N«jve<£ji •lorauki dnevnik V Združenih držanb
V«||c sa tsc leto • • •	$6.00 Za pol leta * - • • • $3. Za New York celo leto Za mntmiilTO oefto leto
. $3.00 S . $7.00 G
JEJ
GLAS NARODA
List slovenskih delavčevi Ameriki,
The largest Slovenian Daily in the United States*
I Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: OHelsea 3—1242
No. 8. — Štev. 8.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY II, 1937—PONEDELJEK, 11. JANUARJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
S P 0 R V AVTOMOBILSKI STAVKI SE JE POOSTRIL
podjetniki pravijo, da se ne bodo pogajali z nobeno unijo, ki ni v zvezi z am. fed. OF labor
Zastopniki sta vicar jev so opustili pogajanja. — Avtomobilska korporacija zavrgla Vse "pametne predloge". — General Motors v zvezi z Delavsko Federacijo. — Stavkarjem nasprotna organizacija naglo raste.
DETROIT, Mich., 1 0. januarja. — Zastopniki United Automobile Workers of America so opustili pogajanja ter so izdelali nov načrt za še močnejšo borbo proti General Motors, ki je že sedaj na stavki 1 50,000 avtomobilskih delavcev.
V svojem pismu na governerja Murphyja dolž* predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin General Motors Corporation, da je zavrgla vse "pametne predloge" za poravnavo stavke.
Martinovo pismo pa pušča odprta vrata za obnovitev pogajanj, ako avtomobilska družba saj deloma sprejme pogoje unije za pogajanja.
Pismo pravi med drugim:
"Nikdar nismo General Motors Corporation predložili ultimatuma ali pa kakih zahtev, o katerih ne bi hoteli razpravljati in se za nje pogajati ter smo še vedno pripravljeni sprejeti vsako "pametno podlago za otvoritev pogajanj".
Ob istem času pa je General Motors Corporation zagotovila predsedniku departmenta za kovin-1 ske delavce v American Federation of Labor, Johnu P. Freyu, da ne bo sklenila nikakega sporazuma z delavsko organizacijo, ki je nasprotna delavski federaciji.
Navzlic temu, da so zastopniki stavkarjev opustili pogajanja, pravi governer Murphy, da še ni izgubil upanja za poravnavo, ker obe stranki ka-žete odkrito voljo, da stavka čimprej končana.
Avtomobilska korporacija vztraja pri svoji zahtevi. da stavkarji zapuste obe tovarni, predno je pripravljena pričeti pogajanja za poravnavo. Predsednik unije avtomobilskih delavcev Martin pa je od avtomobilske družbe zahteval, da mu da zagotovilo, da v teh tovarnah tekom pogajanj ne bo pričela z delom in tudi ne bo prepeljala strojev v kako drugo tovarno.
FLINT, Mich., 10. januarja. — V namenu, da i "zavarujejo svoje delo in svoje domove", je 35 tisoč delavcev in delavk v Flintu podpisalo izjavo, da nasprotujejo stavki avtomobilskih delavcev. — Delavci pri General Motors, katerih je 28,275 in ki so vsled stavke pri Fisher Body izgubili delo, so se organizirali v opozicijo proti stavki.
Pri Chevrolet Motor Company je 1 1,300 delavcev podpisalo resolucijo, ki protestira proti sedanji stavki.
Pri Buick Motor Company je podpisalo 1 l ,900 delavcev resolucijo, v kateri izražajo svojo lojalnost do družbe in izjavljajo, da so zadovoljni z delavskimi razmerami.
Pri AC Spark Plug Company je 3900 delavcev podpisalo izjavo, ki protestira proti sedanjemu stav-karskem položaju.
K novi organizaciji Flint Alliance je dosedaj pristopilo 8500 delvcev, ki so se organizirali v namenu, da nasprotujejo sedanji stavki* in se hočejo mirno poravnati z avtomobilsko družbo.
Kot pravi predsednik Flint Alliance, George E. Boysen, njegova organizacija ni unija in je samo začasna ter ima samo namen poravnati spor z "Avtomobilsko družbo brez avtomobilske unije, da bodo njeni člani zopet delali.
V kongresu se bo začela gonja proti tujcem
fašisti so
obnovili napade
General Franco je pričel bombardirati mesto. — Branitelji imajo velike izgube. — Fašisti so zavzeli dva mostova.
PREI) MADRIDOM, 10.
januarja. — Fašistične čet v? generala Franca so dospele do brega reke Manzanares, ki teče ob Madridu.
Med strahovitim artilerijskim ognjem jo infanterija zavzela strategične postojanke ob robu me-ta. Proti severoza-padu so fašisti zavzeli železniški most ter most San Fernando.
Branitelji glavnega mesta se trdovratno drže, toda nisc. mogli ubraniti oblegovateljeni. f!a se ne bi združili s četami, ki so že prej stale ob robu mesta.
Republikanski letalri so bombardirali Časa de Cam po onstran reke, artilerija je bombardirala napredujoče legijo-liarje in Marokance, toda j i a ni bilo mogoče vstaviti.
Fašistični častniki pravijo, d i so republikanci demoralizi-rani, kajti zapustili so zakope iz cementa, postojanke strojnic in dve vrsti ograje iz bodeče žicC ter zbežali v Madrid.
Izmed petih republikanskih aeroplanov, ki so bombardirali Časa de Cam po, je bil en aero plan izstreljen.
General Emilio Mola naznanja zavzetje mesta Avaraca, sedem milj severozapadno od Madrida ob cesti, ki pelje v Escorial.
Predno so republikanci zapu-cvili svoje zakope pri Avaraci, so imeli velike izgube. V enem tednu so imeli republikanci tisoč mrtvih.
GIBRALTAR, 10. januarja. — V Cadiz, ki je v rokah upornikov, prihaja vsak dan na tisoče nemških in italijanskih vojakov.
O vsem tem vlada najstrožja tajnost in mesto je postalo skrivnostno pristanišče Evrope.
Parniki, ki nimajo razvitih zastav in ne nosijo nikakega i-mena. dovažajo veliko Število *4prostovoljcev", ki gredo generalu Francu na pomoč.
Tujci prihaja v novih uniformah španske tuje legije. Takoj ko stopijo s parni kov, se z vlaki odpeljejo v Se vil j o.
anglija 60 blokirala
__Špansko
Angleške ladje bodo ustavljale in preiskovale ladje. — Francija bo branila Maroko proti Nemcem.
ZLATO BODO PREPELJALI
WASHINGTON, D. C., 10. januarja. — Zvezna novčarna ie objavila, da bodo začeli v te. ku osmih dni prevažati zaloge zlata iz Philadelphije in Nev»-Yorka v skladišče, zgrajeno pri Fort Knox, Kv.
LONDON, Anglija, 10. jan
—	Angleška vojna mornarica bo blokirala celo špansko obal. f;ko Nemčija, Italija in Rusija tiiko.j ne vstavijo prihajanja vojakov in orožja na Španske.
To blokado sta sklenila ministrski predsednik Baldwin in vnanji minister Eden ter jo je kabinet odobril. Tudi Francija je Angliji obljubila svojo podporo.
Kabinet je sklenil, da bodo bojne ladje vstavile in preiskale vsako ladjo, ki pride na Špansko in se ne bodo zmenile za nemške, italijanske in ruske proteste.
Eden bo v nekaj dneh sklical konferenco vseh evropskih držav in jim bo dal zadnjo priložnost. da zabranijo pomoč Španski.
LONDON, Anglija, 10. jan.
—	Anglija je Franciji obljubila svojo vojaško in mornariško pomoč proti nemškim četam v Španskem' Maroku.
Obenem pa je Anglija naprosila-francosko vlado, da ji predloži dokaze, da so prišli nazij-ski vojaki v afriško kolonijo v tolikem številu, da so nevarnost za svetovni mir.
Angleški kabinet je sklenil, da bo Anglija branila svoje interese, ker Nemci utrjujejo Ceuto v Španskem Maroku. — Admiraliteta je vsem mornariškim divizijam naročila, da mornarji navedejo naslove svojih najbližjih sorodnikov, kar pomeni, da se Anglija pripravlja na izgube svojih mornarjev.
Francoska vlada pa je od generala Franca zahtevala, da i7Žene nemške vojake iz Španskega Maroka.	■
General August Nogues je v Francoskem Maroku prevzel poveljstvo nad 100,000 vojaki in je pripravljen za vsak slučaj.
vojne se ni treba bati, ker je ne bo
Poslujoči državni tajnik je mnenja, da se seda* nje homatije na Španskem ne bodo razvile v splošno evropsko a 1 i svetovno vojno.
