več pozornosti. Ravno zato se je Vzajemna odločila in organizirala ta dogodek, kjer smo s pomočjo športa, zdrave prehrane in zabave želeli ljudem pokazati, da rek »zdrav duh v zdravem telesu« še vedno živi.« SM Čeprav je bil namen Vzajemne dobro zastavljen, je bil obisk dneva zdravja bolj šibek; še največ zanimanja je bilo za košarkaške dvoboje ... Foto: SM Foto: SM Dornava • Glasovanje o sporni pogodbi za vzdrževanje dvorca Pogodba z Zagorškom ostaja veljavna Da je v Dornavi nekaj časa nazaj hudo „zagorelo" okoli pogodbe med občino in Francem Zagorškom za oskrbo baročnega dvorca, smo že pisali. Večina političnih mož je bila najbolj jezna nad dejstvom, da je bila sporna pogodba sklenjena mimo njihovega vedenja, nekaj svetnikov pa je bilo mnenja, da jo je treba preklicati. Na objavljeno besedilo o debatah svetnikov glede pogodbe se je oglasil tudi sam Franc Zagoršak s pismom, ki so ga prejeli vsi svetniki z občinsko upravo vred, pa tudi avtorica prispevka. V njem piše tako: „Govori se in se bo govorilo. Tudi za to imamo ljudje jezike. Radi smo, ko se o nas govori dobro, „hudi", ko se o nas govori slabo. Tudi jaz. Resnica je le ena, a poti do nje sta pogosto dve. Katera je prava pa kdaj tudi sodišče, novinarji, policija, ... ne morejo ugotoviti." Zagoršak se v nadaljevanju dopisa obrača na svetnika Hojnika ter pravi, da je bila prva pogodba o oskrbi dvorca Dornava podpisana 10. oktobra 2003, a takrat ni bilo slišati prav nobenih pripomb, nato pa Zagoršak nadaljuje: „Poročilom „vaškega pressa" je dobro prisluhniti. Če pa je vse primerno za dolge in težke razprave na občinskem svetu, pa odločate vi, gospodje svetniki!" Dopis se nadaljuje z opombo svetniku Janku Horvatu, da se številnih aktivnosti, od koncertov do pisanja, risanja, čiščenja itd. v baročnem dvorcu pač ni nikoli udeleževal, čeprav bi vsaj z udeležbo lahko dal vzgled ostalim. Svoj odgovor svetnikom pa Zagoršak zaključuje: „Žal delo Odbora (za obnovo baročnega dvorca, op. a.) drugi bolj cenijo kot mnogi domačini. Dvorec Dornava je ponos kraja, dajal pa je in bo še dajal kruh mnogim ljudem. To je tudi namen našega odbora in mene. Nimam namena vzpodbuditi razprav, ampak je pismo le razmislek o vašem delu. Vesel bom, če bo kaj pomagalo." Ob koncu pa Franc Zagoršak še pravi, da se je in se bo vedno veliko govorilo ter vsem skupaj želi lepo praznovanje občinskega praznika ... Dopisu je Zagoršak priložil tudi kopijo pogodbe iz leta 2003, iz katere je razvidno, koliko denarja kulturno ministrstvo namenja za vzdrževanja dvorca ter da je za uporabnika (torej občino) res imenovan on kot skrbnik. No, čeprav, kot je zapisal, Zagoršak ni želel sprožiti razprave, se je slednja vseeno zgodila, čeprav precej krajša kot prvič. Župan Rajko Jan-žekovič namreč tokrat svet- nikov ni „spustil z vajeti", kar pa ni ustavilo Jožefa Hojnika, da se poda že obljubljena informacija, ali se za vodenje obiskovalcev po dvorcu dobi posebna nagrada. Izkazalo se je, da je vodenje res posebej plačano, Zagoršak pa po sklenjeni pogodbi dobiva pavšalno cifro 130 evrov vsak mesec za vsa ostala dela in priprave okoli prireditev v dvorcu. Hojnik je nato vztrajal, da sta na občini zaposlena dva delavca, ki bi lahko opravljala vse to v okviru njunega dela, Zagoršku pa naj se pogodba vseeno prekine in naj se mu plača posebej za tiste zadeve, ki jih drugi ne morejo opraviti namesto njega. S Hojnikom se je strinjal tudi Franc Kukovec, ki je povedal, da vsa društva in predsedniki delajo zastonj, zakaj bi potem v tem primeru naredili izjemo. Drugače je razmišljal Miroslav Slodnjak: „Mislim, da za dobro upravljanje z dvorcem potrebujemo strokovnjaka, profesionalca, ki ima tudi vse potrebne ' zveze' na ministrstvu, ki zna lobi-rati in narediti kaj dobrega za prihodnost. To pa Zagor-šak gotovo je in poleg tega fe '.-':'!' iti i .. ii SÉÍSP® Pogodba med Francem Zagorškom in občino, ki je dvignila veliko prahu, je vseeno obveljala, saj so bili svetniki v večini proti temu, da se razveljavi ... vsi vemo, da tega ne plačuje občina, ampak ministrstvo." Slodnjaka je podrl tudi Franc Šuen; Janko Horvat pa je izrazil le osebno prizadetost zaradi navedb v pismu, sicer pa povedal, da sta bila in bosta z Zagorškom prijatelja in da osebno ni kritiziral pogodbe oz. pogodbene vsote, ki ni visoka, temveč način sklenitve pogodbe, ki je bil speljan pač mimo vedenja svetnikov. Ker je kazalo, da se zna pogreta juha ponovno zelo vroče zagreti, je župan vsako na- daljevanje debate prekinil z zahtevo, da naj svetniki glasujejo o tem, da se pogodba prekine. Izid glasovanje pa je bil naslednji: dva svetnika za prekinitev, pet proti njej, vsi ostali pa so bili vzdržani ... SM Kog • 23. medobčinsko srečanje upokojencev Upokojenci so praznovali Minulo soboto je potekalo na Kogu v senci šotora 23. srečanje upokojencev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Z delitvijo občine Ormož so se upokojenci odločili, da bodo svojo dejavnost še vedno združevali v enakem obsegu, le iz občinske zveze društev upokojencev so se preimenovali v medobčinsko. Prireditev je bila izjemno dobro obiskana, po oceni predsednika medobčinske zveze društev upokojencev Mirka Novaka naj bi se je udeležilo čez 650 upokojencev, nekateri so pa so govorili tudi o večjih številkah, saj je bil šotor s kapaciteto 880 oseb poln. Prireditev ima dolgo tradicijo in vsako leto poteka v drugi krajevni skupnosti oziroma občini. Lani je bila v Središču ob Dravi, prihodnja bo na vrsti občina Sv. Tomaž. Zbrane sta pozdravila in jim prijetno druženje zaželela župana Alojz Sok in Jurij Borko, Janko in Joško sta bila brez konkurence, s svojim originalnim ske-čem sta nasmejala in dobesedno dvignila na noge dobršen del šotora. hkrati sta opravičila županskega kolega Mirka Cvetka, ki je bil zadržan. V slavnostnem delu srečanja so podelili tudi priznanja tistim upokojencem iz vseh osmih društev, ki so se v preteklem letu še zlasti izkazali skozi svojo aktivnost v društvu. Priznanja so prejeli Albin Petek (Podgorci), Stanko Kokol (Velika Nedelja), Darinka Potočnik (Središče ob Dravi), Ivan Šac (Sv. Tomaž), Pepca Gerlovič (Ormož), Jože Lah (Miklavž), Matija Luskovič (Kog) in Dragica Režek (Ivanjkovci). »Spoštovana dekleta in fantje«, je svoj nagovor začel Mirko Novak, ki je priznal, da mu beseda upokojenec ne gre z jezika. Tudi njegov govor je izzvenel zelo optimistično in zaključil ga je z napovedjo zvišanja pokojnin. Zveza ima v vseh treh občinah nekaj čez 3000 članov. Osrednja aktivnost zveze je vsakoletno srečanje, na katerega se temeljito pripravijo. Za izvedbo prireditve so tudi vse tri ob- čine prispevale večji del stroškov. Mirko Novak upa, da bodo naleteli na enak posluh tudi pri razpisih, na katere se prijavljajo upokojenska dru- štva. Nekaj prihodka si kmalu obetajo tudi iz doma upokojencev v Ormožu, kjer oddajajo bife v najem. V kratkem bodo odplačali najeti kredit in bodo lahko začeli drugače namenjati sredstva od najemnine, tudi za delovanje posameznih društev. Urediti pa bo potrebno tudi težave z odvodnjavanjem doma, ki zateka. Novak upa, da bodo investicijo lahko uvrstili v proračun občine Ormož za prihodnje leto. Med aktivnostmi, v katerih se upokojenci najraje srečujejo, spada liga v visečem kegljanju, ki obsega 17 tekmovanj. Na vsakem od tekmovanj se zbere okrog 80 članov v 17, 18 ekipah. Poteka tudi tekmovanje v balinanju, v okviru pokrajine upokojenci z ormoškega igrajo šah in se preizkušajo v ribolovu. Zelo aktivne so tudi številne kulturne skupine, predvsem zbori, nekaj jih je nastopilo tudi na sobotnem srečanju. O težavah na 23. medobčinskem srečanju upokojencev niso govorili. Teh je vsak drugi dan dovolj. Sobotno druženje je bilo namenjeno veselju in zabavi. Viki Klemenčič Ivanuša Pod šotorom na Kogu se je v sončnem vremenu zbralo čez 650 dobro razpoloženih upokojencev. Foto: SM Foto: vki Foto: vki Markovci • Aktivno delovanje Rdečega križa Humanitarnost, predavanja in rekreacija Pred približno letom dni so v Markovcih ustanovili občinsko organizacijo Rdečega križa (OO RK). Vodstvo je takrat prevzela Marija Prelog, ki sicer aktivno sodeluje tudi v župnijski Karitas in nekaterih občinskih odborih. Čeprav je na novo ustanovljena OO RK v Markovcih stara šele dobro leto, ste v tem času izvedli številne aktivnosti. Katere? M. Prelog: „Aktivno delo smo pričeli že v lanskem letu, veliko dogodkov pa smo pripravili tudi letos. Januarja smo organizirali predavanje o pravilni uporabi zdravil in krvodajalstvu. Takrat je bila organizirana tudi krvodajalska akcija. 1. marca smo imeli ponovno predavanje, in sicer na temo Kdo sem jaz. Predsednica društva Feniks nam je dala osnovne točke za to, da smo začeli razmišljati o samem sebi in o tem, da smo sami tisti, ki se moramo najprej spremeniti, če želimo, da se spremenijo tisti okrog nas." Veliko pa sodelujete tudi z župnijsko Karitas. M. Prelog: „Res je. V sodelovanju z župnijsko Karitas smo med nas povabili župnika Roberta Friškovca, ki službuje v slovenskih zaporih. Njegovo predavanje je bilo zares iskreno pričevanje in za nas udeležence zelo čustveno. Pravzaprav nas je to predavanje na nek način privedlo k razmišljanju o tem, kakšne napake delamo mi sami. Na primer pri vzgoji otrok ali pa kako hodimo v cerkev in z mislimi sploh nismo tam. Sicer pa se je na tem predavanju debata razvila tudi okrog drugih težav v Cerkvi - na primer pedo-filije. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, je pa res, da mediji velikokrat stvari povedo malce po svoje. Friškovec kot duhovnik dela z občutljivimi skupinami ljudmi: zaporniki, mladostniškimi prestopniki, ... Pri teh ljudeh doseže zaupanje, seveda pa mora vsebino pogovorov zadržati le zase. Pri mladih prestopnikih je recimo zanimivo, da so potrebni samo veliko ljubezni. V bistvu se sliši popolnoma enostavno, a smo žal ljudje tako zaprti, zatrti in enostavno nismo sposobni toliko, da svojim otrokom ali partnerju na glas rečemo, da ga imamo radi in bi ga objeli. Ker smo ljudje čustvena bitja, to potrebujemo, a si tega enostavno ne znamo povedati in pokazati." Glede na število dogodkov, ki jih pripravlja OO RK Markovci, se zdi, da delate zares veliko. Na mesec pripravite tudi po tri dogodke. M. Prelog: „Res je. Marca smo ob predavanju duhovnika Roberta Šinkovca sodelovali še pri pripravi srečanja za starejše občane. To prireditev smo izvedli v sodelovanju z občino. Konec marca pa smo se podali še na rekreativni pohod po mejah naše občine. Ta pohod je bil prvi, naslovili smo ga „Razgibajmo telo in duha." Med pohodom smo se ustavili v domu upokojencev v Muretincih in tam pozdravili stanovalce iz občine Markovci. Upam, da bomo v prihodnje še izvedli kak takšen pohod, ker menim, da rekreacija veliko vpliva tudi na naše mentalno zdravje in nasploh na počutje." Koliko se pa občani od- zivajo na redno mesečno merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi? M. Prelog: „Ta merjenja izvajamo vsako tretjo nedeljo v mesecu in menim, da so dobro obiskana. Seveda pa tudi redno organiziramo krvodajalske akcije, za katere moram reči, da ne dosegajo zaželene udeležbe. Za to bi na tem mestu pozvala občane, da se akcij vendarle udeležijo v večjem številu." V začetku junija ste tudi uradno obeležili prvo leto delovanja OO RK Markov-ci. M. Prelog: „2. junija smo se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Na pobudo občanov, ki so kri darovali od 30- do 50-krat, smo organizirali veliko srečanje krvodajalcev. Menim, da je potrebno tem ljudem izkazati še posebno pozornost in zahvale, saj nesebično darujejo kri in mogoče marsikomu s tem rešijo življenje. Ta dan smo pripravili še družabno srečanje, 7. junija pa krvodajalsko akcijo." Koliko članov pa ste uspeli pridobiti v prvem letu delovanja? M. Prelog: „Moram reči, da smo s članstvom zelo zadovoljni. Zdaj nas je že 60 in upam, da se bo število članstva še povečevalo. Letna članarina je minimalna - tri evre." Kakšni pa so načrti do konca tega leta? M. Prelog: „Naši načrti so zelo raznoliki in niso vezani samo na humanitarno delovanje. Jeseni načrtujemo organizacijo plesnega tečaja, ponovno bomo uvedli aerobiko in rekreativno telovadbo, za prostovoljke pa organiziramo tudi jogo. Seveda pa nas jeseni ponovno čaka organizacija predavanj: želeli bi gostiti ginekologa dr. Šu-čurja, socialno delavko Ireno Čuš, ki bo govorila o odvisnosti, in psihiatrinjo dr. Jožico Gamse. Kljub res skromnim sredstvom, ki jih dobimo, poskušamo izvesti čim več dogodkov in pomagati ljudem, kar je tudi naše poslanstvo. Moram poudariti, da se večina gostujočih predavateljev odreče honorarju in da res vse delamo prostovoljno. Denar, ki ga dobimo na račun OO RK, pa izrecno namenjamo za pomoč ljudem v gmotni stiski." Mojca Zemljarič Markovci • Novo vodstvo Društva upokojencev Predsednik DU Markovci postal Anton Majerič V Društvu upokojencev Markovci (DU) se je v letošnjem letu zamenjalo vodstvo. Dolga leta ga je vodil Janez Majer, na letošnjem občnem zboru pa je funkcijo predsednika prevzel Anton Majerič. DU Markovci ima 742 članov in je včlanjeno v Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Podravja in Zvezo društev upokojencev Slovenije. Poleg tega, da društvo skrbi za izboljševanje kakovosti življenja svojih članov (v ta namen organizirajo družabna srečanja, kolesarjenja, letovanja v slovenskem primorju, izlete, . ..), so v zadnjih letih veliko dela namenili tudi obnovi društvenega objekta v Markovcih. V letošnjem letu naj bi adaptacijo nadaljevali. Obnoviti nameravajo eno stanovanjsko enoto, ki bi jo potem oddali v najem, odstranili pa bi tudi pomožni objekt (drvarnico), namesto le-te pa bi zgradili prizidek, ki bi imel enak namen. „Kako daleč bomo lahko navedeni projekt izvedli, je seveda odvisno od finančnih sredstev, ki pa jih tudi pri upokojencih vedno primanjkuje. Za ta projekt nam je občina Markovci nekaj že namenila, za kar se ji zahvaljujemo. Žal pa teh sredstev ne bo dovolj za uresničitev vseh načrtov, ki smo si jih zadali," je pojasnil predsednik DU Markovci Anton Ma- jerič in ob tem dodal, da je osnovni namen društva čim širše zadovoljevati interese upokojenk in upokojencev ter ohranjevati in izboljševati kakovost življenja na vseh področjih. Tako nameravajo tudi v prihodnje obdržati vse standardne aktivnosti (izleti, letovanja, rekreativni športni dogodki, praznovanja in razne druge oblike druženj, obiski bolnih in onemoglih v zdravstvenih ustanovah in na domovih, različna predavanja, ...). „Vse te aktivnosti bi v bodoče želeli organizirati po posameznih področjih: so-cialno-zdravstveno, športno-rekreativno, kulturno, izobraževalno in informiranje, iz-letništvo, družabna srečanja ter letovanja. K aktivnemu sodelovanju želimo pritegniti čim več naših članov. Sam razmišljam o anketi, ki bi jo izvedli med člani. Z njo bi člane poskušali animirati za aktivnejše sodelovanje, dobili pa bi tudi informacije, kaj člani od društva dejansko pričakujejo oziroma kaj je tisto, kar si želijo, da bi društvo organiziralo - seveda v okviru zmožnosti in pristojnosti. Prav tako razmišljam, kako organizirati čim hitrejše obveščanje članstva in sprejemanje povratnih informacij tudi z uporabo sodobnih medijev (internet in elektronska pošta). Večina upokojencev teh medijev ne uporablja, mnogi niti mobilne telefonije. Seveda pa bomo v društvu sproti Na letošnjem občnem zboru DU Markovci so pripravili bogat kulturni program. Nastopil je novoustanovljeni hišni ansambel DU, ljudski pevci in godci iz Bukovcev, Šturmovske grabjice in Godba na pihala občine Markovci pod vodstvom dirigentke Helene Bezjak. spremljali aktualna družbena dogajanja in se skušali čim hitreje in učinkovito odziva- ti na različne spremembe, predvsem seveda tiste, ki se nanašajo na upokojensko problematiko," je še povedal predsednik Majerič. Mojca Zemljarič Od desne: dolgoletni predsednik DU Markovci Janez Majer, ob njem soproga župana Franca Kekca in novoizvoljeni predsednik Anton Majerič. Foto: MZ Žetale • Zaključen sedmi Ex tempore Zetale v 100 podobah Kar 104 slikarji so se minuli teden prijavili na sedmi tradicionalni Ex tempore Zetale 2007 in strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Matjaž Duha je dobila v ocenitev točno sto likovnih del, ki prikazujejo najrazličnejše haloške podobe. Uradna otvoritev razstave in podelitev nagrad najboljših se je zgodila v nedeljo dopoldne pred žetalsko kulturno dvorano. Navzoče je najprej pozdravil župan Anton Butolen, ki je izrazil izjemno zadovoljstvo nad številno udeležbo slikarjev v vseh letih doslej, kar je po njegovih besedah tudi lepa promocija občine širom po državi. Hkrati je zbranim povedal, da aktivno teče tudi obnova Vukove domačije, ki bi morala biti končana letos do 15. avgusta; sredstva zanjo pa je občina pridobila iz programa Interreg. Sicer pa se je Butolen zahvalil tudi številnim sponzorjem, med njimi je veliko takih, ki sodelujejo že vsa leta te slikarske kolonije v Že-talah, nato pa je skupaj z vodjo Prejemnik letošnje najvišje nagrade (grand prix) žetalskega sedmega Ex tempora v višini 626 evrov je slikar Vladimir Potočnik iz Ljutomera. izpostave JSKD Natašo Vidovič podelil nagrade najboljšim slikarjem po oceni komisije. Letos je bilo podeljenih 19 finančnih nagrad iz skupnega fonda v višini kar 7108 evrov. Grand prix ali najvišjo nagrado v vrednosti 626 evrov si je za svoje delo z naslovom Slika zaslužil Vladimir Potočnik iz Ljutomera, preostale štiri velike nagrade v vrednostih po 543 evrov pa so bile podeljene naslednjim udeležencem Ex tempora: Maksimiljanu Sternadu za sliko Ples deklic, Igorju Dacingerju iz Slovenske Bistrice za delo Pod Žetalami, Vladmiriju Geršaku iz Celja za sliko Haloze zelene ter Vinku Bogataju iz Lesc za platno Po nevihti. Donator grand prix nagrade je bila tudi letos NLB, d. d., sicer pa so velike nagrade prispevala še podjetja: Talum, Cestno podjetje Ptuj in Nizke Gradnje Ptuj. Še 14 slikarjev je pa bilo nagrajenih z nagradami v protivrednosti od 209 do 418 evrov. Vsa ocenjena dela bodo razstavljena v občinski avli in žetalski kulturni dvorani do 27. junija, organizator in idejni vodja žetalskega slikarskega tekmovanja pa je bil tudi letos, kot vsa leta, slikar Branko Gajšt. SM Dornava • Zanimiv projekt vrtca Otroci spoznavali čebele Vrtec Dornava je bil izbran na razpisu Čebelarske zveze Slovenije za izvedbo programa pod naslovom Otroci, spoznajmo čebelo. „Ker ima v Sloveniji čebelarstvo dolgo tradicijo, smo se v našem vrtcu odločili, da otrokom skozi spoznavanje čebelarstva vzbudimo pozitiven odnos do narave in do čebel," je povedala vzgojiteljica Dragica Jurgec. Skozi izvedbo projekta so tako otroci starejše skupine dornavskega vrtca pod vodstvom vzgojiteljice spoznavali številne čebelarske aktivnosti, ki jih je predstavila mentorica Slavica Golob. „Otroci so se seznanili s čebelarstvom in pomembnostjo čebel za ohranitev narave. V okviru našega programa nas je v vrtcu obiskal tudi priznani čebelar dr. Zdravko Roškar iz Moškanjcev. S pomočjo računalniške predstavitve je otroke seznanil z načinom življenja čebelje družine, njihovega pomena za naše življenje in veliko povedal tudi o zdravem in varnem okolju, h kateremu lahko prispeva vsak posameznik." Sicer pa so se vrteški otroci seznanili tudi s praktičnim delom čebelarja. Ogledali so si čebelji panj in spoznali čebeljo družino ter seveda zastavili ogromno vprašanj o vsem, kar jih je zanimalo. Pri obisku in ogledu panja jih je vodil čebelar v zaščitni opremi, ki so jo dobili tudi otroci, kar je bilo zanje še posebej zanimivo. Tako zaščiteni so se lahko približali panju, potipa-li satje, rokovali s kadilnico, prijeli trota in se na tak način znebili strahu pred čebelo. To pa še ni bilo vse; mali radovedneži so nato lahko gledali še, kako se odpre in toči med, ki so ga potem seveda še z veseljem okušali, razvrščali in na koncu spoznali še druge čebelje pridelke. Vse doživeto in na novo spoznano so potem še narisali, izdelali čebelice iz odpadnega materiala in naredili svoj mali čebelnjak. Vse to so predstavili na razstavi, ki je Za ogled čebelnjaka in čebeljega življenja so se mladi Dornavčani zaščitili s primerno opremo ... na ogled v vrtcu. ^ Otroci so svoje spoznavanje čebel prikazali tudi v obliki manjše razstave v vrtcu. Tednikova knjigarnica Uspavanka za mladega očka Janja Vidmar na Poletni bralni terasi 2007 Večina nas ima neumne zamisli o tem, kdo smo, in mnogo, mnogo okorelih predstav o tem, kako je treba živeti ... (Louise I. Hay, Življenje je tvoje). Citat, ki ste ga ravnokar prebrali, spoštovani bralci knjigarnice, je avtorica Janja Vidmar izbrala za začetek romana Uspavanka za mladega očka, knjižne novosti, ki si utira pot med mlade in odrasle knjigoljube. Janja Vidmar, literat-ka z odličnim avtorskim tempom, ki ga hvalevredno spremljata bralska publika in strokovna javnost, ubeseduje večne mladostniške teme in jih umešča v sodobni svet mladih. Avtorica, ki jo odlikuje izjemen posluh tudi za najbolj občutljive medosebne, med-generacijske odnose, je tokrat neizprosno, v izbranem literarnem slogu, ki mestoma niha med bližino mlademu ali odraslemu bralcu, zaokrožila pripoved o zgodnji nosečnosti. Vidmarjeva, kot ji je v navadi, sega krepko čez pričakovano, je brez zadržkov in je temeljito kritična do družbenih tokov, do puhle potrošniške vsakdanjosti. Avtorica je smelo izbrala Maribor kot kraj dogajanja; torej svoje domače mesto, polno nasprotij in socialnih težav. In Vidmarjeva je vztrajna pri ostri, kritični drži, brez slepomišenja se dotika prepovedane spolnosti in občutij mladostnikov. Njen trpki realizem, ki ne prizanaša literarnim junakom, mladim in njihovim odraslim - oboji pa so prej antijunaki, če je branje površno in zgolj hlepi po zgodbi. ... Noseča sem, je pretrgala tkanje časa in strmeč v gospo direktorjevo v bistvu vračala pogled prav vsakomur v obedni-ci. S Tomijem, je dodala, preden bi kdo utegnil zajeti sapo in obvladati položaj. Skoraj stavila bi, da se je direktorjeva prva misel dotaknila epidemije bolj mesenih položajev, ki so nazadnje privedli do tega, da so se ahi in ohi poskrili za damastne prtičke, drekci v očeh pa so se okroglili skozi pozlačene obročke. O, šit, jo je nenadoma zvilo, prosim, prosim, prosim, nikar ne povejte mojemu fotru. Ubil me bo ... ( str. 51. Janja Vidmar: Uspavanka za mladega očka. Spremna beseda Dragica Haramija. Ljubljana: Karantanija, 2006. Zbirka Najhit: zbirka uspešnic za najstnike. 