Letnik XXXII – št. 9, november 2025 Glasilo občine Trzin Voda v blokih Plezalni center odprt Znani rezultati analiz Stene različnih težavnosti kakovosti vode v naselju T3 za plezalce vseh generacij Čarovniški žur Knjiga Preizkušnje Preverite, kaj je letos prestrašilo Miro Štebe na literarnem večeru male in velike Trzince predstavil ponatis svoje knjige Delovni čas: 9-19, sobota 9-17. RAZSTAVA ADVENTNIH DEKORACIJ NOVI RENAULT AUSTRAL že za 199 € na mesec z vključenim avtomobilskim zavarovanjem* 5 let jamstva* bon za zimske pnevmatike** * Ob nakupu vozila Renault Austral evolution mild hybrid 150 kupec prejme popust v višini 1.000 € z DDV (popust, ki ga zagotavlja uvoznik GA Adriatic d. o. o. na maloprodajno priporočeno ceno) in 5 let brezplačnega jamstva, ki sestoji iz 2 let tovarniške garancije in 3 let podaljšanega jamstva Renault oziroma do 100.000 skupaj prevoženih kilometrov, karkoli se zgodi prej. ** Dodatno kupec prejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 501 € (bon ne zajema montaže in centriranja) in brezplačno vinjeto v vrednosti 117,50 € z DDV. Priporočena maloprodajna cena modela v akciji je 31.490 €, ni obvezujoča za pooblaščene prodajalce in že vključuje popust ter DDV in DMV. Informativni izračun mesečne obveznosti za vozilo Renault Austral evolution mild hybrid 150 v primeru financiranja Fleksi: Informativni izračun ob navedeni maloprodajni ceni je narejen na dan 20. 10. 2025. Informativni izračun za skupni znesek finančnega lizinga v višini 17.831,13 € je narejen za dobo odplačila 60 mesecev in upošteva fiksno obrestno mero 4,99 % ter polog v višini 13.658,87 €. EOM znaša 5,62 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Lizingojemalec vrne obveznosti v 60 mesečnih obrokih v višini 126,60 € pri čemer zadnji povišani obrok znaša 14.264,97 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati lizingojemalec, znaša 22.209,97 €, od tega znaša strošek odobritve finančnega lizinga 349 €. * Mesečni obrok avtomobilskega zavarovanja paket B Zavarovalnice Triglav d. d. znaša 72,40 €. Pogoj financiranja Fleksi je sklenitev finančne pogodbe z maksimalnim pologom 43,38 %, trajanjem 36, 48 ali 60 mesecev ter sklenitev avtomobilskega zavarovanja za čas financiranja z Mobilize Financial Services. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Skupna poraba goriva pri mešanem ciklu: 6,3–6,7 l/100 km. Emisije CO2: 142–153 g/km. Emisijska stopnja: EURO6e. Emisija NOx: 0,0171 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za fizične osebe od 1. 11. 2025 do 31. 12. 2025. Slika vozila je simbolična. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. GA Adriatic d. o. o., Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča renault.si Simon Blaznik, 041 601 750 Peter Koci, 051 319 185 Avtohiša Real d.o.o., Vodovodna cesta 93, 1000 Ljubljana Simon Blaznik, 041 601 750 Peter KocIgi, 0o5r1 U31l9č 1a8r5, 041 7Ig3o9r U8l7č8a r, 0 41 739 878 wwww.avwto.ahvistao-hreiasal.s-ireal.si 2 | Odsev — Glasilo občine Trzin oglasno sporočilo oglasno sporočilo Kolofon Uvodnik Odsev, Odločen NE nestrpnosti glasilo občine Trzin Živimo v nepredvidljivih časih in lahkomiselno bi bilo, če si ne bi priznali, da nas negotovost ➔ Na naslovnici spravlja v stisko. Ta se ne kaže samo v življenju Trzinski prostovoljci so se tudi na tokratnem tradicionalnem čarovniškem žuru na moč potrudili, posameznika, ampak dobiva najrazličnejše izra- da so pripravili pisano zabavo za otroke. Le družine ze tudi na kolektivni ravni. Ob tem, ko se v družbi z najmlajšimi otroki so pogrešale glasbo, ki bi bila pojavlja vse več nestrpnosti in nasilja, ljudje pre- vsaj malo prilagojena tudi njim. Peter Hudnik, HoodFoto pogosto ostajamo le nemi opazovalci in veliko- krat ne razmišljamo o svojem odnosu do teh pojavov. Zato vam Glavna in odgovorna urednica: želim tokrat ponuditi nekaj vprašanj v razmislek. Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Kdaj je pravi čas, da stopimo v ospredje in rečemo NE nestrp- nosti v vseh oblikah? Kako se učiti sobivati in hkrati ščititi svo- Uredništvo: Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, jo prvobitnost? Kje je meja, ko je neko vedenje zgolj del mla- Barbara Kopač, Majda Šilar, Tjaša Toni Skubic dostniške objestnosti, kdaj pa preraste v nevarnost za družbo Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Peter in sožitje v njej? Kako ohranjati svojo identiteto in obenem Krupenko, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica pustiti živeti drugačnim? Poudarjati integracijo in se sprijazniti Trstenjak, Milica Erčulj, Anže Kosmač, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, s tem, da tudi v naše okolje prihajajo ljudje iz vsega sveta? Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj, Veronika Lovšin, Miha Bevk, Natalija Odgovori najbrž niso enoznačni, temveč kompleksni, kot je Nataša Frelih in drugi kompleksen čas, v katerem živimo. Toda tisto, kar je v teh za- Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, pletenih časih najbolj nevarno, je ostajati tiho in ne premišlje- Barbara Kopač, Peter Hudnik, Natalija Nataša Frelih in drugi vati o (tudi težkih) temah, ki zadevajo našo družbo. Lektoriranje: Trzin namreč ni izjema, ni »osamljen otok«, ampak je del tega Mirjam Furlan Lapanja sveta, del globalne vasi. Tudi v naš kraj prihajajo novosti in Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: trendi sodobnega časa, ki niso vedno samo dobri. Ena od teh SPECOM d.o.o. je v oktobru pljusnila na fasade več trzinskih stavb in avto- busnih postaj. Znamenja, ki morda običajnemu prebivalcu ne Oglasno trženje: pomenijo kaj dosti, nosijo zlovešča sporočila o nadvladi bele SPECOM d.o.o. rase, poveličujejo nacistični pozdrav in uporabljajo fašistične Bojan Rauh, telefon: 040 202 384, simbole. bojan.rauh@specom.si Zatiskanje oči pred pojavom, ki se je razmahnil tudi v našem Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. kraju, v občini, ki se ponaša z nazivi, kot so najrazvitejša, naj- Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. bogatejša občina v Sloveniji, »branju prijazna občina« in »mla- ISSN 1408-4902 dim prijazna občina«, ne pomeni nič dobrega. Ne izpustimo iz rok priložnosti, da rečemo odločen NE takim grafitom, in raje V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu poiščimo načine za nagovarjanje tistih, ki so se morda zaradi Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in nevednosti, želje po pripadnosti ali mladostnega uporništva preoblikovanja prispevkov. navzeli vrednot, ki v razvitem okolju nimajo kaj iskati. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do petka, 5. decembra, do 8. ure. Tanja Bricelj, Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: glavna in odgovorna urednica trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Skupna občinska uprava občin Trzin, Spletna stran: www.trzin.si Komenda, Lukovica, Mengeš, e-pošta: info@trzin.si Moravče, Vodice Telefonske številke: 01/ 564 45 43 Medobčinski inšpektorat in redarstvo 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Mengeška cesta 9, 1236 Trzin Faks: 01/ 564 17 72 e-pošta: inspektorat@trzin.si Uradne ure: Telefonska številka: Ponedeljek: 8.00–14.00 01/564 47 20 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Faks: 01/564 47 21 Petek: 8.00–13.00 Uradne ure: Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo Ponedeljek: 9.00–11.00 tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f Sreda: 9.00–11.00 oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. november 2025 | 3 Foto: Tina Ramujkić Občinske novice IZVLEČEK IZ SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ Ljubljanska cesta 15a, 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 28a, 29, VOLIŠČ OVK 4011 - DOMŽALE 2 (VOLIŠČA NA OBMOČJU 33, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in OBČINE TRZIN) 55, Mlakarjeva ulica 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o po- Ulica Rašiške čete 1, 2, in 5a in Zorkova ulica. moči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki bo v nedeljo 23. novembra 2025. VOLIŠČE 4.11.901 - DRUŠTVO LIPA, DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale I. Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.14 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I, Mengeška cesta 7b, Trzin VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 9b, 9c, 10a, 11, 12, Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška cesta in Za hribom 2a, 2b, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, II. 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, 22, 26, 28, 30, 32, 34 in 36. Pristojnost organizacije in izvedbe glasovanja na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM se s tem sklepom prenese na Okrajno vo- VOLIŠČE 4.11.15 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN II, Mengeška ces- lilno komisijo 4010-DOMŽALE 1. ta 7b, Trzin III. Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica 5, Košakova ulica 1 in 2, Ljub- ljanska cesta 15, 15c, 16, 16a, 16b, 16c, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, Partizanska ulica, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Rebo- ljeva ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Številka: 042-21/2025 Ulica Rašiške čete vsa, razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom 1, Datum: 27. 10. 2025 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica. Republika Slovenija VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN III, Mengeška Okrajna volilna komisija cesta 7b, Trzin 4011-Domžale 2 Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dob- Predsednica: rave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Tenis in padel nared do poletja V prihajajoči poletni sezoni bo v Trzinu spet mogoče igrati bena cena za izvedbo vseh del je 379.899,36 evrov brez DDV oziroma tenis in vse bolj popularni padel. 463.477,22 evrov z DDV. Izbrani izvajalec je Modro d.o.o. s partner- Oktobra so za jem GP Resnik d.o.o., podizvajalci so Prior Invest SIA in Blisk Servis športno dvorano Tr- d.o.o. Investicijo sofinancirata ministrstvo za gospodarstvo, turizem zin zabrneli stroji in in šport ter Fundacija za šport. začeli delo. Naložba predvideva nad- Matjaž Erčulj, višji svetovalec župana gradnjo športnega za družbene dejavnosti parka z dvema te- niškima igriščema in dvema igriščema za padel, umešče- nima v osrednji del zemljišča za dvo- rano. Naložba za- jema pripravljalna, zemeljska, betonska in komunalna dela ter ureditev ustrez- nih športnih podlag, ograj, razsvetljave in spremljajoče opre- me. Vsa igrišča bodo na prostem, torej ne Pogodbo za gradnjo sta podpisala Bojan Resnik, direktor podjetja Modro d.o.o., bodo pokrita. Ponud- in Peter Ložar, župan Občine Trzin. 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice Kakovost vode v blokih T3 Poleti se med stanovalci blokovskega naselja T3 razmahne nezadovoljstvo s kakovostjo pitne vode, saj ima ta pogosto neprijeten vonj. Več stanovalcev se je v zvezi s tem obrnilo tudi na župana, zato so na Občini Trzin naročili analizo vode z odvzemom vzorcev iz treh hidrantov v bližini naselja. Kot navajata v svojem odgovoru župan Peter Ložar in predstavnica Prodnika, inženirka za varstvo oko- lja Sabina Dornik, so vsi odvzeti vzorci vode skladni z zahtevami, voda pa je neoporečna. sistem občine predviden za običajno porabo vode čez leto, ko pa se poleti zaradi počitniških odsotnosti poraba vode zmanjša, se v večjih kompleksih pojavljajo težave zaradi zastajanja vode. »Podobne teža- ve nastajajo tudi v OIC Trzin, kjer se število uporabnikov čez poletje močno zmanjša. Vsekakor v stavbah naselja T3 Občina Trzin ne more storiti nič več,« še pojasnjuje Ložar. Za merodajne rezultate bi bilo analize pitne vode bržkone potrebno opraviti sredi poletja, in sicer neposredno pred vstopom v interno na- peljavo in na pipah končnih uporabnikov. Poleg tega je Ložar odgovoril tudi na eno izmed vprašanj, ki so mu jih predstavniki etažnih lastnikov postavili na septembrskem se- stanku, sklicanem na pobudo predstavnikov lastnikov in predstav- nice upravitelja, podjetja Aktiva, in se nanaša na hrup in motenje miru na ploščadi v večernih urah, predvsem poleti. »Preverili smo prijave glede obratovanja lokalov znotraj naselja T3 in v zadnjem Skica vodovodnega omrežja, vir: www.geoprostor.net/PisoPortal (zajem zaslona) letu policija ni izdala kazni za kršitev javnega reda in miru, kar je edino lahko podlaga za odvzem podaljšanega obratovanja lokala,« Iz prejete dokumentacije je mogoče razbrati, da so bili vzorci vode je pojasnil župan. odvzeti 27. oktobra dopoldne in poslani na mikrobiološko analizo akreditiranemu Oddelku za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Kranj, ki deluje pod okriljem Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Maribor. Zakaj kloriranje pitne vode? Vzorce je odvzel naročnik analize, Javno komunalno podjetje Prod- nik, in sicer na hidrantih pri naslovu Ljubljanska cesta 3 (pri pekarni Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da je klo- Arena), hidrantu pri naslovu Za Hribom 28 (na desnem bregu Pšate) riranje pitne vode običajen in najpogosteje uporabljen postopek in pri hidrantu na lokaciji Ljubljanska cesta 12, pri čemer ni navedeno, dezinfekcije pitne vode, saj klor uniči bakterije in nekatere viruse, v za kateri hidrant gre, saj je eden pri vhodu 12A in drugi pri lokalu na običajno uporabljenih koncentracijah pa ne uniči parazitov. Po de- pri ploščadi. zinfekciji mora v vodi v vodovodnem omrežju ostati nekaj prostega »Pregled in vzorčenje pitne vode smo izvedli na dveh hidrantih jav- klora, (0,3 - 0,5 mg/l), lahko pa je delež tudi nižji, če upravljavec nega vodovodnega omrežja ter na enem hidrantu interne vodovodne vodovoda zagotavlja stalno mikrobiološko ustreznost pitne vode. napeljave. Voda je bila ob našem obisku na vseh hidrantih brez barve Preostanek dezinfekcijskega sredstva namreč reagira z onesnaže- in vonja. Na hidrantu interne vodovodne napeljave smo opazili, da je vali in se pri tem porabi, zato preostanka v vodi ne dokažemo ali bil pred našim prihodom že v uporabi, zato je mogoče, da je bilo že pa ga je precej manj, kar nam govori o varnosti vode. Več rezidual- izvedeno izpiranje hidranta,« je sporočila Sabina Dornik. nega klora ko v vodi ostane, bolj neoporečna je voda. Župan Peter Ložar je pojasnil, da je bilo letošnje obdobje kloriranja Po stališču Svetovne zdravstvene organizacije je najvišja še var- vode zaradi višje temperature daljše kot navadno. »Večina javnega na koncentracija prostega preostalega klora 5 mg na liter vode. vodovoda se je v zadnjih letih To pomeni, da če 60 kg težak človek vsak dan zaužije 2 litra pitne preselila pod asfaltirane ces- vode s koncentracijo 5 mg klora na liter, to še ne prinaša tveganja te, kar pri vedno bolj vročih za zdravje. Povedano drugače: 0,5 mg/l je minimalna količina klora, poletjih zahteva tudi neželene da je voda dovolj razkužena, vrednost 5 mg/l pa označuje