ASHINGTON, D. C., 9. jan. R. Walton Moore, poslujoči državni tajnik in namestnik držav. tajnika Hulla je mnenja, da bi bila nova svetovna vojna '4samomorilno pustolovstvo'
Ta izjava, ki jo je dal časni-škim poročevalcem, je bila v prvi vrsti namenjena evropskim diplomatom.
Navzlic poročilom o rastoči napetosti v zapadnem kotu Sredozemskega morja, je Moore mnenja, da bodo našli evropski državniki pravo pot iz nasprotij, ki jih je ustvarila španska državljanska vojna?«
Na neko vprašanje je odgovoril Moore:
— Po mojem mnenju se vodilne evropske države ne bodo spopadi«. Jaz nočem in ne morem verjeti v tako samomoril-n i pustolovstvo. Bas nasprotno. Prepričan sem, da voditelji evropskih držav uvide vajo, da bi nova svetovna vojna zadala evropski civilizaciji smrten u-darec. Ves svet želi, da bi bile sedanje sovražnosti omejene samo na Špansko in da bi bile čimprej končane.
Naročite se na " Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državah
_
POKOJNINA PO 125 LETIH
WASHINGTON, D. C., 7. januarja. Dasi je poteklo Ž3 125 let izza vojne, ki je izbruhnila leta 1812, še vedno dobivata pokojnino dva sorodnika vojakov, ki so se takrat borili proti Angliji.
Mrs. Caroline King v Cheek-towaga, N. Y.. dobiva po $50 na mese<\ Mrs. Ester Morgan v Independence, Ore., pa po £20. Mrs. King je vdova po Dariusu Kingu, Mrs. Morgan jo pa hči Johna Hilla. King in -Flill sta pripadala newyorski milici.
BOJAZEN ZA MATTSONO-VEGA SINA
TACOMA, Wash.. 10. jan.— Usoda ugrabljenega 10-letnegi sina dr. Mattsona, Charlesa, j t še vedno zagrnjena v tajnost.
Boječ se, da je odkupnina $28,000, ki jo je položil "v nekem gozdu", prišla v napačne roke. skuša dr. Mattson dobiti dokaze, da je njegov sin še živ.
Toda dosedaj se mu to ni posrečilo. Dr. Mattson se celo boji, da s pravim odvajalcem sploh ni prišel v stik, temveč s kakim drugim zločinem, ki z edvedbo ni v nikaki zvezi.
V "Seattle Times" je dr. Mattson objavil svoj peti o-glas, ki se glasi:
"Mabel — Še vedno čakam. Vse je bilo izvršeno po naročilih v vaših obvestilih. Dajte riii natančno obvestilo, da se bom mogel ščititi proti drugim in bodite bolj jasni v svojih poročilih. — Ann."
Detektivi se zadrže popolnoma mirno, da bi mogel biti deček nepoškodovan vrnjen.
Medtem pa je sneg pokril večji del države Washington in Matt sonova družina se boji. da Charles, ako se nahaja v kaki leseni koči, ne bo mogel prenesti hudega mraza.
vsi tujci, ki so na reliefu,
naj bi bili deportirani
WASHINGTON. D. C., 10. januarja. — Sen. Reynolds iz North Dakote in poslanec Starnes iz Alabame sta sestavila predlogo, po kateri bo na-selniška postava mnogo strožja, kot je dosedanja.
Med drugim zahteva predloga, ki bo predložena kongresu prihodnji teden, naslednje:
Takojšnja registracija vseh tujcev v Združenih državah ; dcportacija tujcev na reliefu in kršilcev ameriških postav.
Znižanje sedanjih naselili-ških kvi»t za 90 odstotkov.
Pooblaščenje predsedn i k i Roosevelta, da se pogaja z di-žavami za omejitev naseljevanja. Prepoved zaposlitve tujcev v katerikoli državni službi.
V skupni izjavi, v kateri Reynolds in Starnes pojasnuje-tu svoje solišČe, pravita:
"('as je prišel, ko morajo Združene države ščititi same sebe proti svojim sovražnikom v svoji sredini. V tej deželi i-lnamo 7,000,000 tujcev. Vsakdo jo mogočen vohun in sovražnik v času vojne. Ako bo naša dežela zapletena v vojno, moramo vedeti, kje bomo položili svojo roko na vsakega tujca v naši deželi.
"Nespametno je dovoliti bi-1'jou dolarjev za narodno o-brambo in prezreti tujce, ki morejo ruvati v notranjosti dežele, ako bomo zapleteni v vojno.
"Pod sedanjimi postavami prihaja v to deželo vsako leto 152,000 tujcev. To število mora biti takoj znižano na 15,000."
Na vsakih osem oseb na reliefu pride najmanj po en tu-]ec, pravi ta izjava in nato nadaljuje :
"Sto in sto ti-oč tujcev ima delo in vleče miljone dolarjev v plačah, kar je pravična ded-Ščina ameriških državljanov.
"Tuji zločinci, ki se prosto gibljejo in preže na ameriške državljane, morajo biti deportirani in število zločinov bo zelo znižano.
"Druge dežele se postavljajo na pravo stališče, da je najprej treba skrbeti za svoje lastne državljane.
"Amerika ni več divja dežela, katero je treba raziskati in sc je polastiti. To je naša deže-la, katero je treba varovati, braniti in ohraniti."
hitler pravi -madrid mora pasti do 15. feb.
Nemška vlada je dala dosedaj španskim f a š i-stom poleg prostovoljcev in vojnega materi-jala tudi pol milijarde mark.
BERLIN, Nemčija, 9. jan.— Iz privatnih nemških virov se je zvedelo, <la je nemški kancler Hitler naročil španskim fašističnemu poveljniku generalu Francu, da mora najkasneje do 15. januarja zavzeti Madrid.
Doslej mu je poslal na po moč od 15,000 do 25,000 prosto-\oljcev in mu je dal 450 milijonov nemških mark.
S fašistično zmago na Španskem skuša doseči Hitler tri cilje: — Kolonije, ki jih je iz gnbila Nemčija v svetovni voj ni, hoče dobiti nazaj; na Španskem želi dobiti rudniške kon-e-ije; ako bi mu oboje uspelo, bi se lahko zanašal na gospodarsko pomoč drugih evropskih držav.
General Franco oblega Madrid že dvanajst tednov. Pravi, da bi ga zavzel, če bi imel najmanj še 70,000 prostovoljcev. Upa, da mu jih bo Hitler poslal, kar je j)a zelo dvomljivo.
TROCKI JE DOSPEL V MEHIKO
TAMPICO, Mexico, 10. jan. — Leon Trocki je dospel s svojo ženo v Mehiko, kjer je našel zavetišče, katero so mu odrekle evropske države.
Tovorni parni k Ruth je pripeljal bivšega boljševiškega voditelja iz Norveške, kjer je ži vel v izgnanstvu, dokler ga ni norveška vlada izgnala.
Po št i rime seč nem molku je prvič podal javno izjavo, v kateri je obsojal obdolžbe ruskih sovjetov proti njemu. Rekel je, da je pripravljen izročiti vse zapiske o svojem pričevanju na Norveškem nepristransk emu mednarodnemu odboru, da izreče svojo sodbo, ako je bil zapleten v zaroto proti Stalinu in drugim sovjetskim vodite-ljem.
Pri svojem prihodi} je rekel Troe.ki, da se je zavezal, da ?e za časa svojega bivanja v Mehiki ne bo vmešaval v mehiško politiko, kakor je od njega zahtevala mehiška vlada.
11-LETNA "KRALJICA" MLADIH ROPARJEV
Ne\vyorška policija je včeraj izročila družbi za varstvo o-trok enajstletno Glorio Damo-:e, ki je s svojim osemletnim bratom in tremi drugimi dečki vlomila v neki bungalov na Coney Islandn. Mladi roparji so imeli tri žaklje raznih predmetov, s katerimi so hoteli pobegniti, ko jih je policija presenetila. Tovariši so smatrali Glorijo, ki je bila oblečena v moško obleko, za svojo kralji-cjJ,
" 0 L 'A 8 NARODA
New York Monday, January 11, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published Hr mOVZNIC PUBLISHING COMPANY
ItUk SkkMf. President
L Bentdlk, Tnu.
of tlM corporation and of
oC abort otQcan: Htm Totfc CHr, M. L
GLA8 NARODA (Voice of the People)
Day Except Sundays and Holidays
■ odo loto valja aa Ameriko In Kanado	(6.00
s pol leta....................$3.00
t četrt leta	$L00
Za New York sa celo leto......17.00
Za pol leta....................$3.00
Za lnozemstro za odo leto ...... $7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Pepial brea podplaa -n osebnosti ee ne prlobCuJejo. Denar naj ee blagovoli peMUatl po lfoocy Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejinje blvallfite naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement ou Agreement
"Glas Naroda" lahaja vsaki dan lsvsemS! nedelj lc praznikov
"GLAS NAHODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
napetost v nemčiji
Londonski listi ugotavljajo, da napetost v Nemčiji vedno bolj narašča. Nezadovoljstvo širokih množic prihaja vedno bolj očitno do izraza. Pomanjkanje živil in vedno bolj prevladujoči militarizem izzivata v širokih slojih strah pred bodočnostjo.