129 str.) Devetnajstleni Špeli, glavni junakinji, ki se je po »poletnem udinjanju na nekem hrvaškem otoku domov vrnila s spoznanjem, da nikoli, ampak zares nikoli v življenju noče postati mama, svojo mater pa je začela klicati majka, kot nekakšno obeležje svoji lastni duhovni prenovi,« se zgodi skoraj nasilni spolni odnos s Tomijem. Petnajstletnik je prevzetni direktorjev sin, pri njegovi družini pa Špela opravlja dolžnosti čistilke. ... V resnici mu ni bilo povsem jasno, kaj počne. Bila je štiri leta starejša, povprečna, nezanimiva butara z varovalnim slojem sala, ki ji je verjetno dušilo tako srce kot libido. Ampak ta trenutek itak ni bilo srce tisto, v katerega se je želel preriniti. Pozneje je za vse, kar je sledilo, krivil izključno bandidos ice ... Kaj delaš, mali? se ji je tresel glas. Zazdelo se ji je noro, da se vede enako kot majka: kleči pred denarjem ... Janja Vidmar bo gostja jutri, v soboto, 16. junija ob 10. uri na Poletni bralni terasi (skupna akcija Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in knjigarne) pred Knjigarno Mladinska knjiga Ptuj. Vabljeni na jutranje napitke (iz Perutninine gostilne), na klepet o knjigah in branju ob glasbi Davida Hojsaka. Na terasi bodo padle cene izbranim knjigam, predstavljena bo nova pesniška zbirka Toneta Pavčka in drugo počitniško branje. Vabljeni! Liljana Klemenčič POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ GALA v OPERNIVEČER SOLISTOV, ZBORA IN ORKESTRA OPERE IN BALETA SNG MARIBOR Slovensko narodno gledališče MARIBOR Slovene National Theatre OPERA BALET SIMFONIČNI ORKESTER dvorišče ptujskega gradu sobota, 16. junij 2007, ob 20. uri Del vstopnine bo namenjen izgradnji invalidskega dvigala na ptujski grad. Prodaja vstopnic: TIC, Hotel Mitra, blagajna na gradu -1 uro pred koncertom Cena vstopnice 10 € Borl • Jubilejni koncert Mladih veseljakov „Veseljakov in Lačna se publika nikoli ne zasiti" Ne, ne, ni napake v naslovu; za tiste redke nepoznavalce zborovskega življa v Podravju pa lahko pojasnimo naslovni stavek tako, da se Veseljakov in zborovodje Franca Lačna publika pač nikoli ne naveliča ... To je gotovo dokazovala polna dvorana borlskega gradu, ki si ga je skupina vokalno izjemno uglašenih fantov pod imenom Mladi veseljaki v petek zvečer izbrala za čisto poseben koncert, posvečen 40-letnici zborovstva svojega zborovodje Franca Lačna. Franc Lačen, glasbeni pedagog, se je z zborovodstvom začel ukvarjati pred štirimi desetletji, ko je služboval na OŠ Rodni Vrh v današnji podlehniški občini, kjer je bil ravnatelj. Število zborov, ki jih je v vseh teh letih Lačen vodil, ni bilo ravno veliko, zato pa izjemno kvalitetno. Ob šolskem pevskem zboru Rodni Vrh je vodil tudi mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj, s katerim se je udeležil več tekmovanj. Ob tem je nekaj časa vodil tudi mladinski pevski zbor OŠ Boris Kidrič v Kidričevem, dve leti je vodil moški pevski zbor Perutnine Ptuj, svoj življenjski, 25-letni zborovski ciklus pa je posvetil slovitemu Komornemu moškemu pevskemu zboru Ptuj, s katerim se je udeležil številnih pevskih turnej in tekmovanj doma in po svetu. Pod njegovim vodstvom je ta zbor dosegel prvo in tretje mesto na tekmovanju Naši zbori pred mikrofonom, petkrat je bil zbor bronast na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, enkrat Stevilna publika je v petek zvečer resnično uživala ob mojstrskem nastopu Komornega pevskega zbora (na sliki) in ob petju Mladih veseljakov ter se nasmejala izvirnim aforizmom, ki jih je mednje stresel Milan Fridauer - Fredi. srebrn in dvakrat zlat na mednarodnem tekmovanju v Olomou-cu, enkrat je bil zbor proglašen tudi za viteze kot najboljši moški zbor tekmovanja, odlično drugo mesto pa si je zbor „pripel" kot najboljši moški zbor na tekmovanju v Kanadi. Mladi veseljaki pa imajo Franca Lačna kot zborovodjo že četrto leto zapored, zato so mu v zahvalo in darilo ob četrti desetletnici njegovega uspeš- nega dela tudi posvetili petkov večerni koncert. Zbranemu poslušalstvu so se v prvem delu koncerta predstavili s sedmimi skladbami, nato so prepustili oder Komornemu moškemu pevskemu zboru, ki je odlično izvedel štiri pesmi, za nekaj smeha in humornega vzdušja pa je poskrbel znan aforist, sicer tudi Cirkulančan po rodu, Milan Fridauer - Fredi s svojo nepogrešljivo spremljevalko, karikaturistko Aljano Primožič, ki mu seveda ni ostala dolžna ... Koncertni večer se je zaključil s ponovnim nastopom Mladih veseljakov ter na koncu s skupno odpeto skladbo Jožeta Privška Sinoči, ki jo je publika nagradila z gromovitim aplavzom. Več kot zasluženo - in na uho vsem tistim, ki so izjemen pevski dogodek izpustili: res vam je lahko žal ... SM Ormož • Nastop mladih plesalk in plesalca Mozart skozi ples Minuli konec tedna so po ormoškem domu kulture šelestela krilca malih in malo večjih baletk, ki so pripravile svojo produkcijo. Med belino, speto s kot mak rdečimi paski, pa je odločno stopal tudi v črno odet edini plesalec, ki si svoje znanje nabira v Glasbenem studiu Klavdija. Obiskovalce so plesalke in plesalec osvojili s projektom Mozart skozi ples, ki ga je idejno in koreografsko zasnovala profesorica Martina Kramer. Martina Kramer poučuje balet in sodobni ples na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Diplomirala je v Londonu, je članica Royal Academy of Dance in je kot plesalka sodelovala v različnih predstavah baleta SNG Maribor ter v različnih plesnih projektih na Irskem in v Angliji. Srečno naključje jo je za nekaj ur na teden pritegnilo tudi v Ormož, kjer že tretje leto poučuje balet v Glasbenem studiu Klavdija. Letos je pouk baleta potekal v treh različnih starostnih skupinah baletne pripravnice in v drugem razredu baleta. V štirih skupinah pleše 37 baletk in en baletnik. Lani so se uspešno predstavili s predstavo Hrestač na glasbo P. I. Čajkovskega, ki so jo večkrat izvedli za različne osnovne šole in vrtce. »Lani smo pripravili igrico, ki je bila za otroke sicer naporna, vendar v plesnem smislu ni bila tako zahtevna. Letos smo šli korak naprej. Izbrala sem različno glasbo W. A. Mozarta in pripravila koreografije, v katere je bilo vključeno več plesne tehnike. Vsaka skupina se je na nastopu predstavila s po dvema točkama, ki so trajale po dobre tri minute. Za otroke je zelo zahtevno toliko časa ostati na odru, aktivno plesati in si za- Nastop baletk Glasbenega studia Klavdija je bil ponovno zelo dodelan in efekten. Foto: vki Martina Kramer - ena od sno-valk otroških baletnih sanj pomniti kombinacije korakov, prihode, odhode, pred in za kom so v vrsti in s kom plešejo v paru. Točke so zelo plesne in v njih se lepo vidi napredek, ki so ga naredili otroci v minulem letu. Želela sem čim bolj vključiti vse nastopajoče, da pridejo vsi do izraza. Pri baletu vaja dela mojstra in zato smo zadnji mesec poleg običajnih vaj imeli vsako soboto tudi skupinske vaje, saj je večkrat na odru vseh 38 plesalk in plesalcev. Plesalke najmlajše skupine so stare komaj pet let. Zaporedje korakov so si hitro zapomnile, veliko pa je bilo treba delati na skladnosti nastopajočih kot celote. Z nastopom sem zelo zadovoljna in ponosna na otroke, ki so ga zmogli,« je povedala Martina Kramer. Klavdija Zorjan Škorjanec je bila nad produkcijo navdušena in je prepričana, da je otroke potrebno izzvati h kreativnosti, saj so sposobni velikokrat več, kot jim odrasli pripisujemo. Viki Klemenčič Ivanuša Svet je majhen Uvedba pokrajin Ta mesec mineva leto dni, odkar je Državni zbor sprejel Ustavni zakon o spremembah 121,140. in 143. člena ter tako omogočil uvedbo pokrajin v Republiki Sloveniji. Po petnajstih letih so bile politične razmere naklonjene zadnji, že dolgo napovedani spremembi v državni institucionalni arhitekturi. Pred nekaj sto leti je Macchiavel-li napisal, da rešitev neke težave prinese s seboj kakšno drugo, novo težavo. Vsaka odločitev povzroči posledice, s katerimi se bomo morali soočiti, ali če želimo uporabljati metaforo iz termodinamike, vsaka poteza ustvari nov nered v sistemu. Tako bodo verjetno čez nekaj mesecev slovenske regije nov izziv za našo mlado demokracijo in za našo civilno družbo. Smo tako majhna državica, da si je skoraj ironično predstavljati še kakršnokoli dodatno razdelitev. Cela Slovenija je manjša od ene same italijanske regije, kot je na-primer Lombardija, a za takšne odločitve obstaja nekaj bolj ali manj sprejemljivih razlogov. Nasprotno od Španije, kjer so »Comunidad Autonomas« izraz starih kraljevin, od Italije, ki je bila zgodovinsko razdeljena med raznimi princi, od Združenega kraljestva, kjer imajo Škoti še danes celo svojo denarno valuto, ali od Zvezne republike Nemčije -da naštejemo samo nekaj primerov - mi, Slovenci, nimamo nobene tradicije na takšnem nivoju lokalne samouprave. Po nekem smislu je naša pot bolj podobna francoski. Paris je zelo dolgo predstavljal državo, tako kot je Ljubljana centralizirala vse funkcije. Sedaj pa naše odločitve temeljijo na valu sodobne evropske politične filozofije o učinkovitejšem demokratičnem sistemu, ki bi ga zagotovili srednji upravni nivoji med občinami in državo. V sodobnosti je pomen lokalne samouprave še posebej poudarjen s strani mednarodnih organizaciji ali institucij - med katerimi igrajo vodilno vlogo Evropska unija in Svet Evrope - za presojo uravnoteženega vodenja oblasti in uresničevanje načela subsidiarnosti, ki zahteva, kot piše tudi v novi evropski ustavni pogodbi, da se naloge državne uprave opravljajo čim bližje državljanom. Po drugi strani pa bodo pokrajine nadomestile obstoječe statistične regije, pred leti na silo oblikovane entitete za potrebe statističnih raziskovanj in pozneje uporabljene tudi za črpanje sredstev iz evropskih skladov. V tem smislu naj bi nove upravne enote pospešile oziroma izboljšale povezavo med Slovenijo in EU pri kandidiranju za sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, kar bo pomenilo, da bodo v naslednjih letih pokrajine osrednji nosilec razvoja. Ustanovitev vmesnega nivoja med občino in državo pomeni nova delovna mesta, nove politične organe, novo birokracijo ter nove stroške, tako da bodo pokrajinski organi (pokrajinski svet, predsednik sveta in uprava) morali poskrbeti za čim učinkovitejšo finančno ravnanje oziroma izkoriščanje možnosti pridobivanja in deljenja sredstev. V Italiji so se ustavni poslanci leta 1948 odločili za ustanovitev regiji - na uresničitev katerih so potem morali počakati več kot dvajset let - tudi za to, ker so se po vojni zavedali pomanjkanja dobrih političnih kadrov ter na takšen način postavili novo institucijo, znotraj katere so se lahko učile političnih načel mlajše generacije, ki bi potemtakem našle končni izhod v državni politiki. Filter za politično elito: takšna funkcija bi mogoče bila dobrodošla tudi v naši mali Sloveniji. Če bo zakon določal nezdružljivost med poslansko in svetniško funkcijo, bomo mogoče čez nekaj let lahko poslušali v Državnem zboru malo kvalitetnejše, konkretnejše in globlje govore, kot smo navajeni danes. Pokrajine se res lahko spremenijo v dejanski nosilec državnega razvoja. Lahko pospešujejo našo blaginjo in ne predstavljajo le novega bremena za davkoplačevalce. Štirinajst (verjetno) pokrajin, med katere bi - kot del stroke - dodal poseben status prestolnice, bodo izvajale naloge lokalnega, regionalnega in državnega pomena (t. i. pre-nešene naloge), kar pomeni, da bodo gospodarski, socialni, politični in upravni odgovor na cilje, ki si jih predstavlja naša sodobna družba. Za končno oceno nam ne preostane drugo kot počakati, kakšne pristojnosti bo zakon resnično prinesel na pokrajine, do takrat pa bi bilo dobrodošla katerakoli iniciativa s strani političnih strank, ki bi nam razložile svoj strokovni pogled na načela subsidiarnosti in dobre prakse lokalne samouprave. Ker pa je končno število pokrajin edini argument, na katerem so do sedaj pokazale pripravljenost za spopad, se bojim, da bomo ostali brez resnejše razprave. Nič kaj obetavno za novo pokrajinsko politično elito Dr. Laris Gaiser Foto: vki Dornava • Dan odprtih vrat Vse, kar Dornava premore ... Na velikem grajskem dvorišču dornavskega baročnega dvorca je bilo v nedeljo popoldne živahno kot v čebelnjaku. Dornavčani so si namreč organizirali prvi Dan odprtih vrat, na katerem so se predstavila prav vsa društva, osnovnošolci, obrtniki in drugi ustvarjalci. Med številnimi nastopi društev in skupin iz domače občine so zaplesale tudi male mažoretke. Pisano dogajanje se je začelo že hitro po dvanajsti uri, ko so pribrneli imetniki oldtimerjev, pozdravila pa jih je godba na pihala občine Dornava. Potem pa so se na začasnem odru začele predstavitve vseh društev s svojimi sekcijami; najprej so bile na vrsti skupine TeD Lukari, nato je zapel Dornavski oktet, zvrstile so se številne sekcije TD Polenšak (predice, klepa-či, mlatci, kvartet pevcev in mladinski pevski zbor), po tem prvem delu predstavitev pa je odprla vrata tudi znana Čušekova domačij v bližini gradu. Obiskovalci so se lahko do nje sprehodili ali pa si „najeli" kočijo in se prepeljali sem ter tja. V poznem popoldanskem delu so prizorišče dogajanja na dvorišču gradu zapolnili nastopi domačih mažoretk, S prizorišča osrednjega dogajanja na grajskem dvorišču se je bilo na ogled Čušekove domačije možno popeljati tudi s kočijami. osnovnošolcev in varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnar-ja, zaigrali pa so še mladi glasbeniki iz obeh glasbenih šol - Nocturno in glasbene šole Zlatka Munde. Jasno je tudi, da v Dornavi brez slovitih ciganov ne gre; na dvorišču so si zgradili celo svojo začasno bajto, sicer pa so si za svoj „nastop" rezervirali nedeljski večer. In da ne bi kdo mislil, da je vse skupaj izzvenelo zgolj kot večurna kulturna prireditev ... Nak, vse popoldne se je bilo možno lepo okrepčati s hladno pijačo in pravimi do- Ptuj • Pomladna vetrnica mačimi kulinaričnimi spe-cialitetami, ki so jih na razpostavljenih stojnicah dajale v pokušnjo in prodajale domače gospodinje, sicer pa je dišalo tudi po pečenem mesu ... Del stojnic so za predstavitev svojega dela uporabili tudi domači podjetniki, ki so se deloma predstavljali tudi v pritličju gradu, v gradu so bila na ogled še umetniška dela slikarjev in drugih umetnikov, za ljubitelje zgodovine pa je bil organizirano tudi strokovno vodenje skozi grajske sobane. SM Popoldan v znamenju norčij V soboto, 9. junija, med 16. in 19. uro je na prostoru Kinološkega društva Ptuj potekala 13. tradicionalna Pomladna vetrnica. V okviru prvega Dneva odprtih vrat je bilo obiskovalcem na voljo tudi veliko pravih kmečkih dobrot. Letošnja vetrnica v organizaciji Društva prijateljev mladine Ptuj, CID-a in ob sodelovanju Športne šole Juhuhu ter Kinološkega društva Ptuj je privabila okrog 450 obiskovalcev, od tega kakih 300 otrok. „Kot vedno, so bile tudi tokrat na voljo ustvarjalne delavnice, ki so bile letos v znamenju živali, saj so otroci kar na štirih od petih delavnic lahko na različne načine izdelovali več živali. Svojo delavnico je imela tokrat tudi Pikapolonica, drugo leto zapored so iz Športne šole Juhuhu pripeljali tudi svoj juhi-gan, obiskal nas je njihov Juhi, priredili pa so tudi štiri športne igre za družine. Kot je že v navadi, smo tudi tokrat podelili okoli 1000 palačink, ki so nam jih tokrat spekli v OŠ Ljudski vrt," je dejal Dominik Rašl, vodja pro- Foto: Dženana Bečirovič Vsak si je našel svoje razvedrilo. jekta. Glavni zvezdi letošnje Pomladne vetrnice sta bila klovna iz Teatra Cizamo, ki sta s svojo skoraj uro dolgo predstavo pošteno nasmejala tako otroke kot tudi starše. Za to, da je prireditev potekala gladko, je skrbela simpatična voditeljica Urška Vučak. Cena vstopnice za odrasle je bila tri evre, ves prihodek pa je namenjen plačilu materiala za delavnice ter za pripravo projekta. Otroci so, kot vedno, imeli vstop prost. Lepo, sončno vreme je poskrbelo, da so otroci in starši lahko uživali v naravi ob kakovostnem druženju s sovrstniki. Dženana Bečirovic Foto: SM Foto: SM Foto: SM Sto let skavtstva Skavti v Sloveniji pred 2. svetovno vojno Ne čelu skavtske organizacije je bila Glavna uprava, ki je imela svojo skupščino, nadzorni odbor in še nekatere druge organe. Nižje enote so imele prav takšno skupščino, župno upravo ter svet župe. Nižje enote so bili stegi v posameznem kraju ali mestu. Vsak sklep skupščine nižjega organa je moral potrditi organ višje instance (stegovo odločitev župna uprava, župno odločitev pa glavna uprava). Podobna struktura je bila tudi v okviru stega, kjer so bile čete podrejene stegu, posamezni vodi pa četi. Poseben status so imeli klubi roverjev in stanaric, ki so bili neposredno povezani z upravo stega (z župno upravo). Temeljna skavtska enota je bil skavtski vod, ki ga je sestavljalo šest do deset članov. Po starosti so se razdelili na več skupin: - volčiči in čebelice (7-11 let), osnovna enota se je imenovala šestina, več šestin pri volčičih krdela, pri čebelicah pa roji; - izvidniki in planinke (11-18 let), osnovna enota se je imenovala vod, več vodov pri izvidnikih se je združevalo v četo, pri planinkah pa v kolo; - roverji in stanarice (18-21 let) in - pobratimi in posestrimi; oldskavti (nad 21 let). Skavtski ideali in spretnosti Osrednji skavtski ideali pred vojno so bili dobra dela soljudem, ki so jih skavtom nalagali viteški in skavtski zakoni. Ti so bili: Skavt govori vedno resnico. Skavt je poslušen. Skavt je koristen. Skavt ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu. Skavt je vljuden in skromen. Skavt ravna lepo z živalmi in prirodo. Blatna preizkušnja za nove skavte Foto: ptujski skavti Skavt je delaven in štedljiv. Skavt je razpoložen in vedno dobre volje. Skavt je vzdržen in ne kadi. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih. Eden izmed najimenitnejših skavtskih idealov je bil ta, da skavt vsak dan naredi komu kakšno uslugo. Kadar je pozabil, je naslednji dan opravil dve dobri deli. Veliki ideali so bili za skavta tudi vljudnost, poštenost, prijaznost, vztrajnost, hrabrost in potrpežljivost. Skavt je prenašal veselje tudi na druge ljudi. Za skavta je bilo nedostojno, da bi se razjezil in pokazal jezo ali grdo govoril. Izurjeni so bili v veščinah signalizacije (v dajanju in sprejemanju poročil), pioneristike, opazovanju narave, prepoznavanju sledi in v preživetju v naravi. Bili so prvi ekologi. Ptujski skavti Nogomet Marko Kmetec prva okrepitev Drave Stran 17 Rokomet V Ormožu Belšak, Kra-bonja, Korpar in Žuran Stran 17 Kolesarstvo Mahoric zaenkrat pred zvezdniki iz Italije Stran 18 Rokomet Gostovanje v »makedosnkem peklu« Stran 18 Golf Matjaž Gojčič v družbi najboljših Stran 19 Atletika Pajtlerjeva potuje na SP mlajših mladincev Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec, Pot na vrh - Maribor 2007 Dvoboj, ki ga ne bo v statistiki! Dolgo pričakovani 23. profesionalni dvoboj našega boksarskega šampiona Dejana Zavca in Argentinca El China se je v torek pred več kot 3500 gledalci v mariborski dvorani Tabor končal s prekinitvijo v 3. rundi. Tehtnica se je ustavila na 66,4 kg Prvo dejanje tega dvoboja se je začelo v ponedeljek, ko je stroga žirija opravila uradno tehtanje boksarjev v nakupovalnem središču Europark. S svojimi nastopaškimi vložki ga je precej popestril Argenti-nec Jorge Daniel Miranda, ki je jasno in glasno napovedoval gladko zmago v dvoboju z najboljšim slovenskim boksarjem. S prepoznavno belo baretko je celo zapel pred številnimi novinarji in naključnimi opazovalci. Dejan je bil zaradi dvodnevne »diete«, ko je moral izgubiti odvečne 3 kg (meja za veltersko kategorijo je 66,7 kg), nekoliko manj razpoložen, vendar je potem, ko je tehtnica pokazala 66,4 kg, z veliko slastjo pospravljal vase različne obroke: od čokolade, banane do hamburgerjev. »Dejan je lahko za zgled vsem športnikom« V torek se je že v zgodnjih popoldanskih urah pred dvorano Tabor začela zbirati velika množica navijačev Dejana Zavca. »Vsak športnik z našega področja bi danes moral biti tukaj in podpirati Dejana, saj je to najbolj pošten športnik, kar ga premoremo in je lahko za zgled vsem ostalim,« se je slišalo iz množice. Kljub veliki vročini v dvorani pa so tisti najbolj zagreti že od 18. ure sedeli v dvorani in spremljali dvoboje; celoten večer je bilo na sporedu sedem borb. Temperatura se je strmo dvigovala predvsem od 21. ure dalje, ko so se v dvorani vključile kamere Eurosporta, ki je zadnja dva dvoboja prenašal v živo. Po dobri uri precej statičnega boksa v težki kategoriji, kjer so sodniki na koncu zma- go prisodili Čehu Rudolfu Kraju, je stekla napoved najbolj pričakovanega dvoboja večera: Dejan Zavec - Jorge Daniel Miranda. Prvi je na prizorišče v soju žarometov prišel El Chino, ki ga številna in glasna publika v dvorani ni zmedla. Na prizorišče je za njim prišla skupina kurentov, ki je še dodatno pogrela že sicer pregreto ozračje. Vsa dvorana je nato na nogah pričakovala Dejana, za katerega je bil pripravljen poseben prihod iz tribun dvorane Tabor. Ob spremljavi posebnih ognjenih učinkov je prvi zvezdnik večera z ovacijami stopil v ring. Za uvod v dvoboj je slovensko himno zapela letošnja ev-rovizijka Alenka Gotar, nato pa je šlo zares: pesti sta prekrižala Kitajec in Dejan! Presenečenje na začetku Foto: Črtomir Goznik Spektakularni Dejanov prihod na prizorišče dvoboja. Za vse tiste, ki smo pričakovali začetno »otipavanje« in nekoliko mirnejši začetek, je sledil pravi mali šok: oba boksarja v ringu sta že v 1. rundi začela izredno dinamično in napadalno. Predvsem s stališča Dejana je bilo to nenavadno, saj doslej tega pri njemu nismo bili vajeni. Na tiskovni konferenci je to kasneje opisal takole: »Že takoj sem začutil pravo energijo' med nama, ujela sva se in posledica tega je bil takšen začetek. Zaupal sem v svojo maksimalno pripravljenost, najboljšo doslej - zaradi tega sem na njegovo dinamiko odgovoril z enako mero.« Nadaljevanje na strani 16. Foto: Črtomir Goznik Navijači iz Leskovca so bili poleg kurentov najbolj glasna skupina v dvorani. Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec in Jorge Daniel Miranda na uradnem tehtanju v mariborskem Europarku. Če hočeš biti fit Če si želiš zabaven dan Če ti je kolo užitek Foto: Črtomir Goznik Dejanov menežer Ulf Steinforth in trener Dirk Dzemski sta bila prepričana v uspeh njunega varovanca. Foto: Črtomir Goznik M A K^ATO f* Gledalci so v dvorano prinesli nekaj zanimivih transparentov. www.polimaraton.si Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Nadaljevanje s strani 15. Že v prvi rundi sta oba staknila nekaj prask, zaskrbljujoča je bila predvsem rana nad levim očesom Dejana. Tempo tudi po prvem odmoru ni pojenjal, kar so gledalci nagradili z glasnimi aplavzi in vzkliki ob natančnih Dejanovih udarcih. Morda bi bila odločitev o zmagovalcu padla že v tej rundi, če bi silovit Dejanov udarec končal v bradi Mirande, vendar se mu je Argentinec še pravočasno izognil. Slednji je tudi v nadaljevanju nadaljeval zelo borbeno, čeprav je več točk v prvih rundah vendarle zbral Zavec. Pravila WBO Po dobri minuti borbe v 3. rundi pa so gledalci v dvorani Tabor za trenutek onemeli: po bližnjem srečanju obeh boksarjev je iz Dejanove arkade pritekla kri, sodnik pa je zaradi nepravilnega udarca z glavo takoj prekinil borbo in našega boksarja poslal v kot po zdravniško pomoč. Uradni zdravnik dvoboja je sodniku že po bežnem ogledu rane takoj namignil, da borbe ni mogoče nadaljevati! Temu so 26. člen pravil WBO Če nedovoljen udarec, storjen po nesreči, povzroči tako resno poškodbo, da mora sodnik takoj ustaviti dvoboj, bo dvoboj proglašen kot BREZ ODLOČITVE, če je zaustavljen pred štirimi (4) končanimi rundami. Štiri (4) runde so končane, ko zazvoni zvonec, ki označuje konec četrte runde. Če bi se dvoboj v podobnih okoliščinah končal po končanih štirih rundah, bi zmagal boksar, ki bi v trenutku prekinitve vodil po točkah. sledile dolge sekunde negotovosti, nato pa je v ring stopil argentinski trener in protestiral pri sodniku. Ti so namreč odločili, da je rana posledica udarca z glavo. Takrat je že postalo jasno, da v tem dvoboju ne bo zmagovalca. V pravilih organizacije WBO je namreč v 26. členu (www.wbo-int.com v mapi Regulations) zapisano, da lahko sodnik borbo zaradi nenamerne resne poškodbe nemudoma prekine. Če se to zgodi pred koncem 4. runde, je končni rezultat borbe BREZ ODLOČITVE (NO DECISION)! Dejan je s tem ubranil naslov interkontinentalnega prvaka verzije WBO, v svoji statistiki pa bo odslej imel zapisano: 23 dvobojev, 22 zmag (13 s K. O.), 0 neodločenih, 0 porazov. Za Dejana je to bila dejansko najboljša možna odločitev, saj borbe s takšno poškodbo arkade ne bi mogel nadaljevati, istočasno pa je ubranil naslov, ki ga je branil. V takšnih primerih je najbolj logična rešitev povratni dvoboj, česar pa v tem trenutku seveda še nihče ne more potrditi. Oba boksarja sta sicer na tiskovni konferenci izrazila jasno stališče, da si želita povratni dvoboj. »Kjerkoli in kadarkoli!« Poškodbe so sestavni del športa, čeprav lahko razumemo Dejanovo žalost, ki si je močno želel pokazati čudovitemu občinstvu vse svoje znanje - nenazadnje se je ravno zato pripravljal dobre tri mesece. Istočasno sem prepričan, da vsi navijači še naprej trdno stojijo za njim in ga podpirajo na njegovi poti: Dejan si je to že davno zaslužil! Prepričan sem, da bi v primeru jutrišnjega povratnega dvoboja vsi še močneje stiskali pesti zanj! Po nekaj urah in ohlajeni Foto: Črtomir Goznik Oba borca sta v prvih dveh rundah prikazala vrhunsko pripravljenost; izmenjala sta si veliko težkih udarcev. glavi pa je Dejan že razmišljal: »Sledi seveda počitek, saj se mora rana najprej dobro zaceliti; zdravnik je ocenil, da bo za to potreben dober mesec. Šele takrat bomo lahko realno ocenili, kako naprej.« Poudarek je seveda na bese- di naprej. Proti vrhu, čeprav z zamudo nekaj mesecev! Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Trener argentinskega boksarja je po prekinitvi dvoboja žolčno protestiral pri sodnikih in zahteval, da njegovega varovanca razglasijo za zmagovalca. Zdravnik je že v ringu oskrbel rano nad Dejanovim očesom, pozneje so mu jo zašili s sedmimi šivi: El Chino jo je odnesel s tremi na temenu. Medijski utrip dvoboja Zavec - Miranda Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec in El Chino sta si na tiskovni konferenci pred številnimi novinarji segla v roke in zatrdila, da si oba želita povratni dvoboj: »Kjerkoli, kadarkoli!« Zanimanje medijev za boksarski večer Pot na vrh je bilo za slovenske razmere izjemno in to si je slovenski boksarski šampion Dejan Zavec s svojim trdim delom in uspehi tudi zaslužil. Zaradi poškodb Zavca (dobil je sedem šivov) in Mi-rande (dobil je tri šive) smo na izjave malo počakali, potem pa je Ptujčan odkrito spregovoril o dvoboju. Njegove prve besede so bile še vedno zelo čustveno povezane z dogajanjem v ringu: »Ni kaj dosti za govoriti. Žal sem bil danes jaz tisti, ki se mu je zgodil ta nesrečni dogodek. Želel sem potegniti iz tega dvoboja pač najboljše in pokazati več, predvsem zaradi gledalcev. Moram pa povedati tudi to, da so se v WBO odločil, da se borba smatra, kot da je ni bilo, kar omogoča člen v pravilih te organizacije. To pa pomeni, da se borba ponavlja, vendar zaenkrat še ne vem, kdaj in kje bo to.« El Chino je vzdevek atraktivnega argentinskega boksarja, ki je s svojo hitrostjo in samozavestjo presenetil marsikoga. Jorge Daniel Miranda pa je bil kljub prekinitvi dvoboja na novinarski konferenci še zmeraj dobro razpoložen, manj razpoložen pa je bil njegov trener, ki je podal nekaj kontradiktor-nih izjav, kaj vse se je zgodilo v ringu. Glavni poudarki izjave 23-letnega prvaka Latinske Amerike v velterski kategoriji so bili: »Menim, da moraš imeti veliko jajc', da se pojaviš pred približno 4 tisoč gledalci, ki vzpodbujajo le enega borca. To je bila zame še dodatna vzpodbuda in mislim, da je bila borba dobra.« Miranda je še dejal, da je Zavec dober boksar, aplavz novinarjev pa si je zaslužil z izjavo »Želim si revanšo, lahko je ta ponovno v Sloveniji!« Dejan se je na to odzval z enako mero, »da lahko boksata kadarkoli in kjerkoli. Če bodo menedžerji tako odločili, lahko boksata tudi v Argentini!« Sicer smo v torek v športni dvorani Tabor v Mariboru videli sedem profesionalnih dvobojev, vendar je gledalce ogrel le eden. Zadnji seveda, med Zavcem in Mirando, ko smo videli pravi spektakel, ki ga je Mr. Sympathikus videl takole: »Bil je fenomenalen ambient. Ko sem prišel v dvorano, se mi je naježila koža in nekaj takšnega si želi vsak športnik. Vsi navijači so bili zares super. Z eno besedo - sanje!« Tokrat sicer Zavec ni dosanjal svojih sanj, da bi postal prvi izzivalec svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji WBO. Je pa izpostavil svojo taktično in fizično pripravljenost na dvoboj: »Prvič, odkar sem odšel med profesionalce, sem se počutil popolnoma fit'. S takšno lahkoto še nisem boksal nikoli prej. Ravno zaradi tega sem sedaj zelo žalosten, saj sem želel doma pokazati gledalcem vse, česar sem sposoben. In lahko rečem, da sem na nek način razvadil tudi samega sebe, saj sem doma do sedaj dosegel dve briljantni zmagi in sem si nadvse želel tudi tretje, ki mi jo je preprečila poškodba.« Eno izmed presenečenj dvoboja sta bila neverjeten tempo in taktika, saj smo videli zelo odprti boks. Dejan Zavec je odkrito spregovoril o tekmecu: »Na tem nivoju pričakovat nasprotnika, s katerim bi po-metel' v prvi ali drugi rundi, bi bilo nespametno. Miranda je zelo kvaliteten boksar, ki je svoje kvalitete pokazal tudi v ringu.« Dvoboj Zavec - Miranda je pustil veliko odprtih vprašanj in želja obeh boksarjev je stopiti še enkrat v ring in dokazati, kateri izmed njiju je boljši. Ali bo do ponovnega dvoboja prišlo, pa bo predvsem odvisno od menedžerjev in od različnih manjših ali večjih interesov. Čas bo pokazal, kam bo vodila naprej športna in boksarska pot Dejana Zavca, ki je še enkrat več dokazal, kako izvrsten boksar je, a ga je žal do naslednjega velikega mejnika v njegovih karieri tokrat ustavila poškodba. David Breznik Nogomet • NK Drava Marko Kmetec prva okrepitev Drave V ponedeljek je triletno pogodbo z NK Drava podpisal Marko Kmetec, nekdaj najboljši strelec 1. SNL, takrat še v dresu Olimpije. Marko je v dosedanji karieri igral za Aluminij, Maribor, Korotan, Ljubljano in Olimpijo v Sloveniji, na tujem pa za belgijski Molebeek in ciprski Ethnikos Achnas. To je prva odmevna okrepitev ptujske ekipe in prva zamenjava za Seada Ziliča, ki zapušča Dravo. Po treh letih igranja na Cipru si se odločil za vrnitev v Slovenijo. Kaj je bil glavni razlog? M. Kmetec: »Vso svojo kariero poklicnega nogometaša sem odsoten z doma, pred odhodom v tujino sem bil v Ljubljani, sedaj pa sem si zaželel igranja doma. Temu je precej pripomogla tudi dobra ponudba Drave, tako da odločitev ni bila težka.« Kako so v klubu sprejeli tvojo odločitev, da odideš iz Cipra, kljub temu da si imel še enoletno veljavno pogodbo? M. Kmetec: »S predsednikom kluba sva se odkrito pogovorila. Razumel je mojo željo po povratku v domovino, tako da sva se razšla prijateljsko. Lahko rečem, da v vseh treh letih nisem imel nobenega konflikta z vodstvom kluba.« Kakšno je bilo življenje Foto: Črtomir Goznik Marko Kmetec se je po treh letih nastopanja za ciprski Ethnikos Achnas vrnil v Slovenijo, kjer je podpisal triletno pogodbo s ptujsko Dravo. Kakšno je stanje v ciprskem nogometu? M. Kmetec: »Razmere so zelo dobre: od travnatih površin preko tribun do ostale infrastrukture je vse na visokem nivoju. Dobra je tudi obiskanost tekem 1. lige: največji trije klubi (Apoel, Omonia in Anorthosis) imajo na domačih tekmah tudi po 15 tisoč navijačev. Jaz sem igral za nekoliko manjši klub, Ethnikos Achnas, kjer se je na tekmah z najmočnejšimi klubi prav tako zbralo več kot 5 tisoč gledalcev.« na Cipru? M. Kmetec: »Na Cipru smo se dobro počutili, navadili smo se na njihov način življenja. Teh treh let bivanja tam zagotovo ne bomo pozabili do konca življenja. Starejši sin je tam tri leta obiskoval angleško šolo, drugi pa vrtec; oba sta se odlično vključila v njihovo življenje, kljub temu da na začetku nista znala niti besedice angleško.« Kakšna je bila tvoja vloga v moštvo Ethnikos Achnas? M. Kmetec: »Kot praktično vso svojo kariero sem tudi tam bil klasični napadalec. Dve leti sem bil najboljši strelec kluba, prvo sezono sem dosegel 11, drugo pa 13 zadetkov. V tretjem letu sem se zaradi družinskih razmer (bolezen in izguba mame, op. p.) večkrat vračal v Slovenijo, zato sem igral manj. Tudi sicer so me v moštvu, kjer je v zadnji sezoni igralo kar 12 tujcev, dobro sprejeli. Letos je bil moj soigralec tudi Patrik Ipavec, sicer pa sem se veliko družil še z dvema soigralcema iz Srbije. Največja zanimivost je prav gotovo vezana na trenerje, ki se jih je v treh letih menjalo kar osem! V večini so to bili Srbi ali Ciprčani.« Na Cipru je prava mala kolonija Slovencev. M. Kmetec: »Predvsem zaradi dobrih plačilnih razmer se Slovenci radi odločajo za Ciper. Želja vsakega nogometa pa je, da se preizkusi tudi v tujini. Vendar je lepo podpisati tudi solidno pogodbo doma, kot se je to zgodilo v mojem primeru.« Lani si s svojo ekipo dosegel odmeven uspeh v pokalu Intertoto! M. Kmetec: »Bili smo zelo uspešni, tako da smo se uvrstili celo v pokal UEFA, kjer nas je izločil francoski Lens. Tudi zaradi tega uspeha smo bili na Cipru proglašeni za ekipo leta. Sicer smo na koncu prvenstva zasedli 4. mesto, kar je največji uspeh kluba v zgodovini.« Kako ocenjuješ vrednost slovenske 1. lige: misliš, da ti bo tukaj lažje dosegati zadetke kot na Cipru? Tenis • Blaž Rola, TK Terme Ptuj Tretji v vrsti za Blaža Rolo Konec tedna so v Parizu potekali zaključni boji na odprtem prvenstvu Francije (Roland Garros); med posamezniki sta spet slavila Belgijka Justin Henin in Španec Rafael Nadal, ki sta bila v finalih boljša od Srbkinje Ane Ivanovič in Švicarja Rogerja Federerja. Tudi Slovenci smo imeli med finalisti svojo predstavnico: Katarina Srebotnik se je namreč uvrstila v finale mešanih in ženskih dvojic. Žal je oba finalna dvoboja izgubila, vendar je že s samim obstankom v Parizu do zadnjih dni Roland Garrosa dosegla lep uspeh. Dokazala je tudi, da je ena najboljših igralk na svetu med dvojicami. Istočasno je na turnirju ITF v Budimpešti (Nepliget Cup 2007) nastopal mladi ptujski teniški igralec Blaž Rola, ki v letošnjem letu igra v doslej najboljši formi. Na mladinskih turnirjih serije ITF dosega odlične rezultate, saj je do prejšnjega tedna zabeležil že dve zmagi na turnirjih v tujini: prvo v Mo-starju in drugo v Podgorici. Na turnirju 4. ranga na Mad- Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je v Budimpešti nadaljeval z letošnjimi odličnimi nastopi. žarskem je bil prvi nosilec Slovak Zalan Klempa, ki je na lestvici ITF uvrščen okoli 150. mesta. Kot 11. nosilec je bil Blaž v prvem krogu prost, nato pa se je v drugem in tretjem srečal z dvema domačima igralcema, ki ju je po precej izenačenih bojih premagal. »V petek, tri dni pred turnirjem, sem bil bolan, zato na začetku nisem imel pravega občutka. Na srečo sem potem iz dneva v dan igral bolje. Najboljšo partijo sem odigral v pol- M. Kmetec: »Nikjer ni lahko dosegati zadetkov, saj na to vpliva veliko dejavnikov. V zadnjih treh letih sem slabo spremljal slovenski nogomet, tako da sedaj težko delam primerjave. Zagotovo pa ciprska liga ni tako slaba, kot bi nekateri mogoče mislili.« Z nekaterimi novimi soigralci se že poznaš. S katerimi najbolje? M. Kmetec: »Igral sem že z Murkom in Šterbalom, poznam tudi Dabanoviča, z ostalimi pa upam, da se bomo hitro spoznali.« Priprave se začnejo 18. t. m. Kaj pričakuješ od njih in trenerja Dražena Beska? M. Kmetec: »Pričakujem dobre priprave, tako da bomo prvenstvo pričeli maksimalno pripravljeni in motivirani. Želim si, da bi naredili korak naprej od zadnje sezone, kar bi pomenilo uvrstitev med prve tri ekipe.« Jože Mohorič ju, več delam na kondicijskih treningih pri trenerju Gorazdu Rajherju, da se ne bi preveč 'nasitil' tenisa,« je še povedal mladi Ptujčan, ki se je z zadnjim uspehom že prebil na 273. mesto lestvice ITF (sezono je začel okoli 900. mesta). Konec tedna čakajo Blaža priprave v Portorožu, kamor ga je povabil selektor reprezentance Slovenije do 18 leta Gregor Šinigoj. »Na pripravah nas bo sodelovalo šest igralcev, poleg mene še Aljaž Bedene (Kolek-tor Idrija), Janez Semrajc (Triglav Kranj), Tomislav Ternar (Branik Maribor), Jan Tavčar in Rok Bonin (oba Koper). Fantje se med seboj dobro razumemo, tako da pričakujem dober trening,« je zaključil Blaž Rola. Jože Mohorič finalu, kjer sem prikazal doslej najboljši tenis moje kariere. V finalu mi je na začetku slabo kazalo, saj sem že izgubljal 2:6, 0:1, nato pa sem dobil enajst zaporednih iger ter na koncu suvereno slavil,« je po vrnitvi na Ptuj povedal Blaž, ki je tako osvojil že svoj tretji turnir ITF - zapored je nepremagan že 17 dvobojev! »Sedaj veliko časa preživim po raznih turnirjih, tako da mi za treninge preprosto zmanjka časa. Še takrat, ko sem na Ptu- Rezultati (Nepliget Cup): 2. krog: Blaz Rola - Marton Horvath (Madžarska) 6:3, 7:6 (5), 3. krog: Blaz Rola - Krisztian Krocsko (Madžarska) 6:4, 6:4, Četrtfinale: Blaž Rola - Robert Gasparetz (Slovaška, 16) 6:4, 6:4. Polfinale: Blaž Rola - Marin Milan (Hrvaška) 6:2, 6:1. Finale: Blaž Rola - Cedric-Marcel Stebe (Nemčija) 2:6, 6:1, 6:2. Rokomet • RK J. Ormož Belšak, Krabonja, Korpar, Žuran Uprava RK Jeruzalem Ormož v premoru med sezonama ne miruje in pridno sestavlja mozaik ekipe za sezono 2007-08. O prihodu Roberta Bezjaka iz vrst Trima smo že poročali, tokrat pa še dodajamo nova imena v vrstah »ormoških vinarjev«: Aleš Belšak, Primož Krabonja, Iztok Korpar in Rok Žuran. Belšak, ki igra na poziciji levega zunanjega in je odličen obrambni igralec, je zadnjo sezono oddelal v Avstriji v Grazu, pred leti pa je »Ala« že bil nepogrešljiv člen ekipe Jeruzalema, s katero je tudi osvojil bronasto kolajno. »Dvojka« zagotovo potuje v njegove roke. Levoroki Krabonja, ki igra na poziciji desnega krila, je svojo rokometno pot pričel pri Veliki Nedelji, zadnje pol sezone pa je zastopal barve 1. B-ligaša Gorišnice. Mladi Krabonja, ki je podpisal dvoletno pogodbo, spada med najperspektivnejše rokometa-še z našega področja. Njegova naloga bo skupaj s Sokom dostojno zamenjati Roka Golčar-ja, ki se je vrnil s posoje nazaj v Gorenje. Kot novinec v sezoni 2007-08 bo ormoški dres oblekel še en Nedeljčan, krožni napadalec Iztok Korpar. Največja vrlina robustnega »Duka« je odlična igra v obrambi. Izjemno pridobitev so »jeruzalemčki« dobili tudi s prihodom Žurana, ki je bil letos s 154 doseženimi zadetki pri vrhu liste strelcev v 1. B-ligi. Žuran, ki ga meseca avgusta čaka nastop na SP mladincev v Makedoniji, igra na poziciji levega zunanjega in bo zamenjava ob odhodu Hrvata Damirja Turkovica v vrste Na-šic. Zdaj že bivši član sosedov iz Gorišnice je podpisal dvoletno pogodbo. Aktualnih je še nekaj prihodov ter odhodov, o katerih bomo poročali v naslednjih številkah Štajerskega tednika. Pred začetkom priprav, ki se bodo pričele 23. julija, bodo Ormožani nastopili na nekaj zanimivih turnirjih v rokometu na pesku. Že prihodnji vikend jih čaka gostovanje na Madžarskem v Letenyu, kjer bo potekal tradicionalni Termal cup. UK Foto: Črtomir Goznik Iz Gorišnice je v Jeruzalem Ormož prestopil Rok Žuran. Primer Bezjak Zgleda, da ima slovenski rokomet novo afero, saj iz strani Gold Cluba trdijo, da je Ormožan Marko Bezjak podpisal pogodbo z Gold Clubom. Mladinski re-prezentant ima namreč z Ormožani še enoletno pogodbo, s strani predsednika kluba Martina Hebarja ter upravnega odbora pa je padla odločitev, da Bezjak svojo pogodbo oddela do konca: »Svojega stališča v klubu ne bomo spremenili, Bezjak ostaja v Ormožu. V primeru, da pa gre za disciplinski prekršek, bomo o tem obvestili RZS. Zaenkrat nas nista ne igralec in ne Gold Club obvestila o podpisu pogodbe. Če pa je kaj podpisano, pa pričakujemo, da nam Hrpeljci dostavijo pogodbo, da se lahko o njej izrečemo. Osebno pa ne verjamem, da je prišlo do podpisa zaradi strogih določb 55. člena disciplinskega postopka, iz katerega izhaja, da se klubskemu funkcionarju, ki je podpisoval oz. se pogovarjal o prestopu igralca, ki je pogodbeno vezan, izreče kazen v višini najmanj enega leta prepovedi opravljanja vseh funkcij v rokometu. V kolikor bi se izkazalo, da je prišlo do podpisa, glede na to, da RZS vodijo priznani in ugledni gospodarstveniki ter športni delavci, pa pričakujem, da bo izrečena kazen ne v najmanjši, ampak v največji meri, ki znaša dve leti. Ker Gold Club vodi priznani gospodarstvenik Loris Požar, dvomim, da je prišlo do podpisa pogodbe,« je zgodbo med Bezjakom, Jeruzalemom in Gold Clubom zaključil predsednik ormoškega kluba Martin Hebar. Če je res prišlo do podpisa pogodbe med »Marčom« ter Gold Clubom, je afera tukaj in v Ormožu upajo, da bo RZS imela iste kriterije za vse klube. Predvidene kazni za tiste, ki so »grešili« niso majhne in segajo celo do dveh let prepovedi opravljanj vseh funkcij v rokometu. V taboru Jeruzalema želijo, da bodo Bezjak, Jeruzalem in Gold Club našli pravo rešitev in se izognili zagroženi kazni. Uroš Krstič 55. člen (1) Igralec, ki v zvezi z registracijo daje lažne, netočne ali nepopolne podatke, ki so pomembni za registracijo in pravico do nastopa, ki podpiše pristopno izjavo ali pogodbo za več klubov hkrati ali ki na kakršenkoli način zavede ali spravi v zmoto svoj ali nek drug klub, ki ponareja ali nepooblaščeno vnaša netočne podatke v dokumente, na osnovi katerih se opravlja registracija igralca in določa pravico do nastopa, se kaznuje s prepovedjo igranja v času od enega (1) leta do dveh (2) let. (2) Odgovorna oseba v klubu ali organu ki opravlja registracijo, ki je omogočila ali s katere vednostjo se je napravila kršitev iz prejšnjega odstavka se kaznuje s prepovedjo opravljanja funkcije za najmanj eno (1) leto. (3) Klub, s čigar vednostjo je bila storjena kršitev iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z odvzemom treh (3) točk. (4) Kaznuje se tudi poskus. Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji (po dveh etapah) Mahorič zaenkrat pred zvezdniki iz Italije 14. Dirka po Sloveniji se je razplamtela že v uvodnih bolj ravninskih etapah. Po dveh dneh tekmovanja je v vodstvu kolesar Perutnine Ptuj Mitja Mahorič, ki po letu 2004, ko je v rumeni majici pripeljal na cilj v Novem mestu, ponovno doživlja slasti najboljšega. Drugo mesto z zaostankom dveh sekund zaseda italijanski zvezdnik, zmagovalec dveh etap na letošnjem Giru ter zmagovalec druge etape s ciljem na ljubljanskem gradu, Stefano Gar-zelli (Aqua Sapone), tretji je z zaostankom šestih sekund še en odličen kolesar, Enrico Ga-sparotto (Liquigas). Ptujčani so v dosedanjem poteku dirke edino slovensko moštvo, ki se uspešno kosa z veliko bolj zvenečimi italijanskimi. Našim zahodnim sosedom sta pripadli obe etapni zmagi, obakrat pa sta slavila kolesarja z zmagama z minule dirke po Italiji. Danilo Napolitano (Lampre) je bil najboljši v deveti etapi Gira, na slovenski pentlji pa je slavil prvi dan na cilju v Zagrebu. Uvodni pobeg »Mislim, da ni potrebno poudarjati, kako odmevna je letošnja dirka. Na njej nastopajo zares odlični kolesarji, tisti iz samega vrha v svetovnem merilu, zato je obleči rumeno majico v takšni druščini res nekaj enkratnega,« je dejal Mitja Mahorič. 