maksi- ukrepe, kot je poletno klorira- malno količino klora, da je voda še varna za pitje. Če je količina nje. Glede naselja T3 prihaja- (pre)ostalega klora v vodi previsoka, ga je treba odstraniti, in sicer mo do istih zaključkov kot na z aeracijo, adsorbcijo z aktivnim ogljem ali kemijskimi sredstvi. sestanku leta 2022, ko smo V Sloveniji obveznost dezinfekcije ali kloriranja pitne vode ni do- ugotovili, da bo treba urediti ločena s splošnimi predpisi. Potrebo po dezinfekciji in njene na- notranje vodovodne napeljave čine ugotovi upravljavec sistema za oskrbo s pitno bodisi z doslednim izpiranjem vodo. Upravljavec mora zagotavljati skladnost pitne slepih oziroma manj upora- vode, kar velja tudi za nastanek neželenih snovi bljanih krakov bodisi s spre- po kloriranju. Vir: https://nijz.si/wp-content/uplo- membo hidrantnega sistema. ads/2023/05/pogosta_vprasanja_o_pitni_vodi.pdf Izrazit vonj in okus vode po- Pri zajemu vode na hidrantu na Lju- menita težave znotraj inter- bljanski 12 je analiza pokazala manjše nega sistema,« poudarja žu- odstopanje. pan in dodaja, da je vodovodni Besedilo in foto: TB november 2025 | 5 Odsev našega kraja Sodobni Plezalni center odslej tudi v Trzinu V novi večnamenski dvorani je oktobra zaživel nov, sodobni Plezalni center, ki ponuja plezalne stene različnih težavnostnih stopenj, primerne za začetnike in izkušene plezalce vseh generacij. Plezalno društvo Trzin je center širši javnosti predstavilo 24. oktobra ob uradnem odprtju. Župan Ložar je slavnostno razvezal vozel in s pomočjo Tjaše, Blaža in Jake Slavnostni govorniki na odprtju so bili predsednica društva Tjaša Pavček, uradno odprl Plezalni center Trzin. župan Peter Ložar in alpinistični inštruktor Blaž Grapar. Plezalno društvo Trzin so pred tremi leti ustanovili trije ljubitelji Oprimki so postavljeni na točno določenih mestih, kar omogoča ple- plezanja iz Trzina: Tjaša Pavček, ki je takrat začela plezati v Dom- zanje po enotnih izzivih (smereh), ki jih uporabljajo plezalci po vsem žalah, ter alpinistični inštruktor Blaž Grapar in trener plezanja Jaka, svetu,« je pojasnil alpinistični inštruktor. »Postavitev dopolnjujeta sis- ki plezata že 30 let. Z njim so začeli uresničevati vizijo o lastnem tem lučk, pod vsakim oprimkom je nameščena ena, in aplikacija na plezalnem centru. Pavčkova je na slovesnosti ob odprtju povzela pot mobilnih telefonih, v kateri lahko plezalec izbere kombinacije oprim- od zamisli do izvedbe: »Pred tremi leti smo svojo vizijo o plezalnem kov, ki tvorijo vnaprej pripravljene smeri. Tako se lahko vsak preizkusi v centru predstavili županu, ki jo je takoj podprl, zato smo začeli iskati smereh specifične težavnosti, ki so uveljavljene na vseh MoonBoardih primeren prostor. Prostori starega gasilskega doma niso bili ustrezni, po svetu.« pa tudi Habatova lopa v Habatovi ulici ni bila primerna. Nato smo V pritličju je postavljena tudi »deska Campus«, ki je namenjena tre- dobili priložnost v novi športni dvorani, ki je takrat nastajala.« ningu moči prstov in eksplozivnosti. »Desko Campus bomo dopolnili Pomembna pridobitev za Trzin še z enim ogrevalnim pripomočkom, desko za treniranje plezalcev. Med jesenskimi počitnicami pa smo že dodali drog za vzgibe,« je po- Z Občino Trzin so pripravili projekt Plezalni center Trzin in se pred vedala Pavčkova in dodala, da v centru deluje tudi aplikacija CRUX, dvema letoma prijavili na razpis LAS Za mesto in vas. Z drugo prijavo ki omogoča uporabnikom iskanje različnih težavnosti balvanov. Pravi jim je uspelo pridobiti nepovratna sredstva. »Tega plezalnega centra mali plezalni raj pa je v prvem nadstropju, kjer na 100 m2 ponujajo danes ne bi bilo brez treh pomembnih oseb z Občine Trzin. Prvi je manjšo balvansko steno, imenovano »šutalnica«, ki omogoča pester župan Peter Ložar, ki ni niti za trenutek podvomil o naši zamisli. Drugi nabor plezalnih izzivov. »Stena v zgornjem nadstropju je visoka približ- je Aleksander Ilić, ki je vodil razpisni postopek in vanj vložil veliko svo- no 360 cm in vsebuje naklonine od 0 do 30 .̊ Primerna je za plezanje jega strokovnega znanja, časa in energije. Vsak, ki se je že prijavljal skupin z vaditeljem oz. trenerjem, ki lahko kakovostno usmerja in pri- na kakšen razpis, ve, kako zapleteno je to. Tretji pa je Matjaž Erčulj, lagaja vadbo glede na sposobnosti udeležencev,« je povedal Grapar. ki nam je predstavil možnost gradnje v tem delu dvorane in nam med Drugače od visoke plezalne stene v šolski telovadnici, kjer je plezalce izvedbo ves čas stal ob strani,« je povedala Pavčkova. Grapar je v na- treba varovati z varovalno opremo, se na nižji steni običajno pleza daljevanju predstavil delovanje centra in nekaj njihovih načrtov, župan brez vrvi. Zato tla celotnega plezalnega območja prekriva debela bla- Peter Ložar pa je spomnil, da je zamisel o postavitvi plezalne stene zina, ki ublaži morebitne padce ali doskoke s stene. Plezalni center je v nastala že med gradnjo novega gasilskega doma. »Takrat nam je Jaka sodelovanju s Plezalnim društvom Trzin projektiralo, izdelalo in posta- svetoval, da postavitev na zunanji severni steni doma ni optimalna vilo slovensko podjetje CST d.o.o., Citywall, ki ima poslovno enoto tudi rešitev. Vendar je želja po plezalni steni ostala.« Za strokovno pomoč v OIC Trzin. Uvršča se med vodilne evropske proizvajalce plezalnih pri projektu se je zahvalil tudi Katarini Godec iz Regionalne razvojne struktur, postavili so jih že več kot 500, za izdelavo sten pa uporabljajo agencije ljubljanske urbane regije, vsem pa zaželel uspešno in varno lepljen les in ne jeklo. Vrednost celotnega projekta je 91.000 evrov z plezanje. Plezalni center so uradno odprli s simboličnim odvezova- DDV, z razpisom pa so zagotovili približno 73.000 evrov nepovratnih njem vozla, številni obiskovalci iz bližnje in daljne okolice pa so si z sredstev. zanimanjem ogledali plezalne prostore in se v plezanju tudi preizkusili. Prvi, ki je uradno začel plezati, je bil župan Ložar in pri tem se je kar Plezalni center Trzin tudi kot prostor druženja dobro odrezal. V društvu so vadbe razpisali že septembra in na podlagi prejetih Športno plezanje za vsakogar prijav oblikovali tri skupine za osnovnošolce in tri za vadbo odraslih. Vadbe so začeli izvajati oktobra, skupine pa so prilagojene starosti in Plezalni center je na levi strani večnamenske dvorane in obsega 110 stopnji znanja plezalcev. »V naših skupinah za zdaj vadi 55 otrok in od- m2 balvansko-plezalnih površin. Namenjen je športnemu plezanju in raslih, a se vsak teden prijavi še kdo,« je povedala Pavčkova in dodala: rekreaciji za začetnike in izkušene plezalce vseh starosti. V pritličju je »Hvala vsem, ki nam zaupajo, tako odraslim kot staršem otrok.« Vad- 315 cm visoka in 244 cm široka interaktivna plezalna stena MoonBo- be vedno začnejo z ogrevanjem, vodijo pa jih izkušeni vaditelji. »Ima- ard, ki je primerna za izkušene plezalce. »Naklon Moonboarda je 40°. mo tri stalne trenerje/vaditelje in dva, ki jih nadomeščata. Kmalu pa 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Številni obiskovalci so navdušeno plezali, vaditelji pa so skrbno nadzirali Na MoonBoard555u si izkušeni plezalci z aplikacijo izberejo eno od številnih njihovo plezanje in jim po potrebi tudi pomagali. vnaprej določenih balvanskih smeri in pri plezanju sledijo osvetljenim oprimkom. se nam bo se nam pridruži še eden.« Od 7. novembra naprej je center izmenjavo idej, smeha in motivacije. »Plezalno društvo Trzin danes vsak petek med 17. in 20. uro odprt tudi za samostojne obiske, ko lah- ni več le ideja treh posameznikov. Z vsakim novim članom, z vsakim ko plezalci za nizko ceno plezajo brez prisotnosti vaditelja. V društvu otrokom, ki spleza svoj prvi balvan, z vsakim nasmehom ob uspešno obljubljajo, da bodo glede na povpraševanje odprti tudi za morebitne premaganem izzivu se bo plezalna zgodba Trzina razvijala,« so še po- prilagoditve. Poleg rednih vadb in samostojnega plezanja ponujajo še udarili. Njihove dejavnosti lahko spremljate na spletnih straneh www. najem prostora za različne priložnosti, kot so rojstnodnevne zabave in plezanje-trzin.si ter Facebookovem in Instagramovem profilu društva. podobno. V prihodnosti načrtujejo tudi brezplačne delavnice plezanja Vabijo vas, da se pridružite plezalni skupnosti Trzina. Kdo ve, morda za ranljive skupine. Še posebej pa želijo ta šport približali socialno se med nami skriva naslednik najboljše športne plezalke sveta, Janje šibkim skupinam, je na odprtju poudaril Grapar. Kot so zapisali na Garnbret? spletnih straneh, je njihov namen, da postane plezalni center živahno središče dogajanja – ne le telovadnica, ampak prostor za druženje, Besedilo in foto: Tanja Jankovič Uporaba sporne ikonografije je nedopustna Zadnji oktobrski konec tedna smo v naselju T3 lahko opazili več gra- fitov s simboli fašizma, nacizma in neonacizma. Upravnik naselja je poskrbel, da so sporne grafite odstranili v dobrem tednu, pri Odsevu pa smo glede dogodka prosili za izjave domžalsko policijsko postajo in župana Petra Ložarja, ki je v korespondenco vključil tudi predstavnico mladinskega projekta Mladinc Trzin 2.0. Odgovora policijske postaje do zaključka redakcije nismo prejeli. »Incident, ki se je zgodil v naselju T3, ko je neznani storilec pogra- fitiral stavbe s simboli nacizma, je vreden vsakega obsojanja. Čeprav se različni grafiti pojavljajo sem ter tja in kazijo urejenost kraja, so 'čečkarije' take vrste nedopustne in upam, da bo policija našo prija- vo vzela resno in raziskala, kdo je odgovoren za to ravnanje. Čeprav domnevam, da se je te vrste združevanje začelo kot stiska mlajšega prebivalstva ob nasilnih pohodih organiziranih priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in njihovih simpatizerjev, ta način prevzemanja nacistične identitete in ikonografije vodi v ravno nasprotno smer. Poveličevanje ideologije, ki je nedvomno hotela izbrisati Slovence in Upravnik Aktiva je grafite odstranil v dobrem tednu dni, medtem ko jih je naš jezik, nikakor ne more biti simbol domoljubnosti, kvečjemu prav bilo ob zaključku redakcije še vedno mogoče opaziti na fasadi ene od trgovin in na avtobusni postaji. Več informacij o spornih simbolih neonacistov naj- nasprotno. Zato pozivam mlajše prebivalce, da se vzdržijo takih oblik dete na spletu. (Foto: arhiv upravnika Aktiva) izražanja in še enkrat dobro premislijo in se predvsem izobrazijo o dejstvih, ki so povezana s takimi simboli. Z veseljem pa predlagam V centru bomo še naprej organizirali dogodke, s katerimi si prizadeva- sestanek z njimi, na katerem, verjamem, lahko najdemo boljšo rešitev mo za spodbujanje ustvarjalnosti, spoštovanja in kritičnega razmišlja- za njihove stiske in se skupaj potrudimo, da najdemo boljše oblike za- nja med mladimi. S svojim delom bomo prispevali k lokalni skupnosti, gotavljanja njihove varnosti. Z rajonsko policistko sem opravil telefon- ki temelji na strpnosti, sočutju in spoštovanju človekovih pravic. Ob ski pogovor med prazniki (31. oktober, 1. november), vendar uradnega tem poudarjamo pomen sodelovanja staršev, šole in širše skupnosti odgovora še ni,« je pojasnil župan. pri ozaveščanju o zgodovinskih dejstvih za ohranjanje spoštljive in »V Mladinskem centru Trzin ostro obsojamo pojavljanje čečkarij s varne družbe za mlade,« sta sporočili koordinatorica projekta Mladinc sovražnimi vsebinami v našem kraju. Gre za namerno poškodovanje Trzin 2.0, Nina Goropečnik, in občinska svetnica ter predsednica od- tuje lastnine in ravnanje, ki spodbuja sovraštvo, nasilje in nestrpnost. bora za kulturo, šolstvo in šport Veronika Weixler. Pozivamo policijo, da takšne kršitve dosledneje in resneje obravnava. TB november 2025 | 7 Odsev našega kraja Tradicionalno čarovniško rajanje Zadnjo oktobrsko soboto so prizadevni člani KUD Franc Kotar Trzin organizirali Veliki čarovniški žur, ki je na ploščad med bloki privabil predvsem mlajšo generacijo. Rajanje se je začelo že ob 16. uri, številni med njimi pa so nestrpno čakali na obisk hiše strahov, ki jim je letos odprla vrata dve uri kasneje. Le kaj jih je tokrat čakalo v njej? Otroci so potrpežljivo čakali na poslikavo obraza, za katero so poskrbele Na ustvarjalnih delavnicah, ki sta jih vodili Nataša in Karla, so ustvarjali Brigita, Ksenija in Almedina. (Foto: Tanja Jankovič) netopirje, buče in strahove ter risali pajčevine. (Foto: Tanja Jankovič) Organizatorji so tudi letos pripravili nepozabno čarovniško rajanje, je elemente sobe pobega in interaktivne igre. ki je na prizorišče privabilo številne v različne kostume odete pred- »Letošnje dogajanje smo nekoliko poenostavili. Obiskovalci niso re- šolske otroke in šolarje. Čarovnice, okostnjaki, duhci in ostale bolj ali ševali nalog, ampak so morali odkriti kodo, ki je sestavljena iz treh manj grozljive maskote so do večera zavzele ploščad in se zabavale številk. V vsaki sobi je bila skrbno skrita ena številka. Ko so pravilno ob plesnem rajanju s čarovnicami Kulturnega društva Ivan Hribar Tr- tromestno kodo povedali pravi bolnici, jim je izročila ključ, s katerim so zin, ki so mednje delile tudi sladkarije. Veliko ji je zavzeto ustvarjalo v zadnji sobi odklenili vrata na prostost,« je povedala Nina Goropečnik papirne izdelke na ustvarjalnih delavnicah. Številni so potrpežljivo ča- in dodala: »UKC Maribor nam je daroval nekaj odsluženih medicinskih kali na poslikavo obraza, najbolj radovedni pa so prisluhnili zanimivim aparatov in ostalih pripomočkov ter rjuhe, Filc Mengeš je prispeval bel napovedim vedeževalke. filc, Civilna zaščita Trzin nam je posodila postelje, nekaj rekvizitov pa Ob tem so se ves čas dogajanja sladkali z okusnimi palačinkami, smo ustvarili sami.