V zadnjih dneh je nastal pravcat beg preko meje. Zaradi toga je sedaj vlada izdala zelo stroge predpise glede potovanja Nemeev v inozemstvo. Potni listi se bodo izdajali le v res nujno potrebnih primerih in samo olbsolutno zanesljivim pristašem narodne socialistične stranke.
Brez posebnega dovoljenja vojnega ministrstva ne"bt> mogel dobiti v bodoče i>otnega lista noben nemški državljan v starosti od 18. do 45. leta. Co ni že odslužil vojaškega rokf., in delovne služl>e, sploh ne sme potovati v inozemstvo.
Ta ukrep je izdala vlada predvsem zaradi tega, ker se v :.adnjem času silno m nože dozertaoije.
Ljudje s<- boje, da bi jih poslali v Španijo. Široki sloji niso nič kaj navdušeni za španske generale in opozarjajo na »voječasno obljubo Hitlerja, da se nikdar nol>en Nemec ne bo boril na tujem ozemlju in da se nemška kri ne bo prelivala zh tuje interese.
Priprave za primer vojne si* mrzlično nadaljujejo in jo vse prepričano, da se bo Nemčija slej ali prej zapletla v oborožen konflikt.
Sedaj jo vlada mod drugim tudi že odredila, da se m< rajo v vseli podjetjih in zlasti tudi v vojni industriji izvežlm-ti žene in hčerko nameščencev, da bi v primeru vojne lahko stopile na mesto svojih mož in očetov, ki bi morali o« 1 iti v vojaško službo.
Največjo ogorčenje je zbudil v javnosti tako zvani u rad ni jedilni list.
Vlada jo določila, da se sme jesti goveje meso samo štiri mesece, ovčjo meso samo pot mesecev v lotu, ves ostali čas pa je dovoljeno samo konzumiranje rib domačega izvora.
Uporaba masti, olja, masla in drugih živil je strogo o-roejena in so izdane posebne izkaznice. Za kršitve so določene najstrožje kazni.
Veliko nezadovoljstvo je izzval tudi najnovejši odlok, ki 7abranjuje sekanje gozdov brez posebnega dovoljenja.
Ta odlok je povzročil pomanjkanje drv, kar se zelo občuti zlasti na deželi in v krajih, ki morajo los uvažati. Uvoz iz inozemstva je popolnoma ustavljen. Splošno mislijo, da je ta ukrep v zvezi z vojaškimi ukrepi.
Londonski listi izražajo mnenje, da bo Nemčija letošnjo zimo preživljala svojo najtežjo krizo ter da bo morala biti vlada zelo energična, ako bo hotela ostati gospodar položaja.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
lat MS _ Din.	166
$ 6.66--Din.	266
$ 7J86---Din.	3$6
$11-76------Din.	560
$28.66
Din. 1666 Din. 26$6
V ITALIJO
Za
$ 6.56 .... $ 12.25 ... $ 30.06 ... $ 57.06 ... $112.50 ... $167.50
Lir 100 Ur 266 Lir 566 Lir 1666 Ur 2066 Lir 3606
wee be cene sedaj hiteo menjajo bo navedene
cene podvržene spremembi gori ali "doli
fte Mjie papja
LČIU V AMERIŠKIH DOLARJIH			
(l^l		. | iL-|	....... *
tis^-	m	m	.................411 Ji
	m		__tli—
tU-	m	■	
m i	m	m	f41Jf
m	m	m	_ ---------ISLM
loM ▼ st		i kraja lspti	iOle v dolarjih.
PO CARLR
SA PK1-
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla« Naroda"
H. 1
lazmnzenir obsojen
Prod malim senatom je bil jok, stok in smeh. Pred sodnike jo prišel ra fini ran pustolovec, 26-letni Jože Sitrumpf, rojen na Dunaju, pristojen v Race pri Mariboru. Izdajal se jo za inženerja Fischerja, ki ima v Mariboru pod komando 400 <lo 800 delavk. Izdajal se je tudi kot tek?stilni mojster tovarne Hutter v. Mariboru. Obtožen je bil tudi posilstva. Dvoma starima ženskama je izvabil večjo vsoto denarja. Obe žrtvi sta pred sodniki jokali in psovali obsojenca z najrazličnejšimi izrazi. Obtoženec je zločinstvo sleparijo priznal, glede posilstva pa so je zagovarjal, da ni bilo tako, kakor je dot i ona ženska pripovedovala, ker jo je samo povabil k tenm, da gre k njemu kot služkinja.
Obtoženec so je zadržal v Spodnji Hrušici. Tam je pravil Mariji Breskvarjevi, da prihaja iz Maribora in da se mu jo pri Trojanah zgodila velika avtomobilska nesreča. Več delavcev je težko ranjenih, enega pa jo avto pri nesreči kar čez dvoje raztelesil. Rabi za komisijo večji znesek in <ra priporoča njena nečakinja. Marija Breskvarjeva mu je dala 450 Din za komisijo. Ni ga bilo več nazaj. Ženska, kot priča zasliišana, jo obtožonoa, ki so ji cinično smejal, hudo psovala in preklinjala. Sodniki sena I a sami so se dostikrat začeli smejati njeni originalni izpovedi. Laži-inžener jo še dru°re stranke osloparil za manjšo zneske in je bil obsojen na dve leti ječi«, ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri Sodbo je sprejel.
OČETA DEVETIH OTROK ZASULO
V svinčenem rudniku v Mežici, ki je last angleške "Cen-traleuropean Mining Ltd" so je pripetila strašna nesreča, ki je tem groznejša, ker je vzela deveterim oitrokom očeta in hranilca, potem ko jim je mati umrla že 1. 1934. Ko je te dni 52 letni Franc Forštnar, ki dela pri rudniku že celih 31 let, šel na svoj redni šiht v rov revirja sv. Helene, in je ravno začel kopati ter utrjevati svoje "obzorje", da bi lažje vrtal in odstranjeval rudo, se mu je po čudnem naključju v rovu ravno nad glavo odlomila ogromna skala, ki je treščila naravnost nanj in ga takoj zmečkala. Slišal se je grozen tresfk, skozi njega pretegnjen vzklik, ki pa je zamrl v padanju proda. Forštnar jo bil trenutno sam na svojem "obzorju" tako, da nesrečo ni kdo ni videl s svojimi lastnimi očmi, toda grmenje proda, ki je zasipal rov, kakor tudi v srce segajoči vzklik nesrečnega radarja, sta kaj kmalu privabila delovne tovariše iz bližnjih "obzorij" in rovov, ki so takoj začeli razkopavati zrušeno kamenje, a so po kratkem delu o-svobodili izpod ruševin mrtvega Forštnarja.
najmlajši slovenski Zupan
v sredo 16. decembra je prevzela občinske zadeve v Vodicah nova občinska uprava, ki ji na čelu je Janko Jerala iz Polja. Jakon Jerala, posestnikov sin in absolvent kmetijske šolo na Grmu, je najbrž naj-I mlajši slovenski župan, star leta-|šele 27 let.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
dvigniti denar, pa se je kmalu za sv i tal o, da se nekaj pripravlja in je še pravočasno prod prihodom policije pobegnil. Ker pa ga je gospodična točno opisala, da bo policija že izsledila.
BALDWINOVA PIPICA.
Angleški ministrski predsednik Stanley Baldwin silno rad kadi pipo. Kadarkoli ima kako zapleteno politično zadevo, vsakikrat ima v ustih svojo pi-pico i v. rdečkastorjavega h ru-ševega lesa, ki je prava mojstrovina južnoan«rleške pipar-sko obrti. Baldwin ima doma celo zbirko pip, katere strokovno izpopolnjuje, za kar izda precej denarja. Med sejami angleškega parlamenta in mod sejami ministrskega sveta ministrski predsednik kajpada ne sme kaditi. Zato pa si takoj ob prvem odmoru privošči nekaj krepkih dimov iz svoje pi-rice, katero nosi vedno s seboj. Ko pa jo zadnjič v angleškem parlamentu ob veliki kraljevi krizi podal v zbornici svoje u-sodno poročilo, tedaj ga prvič po govoru niso videli kaditi. Pipica je sicer žalostno visela v ustih, sam pa je zamišljeno korakal gori in doli ter niti o-pazil ni. da jo pipica mrzla. Kadar Baldwinu pipa no gori, je to navadno sla»bo politično znamenje. Kadar pa mož veselo puha. to pomeni, da je minil Čas skrbi. .
Peter Zgaga
z dletom ubil svojo 2eno
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 67-Ietni najemnik Matija Rajh iz Hrastja pri Ljutomeru, ker je dne 4. oktobra m. 1. v Murščaku umoril svojo ženo Ano. Obtožbo je zastopal višji državni pravdnik dr. Zor-jan. Obtoženec je živel 5 let ločeno od svoje žene. Zaradi delitve skupnih dohodkov je prihajalo med ločencema neprestano do prepirov. Obtoženec se je že večkrat grozil, da bo svojo ženo ubil. Ko je 4. oktobra zvedel, da je žena prodala grozdje iz skupnega njunega vinograda, je prišel k njej na stanovanje ter zahteval del denarja. Ker ga ni dobil, je navalil na ženo z dletom ter ji s tem orodjem razbil lobanjo, da je obležala mrtva. Sosedu je potem dejal, da ji je "stri glavo kakor kači.'' Pred sodniki se je sknšal zagovarjati, da ni imel namena žene usmrtiti, temveč jo samo malo "prestrašiti" ter da je samo zamahnil z dletom proti njej. ni jo pa menil zadeti. Obsojen je bil na 10 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic.
drzen poskus goljufije
Na pošto je prišel kakih 24 let star, boljše oblečen moški, predložil vložno knjižico poštne hranilnice, glasečo se na znesek 400,000 Drn in legitimacijo ter vprašal gospodično pri blagajni, koliko lahko dvigne. Gospodična mu je odvrnila, da jo najvišji znesek, ki se takoj izplača, 500 Din. Mož je nato nrpolnil predpisani obrazec, gospodična pa je mod tem natančneje pogledala knjižico in legitimacijo ter ugotovila, da je žig na legitimaciji ponarejen, znesek 400,000 Din v knjižici pa napravljen iz manjšega zneska s pripisom več ničel. Takoj je obvestila o tem šefa oddelka, ki je hitro telefoniral po policijo. Moškemu, ki je hotel
To the Stockholders of SI/J VE NIC PUBLISHING COMPANY
Dated, New York, N. T. December 3L, 1086.
J
FRANK RAKSER. JR.
Vice-President
m-Mrn'-lJlj^trSU'i^nilt" oir iO^^'IilHiU.i^LrLU^tiUiinilHJinS^TniiiKin-•
P1-;'"':1 m?; ":T ■ urn ■ ni: K^wirfi«!. '•-':?»! •" m
letnik ker2etovega "časa"
dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega Tiaročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA".
na razpolago je le šj. nekaj imetnikov, zato se potrudite in pošljite Čimprej
ŠE 40,000 VOJNIH UJETNI , KOV V RUSIJI. j
Iz Budimpešte poročajo, da ■se je tjakaj vrnilo zopjot 32 nekdanjih vojnih ujetnikov, kateri so bili ujeti od Rusov kot avstro-ogrski vojaki mod svetovno vojno. Izmed vseh 32 pa je samo eden bil tako srečen, da ga jo prišla na postajo čakat njegova žena, katera nikdar ni hotela upati, da je njen mož še živ ter da so bo nekoč, kadar bo mogel, zopet vrnil. Vsem drugim pa so njihovi svojci že davno pomrli ali pa so so jim razmero kako drugače spremenile, tako da so seda j prišli tako rekoč med tujce. Vsi pa pripovedujejo, da živi v ruski Sibiriji še kakih 40,000 nekdanjih avstrijskih vojnih ujetnikov, kateri pa se silno težko vračajo, ker to veliko stane. Zato jo marsikdo že obupal, da se bo kdaj mogel vrniti. Mnotro njih pa je prepričanih, da so jih domači že pozabili ter jih jo groza, če pomislijo, kako bi bili sedaj doma sprejeti kot tujci. Zato se marsikdo no vrne, četudi bi se drugače mogel vrniti.
delo dobe
IZVEŽBANE SIVALKE. — Dolga sezija dobra plača. — Vprašajte pri: FRUHAUF & MUSYE, 11 th and Broad Sts., Carlstadt, N. J.	(3x)
PRAVICA DO LJUBEZNI.
Neko londonsko sodišče je moralo odločiti o zanimivem vprašanju, da-li ima petnajstletni mladenič že pravico do ljubezni. Njegova mati jo bila namreč nekoliko v skrbeh zavoljo i>ozornosti, ki jo je sin izkazoval mlademu dekletu. Prosila je sodišče, naj bi interveniralo.
Nje sin, jo pripovedovala, dela v neki tovarni. Zgodaj zjutraj mora tja, ob 14. je še prost. Tedaj pride domov, pokosi, se umije in gre z izvoljenko svojega srca na sprehod. Ti sprehodi so dokaj izdatni, kajti včasih se vrne domov šolo o-krog polnoči ali pa še pozneje. iSkoraj vso svojo plačo izdaja na svojo ljubico, ne spi zadosti — meni mati — ne je zadosti in je na najboljši poti, da si pokvari zdravje. Tu naj bi nastopilo sodišče. Toda sodišče se ni moglo odločiti.
"Mislim, da ni to noben zločin, če prebije svoj čas z dekletom," jo dejal sodnik. "Tn nič ni hudega, če izdaja za njo denar. Ni mogoče mladega človeka ovirati, da bi se sestajal z dekletom. In če bi to poskusili, bi se setajal tem bolj z njo.."
Toda mati vendarle ni odšla brez vsakega upanja s sod ni-jo. Sodnik je obljubil, da pošlje k mlademu človeku izkuše nega uradnika, da bi se malo po go viri a in našla neko pravo moro.
PLEASE TAKE NOTICE that the annual meeting of stockholders of the KLOVENIC PUBLISHING COMPANY.
a New York corporation, will be held,,.	,
on January 12, 1937 at 2. P. M. at theP sak letnik obsega nad 400 principal office" of the corporation, 216 West ISth Street in the Borough of Manhattan. City, County and State of New York for purpose of (1) acting UJKU1 reiMirts of officer«; (2) electing directors; (3) api*>inting two in* spetors of election; (4) ratifying the acts of offlcera and director* of the corporation; and (5) transacting any ••ther business that may properly com*; before the meeting.
strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov.
NAUBOLJ PRIMERNO IN
pripravno ctivo za se-
DANJE DOLGE VEČERE
UPRAVA "Glasa Naroda"
Važno za potovanje.
Kdor le namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga ed tam, Je potreboo. da Je peuten v vseh stvareh. V sled nato dolgoletne skuSnjo Vam lamoremo dati najboljfia pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se za-npno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse. bodisi prebije sa povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar Je sa potovanje potrebne v najbitrejtom času, in kar Je glavno, za najmanjšo ptriMri.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi h Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pifllte torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali.
SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
V	Dolini pri Trstu so kara-binjerji aretirali slovenskega župnika in ga odvedli v tržaške zapore. Čaka ga huda kazen.
S čim se je pregrešil ?
Nekega jesenskega dne se je v zvoniku dolinske cerkve možna r nekoliko zamislil in je tri minute dalje zvonil kot običajno.
Brez vsakega vzroka in po voda. Kar tjavendan je zvonil par minut več kot ponavadi.
Ijn zastrantega so dolinskega /upnika italijanske oblasti aretirale? Da, zaraditega.
Tistega dne je bila namreč obletnica smrti jugoslovanskega kralja Aleksandra.
*
Nedavno je praznoval slavni slovenski učenjak dr. Niko Zu-pan»č svojo šestdesetletnieo.
Mod vojno je bil nekaj mesecev v Ameriki kot agent tedanjo srbske vla<le.
Seznanila sva se že pred vojno v Beogradu. Ko je bil v Now Yorku. sva pa postala skoro prijatelja.
Storil sem mu bil malenkostno uslugo, za katero me je hotel sijajno nagraditi.
Povabil me jo v fin restav-rant in naročil oštrige (oysters). Oštrige so bile nekoč v Avstriji velika delikatesa, še večja pa v Srbiji.
Pospravila sva jih vsak po dvanajst in dve steklenici šam-panjoa. Se danes vidim Zupa-i'iča, kako se je oblizoval. Po. kliče strežaja in potegne iz listnico dvajsetak.
—	Mislim, da bo dovolj, — •ni pravi.
—	Menda ja, — odvrnem.
—	Šampanjec jo dvanajst dolarjev. — je rekel strežaj.
Zupaniču sem z obraza bral, la so mu pijača ne zrli predra-ga.
—	Koliko so pa oštrige? — vpraša precej zaskrbljen.
—	Dve porciji ostrig — do-
iar dvajset centov.
*
O Cankarju je bilo skoro dovolj. Kaj če bi se sedaj Prešerna lotili ?
Ali je bil Prešern "naš" ali u vaš".
Tukaj sta dve malhi, iz katerih lahko nasprotnika zaje mata svoj dokazilni materija«:
—	Prešeren je bil naš (to je klerikalec), ker je dal v svoji najdaljši pesnitvi krstiti glav no junakinjo Bogomilo.
Nak, Prešern je bil naš (to jo naprodnjak), ker je po njegovi smrti duhovščina sežgala večino njegovih pesmi.
Torej čigav je bil Prešeren*
Na delo, branilci svete vere! Na delo borci za napredek!
In ko boste Prešerna obdelali. naj pride kdo drugi na vrsto.
*
Za nameček pa še eno o Cankarju, ki bo mogoče spravila koga v zadrego in ki jo javnosti le malo znana.
Leta 1904 ali 1903 je kandidiral Cankar na socijalistični listi za deželni zbor.
V	svojem volilnem okrožju j-3 imel govor. Dvorana je bila polna klerikalcev. Svoje politične nasprotnike je zmerjal s hinavci in svetohlinci.
—-Jaz sem veren človek, — je vzkliknil iznenada, — vi pa niste. Kdo iz med vas more pokazati kaj takega T
In socijalistični kandidat Ivan Cankar je potegnil paternoster iz žepa in ga pokazal navzočim.
Poslušalci so v aadregi ostrmeli. Nihče ni bil pripravljen na ta izziv in nihče ni imel ro-ženkranea v žepu.
Čigav je bil torej Cankar? Ali je bil "naš" aH je bi! "vaš"?
G LA 8 NARODA"
New York Monday, January 11, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
J. TAJC:
Našasoseila Marija Petrovna e je uri)>eljala na počitnice na1 kmete, kjer ima sorodnike.
[potovala je sama, vrnila se je pa s Ton jo. Vlak je prispel v Moskvo porzmo ponoči. Tonja ni ničesar videla in takoj je šla spat
A zjutraj je dejala teta Maša:
— Tonka, na delo moram. Pači, sedi doma, nc bodi nikamor: tu pri nas so fantiči od vraga. — In odšla je.
Tonja je pomila skodelice, pometla in sedla k okencu, da bi videla Moskvo. Toda pred qknom je stala visoka hiša, zastirajoča vso Moskvo. Tedaj je Tonja oblekla jopico in odšla iz kuhinje na dvorišče.
Kako čudno dvorišče: brez trave, tla trda, na vseh straneh visoke stene, zg;Ldj pa majhen košček ali kakor moder strop.
Na dvorišču so se šli fantiči
OD KOD SI?
Dečki so utihnili — kar sapo jim je zaprlo.
—	Počakaj — je zaklical Borka. — Ali pa imate avtobuse! No!
Toda Tonja se ni ustrašila.
—	Kaj pa tovorne avtomobile imate? Mi imamo dva velikanska.
T<-daj so se vsi zasmejal i.
—	filej no, to ti je vprašanje. Mi jih imamo na tis
—Tiho, — je velel najstarejši Petka, — jaz jo bom vprašal. No torej. ko!hovi.ica, kaj pa trolejbusc imate*
Tonja je sedla na >pnlce in sklenila roke.
—	Ali pa imate vi k nnbanje (kombiniran žetni in mlatilni ^troj) ?
—	Vidiš jo! Nikakor ji ne prišel do živega.
—	Mi imamo pa tomocikel. — se je pohvalil Borka.
—	Mi pa mlatinico.
—	A mi taksije, avtomobile.
—	Kaj pa tisto. Mi imanir
slepe miši in ko so zagledali, Tonjo,č so jo obkolili. Jeli so oa ^'tne stroje, konjske grablje.
jo radovedno ogledovati ir. sili-. Fantiči niso mogli ugnati ti v njo z vprašanji	, To nje v kozji rog. Odšli so v
—	Čigava si, — jo je vpraša-, kot in se jeli posvetovati. To-li prvi.
—	Tete MaŠe, — je odgovorila Tonja.
—	Kako ti ji' pa ime! — jo je vprašal drugi.
—	Tonja.
—	Od kod pa si T — jo je vprašal tretji.
—	Mi smo iz kolhoza, — je odgovorila Tonja resno.
—	Kolhoznica, kolhoznica, — so vzkliknili vsi v en glas. — Kolhoznica, jk> čem je mleko!
Tonja se je čutila zelo užaljeno in zacef>etala je z nogami.
—	Kaj me pa draži4"! In povrhu še mestni!
Znmahnila je z ruto.
—	No, vi ste pa poredneži, hujši od vaških.
—	Aha, zmerjaš nas? Dobro, fantje — je dejal Borka — takoj jo posadim.
In stopil je čisto blizu k Tonji.
—	No, torej kolh »znica, povej, nam ali imate tam p. I vas tramvpj?
'l<'i.ja je mol i
—	Nimamo	— jo dojala potem tiho. — Nimamo tramvaja.
In vsi so zatulili: Nimajo, nimajo!
Tedaj se je Tonji posvetilo v glavi.
—	Ali pa imate vi traktorjp! — je vprašala.
nja je pa mimo sedela na stopnici. Potem so se dečki vrnili.
—	Pojdi v. nami.
—	Kam pa? — je vprašala Tonja in šla.
Dečki so jo odvedli po ozki ulici k trsti visoki hiši, ki je zastirala vso Moskvo. 7am notri so kamenite stopnico, vrata z zvonci, v kotili sko deliee in ogorki.
—	<*V so ne 1h>š bala leteti. — je dejal Petka, — to ne bomo nikoli dražili. — In odprl jo nizka vrata.
Tonja jo zagledala sobico, podobno kletki in začudila se jo, mar <o tako majhno sobico?
—	Kam leteti? — je vprašala Tonja.
—	Poglej sen:, — je dejal Petka, — vidiš gumbe. Na Šo-*ti gumb pritisneš in polotiš. Tja gori — pokazni ji j- — prav na vrh.
Matlo Tdrgnenje — udobnost in pomoč, ko bol« miSice *
PAIN-EXPELLER
man (sploSno) družinam , tekom treh generacij.
1		mr.
L 1 1	i m e m r	
Toda Tonja je že slišala o dvigalih. — teta Maša ji je pripovedovala o njih še doma in ni se preveč ustrašila. S Kobila je v so'bico in začela ogledovati gumbe. Kar so dečki zaloputnili za njo vrata.
—	Iapustite me! — je vzkliknila Tonja, — izpustite me, teti Maši bom povedala.
—	Pritisni, kar pritisni na Šesti gumb! — so kričali dečki skozi mrežo. — Privadi se na Moskvo.
Tonja se je razjezila, stopila je na prste in pritisnila na šesti gumb. Zabučalo jo, zašu-melo in v%a kletka s Tonjo vred se je jela počasi dvigati.
—	Leti, leti — so zakričali dečki in hiteli na vso moč po stopnicah pozdravit kolhoznico.
Dečki so tekli na vso moč. a «troj jih je prehitel in ko je Petka prvi priletel v šesto nadstropje, je bilo dvigalo že tam in Tonja je butala težka vrata.
—	Pritisni na kljuko. Tonja. Petka je lovil sapo in ni mogel govoriti. — Odprlo se bo. Kar pritisni.
—	To vem tudi brez tebe, — je odgovorila Tonja. Stopila i<» iz kletko in no da bi se ozrla na dečko, se je vračala »>o stopnicah.
—	Tonka, — je dejal Borka, — ali si se kaj ustrašila? No bomo to več izkušali no boj se.
—	Prav nič se ni som ustrašila, — jo odgovorila Tonja. — Ko som nekoč letela na sainol«'-tu. jo bilo mnogo strašnojše. To pa ni nič.
—	Na samoletu? — so vzdih-nili dečki in tekli za n»o — na pravem samoletu?
—	Na kakšnem psi. K nam v kolhoz je <priletol samolof in vsi po vrsti smo so dvignili z njim v zračno višave — tudi starci in otroci — in tudi ja/ sem letala. To jo na res strašno.
Dočki so jo gledali z izbuljenimi očmi.
—	Pripovoduj nam, Tonja. prinoveduj — so silil v njo.
Vrnili so se na dvorišče, sedli na stopnico in Ton j" ie jela pripovedovati.
Tn takoj je postala najime-nitnojša osoba na dvorišču.
■l-IIII^V^IHII!!!«!!!'!!^^!!!]!!!!!!!!!!!!^'' Naročile se na ''Glas NamJa*' največji slorm.sl-i dncvxile »
NESREČA NEMŠKEGA LETALA
m
pogledujejo ostanke nemškega letala, s katerem «e je smrtno ponesrečilo šest Pilot je nad Alpa mi izgubil kontrole ter zavpzil v ledenik.
Miguel Mariano Gomez, ki ga je strmoglavil kubanski se na t, ker ni hotel odobriti postavo glede davka na surov sladkor. Za postavo se je po j sebno zavzemal vrhovni po veljnik armade polkovnik Batista.
ITALIJANSKA MODA NAJ SE OSAMOSVOJI.
Mussolini je sprejel te dni vodje italijanskega modnega urada in si jr dal poročati o poskusih, ki jih je napravila ta instanca, da so italijanska moda reši odvisnosti od tujih vzorcev. Mussolini je bil zadovoljen s tem poročilom, posebno pa z uspehi, ki jih je pokazala propaganda za rabo domačih tkiv. Ministrski predsednik jo nato modnemu uradu naložil, naj pripravi za pomlad 1938 v Turinu razstavo italijanske oblačilno stroke.
PTIČI OZNANJAJO LJUDJEM KUŽNI, BOLEZNI.
Ze naravoslovci starega veka i so radi opazovali ptiče ter so pri tem ugotovil, da ptičji l«-t naznanja, da se bližajo nalezljive bolezni. "Kadar so bliža kuž na bolezen, ptiči nižje in bolj nemirno letajo kakor navadno," tako se glasi stari izrek takega naravoslovca. "Kadar pa so kuga začne, takrat pti«"i v velikanskih jatah zapu>te o-grožen«' kraje."
Kakor sedaj poroča neki francoski list, se ta nekdanja dognanja docela krijejo z najnovejšimi znanstvenimi dogna. nji na tem polju. Vsaj to so ugotovili sedanji znanstveniki, da i7. ptičjega leta lahko -kl«*-pajo, da s«' nekje pripravlja no-kaj nenavadnega. f"udno jo na primer, da ptiči bežo iz krajev, kjer se razvija taka klicna bolezen, ki sicer živalim in tudi ptičem nikakor ni nevarna. Znanstveno poročilo pravi: "Nikakor še ni bilo mogočo u-irotoviti. zakaj ji- ptičji let pred ku-žno boleznijo prav tak, kakor pa je tik »pred velikansko nevihto, ko ptiči bežo pred kako nevarno katastrofo. Seveda pa se to mnogo manj pozna pri ptičih, ki prebivajo v mestih. to je pri vrail>ci1i in golobih. Ti so že izgubili nekaj svojega naravnega nagona. Vendar pa «o opazovalci ptičev ugotovili, da so tudi pariški ptiči ohranili nekaj slu ton j za kužne bolezni. Torej niso svojega naravnega nagona še vsega izgubili, čeprav je že močno oknij«-!!."
V velikih mestrh so žal večkrat razširi kaka nalezljiva hri-pa. In čudno je, da so golobi in vraljci vsakokrat prej bili vsi vznemirjeni. Ni sicer mogoče trditi, da bi so bili ptiči kar v jatah selili iz Pariza, vendar pa je ugotovljeno, da so je vendar precoj teh ljubeznivih ptičev, ki oživljajo parke pariškega mesta, izselilo iz mesta, ter šlo drugam.
Ne velja pa to le o ptičih, ampa'k, kar je še bolj čudno, tudi o ribali, katero naznanjajo bližajočo so kužne bolezni. Tako so na primer na obalah Jadranskega morja večkrat o-pazovali silno vznemirjenost v mrgoleči množici rib, katere fco nato jadrno izginile kam drugam, kadar se je začela kaka kužna bolezen kje v kaki obrani vasi. Večkrat je čudno, kaj neki plaši morske ribe,, katere žive v slani morski vodi ter jim kolera, če divja v obrežnih vaseh, ne more do živega.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" |
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
in
učni
AH V S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 270 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCL Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev : njihova društva in dru?a narodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2,—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40
RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenin in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of !be United
States**.
STATES. V tej knjigi so vsa pojasniin In zakoni za naseljence. Cena ...................50
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA
ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal Or. Karl Engliš.
2Mi> strani. Cena .........................80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svo1" delo tako, da bo služIlo slehernemu ket orientačni spis o denarju.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Tr<la vez. Cena ......1.50	BroS. cena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je 2dravll najrazličnejše bolezni z navadnimi prii>omočki. Opis bolezni. Slike.
DOMAČI ŽIV1NOZDRA VNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25
DOMAČI ŽIVINOZ DR A VNI K, spisal Franjo Dular. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50
broš............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO OR!IIDA DO BITOMA. 1«« -'rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami *'»itl»j krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................
.75
.40
.90 .60
.25
.50 .60
.65
.70
.78
• • •	1*50
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. IMrgaJ. S slikami. 200 strani. Cena ....................1.20
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom * vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBI~IANI
51 strani. Cena ...........................60
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri zvezala zgodovina slovenske prestolice.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .50 Poljudni spisi c naravoslovju in zvezdoznan-stvu
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................ M
Levstik. 220 straui. Cena broš. ...00 ve«. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del .... JO....II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, G4 strani. Cena tnlovez.....50 Broš.....
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. C8 strani...
KR\TK% "ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. »5 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 *tr. .50
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za lzračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 300 <»tr.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 322 strani. Cena .70 V teb treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, ^-ika. pisatelja in jezikoslo\ ca.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična^ zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... .50
MISTERM DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti in poaledl—h pijančevanja.
MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. tOO strani. Cena..........L-5
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsieukih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami.
188 strani. Cena .....................i..L—
Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva
sploh.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh ln ženitnlh pisem.
NASVETI ZA HI&O IN DOM. 410 strani. Cena 1— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati * rasnih vprašanjih in neprillkah, ki ae dnevno pojavljajo t delokrogu gospodarja ln gospodinje in Je torej vest aret^alec v intern domu.
.80
.35 .30
.30
.75
.70
NAROD, KI IZUMIRA. 101 atranl. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove Sege in navade.
.40
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60
strani. Tnla vez. Cena ..................
To je nekak slovenski abeeednik. sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. opisal Fran Krjavec, 224 strani. Bros. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................1.50
To je naj[Kii>olnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 250.
strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena ..........................
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami usjiešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, mnetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zoll varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal II M AJAR. Trije deli: 162, 141. 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čfta kakor zanimiva povost ter je sestavljen no najboljših virih.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je tr"ba obuaš«-ti v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi či.ami sodobno filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................1.50
V	knjijd so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige i»ogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Amiree. S slikami.
RAČUN AR. 266 strani. Vezano. Cena ........
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo lz-računatl obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri 'in teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. AallnSek. OSMA r0MN0ŽKNA IZDAJA. 72S strani,
lepo trdo vezana, ('ena ..................—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjijt "^.r.ja naš znani potopise«- Žunnik Tjivti/ar sjiomine na svoja brezštevilna ,*>-tovanja.
SPLOŠNI PODUK. KO OBDELOVATI IN IZ-BOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena broš.........................
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Tnla vez. Cena
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-SLOVAR. 148 strani. Cena ..............
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Ona Drutra i»olovi«-a knjige vsebuje uemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovanskega § in neinškeita lezlka.	'
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felieita Kalinšek. OSMA P< »M NOŽEN A f&DAJA. — Obsega 72S strani, slike. CVua trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad Seststo najvažnejših kuliar-skjb navodil.
SPOL. IJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... JO
Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NFVARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Ijikmayer, 168
strani. Cena trdo vez......80 Bro«.....
Vse iHHlrohnosti o gojenju čebel, prehrani in o čelw»lnaklh: slike.
UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovniro ln kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
nica ln slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25
Vezano___... 1.50
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše.
Cena broš......................... -50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1.50
VCŠČ1 LN A KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... JS9
Zbirka voščilni stov ln pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL —
100 strani. Cena ........................ JO
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena .......................... M
V	prvi knjig' so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Cena........M
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... M Knjiga je Izšla v založbi Vodnikove drulbe ter vsebuje življenjepise mož. k« ao • svojim delom privedli slovenski narod is suženjstva r svobodo.
(Nada t jevanje na 4. atranl.)
.50
JO
.40
.25
.60
1

"VL-ZB N7LXVV7L"
New York Monday, January 1 I, 1937
T TIE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.If.
oslovilno pismo
ROMAN 12 ŽIVLJENJA	#
'GLAS NARODA" PRIRRDIL: I. H-
I*-
Tam je major že jirisrčno pozdravil Ludvika.
44Moj dragi gospod baron Hennersberg, ne slutite, v kako veliko, iskreno veselje mi je, da vidim v svoji hiši sina svojega vojaškega tovariša. Bodite mi iskreno pozdravljeni."
Ludvik skoro krčevito »t»ne njegovo roko.
44Vaše veselje ne more biti tako veliko kot moje, da ste mi dovolili va« obiskati.1'
44To je vendar samo ob sebi razumljivo, kakorhitro sem od svoje hčere izvedel, da ste sin mojega nepozabnega prijatelja barona Jurija Hemiersberga. Takoj, ko sem slišal vaše ime in nekaj o vašem življenju, sem slutil, da morate biti Jurijev sin."	f^^H *
"Oprostite gospod major, samo ob sebi razumljivo ni bilo. Ne smete |K»zabiti, da sedaj nisem nič drugega kot šofer dr. Friesena."
Major še bolj trdno stisne njegovo roko.
"Toliko bolj razumljivo! Ako bi bili v kaki sijajni službi, se najbrže ne bi upal vas ]M>v»biti v svoje skromno stanovanje. Tako pa sva takorekoč tovariša v usodi. Jaz sem prišel do zastopnika zavarovalne družbe, kar tudi ni posebno. Ko hi saj znal voziti avtomobil, bi tudi rajši postal šofer. Toda o tem ne bova sedaj govorila, tako me veseli, da ste tukaj in pri na>i skromni večerji nam morete delati druščino, če nimate kakega drugega opravila. Samo z navadnim obiskom se ne »lam odpraviti. Ta večer je moj, kaj ne?"
Resno ga ghtia mladi mož.
44Rad Ostanem gospod major, ako mi dovolite Ln smatram fi v veliko čast."
"Dobro, dobro! Potem imam saj dovolj časa, da se dodobra razgovoriva; toliko vas imam vprašati, po vseh teli letih, ko sem bil ločen od vašega očeta. Na fronti, kjer sva se tako nepričakovano zopet srečala, sva imela le malo časa. Vi ste bili še v otroškem vozičku, ko sem se moral ločiti od vašega očeta in pri vaši gospe j materi — kako je bila to krasna, ljubezniva gospa! — sem pogosto prnv domače jedel, kadar me je gnalo rz komisnc barake hrepenenje v prijazno hišo mojega prijatelja. Da, mnogo mi boste morali povedati."
"Jaz pa vam bom zelo hvaležen, gospod major, ako mi obširno, kolikor vam je mogoče, poročate o zadnjih dneh mojega očeta — o njegovih zadnjih urah. Tako malo sem o tem izvedel, ker sem bil takrat sam v vojni."
44 Vem, o tem mi je pravil vaš oče in o vas mi je povedal mnogo le]>egn. Kar vem, vam bom prav rad povedal; mnogo ne bo, kajti imela sva komaj toliko časa, da sva se zavedala sama sebe, okoli naju je divjala smrt in uničevanje."
Ta trenutek stopi Lona v sobo.
"O, tukaj je moja hči! Predstaviti mi vam je ni treba, ker *e že poznata."
Lona gre navidezno mirno in brez zadrege proti Ludviku :n mu ponudi roko.
Veseli me vas vdeti pri nas, gospod Hennersberg."
"Baron Hennersberg, Lona," jo opozori oče.
f»na se zasmeje.
"Ne, papa, imam strogo naročilo, da prezrem "barona". Kaj ne gospod Hennersberg f" ,
" Milosti ji vo gospieo sem sam prosil za to. Pri moji sedanji službi mi je "baron" samo v breme. Kdo ve, ako bi me d r. Friesen vzel za šoferja, ako bi vedel, da sem baron."
Major smeje prikima.
44Razumem; tudi meni ni bilo težko, ko bi imel barona za svojega podložnika. Toda sedaj smo sami in moji hčeri ni treba opuščati vašega pravega imena."
44Kakor želite, gospod major."
"Kje pa je mama, Lona!" vp
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Nadaljevanje » 3. »trom.

.40
Zaharov in korupcija.
Najvažnejša stvar, ki je vplivala ua kopičenje bogastva Bacila Za ha rova in podpirala na-l 'išeanje njegovega vpliva, so bile kakor smo že omenili slučajno ugodne, tehnične, |K>liti č*ic in gospodarske okolnosti. Karijera Zaliarova je v tesni zvezi s prodiranjem strojnice in brzostrelnega topa po vsem svetu. Tvrdka Nodenfeldt j«' izdelala prvi brzostrclui top in podmornico, ki sta se dala praktično uporabiti. Velesile niso hotele podmornice kupiti, ker so se bale za svoja tradicionalna brodovja. Zaharov je pregovoril Grčijo, da je kupila | je naletel na nekega ministra,
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz rušite zgwlurhie in natanftm <»|ilft vojaške republike za|x>ruAkili koz*kov.
ZDRAVILNA ŽELlSlA. ffii strani. Cena ......
V knjižici najde* v le|iem re«lu omenjeno vse, kar potrebujeft, da si ohruui* in opravi* svoje 7.11 ra v je.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI KLOVENC1H, SRHIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1.90 Zuutnenitu delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V krjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.23
(ligijena doma in v Soli. opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HlSl. spis«.
dr. Junt Bačar. Cena ......................1.25
Sestav, delovanje In nega človeškega telesa.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 a!' 2 cenla. Ce pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PliOSTO
Naslovite na: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
21(> WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
SHIPPING NEWS
Na pomikih, U m debel« tlsknnl, m vrle v dosaovlno izleti pod viMimi lzkufteoega spremljevalca.
podmornico na kredit. Potem se je takoj napotil v Turčijo, kj<*r je prodal dve podmornici, sklicujoč se na grški nakup.
Američan Hiram Maxim je izumil prvo porabno strojnico, ki je lahko izstrelila krogel v minuti. Svojega orožja pa ni mogel prodati, ker je Zalui-rov j »odkupil njegove mehanike i:i ti so preskrbeli, da se strojnica pri preizkušnji ni obnesla. Zaharov sam je razlagal časi iiikom v preiskuševalni komisiji zgodbe, ki so svarile pred na kupom Maximove strojnice. S tem manevrom je Zaharov prisilil Maxima, da se je zvezal s tvrdko Nordenfeldt. Tako mu je tekla v žepe provizija od br-zostrelnili topov, podmornic !n strojnic. Pri prodaji je rabi' metode, ki so bile sicer običajne v Istanbul u, na za padu se bile pa še vedno enako neznane, kakor strojnice v vojni tc-
Tudi velika ljubezen njegove-ki ga je gladko odklonil z nje- ga razmerja, ljubavno razmer-govo prakso, češ, da noče ime-'j
ti z njim opravka. To je biki recimo v ponedeljek.
—	Premislite dobro to stvar, ekscelenca, — je dejal Zaharov. Prepričan sem, da me bote jutri, v četrtek, vendarle
poklicali.
—	Saj jutri »ploh ni četrtek, temveč torek.
—	Stavite 300,000 frankov, da je jutri četrtek, — je odgo-voril Zaharov.
In drugi dan ga je minister res poklical. Zaharov je stavo »ad plačal, ker mu je vrgla kupčija mnogo več.
Soproge generalov in politikov. ki so odločale o nakupu vojnega matcrijala, je podkupil s tem, da je kupil od njih navaden lestenec ali sliko brez vsake vrednosti, vedoč, da se bodo pošteni možje od nepoštenih žena lahko dali pregovori-
hniki. Zaharov ni bil ozkost- ti, da morejo kupiti najboljše čen. če je šlo za prodajo njego-1 orožje samo pri Zaharovn. Re-vega blaga. Kiijx'ije je sklepal! jerentom v vojnih ministrstvih
vpraša major.
S prestavitvijo svoji ženi bi že rad bil gotov. "Mama je Šla še v kuhinjo, da bo našemu gos iši skromni večerji dodala se jajca," se šali L
k nasi gleda Ludvika.
gostu na čast Lona in po-
Četudi se vsi trije mirno razgovarjajo, vendar z nekakim nemirom čakajo na gospodinjo, da pride v sobo. Mučna napetost visi v zraku.
Ko gospodinja slednjič pride, pri slabi razsvetljavi gosta takoj ne spozna kot dr. Friesenovega šoferja. Natančno -a sploh se m nikdar videla. Sedaj pa nima na sebi niti šoferske obleke, niti nedeljskega klobuka in površnika. Oboje ie pustil na hodniku. Major Ludvika ženi predstavi in žena mu z ljubeznivim nasmehom poda roko, ki jo Ludvik poljubi Ko pa ga sedaj natančneje pogleda, se nekoliko zgane.
"Nc vem — tako poznani se mi »lite, gospod baron Hennersberg — ali sva se že kje videla?"
Ludvik se vzravna in jo resno pogleda.
Mogoče ste me že videli v avtomobilu gospoda dr r nesena; sem šofer dr. Friesena."
Obraz gospe Hermine se zategne in izgubi mnogo prijaz nosti. Njen furled z nepopisnim izrazom poleti k Loni 80 ^ v<M,no obvladuje, toda njeno nevoljo vsakdo opazi.
"O, zato *e mi zdite tako poznani! Seveda nisem niti najmanj slutila, da--"
I Vedno pa je mogla govoriti do konca, vpade major:
"Gospod baron Hennerslierg se nahaja v istem položaju . Javn mno«° drugih ljudi, ki so se morali vkloniti sedanjemu eno, moja draga Hermina. Moj tovariš v bolečinah je 3ii zato ga moremo dvojno prijazno sprejeti v naši hiši tTpam da bo se pogosto naš jrost "	• ^pam.
P" starih istanbulskili običajih, po katerih izrablja prodajale«' človeške slabosti svojih odjemalcev.
O njegovih korupcijskih metodah med leti 1880 in 1910, se pripovedujejo neštete zgodbe. Tako je nekoč predlagal via dam vojne ladje in podkupil merodajne admirale, ki naj bi >e ugodno izjavili o njih. Po deset funtov šterlingov jim j" prodal razkošne jahte. Nekoč
je dajal iz svoje doze cigarete. Lavite v bankovce po 1000 fr. Tako se je često zgodilo, da gii je dotlej nedostopni uradnik zaprosil še za drugo cigareto in potem ji* bila kupčija takoj sklenjena. V Rusiji je tajno za. peljal in obsnl z darili plesalko K., ljubico velikega knezu, inšpektorja topništva. In s pomočjo tega dekleta je izpodrinil v Rusiji Kruppa, Sehnei-der-Oeuzota in Škodo.
.1«. s špansko vojvodinjo Villa-i'ranco, se je začela iz trgovski'« razlogov. Vojvodinja, nesrečna v svojem mladem zakonskem življenju, je kmalu podle-irla zapeljivemu Orijentalcu, čeprav je bilo Zaharavu takrat že 40 let. Vojvodinja je bila so-rodnic4i vladajoče bourbonske dinastije in v prvih dveh mesecih Zaharovega ljubavnega razmerja z njo je dobila tvrdka Nordenfeldt za špansko armado dobave za 30 milijonov funtov šterlingov.
Politične razmere v Evropi ob koncu 19. stoletja, vedno večje nemške zahteve po svetovni moči, japonske skomine po Koreji in Kitajski, odkritje bogatih izvirov nafte v .Ju žili Ameriki, kjer -o se jeli kri-ž.sti interese kapitalistov raznih velesil, to je bil politični kote', -] v katerem se je mogočno razmahnila v letih 1880 do 1900 tr govina z orožjem. Zveza Bacila Zaliarova s špansko vojvodinjo pomeni preobrat v njegovem življenju. Poprej, neka k > do leta 1892. je delal samo za trgovino in dobiček. Visoka ljubica je napravila iz Orijen-talca sumljive preteklosti s kričečimi kravatami, živečega sicer v Parizu, toda vendarle izven družbe, moža z družabno častihlepnostjo. Zaharov se je jel lepo oblačiti, iz Male Aziie si je preskrbel naknadni grško pravoslavni krstni list, da bi
"Kaj
pogosto naš gost
Gof«pa Hermina pogleda moža, kot bi hotela reči ei zopet napravil?"
Toda pravi mu samo nekoliko očitajoče:
"Pripraviti bi me moral na to, Boto."
"No, za tako noprisilen obisk ni treba nikakih priprav gospod baron Henneisber* bo že oprostil. Ravno tako ma' Joje razvajen kot jaz. Samo glavo pokonci, moj dragi gos T»d baron. Mladi ste še i„ se boste prebili sk™' Nikdo ne sme vkloniti tilnika!"
Tako so se pripeljali mimo nevarnih čeri 'Oddatyie in Lona tudi.
JDaJja prihodnji*.)
prebili skozi življenje.
Ludvik se
SLOV ENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N.Y. 216 West 18th Street

*>e mogel poročiti s svojo ljubi-< o, kar se je pa zgodilo šele čez 30 let.
V Franciji je ustanovil zavetišče za mornarje, za kar j«-dobil red Častne legije, zunanji znak družabnega položaja, ki bi ga ne bil mogel doseči
•	»rez krstnega lista. Opustil j«* kričeče trgovske metode in pod kupovanje na drobno ter jel raje ustanavljati liste, v katerih je lahko delal razpoloženje s tem, da je objavljal pretirana poročila o oboroževanju ♦ekmecev. Ko se je jelo v poe-
•	iinih državah uveljavati prizadevanje za industrijsko osamosvojitev, je jela tvrdka Vie-'vers Son & Company, ki je bil postal Zaharov njen družabnik. ustanavljati podružnice koncema v Italiji, Franciji, Rusiji in Japonski. V začetku svetovne vojne je bila industrija orožja po Zaharovi zaslug*, že povsem mednarodna. In ne dajo se izključiti domneve «» nekaterih mučnih posledicah, ki jih je imela ta mednarodna organizacija. Toda Zaharov jc dal 50 milijonov frankov zavezniškim državam v vojne svrlie in pripravil Grčijo do t "ga, da se priključila za vezni, škim državam. Takoj naj bi bil pripomogel k zmagi zavezniškega orožja. Seveda je pa storil to iz gole dobička-željnosti.
13. januarja:
Washington v Havre Aqultania v Cherbourg
25.	januarja: Bremen v Bremen
10. Januarja: Res v Genoa Paris v Havre
20. januarja:
Berengnria v Cherbourg
22.	januarja • Europa v Bremen
23.	januarja:
Con te tli Savoia v Genoa Cliumitlain ▼ Havre
?7. januarja:
Afjuitauia v Cherbourg Manhattan ▼ Havre
.2 februarja:
Ilrcmen v Bremen Beringaria v Cherbourg februarja: Purls v Havre Bex v Genoa .». februarja :
Europa v Bremen 10. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja :
Conte (11 .Savola v Genoa 19. februarju :
Bremen v Bremen '^0. februarja :
lie de France v Havre Sat urn in v Trst -4. februarja :
Manhattan v Havre Qtieen Mary v Cherbourg
26.	februarja : Europa v Bremen
februarja: Paris v Havre Bex v Genoa
Eno vojno je pa podpiral Za na rov res iz narodnih in ne iz trgovskih nagibov, namreč vojno Grčije s Turčijo leta 19'J2 za premoč v Mali Aziji. Mala Azija je prava domovina Grka. ki je v svojem življenju nastopal kot pripadnik tolikih
uarodno-ti. Toda zmago so odnesli Turki in Zaharov je iz-nuzil pri tem mnogo milijonov lastnega premoženja. Zaharov je imel baje svoje prste tudi v drugem madžarskem puču Karla Habsburškega v oktobru le tu 19*21. On je bil baje oni ino-gočni pokrovitelj, na katerega se je Karel skliceval v po govoru s Horthvjem kot na Bri-andovega prijatelja. K(lo ve, r.li je kaj resnice na tem? Eno pa je gotovo, da namreč Zalia-:ovu ne moremo zavidati vse ua, kar je v življenju doživel iu dosegel.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslora Je razvidno do tdaj Imate plačano naročnino. Pr»a Številka pomeni meser, druga dan In trelja pe leto. I»a nam prihranite nepotrebnega dela in stnrfikov. Vas prosimo, da skuAate naročnino pravočasno izravnati. PoAljite naročnino naravnoat nam ali Jo pa plačajte naSemu zastoimiku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastoplkov, kojlh Imena bo tiskana z debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naftih rojakov naseljenih.
IEČISA TKI! ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TI DI KOLEDARJE IX PRATIKE; CB NE JIH PA ZA VAS NAROBE. _ ZATO OBlSOETE ZASTOPNIKA. (F. KA4 POTREB14ETE
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln
*"0'X)RAI>0:
Pueblo, Peter Cullg, A. SafUC Walseoburg, M. J. Barak
INDIANA: Indianapolla, Tr. Zunofli
'LLINOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlcb
Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero,
In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellcb 51 a scout ah, Frank Augustln North Chicago. Joe Zelene
KANSAS: Glrard in okolica, Joseph Mofrdk
'I ART LAN D: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
•IICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA: Chisbolm, Frank Goolo Ely. Jo*. J. Peshel Eveleth. Louis Goule Gilbert, ImuIs Vessel Hihblng, John PotBs Virgin*. Frank Brratlcb
JONTANA: Roundup, M. M. Panlan Waahoe, L Champ«
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
VRW YORK: Gowanda, Karl Uttlo Falls.
t HIO: Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. Chaa. Karl-lincer. Jacob Remlk. John Slanalk Glrard, Anton Nagoda Lorain, Louis Bslant, John Krmšs Toungstown. Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore^ J. Kohlar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brexoree
Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupoik
Export, Louis SupanUI Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kantin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TaulelJ Luxerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica, J. Pogafar in I'hillp Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, FV. ScMfrsj West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. »4k
Sheboygan, Joseph Kakei
.V TOM ING:
Rock 8prlngs, Lonis Diamond vllle, Joe Rollch
Vsak
to, katero Ja preJeL
TA