31-letni Ptujčan je doslej pokazal največ borbenosti, saj je prvi dan kar 140 kilometrov kolesaril sam v ospredju. Pobegnil je tik za gorskim ciljem v Pijavi gorici na 16. kilometru, glavnina pa ga je ujela 25 kilometrov pred ciljem, na mejnem prehodu Obrežje. Največja prednost je znašala skoraj sedem minut. Bil je najhitrejši na treh letečih ciljih, s pomočjo bonifikacijskih sekund pa je kljub petdesetemu mestu v etapi v skupnem seštevku v Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) je v sredo oblekem rumeno majico vodilnega. Foto: Marjan Keiner torek le eno sekundo zaostajal za vodilnim Napolitanom. »Pobeg je bil načrtovan, saj želimo narediti še kaj, preden pridemo do vzpona na Vršič. Tam so druga moštva večji favoriti kot mi. Res, da je bil moj pobeg precej tvegana odločitev, a mislim, da se je splačalo, saj sem zdaj skupno vodilni,« je povedal Mahorič. Dirka je še precej dolga, v karavani je veliko število odličnih moštev in posameznikov, ki vodilnemu dihajo za ovratnik. »Zagotovo bomo branili rumeno majico. To smo dolžni storiti, saj smo si jo težko prigarali. Vendar ne za vsako ceno. Italijani imajo precej odličnih kolesarjev, ki imajo svoje apetite tudi v posameznih etapah. To so že dokazali, saj so opravili precej dela, ko so glavnino vlekli proti cilju. Razlike med nami so majhne, tu so tudi vsi Slovenci, ki čaka- Gregor Gazvoda (KK Perutnina mesto. Foto: Marjan Kelner Ptuj, desno) je v 2. etapi osvojil 6. jo na svojo priložnost,« je še dodal edini dvakratni zmagovalec slovenske pentlje. Vsi »papirnati« favoriti še v igri Drugo etapo od Šentjerneja do Ljubljane, s ciljem na gradu, je vodja ptujskega moštva Srečko Glivar opisal kot eno najatraktivnejših v vsej zgodovini dirke. Dva vzpona v zadnjih kilometrih sta ravninsko progo precej popestrila. A dirka se je odvijala podobno kot prvi dan. Dolgo je bil sam v ospredju kolesar kranjske Save, Dean Bajt, ki je malce zaostal za Ma-horičevim rekordom. Največja prednost pred zasledovalci je bila sicer višja (8 minut in 20 sekund), a je bil v pobegu le' 90 kilometrov. V ozadju sta se za bonifikacij ske sekunde dajala Mahorič in Napolitano ter se izmenjavala v skupnem vodstvu, na koncu je daljšo potegnil perutninar. Italijan je namreč izgubil stik z najboljšimi ob vzponu na Bogenjšperk dobrih 20 kilometrov do konca. Bajt je bil ujet še prej, prva sta ga prehitela Andrej Omulec (Perutnina Ptuj) in Italijan Ales-sandro Bertuola (Tenax), ki sta bila nekaj časa pred glavnino, vendar si večje prednosti nista uspela privoziti. Ob koncu so dodali plin' Italijani, kolesarji moštva Liquigas in Acua Sapo-ne, ki so pripravili izhodišče svojima kolesarjema za kilometer dolg vzpon na ljubljanski grad. Na vrhu je slavil Garzelli, najboljši Ptujčan je bil na šestem mestu Gregor Gazvoda. V skupnem seštevku je Mahorič prehitel Napolitana, Garzelli se mu je zelo približal. Ptujčani imajo po dveh etapah kar pet kolesarjev med prvimi desetimi, a razlike so majhne. Prvih sedemnajst loči le dvanajst sekund, manj kot minuta razlike je med vodilno štirideseterico. Noben »papirnati« favorit še ni izpadel iz boja za zmago. »Italijani niso na izletu« »Smo v ospredju, nekaj smo pokazali, nimamo še etapne zmage, ki si jo želimo, a imamo več vredno rumeno majico. Dirka je zelo odprta, mislim, da najbolj doslej. Kaj bo na Vršiču, ne vem, ne bi rad nič napovedoval, s tem se niti ne obremenjujemo. Dirkamo iz dneva v dan, italijanske ekipe so vrhunske, dirkajo tako kot znajo. Mislim, da dobro vedo, kam so prišli, kaj vse jih še čaka, niso le na izletu. Malo se je že naredila selekcija, a so vsi najboljši še tik pod vrhom,« je dejal Glivar. S tretjo etapo od Medvod do Beljaka bo dirka dosegla polovico. Karavano čakata dva težka vzpona, prvokate-gorni na Ljubelj ter vzpon na Bad Bleiberg tik pred ciljem. A če bo vse po pričakovanjih, se bo dirka odločila danes na kraljevski etapi s tremi težkimi vzponi na Sello Neveo (1190 m n. v.) v Italiji, na mejni prehod Predel (1156 m n. v.) ter ključni vzpon dirke kot že nič kolikokrat doslej na Vršič (1611 m n. v.). Parada zmagovalce čaka jutri v Novem mestu. UG Dirka po Sloveniji, 12. - 16. junij, 2.1 UCI Torek, 1. etapa, Ljubljana - Zagreb, 182 km 1. Danilo Napolitano (Ita, Lampre - Fondital) 4.09.00 2. Francesco Chicchi (Ita, Liquigas) 3. Gabriele Balducci (Ita, Acqua & Sapone) 5. Borut Božič (Slo, Team L.P.R. ) 10. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj 15. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 24. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas. Sreda, 2. etapa, Šentjernej - Ljubljana, 163 km 1. Stefano Garzelli (Ita, Aqua Sapone) 4.17.35 2. Enrico Gasparotto (Ita, Liquigas) 3. Paolo Bossoni (Ita, Lampre - Fondital) 6. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) 7. Tomaž Nose (Slo, Adria Mobil) 12. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 13. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 14. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) 15. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) 16. Jure Golčer (Slo, Tenax Salmilano) 17. Gorazd Štangelj (Slo, Lampre - Fondital), vsi enaki čas. Skupni vrstni red po drugi etapi: 1. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) 8.26.23 2. Stefano Garzelli (Ita, Aqua Sapone) +0.02 3. Enrico Gasparotto (Ita, Liquigas) +0.06 6. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 7. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 8. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj) 10. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), vsi enaki čas. Rokomet • Reprezentanca Gostovanje v makedonskem peklu » Slovenska rokometna reprezentanca bo v soboto ob 20.15 gostovala v Skopju In poskušala ohraniti velikih ali malih pet zadetkov prednosti (33:28) iz prve tekme v Mariboru. Vložek je velik in zmagovalcu omogoča nastop na januarskem evropskem prvenstvu na Norveškem. V primeru, da našim fantom uspe proti Makedoniji, bi to bila njihova že enajsta zaporedna uvrstitev na velika tekmovanja. Zloglasna Kale Športna dvorana Kale v Skopju ima že vrsto let naziv »makedonski pekel«. Tisti, ki že imajo izkušnje z zloglasno športno dvorano Kale, pravijo, da so tukaj padali tudi največji ter veliko kvalitetnejši kolektivi od trenutno slovenske rokometne reprezentance. Kljub vsemu je slovenska »repka« kvalitetnejša od makedonske, tu ni dvoma, toda tokrat bodo poleg zbrane igre odločali tudi mirni živci. V prvi vrsti naši rokometa-ši ne smejo nasedati na provokacije Makedoncev in še posebej njihovega trenerja Veselina Vujovica, ki je namazan z vsemi žavbami. Vujovic je bil pred dobrima desetletjema brez konkurence najboljši igralec na sve- « tu, danes pa ta naziv s pridom kot trener tudi izkorišča. Je pa res, da v večini primerov s številnimi provo-kacijami pretirava in si nabira vedno več »sovražnikov«. Brez Rutenke Dolgo časa se je govorilo, da bo Rutenka nastopil na povratnem srečanju v Skopju. Toda odločila je visoka finančna ponudba španske rokometne zveze Rutenki ter naši zvezi, ki bo ob »prestopu« igralca Ci-duad Reala v špansko reprezentanco bogato zaslužila. Zgleda pa, da bo četa Kasima Kamenice nastopila tudi brez pretolčenega Vida Kavtič-nika in poškodovanega Zorana Lu-beja. Slednjega bo zamenjal v tem trenutku zagotovo najboljši slovenski krožni napadalec Luka Ščurek, ki pa je tekmo v Mariboru spremljal s tribune. Naš glavni adut na tekmi proti Makedoniji bo kolektiv in Uroš Zorman, ki je ostal velik dolžnik na tekmi v štajerski prestolnici. Če se bo Zorman namesto jezikanja s sodniki in prerekanja z nasprotnimi igralci osredotočil le na igro potem se za ugoden rezultat ni bati. V nasprotnem primeru pa »Adieu Norway«. Uroš Krstič Športni napovednik Mali nogomet Turnir na Ptujski Gori V soboto, 16. junija 2007, ob 16.30 organizira ŠD Ptujska Gora na igrišču na Ptujski Gori turnir malega nogometa za osnovnošolce. Finalni turnir OLMN Majšperk Sobota bo na Ptujski Gori v znamenju malega nogometa, saj bodo odigrali finale rekreacijske občinske lige v malem nogometu. Pari so naslednji: 20.30 ŠD Ptujska Gora I - ŠD Stoperce, 21.10 ŠD Breg - ŠKD Sesterže. Nato pa bosta ob 21.50 za tretje mesto igrali poraženi ekipi, ob 22.30 pa bo odigrano še finale. Danilo Klajnšek Košarkarski ekshibicijski turnir Košarkaška šola KK Haloze vabi v torek, 19. 6., ob 16.45 na košarkaški ekshibicijski turnir, ki se bo odvijal v Športni dvorani OŠ Maj-šperk. Sodelujejo: ekipa trenerjev in vodstvo kluba z gosti, ekipa igralcev KŠH ter ekipa donatorjev kluba z gosti. Žoga je naša »droga«. Upravni odbor KK-KŠ Haloze Kajak in kanu Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira v soboto, 16. junija, od 10. ure naprej na Ptujskem jezeru tekmovanje kadetov in mladincev za Slovenski pokal 2007 v kajakih in kanujih. Judo / Svetovni B-pokal - DAX CUP Klemen na domačih blazinah pričakuje kolajno V soboto in nedeljo (16. in 17. 6.) se bo v Celju (dvorana Golovec) že tretje leto zapored odvijal svetovni B-pokal v judu (Dax Cup). Glede na to, da se prvenstva udeležujejo tudi najboljši svetovni judoisti, so ga nedavno predlagali za preoblikovanje v svetovni A-pokal, ki naj bi ga po neuradnih podatkih prvič izvedli leta 2009. Letošnje tekmovanje bo v Slovenijo privabilo okoli 400 tekmovalcev iz 27 držav, nastopili pa bodo tudi vsi najboljši slovenski judoisti in judoistke. Pričakujemo lahko dobre predstave in vrhunske borbe. V najmočnejši zasedbi bodo v dvorani Golovec nastopili Nemci, Nizozemci ter Angleži, po predvidevanjih pa naj bi žensko konkurenco zaznamovale Rusinje. Tekmovanje se je v svetovnem merilu očitno dobro uveljavilo, kar kaže kakovost tekmovalcev iz tujine. Zaradi prevelikega števila prijavljenih se bodo nastopajoči vse do polfinala borili po štiri minute, nato pa v polfinalu in finalu po pet minut, kot velevajo pravila na največjih tekmovanjih. Na ta način bo organizator pridobil nekaj časa, gledalci pa na atraktivnosti in zanimivosti borb. V Celje prihaja tudi legenda juda Nicolas Gill (dvakratni olimpijec), ki pa bo tokrat nastopil v vlogi trenerja. Pod njegovim okriljem se bodo borili vsi najboljši predstavniki Kanade, s katerimi trenirata tudi Klemen in Primož Ferjan. Primož (JK Impol) je pred dvema letoma osvojil bronasto kolajno, Klemen (JK Drava Ptuj) pa bo na tem prvenstvu nastopil prvič in je o svojih občutkih pred prvim nastopom na Dax Cupu dejal: »Glede na to, da so vse misli usmerjene v pripravo na letošnje septembrsko svetovno prvenstvo, na tekmo nisem optimalno pripravljen. Kljub temu pa bo veliko adrenalina, saj bom prvič nastopil pred številnimi domačimi navijači, ki jih želim razveseliti s kolajno.« Iz JK Drava Ptuj bodo nastopili še Lea Murko do 78 kg, Urška Urek pa do 78 kg in Ervin Vinko do 73 kg. Zaradi poškodbe v tem tednu pa je v zadnjem trenutku nastop moral odpovedati Rok Tajhman do 73 kg. Sebi Kolednik Nogomet • Sead Zilič, NK Drava Najraje bi ostal na Ptuju Nogometaši ptujske Drave se trenutno nahajajo na dopustu, ki bo trajal do 18. junija, ko se pričnejo priprave na novo tekmovalno sezono. To bi naj bilo zatišje v slovenskem nogometu, vendar temu ni tako, saj so klubi, predvsem uprave, zelo aktivni. Tako je tudi pri ptujski Dravi. Veliko se govori o prihodih in odhodih, Dejstvo pa je, da Dravo zapušča Sead Zilič, sicer prvi ptujski strelec v minuli sezoni. S svojimi 17 zadetki je veliko pripomogel k visoki uvrstitvi Ptujčanov. »Meni je bilo na Ptuju vedno zelo lepo, tudi v obdobju pred odhodom k poljski Wisli. Zadnje leto sem na Ptuju igral kot posojen igralec poljskega kluba, kamor se sedaj moram vrniti. Pri Poljakih je prišlo do precejšnjih sprememb, zato me tja ne vleče, čeprav si moje vrnitve zelo želijo. Imam še nekaj drugih ponudb, in sicer iz Belgije, Nemčije in držav vzhodne Evrope. Najraje bi zaigral v nemški ligi, kjer sem že bil in so mi stvari poznane, medtem ko me pozivi iz Rusije v tem trenutku ne zanimajo. Odmor bom dobro izkoristil, potem pa se bo videlo, kam v naslednji sezoni, Foto: Črtomir Goznik Seda Zilič (Drava, modri dres, št. 77) je v letošnji sezoni dosegel 17 zadetkov v dresu Drave. čeprav bi najraje ostal kar pri Dravi,« je dejal Sead Zilič. Ptujski nogometaši so bili do zadnjega kroga v kombinacijah za uvrstitev v enega od evropskih pokalov, vendar jim na žalost to ni uspelo. O pretekli sezoni pa je prvi ptujski strelec dejal naslednje: »Z doseženim moramo biti zadovoljni. Ne trdim, da ne bi moglo biti še bolje, vendar je z letošnjo uvrstitvijo Drava dokazala, da sodi v krog ekip iz zgornjega dela prvenstvene razpredelnice. Mislim, da bi nam celo uspelo še več, če ne bi bilo tiste tekme z Interblockom v Ljubljani, kjer še danes ne vem, kako smo izgubili. To je bil po moje nekakšen prelomni trenutek za nas. Sicer pa smo kvalitetno delo potem nadgradili z uspešno serijo proti koncu prvenstva.« Drava bo poizkušala tudi v naslednjem prvenstvu igrati vidno vlogo v slovenskem pr-voligaškem nogometu, žal brez Seada Ziliča v konici napada in brez njegovih zadetkov. O tem, kje in kako vidi Dravo v naslednji sezoni, pa nam je odgovoril. »Če ne bi bilo dobrih soigralcev, tudi toliko zadetkov ne bi mogel doseči. Ko klub konča prvenstvo visoko na prvenstveni razpredelnici, njegove ambicije postajajo višje. Drava bi lahko s tako dobrim delom, kot smo ga opravili v minuli sezoni, prišla še višje oziroma do mesta, ki vodi v enega izmed evropskih nogometnih pokalov. To ne govorim samo zaradi lepih besed, ampak resno mislim. Upam, da jim bo uspelo.« Danilo Klajnšek Golf Matjaž Gojčič v družbi najboljših 25-letni Matjaž Gojčič je nedvomno dobro izkoristil svojo priložnost pretekli teden, ko je nastopal na odprtem prvenstvu Avstrije v golfu. Na turnirju BA CA open na igriščih Fontana na Dunaju je uspešno začel in z rezom (po dveh dneh je prišel med sedemdeset najboljših igralcev, ki so nadaljevali turnir) ter končnim 65. mestom presenetil marsikaterega svetovnega poznavalca golfa. Kot novincu na tako velikem turnirju, z denarnim skladom 1,3 milijone evra, mu je uspel preboj in Matjaž Gojčič je za Štajerski tednik spregovoril o svojem največjem uspehu v karieri. Kako ste zadovoljni s prikazano igro na turnirju na Dunaju? Matjaž Gojčič: »Prva dva dneva sta bila zares fantastična, kajti pokazal sem vse, kar sem sposoben. To pomeni, da sem sposoben premagati najboljše igralce golfa na svetu. Žal mi v zadnjem dnevu svoje dobre igre ni uspelo potrditi in sem zelo dobro izhodišče po treh dneh na žalost poslabšal. Če pa ocenim svojo igro kot celoto, moram povedati, da moja igra ni bila na najvišjem nivoju in vem, da sem sposoben še boljših predstav.« To je bil za vas nedvomno do sedaj največji turnir v vaši karieri? Kakšni so bili vaši občutki nastopi na tako velikem turnirju? Matjaž Gojčič: »Občutki so bili zares neverjetni in to predvsem prvi in drugi dan turnirja, ko mi je šlo skoraj vse po maslu. Zares sem bil zelo zadovoljen sam s seboj in sem zelo užival v igri. Prav tako sem zelo užival tudi v vzdušju, ki je bilo Foto: Črtomir Goznik Matjaž Gojčič je trenutno zelo na očeh domače športne javnosti. prisotno na igrišču. Bil pa sem presenečen, da si je moje igre ogledalo prav tako izredno veliko gledalcev, prav tako pa sem imel neverjetno podporo slovenskih navijačev, ki so me vse dni zares izredno vzpodbujali.« Vaš osnovni cilj je bil doseči rez oziroma 'cut', kar je pomenilo, da ste med najboljšimi igralci nastopili še v soboto in v nedeljo. Ker ste izpolnili osnovni cilj, ste lahko zelo zadovoljni? Matjaž Gojčič: »To so bile tihe in bolj skrite želje. Če sem realen, pa to v bistvu ni bil moj cilj, kajti igrati prvi turnir na european touru in kar priti med prvih sedemdeset ni enostavno. To je po mojem mnenju zares velika stvar, saj je v zgodovini evropske serije turnirjev to na prvem turnirju uspelo mogoče kakšnim dvaj- setim igralcem golfa. Mislim, da je to izreden dosežek, da pa je uspelo to prav meni iz Slovenije, ki v svetu zaenkrat velja za negolfsko državo, je odmevalo po vsem golfskem svetu.« Kaj pa ta uspeh pomeni za vaš nadaljnji razvoj v golfu? Matjaž Gojčič: »To je sigurno neka pozitivna stvar in izkušnja več. Drugače pa ne jemljem tega rezultata kot nekakšen zelo velik dosežek, ker si enostavno želim na takšnih turnirjih v prihodnosti redno nastopat in dosegati dobre rezultate. Bi pa ob tem omenil, da sem z dobro igro na turnirju na Dunaju sam sebi dokazal, da sem sposoben igrati golf tudi na tako visokem nivoju, kot ga igrajo najboljši profesionalni igralci na svetu.« Vaš rezultat je največji uspeh v zgodovini slovenskega golfa. Kakšni so odmevi na vaš uspeh? Matjaž Gojčič: »Dobil sem ogromno čestitk in poznavalci golfa v Sloveniji so bili presenečeni in hkrati tudi navdušeni nad mojim rezultatom na odprtem prvenstvu Avstrije.« Na katera tekmovanja se boste sedaj osredotočili v nadaljevanju te sezone? Matjaž Gojčič: »V prihodnjih mesecih se bom posvetil predvsem turnirjem Alps toura in mislim, da bom v mesecu juliju odigral tudi kakšen turnir Challenge toura. Želim pa si odigrati predvsem čim boljše turnirje na Alps touru in biti med najboljšimi igralci tega profesionalnega ranga ob koncu te sezone.« David Breznik Atletika • Pokal Slovenije Pajtlerjeva potuje na SP mlajših mladincev V soboto in nedeljo je v Celju potekal Atletski pokal Slovenije, poleg državnega prvenstva, ki bo konec prihodnjega mesca, predstavlja najpomembnejšo domačo atletsko tekmovanje. Na pokalu ima pravico nastopa v vsaki disciplini dvanajst tekmovalcev (v sprintih šestnajst) z najboljšim rezultatom letos. Med ptujskimi atleti se je največ pričakovalo od Nine Kolarič, ki je v zadnjem času v odlični formi. Z 649 centimetrov v skoku v daljino ima letos najboljši rezultat v Sloveniji in osemnajstega v Evropi. Tokrat ti in 10 sekund, kar Pajtlerje-vi glede na hitrost, ki jo ima v teku na 400 metrov, ne bi smelo predstavljati težav. Potem ko se bo spočila, bosta s trenerjem Francem Ivančičem postavila taktiko za naskok na normo, nemara že ta konec tedna na državnem prvenstvu za mladince v Mariboru. V štafetnem teku 4 x 400 metrov so si članice Atletske kluba Keor Ptuj priborile tretje mesto. Tekle so v postavi Nina Zupanič, Laura Pajtler, Urška Škerget in Sabina Rajh, ure pa so se ustavile pri 4 minutah in Štafeta 4 x 400 metrov; desno je Laura Pajtler, ki je dosegla odličen rezultat tudi med posameznicami. v Celju ni imela svojega dne, skočila je 622 centimetrov in končala na drugem mestu. V nadaljevanju sezone jo še čakajo številne priložnosti za dokazovanje, vključno z Univerzi-jado in Evropskim prvenstvom za mlajše člane do 23 let. Veliki met pa je prvi dan tekmovanja uspel Lauri Pajtler, ki je v teku na 400 metrov tekla osebni rekord (56,48 sekunde) in tako izpolnila normo (56,90 sekunde) za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo julija v češki Ostra-vi. Drugi dan je lovila normo še na 800 metrov, vendar je noge niso ponesle do želenega rezultata zaradi utrujenosti. Z rezultatom 2 minuti in 16,08 sekunde je zaostala za svojimi najboljšimi rezultati letos in bila v cilju četrta. Norma v tej disciplini znaša točno 2 minu- Karting Blaž Božak zmagal, ekipa AMD Ptuj tretja Krško je bilo prizorišče tretje dirke za državno prvenstvo v kartingu in za pokal Sportstila. V soboto je nastopilo 86 voznikov v sedmih tekmovalnih razredih. V zanimivih in drznih vožnjah je potekala borba med favoriti za čim boljše uvrstitve, med njimi je nastopilo tudi deset voznikov AMD Ptuj. Najvišjo uvrstitev si je privozil Blaž Božak v dirki za državno prvenstvo, v dirki za pokal pa se je uvrstil za voznikoma iz Hrvaške. Točke za ekipno uvrstitev so privozili še Dejvid Nestor, Zlatko Oman in Darjan Klobasa. Končne uvrstitve: razred 1 SP: 1. Sara Markučič - Moste; 2 SP 1. Kle- 2,64 sekunde. Vsi omenjeni rezultati kažejo, da je na Ptuju ženska atletika uspešnejša od moške, kar se je jasno pokazalo tudi v posebnem ekipnem točkovanju, kjer so bila dekleta peta z 91 točkami med devetindvajsetimi klubi, fantje - sicer v nepopolni postavi - pa štirinajsti med sedemindvajsetimi klubi. Posebej velja še izdvojiti osebne rekorde mlajših ptujskih atletov: peto mesto štafete deklet 4 x 100 metrov (50,92 sekunde) in sedmo mesto članov (45,86 sekunde), osmo mesto Maje Veselič na 1500 metrov (5 minut in 2,84 sekunde) in Petra Dobinka na 400 metrov z ovirami (60,26 sekunde), deveto mesto Urške Škerget na 400 metrov (59,92 sekunde) in Nine Zupanič v troskoku (11,02 metra). UE men Praznik - Sportstil; 3 SP: 1. Klemen Prešern - Lamko, 3. Dejvid Nistor - Ptuj; 4 SP: 1. Blaž Božak - Ptuj, ... 5. Matjaž Dominko, 6. Saša Stamenko-vič, 7. Žan Zabret (vsi Ptuj); 6 SP: 1. Domen Kerman - Moste, 3. Darjan Klobasa, ... 9. Damjan Švajncar - Bu-tinar (oba Ptuj); 7 SP: 1. Janez Preša - Avto klub ... 6. Jože Šeruga - Ptuj; 9 SP: 1. Valter Smrdelj - Plamtex ... 