« Hišo strahov so tokrat postavili v kletnih garde- grozljivimi slaščicami, kokicami in se krepčali s toplim čajem. Najbolj robnih prostorih Kulturnega doma, ki so jih skrbno uredili s številnim pogumni so si takoj, ko je bilo mogoče, zagotovili karte za obisk hiše grozljivimi detajli in zdravniškimi aparaturami. Gosta umetna megla, strahov. Zanimanja je bilo veliko, saj je omejeno število kart kmalu posebni svetlobni in zvočni efekti, v bele bolniške halje oblečene brez- pošlo. Naslednji dve uri so nestrpno in s kančkom strahu pričakovali izrazne silhuete bolnikov psihiatrične bolnišnice ter njihovi glasni in obisk hiše strahov. predirljivi kriki pa so poskrbeli za dodatno srhljivo ozračje. Hiša groze Hišo groze so tudi letos pod mentorstvom Nine Goropečnik je bila odprta od 18. do 21. ure, vanjo so vstopali v skupinah po pet pripravili člani Mladinskega kluba Trzin v okviru projekta otrok, iskanje izhoda na prostost pa je trajalo med 10 in 15 minut. »mladinc Trzin 2.0: mladi za mlade«, mladinci Lora Goričan, Letos so se srednješolcem (vsi so dijaki drugih letnikov) v hiši stra- Zoja Pacek, Keja Kokošar in Dan Primožič, v igralski vlogi hov kot igralci pridružili tudi mentorica Nina in Jan Urbanija ter Matic pa so bili poleg njih še mladinci Urban Žabkar ter Lučka in Stocca, vsi trije tudi člani skupine Hlodi KUD Franc Kotar. Otrokom, Lara Jakše ter trije KUD-ovci: Nina Goropečnik, Jan Urbani- mlajše so spremljali starši, je Matic pred vstopom zavzeto pojasnje- ja in Matic Stocca. Za osvetlitev, specialne efekte in zvočno val, kakšna je njihova naloga. Na vprašanja, kaj se bo zgodilo, če klju- podlago v hiši strahov je poskrbel Oliver Wagner, igralce pa ča ne bodo našli, je le zmignil z rameni, češ bodo pač ostali v hiši je naličila izkušena maskerka Tanita Seifert. strahov. No, ključ so v blodnjaku našli prav vsi, so pa marsikateri med Letošnja tema je bila zapuščena psihiatrična bolnišnica, v kateri se njimi precej hitro stekli po stopnicah ven, na prostost. »Bilo mi je zelo je zadrževalo nekaj nemirnih duhov nekdanjih bolnikov, združevala pa všeč, čeprav me je bilo malo strah,« je priznalo nekaj šestošolk, ki so Zares strašljiva hiša groze, ki so jo skupaj pripravili mladinci in kudovci. Članice KD IVan Hribar, tokrat v kostumih čarovnic, so poskrbele za zabavno (Foto: Tanja Jankovič) rajanje. (Foto: Peter Hudnik, HoodFoto) 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja skupaj obiskale hišo strahov. Glede na reakcije obiskovalcev lahko za- pišemo, da so se mladi ustvarjalci znova izkazali in otrokom ponovno ustvarili večer, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Tanja Jankovič Ko ustvarjalci strašljivih mask pokažejo vso svojo domiselnost. (Foto: Peter Hiša groze je marsikateremu nadobudnežu nagnala strah v kosti. (Foto: Hudnik, HoodFoto) Peter Hudnik, HoodFoto) Parkiranje pred Sparom brezplačno le uro in pol Ni novost, da pred svojimi prodajalnami parkirnino zaračunavajo vse no tudi ob nedeljah, ko je trgovina zaprta. Parkirišče bo plačljivo vse največje trgovske verige, prav tako kot ni novost samodejno prepoz- dni v tednu, 24 ur na dan, ne glede na delovni čas trgovine, saj splošni navanje registrskih tablic pri zapornicah. Kupci pa doslej nismo bili pogoji uporabe veljajo tako v delovnem času kot izven njega. V pri- vajeni, da je lahko plačljivo tudi parkirišče brez zapornic. Tako je po meru morebitnih dodatnih vprašanj nas lahko pokličete na telefonsko novem pri trzinskem Sparu, kjer registrske oznake avtomobilov samo- številko 01/475 18 30 ali pišete na service@betterpark.si. Dosegljivi dejno »berejo« nadzorne kamere. smo od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro,« je odgovorila Ivana Trgovci omogočajo brezplačno parkiranje praviloma le za čas naku- iz storitvenega centra Betterpark, ki ga upravlja podjetje Nexobility. pa, običajno za uro in pol, medtem ko je za dolgotrajnejše parkiranje treba plačati. Pri trzinskem Sparu bo za vsako dodatno uro parkira- TB in Miha Pavšek, foto: Miha Pavšek nja (nad 1,5 h) treba odšteti pet evrov, za celodnevno parkiranje pa 50 evrov. Poleg samodejnega prepoznavanja registrskih oznak bodo kamere zaznale tudi neustrezno parkirane avtomobile, ki bodo zase- dali dve parkirni mesti. V tem primeru lahko avto odstranijo z vlečno službo, prav tako kot avtomobile, ki bodo na parkirišču zapuščeni več kot štiri tedne. Kot navaja upravljavec v splošnih pogojih uporabe par- kirišča, lahko uporabniki, ki parkirajo dlje kot uro in pol, parkirnino poravnajo na dva načina, in sicer obakrat naj- pozneje v 24 urah od vstopa vozila na parkirišče. Prva možnost je s kreditno kartico pri prodajnem avtomatu na parkirišču, druga možnost je prek spletne strani https:// pay.betterpark.si. Pri plačilu uporabnik vnese registrsko številko svojega vozila. Plačilo z gotovino ni mogoče. V primeru, da uporabnik ne plača parkirnine v 24 urah, mu bo po pošti izdan račun v višini dnevne parkirnine. Če račun ne bo poravnan do roka, določenega na računu, bodo zoper njega sprožili ustrezne postopke v skladu z zakonom. Na novega upravljavca parkirišča pred trzinskim Sparom, podjetje Nexobility Solutions, smo naslovili tudi vprašanje o načinu parkiranja ponoči in ob nedeljah. »Parkiranje na parkirišču pred trgovino bo mož- november 2025 | 9 Odsev našega kraja Folklorna skupina Trzinka v Beneški Laguni V Folklorni skupini Trzinka veterani, ki deluje pod okriljem Turistič- nega društva Kanja Trzin, smo se letos po več letih premora odločili, da se spet prijavimo na razpis Festival SI.IN, ki je letos od 26. do 28. septembra potekal v Beneški laguni in je bil tretji festival slovenske kulture v Italiji. »Festival je Slovenija v malem. Je preplet najrazličnejših zvrsti kultu- re, ki jih Slovenija premore. Je preprosto slovenska ljubiteljska kultura, prepletena v kolaž odličnosti, kakršnega težko srečamo že na sloven- skih odrih.« Tako je ob razpisu zapisal predsednik Festivalov SI.IN Aleš Breznikar. Folklorna skupina Trzinka veterani se je na festivalu predstavila z venčkom belokranjskih plesov. Prelepa narodna noša z umetelno za- vezano pečo, ki jo je skrbno pripravila vodja folklorne skupine Majda Kresničke in Tesare U3ŽO Društva Lipa iz Domžal je sodelovala tudi Mušič, je požela mnogo občudovanja in pohval. Da pa bi bil naš nastop naša članica Štefka Capuder. čim bolj avtentičen tudi z glasbeno spremljavo, smo navezali stik z Po vrnitvi v hotel smo na hotelskem dvorišču pripravili še preseneče- tamburaško skupino Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki, s katero je naša nje članici Andreji, ki je praznovala rojstni dan. Zapeli in zaplesali smo folklorna skupina že sodelovala. Avtobus s člani skupine Bisernica se ob zvokih tamburic in privabili nemalo mimoidočih in drugih hotelskih je v Trzinu ustavil v zgodnjih jutranjih urah in že smo hiteli proti Italiji. gostov, ki so bili nad dogodkom navdušeni. V pristanišču Punta Sabbioni smo se vkrcali na panoramsko ladjico, Nastop udeležencev prvega večera je prekinil močan naliv in kar ki nas je popeljala do Trga sv. Marka v čudovitih Benetkah. V kratko nekaj skupin je moralo svoj nastop prestaviti na soboto, ko je na odmerjenem času smo si ogledali znamenitosti tega zgodovinskega Piazzi Marconi nastopila tudi naša skupina. Splet belokranjskih plesov bisera, se popeljali z gondolo pa labirintu kanalov in si ogledali Benet- s petjem ob spremljavi Tamburaške skupine Bisernica je požel veliko ke še z vode, nato pa pot nadaljevali do naše namestitve v turističnem navdušenja med občinstvom, ki nas je nagradilo z bučnim aplavzom. kraju Lido di Jesolo. Popoldne smo se udeležili uradnega odprtja fes- Željam občinstva za skupna fotografiranja smo z veseljem ustregli in tivala na Piazzi Marconi, kjer so se predstavili vsi nastopajoči. Nas- tako pridobili nemalo občudovalcev. Lahko se pohvalimo, da nam je lednji dan smo si ogledali nastope pevskih in instrumentalnih skupin v naš nastop odlično uspel. Večer je minil ob prijetnem druženju z dru- cerkvi Parrocchia di San Liberale e Mauro. V citrarsko-kitarski skupini gimi udeleženci, naslednje jutro pa smo že morali domov. Po zajtrku smo pohiteli še na sprehod po obali, ki se v dolžini petnajstih kilomet- rov vije ob vrsti hotelov. Med potjo domov smo se ustavili še v prijetni ribiški vasici Sesljan in si ogledali novozgrajeno naselje Portopiccolo. Zahvaljujemo se Občini Trzin in Turističnemu društvu Kanja za fi- nančno podporo in pripravo protokolarnih daril. Iskrena hvala tudi predsednici Turističnega društva Kanja Dunji Špendal in našemu čla- nu Ljubu Arsovu za trud pri odobritvi sredstev za ta projekt. Štefka Capuder, foto: Ivan Mušič Pohod po štirih občinah 23. pohoda Turističnega društva Vodice so se 25. oktobra udele- žili trije Trzinci. Iz naše občine so krenili ob osmi uri zjutraj. V lepem vremenu so hitro napredovali do vasi Rašica (Ljubljana), v Šinkovem turnu ( Vodice) so bili sredi dopoldneva. Naš Andrej je pot prehodil že desetič in za to je prejel pokal Turističnega društva Vodice (na sliki). Janez je vso pot veselo prepeval, saj je prav na ta dan zdrav dočakal 80 let, Marjeta pa je dodala, da je tudi lepo vreme naredilo svoje. Po grebenski poti so pohodnikisredi dneva prišli na Mengeško kočo na Gobavici (Mengeš), od koder so se po ravninskem delu mimo Jabelj vrnili v Trzin. V imenu Društva upokojencev Žerjavčki Trzin se vsem trem pohodnikom zahvaljujem za udeležbo, saj v vseh 23 letih Trzinci na tem pohodu nikoli nismo manjkali. Milica Erčulj, foto: Lojze Kosec 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Pred spomenikom padlim borcem pri osnovni šoli je 29. oktobra potekala tradicionalna komemo- racija, ki jo je pripravila Zveza borcev za vrednote NOB Trzin. Predsednik ZBV NOB Trzin Rastko Kotar je napovedal delegacijo ležili slovesnosti in se poklonili spominu preminulim, posebno zahvalo združenja, da položi venec pred spomenik padlim trzinskim žrtvam, pa je namenil vsem nastopajočim ter prof. Marjani Galjot, recitatorki in tako začel slovesnost. Pevci Mešanega pevskega zbora Društva Olgi Stopar in zborovodkinji Vesni Turičnik Popovski, saj si Združenje upokojencev Žerjavčki so pod vodstvom pevovodkinje Vesne Turičnik brez njih ne zna predstavljati prireditev. Kotar je s svojim govorom Popovski prisotne pozdravili s pesmijo Šivala je deklica zvezdo. Ko- pokazal globok poklon minuli zgodovini, izrazil spoštovanje do vseh tar je v nagovoru poudaril pomen spominjanja na pokojne, sorodnike, preminulih in nas opomnil, da moramo vrednote miru, dostojanstva prijatelje in znance, ki so nam bili dragi in smo jim dolžni zahvalo za in človečnosti ohranjati in prenašati naprej. njihovo skrb, ljubezen in prijateljstvo. »Kot domoljubi spoštujmo mi- nula zgodovinska dejstva narodove zgodovine, ki so jo udejanjili naši Besedilo in foto: Majda Šilar predniki, vzemimo si čas v teh dneh, obiščimo grobove padlih za svo- bodo, prižgimo svečko in položimo cvetje v njihov spomin.« Poudaril je, da se s to slovesnostjo spominjamo padlih trzinskih borcev, ki so skupaj s premnogimi borci in borkami med NOB dali svoja življenja za nas in za vse kasnejše rodove in našo svobodo. »Dolga so bila tista VABILO štiri leta, ko je smrt kosila, ko so našo zemljo pojile solze in se je s Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin vabi na literarno jutro, ki bo krvjo pisala narodova zgodovina. Mrtvi so molčeči učitelji zgodovine, v ponedeljek, 24. novembra 2025, ob 10. uri v Dvorani Mar- zato se poklonimo njihovemu spominu , saj so dali vse, da bi nam bilo jance Ručigaj, Center Ivana Hribarja, Ljubljanska 12/f, Trzin. lepše v svobodi in pravični demokraciji.« Predsednica Društva upokojencev in priznana recitatorka Olga Sto- Tokrat boste lahko poslušali predstavitev knjige Odzovi se na par je nato recitirala pesem Ivana Minattija Pismo materi iz groba. klic, zaživi svoj poklic! avtorice Florence Marie Bratuž. Učenci Osnovne šole Trzin so pod vodstvom prof. Marjane Galjot predstavili tri recitacije. Z recitacijo Karla Destovnika Kajuha Kje si Večina ljudi običajno krivi druge za svojo čustveno bolečino, a mati je nastopil Albert Moldovan, sledila je ljudska pesem Domači naravni zakon ODSEVA nam pokaže, da drugi v nas sprožajo vasici, ki so jo zapeli pevci Društva upokojencev, recitatorki Osnovne tisto, česar ne želimo videti. Spoznajte, kako ob čustvenih kon- šole Trzin pa sta se predstavili z recitacijami Karla Destovnika Kajuha fliktih in odnosih prisluhniti svojemu telesu. Čustva so klic tele- Pred smrtjo in Srečka Kosovela Predsmrtnica. Kulturni program so sa, da mu prisluhnemo – preden spregovori z bolečino. pevci Društva upokojencev zaključili s pesmijo Zagorski zvonovi. Nastopajoči so s pesmijo in besedo obogatili slovesnost in ustvarili Na predstavitvi boste svečano in ganljivo vzdušje, primerno trenutku spomina in spoštova- izvedeli: nja. Ob koncu se je Kotar zahvalil vsem obiskovalcem, da so se ude- • kje so vzroki čustvenih reakcij, • kako razumeti odnose in osvoboditi napetosti, • kako ustvariti notranji mir in avtentičnost. Knjiga bo na predstavitvi na voljo po znižani ceni 22 EUR. Vljudno vabljeni, da prisluhnete sebi! november 2025 | 11 Odsev našega kraja Projekt LAS Posvoji invazivko živi in raste Prejšnja leta smo pogosto poročali o trzinskih prostovoljnih akcijah odstranjevanja invazivnih in tujerodnih rastlin (invazivk) pod nazivom »Posvoji rastišče ITV«, ki so jih izvedla društva pod okriljem Občine Trzin. Planinsko društvo Onger se je posvetilo japonskemu dresniku, zlati rozgi in Športno društvo Trzin je odstranilo japonski dresnik na gozdnem robu v navadni barvilnici v širši okolici Frnihtovega bajerja. okolici športnega parka. Ker gre za izredno uspešen model, je Občina Trzin v sodelovanju voljno gasilsko društvo Trzin, Društvo Florijan, Športno društvo Trzin s sosednjima občinama Domžale in Mengeš ter partnerji Zavodom in Kulturno društvo Ivan Hribar. Akcijam društev se je pridružilo tudi Raspro in Društvom AIA za projekt z naslovom »Posvoji invazivko« nekaj prostovoljcev, ki sledijo objavam akcij na projektni spletni strani pridobila evropsko sofinanciranje iz sredstev, ki jih razpisuje lokalna (koledar). akcijska skupina LAS Za mesto in vas. Poudarek projekta je na »pos- Vsaka skupina je med majem in oktobrom organizirala dve akciji. Iz- vojitvi« rastišč in izvajanju akcij odstranjevanja invazivk. Vsaka od vedeni sta bili tudi dve intervencijski akciji Občine Trzin, torej 16 akcij skupin posvojiteljic se organizira po svoje in skrbi za točno določeno, na območju Trzina ter po šest akcij v občinah Domžale in Mengeš. Na po velikosti obvladljivo rastišče invazivk, tako da ga dvakrat v sezoni projektu je bilo v letošnji sezoni skupno izvedenih 28 akcij. očisti invazivnih vrst. V Trzinu smo odstranjevali japonski dresnik, zlato rozgo, navadno Ključen namen akcij je ozaveščanje, saj se v akcije vključi barvilnico in amorfo. Odstranjene rastline smo odlagali v začasne širok krog ljudi vseh generacij, ki s sodelovanjem pridobijo rjave zabojnike za invazivne vrste na ekološkem otoku na koncu Kidri- znanje in navade, da se znajo hitro odzvati, ko opazijo inva- čeve ulice, nekajkrat pa smo jih odpeljali tudi na komunalno deponijo zivne rastline v naravi. Dob, ker je bilo rastlin preveč. V vsaka od občin ima strokovnega ko- V Trzinu je rastišča invazivnih rastlin »posvojilo« sedem društev, Pla- ordinatorja, ki skrbi za strokovno vodenje in organizacijo akcij, obve- ninsko društvo Onger, Društvo Rod skalnih taborov Domžale (skupina ščanje o akcijah in poročanje. Občine so za projekt zagotovile tudi Trzinske skirce), Slovenski Geocaching klub (t. i. »geolovci), Prosto- opremo, kot so zaščitne rokavice, polivinilne vreče in orodje za akcije. »Geolovci« so odstranjevali zlato rozgo na mokrotnem travniku v Mlakah. Gasilci so odstranili grme amorfe v Mlakah, ki je pognala z robov prekritja s filcem, in površino dodatno zaščitili s črno folijo. 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Društvo Florijan je odstranilo zlato rozgo in japonski dresnik v okolici Frnih- Taborniki »Trzinske skirce« so odstranili japonski dresnik na začetku bele tovega bajerja. (Foto: Katja Rebolj) ceste. Občina Trzin izvaja tudi travniško strojno mulčenje zlate rozge pred cvetenjem, letos na Mlakah. Vsem udeležencem akcij se zahvaljujemo za zavzeto prostovoljno delo, skrb za ohranitev naše narave in prijetno druženje. Prihodnje leto načrtujemo poleg akcij tudi zanimive delavnice o uporabi invaziv- nih rastlin v kulinariki in v zdravilne namene, že v sredo, 26. novembra 2025, ob 17. uri pa vabljeni v Mengeš na Slovensko cesto 28, kjer bo Društvo AIA – Mladinski center Mengeš izvedlo delavnico izdelave pa- pirja iz invazivk. Potrebne so prijave, število mest je omejeno. Naj za konec poveva, da se akcijam, ki jih organizirajo društva, lahko pridruži vsak, potrebna je le dobra volja, za opremo in prenos znanja bo poskrbljeno. Če vas srbijo prsti, spomladi malo pokukajte v kole- Zmulčen travnik zlate rozge v Mlakah dar, ki je objavljen na naši spletni strani, in si izberite akcijo po svojih željah. Veselimo se nove sezone akcij in vas vse lepo vabimo, da spremljate projektne dejavnosti na spletni strani www.posvoji-invazivko.si / fa- VABILO cebook Posvoji Invazivko / instagram Posvoji Invazivko Vabljeni na družinsko potopisno predavanje, ki bo v če- trtek, 4. decembra, ob 18. uri v dvorani Doma zaščite in Maja Brozovič in Ana Movrin, foto: Maja Brozovič reševanja v Trzinu. Tinkara Trkaj in Miha Demšar bosta predstavila družinsko po- potovanje z nahrbtniki po Šrilanki. Letošnje poletje sta se z ot- roki prvič odpravila na štiritedensko potovanje. Pravita, da jima bo Šrilanka s svojimi prijaznimi domačini, neskončnimi preproga- mi čajnih plantaž, riževimi polji, veličastnimi sloni, ležanjem pod palmami, gnetenjem na avtobusih, slastnim sadjem in številnimi templji ostala v nepozabnem spominu. Vabita, da tudi vi skupaj z njima podoživite njihovo družinsko potepanje. Foto: arhiv Tinkare Trkaj in Mihe Demšarja Kulturno društvo Ivana Hribarja je odstranilo japonski dresnik na rastišču na gozdnem robu ob potoku Snugovcu ter navadno barvilnico na začetku bele ceste. november 2025 | 13 Odsev našega kraja Ponatis knjige Preizkušnje Mira Štebeta Miro Štebe se tudi kot upokojenec ne ustavi. V 42 letih delovanja poma privedlo do druge večje preizkušnje. Na odpravi na Grenlandiji, je kot novinar in dopisnik slišal, videl in izkusil marsikaj, v zasebnem kjer se je Miro med drugim povzpel na enajst dotlej še neosvojenih življenju pa je presežek energije najraje trošil v gorah. Zaradi ljubezni vrhov, zato je eden izmed njih odtlej poimenovan Trzinski vrh, v višino do alpinizma se je preizkusil tudi kot alpinistični inštruktor, deloval pa meri nekoliko več kot Triglav (3020 metrov), ga je doletel naslednji je kot gorski reševalec, poleg tega pa se je tudi sam kot alpinist lotil večji izziv: med devetdnevnim čakanjem na helikopter je nenadoma marsikaterega zahtevnega alpinističnega podviga, ki je popisan tudi v izgubil sluh. Slika je ostala, zvoka ni bilo več, poleg tega ni več imel Preizkušnjah, delu, ki je izšlo leta 2005, nedavno pa je luč sveta vnovič pravega ravnotežja. Zdravniki so slednje pripisali hudemu vnetju sred- ugledalo v ponatisu. njega ušesa in ga odpustili v domačo oskrbo z diagnozo, da je stanje Na literarnem večeru v Dvorani Marjance Ručigaj, ki je kljub zah- pač nepovratno. Pa ni bilo čisto tako, saj se mu je pozneje sluh delno tevni tematiki potekal v sproščenem razpoloženju, sem se z avtorjem vrnil. Danes na eno uho skorajda ne sliši, ne zaznava denimo nizkih Preizkušenj pogovarjala o vzroku in povodu za nastanek dela, ki je že tonov, se je pa naučil, kako lahko kljub oviri opravlja svoje delo (tedaj ob izidu vzbudilo veliko zanimanja. Da bi si občinstvo preizkušnje lažje je namreč še vedno deloval kot novinar) in živi svoje življenje. zamišljalo, je Zdenka Kopač, vodja Krajevne knjižnice Tineta Orla Tr- Obe preizkušnji sta od Mira nedvomno zahtevali ogromno energije, zin, prebrala nekaj odlomkov iz Mirovega dela, za glasbeno ozadje pa predanosti in predvsem vere, sta pa v resnici zanemarljivi v primerjavi so poskrbele učenke Glasbene šole Lartko. s tretjo preizkušnjo, ki je bila zagotovo najzahtevnejša in najbolj bole- Čeprav je večina občinstva poznala Mirovo življenjsko zgodbo, je ča ter je Miru vzela največ. gost večera razkril še marsikatero podrobnost, ki dotlej morda še ni Med družinskim izletom do Martuljških slapov je družina Štebe uži- bila znana. Prireditvi, ki sta jo pripravila Krajevna knjižnica Tineta Orla vala v neokrnjeni naravi in čudovitem vremenu. Razpoloženje je bilo Trzin in Planinsko društvo Onger Trzin, se je pridružil tudi Tim Bučar, prijetno, sproščeno, radostno, nakar se je s sten začelo krušiti ka- Mirov dober prijatelj, ki se je rodil z Apertovim sindromom, in obe- menje. V trenutku se je nad družino zgrnila tema. Eden od padajočih nem glavni pobudnik, da je izšel ponatis Preizkušenj. Tim je namreč kamnov je namreč zadel sina Matevža. Kljub takojšnji pomoči je bilo Miru namignil, da lahko sredstva za ponatis priskrbi eno od invalidskih žal prepozno. Takšna življenjska preizkušnja človeka verjetno popol- društev, s katerimi sodeluje, saj bi vsebina knjige morala doseči širše noma ponastavi in mu ponudi popolnoma drugačen uvid v življenje, bralstvo. Nedolgo zatem je delo res spet izšlo, tokrat pod pokrovi- zagotovo pa mu predoči vprašanje, kaj je tisto, kar v resnici šteje. teljstvom YHD-ja, Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Tudi Tim je A kot pravi Miro, če zmoreš iti naprej po takšni preizkušnji, potem si namreč izrazil prepričanje, da knjiga mora med ljudi. zmožen vsega. Seveda mu je življenje tudi pozneje zadalo še številne Preizkušnje niso niti knjiga za samopomoč niti se ne berejo kot pra- udarce, vendar človeka takšna izkušnja tako okrepi, da je sposoben vljično delo, ki bi v bralcu vzbujalo utopičen občutek, da je življenje prečiti tudi vse nadaljnje ovire. Preizkušnje namreč so in bodo del živ- vselej pravično. Preizkušnje so v resnici bolj temeljit premislek o živ- ljenja in način, kako jih Miro v svojem delu popiše, vlije bralcu upanje, ljenju, o ovirah, ki jih moramo prečiti; o odnosu, ki ga moramo razviti, da je vendarle mogoče, da se človek tudi po tako usodnem udarcu da se lahko prebijemo do cilja. Avtor se ne zanaša na teorijo, temveč lahko pobere in gre naprej. v vsakem zapisu izhaja le iz svojih (pre)izkušenj. In teh ni bilo malo, v delu pa v ospredje postavlja tri ključne preizkušnje, ki so njegovo Besedilo in foto: Barbara Kopač življenje, tako poklicno kot zasebno, obrnile na glavo. S prvo večjo preizkušnjo se je Miro spoprijel v letu 1978, nedolgo po vrnitvi z odprave v Pakistanu, kjer se je povzpel na najvišji vrh pogorja Hindukuša, Tirič Mir, ki v višino meri 7962 metrov. S tem vzponom je Miro postavil trzinski višinski rekord, ki velja še danes. Komaj štiri- najst dni po vrnitvi v domovino pa se je v Kamniško-Savinjskih Alpah zgodila nesreča. Miro je omahnil 70 metrov v globino. Posledica sta bila počena lobanja in zlom hrbtenice. Med okrevanjem v bolnišnici je slišal zdravnike govoriti, da najbrž ne bo več hodil. Misli so mu preve- vala vprašanja, češ, ali to pomeni, da se mora za vedno posloviti od alpinizma. Ne bo več videl gora od blizu? Pa mu je uspelo, shodil je in se počasi vrnil v ustaljene tirnice, med drugim tudi v alpinistične vode. Četudi se je zavedal, da z vsakim vzponom tvega življenje, predvsem pa najbližjim vseskozi povzroča bolečino, saj je vsak alpinistični pod- vig lahko usoden, je bila ljubezen do gora premočna. In to ga je posto- 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Zdaj sem tvoja Moja September je posvečen ozaveščanju o alzheimerjevi bolezni, zato je galja del njunega življenja in pove, da bi ji pred leti tak zapis veliko Društvo upokojencev Žerjavčki zadnji dan meseca organiziralo literar- pomagal v stiskah in nevednosti. Pretresljiva pripoved, ki je nas je vse no jutro, posvečeno tej bolezni. V Dvorani Marjance Ručigaj je svojo ganila in marsikateremu poslušalcu orosila oko. knjigo Zdaj sem tvoja Moja predstavila Vidka Kuselj, ki je z obiskovalci delila svojo osebno zgodbo in izkušnje o alzheimerjevi bolezni, ki je Besedilo in foto: Majda Šilar prizadela njenega moža. Odstrla je marsikatero neznanko o demenci, občutke žalosti, stiske, moževe nemoči in svoje izgorelosti ter s tem občinstvu pomagala pri razumevanju te bolezni. V knjigi opisuje celotno pot, od prvih simpto- mov bolezni, soočenja z diagnozo, številne obiske pri raznih zdravni- kih, tudi alternativne medicine sta se posluževala v upanju, da bosta premagala bolezen. Povedala je, da s pisanjem knjige in pesmi ni imela nobenih literarnih ambicij, da je le preprosta, resnična, iskreno izpovedana zgodba o bo- lečem in težavnem obdobju njunega življenja. Tudi pesmi so nastale spontano, kot odziv na občutke ob moževi demenci. Povedala je, da ima demenca veliko obrazov in da je vesela, da se sedaj veliko več govori in piše o njej kot pred dvajsetimi leti, ko je zbolel njen mož. Verjame, da pomaga, če svoje izkušnje deliš še s kom, da bodo mar- sikomu, ki ga doleti ta bolezen, v pomoč, da se bo lažje soočil z njo. Vidka Kuselj poudarja, da je osnovno vodilo pri soočanju z boleznijo zavedanje, da za čudno, nepredvidljivo vedenji ni kriv bolnik, ampak bolezen in da si bolnik ne more pomagati. »Ne smemo se prepirati, ne prepričevati, da nima prav, ampak z veliko mero potrpežljivosti po- jasnjevati…« Pojasnila je tudi, od kod naslov knjige. Ko je zdravnik želel preve- riti upad moževega besednega zaklada, ga je med drugim vprašal, kako je ime ženi, on pa je po daljšem premolku in pogledovanju zdaj k zdravniku zdaj k ženi odgovoril »To je Moja«. Pisateljica s knjigo raz- Gremo na drsališče Sodeč po novicah, ki smo jih prejeli v uredništvo tik pred tiskom novembrskega Odseva, se Trzincem na asfaltiranem delu šolskega igrišča v decembru obeta prava ledena atrakcija. Poleg dolgo priča- kovanega drsališča bo okolica urejena v pravo pravcato pravljično de- želo, kjer bo zadnji mesec v letu lahko v polnosti upravičil ime »veseli december«. Urejena bo izposoja drsalk, poskrbljeno bo za tople napitke, v načrtu so tematski dnevi … Nikar ne spreglejte slovesnega odprtja in prižiga lučk v petek, 5. decembra, ob 18. uri, po sprejemu Miklavža. Pričakuje- te lahko tudi mini disko na drsališču, tretji petek v decembru je rezervi- ran za družinsko tekmova- nje v najgršem božičnem puloverju s slastno glavno nagrado. Šepeta se, da bo na led pridrsal celo Boži- ček, že 30. decembra pa bomo predčasno skočili v novo leto tako, da niti naj- mlajši niti malo starejši ne bomo prikrajšani za veselo zabavo. Eden od večerov bo namenjen tudi romanti- ki, drugi pa dobrodelnosti. Obeta se torej tako pisan december v Trzinu, da mo- goče sploh ne boste hoteli na lučke v center Ljubljane! TB november 2025 | 15 Generacija Z Želi si še naprej ohranjati tradicijo in kulturno dediščino Navdušujejo jo glasba, slovenska tradicija, tek, plezanje in tuji jeziki. Anja Rebolj, dijakinja če- trtega letnika Škofijske klasične gimnazije, je ena tistih Trzink, ki si ob posebnih priložnostih s ponosom nadenejo narodno nošo in skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Ni čudno, saj ji je bil čut za kulturo položen že v zibelko! Njen stari stric je namreč znani Trzinec Tine Orel. Verjetno je kaj prispeval še k Anjinemu navdušenju nad plezanjem, v zadnjem času pa rada tudi teče. Za 18. rojstni dan si je zastavila prav poseben izziv – preteči 18 kilometrov. Od kod zamisel, da polnoletnost proslaviš z dolgim tekom? Tega sem se domislila mesec pred rojstnim dnevom, saj se mi je zdel dober izziv in dobra priprava na polmaraton. Kako si se pripravljala? ChatGPT sem vprašala za načrt treninga za en mesec. Nekaj vadb sem preskočila, posebno dolge teke, a je vseeno šlo. Je pa priprava zelo pomembna. Tako sem se pripravila tudi na tek na 21 kilometrov, ki sva ga z mami pretekli na novome- škem maratonu v začetku oktobra. Anja Rebolj v narodni noši pri Šuštarjevi lipi Kako ti je šlo? S plezanjem. Začela sem v osnovni šoli, ker je Na začetku dobro, pri štirih kilometrih sem malo obupa- bilo plezanje pod okriljem Planinskega društva vala, po enajstih pa je nekako šlo vse do konca. Naučila Onger, katerega častni član je Tine Orel. sem se, da tudi če je cilj videti še tako nedosegljiv, ga počasi le lahko dosežeš. Podobno kot šport te nav- Kdaj pa si začela teči – in zakaj prav tek? dušujejo tudi jeziki. Od kod izvira ljubezen do njih? Pred dvema letoma. Babi mi je že v osnovni šoli govorila, da sem zelo dobra tekačica. Zabavno se mi je učiti tuje jezike. Ko slišim neki jezik in ga razumem, se zelo dobro počutim. Kaj razmišljaš med tekom? Poslušaš Katere vse govoriš in glasbo, imaš kakšen poseben ritual? kateri ti je najljubši? Znam angleško, francosko, latinsko in špansko. Zadnji mi je Na začetku razmišljam, kdaj bo konec. Včasih poslušam najljubši, saj sem se jo naučila sama z aplikacijo Duolingo in glasbo. To me motivira, včasih pa samo kaj premišljujem. drugimi spletnimi viri. Se ukvarjaš še s kakšnim Če bi lahko zdaj za en mesec od- drugim športom? potovala kamor koli, kam bi šla? 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Generacija Z V novembru grem za dva tedna v Francijo na izmenjavo Eras- mus. Tega se zelo veselim. Izmenjava poteka v okviru šole, saj sem za izbirni predmet na maturi izbrala francoščino. Z mami (dr. Katjo Rebolj, op. a.) pogosto oblečeta narodno nošo – kaj ti to pomeni? Z mami in sestro Tino si narodno nošo nadenemo ob poseb- nih priložnostih, največkrat za Florijanovo nedeljo, na kateri sodelujemo v sprevodu z narodnimi nošami iz okolice. Tako nadaljujemo slovensko tradicijo in ohranjamo stare običaje med mladimi. Ko smo igrali na 20-letnici glasbene šole Lartko. V spomi- Imaš kakšen lep spomin s nu mi je ostal tudi lanskoletni nastop na prireditvi Lartkova takšnega nastopa? družina poje in igra. Te prireditve smo se z mami in Tino ude- ležile vsako leto od 2014, tudi oči se nam je občasno prid- ružil. Lani smo se za sodelovanje odločile zadnji trenutek. Čeprav nismo niti enkrat skupaj vadile, se je na koncu vseeno lepo izšlo. Nastopile smo z narodno Gor čez Izaro, ki je bila Letos sem prvič sodelovala v sprevodu na Dnevih narodnih ena najljubših pesmi starega strica Tineta, po katerem se noš v Kamniku, kamor naju je z mami povabila gospa Majda imenuje knjižnica in se je rodil tam, kjer je danes naša ku- Mušič. Prvič sem oblekla belokranjsko narodno nošo, ki je hinja. Kot zanimivost naj povem, da niti Tine niti jaz nisva preprosta in lepa. Bilo je res slovesno in tudi smeha ni manj- spregovorila skoraj besede do tretjega leta starosti, ampak kalo. Razpoloženje je bilo zelo praznično. sva vseeno uspešno odrasla. Igraš tudi flavto – kdaj si jo prvič prijela v roke? Še tri o Trzinu. Kaj ti je najbolj všeč v Trzinu? Kljunasto flavto imamo pri nas doma že, odkar pomnim. Vča- Da ne kradejo koles. sih sem se igrala z njo namesto z igračami. Seveda takrat nisem znala zaigrati nič pametnega. V tretjem razredu pa mi je učiteljica flavte Veronika dala preizkusiti prečno flavto in bilo mi je všeč. Najljubši dogodek, prireditev? Kdo te je navdušil za glasbo? Florijanova nedelja. Kaj bi spremenila, če bi imela čarobno palico? Mami, ki me je vpisala v glasbeno šolo. Želim si, da bi prebivalci Trzina bolj skrbeli za ohranjanje tra- Kaj se ti zdi pri igranju dicije in kulturne dediščine. najlepše in kaj najtežje? Najlepše se mi zdi, ko se naučim kakšno skladbo. Najtežje Anja, najlepša hvala za tvoj čas in upam, da navdušenje pa se mi je naučiti in vztrajati pri vaji, še posebej takrat, ko nad kulturno dediščino preneseš na čim več mladih. počasi napredujem. Hvala in enako. 😊 Ti je kakšen nastop še posebej ostal v spominu? Tjaša Toni Skubic, foto: osebni arhiv november 2025 | 17 Otroci in mi Ali je branje res potovanje? Osnovna šola Trzin ima dve prednostni nalogi, ki jima posveča posebno pozornost. Prva je dvig bralne pismenosti, druga pa varno in spodbudno učno okolje. V družbi, ki so jo prevzeli pametni telefoni in druge naprave, je vča- generacijsko bralno tekmova- sih prvo nalogo težko uresničevati, vendar se vseeno pridno trudimo nje, v katero se poleg učencev in spodbujamo učence k branju. Nemalokrat se učitelji ukvarjamo z vključijo starši, stari starši in vprašanjem, zakaj je branje pomembno, zakaj sploh brati. Odgovor učitelji. To je odlična prilož- na to je bil že mnogokrat podan, pa vendar se vedno znova to spra- nost, da smo odrasli otrokom šujemo. Vse od boljšega delovanja možganov do razvoja empatije in zgled, poleg tega se ob branju povečanega zadovoljstva, užitka, širjenja besednega zaklada in bo- družimo in povezujemo. Za gatenja domišljije se zdijo pozitivni učinki, ki bi si jih vsakdo želel, a konec pa še pobuda Društva bralna pismenost še vedno upada. Tu naletimo na prepreko – kako Bralna značka Slovenije, da motivirati učence, da pogledajo od zaslona, na katerem se stvari za- si vsak od nas na dan vzame res hitro dogajajo, v knjigo, kjer je na pogled vse mirno in negibno. Če deset minut za branje. Prip- si le dovolimo, pa nas branje popelje na potovanje v druge svetove, kar ravili so tudi nekaj napotkov, želimo tudi učencem približati. kako naj to poteka: termin naj Učenci imajo možnost opravljati množico bralnih značk: klasično, bo stalen, da postane rutina. ekološko, angleško, nemško, francosko, pa še kakšno si izmislijo kar Gradivo si vsak bralec izbere učiteljice same. Poleg tega prvošolce med obiskom v knjižnici pozdra- sam – lahko je knjiga, revija, vi Pika Nogavička, sedmošolci in prvošolci v dar dobijo knjigo iz pro- članek, strip … Bere lahko vsak jekta Rastem s knjigo, na voljo so bralni nahrbtniki, v katerih se skriva svoje gradivo ali pa eden bere izbor kakovostnih knjig, fantje se ob branju družijo na interesni de- in drugi poslušajo. Če bralec ugotovi, da mu gradivo ne ustreza, ga javnosti Pozor, fantje berejo! Učenci in učenke knjižničarskega krožka lahko zamenja, ni obvezno brati do konca. Zraven lahko povabite tudi pa vsako leto obiščejo knjižni sejem in pripravljajo mesečno knjižno sorodnike, prijatelje, znance, sodelavce in vse druge, ki vas obkrožajo. uganko. Pridni bralci so povabljeni tudi na noč v knjižnici, devetošolci, Naj bo branje potovanje, kratek oddih, preden se vrnemo v hiteči svet. ki so vsa leta opravljali bralno značko, pa gredo na nagradni izlet. Beremo pri pouku, doma, v podaljšanem bivanju in spodbujamo Ana Žajdela, učiteljica slovenščine, obis ke tako šolske kot krajevne knjižnice. Vse leto poteka tudi med- in Nataša Polanec, šolska knjižničarka Čarovničkin prvi čarobni urok Za nami je noč čarovnic, najstrašnejša noč v letu, zato so tudi v Kra- največjim veseljem Čarovnički pomagali, da se je otresla slabih na- jevni knjižnici Tineta Orla Trzin menili, da bi najmlajše podučili o njej. vad in se naposled vendarle naučila pravih besed, ustreznih urokov in V izvedbi Gledališča Pravljičarna se je najmlajšemu občinstvu primernih zamahov s čarovno paličico. Rade volje so ji odgovarjali na predstavila Čarovnička, mlada čarovnica, ki je šele nedavno dopolnila vprašanja, ji pomagali odpraviti dvome ter se ji pomagali znebiti tudi sto let. To je za čarovnico zanemarljiva starost, kar je Čarovnička tudi nadležnega maščevalca Maksa. V zahvalo, ker so ji olajšali življenje, v resnici izkazovala. Jezik se ji je namreč zapletal že pri najpreprostej- je čarovnica mladim oboževalcem predstavila enega najpomembnej- ših urokih, rada ga je polomila, čeprav nenamerno, često je s svojimi ših naukov življenja – nauk o sprejemanju drugačnosti, o sprejemanju jalovimi čarovniškimi poskusi dosegla prav nasprotno od želenega. samega sebe, četudi zaradi te ali one lastnosti morda izstopaš iz Svoje napake je sicer želela pri priči popraviti, a se jih je nazadnje množice, nauk o tem, da je biti drugačen v resnici dobrodošlo. Čarov- nabralo že toliko, da si je s svojimi nepazljivimi dejanji nabrala tudi nička je otroke podučila o pomenu in vrednosti sodelovanja, podpore nekaj sovražnikov. Med slednjimi je še posebej izstopal Maks, mladi in vzajemne pomoči, namignila pa jim je tudi, da ni nič narobe, če na netopir, ki se je naveličal čarovničinih spodrsljajev. Namenil se ji je katerem od področij ne blestiš. Da je včasih dovolj že sam trud, da je močno zagreniti življenje, saj da na njem pa že ne bo vadila svojih tudi to, da daš vse od sebe, cenjeno. Otroci so dvorano tudi tokrat čarovniških urokov. zapustili široko nasmejani, polni novega znanja in popolnoma priprav- Ni računal, da bo imela mladenka na svoji strani občinstvo. Otroci, ljeni na najstrašnejšo noč v letu. ki so zapolnili sleherni sedež na prizorišču dogajanja, so namreč z Besedilo in foto: Barbara Kopač 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Otroci in mi Jesenska ustvarjalnica Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin poskrbi, da tudi v času šolskih počitnich ne zamre ustvarjalni duh. Otroci so bili v zadnjem tednu oktobra povabljeni na slikovito ustvarjalno delavnico, kjer so se pod razigranim vodstvom pravljičarke Maje predajali jesenskemu navdihu. Pravljična soba je prekipevala od energije, za vodenje, usmerjanje in dopolnjevanje stvaritev pa sta bila Maji v veliko pomoč tudi Ana in Anže. Trojica je poskrbela, da so otroci lahko ustvarjali in sledili svoje- mu navdihu, uporabljali želene barve in izdelkom dodajali svojevrsten pridih. Ob sproščenem razpoloženju in spodbujanju ustvarjalnega duha so pod rokami ustvarjalcev nastale edinstvene bučke, slikovi- te čarovnice, nenavadno strašljivi, a obenem prav prisrčni okostnjaki, torej vse, kar spada v obdobje, ko se praznuje noč čarovnic. Dolgčas je bil nedvomno izvzet, česar se nadejamo tudi na prihodnji delavnici. Toplo vabljeni! Vabilo na adventno delavnico Kdaj? V sredo, 26. novembra, ob 17.30. Kje? Pravljična soba Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Kdo? Vsi. Vstop prost, potrebna je predhodna prijava v knjižnici. Tema? Adventni čas. Besedilo in foto: Barbara Kopač Otroški kotiček z Emo Z JEZIKOM PO TRZINU V novembrski številki rubrika Z jezikom po Trzinu obravnava vrstni red besed v stavkih. Besede v nekaterih primerih lahko poskusiš se- staviti na čim več različnih, a še vedno smiselnih načinov. Predlagamo ti, da greš z družino tudi na jezikovni sprehod mimo trzinske knjižice. Pokukaj, kaj imajo na knjižnih policah, obenem pa preveri, kje vse visi trzinska zastava in kakšne barve je. Pobarvaj tudi trzinski grb, v kate- rem je … kateri cvet že? Besede smiselno sestavi v stavek. a. TRZINU / V / ŽIVIMO b. TINETA / BEREMO / KNJIŽNICI / V / KNJIGE / ORLA c. TULIPANA / GRBU / JE / OBČINE / CVET / V / MOČVIRSKEGA / TRZIN d. SO / ROKOVNJAČI / NAŠEM / BILI / VČASIH / KRAJU / V e. TRZIN / SE / CENTER / JE / NOV / OKTOBRA / ODPRL / PLEZALNI f. VZDRŽUJEJO / POTI / REDNO / GOZDNE / PLANINCI g. NEJC / PRVAKA / JUTERŠEK / OSVOJITI / MLADINSKEGA / NASLOV / ŽELI h. PRED / FONTANA / ŽUBORI / TRZINSKO / OBNOVLJENA / KNJIŽNICO Rešitve: Oktobra se je odprl nov plezalni center Trzin. Včasih so bili v našem kraju rokovnjači. V grbu občine Trzin je cvet močvirskega tulipana. V knjižnici Tineta Orla be- remo in si izposojamo knjige. Pred trzinsko knjižnico žubori obnovljena fontana. V grbu občine Trzin je cvet močvirskega tulipana. Živimo v Trzinu. Planinci redno vzdržujejo gozdne poti. Nejc Juteršek želi osvojiti naslov mladinskega prvaka. (Vrstni red stavkov smo namenoma pomešali.) Svoje poznavanje žerjavčka lahko preizkusiš tudi v spletni igrici: Ema Nemec, slika: MMK, spletna publikacija Žerjavček – simbol Trzina, avtorica Janja Železnikar, oblikovanje Kaja Lipušček. november 2025 | 19 Šport in šah Trzinski šahisti priborili obstanek V obdobju, ko se svet šaha sooča s tragično smrtjo priljubljenega ameriškega velemojstra in komentatorja Daniela Narodickega, ligaški šah v Sloveniji z neusmiljeno hitrostjo drvi dalje. Drugič v zgodovini kluba smo se v ŠK Trzin spopadli z zahtevnim izzivom: nastopom v 1. Članski ligi Zahod (prekaša jo le še Državna liga), pravico nastopa smo si izborili z odličnim 2. mestom v lanski 2. Članski ligi Zahod. Liga je potekala v Komendi v treh vikendih od sredine septembra do sredine oktobra. Ligo smo na žalost dočakali močno oslabljeni, zato smo posledič- no izgubljali dvoboj za dvobojem, a obenem pogledovali čez ramo k igram naših neposrednih tekmecev za obstanek in upali, da tudi njim ne bi šlo dosti bolje. Kar se boja za obstanek tiče, je odločalo drama- tično zadnje 9. kolo, v katerem smo Trzinci po hudem boju izvlekli remi Trzinski šahisti v razburljivem 9. kolu: najbližje objektivu je naša 6. deska 3:3 proti Dolenjskim Toplicam, medtem ko je Komenda tesno izgubila Kostja Konvalinka. (Foto Franc Poglajen) z 2,5:3,5 proti ekipi Stari Mayr Kranj. Ker smo vikend poprej s Komen- do v prav tako napetem dvoboju igrali neodločeno 3:3, istočasno pa smo prispevali še ostali, ki s svojimi individualnimi izkupički ne mo- smo oboji izgubili vse preostale dvoboje, smo tako ŠK Trzin pristali na remo biti preveč zadovoljni: Jernej Šivic 0/1, Peter Krupenko 2,5/9, končnem 9. mestu, 1 meč točko pred zadnjo Komendo. Uvrstitev na 9. Matthias Jakob 2/8, Jernej Suhadolnik 3/8, Matija Porenta 1/8, Dušan mesto najverjetneje pomeni obstanek in igranje v 1. Članski ligi tudi v Leben 0,5/1, Gregor Banfi 0/1, Sebastian Offermann 1/2, Borut Bajec letu 2026, kar je glede na vse okoliščine imeniten uspeh. Prvo mesto 0,5/4, Vladimir Markič 0/2 in Kostja Konvalinka 0,5/4. in s tem napredovanje v Državno ligo so osvojili šahisti Posočja, ki so Lestvica: 1.Posočje 17 meč točk, 2.Vrhnika 16, 3.Kočevje 13, 4.Domžale bili v konkurenci 10 ekip s 17 meč točkami razred zase. 10, 5.Nova Gorica 10, 6.Stari Mayr Kranj 9, 7.Dolenjske Toplice 6, 8.Lju- V ekipi ŠK Trzin se je tudi tokrat izkazal srbski FM Milan Jocev, ki se bljana 6, 9.Trzin 2, 10.Komenda 1. je samo za našo ligo v Slovenijo pripeljal iz Beograda. V 6 partijah je zbral 3 točke, od tega 2 zmagi v obeh ključnih dvobojih. Svoj delež Peter Krupenko, foto: Franc Poglajen Potopisna predavanja v DZIR-u Planinsko društvo Onger Trzin tudi v sezoni 2025/26 prireja redna mesečna poto- pisna predavanja, ki so med trzinskimi ljubitelji gora in popotovanj našla hvaležno občinstvo. V Domu zaščite in reševanja se praviloma srečajo vsak zadnji četrtek v mesecu ob 18. uri (če le ne pride kaj vmes). Uzbekistan – biseri v puščavi Azori – po zelenem raju brez naglice • četrtek, 27. november, ob 18. uri, Jure Smole • četrtek, 18. december, ob 18. uri; Tomaž in Katka Pepel- Če se še spomnite črno-belih fotografij v kupejih vagonov naše njak prejšnje države, imate priložnost v sliki in besedi potovati po tej izjem- Zeleni otoki sredi Atlantika so vabljiv popotniški cilj za ljubitelje na- no zanimivi deželi brez morja. Turkizno barvo vode so si ustvarili v rave. Vulkanska pokrajina v vseh mogočih odtenkih zelene, vulkanske mnogih čudovitih stavbah v mestih, polnih zgodb o učenjakih, Timur- tvorbe, odlične pešpoti, bujno rastlinje ... so dovolj dobri razlogi, da te lenku, svilni cesti ter širokosrčne prijaznosti Uzbekov in Tadžikov. Na radovednost kar sama povabi tja. Tomažu in Katki se na potovanjih fotografiji Samarkand, foto: Jure Smole. nikamor ne mudi. Spoštujeta načelo »manj je več« in izbirata poti, krajše po kilometrih, a zato bogate s časom za doživljanje narave in ljudi. Prijazno vabljeni! 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Šport in šah V Trzinu državno prvenstvo v namiznem nogometu je namenjena igram dvojic v A in B ligi, medtem ko v nedeljo tek- mujejo posamezniki, prav tako v obeh ligah. Vsak dan bo potekalo tudi tekmovanje za najhitrejši udarec, in sicer od začetka do konca turnirja tistega dne, državnega prvaka pa bodo razglasili v nedeljo na podelitvi medalj zmagovalcem. V tej disciplini lahko tekmujejo vsi prisotni, bodisi tekmovalci ali navijači, medtem ko je za uvrstitev na državno prvenstvo treba zbrati zadostno število točk na tekmovanjih skozi leto. Besedilo in foto: TB Vabilo rekreativnim igralcem Če se želite tudi vi pomeriti v igranju namiznega nogo- meta, bo to mogoče na »rekreativnem« trzinskem prven- stvu v lokalu Pekos Pub, kjer se bodo prijavljeni tekmo- valci merili v soboto od 10. ure naprej. Prijave zbirajo v lokalu do petka do 20. ure, ko bo tudi žreb dvojic. Tekmu- jejo lahko le pari, prijavnina je 20 evrov za dvojico. Zadnji konec tedna v novembru bo v športni dvorani tekmovanje, Kot je povedal Robert Matijević iz picerije Olivia, ki na kakršnega Trzin še ni gostil. Če ste doslej menili, da je namizni nogo- državnem tekmovanju dobrodelno sodeluje z gostinsko met le prijetna gostilniška zabava, boste presenečeni, ko boste izve- ponudbo, bodo najboljšim trem parom podelili denarne deli, da gre za resen šport. Zveza namiznega nogometa Slovenije, ki nagrade iz sklada, vplačanega s prijavninami, preostali je organizatorka novembrskega državnega prvenstva, je med drugim denar pa bo šel v dobrodelne namene za trzinske športni- tudi članica Olimpijskega komiteja Slovenije in Mednarodne zveze na- ke. Tekmovanje podpira Občina Trzin, sodelujejo pa Špor- miznega nogometa (International Table Soccer Federation – ITSF), s tno društvo Trzin, lokal Pekos Pub in pizzerija Olivia. čimer po svojih najboljših močeh spodbuja razvoju namiznega nogo- Več informacij o državnem prvenstvu najdete na https:// meta pri nas. namizninogomet.si/drzavno-prvenstvo-slovenije-v-na- Prvenstvo bo potekalo v soboto in nedeljo, 29. in 30. novembra, in miznem-nogometu-2025/. sicer se bo začelo ob 11. uri v soboto in ob 10. uri v nedeljo. Sobota november 2025 | 21 Kultura in knjige Srečanje literatov gorenjskih društev upokojencev 16. srečanja literarnih ustvarjalcev Gorenjske, ki je bilo 11. oktobra v Cerkljah na Gorenjskem, sta se udeležila tudi dva žerjavčka: Helena Pogorelec in Jože Erčulj. Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske (PZDU) je v raz- pisanem roku prejela več pesmi in nekaj proznih del 24 avtorjev iz različnih društev upokojencev. Tričlanska komisija je izbrala pesmi in eseje, tako da je vsak avtor predstavljen z enim literarnim delom. PZDU je v ta namen izdal brošuro z naslovom Škatla za spomine. Vsi prisotni smo brošuro dobili v dar, literati pa so prebirali svoja dela v enournem programu, ki ga je povezovala Slavica Bučan. V nastopih so prevladovale pesmi. Čeprav je bila prireditev sredi lepega sobotnega popoldneva, jo je z zanimanjem spremljal tudi župan Cerkelj Franc Čebulj. Besedilo in foto: Milica Erčulj Kaj beremo novembra? Karmen Petric: Smrt v rezidenci Karmen Petric je stopila v ospredje že s svojim prvencem Prste stran, ki je prvo delo v književni zbirki Razmerja. Tudi v tem delu avtorica iz- postavlja razmerja, vendar je tokrat namesto romantičnega pridiha v ospredju zločin. Teh smo vajeni iz klasičnih kriminalnih del slovite Agathe Christie, zločinov se lotevajo tudi številni sodobni avtorji, ki se bolj kot na samo zločesto dejanje osredotočajo na psihologijo, ki stoji za njim, in v ospredje potiskajo družbene vzgibe, ki botrjujejo storje- nim dejanjem. Delo Smrt v rezidenci pa združuje vse našteto – grozljiv zločin, skrivnostno ozadje, psihološko-socialne vzgibe ter navsezadnje tudi razmerja, ki so v resnici povod za nedopustno dejanje. notranjih bojev, s katerimi se je spoprijemala sama ali pa so ji o njih Mojca Zvezdana Dernovšek: Notranji krokodil: pripovedovali njeni pacienti. Stiske, ki nas lahko pahnejo čez rob, so izkušnje naučene optimistke vedno videti brezizhodne, dokler nanje ne pogledamo z drugega gle- dišča. Ko dopustimo, da se rane zacelijo, ko uvidimo, da je morda bolje Duševne stiske niso redkost oziroma se o njih vsaj pogosteje govori, oprostiti kot pustiti, da nas nekaj razjeda od znotraj, nenadoma uzre- predvsem po obdobju pandemije, ki je marsikoga psihično ošibila ali mo luč na koncu predora. Doumemo, da pa vendarle obstaja izhod iz celo zlomila. Duševne stiske niso nekaj, kar bi smeli puščati vnemar, doslej na videz brezizhodnega položaja. saj se potemtakem le še krepijo. Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, pri- znana psihiatrinja, v delu Notranji krokodil prikaže marsikateri primer Zdenka Kopač, Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin Nova priložnost za razvoj podjetniških idej Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je nja, osnovnih pravnih ter finančnih znanj ipd. Zagotovljena je tudi vsa objavila že 6. razpis za vključitev v projekt Podjetno nad potrebna fizična infrastruktura po načelu sodela (coworkinga). izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), na katerega se lahko prijavijo fizične osebe z inovativnimi in naprednimi Razpis, objavljen na spletni strani www.rralur.si, je od- podjetniškimi idejami. Ta omogoča štirimesečno zaposli- prt do 15. decembra 2025. Na razpisu izbrani udeleženci tev, ki vključuje številna usposabljanja za znanja in veščine, bodo delo začeli 1. marca 2026. ključne za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon nove- V projekt se lahko vključijo posamezniki s poslovno idejo ne glede ga podjetja. Tudi tokrat bo priložnost dobilo 11 posamez- na starost ali stopnjo izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavlje- nikov. no stalno ali začasno bivališče v eni od 25 občin Ljubljanske urbane V okviru projekta PONI LUR Regionalna razvojna agencija Ljubljan- regije ter da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za ske urbane regije (RRA LUR) zagotovi podporno podjetniško okolje, določen čas štirih mesecev. To pomeni, da morajo biti na dan vključit- v času zaposlitve pa se pod mentorstvom različnih strokovnjakov in ve brez statusa zaposlitve, študenta idr. uspešnih podjetnikov udeleženci izobražujejo na področju podjet- Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno doku- ništva. Program je osredotočen na znanja, ki so nujno potrebna za mentacijo je mogoče dobiti vsak delovni dan do vključno 25. novem- samostojno podjetniško pot: vse od razvoja poslovne ideje do izdelave bra letos med 9. in 12. uro na telefonski številki 01 306 19 38 oz. poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, elektronski pošti poni@rralur.si. poslovne komunikacije, upravljanja IKT, pridobivanja virov financira- 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Dolgotrajna oskrba Dolgotrajna oskrba v naši občini Sistem dolgotrajne oskrbe (DO) v Sloveniji je eden najpomembnejših socialnih projektov zadnjih let. Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopoma uveljavlja od leta 2024. tero od petih kategorij je prosilec uvrščen in koliko ur oskrbe sklad no Njegov namen je zagotoviti celostno podporo osebam, ki zaradi bo- s to kategorijo prejme. Prva kategorija predvideva 20 ur oskrbe na te- lezni, starostne oslabelosti ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsa- den, druga 40 ur, tretja 60 ur, četrta 80 ur in peta 110 ur. Vsaka izmed kodnevnih opravilih. Zakon predvideva postopno uveljavljanje pravic in kategorij obsega različno količino pomoči pri osnovnih in podpornih oblikovanje mreže izvajalcev, vstopnih točk, informacijskih rešitev ter dnevnih opravilih, storitve zdravstvene nege in storitve za krepitev in podpornih mehanizmov, vendar bo za celovito vzpostavitev sistema ohranjanje samostojnosti. Če oseba ni samostojna, če se denimo ne potrebnega več časa, kot je bilo sprva predvideno. Od začetka leta zmore umiti ali opraviti nekaterih osnovnih stvari, za kar potrebuje 2024 je že mogoče uveljavljati pravico do oskrbovalca družinskega samo nekaj ur pomoči na teden, bo uvrščena v prvo kategorijo, če je člana, od letošnjega julija pa veljajo pravice do dolgotrajne oskrbe na povsem nepokretna, v peto. domu in e-oskrbe kot samostojne pravice. Z začetkom decembra se Po vročitvi odločbe se mora prosilec, ki želi koristiti pravico do dol- uvajajo še dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba gotrajne oskrbe, odpovedati tako imenovanim primerljivim pravicam in denarni prejemek. (npr. dodatek za pomoč in postrežbo DPP, vključenost v institucional- Vstopna točka – kjer se postopek začne no varstvo, vključenost v osebno asistenco in komunikacijski dodatek). Po tem, ko prosilec prejme ugodilno odločbo, se torej lahko odloči, Če ste vi ali vaši svojci ocenili, da bi potrebovali pomoč pri vsako- katero pravico bo koristil, nato pa se obrne na izvajalca dolgotrajne dnevnih opravilih (na primer zaradi bolezni, gibalne oviranosti, kog- oskrbe, s katerim podpiše osebni načrt. Pri tem preverite, da sklenete nitivnega upada ali poškodbe) lahko izpolnite vlogo za uveljavljanje načrt z izvajalcem, ki je podpisal koncesijo z občino Trzin. To je Deos pravice do dolgotrajne oskrbe. d.o.o., poslovna enota Center starejših Črnuče. Vlogo lahko prinesete osebno na vstopno točko, ki je na sedežu Cen- V načrtu priporočenih storitev, ki je priloga k odločbi, bo naveden tra za socialno delo Osrednja Slovenija-vzhod, Maslejeva 3 v Dom- izvajalec dolgotrajne oskrbe v naši občini. Le v primeru koriščenja žalah, kjer boste prejeli tudi več informacij glede dolgotrajne oskrbe. pravice do DO v instituciji lahko izberete katerikoli dom starejših ob- Vlogo lahko pošljete tudi na e-naslov gp-csd.osvzh@gov.si ali po obi- čanov kjerkoli v Sloveniji. Vsak vlagatelj ima pravico do pritožbe, ki jo čajni pošti (v kuverti) na naslov Center za socialno delo OSV, Masljeva lahko uveljavi v 15 dneh od vročitve odločbe. cesta 3, 1230 Domžale. Na vstopni točki deluje tudi info telefon št. 01 777 00 29 ali 01 777 03 40. TB; prirejeno po CSD VZH, Monika Kubelj Katere pravice lahko uveljavljate? Zakon predvideva štiri nedenarne pravice in eno denarno pravico, pri Postopek pridobitve dolgotrajne oskrbe čemer se pravice med seboj izključujejo, kar pomeni, da ne morete ko- ristiti dveh hkrati. Poleg denarne pravice v obliki denarnega prejemka 1 ODDAJA VLOGE so nedenarne pravice časovno omejene in so lahko: celodnevna dol- Vlogo oddate na vstopni točki – Centru za socialno delo Dom- gotrajna oskrba v instituciji; dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu žale. Strokovni delavci sprejmejo vlogo in se z vami dogovorijo DO; dolgotrajna oskrba na domu upravičenca ali pravica do oskrbo- za obisk na domu ali v instituciji. valca družinskega člana. Obstajata še dve dodatni pravici: e-oskrba, ki vam samodejno pripada v primeru, da se skozi postopek ocenje- 2 OCENA UPRAVIČENOSTI vanja uvrstite v vsaj prvo kategorijo, in pravica storitve za krepitev in Na domu ali v instituciji opravijo oceno potreb za dolgotrajno ohranjanje samostojnosti (SKOS). oskrbo, ki jo prejmete v vpogled. Preverjajo se različni pogoji, Kdo lahko vloži vlogo? Oseba, ki je starejša od 18 let; odvisno od vrste vloge. ima začasno ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in 3 ODLOČBA tam tudi dejansko biva ter je zavarovana za dolgotrajno oskrbo. Občani s stalnim bivališčem v občini Trzin lahko Na podlagi ocene prejmete odločbo, v kateri je določeno: katera vlogo oddate samo na Centru za socialno delo v Domžalah, vrsta storitev vam pripada; obseg ur oskrbe glede na eno ki je krajevno pristojen za reševanje vlog iz naše občine. od petih kategorij upravičenosti. 4 ODPOVED PRIMERLJIVIM PRAVICAM Oddate lahko tri različne vloge: • splošno vlogo za dolgotrajno oskrbo (namenjena DO na domu, DO Pred koriščenjem pravice do dolgotrajne oskrbe se morate v instituciji in dnevni dolgotrajni oskrbi), odpovedati morebitnim obstoječim (primerljivim) pravicam. • vlogo za oskrbovalca družinskega člana in 5 IZBIRA IZVAJALCA IN OSEBNI NAČRT • vlogo, s katero lahko starejši od 80 let uveljavljajo e-oskrbo kot samostojno pravico. E-oskrba velja torej kot dodatna pravica in Po prejemu ugodilne odločbe izberete izvajalca dolgotrajne hkrati kot samostojna pravica za osebe, ki so starejše od 80 let. oskrbe in podpišete osebni načrt. Za občino Trzin je izvajalec Deos d.o.o., Center starejših Črnuče (koncesionar). Kakšen je postopek Izpolnjeno vlogo na vstopni točki sprejmejo strokovni delavci, ki se z (6 IZBIRA DSO) vlagateljem dogovorijo za obisk na domu ali v instituciji, kjer opravijo Če koristite DO v instituciji, lahko izberete katerikoli dom oceno, ali je vlagatelj upravičen do dolgotrajne oskrbe. Oceno vlaga- starejših občanov v Sloveniji. telju pošljejo v vpogled. V postopku pridobivanja pravic se preverja več pogojev, odvisno od tega, katere vrste vlogo oddaja prosilec za 7 PRITOŽBA dolgotrajno oskrbo. Imate pravico do pritožbe v roku 15 dni od vročitve odločbe. Sledi odločba, v kateri so določene vrste storitev in obseg ur storitev, ki pripadajo upravičencu na podlagi ocene. Iz odločbe je razvidno v ka- november 2025 | 23 Živeti bolje Anžetov kineziološki kotiček Na kratko o kolkih Ker veliko vlogo pri rehabilitaciji in preventivi igra prav obveščenost, bom v tej številki na kratko poskusil opisati težave s kolki, vzroke težav in strategije spo prijemanja z bolečinami v njih. Kar od 10 do 15 odstotkov odraslih občasno občuti bolečine v predelu kolkov. Pri ljudeh nad 60 let ima od 20 do 30 odstotkov ljudi znake obrabe kolčnega sklepa Hkrati so bolečine v kolku drugi najpogostejši vzrok za bolečine v gibalk kolka, zadnjih stegenskih mišic in sprednjih stegenskih mišic). spodnjem delu telesa (koleni sta na prvem mestu). Ženske pogosteje Skrajšane in šibke mišice si lahko prigaramo tako s statičnimi držami kot moški razvijejo degenerativne spremembe (predvsem zaradi hor- kot s prekomerno aktivnostjo (sedeče delovno mesto v primerjavi s monskih in anatomskih razlik). fizičnim delom). Zato je pomembno tudi primerno gibanje po službi! Glavni vzroki za bolečine v kolku so: Po poškodbah sta zelo pomembni zgodnja diagnostika in ustrezna re- • degenerativne spremembe (najpogostejši vzrok pri starejših, po- habilitacija (še bolj pa ustrezna preventiva!). Vse to preprečuje trajne vezane s staranjem, obremenitvami, genetskimi dejavniki, čez- posledice. Poleg vseh zgoraj naštetih stvari so prav tako pomembni merno telesno težo in predhodnimi poškodbami); spanec, prehrana in hidracija! • vnetne bolezni (revmatoidni artritis, spondiloartritis, septični ar- To so torej ključne strategije za zdravje kolkov (in drugih sklepov): tritis, ipd.); • gibanje (glejte prejšnje številke Odseva, kjer podrobneje opišem • poškodbe (zlomi vratu stegnenice, izpah kolka, udarci, pogoste pri optimalno dozo gibanja); padcih); • izogibanje dolgotrajnemu sedenju in prisilnih drž (vsako uro se na • tendinopatije in mišična neravnovesja (preobremenitev mišic in kratko razgibajte); tetiv okoli kolka, povzroča kronično bolečino in napetost); • krepitev obkolčnih mišic (iztegovalke, upogibalke, zunanje obra- • prenesena bolečina (lahko izvira iz hrbtenice, sakroiliakalnega čalke, notranje obračalke kolka, trebušne mišice, iztegovalke in sklepa, kolenskega sklepa, bolečina seva v predel kolka, čeprav upogibalke kolen, iztegovalke in upogibalke skočnega sklepa); izvor ni v samem sklepu. • vzdrževanje zdrave telesne teže (manjša obremenitev); Na večino vzrokov lahko sami vplivamo – jih lahko preprečimo ali • skrb za uravnoteženo prehrano, spanec in hidracijo; upočasnimo z njimi povezan nastop bolečin. Čezmerna teža denimo • redno spremljanje stanja (ob dolgotrajnih bolečinah se odzovemo takoj). poveča pritisk na kolčni sklep že samo pri hoji (od tri- do štirikratnik te- Kot lahko razberete iz članka, lahko zelo veliko storimo, še preden lesne teže – si predstavljate, da bi toliko lahko počepali? Verjetno ne!). občutimo bolečine v kolčnem sklepu. Tudi ko so bolečine že prisotne, Že ob od 5- do 10-odstotni izgubi telesne teže se lahko pomembno še ni konec sveta. Ni vse povezano z obrabo sklepa, nekateri lahko zmanjšajo bolečine. Telesna neaktivnost prav tako oslabi mišice in kljub obrabi kolka živijo normalno življenje brez bolečin. Ne pozabite, poslabša stabilnost sklepa, preobremenitev pa pospeši obrabo (obe preventiva je najboljša kurativa! skrajnosti sta slabi!). Prav tako skrajšane mišice povzročajo napačno obremenitev sklepa (vzdržujte ali povečajte gibljivost predvsem upo- Anže Kosmač, mag. kin., specialist vadbe za zdravje Dragi otroci! Seveda tudi letos nisem pozabil na vas, Trzinske pridne otroke, zato vas vse lepo vabim na naše srečanje 5. decembra 2025 ob 17.uri čakal vas bom na igrišču pred osnovno šolo Trzin. Srčno upam, da se vidimo! 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Živeti bolje Veronika svetuje Neprijetna čustva kažejo pravo pot V času odraščanja pridemo na svoji življenjski v njegovih dejanjih, poti do trenutka, ko je treba oditi od svoje pri- svoje nezadovoljstvo marne družine in ustvariti novo celico, v kateri pa je kazala Katji. Bili so bomo živeli. Trenutek odhoda je pogosto stre- trenutki, ko je mama začu- sen tako za otroka v odhajanju kakor za starše, tila močan prezir do lastne hčere. ki imajo občutek, da s tem otrokovim dejanjem Ko se jima je uspelo odkrito pogovoriti o vsem izgubljajo del sebe. dogajanju, sta prepoznali, da se v obeh doga- Katja je končevala študij in bila v resni vezi ja nekaj novega, nepoznanega, vzbujati so se z Gregorjem. Del nje si je močno želel oditi od začela čustva, ki jih dotlej nista poznali. Ko sta doma in začeti novo življenje. Tako lepo jima je lahko spregovorili o njih, sta ugotovili, da ta bilo, ko sta bila skupaj! Ničesar nista potrebo- čustva niso nujno slaba, ampak jima celo ka- vala, hrepenela sta samo po bližini drug dru- žejo smer, ki je v tem trenutku najprimernejša. gega. Vendar se jima je skupno življenje doz- Mamino nezadovoljstvo je Katjo odvračalo od devalo še nedosegljivo. Na drugi strani so se doma in ji tako olajšalo odločitev za novo pot z razmere doma nenavadno zaostrovale. Katji se Gregorjem. Tudi mami so negativna čustva, ki je dozdevalo, da se mama vedno pogosteje jezi jih je občutila ob svoji hčeri, omogočala, da jo je nanjo. Motilo jo je vse: kako je Gregor puščal lažje začela postavljati v novo vlogo. Tam njena čevlje v predsobi, kako je poškropil pipo v kopal- hči ni bila več majhna in potrebna njene nege, nici, kako ni pospravil krožnika za seboj, v vse ampak je postajala odrasla ženska, ki začenja se je vtaknila. Katja je imela občutek, kot da jo živeti življenje na svoje. mama postavlja na preizkušnjo, da se mora od- Bolj ko sta si dovolili spregovoriti o stiskah, ki ločiti med njo ali Gregorjem. V njej se je začela jih doživljata druga ob drugi, lažje jima je bilo. bitka. Del nje bi tako rad ustregel mami in živel po starem. Želela si je, Prepoznali sta, da začenjata novo pot, nov odnos, ko mama sprejme da bi lahko v miru, brez prepirov sedeli ob nedeljskem kosilu, ko so se ob sebi odraslo hčer. Katja je spoznavala, da odhod od doma ne po- vsi družinski člani zbrali skupaj in si pripovedovali, kaj se jim je zanimi- meni izgube doma. Pomeni prehod v nov odnos, kjer je lahko mamo vega dogajalo med tednom. Drugi del pa je bil razpet v novi svet, ki ji postavila na drugo mesto, kajti prvo je bilo zdaj namenjeno Gregorju, ga je odkrival Gregor. Tako drugačen se ji je dozdeval od poznanega in in njena mama si je ob dostojni prepustitvi svojega mesta pridobila v tako privlačen, da bi se lahko takoj privadila nanj. Počutila se je ujeto Katjinih očeh veliko mero spoštovanja. Začutila je, da jo ima rada in med dve izbiri, pri katerih se mora odločiti za eno, in hkrati jo je bilo da jo zaradi te ljubezni, ki jo goji do nje, lahko spusti od sebe, saj ve, strah izgube druge. da ji bodo vrata njenega doma vedno odprta. Na drugi stani je potekala zgodba Katjine mame. Tudi ona je opazi- la, da se razpoloženje doma spreminja. Prepoznavati je začela, kako jo Veronika Lovšin, mentorica za psihosomatske procese, Katjin fant moti – ne glede na to, kaj je naredil, vedno je našla napako foto: Freepik Naravno pomlajevanje z močjo laserske svetlobe V svetu, kjer si vsi želimo naraven videz, zdravo kožo in mladosten le v videzu, temveč v ravnovesju med zunanjim in notranjim. Lasersko sijaj, se vse pogosteje obračamo k metodam, ki podpirajo naravne pomlajevanje s svojo svetlobo prebudi naravne procese vaše kože, vi procese regeneracije. Ena takšnih je lasersko pomlajevanje kože, ne- pa zasijete v svoji pristni naravni lepoti. invazivna, varna in učinkovita terapija, ki z močjo svetlobe spodbuja obnovo kože od znotraj. Besedilo in foto: Karmen Šumiga Deniša, Lasersko pomlajevanje deluje globinsko, a hkrati spoštljivo do kože, Jungle wellness & beauty Trzin brez poškodb, brez okrevanja, le z nežnim spodbujanjem lastne rege- neracije. Svetlobna energija učinkuje na globlje plasti kože, kjer spod- buja tvorbo kolagena in elastina, dveh ključnih beljakovin, ki ohranja- ta kožo čvrsto, gladko in sijočo. Rezultat je bolj napeta, osvežena in mladostna koža, ki popolnoma naravno kljubuje času. Pred laserskim posegom se priporoča nežna priprava kože: redno čiščenje z naravnim čistilom, toniziranje in vlaženje s hranilnimi rastlinskimi sestavinami. Po terapiji koža potrebuje mir, vlago in zaščito, kar je idealen čas za bogato naravno kremo ali hladilno masko, ki pomirja in obnavlja. Lasersko pomlajevanje ni le estetski postopek, temveč obred samo- obnovitvene nege, v katerem združujemo tehnologijo in naravo. Ko spodbudimo telo, da se samo zdravi, ne negujemo le svojega videza, temveč tudi dobro počutje. Za dolgoročne rezultate lahko lasersko pomlajevanje dopolnite z red nimi naravnimi rituali nege, kot so masaža obraza s hranljivim oljem, tedenska vlažilna maska in dovolj hidracije. Tako ustvarite ce- lostno rutino, ki podpira vitalnost vaše kože vse dni v letu. Lepota ni november 2025 | 25 Iz župnije Priprava na božič in vabilo na delavnico Tokrat vas obveščam o pripravah na božično praznovanje in vas vabim na družinsko delavnico izdelave adventnih venčkov, ki bo v soboto, 29. novembra, od 9.30 naprej v župnišču. Obenem še nekaj drugih poudarkov in dejavnosti, ki niso poveza- ni z božičnim praznovanjem. V nedeljo, 23. novembra, bo popoldne Advent ob 15. uri v Mengšu dekanijska revija cerkvenih pevskih zborov. Spovedovanje Srečajo se cerkveni pevci naše, domžalske dekanije in vsi ljubitelji Petek, 5. decembra med češčenjem najsvetejšega lepe sakralne glasbe. Lepo vabljeni. Od praznika Kristusa Kralja Petek, 12. decembra med češčenjem najsvetejšega 23. novembra naprej bomo imeli teden Karitas. V tem tednu se bo zvrstilo več dogodkov in prireditev, povezanih z dobrodelno dejav- Petek, 19. decembra med češčenjem najsvetejšega nostjo katoliške Cerkve, ki je organizirana v Karitas. Lahko boste spovedni dan, 19. december, Domžale: od 7. do 19. ure spremljali tradicionalni koncert Klic dobrote za družine v stiski, čla- različni spovedniki nice in člani župnijske karitas bodo romali na Slomškovo Ponikvo, Molitev pred Najsvetejšim (češčenje) kjer bo vseslovensko srečanje. Na prvo adventno nedeljo bomo te- Petek, 5. decembra 18.30–19.00, pol ure pred sv. mašo. den Karitas sklenili. Nabirka pri maši bo za Karitas. Petek, 12. decembra 18.30–19.00, pol ure pred sv. mašo. Med prazniki so včasih urniki nekoliko spremenjeni, zato prosim, da Petek, 19. decembra 18.30–19.00, pol ure pred sv. mašo. spremljate objave v cerkvi, da boste dobro obveščeni. Spomnim, da bo osemdnevnica pred božičem med mašami od 17. decembra naprej, a Obisk duhovnika na domu in maša v DSO nanjo opozarjam že zdaj, saj decembrski Odsev izide šele 22. decem- Četrtek, 4. december maša v DSO ob 10. uri in obisk oskrbovancev bra. Za obisk pred prazniki lahko pokličete v župnišče (t: 051 428 711) Petek, 5. december od 9. ure obisk po domovih v Trzinu ali se osebno oglasite. Torek, 24. december od 8.30 obisk po domovih v Trzinu Boštjan Guček, župnik Torek, 24. december Sv. maša v DSO ob 15.30; možnost za sv. spoved pred mašo. Ko človek odide, ostane njegova sled. November, teden karitas Ostane vse, kar je bil, Slovenska karitas vsako leto zadnji teden v novembru nameni oza- dobra misel, beseda, nasmeh in dejanje. veščanju in opozarjanju, da so med nami ljudje, ki jim je težko in izgub- ljajo upanje. Zato je moto letošnjega tedna Karitas »Na poti upanja«. Tudi letos se bodo vrstile različne dobrodelne prireditve, osrednja pa bo prireditev Klic dobrote v Celju s prenosom na Televiziji Slovenija. Vabimo vas k darovanju! Slovenska karitas poleg zbiranja in razdeljevanja oblek in hrane deluje na različnih področjih, kjer začuti, da je potrebna pomoč. Seveda je v stiskah potrebna materialna pomoč tako družinam kot posameznikom, vendar Karitas deluje tudi na svetovalnem in mnogih drugih področjih. Župnijska karitas Trzin (ŽK), ki deluje že od leta 1991, je del velike družine v okviru Slovenske karitas. Vsaka župnijska karitas deluje na območju svoje župnije, saj tu najbolj pozna in začuti potrebe prebi- valcev. Seveda najlaže rešujemo potrebe po pomoči v hrani in plačilu Z A H V A L A položnic. Obstajajo pa potrebe, ki so včasih težko rešljive. Takrat nam s svojo strokovno, pa tudi materialno pomočjo pomaga Škofijska ka- Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenil naš dragi mož, ritas Ljubljana. oči, brat, tast, dedek, pradedek, svak, stric in prijatelj Poleg materialnih stisk vse bolj opažamo težave zaradi osamlje- BLAŽ MUŠIČ nosti, zapuščenosti in odrinjenosti kot ene izmed najhujših stisk, ki na žalost v moderni digitalni družbi niso samo občutek, ampak vse pogostejše resnično stanje, v katerem ljudje izgubljajo upanje. V Žup- Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se spomnili našega dragega nijski karitas Trzin se trudimo, da bi lahko pristopili k ljudem, ki so v Blaža, bili z nami, izrazili sožalje ali ga pospremili na njegovi zadnji poti. stiski, in jim z nasvetom ali pa samo z lepo besedo in dobro voljo vrnili Hvala župniku, gospodu Gučku, za lep obred, članom zaupanje v življenje, saj je to kljub težavam lepo in vredno življenja. Gasilskega društva Trzin za govor in častno spremstvo, Zdaj zaznavamo težave z osamljenostjo predvsem pri starejših tako sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem pa za tople besede, doma kot tudi v domu upokojencev. cvetje, sveče, darove za mašo in vso izkazano pozornost. Želimo si, da bi imeli vsi, mi člani ŽK in vsi občani, odprto srce za ljudi, ki potrebujejo našo pozornost, delček našega časa in naše dobre Vaša bližina in prijaznost sta nam bili v veliko oporo in sta dokaz volje! S to željo se podajamo proti koncu leta 2025, v letu 2026 pa že spoštovanja do človeka, ki je znal biti preprost, iskren in vedno kar zdaj želimo vsem prebivalcem Trzina veliko osebnega zadovoljstva pripravljen pomagati. in miru ter božjega blagoslova pri vsakem delu. Če želite naše delo materialno podpreti, lahko svoj dar nakažete na račun Župnijske karitas Trzin 0230 5025 3395 295 pri NLB. Vsi njegovi Anica Batis, Župnijska karitas Trzin 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Na pomoč Jesen pri trzinskih gasilcih Jesensko delovanje je že skoraj za nami. V okviru dneva odprtih vrat smo izvedli predstavitev v vrt- cu Žabica in sodelovali pri evakuacijski vaji Osnovne šole Trzin. Tradicionalno smo izvedli strokovno ekskurzijo, tokrat na Primorsko, ker smo si ogledali delo kolegov v koprski poklicni enoti. Zatem smo si ogledali še Sveto jamo in posestvo SanTomas. Tudi obiska maše v Loki pri Mengšu in Florjanove maše v Mengšu sta že tradicionalna. Naša Gasilska zveza Domžale je praznovala 70 let delovanja, kar smo počastili s slavnostno akademijo. Gasilska zveza je tudi letos pripravi- la dobrodelni koncert za gasilce, ki se ga je udeležilo dosti ljudi. Med praznovanji omenimo, da je vodja mladine Mitja dobil sina Nejca, za kar seveda čestitamo Mitji in mamici Ani ter vsem želimo veliko zdravja in lepih trenutkov. Naš Marko je spet uspešno nalovil ribe, zato smo si za sprostitev in druženje lahko pripravili še pravi ribji piknik. Ker se hitro bliža tudi naša 120-letnica, smo izvedli skupinsko člansko fotografiranje. Sliko vam razkrijemo ob slovesni priložnosti. Žal pa nas je prehitro in prezgodaj zapustil dolgoletni član Blaž Mušič - Blaži. Vedno dobrodušnega Blažija bomo ohranili v svojem spominu, svojcem pa še enkrat izrekamo iskreno sožalje. 20. in 23. mesto; mladinci deveto, pripravniki pa odlično tretje mesto. Vsem čestitamo za pogum in sodelovanje. Izobraževanje in mladina Udeležili smo se tudi kviza v organizaciji Prostovoljnega gasilskega Izvedli smo redne društva Študa in dosegli pionirji šesto, mladinci šesto. in pripravniki operativne vaje, v drugo mesto. Praznovali smo tudi 18. rojstni dan Klemena Kajfeža in okviru skupine RVG ga, kot se spodobi, dobro poškropili z željo, da mu bo v življenju vse, smo vadili prehod re- česar se bo lotil, dobro uspevalo. Vse najboljše, Klemen! ševalca preko ovire, Intervencije le na kratko naštejmo: 1. september – prometna ne- varovanje na višini in sreča; 25. september – odstranjevanje osjega gnezda, 28. septem- izdelavo odprtine za ber – preprečitev izliva in posipanje večjega izlitja motornega olja iz odvod dima in vroči- osebnega vozila, 13. september – odpiranje vrat. ne v strehi. Ob koncu meseca požarne var- Z gasilskim pozdravom »Na pomoč« nosti smo se udeleži- Andrej in Ema Nemec, foto: arhiv PGD Trzin li večje vaje Gasilske zveze Domžale na Heliosu in domu sta- rejših MG Bistrica v Domžalah. Veseli smo, da se mladina močno zani- ma za delo, zato jim še toliko bolj z ve- seljem omogočimo dejavnosti. V minulih dveh mesecih smo se kot vsako leto udeležili prireditve Ko bom velik, bom gasilec! v Češminovem parku v Domžalah, nadaljevali smo priprave in vaje za tekmovanje Cici Fire Combat, kjer so se mladi preizkusili v nekoliko prilagojenih veščinah odraslih gasilcev in dosegli lepe rezultate v vseh kategorijah: pionirji Povabilo na tradicionalno druženje s prižigom lučk na DZIR V nedeljo, 30. novembra, ob 18. uri vabimo vse občane na tradicionalno druženje s prižigom novoletnih lučk na DZIR-u. Za tople napitke bomo poskrbeli gasilci, povabljeni pa prinesite le dobro voljo, da skupaj zaokrožimo leto. Veselimo se vašega obiska! Člani PGD Trzin november 2025 | 27 Od tu in tam 34. pohod po poteh vojne za Slovenijo Letos so se 34. pohodu po poteh vojne za Slovenijo pridružili po- tako nevarni, kot so bili videti, smo tudi njim ponudili slastne trojanske hodniki z Vrhnike, iz Logatca, Ribnice, Grosuplja, Litije, Kamnika in krofe, ki smo si jih tam privoščili. Črni graben, kot se imenuje dolina Ljubljane. Zbrali smo se v vasici Dolenje pri Rovah, pri Steletovih, od od Trojan do Prevoj, je pred več kot dvema stoletjema dajal zavetje tam smo se namenili proti Brdu nad Lukovico. razbojnikom, ki so si nadeli ime rokovnjači in bili strah in trepet Napo- Najprej smo obiskali Poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slo- leonove vojske in ostalih tod živečih prebivalcev. venije, kjer nam je vodja sadovnjaka Roman Mavec razložil najnovejše Na koncu smo se pri Steletovih posvetili še zadnji nalogi, odkritju poskuse z agrofotovoltaiko. Pri tem poskusu ne gre za pridobivanje obeležja za tajno skladišče materialno tehničnih sredstev, ki je bilo »električnih jabolk«, temveč za čim boljši izkoristek solarnih panelov tam za TO Domžale organizirano v letih 1990 in 1991 Nekaj več nam v simbiozi z nasadom jablan, vse prednosti in slabosti pa se bodo je o tem povedal Milan Narat, namestnik načelnika MSNZ v Domža- pokazale v nekaj letih. lah, ki je v tistih prelomnih časih za naš narod nagovoril Steletove, da Pot smo nadaljevali skozi grajski drevored do osrednjega čebelnjaka so spravili del opreme, ki jo je bilo potrebno umakniti na varno pred pri Čebelarskem centru Slovenije. Tam nas je pričakal, naš član, če- JLA. Za glasbeni vložek je poskrbel naš član, Franc Osterman. Obe- belar Bine Kladnik, ki nam je opisal čebelarsko dejavnost. Da bi lažje ležje pa sta slavnostno odkrila gospodar Janez Stele in predsednik razumeli vse povedano, smo seveda poskusili tudi slastne medenjake OZVVS Domžale, Janez Gregorič. in medeno žganje. Domači so nas oskrbeli z golažem, ki se je že od ranega jutra kuhal v Ob ostankih Kersnikovega gradu nas je pričakal nekdanji dolgoletni nekaj kotlih, za vse ostalo pa so tokrat poskrbele naše veteranke, ki so župan občine Lukovica, Matej kotnik, ki se je izkazal kot živ leksi- napekle in nacvrle kopico dobrot, ki smo jih imeli na razpolago, izkazal kon lokalne zgodovine. Med njegovo razlago se je v bližino prikradel se je tudi vodja pohoda Marjan Kveder, ki je poskrbel, da so vsi, ki so francoski vojak še iz časa Napoleona. Z zanimanjem si je ogledoval se podali na pot, tudi srečno prispeli na izhodišče. Za dodatne dobrote mogočna grajska vrata, kar se iz nekega grma pojavita dva rokovnja- pa se zahvaljujemo tudi pekarni Arena iz Trzina. ča in nič hudega slutečega Francoza zgrabita in ga odpeljeta proti nam, kjer smo si jih pobližje ogledali. In ko smo se prepričali, da niso Besedilo in foto: Janez Gregorič 25. oktober, dan suverenosti Dan suverenosti praznujemo v spomin na 25. oktober 1991, ko je zadnji vojak agresorske jugoslovanske armade zapustil naše ozemlje in je v noči na 26. oktober iz pristanišča Koper odplula ladja s še za- dnjimi vojaki JLA. Ob prazniku sta osrednjo slovesnost v Športni dvo- rani Medvode pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Suverenost pomeni, da je država popolnoma neodvisna in suvereno odloča o pravilih, po katerih se bo ravnala. Slovenija je bila popolnoma suverena od 25. oktobra 1991 do sprejetja v Evropsko unijo oziro- ma v vojaško povezavo NATO, poslej pa sprejemamo zakone Unije. V ustavo smo si pred štiriintridesetimi leti zapisali kopico načel, od pravičnosti do poštenosti. Zmerna večina je nezainteresirana in nek- ritično opazuje dogajanje v naši družbi, od privatizacije družbenega premoženja do nasedlih gospodarskih in družbenih projektov, ki so bili plod neusmiljene korupcije, ki se je krepko zajedla v vse sfere naše- ga življenja. Kako naj živimo svobodno, če velik del državljanov nima ekonomske svobode in neodvisnosti? Kako živeti v času, ko je skrajno lahko zgubimo tudi zunanjo, ozemeljsko suverenost, sploh v času, ko postalo normalno? Vojni veterani, ki smo bili na braniku domovine rožljanje orožja postaja nekaj vsakdanjega. Slovenije, opozarjamo na krepitev gospodarske suverenosti in na upo- števanje pravne države, saj ko se ta začne rušiti, bo prepozno. Kaj Besedilo in foto: Janez Gregorič 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Od tu in tam Srečanje vodij skupin Šole zdravja V torek, 7. oktobra, je v prostorih Centra dnevnih aktivnosti v Domžalah potekalo prvo srečanje Domžalsko-kamniške enote Društva šole zdravja. V to enoto so vključene skupine občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Moravče. Sestanka se je udeleži- praznovanje dneva športa, tedna mobilnosti, udeležbe na raznih pre- lo 17 od skupno 24 vodij davanjih. skupin, vodila ga je Mar- Te predstavitve so potrditev, da so jutranja druženja zelo prijetna tina Erman, vodja enote. in koristna za ohranjanje vitalnosti. Udeleženci se po končani vadbi Iz predstavitev vodij počutijo dobro in napolnjeni s pozitivno energijo dobro začenjajo dan. skupin je bilo razvidno, Predstavitvi skupin je sledil dogovor o izvajanju skupnih dejavnostih da v skupinah skrbno in enote. To so razna izobraževanja, zanimive dejavnosti, ki potekajo v vestno izvajajo vadbe po knjižnici v Domžalah, organizacije izletov, druženje več skupin ob pra- metodi 1000 gibov av- znovanju obletnic skupin. Obvestila o dejavnostih vodje skupin pošlje- torja dr. Nikolaja Grišina. jo vodji enote, ki obvesti vse druge vodje skupin. V večini skupin potekajo Vodja enote nas je obvestila, da v Društvu šola zdravja pripravljajo še druge dejavnosti, kot za svoje člane tudi nove vaje za moč, s katerimi bodo člani krepili so izvajanje vaj za moč, mišično maso, ki je velikega pomena za preprečevanje poškodb in dihalne vaje, druženje upočasnjevanje procesa staranja. To vadbo bodo izvajali usposobljeni po vadbi, skupni izleti, vaditelji, prostovoljci Društva šola zdravja. Srečanje se je končalo z pohodi, sodelovanje kot občutkom večje povezanosti ter skupnimi načrti, da ostanejo gibanje, prostovoljci v lokalnem zdravje in prostovoljstvo dostopni vsem v naši ožji in širši okolici. okolju s šolami, vrtci, do- Ema Osolnik, foto: Helena Sterle mom starejših občanov, Strokovna ekskurzija veteranov Konec septembra smo člani OZVVS Domžale izvedli strokovno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino. Obiskali smo piramide v Visokem in se na lastne oči prepričali o nji- Med ogledom Banjaluke, glavnega mesta entitete Republike Srbske, hovih razsežnostih in vplivu zemeljskih energij. Nekateri so te energije smo obnavljali svoje bralne veščine cirilice. Banjaluka je v letu 1969 začutili, drugi so občutili le trdoto stropa v nizkih podzemnih rovih, a preživela močan potres z rušilnimi posledicami, zato je večji del mes- če je človek dovolj trde glave, tudi to ni ovira. Naslednja postaja je bil ta obnovljen in dokaj sodoben. Sicer je v mestu pretežen del prebival- Titov bunker v Konjicu. Atomsko zaklonišče je bilo zgrajeno za ožjo stva srbske narodnosti, poleg Bošnjakov in Hrvatov. Še danes je čutiti jugoslovansko oblast (350 ljudi), ki bi se v vanj umaknila ob morebi- rahlo nelagodje med narodi. V Piskavici v okolici Banjeluke so doma- tnem napadu z jedrskim orožjem in tam brez izhodov preživela več kot čini v narodnih nošah priredili krstno slavo, največji družinski praznik pol leta. Bunker je bil opremljen z najsodobnejšo opremo, predvsem srbskega naroda. Pričakali so nas s prijetno dobrodošlico, pesmijo in domačih proizvajalcev, nekaj zahtevnejših sklopov pa je bilo kupljenih plesom in seveda pogostitvijo, katero bi zelo težko primerjali s čim po- v tujini. Gradnja je potekala v letih od 1953 do 1979 in je stala malo dobnim pri nas. Prepričali smo se, da navzlic političnemu nesoglasju manj kot pet milijard dolarjev. Zanimivo, da je gradnja, v veliki meri na Balkanu živi veliko dobrosrčnih in odprtih ljudi. brez mehanizacije, potekala v strogi tajnosti, v bližini je bila tudi to- varna streliva, tako da je bilo varnostno zavarovano širše območje Besedilo in foto: Janez Gregorič nedostopno civilistom. Šele v vojni, ki se je razplamtela širom Balka- na, je podatek o lokaciji bunkerja prišel v javnost. To je hkrati bila ena izmed treh najdražjih naložb v obrambne namene Jugoslavije, poleg tega še podzemno letališče Željava pri Bihaču in vojaško pristanišče Lora v Splitu. Na polovici štiridnevne ekskurzije smo si udeleženci ogledali poru- šeni most v Jablanici, ki je ostal po snemanju filma Bitka na Neretvi. Izognili se seveda nismo niti Mostarju, ki z reko Neretvo deli musli- manski in hercegovski – hrvaški del prebivalstva. Ogledali smo si tudi znamenite skoke s kamnitega mostu v rečne brzice. Po ogledu ožjega predela Sarajeva in Bašćaršije smo se skozi Trav- nik, rojstno mesto Iva Andrića, pripeljali do mesta Jajce, ki je v naši polpretekli zgodovini odigralo dokaj pomembno vlogo, na kar ljudje še vedno različno gledajo, vendar je vse to del naše zgodovine. V etnolo- ški vasi Ljubačke doline smo si udeleženci ekskurzije ogledali muzej in med kosilom z bosanskim pridihom prisluhnili tudi tamkajšnji značilni glasbi. november 2025 | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca Nadvse dober oktober Po nekaj mesecih smo spet imeli od dolgoletnega povprečja malenkost hla- dnejši mesec, v zadnjem letu dni sta bila poleg tega le še dva taka, lanski november in letošnji maj. Vendarle so drugi vremenski kazalniki poskrbeli, da je bila narava v letošnjem osrednjem jesenskem mesecu barvita, kot ji pritiče, k čemur so pripomogle voda in sončne urice. Obojega je bilo ravno prav. Oktober ni le čas, ko vinarji zaskrbljeno pregledujejo, kaj in kako na- staja v vinskih sodih, ampak tudi mesec, ko lahko po eni strani pre- verjamo pretekle vremenske prerokbe, po drugi pa se že kažejo prvi obrisi zime. Ta se nam je na veliko (in lažno) ponudila kar na začetku minulega meseca. Med 3. in 6. oktobrom smo namreč imeli obdobje precej hladnega vremena, ki se je končalo s sneženjem pod 1000 metri nadmorske višine, v gorah pa smo bili priča prvi nesreči zaradi snežnih plazov. (Snežilo je v Ratečah, za kratek čas tudi v Bohinju, na nadmorski višini okoli 1500 metrov je zapadlo več kot 20 cm snega!) Na širšem območju Trzina sicer nismo bili deležni snega, zato pa obilja padavin. V nedeljo, 5. oktobra, smo prejeli skoraj šestdesetlitrsko pošiljko, le malo manjšo, nekaj manj kot petdesetlitrsko, pa potem še v sredini zadnje dekade (23. oktobra). Velika večina oktobrskih padavin je padla v vsega dveh dneh! Kljub temu je bilo minuli mesec padavin za okrog petino Sprehod zadnjo oktobrsko nedeljo čez nekdanje (?) smučišče v Dolgi dolini je manj od pričakovanih oziroma od povprečja med letoma 1991 in 2020. bil blagodejen za dušo in oko. Sonca pa ravno prav (za večino itak vedno premalo …) oziroma skoraj enako dolgoletnemu povprečju. Najbolj nas je razvajalo sredi meseca, v S hladnim vremenom v začetku oktobra smo dokaj hitro začeli ku- zadnji dekadi pa smo bili zanj precej prikrajšani. rilno sezono. Za »uradni« začetek kurilne sezone velja dan, pred ka- Zanimiva je oktobrska »ničelna« statistika značilnih dni glede na terim je večerna temperatura zraka ob 22. uri (po poletnem času) določen temperaturni prag. Imeli nismo prav nobenega vročega niti tri večere zapored nižja od 12 stopinj Celzija. Seveda je to od kraja toplega, prav tako pa tudi ne hladnega in ledenega dne. Spomnimo, do kraja različno. Praviloma oziroma v povprečju se kurilna sezona o vročem in toplem dnevu govorimo, ko najvišja dnevna temperatura v notranjosti Slovenije začne kmalu po 1. oktobru, na Goriškem in v zraka preseže 30 oziroma 25 stopinj Celzija; o hladnem in ledenem slovenski Istri pa kakšen teden ali dva pozneje. Po podatkih ARSO je dnevu pa, ko se najnižja dnevna temperatura zraka spusti pod lediš- bil v Ljubljani po letu 2000 najzgodnejši začetek kurilne sezone leta če oziroma ostane pod njim tudi najvišja dnevna temperatura zraka. 2024 (15. septembra), najpoznejši pa leta 2017 (27. oktobra). Za pri- Zavidanja vredna količina padavin v desetih mesecih letošnjega leta merjavo – na Obali (Sečovlje) se je kurilna sezona najprej začela 24. (1262 mm) je zanesljivo med razlogi, da so bile podobe letošnjih je- septembra 2022, najpozneje pa 17. novembra 2018; na Dolenjskem senskih pokrajin še bolj slikovite in barvite kakor sicer. Listje v gozdo- (Novo mesto) je najbolj zgodnji datum 7. september 2007, najpoznejši vih pod gozdno mejo in macesnove iglice v obsežnejših macesnovih pa 25. oktober 2014. Tisti, ki jim ni treba čakati javnih upravljavcev gozdovih na gozdni meji so le počasi odpadali, svoje pa je v začetku kurilnih naprav, pa si verjetno zakurijo že kakšen dan prej oziroma meseca dodal še zgodnji sneg. Barvni prehodi iz zelenega v belo ter pred doseženimi uradnimi temperaturami zraka za začetek kurilne rjavo in rumeno so bili zato večplastni, ob sončnih žarkih še bolj kon- sezone. Čeprav podatki z vremenske postaje Osnovne šole Trzin – trastni. Videti je, da se ljudje v teh v marsičem zmedenih in »narobe prav te dni zaznamujemo desetletnico njenega delovanja – niso ura- svet« časih deloma spet ozirajo in tako tudi vračajo k naravi. Številni dni, pa jih vendarle velja uporabljati kot za domače razmere najbolj oktobrski zapisi na socialnih omrežjih so skorajda malikovali letošnjo ustrezne. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, ko bo prav v njeni bližini enkratnost narave. Ali so bili ti vzgibi pristni ali le všeč(ka)ni, pa bo zrasla zelena učilnica. seveda pokazal čas. Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OSNOVNE ŠOLE TRZIN (oktober 2025) Kazalnik Podatek Niz/datum/čas Povprečna temperatura zraka (°C) 10,8 1.–31. 10. Najvišja temperatura zraka (°C) 19,6 10. 10./15.27 Najnižja temperatura zraka (°C) 0,4 4. 10./6.38 Največja dnevna temperaturna razlika (Tmin/Tmaks, v °C) 12,8 (13,2/0,4) 4. in 7. 10. (19,1/6,3) Število hladnih/ledenih dni (T min ≤ 0 °C/T max ≤ 0 °C) 0 / 0 1.–31. 10. Število dni s padavinami (≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 18 / 6 / 2 1.–31. 10. Največja dnevna količina padavin (mm v 24h) 58,6 5. 10. (0.00–24.00) Mesečna količina padavin (mm) 136 1.–31. 10. Količina padavin v letu 2025 (mm) 1262 1. 1.–31. 10. Največja hitrost vetra (km/h) / smer 32,2 / VSV 2. 10./12.28 Vir: http://trzin.zevs.si, zavihek Statistika 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglasi JESENSKE UGODNOSTI DO EUR *Jesenska ugodnost za modela Vitara in S-Cross vključuje 1.000 evrov popusta na priporočeno maloprodajno ceno po ceniku pri modelu S-Cross in komplet zimskih pnevmatik na aluminijastih platiščih ter 380 evrov popusta na priporočeno maloprodajno ceno po ceniku pri modelu Vitara in komplet zimskih pnevmatik na aluminijastih platiščih. Akcija velja do 31.12.2025. Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2 po WLTP meritvah: 5,3-6,4 l/100km in 119-144 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0042- 0,0242 g/km, trdi delci: do 0,00018-0,00027/km, število delcev: do 0,88-1,63 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Jamstvo 3+7 let zajema tovarniško garancijo Suzuki (3 leta oz. 100.000 km, kar nastopi prej) in jamstveno obdobje Suzuki Hybrid PRO/PRO+ (do konca 10. leta oz. do 200.000 km, kar nastopi prej). Avto Aktiv E: info@avto-aktiv.si LjAvto Aktiv E: info@avto-aktiv.si Ljubljanlsjka cnestsa 2k4 a cesta 24T: +386 1 56 05 800 T: +386 1 56 05 800 SI-1236 Trzin avto-aktiv.suzuki.si SI-1236 Trzin avto-aktiv.suzuki.si Od pregleda pri specialistu Odkrijte več do rehabilitacije. Z zavarovanjem Specialisti+. Vse bo v redu. triglav.si november 2025 | 31 oglasno sporočilo oglasno sporočilo oglasno sporočilo Oglasi Zaupajte v svoj sluh vedno in povsod Okvara sluha vas ne sme ovirati, da ne bi živeli polnega in aktivnega življenja vsak dan. Beltone slušni aparati so vaš zanesljiv partner. Udobni in skoraj nevidni, prilegajo se obliki vsakega ušesa (tudi pri športu) Do 30 ur uporabe z enim polnjenjem v polnilcu (so brez baterij), enostavno upravljanje s telefonom. Čist zvok iz drugih naprav neposredno v slušni aparat (npr. TV, radio, GPS) Mikrofona nameščena na aparatu in v ušesu ustvarjata skoraj naraven zvok. Odporni proti vlagi, potenju in umazaniji. Podpora na daljavo kadarkoli jo potrebujete. Prisluhnite življenju Za več informacij, brezplačno kontrolo sluha in preizkus slušnih aparatov pokličite: 05 393 6775 NOVA GORICA, Erjavčeva ulica 30, Nova Gorica POSTOJNA, Prešernova 1, Postojna T: 05 393 6775 BREZOVICA, Tržaška cesta 495 M: 031 601 581 www.slusniaparati-beltone.si Smo pogodbeni partner ZZZS-ja. VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI 00% NARA 30% avni lateks POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA Piramidna lež Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon Ihan: Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. 32 | Odsev — Glasilo občine Trzin 100% nar VNO oglasno sporočilo oglasno sporočilo aln a površina 1