3. Zlatko Oman, 5. Borut Levstak. Ekipna uvrstitev: 1. AMD Moste 72 točk, 2. AMD Ptuj 64, 3. AMD Gorica 57, 4. AMD Racing 52 ... V dirki za Pokal Sportstila so bili člani AMD Ptuj uvrščeni takole: 3. Dejvid Nistor, 6. Darjan Klobasa, 12. Švajncer Butiner, 9. Jože Šeruga; 3. Blaž Božak, 7. Matjaž Dominko, 8. Saša Stamenkovič, 11. Žan Zabret; 5. Zlatko Oman, 7. Borut Levstek. anc Foto: UE Haloze • Z okrogle mize o zaraščanju Haloz Blišč in beda ministrskega obiska O zaraščanju Haloz, predvsem izključno vinogradniških leg, je slišati že kar nekaj časa, zgodi pa se nič kaj pametnega. Prav na to temo je bila konec maja organizirana okrogla miza, kjer naj bi kaj več o možnih rešitvah in pomoči povedala dva najbolj pristojna ministra; minister za kmetijstvo Iztok Jarc in okoljski minister Janez Podobnik. No, na koncu, s skoraj eno-urno zamudo, je prišel le minister Jarc, Podobnika pa je menda položila v posteljo vročina. Tudi direktorja sklada kmetijskih zemljišč Sergija Daolija ni bilo na obisk. Okrogla miza se je v završki kulturni dvorani vendarle začela ob pol osmih, točno eno uro po uradno napovedanem začetku, a so organizatorji „kiksnili" še drugič; po napovedi sodelujočih in tem naj bi namreč v skladu s protokolom pozdravno besedo dobil domači župan Miran Vuk, na katerega pa so kar pozabili. Jasno, da se je upravičeno užaljeni Vuk umaknil z odra med občinstvo, kar je bil tako očiten korak, da so potem poskušali rešiti neprijeten zaplet s povabilom, naj župan vendarle pozdravi vse zbrane. Miran Vuk je to tudi storil; vrnil se je na visok oder in pozdravil vse prisotne, potem pa še povedal: „Želim vam, da se prihodnjič organizirate malo bolje kot danes, da ne bo zamud in tudi ne težav s tehnično opremo ..." In požel aplavz polne dvorane. Vzrokov za zaraščanje je več Potem se je okrogla miza tudi dejansko začela. Kaj posebno novega ni bilo slišati: Haloze se pač definitivno zaraščajo, vzrokov za to pa je več; med njimi gotovo odseljevanje prebivalstva, starostna struktura, zemljiška struktura posesti, denacionalizacija in (za Haloze) negativna kmetijska politika. Franc Ranfl s ptujske izpostave sklada kmetijskih zemljišč je v zvezi z zaraščanjem državne posesti povedal, da imajo na območju Haloz sklenjenih nekaj čez 80 zakupnih pogodb z najemniki, večinoma prav za trajne nasade, in da je težava v tem, da interesa za zakupe državnih vinogradniških leg praktično ni, predvsem zato, ker gre za stare vinograde, ki so potrebni obnove in s tem precejšnjega finančnega vlaganja, ter še, da se po njihovi oceni zarašča med 15 in 20 % državnih vinogradov. Opozoril je tudi na končano denacionalizacijo, po kateri je bilo lastnikom vrnjenih kar nekaj vinogradov (okrog 60 hektarjev), za katere pa nimajo interesa oziroma jih prodajajo po izjemno visokih cenah, nesprejemljivih za naše tržišče, zato se dogaja, da jih kupujejo tujci. Ob tem je Ranfl povedal še, da na skladu ne beležijo ravno velikega interesa za odkup vinogradniških leg in da je bilo v preteklem obdobju prodanih le okrog štiri hektarje vinogradov. Sicer pa očitno tudi Sklad s sprejeto novo strategijo ni naklonjen prodaji zasebnikom, pač pa je cilj države, da se zemljišča dajejo v dolgoročni zakup z možnostjo dedovanja. To seveda ni najbolj povšeči vinogradnikom, predvsem ne tistim, ki (še) imajo podjetniški interes in žilico, saj pravijo, da si je na tuji zemlji precej težko omisliti kakšne resne, zlasti gradbene investicije ... Andrej Rebernišek s ptujskega KGZ, ki haloško problematiko zelo dobro pozna, pa je izpostavil drugo težavo; ekonomika pridelave grozdja in vina v Halozah je precej drugačna kot v nižinskih ali manj hribovitih območjih, saj gre za specifično terensko konfiguracijo. Stroški dela so v Halozah previsoki, da bi lahko pokrivali tržno ceno vina, kaj šele grozdja, ki je sramotno nizka, zato tudi ni čudno, da je v Halozah v zadnjih sedmih letih vidno katastrofalno opuščanje vinogradov ter strahoten padec njihove obnove. Med letoma 2002 in 2004 naj bi se tako v povprečju obnovilo le med 0,68 in 4,14 hektarja vinogradov, kar je veliko pod državnim povprečjem, ki znaša okrog 26 hektarjev letno ...V naši regiji pa je, v primerjavi z ostalimi vinorodnimi okoliši, opazen tudi največji padec pridelave grozdja in vina. Kako bi lahko pomagala država Po teh podatkih je Reber-nišek nakazal tudi možne rešitve stanja, in sicer bi bilo nujno znotraj programa KOP uvesti ukrep obdelave strmih vinogradov, predlagal je tudi uvedbo državnega projekta mini teras, ki bi v Halozah precej pripomogle k znižanju stroškov pridelave, ter še nujnost uvedbe olajšav za haloške vinogradnike pri katastrskem dohodku (KD). Minister Jarc je bil na vse predstavljeno precej kratek, saj je povedal, da si je Haloze sicer na hitro ogledal in videl zaraščanje v najbolj strmih in hribovitih predelih, v nižini pa ne toliko, in da tega problema država ne more reševati v celoti; da sicer lahko nekoliko pomaga, da pa je prvi in nujen podjetniški interes, ki so ga pripravljeni podpreti. Pokritiziral je tudi posestniško strukturo, češ da na povprečni velikosti vinograda (0,68 ha) ravno kakšne ekonomike in prihodnosti ni pričakovati, ter še dodal, da on vidi problem predvsem v trženju vina in marketingu, kjer pa država namerava pomagati s sofinanciranjem. Glede Reberniškovih predlogov pa je minister dejal, da se mu zdi zanimiv ukrep oz. projekt uvedbe mini teras, medtem ko ostali dve varianti realno gledano odpadeta, sicer pa se bo o vsem tem možno kaj več in bolj specifično pogovarjati šele potem, ko bodo v Bruslju potrdili popravljen slovenski Program razvoja podeželja; torej enkrat jeseni ... Brezplačna promocija: haloška vina za protokolarna darila?! Nato se je začela vsesplošna razprava, v kateri so lahko svoja mnenja povedali tudi prisotni iz publike. Najprej se je oglasil znan vinogradnik Konrad Janžekovič in opozoril zlasti na to, da obnova vinogradov v Halozah stane bistveno več kot v ravninskih oz. manj strmih predelih, pomoč države pa je za vse enaka. Po njegovih izkušnjah in izračunih mora haloški vinogradnik za obnovo enega hektarja dodati okrog 10.000 evrov več kot vinogradnik na manj strmih legah. Nadalje je povedal, da v Halozah pač velikega kapitala ni, da se šele v zadnjem obdobju formirajo mlade in večje kmetije, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za velike projekte, ter da je povsem zgrešena tudi naša davčna politika, saj so vinogradniki v Halozah približno štirikrat bolj obdavčeni kot kolegi v Italiji ... Na koncu pa je še hudo skritiziral sedanjo „vinsko politiko", ki da slovenskim vinogradnikom vsiljuje tipe lahkih in suhih vin, kar se mu absolutno ne zdi prav, saj bi po njegovem prepričanju morali Slovenci svetu pokazati in tržiti svoja značilna vina, predvsem predikate, po katerih ni tako malo povpraševanja, kot se poskuša zadnje čase prikazati. Oglasil se je tudi Milan Unuk s pripombo, da naj se kmetom vseeno omogoča odkup državnih vinogradov, saj je vidno, da so zasebni vinogradi vseeno veliko bolje in skrbneje obdelani kot tisti v najemu. Zanimiv je bil tudi Jernej Golc, ki je malo bolje razkril možnost izrabe državnih sredstev po razpisih pri halo-ških kmetijah: „Glejte, v Halozah imamo registriranih skoraj 2200 kmetij, od tega jih le 44 izpolnjuje pogoje, da se sploh lahko prijavijo na državne razpise iz ukrepov prve, druge in tretje osi. Koliko od teh kmetij pa je sposobno še finančno izpeljati te projekte, pa raje ne bi govoril. Bojim se, da se bomo leta 2013 spet srečali in govorili, kaj smo v teh sedmih letih naredili narobe, da se ni nič spremenilo, kvečjemu poslabšalo." Golc je nato prišel na dan še z zelo zanimivo idejo, kako bi lahko mimogrede, brez posebnih stroškov, promovirali odlična haloška vina: „Slovenija bo v kratkem predsedovala EU. Zakaj ne bi kot protokolarna darila izbrali najboljša halo-ška vina, za katera se ve, da so tudi v svetu visoko cenjena in odlikovana?!" Med drugimi se je oglasil tudi podlehniški župan Marko Maučič ter ministrom in zbrani ekipi vladnih sodelavcev zelo jasno povedal, da se tudi Haložani še kako dobro zavedajo poslovnih priložnosti na lastnem območju, gotovo vsaj tako dobro kot tujci, ki že krepko stegujejo svoje lovke po vinogradniških legah, žal pa enostavno nimajo dovolj denarja, da bi te priložnosti lahko sami izkoristili. Tujci pa zdaj pač ta denar imajo ... Eno krepko pa je „pljunil" tudi eden izmed bolj kot ne redkih domačinov, Franc Roškar, ki se ukvarja s turizmom v Halozah: „Poslušajte, gospodje, kar naprej se nam govori, da je prihodnost Haloz v turizmu v povezavi z vinogradništvom. Pred dnevi pa sem že drugič dobil obvestilo, da se morajo odstraniti vse table, ki goste usmerjajo na haloške turistične kmetije. Kakšna politika pa je to potem?!" Rebernišek je pojasnil, da dejansko gre za neprijetno zadevo, saj odstranitev usmer-jevalno-reklamnih tabel zahteva Direkcija za ceste, kako in kaj pa bodo urgirali, pa ni povedal. Table so namreč odstranili. Haloze pa lepo mirno zaraščajo. To morda niti ne bi bil takšen problem, če ne bi šlo za to, da zaraščajo izključne vinogradniške lege, kjer ne uspeva niti drevje niti tra-vinje, ampak samo grmovje in - vinogradi, ki pa počasi izginjajo ... Ptuj, Ormož • Ptujski muzej še edini brez ustanovitvenega akta Se muzejska agonija bliža koncu? V duhu otoplitev med občinama Ormož in Ptuj naj bi že v kratkem, najpozneje pa julija, prišlo do sprejema ustanovitvenega akta za Pokrajinski muzej Ptuj, ki kot edini v Sloveniji v tem trenutku deluje brez tega osnovnega akta. Ker ga še nimajo, se ne morejo prijavljati na razpise, ne morejo kandidirati za evropska sredstva, zato stojijo nekdanja konjušnica (bodoča restavracija) in drugi projekti, nenazadnje pa tudi ne morejo deliti rezultatov uspešnosti glede na ustvarjene lastne prihodke. Zapleti s sprejemanjem ustanovitvenega akta trajajo že tri leta, v zadnjem času pa je bil v zvezi s tem storjen korak naprej. Osnutek odloka je pripravljen, potekajo tudi intenzivni pogovori z občino Ormož in novonastalima občinama Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Direktor PM Ptuj Aleš Arih in ptujski župan dr. Štefan Čelan sta se v zadnjem času že trikrat sestala z ormoškim županom Alojzom Sokom. Ponujata se dve reštivi: po eni naj bi Muzej Ormož ostal, kar pomeni, da bosta pri sofinanciraju sodelovali tudi občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, po drugi pa bo šlo za vrnitev v prvotno stanje, torej da se v Ormožu znova ustanovi organizacijska enota in da se prevzameta tudi delavca, ki sta sedaj zaposlena v Muzeju Ormož, soustanoviteljstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj pa si delita MO Ptuj in občina Ormož. Pri reševanju muzejske problematike obeh občin aktivno sodeluje tudi ministrstvo za kulturo RS. O ustanovitevem aktu PM Ptuj naj bi vse tri ormoške občine razpravljale na julijskih sejah, junija bodo v ospredju vprašanja delitvene bilance, kjer bo prav tako še zelo vroče. Svetlejši časi se napovedujejo tudi pri nekdanji grajski konjušnici, ki je brez gostov že skoraj dve desetletji. Ministrstvo RS bo samo, ker je PM Ptuj še brez ustanovitvnega akta, še v juniju objavilo razpis za bodoče najemnike. Najemna pogodba se bo z izbranim najemnikom sklepala za obdobje 30 oziroma 35 let. Vložek najemnika je dokončanje objekta, MO Ptuj pa je dolžna urediti vse ko-munalije, vezane na grajski hrib. Rok za izgradnjo oziroma odprtje restavracije je konec aprila oziroma maja 2008. Za najem grajske restavracije je zanimanje veliko, po ocenah naj bi vložek za dokončanje in usposobitev stal okrog milijon evrov. Že vrsto let se govori tudi o grajski žitnici, gospodarskem poslopju iz srede 18. stoletja, ki so ga že večktrat prenavljali, a nikoli dokončno uredili. Zdaj so po besedah direktorja PM Ptuj Aleša Ariha pripravili vsebinski program za izrabo žitnice. Ekipa arhitektov v Ljubljani, študentov diplomantov Fakultete za arhitekturo, pripravlja idejni projekt za vsebinsko in ahitektur-no-gradbeno ureditev. Javna predstavitev projekta bo v kratkem. V kletne prostore bodo vrnili to, kar je Ptuj nekoč imel, vinsko oziroma vinogradniško zbirko. Zadnji čas je, da Ptuj to dobi že zaradi same tradicije in zaledja ter vsega drugega, kar je v povezavi z vinarstvom in vinogradništvom tega okolja. V tem delu je žitnico mogoče hitro in brez večjih vložkov urediti, ker niso potrebni večji posegi v zidovje in oboke. Lesene tramove nad oboki, ki so nosili vmesni strop, so med obna-vljanejm odstranili, zidovje žitnice pa povezali z armiranobetonsko ploščo. Arih je povedal, da so bili načrti za drugo ploščo, ki bi ločevala etažo nad kletmi in vrhnjo etažo, prav tako narejeni. Vmesno ploščo bi morali zabetonirati še pred urejanjem notranjosti žitnice. Srednja etaža bo namenjena etnologiji, kurentovanju in z njim povezanim dogajanjem, dodati mu želijo tudi druge značilne like in maske Slovenije, da bi lahko nekdo, ki pride v Slovenijo, na enem mestu spoznal značilne maske in like ter z Foto: Črtomir Goznik Aleš Arih, direktor PM Ptuj: "Nekdanjo konjušnico naj bi dokončno uredili do aprila oziroma maja 2008. Razpis za najemnika bo ministrstvo za kulturo objavilo še v tem mesecu, ocenjujejo, da bo ureditev stala okrog milijon evrov (240 milijonov tolarjev). njimi povezane navade in prireditve. Etnološko zbirko v žitnici naj bi zasnovali kot zametek slovenskega muzeja mask. V tretji etaži pa naj bi uredili deponije. Tudi sicer so vse etaže avtomatično predvidene za depoje, ker ima PM Ptuj toliko materiala, da sami ne vedo koliko, priznava Aleš Arih, zato je skrajni čas, da se uredijo kvalitetni depoji, ki bodo zadovoljili zahtevnejše turiste. V času zaključevanja vsebinske zasnove projekta izrabe žitnice pa so se pojavile nove ideje. Stane Jurgec, direktor opere in baleta SNG Maribor, je ob enem svojih obiskov na Ptuju pri ptujskem županu izrazil željo, da bi v žitnici pridobil prostore za svojo privatno akademijo za Foto: Črtomir Goznik Projekti za oživitev grajske žitnice so v izdelavi. glasbo in balet, ker jih v Mariboru ne dobi. Zamisel so v PM Ptuj preverili in je resnična, zato zdaj arhitekti pripravljajo projekte za tretjo etažo; v bistvu gre za dve telovadnici oziroma prostora za delavnici za slušatelje akademije. Program je že odobren. Iz Primorske univerze pa v sodelovanju z Bistro Ptuj prihaja tudi zamisel o ustanovitvi visoke šole za vzdrževanje dediščine, ki bi imela osem delavnic. V triletnem šolanju bi slušatelje te šole naučili obrtnih veščin vzdrževanja dediščine, da bi delali to, česar ne delajo niti v restavratorskem centru, niti v delavnicah v restavratorskih zavodih. De-poji muzejev so polni rekvizitov, ki čakajo nanje. Tako naj bi ustanovili mednarodni center za vzdrževanje dediščine, kar je naš osrednji predlog za program Evropske kulturne prestolnice 2012, poudarjajo v PM Ptuj. To je priložnost, da bi žitnico spravili v neke finančne okvire in da bi se na tem resnično začelo delati. Če bo MO Ptuj projekt podprla, je realno pričakovati, da bo realiziran, je prepričan Aleš Arih. Vsebin za žitnico je naenkrat veliko, upati je, da bo projekt Evropske kulturne prestolnice vsaj nekaterim pomagal do življenja. Za dominikanski samostan državna sredstva, kaj pa občina? V dominikanskem samostanu bodo nadaljevali urejanje fasade, iz kulturnega tolarja bo za te namene na voljo 42 tisoč evrov, to je 50 odstotkov vrednosti del, preostanek oziroma drugi del pa mora zagotoviti MO Ptuj. Če ga ne bo, se bo denar vrnil v državo. Pravzaprav je uspeh, da so pridobili državni denar za objekt, ki je v občinski lasti. Z lastnimi sredstvi pa bodo poskušali urediti notranje dvorišče samosta- na za prireditvene namene oziroma koncerte. Po sedmih letih pa je PM Ptuj uspelo tudi pri investicijskih vzdrževalnih delih za ptujski grad, pridobili naj bi kar nekaj denarja; neuradno blizu 250 tisoč evrov. S tem denarjem bodo med drugim obnovili Pe-ruzzijev portal in vhodna vrata, ki so že v kritičnem stanju, in tudi sanitarije, iz katerih zaudarja. Tujci, ki na Ptuju ne najdejo WC-ejev, zlasti Avstrijci, ki obisk še povečujejo, obiskovalcev, ko jih vodijo na Ptuj, ne vodijo na oglede muzejskih zbirk, temveč le na toaleto. Eden letošnjih projektov je tudi ureditev dvigala v gradu. V bistvu gre za dve dvigali: eno bo vodilo od Peruzzijevega portala do zgornjega dvorišča, drugo pa bodo namestili v notranjosti gradu. Obe dvigali bosta predvidoma stali 24 tisoč evrov - prvo 10 tisoč, drugo 14 tisoč. V okviru muzejske poletne noči bodo organizirali tudi koncert mariborske opere, izkupiček od vstopnine pa namenili za postavitev dvigala za invalide. V letu 2008 bodo pripravili simpozij, razstavo in publikacijo Gospodje Ptujski. V sodelovanju z MO Ptuj pa bodo pripravili projekt partnerskih mest; potekal bo v času predsedni-kovanja Slovenije EU, skupna tema pa naj bi bila nakit. Tretji projekt v letu 2008 je vezan na rimske geme, poldrage kamne, ki so jih Rimljani uporabljali v dekorativne namene, nakit, orožje. Izvedli ga bodo skupaj z Nemci. Namenjajo ga vsem tistim, ki so že skoraj pozabili na vse, kar so Rimljani pomenili za to območje. Spodbudna novica prihaja tudi iz vlade RS, ki je pripravila odlok, s katerim bo prenesla upravljanje grajskega kompleksa skupaj z denarjem na Pokrajinski muzej Ptuj. Tudi na to čakajo že sedem let. Kuharski nasveti Kumare Ta tako vsakodnevna zelenjava je neprestano prisotna, tako da smo skoraj pozabili na čas kumar. Kumare so cenjene v naši prehrani in imajo bogato zgodovino. Že v starem Egiptu so jih uporabljali v kozmetiki. Kumara izvira iz jugozahodne Azije in so jo v Evropo prinesli Rimljani in Grki. Imajo sorazmerno nizko kalorično vrednost. Vsebujejo nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov, od mineralnih snovi pa v največji meri zasledimo natrij, vsebujejo še železo, kalcij, fosfor in kalij. Glede na sorto poznamo več vrst kumar, dolge in vitke evropske kumare, čokate ameriške kumare in bradavičaste azijske kumare. Lupina, ki je od svetlo zelene do rahlo rumenkaste barve, je lahko gladka ali rebrasta. Glede uporabe v kuhinji kumare razdelimo na solatne in zelenjavne kumare ter kumare za vlaganje. Kumare, ki jih uporabljamo za solate in zelenjavne jedi, imajo pogosto temno zeleno lupino, bledo notranje sredico oziroma meso in so pri koncu koničasto zašiljene. V kuhinji uporabljamo tudi bolj okrogle rumene kumare, ki imajo tudi rahlo rumeno notranjo sredico. Te kumare so po okusu zelo slastne, vendar pri nekoliko večjem plodu razvijejo izrazite koščice, ki jih pri pripravi jedi odstranimo. Te kumare so posebej priporočljive za jedi, ki jim dodajamo tudi kis ali drugo kislino. Vsesplošno so najbolj cenjene evropske oz. solatne kumare, ki imajo krhko notranjo sredico, osvežilno meso, v kateri komaj najdemo kaj koščic. V kolikor nam na vrtu zmanjkuje prostora, imamo le kumare za vlaganje, ki so manjše kot solatne, in zelenjavne kumare. Te dobro prepoznamo po drobnih belih in črnih bradavicah. Kumare za vlaganje so prav tako primerne za pripravo zelenjavnih jedi, le da za solate izbiramo manjše kumare, za omake in tople jedi pa večje kumare, ki so že spremenile barvo, in jim pred pripravo odstranimo semena. Te kumare so po barvi svetlejše od zelenjavnih in solatnih kumar in so surove pogosto grenke. Za uporabo v kuhinji izbiramo kumare, ki vsebujejo malo peščičja. Plodovi naj bodo zdravi, sveži in čvrsti. Pri mladih kumarah pred uporabo ne odstranimo lupine, sploh pri pripravi solat. V kolikor jih ponudimo narezane, jih začinimo tik pred uživanjem. Kumare so zaradi svojega izrazitega osvežujočega okusa dobrodošel dodatek v marsikaterem receptu, tako na primer v znameniti španski hladni juhi gazpacho, prav tako v solatah z jogurtovim prelivom ali s prelivom iz kisle smetane. Zaželen dodatek so tudi na obloženih kruhkih. Kumare so okusne tudi v kisovi marinadi, ko jim dodamo nekaj kolobarjev čebule ali so sestavina toplih jedi, kot so na primer dušene kumare z meto kot priloga k jagnječji pečenki ali lososu, lahko jih spečemo tudi z Tačke in repki Bivališče domačih živali (2.) Podobna zadeva je veriga za psa. Hudo sporne mučiteljske kratke verige so prava moral-no-etična katastrofa in pravi izraz ne-inteligence lastnika psa. Neverjetno se mi zdi, da se še vedno najdejo ljudje, ki psa privežejo na dva metra dolgo verigo in ga tako pustijo celo življenje. Vsekakor so kratke verige za pse prepovedane z Zakonom o zaščiti živali in inšpektorji v takih primerih učinkovito ukrepajo. Izjema je gnjatjo in smetano. Surove kumare pa lahko tudi nadevamo, nadevamo z različnimi namazi, ki so nekoliko bolj čvrsti in jih uporabimo kasneje kot dekoracijo pri pripravi obloženih kruhkov, ali jih nadevamo tako, da jih razpolovimo, vdolbinico izpraznimo, napolnimo z nadevom in v pečici spečemo. Kumare so občutljiva zelenjava glede skladiščenja, zato jih hranimo pri temperaturi okrog 10 stopinj C in pri visoki relativni vlagi. Grenkobo kumar povzroči glikozid ko-locintin, ki nastaja pri visokih ali opri nizkih temperaturah, ob suši ali po obilnih padavinah. Kumare so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu, tako na Nizozemskem pripravljajo kremno juho iz kumar, v Grčiji jih drobno sesekljajo in marinirajo s česnom in jogurtom, v Avstraliji lahko poskusite ocvrte v testu z ingverjem, v Franciji jih pripravljajo najpogosteje s smetano, tako kot tudi pri nas. Kumare se od ostalih živil ujemajo še s čebulo, česnom, le kvalitetno izveden sistem, ki omogoča psu kljub verigi gibanje po celotni površini njegovega teritorija. Psa moramo tudi iz take verige čez dan čim večkrat odpeti. Psi, ki živijo v boksih in verigah, so dostikrat tudi upravičeno moteči za sosede, saj vneto in neumorno lajajo in s tem pozivajo lastnika, da jih izpusti na prostost oziroma jim nakloni pozornost. paradižnikom, feto, olivami, meto, kislo smetano, papriko, morskimi sadeži, ribami, limoninim sokom, peterši-ljem, koprom, gorčico, kumi-no, krompirjem in poprom. Iz kumar si najpogosteje pripravimo različne solate, ki jih lahko ponudimo kot uvodne jedi ali kot solato ob glavnih jedeh. Zanimive so tudi različne omake, ki jih pripravimo kot omake ob krompirjevih prilogah ali kot polivke testeninam in kuhanemu krompirju. Pripravljamo pa tudi juhe iz kumar, hladne ali tople, ki veljajo za posebnost naše kuhinje. Hladno jogur-tovo juho s kumarami si pripravimo tako, da pol kilograma kumar olupimo, drobno sesekljamo, jim dodamo sol, poper, zelen peteršilj in žlico sesekljane čebule. Kumare dobro premešamo in jim dodamo en liter navadnega jogurta in en deciliter kisle smetane. Dobro premešamo, ohladimo in ponudimo v vročih poletnih dneh. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vsekakor je idealno, če lahko dvorišče oz. parcelo ogradimo z ograjo in s tem omogočimo kužku neomejeno gibanje po njegovem teritoriju. Res je to lahko velika dodatna investicija, vendar se bo obrestovala, saj se bo kužek normalno psihofizično razvijal. Kužki lahko živijo z nami v stanovanjih in hišah. Za določene manjše pasme kot npr. pekinški dvorni pes, maltežan, mops, francoski buldog, shit-su in podobne je nujno potrebno, da živijo z nami v tesnem stiku. Zaradi tesnega stika in medsebojnega zaupanja so take živali ponavadi maksimalno socializirane. V določenem delu stanovanja jim odredimo njihov prostor. Dobro je, če jim kupimo ležišče, ki ga potem z veseljem uporabljajo. Kužki ne opravljajo fizioloških potreb v stanovanju in jih je potrebno redno sprehajati. Sobivanje živali in človeka v stanovanju je povsem neproblematično. Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Taki štirinožci postanejo ponavadi pravi družinski člani. Pri mucah kot hišnih ljubljenčkih je zadeva še bistveno manj problematična. Muce brez problema živijo v stanovanjih in zaprtih prostorih. Fiziološke potrebe opravljajo v stranišča za muce, ki vsebujejo poseben pesek, ki vpija vonjave. Na tržišču je dosti mačjih igral, na katerih si brusijo kremplje in se igrajo. Če je le možno, jim omogočimo izhod na prosto. Obstajajo posebne lopute, ki jih lahko vgradimo v vrata, in jih muce in manjši psi uporabljajo za izhod na prosto. Možnosti za ureditev bivališča za naše male prijatelje je ogromno. Poskrbeti moramo, da se bodo udobno in sproščeno počutili, saj nam bodo le tako v maksimalni meri polepšali, popestrili in razvedrili dostikrat zelo naporen napet in stresen vsakdan. Emil Senčar dr. vet. med. V vrtu Vid, češenj sit S soncem obsijana in dežjem osvežena narava se ob vidovem sredi meseca rožnika, ko so do kresa dnevi najdaljši in noči najkrajše, leto iz pomladi prevesi v poletje. Narava v tem obdobju raste in se razvija, obenem pa se že bogati s prvimi plodovi; Vid ni le češenj sit, pričelo je žito zoreti, na travnikih se seno kosi, iz vrtnih gredic in zelenic pa sveža zelenjava in poletno cvetje za-diši. V SADNEM VRTU meseca junija, obdobju najbujnejše vegetacije, je najpomembnejše sadjarjevo opravilo, varstvo sadnih rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Pri varstvu se ravnamo varno in ekološko, da ohranimo zdrave rastline, ne poškodujemo pridelka in ne ogrožamo naravnega okolja. Pred rastlinskimi boleznimi sadno drevje zavarujemo, preden bi lahko prišlo do okužbe po nevarnih glivičnih in bakterijskih boleznih, škodljivce pa uničujemo v začetku pojavov na načine, ki na okolje nimajo škodljivih vplivov, s strupenimi pesticidi pa ukrepamo šele, ko z drugimi načini ne uspemo obvarovati drevesa in pridelke. Bele vataste prevleke na koreninskem vratu ob ranah na deblu ali vejah ter mladih poganjkih nekaterih sort jablan so znak, da izpod njih živijo in iz drevesnega lubja izsesavajo rastlinski sok mokaste ali krvave uši. Drevo izčrpajo do odmiranja, da pa so posledice po napadu krvave uši še hujše, škodljivec prenaša virusne bolezni in neozdravljive rakove tvorbe na drevesnem lubju. Krvavih uši drevesa obranimo, če jih ob začetnem pojavu poškropimo z insek-ticidom z globinskim delovanjem. Posebna pozornost velja v tem času se grozeči bakterijski kužni sadni bolezni hruševem ožigu, ki ne okužuje le hrušk marveč mnoge druge sadne vrste in drevnine okrasnih rastlin. Za odkrivanje in preprečevanje kužne rastlinske bolezni hruševega škrlupa veljajo posebni zakonski ukrepi. V OKRASNEM VRTU meseca rožnika mnoge vrste poleti cvetočih trajnic zacveto, medtem ko že nekatere odcvetajo. Odcvetelim cvetove odrežemo iz dveh razlogov, prvega, da hranila, ki bi jih rastlina uporabila za tvorbo plodu in semena, preusmerimo za rast in tvorbo cvetnega nastavka za naslednjo cvetno dobo, drugi razlog za odstranjevanje odcvetelih cvetov pa je varstveni, ker se na odmrlih cvetnih organih širijo razne glivične bolezni. Glicinija, priljubljena okrasna vzpenjavka balkonskih ograj in senčnic, je odcvetela že v mesecu maju. Po cvetenju je pričela z bujno rastjo novih poganjkov. Poganjke, ki jih potrebujemo za nadaljnjo vzgojo, razvrščamo po opori v višino in širino. Poganjke je lahko ovijati okrog opore, ker se je oprijema kot visok fižol. Če se ob usmerjanju rastni vršiček poškoduje mladika ne bo rasla več v dolžino, marveč se bo razraščala v zalistnike in se zgoščevala. Poganjke, ki jih ne potrebujemo za vzgojo rastline po opori, krajšamo na tri do pet listov, kjer se bodo pričeli tvoriti cvetni brsti za cvetenje v naslednjem letu. V ZELENJAVNEM VRTU izpraznjene gredice pripravimo za setev in saditev poznih vrtnin. Do konca junija je še čas za presajanje sadik poznega belega in rdečega zelja, ohrov-ta, cvetače in brstičnega ohrovta. Sadikam pora nekoliko prikrajšamo korenine in posadimo v 15 cm globoke jarčke. Do jeseni steblu večkrat prisujemo zemlje do višine srca rastline, s čimer dosežemo boljšo rast beljenja podzemnega stebelnega dela pora. Pri redčenju posevka rdeče pese izločene rastline porabimo za sadike, ki jih posadimo na prazne prostore gredic. Sredi junija je še čas za setev solate sorte, ki v dolgih poletnih dneh ne silijo prenaglo v cvet, vse vrste radičev, endivije, korenčka in redkvice, nič še ni zamujenega za sajenje nizkega fižola, ki bo do srede septembra dal še obilen pridelek. Paradižnike, paprike, jaj-čevce in kumare redno plejvemo, pinciramo zalistnike in jih po potrebi osipamo. Miran Glušič, ing. agr. Emk&kdan 15, junija - 21 junija 15-petek 16-sobota 17-nedelja 18-ponedeljek 19-torek 20-sreda «1 21-četrtek Anatomija napake Obstajata dva glavna vidika strahu pred tem, da bi naredili napako - strah pred posledicami, ki bi zaradi napake nastale, in strah, kaj bi si o nas mislili drugi. Ne trdim, da je narobe, če razmislimo o posledicah nekega dejanja. Biti podjetnik še ne pomeni, da se obnašamo neodgovorno. Podjetnik in zaposleni se razlikujeta v tem, da podjetnika možne posledice ne paralizirajo. Drugi vidik strahu pred tem, da bi storili napako, je strah, da bi izpadli neumni. Sploh ni presenetljivo, da se nekdo boji storiti napako. Naše šole otroke vzgajajo tako, da se bojijo izpasti neumni. Pri odličnjakih je dostikrat značilno to, da si vedno želijo vse imeti prav. Taki učenci potrebujejo vsaj petino življenja, da se osvobodijo mentalne blokade in spoznajo, da se učimo tako, da postavljamo vprašanja. To miselno oviro lahko prepoznamo pri številno visoko izobraženih ljudi in lahko nam je samo žal, da je tako. Sposobnost, da znaš včasih »izpasti neumen« in odprto zastavljati vprašanja lahko najboljšim študentom odpre popolnoma nov svet. Obstajajo pa tudi situacije, ko mora podjetnik misliti tudi na svojo kredibilnost. Preveč napak lahko omaje njegov ugled v stroki ali poslovnem svetu. Vendar, če se podjetniki preveč bojijo, da bodo naredili napako, potem velikokrat preprosto niso pripravljeni tvegati in nikoli niti pomislijo ne na to, da bi postali podjetniki. Če pa začnejo s procesom, se tako močno osredotočijo na to, da se izognejo tveganjem, da postanejo žrtve »analize paralize«. Tako se posvečajo zbiranju informacij, ugotavljajo ter izločajo vsako tveganje in se nikoli ne počutijo dovolj varne, da bi posel v resnici izpeljali. Analiza paraliza jih ustavi. Uspešen posel se ustvari še preden posel postane. Med tem, da se slepo vržete v posel, in tem, da postanete žrtev analize paralize, je zelo širok spekter. Nikoli ne boste mogli izločiti vseh tveganj. V nekem trenutku boste imeli dovolj informacij, da boste s poslom lahko začeli. In kakršno koli dodatno načrtovanje je preprosto izguba časa. Ko enkrat poznate priložnost in glavna tveganja, si postavite temelje in sestavite poslovni načrt, da ta tveganja zmanjšate. Nato začnite ta načrt uresničevati. Analiza paraliza ni edina ovira, ki nam preprečuje narediti prvi korak proti podjetništvu. Obstaja tudi faktor »lenobe«. Ni težko nič delati, zato večina počne ravno to - nič. To velja še zlasti takrat, ko si čisto zadovoljen tam, kjer si. Vendar pa ponavadi posameznika na pot podjetništva vzpodbudi neke vrste nemir, nekaj, kar ga sili, da spremeni trenutno stanje. Mitja Petrič Z roko v roki www.poravnava.si Kozorog (22. 12. - 20. 01.) Ljubezen - kot požar v suhem gozdu Ona in dojemanje ljubezni Stara resnica pravi, da »glava vlada srcu«, in tega se ženska, rojena v tem znamenju zelo dobro zaveda. Svojih občutkov ne bo nosila na dlani, toda to še ne pomeni, da v sebi ne skriva neke čarobne energije in vedite, ko se bo odprla in ko bo v sebi začutila, da ste vredni zaupanja, se vam bo odprla in vas v marsičem presenetila. Prav godi ji, da jo osvajate, občudujete in ji dvorite, seveda nekaj previdnosti ne bo odveč, kajti laži in nekih kaotičnih pravljic ne bo poslušala in še manj verjela vanje. V vas bo pustila nek poseben pečat in tako vas bo kmalu imela v varni bližini. Resnica je zanjo nadvse pomembna in se bo zanjo znala postaviti. Odgovorna in učljiva žena Vsak poraz, ki ga piše knjiga življenja, zna sprejeti in tako dolgo delati na njem, da je na koncu koncev zmaga. Odgovornost je zanjo nekaj normalnega in vendar, ko se sprosti, vas bo presenetila. Nujna zanjo je varnost in za ta pojem se je pripravljena na svoj način boriti. Zanimivo je, da vedno ostane v kontaktu s svojimi principi in zaradi tega deluje nekoliko bolj hladno. Odločnost in dar za organizacijo ji bo vedno prišel prav in tudi vi boste v nekem prenesenem pomenu zanjo projekt, toda bo skrbna in odgovorna žena in mati. On in dojemanje ljubezni Nikoli ne smete pozabiti, da je rogato znamenje in da bo svoje rogove lahko uporabil. Zna ure in ure čakati in se nikoli se ne bo naveličal. Najbrž ste že na pravem srečanju ali pa kmalu po njem ugotovili, da je čuten moški in da vam je pripravljen pomagati. Vendar je resnica ta, da deluje kot školjka bisernica -za trdo lupino se skriva prelep biser. Svoje prave občutke bo skrival za masko nekega togega in hladnega videza. Trdno verjame vase in v moč misli, tako korak za korakom sledi tistim občutkom in principom, ki jih zagovarja. Znan je po svojem uglajenem nastopu in premiš-ljenosti. Stvari zna narediti ob pravem času! Kamen na kamen Morda spada med nekoliko bolj zahtevne moške, kajti od ljubljenje osebe pričakuje, da zna dobro kuhati, ga razvajati in mu stati ob strani. Od nekdaj ga lahko čutite kot nekakšen steber, na katerega se lahko naslonite v vsakem trenutku življenja. Pomembna mu je varnost in tudi za denar ima pravi šesti čut. Vendar je nekaj jasno, da se v njegovi duši čuti pravi ogenj strasti in da je tako, da kolikor vztrajni boste, toliko bolj bo tlel. Ljubezen je zanj nekaj, kar se lahko zdi tudi kot posel - seveda je pomenov, v kakšen smislu in zakaj, nešteto Ob romantičnem večeru Kakorkoli obračamo, pridemo do istega zaključka, da je romantika sestavni del življenja. Športni dodatki • Hrana za uspeh Nadaljevanje iz 42. številke 1. Kaj vam priporočam preden začnete uporabljati športne preparate Preden začnete uporabljati športne preparate, je največ, kar lahko storite zase, da si zagotovite trdne temelje. Tako ste na pravi poti, da izkoristite ves svoj potencial telesa. Lažje boste trenirali, imeli več energije, manj možnosti za poškodbe, boljšo regeneracijo in tako hitreje dosegli želene rezultate. Zato se je pomembno vprašati. »Na katerih področjih lahko delujem bolje, bolj zdravo oziroma tako, da mi bo pripomoglo k napredku?« Če se ne prehranjujete ustrezno, če trenirate brez ustreznega programa, če preveč pijete alkohol, kadite cigarete, ste pogostokrat prehlajeni,oboleti ... boste morali nekaj spremeniti na tem področju. Zato zgradite zdrave in trdne temelje!! Sami zase najdite svoje pomanjkljivosti in jih skušajte izboljšati. 1.1 Ustrezna osnovna prehrana Osnovna prehrana je najbolj temeljna stvar v športu in življenju. Mnogi se tega ne zavedajo, vendar, če hočeš biti zdrav, vitalen, poln energije in da dosegaš dobre ali vrhunske rezultate je bistvena stvar, da imaš ustrezno prehrano. Ta mora ustrezati energetskim potre- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. bam, ki jih imate in mora biti specifična glede na vaš cilj, na primer: pridobiti mišično maso, moč, izgubiti maščobo, večja vzdržljivost, ohraniti telesno teže. Najbolj pomembno je, da postane ustrezen in zdrav način prehranjevanja vaša dobra navada oziroma, da postane del vašega življenja. Zdrava prehrana ima največji vpliv na zdravje in dobro počutje zato je to največ kar lahko storite zase. 1.2 Kvaliteten trening Zelo pomembno je, da imate dobrega trenerja, ki mu zaupate in s katerim si izmenjate veliko informacij o odzivih na posamezne treninge, počutju, trenutni sposobnosti oziroma o vseh informacijah, ki vam lahko koristijo. Tako lahko prilagodite treninge in njihovo intenzivnost vašim trenutnim sposobnostim in počutju. To je zelo pomembno, kajti če ne uskladite intenzivnosti treningov z vašo sposobnostjo, lahko kmalu pride do pretreniranosti in poškodb! Če trenirate sami oziroma bolj rekreativno, je pomembno, da imate ustrezen in kvaliteten program treningov, ki vam bo omogočil dosego želenih ciljev. Prilagodite treninge vašim sposobnostim in počutju. Ko se vam sposobnost dvigne, lahko povečate intenziv- 080 13 14 Rok Snežič, univ. dipl. prav. Nenad Oukič, mag., MBA Predstavniki tega znamenja mnogo stvari delajo na zelo premišljen način. Ženska, rojena v tem znamenju, je zelo občutljiva in že na prvem zmenku boste morali postaviti meje in se jih v osnovi držati. Ljubi uporabna darila in raznorazna besedičenja bodo pri njej odveč. On je oseba, ki ima rad vse pod kontrolo in dobro je, da ste urejeni, kajti njegovo oko lahko opazi tudi malenkosti, še zlasti tiste, ki so navidez nepomembne. Nakazano je, da bo zelo čuten in vendar ga boste o ženski in ženskih čarih marsikaj naučiti. Toda na srečo je zelo učljiv! Nekaj uporabnih nasvetov Spadajo med delavne in ambiciozne ljudi, kar pomeni, da se lahko vsakega dela lotijo z zavestjo, da bo prišel nekoč dan uspeha. Znajo ločiti zrno od plev in tako se bodo stvari zgodile - pri tem pa niso pasivni ampak aktivni. Zanimivi so jim ljudje, ki znajo razmišljati in jih spodbuditi h kašnim intelektualnim razsežnostim. Trezna presoja nekaj, kar lahko rodi odgovorno ljubezen in ko se enkrat odločijo, sprejmejo ljubljeno osebo. Pri tem se boste morda načakali in vendar, kdor čaka, Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Udeležen sem bil v prometni nesreči, ko je neznano vozilo prehitevalo "v škarje" in sem, da bi preprečil čelno trčenje, zapeljal s ceste. Pri tem se utrpel telesne poškodbe, prav tabo tudi sopotniki v mojem vozilu. Voznik je s kraja prometne nesreče pobegnil. Ali smo s sopotniki upravičeni do odškodnine? Matej, Ljubljana Odgovor Tako vi kot sopotniki ste vsekakor upravičeni do odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanih živijenskih aktivnosti in strah. Ker nimate podatkov o povzročitelju, se bo odškodnina uveljavljala iz Škodnega sklada, ki je ustanovljen v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja. Vendar pa zakon v takšnih primerih ne omogoča povračila škode na vozilu. V tem primeru boste lahko dobili povrnjeno škodo na vozilu le v primeru, da imate sklenjeno lastno kasko zavarovanje. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314. STE BIU POŠKODOVANI ^RAVNAVA V PROMETNI ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 tebLrIzTpE^ 080 13 14 dočaka. Naj omenim še to, da se jih veliko v tem znamenju poroči pozno, kajti sprva veliko poudarka da delu in ljubezen je na drugem mestu. Ko okusi sadove tega rajskega sadeža, je nikoli več ne pusti in postane zvesta popotnica na poti življenja! Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog Duševno zdravje nost treningov. Zato je dobro, da odidete do strokovnjaka, da vam sestavi sistematični trening, jedilnik na vaše cilje, sposobnosti in cilj boste dosegli veliko lažje in varnejše (brez poškodb). Primer: Najbolj pomembno je, da poslušate svoje telo. Če ste izčrpani, je bolje izpustiti trening in ga nadomestiti z lahkim tekom in strechingom. Zelo priporočljiva je masaža in (ali) obisk savne. Velja za vsakega športnika - vrhunskega ali rekreativca. 1.3 Hidracija Voda oziroma hidracija je za vsakega športnika nujno potrebna. Ima pomembno vlogo oziroma funkcijo v telesu: regulira temperaturo, porablja odvečne maščobe, je pomembna sestavina za rast, razvoj, zdravje in energijo. Ustrezna hidracija zelo vpliva na sposobnost športnika. Že najmanjša izguba telesne tekočine (1 % telesne teže) povzroči manjšo sposobnost in vzdržljivost telesa. Zato je pomembno, da dnevno popijete 3-5l tekočine oz. vode. Med treningi je zelo priporočljivo, da v času 20 minut popijete približno 2 dl vode. Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc Nasilje na delovnem mestu - mobing V zadnjem času veliko govorimo o mobingu, nasilju na delovnem mestu. Prvi, ki bi ga morali preprečevati, so šefi, ki pa se ga tudi najbolj poslužujejo, da lahko "vladajo". Kako se učinkovito zaščititi pred mobingom, da tisti, ki je šikaniran, tudi ne bo izgubil službe, ker bo iskal pomoč, zanima Marjano iz Ptuja. Definicija psihičnega nasilja na delovnem mestu opredeljuje sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali nadrejenimi, ki lahko, če se ponavlja in poteka kontinuirano, povzroča žrtvam resne socialne, psihične in telesne zdravstvene težave. V Sloveniji raziskave o razširjenosti tega pojava še nimamo, na Švedskem pa v celotni delovni dobi doživlja kar četrtina Švedov, v Veliki Britaniji pa kar polovica Britancev. Na Švedskem je medpovzročitelji psihičnega nasilja za odtenek več med kolegi kot med nadrejenimi, med povzročitelji pa so tudi podrejeni; v Veliki Britaniji pa je med povzročitelji kar okoli 80 odstotkov menedžerjev. Najpogostejše oblike psihičnega nasilja so:1. Z delom povezana dejanja, ki lahko vključujejo spreminjanje žrtvenih delovnih nalog na negativen način ali oviranje žrtev pri izpolnjevanju teh nalog. 2. Socialnaizolacija, ki lahko vključuje prekinitev komunikacije z določeno osebo ali izločitev posameznika iz družbenih dogodkov v organizaciji. 3. Osebni napadi ali napadi na posameznikovo osebno življenje z zasmehovanjem, žaljivimi opazkami ter podobnim. 4. Verbalne grožnje ter kritiziranje, vpitje ali sramotenje v javnosti. 5. Širjenje govoric. Posledice psihičnega nasilja imajo tako žrtve, saj se zmanjša njihova ekonomska stabilnost (dolgotrajna bolniška odsotnost, odpoved delovnega razmerja, menjava službe,...) kot delodajalec (stroški zaradi slabše učinkovitosti pri delu, slabih delovnih odnosov, negativnega ugleda v javnosti, bolniške odsotnosti, povečane fluktuacije zaposlenih ipd.) kot tudi družba, saj žrtve opravljajo slabše svoje naloge tako v službi kot izven nje, pogosto so v bolniškem staležu ali postanejo celo trajno nesposobne za delo ter se invalidsko upokojijo. In kaj lahko stori žrtev? Pri nas žal nimamo svetovalcev - zaupnikov, kamor bi se lahko žrtev obrnila po pomoč, po zakonodaji pa so delodajalci, ki morajo zagotavljati zdravje in varnost pri delu, dolžni nuditi pomoč tudi žrtvam psihičnega nasilja pri delu. Žrtvam svetujem, da poiščejo pomoč pri nadrejenih ter pri tistih, ki so v podjetju zadolženi za zdravje in varnost pri delu, kadrovske zadeve ali delavske pravice. Obrnejo se lahko na pooblaščenega zdravnika specialista za medicino dela, prometa in športa. Prosijo lahko tudi za premestitev na drugo delovno mesto; zbirajo dokaze o psihičnem nasilju, poiščejo zaveznike (sodelavce, sindikalne zaupnike) in delijo svoje izkušnje z ljudmi, ki so bile prav tako žrtve psihičnega nasilja. Mag. Bojan Šinko Info - Glasbene novice Ob vročih dneh navadno prija počasnejša glasba, da nas ohladi. Vsekakor pa prihajajo v teh dneh v prvo vrsto z glasbenega vidika tudi vroči poletni ritmi, ob katerih bomo migali tudi na plaži. Kanadski uporniciAVRIL LAVIGNE je uspel veliki met, saj je pesem Girlfriend posnela kar vpetih glavnih svetovnih jezikih. Njen tretji plošček The Next Damm Thing dosega izvrstne prodajne uspehe in je v ZDA že preskočil dvojno platinasto naklado. Po baladi Keep Holding On iz filma Eragon, odpičeni Girlfriend je sedaj čas za epsko rock balado WHEN YOU'RE GONE (****). MELANIE C je kariero začela pri skupini Spice Girls in se sedaj kljub napovedim ter obljubljeni veliki denarni nagradi ne želi vrniti nazaj v skupino. Njen tretji solo projekt se imenuje This Time in z njega poznamo dve uspešnici I Want Candy in The Moment You Believe. Kot tretji single prihaja mlačna rock pesem CAROLYNA (****), ki ima super besedilo o lastni samopodobi. Ali poznate FAITH HILL? Upam, da je sedaj v ospredju pozitiven odgovor, saj je pevka velika dama country glasbe. Njen največji hit je pesem Breathe, najbolj znan v Evropi pa There You'll Be iz filma Pearl Hearbor. Akustika in vokalna prodornost takoj obetata novo zmago fantastične pevke v country baladi LOST (****), kije bila posneta za poseben šov ali tekmovanje country talentov. Se spominjate pevke SUZANNE VEGA? Pevka je prišla na sceno ob koncu 80. z nepozabno pesmijo Luka, medtem ko je v90. presenetila v plesnem pop komadu Tom's Diner skupine DNA. Glasbeničin sedmi album je Beauty And Crime in napoved zanj je rahlo temačna, vendar zelo kvalitetna rock pesem FRANK & AVA (***). Ob Vegovi novi pesmi pa nikakor ne smem mimo podobnih odličnih zadev iz zrelega rock žanra, in sicer ob pesmih Smells Like Teen Spirit - PATTI SMITH, Nothing Better To Do - LEANN RIMES, Two - RYAN ADAMS & SHERYL CROW, Beloved - MINNIE DRIVER in TORI AMOS. GARETH GATES je bil prvi britanski pop idol, ki je najstniško publiko najbolj "razmetal" s hiti, kot so Unchained Melody, Anyone Of Us in Say It Isn't So. Pop je še zmeraj osnovna oznaka mladeniča, ki v novi baladi ANGEL OF MY SHOULDER (****) kaže svoj novi obraz, saj želi odrasti in to je razvidno iz zrelega ljubezenskega teksta z nevsakdanjim razpletom. Nemška popstars atrakcija številka ena so NO ANGELS in dame so se letos manj zmagovalno vrnile s pesmijo Goodbye To Yesterday. Kvartet vztraja pri sladkih pop pesmicah z izrazitimi in takoj prepoznavnimi refreni tudi v novi pesmi MAYBE (***) z nove velike plošče Destiny. Dvaindvajset let sta že na sceni Andy Bell in Vince Clark oziroma ERASUE, ki imata v vseh teh letih prepoznaven pop sintesajzerski zvok. Letos sta že splezala na lestvice z hitom I Could Fall In Love With You, ki je napovedal že njun novi album Light At The End Of The World. ERASURE ostajata takoj prepoznavna v zabavnem novem elektropop komadu SUNDAY GIRL (***) Če pomešam med seboj pop in soul, dobim odličen spoj in naslednje tri super skladbe Lost Without U - ROBIN THICKE, One More Chance - JAMES MORRISON in Another Again - JOHN LEGEND. Senegalskipevec in raper AKON je eden najbolj iskanih izvajalcev v tem trenutku na svetu. Njegov prvi hit se imenuje Lonely, medtem ko je njegov aktualen hit naslovljen z Don't Matter. To poletje bo AKON v modi z vročo kombinacijo r&b-ja in reaggeja v pesmi MAMA AFRICA (****). JUSTIN TIMBERLAKE je nasmejan na široko, saj niza hit za hitom z zgoščenke Futuresex - Lovesounds. Hiti so si sledili v naslednjem zaporedju Sexyback, My Love in What Goes Around Comes Around. JT je trenutno v ZDA "in" s hitom Summer Love, medtem ko bo v Evropi kmalu "in" z ritmičnim komadom LOVE STONED (****), kije atraktivni preplet popa in r&b-ja. David Breznik Glasbeni kotiček Memory Almost Full - Paul McCartney (2007 - Mercury - Universal) Vzameš malo tu in malo tam ter dodaš kanček avtorskega dela in dobiš ploščo Memory Almost Full. Retorika ni samo del naslova, ampak je eden izmed glavnih delov liričnih izpovedi slavnega Paula McCart-neya. Macca je svoj novi projekt snemal zares dolgo časa oziroma zanimiv je podatek, da ga je začel snemati že leta 2003, a mu gradivo ni bilo takoj všeč, vendar je projekt očitno sedaj dozorel in ga je glasbenik še malo studijsko dopolnil. Status quo je moj pogled na album Memory Almost Full, saj gre na eni strani za zastarelo glasbeno formulo povzeto iz glasbe 70. in 80. let prejšnjega stoletja, medtem ko na drugi strani bivši Beatle dodaja ščepec modernega rock izražanja. Trinajst kvalitetnih pesmi ne vodi enosmerna glasbena pot, ampak zavijejo malo sem ter tja v impovizacijskih linija, kar je pozitivna stran zgoščenke, medtem ko so negativne strani občasna dolgočasnost določenih pesmi ali pa pretirani solistični deli. Konec koncev je McCartney ponov- no dokazal, da je pravi genij in nekatere pesmi na albumu Memory Almost Full vsebujejo polja brezčasnosti. Ritmična raznolikost in udarna moč mandolin naredijo komad Dance Tonight pravi hit. Če pa zraven prištejem še komercialno požvižgavanje v pesmi in nalezljive zanke v tekstu v stilu Everybody Gonna Dance Tonight, Everybody Gonna Feel Allright, potem gre za pravo pop-rock zmago gospoda McCartneya. A je teh na albumu še več? Ja in ne, bi bil pravilen in odkrit odgovor. Iz komercialnega in ritmičnega vidika težko najdem ekvivalentno pesem, a teksti večine pesmi so na precej višjem intelektualnem nivoju. Zadušeni Filmski kotiček Shrek tretji Vsebina: Stari kralj dežele Za devetimi gorami se po nekaj lažnih alarmih le končno stegne in spusti svojo žabjo dušo. Shrek postane edini kandidat za prestol, toda bolj od kralje-vanja si želi svoje zapacane in umazane kolibe v močvirju, kjer bi s Fiono gojila krdelo mali Shrekcev. Seveda je veseljakov, ki bi želeli prevzeti prestol, vedno dovolj in tudi tokrat nanj gravitirajo razne smeti in pritlehneži, med katerimi najbolj izstopa Sanjski Princ. Čeprav Shrek noče biti kralj, mu kljub temu ni vseeno, komu bo predal prestol, zato se odpravi iskat daljno izgubljenega kraljevega sorodnika Arturja. Slednji je mlečnezobi mladenič, ki je tako prestrašen vsakršne odgovornosti, da bo Shrek moral uporabiti vse trike, da ga prepriča ... Če vam zgornja vsebina po- Shrek The Third Glasovi: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, Antonio Banderas Režija: Chris Miller, Raman Hui Scenarij: Andrew Adamson, Howard Gould Žanr: Družinska risanka Dolžina: 93 minut Leto: 2007 Država: ZDA Kdo sta režiserja tretjega dela risanke Shrek? Odgovor:_ K in NAGRADNO VPRAŠANJE O Vsaki sre¿o in ng Drava in RŠ Ptuj približala stališča Ekipa MRK Drava Ptuj Moški rokometni klub Drava Ptuj je v soboto v športni dvorani Center organiziral pravo rokometno druženje različnih generacij in klubov. Domači klub je pripravil članski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Moškanjci-Gorišnice, Arconta iz Radgone in Drava iz Ptuja. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, smo videli zanimiv in kvaliteten rokomet. Predvsem je bila zanimiva in izenačena tekma med domačini in lokalnim 1. B-ligašem Moškanj-ci-Gorišnica, ki so jo na koncu dobili izkušenejši gostje, ki so imeli tudi daljšo in kvalitetnejšo klop. Domačini so bili boljši od Arconta, v obeh tekmah je trener Marjan Valenko dal priložnost za igro večini igralcev. Ti so v tej sezoni veliko napredovali, s prihodom novega predsednika Andreja Rutarja pa celoten klub postaja vedno bolj stabilen. Ena izmed potez, ki lahko ve- seli ljubitelje rokometa na Ptuju in v okolici je, da je zelo blizu sklenitev pogodbe o sodelovanju med Rokometnim klubom Drava Ptuj in Rokometno šolo Ptuj, v kateri odlično delajo z otroci in imajo pravi potencial za prihodnost ptujskega rokometa, ki bo kmalu praznoval šestdeset let delovanja. Ob obletnicah in ob prijateljskih turnirjih se navadno srečajo stari rokometni prijatelji, ki so tako prejšnjo soboto pokazali v prijateljski in eksibicijski tekmi, da še niso pozabili igrati rokometa, hkrati pa so se v igri tudi dobro zabavali. Še prav posebej je na vratih Rokometnega kluba Drava užival novi predsednik Rutar, ki je tudi pomagal svoji ekipi k zmagi nad Rokometno šolo Ptuj z 9:6. Lep zaključek sezone ali dneva pa se je sklenil še z piknikom ptujskih prijateljev rokometa na Ptuju, ki je bil na Ranci. Tam so ekipam podelili tudi pokale in v sproščenem vzdušju obujale spomine, predvsem pa je beseda tekla o prihodnosti ptujskega moškega rokometa. Postave ekip: Drava: Štumberger, Kelenc, Me-sarec, Halilovič, Luskovič, Bračič, Predikaka, Kafelj, Kvar, Žmavc, Kle-menčič, Kokol, Kotar, Balent, Skaza T., Pislak, Mesarič, Bedrač, Longino, Veličkovič, Jakolič, Ovčar, Bezjak, trener: Marjan Valenko. Gorišnica-Moškanjci: Valenko T, Šoštarič, Ivnačič D, Žuran R., Kukec, Lozinšek, Golob, Žuran S., Ivančič I., Zorli, Vincek, Krabonja, Venta, Poje, trener: Ivan Hrupič. Drava (uprava + vodstvo): Rutar, Ferk, Kelenc, Žmavc, Potočnjak, Osterc, Čerček, Kotar, Bistrovič, Longino, Jovič, Nikola, Vajda, trener: MarjanValenko. Rokometna šola Ptuj: Koštomaj, Žuran, Vukašinovič, Satler, Pučko, Petek, Zemljič, Kac, Pšajd, Mikulič, trener: Maks Žuran. David Breznik Športne novičke Kolesarstvo - KK Bike Ek Haloze 2002 • Vzpon na Krvavec Amaterski kolesarji KK Bike Ek Haloze 2002 po petih tekmah v kro-nometru in dveh cestnih dirkah nadaljujejo s tekmovanji v točkovanju za Pokal Slovenije, tokrat s tekmami v vzponih. Tekmovanja v vzponih si sledijo vse do septembra, ko bo zaključek s cestno dirko v Voklem. Minulo soboto je bila izvedena tekma v vzponu na Krvavec, ki velja za enega najzahtevnejših v Sloveniji. Proga je bila dolga 11 km z višinsko razliko 944 m in povprečnim naklonom skoraj 9 %. Po pričakovanjih so tudi tokrat tekmovalci ekipe iz Ptuja dosegli lepe uvrstitve, čeprav jim je bila vzpetina neznana in niso pričakovali tako zahtevnega vzpona. Tokrat je bil najboljši v ekipi Miha Vantur, ki je dosegel med amaterji C odlično 2. mesto s časom manj kot 42 minut, kar pomeni, da je prevozil progo z zavidanja visoko povprečno hitrostjo 16 km/h. Del ekipe KD Bilanca na maratonu v Podlehniku lesarjenje po okoliških krajih, saj je bila ta oblika rekreacije med številnimi člani društva dobro sprejeta. DK Ameriška plavalka Mimi Pettersen Hughes se je ustavila tudi na Ptuju Za 51-letno ameriško plavalko Mimi Pettersen Hughes je že več plavalnih podvigov. Tako je lani preplavala Donavo, pred tremi leti reko Tennessee, leta 1997 pa tudi 85-ki-lometrski Beringov preliv med ZDA in Rusijo. Pred dnevi je uspešno preplavala okrog 85 km reke Mure, 4. junija pa se je v avstrijskem Lienzu pričela njena plavalna pot po Dravi, ki jo bo sklenila 28. junija pri Osijeku, ob izlivu Drave v Donavo. Med potjo se je 12. junija ustavila tudi na Ptuju, iz Drave je prišla pri Gostilni Ribič, na Ptuju je tudi prespala, v sredo zjutraj Borut Mele treningih je Borutu šlo zelo dobro, saj je bil v prvi vožnji šesti, v drugi dvanajsti, kar je bila dobra najava za glavni dve vožnji. V prvi je mladi voznik osvojil zelo dobro deveto, v drugi pa 13. mesto, kar je v skupnem seštevku prineslo deveto mesto. Sicer pa tudi v državnem prvenstvu in pokalu Akrapovič dobro vozi, saj se redno uvršča med Miha Vantur (levo) je na vzponu na Krvavec osvolij 2. mesto. S svojimi rezultati so zadovoljni tudi ostali tekmovalci v ekipi, saj se do sedaj še niso pripravljali na tekme v vzponih. Natalija Veršič je osvojila z nekaj napakami na progi 3. mesto, Mario Vračič in Andrej Guček sta bila četrta. Zvone Hasemali, ki se je pomeril s progo povsem izven načrtov te sezone, pa je bil odličen peti. Med prvih desetih v svoji kategoriji pa se je uvrstil tudi Franc Frangež. Tekmovanjem v Pokalu Slovenije sledi štirinajstdnevni premor, nakar se bodo ptujski tekmovalci 24. 6. udeležili Vzpona na Mašun. Kolesarstvo • KD Bilanca Apače KD Bilanca iz Apač na Dravskem polju je letošnjo sezono pričel zelo aktivno, njihovi kolesarji so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Sodelovali so na dveh kolesarskih maratonih v sklopu akcije »Slovenija kolesari« in sicer na 81 km dolgem maratonu v Črnučah in 80 km dolgem Maratonu prijateljstva, ki je potekal od Rogatca do Kumrovca in nazaj. Minuli vikend so bili ponovno aktivni, saj so nastopili na maratonu v Podlehniku (del ekipe). Društvo pa je bilo zastopano tudi na mednarodnem maratonu ob Blatnem jezeru na Madžarskem. Njihov član Leon Kaučevič je zasedel peto mesto. V bodoče bodo organizirali še ko- Foto: Črtomir Goznik Mimi Pettersen Hughes pa jo je pred nadaljevanjem plavanja proti Ormožu pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Na Dravo jo je spravilo povabilo slovenskih in avstrijskih okoljevar-stvenikov, ki tudi s to akcijo želijo opozoriti na vse nevarnosti, ki pretijo, če bodo vzdolž porečja Drave nastale nove hidroelektrarne. Po Dravi Mimi Pettersen Hughes, mati štirih otrok, plava tudi v spomin lani umrlega okoljevarstvenika organizacije WWF Davida Reederja. MG Motokros • Borut Bele Zadnji vikend so bili v polnem pogonu vozniki motokrosa, posebej mladinci, ki so imeli šesto dirko za evropski pokal. Med njimi je bil tudi Borut Bele, sicer član AMD Štefan Kovač, doma pa je iz Žetal. Že na Šahovski kotiček Šahovska tekmovanja v prvi polovici leta kočana Šahovska tekmovanja za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu, ki so bila na sporedu v prvi polovici letošnjega leta, so zaključena ter se bodo nadaljevala v mesecu septembru. Prav tako je bil konec tedna zaključen prvi del tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi, v kateri nastopa tudi drugo moštvo ptujskega društva. Tudi to tekmovanje se bo nadaljevalo v mesecu septembru. Hitropotezno prvenstvo Na šestem rednem mesečnem turnirju za društveno prvenstvo je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Jožef Kopše 10, Dušan Majcenovič 9,5, Ivan Krajnc 9, Anton Butolen in Tomaž Kolmanič 8,5, Igor Iljaž in Janko Bohak 8, Martin Majcenovič, Boris Žlender in Branko Orešek 7,5, Darko Dominko 7, Silvo Zajc 6,5, Martin Skledar 6 točk itd. V skupnem seštevku je po šestih turnirjih stanje naslednje: Dušan Majcenovič 91 (6 turnirjev), Janko Bohak 58 (5 turnirjev), Boris Žlender 39 (6 turnirjev), Anton Butolen 38 (6 turnirjev) itd. Pospešeni šah Na junijskem turnirju za društveno v pospešenem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž in Anton Butolen po 5,5 točke (zmagovalec Igor Iljaž zaradi boljšega rezultata po sistemu Buch- holz), Tomaž Bajec, Janko Bohak in Martin Majcenovič po 4,5 točke, Ivam Krajnc, Leon Selišek in Darko Dominko po 4 točke itd. Po šestih turnirjih je stanje naslednje: Janko Bohak 80 (6 turnirjev), Igor Iljaž 72 (6 turnirjev), Martin Majcenovič 52 (6 turnirjev) itd. Druga slovenska liga - vzhod Drugo moštvo šahovskega društva Ptuj je v prvih štirih kolih tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi doseglo štiri zmage in se trenutno nahaja na prvem mestu. V domačem moštvu sta bila najuspešnejša Viktor Napast s štirimi zmagami in Martin Majcenovič, ki je ob treh zmagah dosegel en remi, vse pa je presenetila tudi Helena Rižnar, ki je nastopila po nekajletnem premoru in dosegla v dveh partijah dve zmagi. Rezultati: Ptuj - Črna na Koroškem 4:2, Ptuj - Slovenske Konjice 4:2, Ptuj - Termotrans 4:2 in Ptuj - Impol Slovenska Bistrica 3,5:2,5. Stanje na tabeli: ŠD Ptuj 15,5, ŠK Impol Slovenska Bistrica 14,4, ŠK Termotrans 13, ŠK Brežice, ŠD Muta in ŠK Paloma Sladki vrh 12,5, Slovenske Konjice in ŠK Triglav II. Krško 11,5, ŠD Fram 9 in ŠK Črna na Koroškem 7,5. Janko Bohak deseterico v razredu 125 ccm. Tako je v tekmovanju za državno prvenstvo v skupnem seštevku na sedmem, v pokalnem tekmovanju pa na šestem mestu. Strelstvo • Uspešni Srečko Majcenovič Srečko Majcenovič je v zadnjem času v dobri formi, kar je potrdil tudi v Krškem, kjer je v disciplini stoje na-streljal 597 krogov in zmagal. Športniki - invalidi pa so sodelovali tudi na odprtem prvenstvu Hrvaške, kjer je bila konkurenca zelo številčna in tudi kakovostna. Srečko Majcenovič je stoje nastreljal 595 krogov, v finalu pa potem osvojil četrto mesto. V disciplini leže je s 592 krogi zasedel 13. mesto. Vseh teh tekem se Majcenovič udeležuje v okvir priprav na EP, ki bo od 22. do 29. julija v Nemčiji. Danilo Klajnšek Srečko Majcenovič Foto: DK Foto: DK Foto: DK Foto: DK Mali oglasi STORITVE 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. NUDIMO finančno svetovanje ter svetujemo v korist stranke. Ingrid Zadravec, s. p., Prešernova ulica 11, 2250 Ptuj. Tel:02 771 15 41, 031 569 503, 031 309 094. A TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. MS AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253. FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za in d. o. o., Gorazd Tušek, Medribnik 27, Cirkulane. 031 811 297. s. p. s. p., Tel. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. ŽELITE PRIHRANITI ČAS IN DENAR? Namesto vas uredimo in pridobimo vsa potrebna soglasja in dovoljena za gradnjo ali adaptacijo hiše oz. stanovanja. Po želji vam poiščemo še najcenejše izvajalce za vsa potrebna dela in nadziramo izvedbo. Real Integral, d. o. o., enota Ptuj, tel. 030 999 155. NAD PTUJEM nad blokovskim naseljem oddamo v najem že delno opremljeno manjšo vikend parcelo, z vodo in elektriko. Tel. 031 424 952. PRODAM parcelo v Rabelčji vasi, 7,4 are. Tel. 031 677 514. V BELSKEM VRHU prodamo vikend z nekaj ari zemlje, na mirni lokaciji. Telefon 041 779 755. KMETIJSTVO PO KONKUREČNIH cenah odkupujemo večjo količino ječmena in pšenice ob žetvi. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 667 325. DELO VOZNIKA C in E-kategorije, špedicija, zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899. NEPREMIČNINE PRODAM vinograd v Gorenjskem Vrhu ob asfaltni cesti, staro hišo (cimpračo). Ivan Hrnčič, Hrastovec 8, tel. 031 755 381. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. UGODNO prodam kotno sedežno z ležiščem in nadstropno posteljo. Tel. 031 764 432. PRODAM nemškega ovčarja, starega 11 mesecev, z rodovnikom. Tel. 041 962 590. PODARIMO psička, mama nemška ovčarka, stara 9 tednov. Telefon 031 787 525. PRIDEM POMAGAT starejšim ljudem na dom v dopoldanskem času na Ptuju ali okolici. Telefon 031 207 836. KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT) * STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) a: 051 804 324 PRODAM brejo telico v devetem mesecu. Tel. 753 40 21. PRODAM svinje domače reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 041 579 080. PRODAM bukova drva metrska, ka-lana., možnost dostave. Tel. 02 740 80 17 ali 041 312 621. KUPIMO teličke mesnate pasme, težke do 150 kg. Tel. 031 443 117. PRODAM sušilnice za sušenje bučnega semena in sadja. Tel. 041 839 384. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam po 2,70 €, dostava na dom. Marčič, Starošin-ce 39, tel. 792 35 71. PRODAM traktor IMT 558, leto izdelave 1983. Tel. 041 848 359. VEČJE število pujskov, težkih od 25 do 30 kg prodam. Tel. 041 924 694. PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270 ali 03 582 72 12. PRODAM svinje, težke 120 kg in sedem odojkov. Tel. 790 16 51 ali 041 822 008. KRAVO s teletom prodam. Tel. 041 368 437. PRODAM naravno suho luščeno koruzo, cena 17 centov za kg. Tel. 783 32 41. PRODAM štiri odojke in 130 kg prašiča, domače reje. Tel. 031 416 548. PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33. PRODAM štiri leta staro brejo kravo. Tel. 745 85 11 ali 041 529 259. PRODAM seno. Tel. 740 8 196 ali 040 342 994. UGODNO PRODAM brejo svinjo in odojke. Telefon 041 283 800. PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957. Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Nada Babič, višji dentist v ZD Ptuj SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko N " Trajanova 1, Ptuj {ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila DOM IN STANOVANJE VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091. V NAJEM oddam apartmaje v Put Pasika 9, Supetar na otoku Brač. Tel. 00385 21 630 349, 00385 91 760 94 78, www: apartmanivuskovic.com; e-meil: lada,vuskovic@inet.hr. V NAJEM oddamo večje stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818. TRISOBNO stanovanje v centru Trnovske vasi damo v najem, kurjava na trdo gorivo, mes. najemnina 210 €, varščina in 6 mesečnih najemnin naprej. Inf. na tel. 041 675 339 ali 02 766 00 75, zvečer. IŠČEM gospo, ki bi bila pripravljena gospodinjiti starejšemu upokojencu. Nudim hrano in dosmrtno stanovanje. Informacije na telefon 031 744 9 6 5, zvečer po 20. uri. ZELO ugodno prodam skoraj novo sedežno garnituro 3 + 2. Tel. 041 305 010. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Ponudba rabljenih vozil Znamka MERCEDES E200E KIA PRIDE 3V RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX DAIHATSU FEROZA EL FIAT PUNTO 1,2 SX 3V R KANGOO EXPRESS 4X4 1,9 DC 3V FIAT PUNTO SX 3V GOLF VARIANT 1,9 CLTDI KARAVAN LANCI Y 1,2 3V FORD FIESTA 1,3 ALFA ROMEO 145 RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL 3V RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE KIA PRIDE 3V OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 DTI lFJ.1T Prstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Oprema Letnik Cena SIT T. MODRA KOV. SREBRNA MODRA T. MODRA KOV. SREBRNA T. SIVA ČRNA BELA ZLATA RNA BELA KOV. SREBRNA RDEČA BELA 1999 1995 2000 1997 2000 2000 00,00 11.200,00 3.990,00 2.500,00 2.462,00 2.600,00 1.490,00 3.150,00 3.000,00 1.210,00 5.600,00 263.604 323.514 515.226 7.480 575.136 596.704 934.596 2.683.968 956.164 599.100 590.000 623.064 357.064 754.866 718.920 289.964 1.318.020 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing POLJE DOM, d. o. o., Ar Zagrebška cesta 74, 2250 Ptuj O //¿(V RAZPISUJE prosto delovno mesto za skladiščnika v prodajalni Kidričevo, določen čas z možnostjo stalne zaposlitve. Pogoji: vozniški izpit B-kategorije, zaželena dobra telesna pripravljenost in starost do 35 let. Prošnje pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. PIKAPOLONICA 1. za pripravo in dostavo blaga kupcem zaposlimo: SKLADIŠČNIKA - DOSTAVLJALCA vaše delo bo obsegalo pripravo in dostavo igrač ter otroške opreme kupcem v Sloveniji s kombijem in občasno s prikolico. Pričakujemo osebo: - poklicne izobrazbe prometne ali tehnične smeri - zvozniškim izpitom E ali EkB kategorije - z veseljem do vožnje - ki je komunikativna in skrbna - s smislom za red in natančnost 2.zaposiimo: SERVISERJA - VZDRŽEVALCA vaše delo bo obsegalo garancijska popravila igrač in otroške opreme ter vzdrževalna dela v poslovnih enotah. Pričakujemo osebo: - poklicne izobrazbe tehnične stroke - z veliko mero iznajdljivosti - z veseljem do popravljanja izdelkov - s poznavanjem dela z računalnikom - s smislom za red - z izkušnjami iz vzdrževanja Nudimo zanimivo delo in stimulativno plačilo. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite do 22. junija na naslovApollo d.o.o., Slomškova 3, 2250 PTUJ ali na ¡nfo@apollo.si. € Prireditvenik Petek, 15. junij 12.00 Ptuj, v Viteški dvorani na gradu, predstavitev vloge mesa v uravnoteženi prehrani z naslovom »Mesto naravno in zdravo« 13.00 Videm, slavnostna otvoritev lekarniške podružnice Videm pri Ptuju 16.30 Videm, otvoritev vrtca Sonček v Vidmu 19.30 Središče ob Dravi, v Sokolani, koncert Ženske vokalne skupine Jua 19.30 Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ, muzikal dancing dreams plesne sanje, nastopajo učenci OŠ Miklavž pri Ormožu 20.00 Ptuj, na gradu, večer opernih arij, samospevov in muzikalov Ane Fuchs 21.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, koncert skupine Katalena Sobota, 16. junij 7.00 Slovenska Bistrica, Pohod po Bistriškem Vintgarju in družabno srečanje pri Treh kraljih 9.00 do 18.00 Ormož, športna dvorana, 12. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2007 9.00 Jablane, vadbišče PGD, tekmovanje gasilcev Gasilske zveze Kidričevo 10.00 do 13.00 Ormož, pred gradom, mini likovna kolonija 11.00 do 22.00 Ptuj, na gradu, Poletna muzejska noč 14.00 Videm, pred občino, tradicionalni pohod po Srakačevi poti 14.00 Miklavž pri Ormožu, tekmovanje v biljardu v Digo baru 15.00 Ptuj, na gradu, IV. Grajski vinski praznik vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice 16.00 do 19.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend »Poletni venčki«, ki bo potekal v okviru Poletne muzejske noči in 4. grajskega vinskega praznika 17.00 Ptuj, Športni zavod, Dravska ulica 18, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoč po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga 17.00 Kungota pri Ptuju, kulturna dvorana, 9. prireditev srečanja ljudskih pevcev»Pesem naj doni« 17.00 Pristava, V ŠRC Šumica, otvoritev etnološke zbirke z naslovom Vinogradništvo in peka kruha ter otvoritev Športno-rekreacijskega centra Cirkulane Šumica 20.00 Ptuj, dvorišče gradu, Gala operni večer solistov, zbora in orkestra Opere in baleta SNG Maribor 20.00 Vitomarci, v gasilski dvorani, koncert Ženskega pevskega zbora Vitomarci - Ptuj, CID, na ogled je razstava ekološkega natečaja »Moj pogled« - Ptuj, CID, možnost prijav za letovanja in tabore Nedelja, 17. junij 8.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana ZD Miklavž, razstava dan kulinarike 9.00 Videm, v prostorih občine, razstava PD Haloze skozi fotografski objektiv ob njeni 10-letnici delovanja 11.00 Ormož, športna dvorana, 12. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 11.30 Miklavž pri Ormožu, pri igrišču, tekmovanje koscev 15.00 Podvinci, praznovanje ob 60. obletnici obstoja društva PGD Podvinci ter razstava fotografij »Podvinci skozi čas« 15.00 Pleterje, pod šotorjem, 11. dan gasilca GZ Kidričevo in 60. obletnico PGD Pleterje z razvitjem prapora 17.00 Dornava, pred občinsko zgradbo, osrednja prireditev ob 12. prazniku občine Dornava Kino Ptuj 15., 16. in 17. junij, ob 19.00 Art program: Uro: Pod krinko. Ob 21.00 Divjaka. Kolosej Maribor Petek, 15. junij, ob 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 19.40, 21.40 in 23.45 Moj Hitler. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Šola za barabe. Ob 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 16.00, 16.00, 18.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 21.00 in 23.30 Zadnji poljub. Ob 19.10 Avtoštopar. Ob 21.10 Zodiak. Ob 16.10, 18.00, 20.00, 20.00, 21.50 in 23.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 15.50 in 18.30 Favnov labirint. Ob 17.30 Drkajva skupaj. Ob 16.20 Spider-Man 3. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.00, 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran. Sobota, 16. junij, ob 12.00, 14.30, 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 19.40, 21.40 in 23.45 Moj Hitler. Ob 12.10, 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Šola za barabe. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Shrek Tretji, podnapisi. Ob 11.40, 12.00, 13.50, 14.00, 16.00, 16.00, 18.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 22.30, 21.00 in 23.30 Zadnji poljub. Ob 19.10 Avtoštopar. Ob 21.10 Zodiak. Ob 12.20, 14.10, 16.10, 18.00, 20.00, 20.00, 21.50 in 23.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 13.20, 15.50 in 18.30 Favnov labirint. Ob 13.10, 15.20 in 17.30 Drkajva skupaj. Ob 13.30 in 16.20 Spider-Man 3. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran. Nedelja, 17. junij, ob 12.00, 14.30, 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 19.40 in 21.40 Moj Hitler. Ob 12.10, 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 Šola za barabe. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 in 21.30 Shretk Tretji, podnapisi. Ob 11.40, 12.00, 13.50, 14.00, 16.00, 16.00, 18.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 21.00 Zadnji poljub. Ob 19.10 Avtoštopar. Ob 21.10 Zodiak. Ob 12.20, 14.10, 16.10, 18.00, 20.00, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 13.20, 15.50 in 18.30 Favnov labirint. Ob 13.10, 15.20 in 17.30 Drkajva skupaj. Ob 13.30 in 16.20 Spider-Man 3. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ponedeljek, 18. junij, ob 17.00, 19.30 in 22.00 Hannibal: Rojstvo zla. Ob 19.40 in 21.40 Moj Hitler. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Šola za barabe. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Shrek Tretji podnapisi. Ob 16.00, 16.00, 18.00, 18.10 in 20.20 Shrek Tretji, sinhroniziran. Ob 21.00 Zadnji poljub. Ob 19.10 Avtoštopar. Ob 21.10 Zodiak. Ob 16.10, 18.00, 20.00, 20.00 in 21.50 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 15.50 in 18.30 Favnov labirint. Ob 17.30 Drkajva skupaj. Ob 16.20 Spider-Man 3. Ob 20.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.00 in 18.00 Shrek Tretji, sinhroniziran. TV Ptuj Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptujski župan priredil sprejem za sodelujoče na letošnjem kurentovanju. Letna konferenca mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj. Razstava likovnih del boganskega slikarja v palaciju ptujskega gradu. Svetovno priznanega nevrokirurga dr. Lelanda Albrighta sprejel ptujski župan v mestni hiši na Ptuju. Osnovna šola Mladika prejela certifikat kakovosti. Razstava Ingoličeva ptujska leta v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Zborovski koncert ob 50-letnici vodenja zborov Mitje Gobca. Koronarno društvo Ptuj dejavno skozi vse leto. Koncertni večer v Narodnem domu na Ptuju. 13. pomladna vetrnica. 15 let otroške folklorne skupine Klopotec Ptuj. PTUJSKA TELEVIZIJA T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena iS_(SIT)_ CITROEN XSARA 1,6I 2000 4.750,00 1.138.290 KOV. SREBRNA FIAT PUNTO 1,2 SX 2001 4.290,00 1.028.056 KOV. MODRA ŠKODA FELICIA 1,3I 2000 2.690,00 644.632 KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2003 10.990,00 2.633.644 KOV. B. RDEČA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 D CL LIMUZINA 1992 1.900,00 455.316 KOV. B. RDEČA R LIMUZINA LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION 2001 7.490,00 1.794.904 KOV. ZLATA HYUNDAI ACCENT 1,5 GS 1999 2.090,00 500.848 RUMENA DAEWOO LANOS 1,5 1999 2.090,00 500.848 BELA FIATBRAVA 1,5SX 1995 2.160,00 517.622 KOV.SIVA SUZUKI WAGON R+ 1998 3.240,00 766.434 KOV. PEŠČENA BMW 318I KARAVAN 2001 11.990,00 2.873.284 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POLO 60 1995 1.960,00 469.694 ZELENA PEUGEOT 306 SR 1995 1.890,00 452.920 KOV. ZELENA RENAULTMEGANE 1,4ERL 1996 2.170,00 520.019 BELA RENAULT TWING01,2 BASE 1998 2.090,00 500.848 BELA AUDIA6 1,9 TDI 2001 12.500,00 2.995.500 KOV. VIOLA CITROEN XANTIA 1,8 ISXLIMUZ. 1998 3.490,00 836.344 BELA NISSAN ALMERA 1,6 GX 1995 2.190,00 524.812 KOV. ZLATORUM. SEAT CORDOBA VAR. 1,4 SE 1999 3.250,00 778.830 BELA RENAULT CLI01,4 RT 1994 1.120,00 268.397 BELA CHRYSLER PT CRUISER 2,0 2000 7.600,00 1.821.264 KOV. ČRNA PEUGEOT 1061,0I 2000 2.990,00 716.524 KOV.V. RDEČA FIATBRAV01,2 16VSX 1999 3.500,00 838.740 KOV.S. MODRA FIAT BRAVA 1,412V 1998 2.690,00 644.632 RDEČA Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR Avte O/llikUvž a AA ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK i CENA € SIT BARVA BMW 525 TDS LIMUZINA 2000 9.300,00 2.228.652 KOV. MO. SIVA CITROEN BELINGO 1,9 D 2002 5.450,00 1.306.038 T. MODRA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2004 9.990,00 2.394.003 KOV. SIVA FIAT PUNTO 1,2 SX 2000 3.290,00 788.416 KOV. ZLATA FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA 2003 7.690,00 1.842.831 SREBRNA FORD FOCUS 1,8 TDDI 2004 8.350,00 2.000.994 BELA MERCEDES C 220 D KARAVAN CLASSIC 1998 6.700,00 1.605.588 SREBRNA OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN 1998 4.100,00 982.524 BELA PEUGEOT 406 1,8I 1999 4.390,00 1.052.019 BELA RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXPRESSION2ÜÜ5 14.400,00 3.450.816 SREBRNA RENAULT LAGUNA 1,9 DTI KARAVAN 1999 4.900,00 1.174.236 KOV. MODRA ŠKODA OCTAVIA 2,0 2002 6.750,00 1.617.570 BELA VOLVO S 40 2,0 T 1999 4.980,00 1.270.092 SREBRNA VW LUPO 1,0 1999 3.190,00 764.451 KOV. ZELENA VW PASSAT 1,9 TD KARAVAN 2001 8.990,00 2.228.652 MODRA Na zalogi preko 40 vozil. Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK EUR CENA SIT BARVA AUDI A-4 AVANT 1.9 TDI 2002 11.900,00 2.851.716 T. MODRA BMW SERIJA 3 COUPE: 318 CI XENON 2000 11.300,00 2.707.932 SIVA FIAT PUNTO GRANDE 1.3 MULTI JET 2006 10.900,00 2.612.076 KOV. T. MODRA KIA CARNIVAL 2.9 CRD 2005 17.300,00 4.145.772 ČRNA LANCIA ZETA 2.0 T 1996 3.200,00 766.848 KOV. B. RDEČA MERCEDES COUPE CLK 230 KOMPRESOR 1998 11.500,00 2.755.860 KOV. MODRA MERCEDES RAZRED A 170 CDI 2003 10.995,00 2.634.842 KOV. S. ZELENA MERCEDES RAZRED C-KAR. 200 CDI AVANTG. 2003 14.900,00 3.570.636 KOV. SREBRNA MERCEDES RAZRED E 270 CDI NAVI+TV 2004 21.690,00 5.197.792 KOV. SREBRNA OPEL ZAFIRA 2.0 DTI 2004 11.250,00 2.695.950 RDEČA PEUGEOT 206 1.1 2002 5.595,00 1.340.786 KOV. SREBRNA RENAULT TWINGO 1.2 2000 2.990,00 716.524 RUMENA SEAT LEON 1.4 2000 5.900,00 1.413.876 BELA SEAT LEON 1.4 2001 6.595,00 1.580.426 KOV. B. RDEČA SEAT TOLEDO 1.9 TDI 2003 9.490,00 2.274.184 KOV. SIVA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordlnlra vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605 ZAPOSLIMO DENAR vwwámía e/aa Tel.: 051 848 241 Vzajemni skladi in delnice KREDITI! D0 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 [^©DgWOIDKfeDÄ ©GSMM m WtMÜ1 M m Ämyj p®a)[M][k5)w CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ■ betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0 200 cm ■ škarpniki, robniki, pohodne plošče,.., Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683108 fllHiliUTJiHilllf C 02/22 80110 SONS d.0.0. Razlagova 24, Maribor SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434 • MARKIZE • (IENDE) • ALU ŽALUZUE • ROLOJI • LAMELNE ZAVESE Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize sacfjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo s prilogo V reviji SAD junija med ostalim pišemo o ročnem redčenju plodičev jablan, sivi plesni na vinski trti, tekočih opravilih v vinogradu in sadovnjaku, v prilogi Vrtnine pa pišemo o oskrbi zelenajve do obiranja plodov. Ob ponovni veliki nevarnosti hruševega ožiga vam priporočamo knjigo Hrušev ožig z opisi pojava in preprečevanju le-tega. Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209. članica skupine f Uni&edit Group _ . i n \Q (iH^ Na Balkanu lahko bolje obrnete svoje prihranke. Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dobro obračati denar. Strukturirani depozit, katerega obrestna mera je vezana na gibanje vrednosti košarice visokokakovostnih delnic izbranih podjetij, ki delujejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9. julija 2008. Informacije: 080 88 00 BankAustria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana BankVVu stria Creditanstalt UREJANJE - VZDRZEVANJE GROBOV, OKOLJA, ZELENIC IN VRTOV zasaditev grobov celoletno vzdrževanje ureditev grobov ob praznikih klasične, solarne sveče zalivanje - namakalne posode Unikatna izdelava keramičnih izdelkov za vrtove in grobove. Ob grobu,, hi ga uredi Qrobeh team, ljudje postojijo. Kristina Schneider s.p., Krčevina pri Vurbergu 36, 2250 Ptuj GSM 041 33 64 64 Pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. SPOMIN 16. junija mineva eno leto, odkar nas je zapustil Ivan Kampl POTRČEVA C. 44. PTUJ Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Hčerki Silva in Irena z družinama Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. SPOMIN 15. junija mineva eno leto, odkar smo se za vedno poslovili od dragega Ivana Bratuša IZ KORENJAKA 3 PRI ZAVRČU Hvala vsem in vsakemu posebej za prižgano svečo in vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo! SPOMIN 15. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Franc Vučina IZ TRNOVCA 23 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke ter nosite cvetje. Vsi tvoji, ki te pogrešamo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Mirka Jerenca IZ JABLOVCA 29 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za molitev in opravljeni cerkveni obred. Hvala govornicama Marici Repinc in Zdenki Golub, Turističnemu društvu Podlehnik, profesorjem in dijakom Srednje kmetijske šole in podjetju Mir za pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala! Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli, kjerkoli si, naj te angel čuva, kjerkoli si, nate bomo mislili mi vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, brata, bratranca in strica Ignaca Krajnčiča IZ ABRAMIČEVE ULICE 1 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za številno cvetje, sveče, za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za dostojno opravljene storitve, patru Janezu za žalni obred in mašo, pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala g. Šeguli za ganljiv govor ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Kristina Zemljič IZ RABELJČJE VASI 24 A V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja, sočustvovanje z nami, ko nam je bilo najbolj hudo. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Paternostu, g. Dasku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunale Ptuj. Žalujoči: sin Branko z družino, brat Jože z družino, sestra Anica ter nečaki in nečakinje Čas neusmiljeno beži, izgublja se v daljavi, le na pretekle srečne dni, ko skupaj smo še vsi bili, ostajajo spomini. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja boleč spomin na 30. maj, ko je minilo pet let, in včeraj, 14. junija, štiri leta, ko sta naju za vedno zapustila draga Alojzija in Stanko ml. Voglar IZ PRISTAVE 39, CIRKULANE Nista pozabljena, v naših srcih ostajata z nami, zato nas pot vodi tja, kjer lučka v spomin in hvaležnost vedno gori. Hvala vsem, ki se ju spominjate in ustavljate ob njunem grobu ter prižigate svečke. Vajini najdražji Že dve leti v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v mislih z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Jožefi Plajnšek - Pepci IZ LANCOVE VASI 42 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečo ali poklonite lepo misel. Njeni najdražji Dve leti sta že minili, kar zapustil si ta svet. Spomin na tebe bo večno živel, nikdar ti od nas zares ne boš odšel, v naših srcih vedno boš živel. V SPOMIN 15. 6. 2007 minevata 2 leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast in stari ata Alojz Fuks IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 15 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižgete sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te imamo radi Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Marije Zemljarič IZ ROTMANA 37 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala podjetju MP, d. o. o., Ptuj. Hvala g. župniku za molitev in opravljeni cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, g. Zvonku za molitev in besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji I I Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Janeza Pihlerja IZ GOMILŠAKOVE UL. 15, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. patru Pavletu za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, ge. Veri za molitve in ganljive besede slovesa, ge. ravnateljici OŠ Mladika, pevcem ter godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi najdražji Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, svaka in strica Antona Majcenoviča IZ PARADIŽA 54, CIRKULANE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. dekanu Emilu Drevu za opravljeni cerkveni pogreb in sv. mašo. Hvala pevcem, govorniku, zastavonošema, pogrebnemu zavodu Mir in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ptuj • Nadaljevanje sojenja za umor Tomaža Vukoviča Bukvič priznal umor, Repec zanikal soudeležbo V sredo, 6. junija, se je začelo sojenje za umor Tomaža Vukoviča, ki se je zgodil 2. februarja letos, truplo pa je bilo najdeno dva dni zatem v prtljažniku njegovega avtomobila v draženski jami. Na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča sta sedla domnevni morilec, 25-letni Gorazd Bukvič, in njegov domnevni pomočnik, 21-letni Peter Repec. Sojenje se je nadaljevalo v sredo, 13. junija. Okrožna državna tožilka Aleksandra Kolarič je na prvem sojenju 6. junija prebrala obtožnico, v kateri Buk-viču očita, da je 2. februarja letos okoli 14. ure v hiši, kjer je stanoval, s puško dvakrat ustrelil v Tomaža Vukoviča, ki je zaradi strelnih ran umrl. Motiv umora naj bi bilo kori-stoljubje, Bukvič naj bi imel abstinenčno krizo in naj bi od umorjenega želel dobiti heroin. Petru Repcu pa je v obtožnici očitala, da je Bukviču pomagal, in sicer tako, da je truplo Vukoviča pomagal odnesti v avtomobil ustreljenega in ga nato odpeljal v opuščeno gramoznico. Kaj se je dogajalo na dan umora Bukviča je policija prijela teden dni po dnevu, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil dan umora, dva dni kasneje pa so priprli tudi domnevnega pomočnika Repca, a so ga po slabem mesecu tudi izpustili. Bukvič, ki naj bi v času dogodka bil na heroinu, je umor Tomaža Vukoviča priznal. Natančno je opisal potek dogajanj usodnega dne. Povedal je, da je heroin večinoma nabavljal pri Vukoviču, kupil naj bi ga tudi v četrtek, dan pred umorom. V petek, 2. februarja, je Bukvič ponovno poklical Vukoviča, da naj mu pripelje drogo, a mu je ta odvrnil, naj ga pokliče kasneje. Nato je poklical Repca, ki naj bi mu bil dolžen denar, in v zameno za to je od njega zahteval drogo. Ta mu je ni uspel nabaviti, a se je v tistem času že dogovoril z Vukovičem. Denarja, s katerim bi Vukoviču drogo plačal, Buk-vič ni imel. Povedal je, da mu je Repec predlagal, naj Vukovi-ča prestraši z lovsko puško, da jima bo ta izročil mamila. »Ko je bil Vukovič pri meni, sem ga res želel prestrašiti s puško. Ko pa sem jo napolnil, sem brez besed ustrelil vanj. Zaklical je le moj priimek, takrat pa sem v paniki sprožil še drugič. Repec, ki je to gledal, mi je zaklical, ali sem nor, sam pa sem puško pospravil, ključ od omare, kjer je bilo orožje, pa vrnil na prvotno mesto,« je na prvem sojenju pojasnil Bukvič. Dodal je, da je nato Vukovičev avtomobil, ki je bil parkiran nekaj metrov stran od hiše, pripeljal pred hišo, nato pa naj bi truplo Tomaža Vukoviča skupaj z Repcem odnesla v avtomobil, ki bi ga naj po besedah Bukviča Repec nato odpeljal. »Medtem ko je Repec odpeljal avto, sem sam počistil hišo. Repec se je vrnil po heroin, ki ga je prinesel Vukovič, in ko sem mu ga nekaj dal, je odšel,« je povedal Bukvič in dodal, da ne zna pojasniti, zakaj je to storil. »Naredil bi vse, kar se da, da bi zadevo popravil,« je še povedal Bukvič. Peter Repec, domnevni pomočnik Bukviča, pa je že na prvem sojenju zatrjeval, da v hiši Bukvičevih nikoli ni bil in da s tem nima nič. V času, ko se je zgodil umor, naj bi bil Repec pri prijatelju Sašu Bedraču, ki naj bi mu prav tako včasih priskrbel mamila. Bedrača je sodni senat na prvem sojenju tudi zaslišal, ta pa je potrdil, da naj bi bil Repec med 12. in 13. uro na da umora pri njem. Bioloških sledi Repca v avtomobilu Vukoviča forenziki niso našli, oba obtožena pa sta tudi na sojenju 13. junija vztrajala vsak pri svojem. Bukvič priznal umor, Repec še vedno zanika soudeležbo Sojenje se je nadaljevalo v sredo, 13. junija, ob 8.30 na Okrožnem sodišču na Ptuju. Zaradi spremembe v sestavi senati se je glavna obravnava začela znova, oba obtoženca pa sta vztrajala pri izjavah, ki sta jih dala na sojenju 6. junija. Bukvič je vztrajal pri tem, da mu je Repec pomagal, medtem ko je ta zanikal vpletenost. Na glavni obravnavi je bilo Foto: Dženana Bečirovič Gorazd Bukvič je priznal, da je umoril Tomaža Vukoviča. Foto: Dženana Bečirovic Peter Repec zaslišanih osem prič, med njimi tudi pismonoša Alen Slanič, ki naj bi na dan umora Gorazdu Bukviču vročil osebno pošiljko. Slanič se vročitve ne spominja, dodal pa je, da ne more z gotovostjo trditi, da mu pošiljke ni vročil. Med pričami je bila tudi Lea Maru-šek, soseda Bukvičevih, ki je povedala, da je pred hišo Go-razda Bukviča večkrat videla beli avtomobil znamke Opel corsa, kakršnega ima Repec. Njegov avtomobil je kasneje prepoznala tudi na fotografijah, ni pa se spomnila, ali ga je tam videla tudi 2. februarja, ko se je zgodil umor. Dodala je, da avtomobil nikoli ni bil na dvorišču, temveč je ponavadi Napoved vremena za Slovenijo Pred Worn (14.) napovedujejo muhe 31/16 dneve prav suhe. Danes bo sončno, le na zahodu bo popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami, ki se bodo zavlekle v noč na soboto. Pihal bo jugozahodnik, popoldne ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 23 do 30 stopinj C. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Malce hladneje bo. stal na cesti, ob ograji hiše. Najbolj dolgo in izčrpno pa je bilo pričanje Anite Polaj-žer, mame Nadje Polajžer, ki je v času umora živela z Repcem. Anita se je spomnila, da so na dan umora Tomaža Vukoviča čistili hišo v Pobrežju, kjer sta živela njena hči in Repec. Povedala je, da je ta dan Repec dvakrat odšel. Prvič naj bi odšel okrog 10. ure na bencinsko in se vrnil zelo hitro, drugič pa okrog pol dvanajstih, ko ga naj ne bi bilo približno uro in pol. Ko se je vrnil, ga je Nadja Po-lajžer, njegovo takratno dekle, vprašala, kje je bil. Odgovora Nadjina mati ni slišala, Nadja pa še zaenkrat ni pričala, saj je v Ljubljani, kjer se odvaja od prepovedanih drog. Repec je povedal, da je bil takrat pri Bedraču, ki je to na prejšnji obravnavi tudi potrdil. Anita Polajžer je še povedala, da se je Repec, ko je prišel drugič nazaj, obnašal povsem normalno, da je bil tak kot zmeraj ter da ni opazila nič nenavadnega. Polajžerjeva se je poskušala spomniti, kaj je na dan umora 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela imel Repec oblečeno; prepričana je bila, da je imel rdeče adidaske in kavbojke, kakšna zgornja oblačila je imel, pa se ni spomnila. Po dolgem in burnem zaslišanju Polajžerjeve je sledilo pričanje Anje Muršec, natakarice v gostinskem lokalu Venezia. Ta se je spomnila, da je na dan umora Bukvič v lokal prišel s Sašem Bolčevičem okrog 17. ure. Kasneje je tja prišel tudi Stanislav Šijanec in se jima pri pitju pridružil. Povedala je še, da se ji je zdel Bukvič ta dan povsem normalen. O Bukvičevih klicih na njen mobilni telefon je povedala, da jo je večkrat klical z namenom, da bi si od nje sposodil denar. Na dan umora pa jo je klical in jo vprašal, kdaj začne delati. Kot zadnji na obravnavi 13. junija je pričal Stanislav Ši-janec. Ta je pojasnil, da ga je Bukvič klical 2. februarja dopoldan in ga prosil, naj mu posodi denar. Denarja mu ni posodil, popoldan sta se nato ponovno slišala, zvečer pa sta se srečala v baru Venezia. Dodal je, da mu je Bukvič tisto noč ponudil heroin, a ga je odklonil. Bukvič naj bi takrat imel pri sebi precej denarja. Bukvič je izjave Šijanca zanikal. »Kaj govoriš, da sem te klical za denar, če si ga ti imel manj kot jaz, ki ga nisem imel nič,« je odvrnil Bukvič Šijancu. Po pričanju osmih prič sta zagovornik Gorazda Bukviča Robert Berkovič in zagovornica Petra Repca Slavka Junger Grabrovec sodnemu senatu, katerega predsednica je Katja Kolarič Bojnec, podala dokazne predloge. Večini teh je senat ugodil. Naslednja obravnava bo prihodnjo sredo, 20. junija, ob 8.30. Dženana Bečirovic Črna kronika Se zmeraj alkohol! Na območju PU Maribor so policisti 8. junija med 21. in 5. uro naslednjega dne izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju vožnje pod vplivom alkohola in kršitev zaradi prekoračitev dovoljene hitrosti. Najvišjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku je imel voznik osebnega avtomobila, in sicer 1,44 mg/l izdihanega zraka. Najvišja izmerjena hitrost je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila, ki je izven naselja vozil s hitrostjo 132 km/h. Podatki so zaskrbljujoči, saj je bilo ugotovljeno, da je kar 15% vseh ustavljenih voznikov storilo različne prekrške s področja cestnega prometa, pri kar 14% voznikov, ki so bili preizkušeni z alkotestom, pa je bilo ugotovljeno, da so imeli v izdihanem zraku več alkohola kot je dovoljeno. Zaradi tega bodo na območju PU Maribor nadaljevali poostrene aktivnosti, ki bodo v času turistične sezone usmerjene predvsem v nadzor vožnje pod vplivom alkohola, ugotavljanje prekoračitev dovoljenih hitrosti in nadzor voznikov enoslednih vozil. Ilegalni prestop državne meje Policisti PMP Središče ob Dravi so prejeli obvestilo o gibanju štirih neznanih oseb v naselju Grabe, za katere se je domnevalo, da so predhodno na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo. V postopku so policisti ugotovili, da gre za državljane Albanije, ki so res ilegalno vstopili na območje R Slovenije iz R Hrvaške. Tujce so v nadaljni postopek prevzeli policisti PP Ormož in jih po končanem postopku izročili hrvaškim varnostnim organom. Psi pokončali 15 ovac Psi neznanega lastnika so v noči na 1. junij v Prihovi pri Slovenski Bistrici pokončali 15 ovac in povzročili za okoli 1.500 evrov škode. Policisti za lastniki psov poizvedujejo. Vlomi, tatvine Neznani storilec je med 1. in 4. junijem iz skladišča na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici odtujil za okoli 6300 evrov kovinskih podpornikov in opažnih plošč. Iz kontejnerja na Zagrebški cesti na Ptuju je neznani storilec v noči na 4. junij odtujil električni vodnik, vreden okoli 3000 evrov. Neznani storilec je v noči na 2. junij vlomil v kontejner pri Puhovem mostu na Ptuju in iz njega odtujil za okoli 1500 evrov gradbenega in električnega orodja. Neznani storilec je 2. junija vlomil v stanovanjsko hišo v Prepoljah in iz nje odtujil zlatnino in denar. Lastnika je oškodoval za okoli 8000 evrov. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PTUJ Stuki 26a Smer Grajena Boitjai Aniii s.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615 lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material ¡n varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje t Stroji in naprave • Vijačni material ¡n okovje • Barve in laki • Ležaji • Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala