Lisí * » > Tečaj Lil OS i ✓ r% i I zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 ki t za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 ki za ikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj uredništvu „Novic V Ljubljani 19. januvarija 1894. Družba sv. Cirila in Metoda. Brezdvomno je najvažnejša slovenska družba poleg Pa tudi družba še ne bi bila odveč, ko bi tudi že Slovenci dobili slovenske ljudske šole po vseh pokrajinah, po katerih stanujemo. Po tem bi se pa lahko mislilo na kako slovensko gimnazijo, kje ob jezikovni meji, recimo v Celovci. Da bi nam dali v Celovci ali sploh na Koroškem kake slovenske parelelke, v tem še naši prijatelji t Družbe Mohorja družba sv. Cirila in Metoda. Li-ovati slovenske otroke zlasti ob sedanje vlade molče Slovenska ednja šola na Koroškem vzvišena naloga je, vai mejah s slovenskimi šolami proti potujčenju času. ko r bila vse drugačnega pomena za slovenstvo kakor ka Taka družba toliška gimnazija v Ljubljani za katero se zbira katoliški posebno potrebna ob sedanjem t preti večja nevarnost nego kedar narodnosti sklad. Če bi imeli tako gimnazijo v Celovci. bi dobili si bodi. Mi namreč tudi v tej deželi dokaj narodnega razumništva Družba nismo tisti optimisti, ki bi pričakovali, da bode minister Madejski nam Slovencem delil slovenske šole, ker je Poljak jasno svet Kacega mnenja je vlada glede slovenskih šol, je pač vidno iz besed deželnega predsednika kranjskega v Cirila in Metoda pa nam daje tudi dovolj jamstva da bi tudi v verskem oziru gimnazija pod njenim vod MM^I 9B * Ji jVI mm L. I, ™ . i Hj .-^^g^WH^W^B JKÊ ii'k^H stvom ne bila slabša, nego bode bodoča katoliška gimna- zija v Ljublj Dela za družbo ne bode zmanjkalo deželnem zboru, ko je bil razgovor o razmerah na tu- to je težava da družbine moči ne morejo že vsega zma kajšnjem učitelj Da gospodje na Dunaju se res mi- govati Bes da se narod za to družbo edno zanima slij ati na slovensko šolstvo, bi se gospod bar. Hein ali vendar se njena sredstva ne morejo niti primerjati gotovo tako ne upiral razširje pr tukajšnjem učiteljišču slovenskega šolstva. ko vendar od tega slovenščine na závisen razvoj sredstvom, katera ima na razpolago Češka Matica školska katera ma jednak namen Tega si pa pač ne moremo misliti, da bi bar. Hein ne bil poučen o namerah sedanje vlade bolje, sedi v koaliciji Iz nedávno razpošiljane n Vestnika" raz vidimo da je ob občnem zboru družba imela že 123 podružnic in nego je kateri si bodi slovenski poslanec, naj tudi so Posebno se vsem je ob Zatorej lahko rečemo da bode družba sv. Cirila in Metoda še-dolgo Slovencem močno potrebna, prepustiti naše mladine ob mejah potujčenju bile v jednem letu pomnožile za 18. nežni spol začel bolj zanimati za družbo. občnem zboru že bilo 22 ženskih podružnic z nad 3000 za obrambo naše ako nečemo družabnicami, lepa ženska armada boji narodnosti Skušnja pa uči, da Slovenec, ki se potuj vsem pa ima družba že nad 10.000 udov. Število pokroviteljev se je pomnožilo za 33 ter jih je bilo navadno gubi vero, zato pa družba tudi v tudi skem ob občnem zboru vkupe 116 da naš od ostane zvest oziru velikega pomena. Podpirati bi jo morali vsi, ka terim je na tem kaj ležeče, veri svojih očetov. Dobro je pa, da si je družba ohranila popolno neza visnost. Slabi vpliv zavisnosti bi se utegnil pokazati sedaj ko se mešajo pojmi in konservativci podpirajo celo libe Podružnice so pridno prirejevale primer veselice za družbeni namen. Na podružničnih shodih so bili razni poučni govori. V tem oziru so se delovanju družbe de- Kdo ralce. pravljaj liberalizmu do prejšnje veljave kaj bi bilo z družbo ob času, ko se pri- na Dunaji pomagajo zopet lale nekake ovire na Koroškem, ali naposled je pa razsodba državnega sodišča odstranila te ovire. Delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda" je trn v peti koroškim jo bili pripravili ob » Nemcem in nemškutarjem î radi celo konservativci da dobro ime, ali dosedaj se jim to ni posrečilo Na druž ako bi bila od kod od- bene shode pošiljali ovadnike, da bi takoj poročali, ko visna Utegnile bi se jej delati od kake strani ovire, kjer bi kak govornik zinil kako nepremišljeno ? da bi potem bi morali prav za prav le pospeševati njene namene dotična družba razpustila. Na ta način prišle so bile ne- katere ovadb na laži. ali se je kmalu pokazalo, da so se opirale skih šolah zares V družbeni otroški vrtec v Celji se je bilo vpisalo slovenskih šol več nauče, jelo bo odločnejše zahtevati Delo Metoda katero sedaj družba Cirila 66 otrok, v zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu pa 80 otrok začenja na Koroškem, je silnega pomena Štirirazredna ljudska družbina šola štela je lani 318 učencev. V prvem razredu napravili so paralelko, ker se pa želimo obilnega vspeha in prosimo Bo blagoslova. j za to Nje je bilo oglasilo nad 100 otrok Zabavišče v Rojnu je obiskovalo 80 otrok. Novo zabavišče na Greti je pa štelo Otroško zabavišče v Pevmi pri Gorici je pa Politični pregled. 54 otrok Ulični napisi v Ljubljani obiskovalo 50 otrok A otrok. Poleg tega je podpirala družba zavode v nasein uvodnem članku Zabavišče v Ločniku je štelo 38 tero se je izreklo da Zadnjikrat smo omenjali s ka- družbe V) Sloge v Gorici. V zavode, katere samo načelo, katero po uveljavi se azsodbe upravnega sodišča član XIX. državnih osnovnih zakonov družba vzdrževala naredbami. Povedati moramo, da se ta s posebnimi zakoni ali podpirala, hodilo je 1200 slovenskih otrok Družba pa ne skrbi le za zavode napi bil í Ljublj odba tiče uličnih slovensko knjigo mej narod temveč tudi širi vlada kranjska mi. Kakor je znano, je mestni svet ljubljanski klenil napraviti jedino slovenske ulične napise. Deželna pa dotični sklep razveljavila, češ, da naspro Pa tudi družbi dar občnega zbora že 11 zvezkov svoje knjižnice za mladino ovane spise je družba pridno razširje- vala po krajih, kjer slovenska narodna zavest še ni tako razvita. Tako je izdala do letošnjega tuJe ^lanu državnih osnovnih zakonov je pa bilo tudi ministerstv pod upravno notranjih stvarij. Stvar katerega mnenja prišla občina ljubljanska popolnom sodišče, ki je izreklo se, da ima tukaj mestna svobodno voljo sklepati sebnih postavnih določil ni in član XIX ker po Po pa samo načelo. Dohodki družbe hiti tej razsodbi lahko v Ljubljani občina nabije jedino slo 80 kr. dohodkov m so se v dveh njem stroški. Leta 1892. je družba imela 15.962 gld letih kar podvojili kr astejo, ob jednem pa tudi venske napise, Praga pa tudi jedino češke; ali v Brnu lovci, Celji, Op Liberci pa tudi zanaprej ostanej Ce- jedino nemški napisi, v Trstu in Gorici pa laški. Pridobitev se nikakor ne more imenovati posebno velika. Laška večina v isterskem Isterski deželni zbor Stroškov je pa družba 1892. leta imela 13258 gld Od kar deluje družba, nabrala je 60.280 gld., izdala pa deželnem zboru se tudi letos brani poskrbeti za slovanskega 45.583 gld. Iz teh podatkov je dovolj razviden velik po- stenografa. Govori slovanskih poslancev niti ne pridejo v ste- men Ciril Metodove družbe moremo dovolj tukaj priporočati venci. j Slovence. Za to pa ne jo podpirali Slo- da nografični zapisnik. Deželni Čitati dotičnega predloga glavar niti pustil Spi pre V dolenjeavstrijskem deželnem zboru Družba ločila se na Koroškem ljudsko šolo azširi kratkem jako svoje delovanje Od hudih debat. Schulvereinu pore. Krščanski socijalisti ta zbor dovolil 3000 gld. so z vso odločnostjo tej podpori ugo bilo več pod- dá razvije svoje plodonosno delovanje tudi varJaIi> Pa liberalna večina se za vse te ugovore ni nič Velikovci osnovala bode štirirazredno Mariboru bi pa že bila osnovala slovenski nila. zme Ogersko otroški vrtec, da dati Ogerska liberalna stranka delaj kater od mestnega in šolskega oblastva ne bode pa družba, kakor se nadejamo polnoma razbij Stirnajst poslancev je že izstopilo iz te stranke J srečno premagala. Stroški bodo družbi še vedno naraščali razpa- pa se po- mi nismo taki optimisti in vzlic vsej agitaciji duhovščine, je še vedno mogoče, da vlada zmaça s svo- govori, da jih še več izstopi. Nekateri mislijo, da se celo za to je potrebno, da v novem letu slovenski rodoljubi s podvojeno požrtvovalnostjo podpirajo to družbo posreči tržaško in goriško mesto prisiliti Če se jimi cerkvenimi predlogami v volilnem redu, kateri daj Sicer velik pa ima vl-da močno oporo iv nižjim plemenitašem. da ki že težko čakajo civilnega zakona, da bi se ženili z bo<*a slovenske šole Gorici nekoliko se bodo res stroški za zavode osnujeta tirni Židinjami Trstu pomanjšali ali družba ne bode mogla na Koroškem dovolj storiti. Slovenstvo ni v nobeni želi bolj v nevarnosti sta do sedaj nego je baš na Koroškem de kjer Moravski deželni zbor. so minoli teden Mladočehi predlagali zove, da odpravi izjemno stanje v Pra tem deželnem zboru da naj se vlada po zadostno podpi vse Šolsko otroke nemške dasi dve deloma slovenski šoli, drugje so pa 120.000 Slovencev oblastvo prebiva v deželi pa sistematično ll Ta predlog pa ni bil da bi prišel v parlamentarno razpravo. Zanj niso bili niti Starocehi. Mladočeški listi se zaradi tega močno jeze in govore o konci češke koalicije, ker sodelovanje obeh če- .......več mogoče. Obžalovati bi bilo, če se nad ta- ponemčuje slovenske ških strank kimi stvarmi slovanska koalicij zbij Konservati vele- Vse prošnje za slovenske šole so dosedaj bile zaman Nemci nečejo skoro priznati, da Slovenci bivajo v deželi posestniki so predlagali, da bi se premenil volilni red za ne- fidejkomi veleposestva, tako da se Osnova šol po družbi sv. Cirila in Metoda bode še stopstvo. Stvar lep pelj proporcijonalno za- pravičena Liberalci pokazala, da so na Koroškem zares še Slovenci pa vendar kateri se Pa zdi odklonili in konservativni listi so zaradi tega malo potrti. Nam da tisti konservativci, ki prisegli na koali hote tudi Slovenci ostati, zato pa pošiljajo otroke v slo- nimai° dosti pritoževati. Po koalicijskem programu morajo venske šole Višja oblastva potem ne bodo mogla trditi da slovenske šole na Koroškem roški slovenski kmetje niti 9 rovati velika politična vprašanja. Tako vprašanje je pa ta niso potrebne da ko lilna reforma mi- vo- Vodj konservativ želje da še njih škega naroda zanje niso, ter nimajo druge postanejo člani kulturnega nem- rekel, da se mora varovati poli beralci so pa le r v državnem zboru je tudi posest sedanjih strank. Li- politično posest omenjeni predlo rgli, kateri meri na to, da bi jih spravil ob večino v de želnem zboru Pravično liberalno postopanje nikakor Prebivalstvo samo pa videč, da se otroci v sloven to se pa ne more reči, da ne bi bilo popolnoma v smislu ko alicije. Češki deželni zbor V češkem deželnem zboru ■ w skrbe Mladočehi, da politična vprašanja ne zginó z dnevnega reda. Tako je dr. Herold predlagal, da se osnujejo šole za narodne manjšine Po tem predlogu bi se morali popisati otroci po i otrok kake národnosti, tedaj se zanje osnuje šola, naj že kdo m áfcáfeáft áfe && ft áfeáfeáte tt tt tt ft ft Šbđi&đbđb&đbŠb&đbtti ftftft-tttt ttft,itftJtit tÈ. fi I! « Obrtnija. t z arodnosti in če je v kakem kraji zadosti za šolo godnih zanjo prosi ali ne. Stariši, ki apačno narodnost svojih otrok, veČine. kaznuj Ta predlog pa ajbi ne dobi potrebne Mej češkimi veleposestniki se je pojavil razkol ki sodepolen postati. Okrog sedemdeset skoro utegne zanje še < samo neplemenitih veleposestnikov katera se hcče strogo držati starega češkega programa osnovalo svojo stranko Go Priprava za ogrevanje in prevetrovanje delarnic. vsaki delarnici je treba skrbeti za sveži zrak in pa za gorkoto. To se seveda doseza na razne načine, ali reči pa vendar moramo, da je po naših delarnicah v tem oziru še marsikaj želeti. Celo v delarnicah, katere veljajo da se pelepo tem ne ostane, temveč se baje še kon- za uzorne, večkrat nahajamo sprideni zrak; samo z lepim, dalj razcepi se neki v ori se pa, servativno veleposestvo še nova skupina pod vodstvom grofa Harracha. Če se to zgodi, bode knez Schwarzenberg s svojimi pristaši prišel v manjšino si knez visokim prostorom še nikakor ni vse storjeno. Preobširno bi bilo natanko razpravljati razne sisteme za ogrevanje in in to bode hud udarec za koalicijo. Govori pa, da Schwarzenberg tovariši s tem pomagajo, da se pridružij levičarjem e se to zgodi, potem nastane ve- prevetrovanje. Nekatere ugajajo le za večje tovarne, ker so za manjše obrtnike predrage. Omeniti hočemo tukaj neko napravo, ki ugaja tudi malim obrtnikom. Pod lika liberalna stranka. Državno sodišče skih dijakov, ker jim je vlada prepovedala osnovati slovensko koalicije tla delarnice položi se glinasta ali pa železna cev, ka- pritožbo nekaterih sloven- tere jecini konec se končava zunaj, da lahko čisti zrak katoliško akademiško društvo „Danica kim poslovnim vstopi v cev, drugi konec pa drži v peč, in sicer tako, jezikom Mi smo o svojem času bili izrekli svoje mnenje, da pritožba ni zakonito utemeljena, ker na Dolenjem Avstrijskem ni slovenščina državni jezik. Tega mnenja je tudi bilo državno lažji, se rad vzdiguje iz cevi in širi po delarnici, ter jo da jo vroči plini v peči dobro ogrevajo. Na vrhu pa drži iz peči, da more ogret zrak iz nje. Ker je ogret zrak sodišče. Vsa ta razsodba v narodnem oziru nema dosti pomena, ker od kakega dijaškega društva na Dunaji pač nima posebne koristi pričakovati niti cerkev niti narod. K večjemu se bi razkol še zanesel mej dijake, ker bi jih že zavleklo v politiko v letih, ogreva. Na ta način torej dosežemo dve stvari. de- ko gajo želeti da uče V utemelj larnico prihaja čisti zrak in ob jednem se pa delarnica dobro ogreje. Slab spriden zrak pa peč samo izsesava dokler gori i v smo pa vendar nekaj opazili, kar se nam in odvaja v dimnik. Se bolje je pa, če se skozi peč po- Da drugo javno življenje dosti ne bri zdi jako pomenljivo. Državno sodišče omenja koliko Slovencev iožj še je(jna cev za odpeljavanje spridenega zraka. Dunaj moglo trditi, da sklepa da to število premajhno, da bi se čina v deželi navadni jezik. To da Dolenja Avstrijska zgo se je vzel v poštev samo Dunaj ne pa vsa nam kaže, da so gospodje pri upravnem sodišči tega mnenja, da se ima ravnopravnost izvršiti po okrajih, ne pa po celih deželah. cev se začenja spodaj pri tleh, drži skozi peč in raj drži v dimnik. Slabi zrak se zbira pri tleh in sili v cev Nemčija Kakor znano, je nemška vlada svoje dni moledovala pri poslancih, da bi glasovali za znano vo- ko jaško predlogo, obljubovala, da bode stroške fca to reformo po krila iz davkov, katere bo naložila bogatinom Na to je pa to potrebno. v peči se ogreje in se raztegne ter potem se vsled svoje lahkosti vzdiguje v dimnik. Tako imamo napravo za vedno obnovljenje svežega zraka v delavnici. Cevi pri omenjenih napravah pa morata imeti za- klopnici, da se lahko ustavi menjavanje zraka i ako je nemška vlada, kako vidi. pozabila. Predložila je namreč dr žavnemu zboru predlogo, po kateri naj bi se obdačil tobak. Ker v Nemčiji ni tobak državni monopol in se z izdelovanjem Za omenjene naprave so najboljše glinaste peči s kahljami. Poslednji čas delajo železne peči za mizarske t • cigar in pridelovanjem tobaka bavij po največ revneji ljudje in se tako prežive, zadeli bi stroški za vojaško predlogo tudi delarnice. Te peči pa nimajo omenjene naprave, pač pa napravo za ogrevanje lima v vroči vodi. Ta naprava pa nižje upreti ljudstvo, torej reveže. Poslanci se bodo gotovo vedeli ni kdo ve kakšne vrednosti. Po vsej delavnici se sesede ladi zaradi te nove predloge vlaga. Les postane večkrat tako vlažen, da ni za rabo, Italija V Italiji se prav pridno nabirajo darovi za sorodnika laškimi i rtev pri Aiguës Mortesu vsled znanega pretepa mej francoskimi delavci. Nabralo se je že 100.000 fran- kov. Nekateri listi nočejo nabirati darov Voj povedal vsako nabiranje darov mej vojaki. Nabi minister je pre-ranie darov ne če se ne suši. Ce se po zimi zelo kuri, mora se vsekako izpuščati vroča voda, da ne nastane preveč para. Marsikak mizar bi se torej že rad znebil take peči. Dobre bi pa bile, če se bi jim dala gori omenjena naprava za vre- izvira toliko iz dobrosrčnosti do nesrečnih sorodnikov padlih jenje zraka. delavcev, kakor iz namena demonstrovati proti sodnemu opro- ščenj onih francoskih delavcev ki so laške delavce v pre- tepu potolkli Francija Minoli teden ršile so se volitve edne Obrtnij ske raznoterosti. Nastop obrta. Finančno ministerstvo le razsodilo, kdor tretjine francoskih senatorj Značilno pri teh volitvah kljub silni da so zmagali republikanci in to strani monarhistov, socijalistov in v poslansko zbornico, tako se je tudi sedaj pokazalo republikanska idejo neiztreblj agitaciji to, od hoče začeti kaki rokodelski obrt, more v svojem dotičnem naznanilu določiti kak poznejši obrok za začetek svojega obrto- drugih. Kakor pri volitvah vanja. Davek se mu potem določi od tega poznejšega obroka. da je Ako pa obroka ne naznani, se mu pa davek začne od tistega na Francoskem Anarhist časa, ko je naznanil obrt. Vaillant, ki je vrgel v poslanski zbornici bombo, obsojen na smrt. Ko proglasila sodba zaklical Živila anarhij Prižiganje plinovih svetilnic. V Čikagu so iznašli novo električno napravo, vsled katere se plinove svetilnice same * prižgo, ko odpro plin v tovarni, ravno tako tudi same ugasnejo. Prižigalci so torej ob delo. Stroj za štetje glasov pri volitvah. V Parizu je nekdo izumil poseben stroj, kateri se bo dal pri volitvah porabiti. Stroj je podoben avtomatični tehtnici vsak volilec na desko in utihne izvrševala uravnava paše in odveza zemljišč ker to bi služilo v pojašnjenje in ob jednem v pomirjenje ljudstva osobito onega, ki je prizadeto v tej zadevi. Pri tem aparatu stopi Torej me velja dovršena pravnomočno postala v se le, ko je volilec pritisnil pri tem se oglasi električen zvonček uravnava. Pač pa mi je dokazati, ali se do gozdne je ime njegovega kandidata. Goljufij na gumb pri katerem lui le jedenkrát, dokler mogoča, ker stroj de volilec na deski. Po volitvi se pa na stroji samo od sebe pokaže, koliko glasov je kandidat dobil kak paše oprav cenim kmetom njih pravica tudi popolnoma in dejansko izkoristiti omogočuje. In tu pa ne morem izogniti to na podlagi izjav in zatrditve od strani se trditve mož, obče spoštovanih znanih domoljubov, ki žive med narodom in katerim so te razmere povsem znane, da se ta postavno zajamčena pravica opravičencem krati, in sicer Kmetijstvo. s tem' da se od Paše opravičenim kmetom pri izvrše IfrÎrîrî^ i =' s s» fímmnwmwv^www^^ vanJ1 Paše nagaja ter da se gozdni zakon Gorenjski pašniki v deželnem zboru. napačno tol- mači Govor g. Povšeta. Važen in ob jednem nujno potreben predlo utemeljevati, katerega naj bi visoka zbor ter resno uvaževala g mi je blagohotno azpravljati deloma Napotilo me je to pereče vprašanje Gozdni zakon! Kaj naj o tem rečem? Kot kmetovalec ne morem si kaj, da ne bi izpovedal tega, kar mi 70 ob- potreb- veli moje prepričanje, da je res zakon v izključlji rambo gozda, in se kaj malo ozira na dejanske marsikatera prošnja, kater so mi prišli z daljnega Bohinjskega izražat deloma če dalje bolj se množeče ondotni kmetje v raznih domačih listih razprave o tej zadevi Ze leta 1891 govoril sem v dr žavnem zboru o gozdnem zákonu m o njeg • m 1 M I ~ o njega pomankljivosti ševanji, katero je v veliko škodo našim živinorejcem, ki imajo pravico do paše v gozdih. Žal da ta moj govor, ki je povsem stvarno devi odpomogel nedostatkom ter azpravljal o tej za-ni odpravil krivic ščine gospodarstva sedanjega živečega rodu. Tega ne trdim jaz sam, tako so govorili pred menoj sloveči možje v državnem zboru. Tudi jaz priznavam rad in v polni meri, da je gozdni zakon potreben, le to mu imam očitati, da se tako malo ozira na sedaaje potrebščine osobito kmetskega ljudstva, katero iz svojega poljedelstva in živinoreje jedino se more še preživiti. (Dalje sledi.J ki se gode do gozdne paše opravičenim kmetom osobito po Gorenjskem. Gotovo Jste gospodje poslanci brali jako obširne razprave o teh zadevah prav v zadnjem času skoro v vseh domačih listih. Ti članki pač v raznih časopisih tiskani, kažejo, da to vprašanje mora biti zelo pereče, in ker so te deloma zelo obširne Kmetijske raznoterosti. " ^ - Mb r Nizka živinska cena. Iz gorenje dravske doline na ne razprave brali naši kmetje je vsa zadeva postala obče poznata; neizogibno je torej da se to vprašanje tudi javno reši in dolžnost našega dežel nega zbora je, da se o tako važni gospodarski zadevi vitalnega pomena za cele okraje naše domovine ki Koroškem se nam poroča, da letos ljudem jako klaje primanjkuje. Zaiadi tega bi marsikak kmet prodal kako govedo ali kupca ni. Cena živini je od lani pala za blizu 4°/0. Prosta vsake živinske kuge je sedaj Štajerska, kakor se uradno zagotavlja. na klobukih. Veliko koristnih tičev se polovi, da dobe peresa, katera potem ženske nosijo na klobukih. V nekem nemškem listu pozivlje prost Kari Landsteier ženske, da naj prenehajo z nošnjo tičjih peres, želeti je, da bi ta oklic svetuje če se prepriča, da so ona obdolževanja po ute kaj pomagal meljena, da vse potrebno ukrene v zboljšanje teh odno- šajev, da se odpravijo v narodnogospodarskem oziru liko škodljive krivice. se Eksekutivne prodaje posestev. Od 1868. do 1892 na Štajerskem prodalo 16.122 posestev, na katerih to leta je bilo uknjiženih 69,223.289 gld. Upniki izgubili so skoraj polovico Mene moje tovariše ki so z predlog, vodi skrb za blagor menoj stavili ta da smo to neovrglj Poučni in zabavni : lÉSř pereče vprašanje spravili v razpravo v tej visoki zbor niči, ker nam je na tem, da se cela zadeva mirno pre sojuje, nedostatki ali krivice odpravijo mir tako zopet po vznemirjeno kmetsko ljudstvo v ondotnih krajih Ne bom se spuščal v nadrobnosti celega vprašanja katero se je po listih tako obširno razpravljalo titi hočem danes ? govoriti o tem kako Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) < Dalje. ) Kakor sem že omenil, južna Florida bila je te-opus- daj nova dežela, ki se je ravno začela naseljevati se pri uravnavi paše in odvezi zemljišč Jaz postopalo Ob vspehu pomarančnega drevesa še ni bilo prav nič dejanske razmere kakoršne so vsled dognanih obravnav se sprejmem gotovega, ali špekulacija se je bila z vso gorečnostjo m ne bom preiskoval, kako so se vršile dovoljujem željo, da izraziti si pa od kompetentne strani se ovrgle trditve, kakoršne so v listih bile navedene, kako se je popnjela Vsakovrstni čudeži o ugodnosti in zanesljivosti pomarančnega drevesa, so se tiskali in se razširjevali ne le po Floridi, temveč po vseh Zjedinje-nih državah. Ta mesëc, ko sem brodil po grofiji Orango sem se sešel z dvanajsterico ali še večjim številom zemljiških agentov, ki so si na moč prizadevali mi kaj prodati in kaj mi niso vsega pripovedovali. Ti zem- v Ameriki Vsi so za sajenje, cena je jim poskočila na pet dolarjev drevesce in vagone za vagonmi so jih privažali Lujizijane in Kalifornije. Cena za zemljo se je povišala iz ljiški gentje sestavljajo poseben razred od do dolarjev za akr 1884 leta do 100. 150 in katerega nikakor ne poznamo pri nas doma. spretni in izkušeni govorniki, ki nikdar za besedo niso v zadregi. Nikjer na svetu mešetarstvo in agentstvo ni tako razvito kakor v Ameriki. Nobena kupčij celo 250 dolarjev akr 1887. leta. Majhna sela osno se tukaj ne izvrši brez mešetarj ki navadno pla čilo dobi od obeh stranij novih krajih, ki se še naseljujejo in se še ni našlo nobeno merilo za ceno lastnine, ki prehaja pogosto iz roke v roko je za te gospode pravi raj. Hitro zvedo, kje se začenja zanje tak zemljiški boom in prilete kakor jastrebi na mrhovino. Južna Florida in posebno njeno središče gro- % Orange je od njene osnove 1881. leta do nastopa rumene mrzlice leta 1888. bila za agente tak raj. Priseljenci so prihajali od vseh stranij in lastnina se je Od vana leta 1884. ; kakor glavno mesto grofije Orange Orlando, zrastla so v mesta z desettisoči prebivalci, v katerih so se neznano podražila dobra mesta za grajenje hiš. Ko sem v juniji 1881. leta prišel v Orlando je bila še le dvanajstorica hiš in se je sodišče grofijo še novo zidalo. Ponujali so mi 160 hektarov zem lje poleg sodišča za 1500 dolarjev. Bil je še sam gozd samo koli in klini projektovane železnice bili so jedino znamenje civilizacije, Tedaj sem se jaz odrekel ali 1887. leta stala je ta zemlja že čez milijon dolarjev, in dobra mesta, 25x75 čevljev obsegujoča, so se prodajala po 10.000 dolarjev. Ko je pa leta 1887. I leta pozneje pa dražilo ne le slednji dan, da rekli bi vsako uro. 800 ljudij leta 1881. se je prebivalstvo pomnožilo na dve mesti 40.000. tem času so si agentje in špekulantje semkaj peš brez centa (krajcarja) v žepu, ali nabrali ogromne svote denarja. Mnogi iz med njih so prišli tukaj so se vozili v kočijah, živeli jako potratno, denar so kar razmetavali. Vse to so plačevali neskušeni naseljenci, ki so prihajali semkaj iz druzih Zjedinjenih rumena mrzlica opustošila Tampo Jacksonville je Orlando trpel še več nego Polovica hiš je bila prazna, zavarovalnice niso hotele zavarovati poslopij, prodati kaj za kako ceno je bilo popolnoma nemogoče, bogatini so naenkrat bili berači, večina špekulantov je popolnoma propala samo ne kateri so se špekulacije. ohranili, ki se niso predaleč izpustili v (Dalj sledi.) Pre držav in iz Anglije in so jim prihajali v kremplje. krasne izdane knjižure z velikimi in malimi zemlje » « vidi so kar preplavljale severne kraje v več deset Poučni in zabavni drobiž. Bankovci od aluminija Znani veliki industrij Henry soč izvodih. V njih se je pisalo, da je le treba vtak niti v zemljo pomarančno drevesce, Bessmer priporoča, da bi napravili bankovce od aluminija. Ta Papirnatih lahka in se rada ne topi in ne zgori pa v d veh ali kovina bankovcev mnogo pri požarih uniči ogenj Tako se posled njih 30 let za 25 milij goldinarjev bankovcev bilo tako treh letih že donaša vsaj po 100 dolarjev na leto. Leta unjgenih. Pri aluminiji bi ne bilo take nevarnosti so se v takih brošurah kar spremenila v mesece in stroški so kar zginili v sladkih ustih zemljiških agentov. Bajni dohodki so se obetali v bližnji bodočnosti. Pri tem je pa še podnebje skrajno ugodno, jednako- Usmrtenje s plinom Ker se usmrtenje zločincev v Ameriki z elektriko ni dobro obneslo priporočajo nekateri i da za naprej obsoj smrt usmrtovali s svetilnim plinom Zaprli ga v trdo zaprto sobico v katero zpustili sve- merno brez tilni plin, kateri bi obsoj hitro omamil in zadušil Čutil prevelike vročine, posebno ugodno za ^i ničesa druzega ne, kakor malo neprijeten smrad ljudi, ki so si kako z delom oslabeli zdravje na severu. Pogosto je celo mene tak lepo govoreč agent poteč se in prav pekoč se pod navpičnimi žarki tro- Ognjenik oživil V Čilu v južni Ameriki začel je nakrat brizgati 1709 metrov visok ognjenik Calbuca, o katerem seje mislilo da že davno ugasnil Lava je že pritekla na pod pičnega solnca mi hladnokrvno dokazoval, da leti v Floridi dosti zdravejše in prijetnejše nego po po nožje gore. zimi. i mi M Novice. i* Amerikanci so skrajno previdni in preudarljivi ^^^ v navadnih stvareh, ali hitro se dajo vjeti na vsako novost. Spekulativni duh je pri njih bolj razvit kakor pri katerem koli narodu in vse še neobjasnjeno posebno mika. Sivi starci, ki so vse svoje življ jih Železnikov ? Prestopili smo prag novega l Dopisi. januari j a 1894 1894. (Raznote rosti.) „Vsak čas ima svoje tara prislovica; in to se potrjuje tudi pri nas. vspešno delali na kakem poprišči, se dajo lahko vjeti, ^lraza jmamo zadosti, snega ravno za pravo silo in potrebo cvetke pravi če se pokaže kaj novega, kar obeta naglo obogatenje Mnogo tisočev se je lotila „pomarančne gorečnice" ; po pustili so poprejšna bivališča in svoja dobro splaču letos se pa drenja tudi še tretj nadloga vmes namreč. Do letos nana naših krajih ta „ne bodi Influenca je treba na bolezen prizanašala, a prišla je zdaj tudi v našo dolino in nastopa tu pa tam precej strogo tako pri odraslih, kot Smrti endar noce imeti za tovaršico, vsa] pri nas ne. otrocih In joča se podjetja in prišli v Florido z rodbinami, ^ selili se v gozdih in nasadili pomaranče ter čakali p0Siednjega smo zadovoljni. Imamo pa, hvala Bogu, zdaj tudi sadu. Leta 1883. in 1884. je prišlo toliko priseljencev, zopet enkrat zdravniško pomoč, stalno v našem kraji i ® * y i Y â 1 • * È - - - - ^ 1 — /v U da za nobeno ceno ni bilo dobiti pomarančnih drevesc nam je na moc vstrezeno s čimer Ali tega pač treba, da trpimo v Avstriji toliko pomankanje zdravniške pomoči ? Dobro kirurgične šole, kakoršne smo nekdaj imeli, bi temu z in zdatno storile konec. Javna za dovolitev 1 in 2 kmalu Fr. Pavlinu dovoli starostne doklade se odkloni. Učitelju imenovanim šolam v Avstriji grob ; da z lfpo ne oživijo več ; je pa tudi si bo že Človek v tem ali onem stanu tajnost je, kedo so kopali ravno še po 120 gld se na tri leta poleg pokoj 240 gld osobne doklade. Prošnja učiteljev in prepričani smo tudi, žali ! plačilnega razreda v Ljublj ostane se odkloni. Učiteljem da naj ljudski šoli v Toplicah-Zagorji se dovoli osebna doklada ne izobrazuj gotovo ce se zanemarja in dalje tero je prej plače zaduje, naj nosi v svojem žepu diplo želnemu odboru tudi še tako sloveče univerze. Naš čas ima grdo napako, da naj 1891 ustavila \ na ka- premogokopna družba in se naroči de-jo skuša iztirjati od družbe, Pos! K rad vse staro zametuj teg da smo tudi med zdravniki sta pa vendar nihče ne more tajiti, normalno-šolskega zaklada za 1 1894 jo je proračunu skušenih in v najboljšem zvedenih mož šole imeli mnogo prav vrlih znaša 346.796 gld poroča o katerega potrelšci so pri našem ljudstvu še zdaj pokriti z 10% šolsko priklado pokritje pa 23 301 gld., primanklj Pri tej točki vnela se avnejsem spominu Lansko leto smo brali železnično progo Lesce-Bohinj. Privošimo je Bohinjcem od da se snujejo priprave za novo se je posebno spodtikoval daljša debata, katere se je udeležil poslanec dr. Tavč je ki p rev nemški učiteljski priprav se enaka proga Loka-Zelezniki go- nalaga, da naj se z nova prične pogajati s c Menimo pa zraven, da tovo ravno tako, če ne celo še bolje obnesla. Kdor zuje promet naše selške doline, koliko se namreč dan na dan raznovrstne lesenine, oglja, lubja, železnine, škrli niči in je predlagal nastopno resolucijo. Deželnemu odboru se kr lado v ta opa namen, da se v Ljublj z ozirom na žive potrebe naše slo- nje izvozi venske dežele v večjem obseg v pelj slovenščina kot poučni o dobrih letinah tudi adj koliko in da se posebno moškem in ženskem oddelku te pri zopet žita, vina, stare železnine itd , prav lahko sprevidi proti pa se uvozi pravnice ta pouk ednakomerno uredi. Govorili so še dež da se lokalna železnica Loka-Zelezniki prav gotovo dobro obre- vornost predsednik baron H je rekel, da prevzame vso odgo za štovala. Ponovimo vošimo šteje v se enkrat : Bohinjcem železnico od srca pri- poslane dr sedanjo uredbo pripravnice, poslanec Šuklj m vitez BI pri tem pa, ko ondotna dolina šteje ukolu 4600 duš, predsednika, potem posl. T jih selška blizu 8 tisoč, tedaj skoraj še enkrat toliko že poročevalec sta zavračala deželnega Schwegel, Murnik in za promet" Pri tem bi lokalna železnica Loka-Želez- resolucija vsprejela Proračun se je na to odobril in dr. Tavčarj ako bi gg. tehniki dobro znali priti okoli Hrastnika ni ki, mimo Petrovega brda, ne prizadjala posebnih ta način ne bilo treba gori v ker bi na Češkej prestopiti Sore. Da smo tam Vojaške vesti. Poveljnik kranjsko-primorskega do mobranskega polka št. 5. polkovnik Rudolf baron Gall pl. Gal stavimo kaj, obe progi: Lesce-Bohinj in Loka- lenstein, odlikovan je z redom železne krone tretje vrste Železniki bi gotovo že zdavnej vozili Možem, ki imajo za Poveljnik kranjskega domobranskega batalj podpol taka podjetja voljo, zmožnost in moč, kličemo toraj v spomin kovnik Ivan Wodniansky dobil je zaradi bolezni enoleten odpust besede: ..Kdor ne aga brez blaga Pozor tedaj, gg. podjetniki t namesto njega je imenov Karo! vitez Andrioli poveljnikom 5 batalj stotnik t Deželni zbor Kranjski, Gospod Janez Vodopivec 12 januvarija mirno pal dopolni tele svoje 75 leto Pokojnik bil tr etj poslanec Hrib seji dne 12 reven mrtvoudnih v po januvarija t nterpeluj vendar dokončal tovariši deželnega predsednika zaradi raz- ako pomislimo kot trgovec iz mladih nog. Eadi tega bil je na široko znan, da v pisa dvojnih tehničnih uradniških služeb pri c. kr. železnič- bilo prodajalnic kot dan danes nem prometnem ravnateljstvu v Beljaku, za kateri imajo pra- prvem času njegovega kupče ni Na i em mestu bil vico prositi vsled dotičnega razpisa oni, so se izšolali Bla trgovec, ampak blagodušen človek, ki ni poznal sovraštva na kaki nemški tehnični visoki ta način razpisa kot nepostaven, državljanom ednako pristopne stavijo se označi ker V interpelaciji so javne službe vsem Posl Hrib gor svoje občine, blagor slovenskega naroda mu je bilo nad vse. Radi tega je mnogo čital ter se bogatil z znanostmi potrebnimi v vsakdanjem življenji. Kar je novega čital ni ob- samostalni predlog o dodatnih in tovariši držal sam za se, temveč skušal je širiti med naredbah glede nedelj-odredi, da bode svoje občane » skega posvečevanja. Predlog gre na to, da se prodajalcem špecerijskega, kolonijalnega blaga vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo svoje prodajalnice opoludne. — Poslanec Šuklje in tovariši stavijo samostalni predlog, da naj se razmotri va vpra- Novice" so bile njegov biser. Vestno je čital in tudi hranil slednj list od prvega začetka, tedaj delikates v starejši stalni bil skoro gotovo naj k „Novicam", v katere dosti eckrat dopisoval. Da v svojej mla občane, da so se mladina omikala, napeljal je Ko bilo že pred 40 leti sezidali lepo šolsko poslopj sanje ie način, po katerem namerava vladna predloga o bil je glavna oseba, koj potreba v olepšanj pobolj v občini direktnih personalnih davkih urediti dotične deleže posameznih dežel primeren za vojvodino Kranjsko ter financam. Utemelj ugoden državnim fan Bil potezala. Občani kamenske- so bi rekel vedno tudi sledili njegovim modrim nasvetom toraj v obče spoštovan Čislan d slednjega vrsto v edni prihodnjih sej. obeh samostalnih predlogov pride na imel priliko ž njim občevati. Iz obilne udeležbe sprevoda pri Poslanec P svoj in tovarišev samostalni predlog glede utemelji pogrebu dne 14. t. m. videlo se gozd koliko src si je pridobil nega zakona. Govornik prav dobro opisuje krivice, katere se gosp. Andr. Brezovsčeka svojem življenji. Med ginljivim nagrobnem govorom vis. čast gode našemu kmetu na Gorenjskem glede paše in ostro ob- herno oko želeč na srečno snidenj župnika rifenberškega, solzilo sle- soja preveliko kazen ki se nalaga kmetom pri prestopku Na svetovni razstavi v Čikagu bila je odlikovana gozdnega zakona. Vlada naj skrbi za to, da se gozdni zakon tudi bivša učenka tukajšnje c. kr. strokovne šole za umetna prav tolmači in da ne bo v škodo tlačenemu kmetu izroči se združenemu Predlog finančnemu in upravnemu odseku vezenje gospodična Adela Czernv sicer za razstavlj Odobri se računski sklep kmetijske šole na Grmu za 1. 1892 in pritrdi se proračun te šole za 1. 1894. — Vzame se na pečni zastor Tatici ljubljanskem kolodvoru prijela je policij te dni dve ženski Ano Maver Marij Mederer. obe z Ba znanje poročilo finančnega odseka o računskem zaključku pri- varskega doma, ker sta nekemu gostilničarju v Trstu ukrali silne delavnice za 1892 in poročilo o proračunu za 1894. Prošnji Jan. Dražila in Ferdinanda Drenika 74 gld. denarja ter precej srebrnine in zlatnine v vrednosti šanje miloščine se odklonita za zvi- do 300 gld Prošnja učitelja M. Ivanetiča Premog so pričeli iskati v Zbiljab pri Smledniku Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaji naklonili so narodni deželni poslanci kranjski 20 gld. namesto venca umrlemu dež poslancu Juriju Krajgher-ju. Zblaznela je 251etna Jožefa Sackmaier v Ljubnu. blaznosti je po noci ob 10. uri zakurila v neki drvarnici, sreči so ljudje ogenj pogasili in blazno žensko peljali v Sentpeterskim pogorelcem v korist prirede ro- bolnico. doljubje v St. Petru na Krasu dne 21, t. m. veselico v hotelu pri južni železnici. v Samomor. V Ehrenschachenu na Gorenjem Sta-jarskem ustrelil se je v pričo žene in otrok 371etni branjevec Prešiča, ki je tehtal 327 kq je zredil posestnik Anton Jonke. Bil je takoj mrtev. Pustil je 5 nepreskrbljenih Jakob Koželj iz Olševka pri Kranji. Žival je bila jorčirskega otrok. Jonke je bil jako udan pijančevanju, plemena. V mestni klavnici zaklalo se 25 821 glav živine in sicer 3903 govedin, je preteklo leto Predilnica je pogorela. V Zgierzu na Ruskem Poljskem pogorela je velika predilnica za bombaž. Škode je 7941 prašičev, nad milijon rubljev. 8652 telet. 2118 kozlov in koštrunov in 3207 kozličkov. Kon- Dunajski turisti v nevarnosti. Zadnjipot smo poro- fiskovalo in uničilo se je 28 prašičev, meso edne krave in čali o treh dunajskih turistih, edne telice in večje število jeter in pluč. so na Velikem Zvoniku se ubili. Trije drugi dunajski turistje so pa sklenili prebiti božično Tobaka se v naših tobačnih tovarnah na leto po noc na snežniku „Dachstein" v ondu narejeni koči Dne 24. dela 560.000 do 570.000 meterskih centov. Vsako leto se naredi 6000 milijonov smodk, 2500 milij m. m. so dopoludne prišli v Hallstadt in vzeli seboj jednega cigaret. 200.000 nosača. Nosač jih je pa kmalu zapustil, ker je hotel božični meterskih centov navadnega cigaretnega tobaka in 30.000 me- dan biti pri sv. maši. DunajČanje so pa sami prišli v kočo v terskih centov tobaka za anie Volilcem v trgovsko obrtniško zbornico Dachstein, ali je bila vlomljena in popolnoma prazna. Ker je silno melo, morali so tukaj prebiti dva dnij Potem so se Ljubljani. Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico vrnili po snegu in dne 28. opoldne so zopet prišli v Hallstadt v Ljublj kakor smo uže razpisala volitve bodo vršile z ustnim glasovanjem ali osebnim fiovnic dne 31 januvarija v mestni dvorani ljubljanski se oddajanjem gla- Oni vsi upehani. Splošno se ljudje čudijo, da so se vrnili, ko je po gorah na debelo sneg zapadel in ni več videti nebene steze. Lahko bi jo bili zagazili v kako kotlino mej skalovjem, volilci pa, kateri nočejo ustno voliti ali osebno oddati gla pa ne bi bili mogli več dalje. sovnice 31. januvarija volilni komisiji, naj pa zadnji čas do Umor v železniškem vozu. Na badenski železnici 29 januvarija na deželi c kr. okrajnemu glavarstvu in v blizu Isteina ustrelil je neki potnik iz Winterthura sopotovalca. Ljublj vred. biti, pisati, mestnemu magistratu pošljejo glaso z izkaznico Vlak so hitro ustavili in morilca prijeli. Sodi se, da je hotel V glasovnici morajo tisti trgovci ali obrtniki vpisani umorjenca oropati. katere volilec voli in glaso mora tudi volilec pod Mlada tatova. Na Dunaju zaprli so dva mlada Glasovnice se smejo odprte ali zapecačene oddati ali fanta, katerih jeden ima jednajst, drugi pa dvanajst let star, odposlati. Ako so zapečatene treba, da je tudi zunaj napi- ker sta krala. Pri njiju našli so 5 gld. denarja, več listnic sano volilčevo ime. Ako imajo ženske same v svojih rokah in še nekaj druzih tacih stvarij, katerih si gotovo nista kupila. kako trgovino ali obrt, voli v njih imenu opravitelj njih trgovine ali obrta, in mora tedaj on podpisati glasovnico in tudi še pripisati besedo opravitelj Pošljejo se pa glasovnice c. kr. okrajnemu glavarstvu po pošti, poštnine prosto, po posebnih Nesreča na železnici. Pri Jersey Cityji v Ameriki sta dne 15. t. m. trčila dva brzovlaka. 20 oseb je mrtvih, veliko pa ranjenih. Morilec soprog. V Radomu na Ruskem obsodili so v poslih ali po županstvu ali pa se dajo c. kr davčnemu uradu, dvajsetletno prisilno delo barona Barkovskega, kateri je za- da jih pošlje c. kr. okrajnemu glavarst Po dogo z strupil dve soprogi zaporedoma. Zaradi 17 gld. smrt. Šestnajstletna Karolina Purer mnogimi udeleženci se priporočajo za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico častitim volilcem naslednji gospodje: 1. Tr- je na stanovanji in hrani bila 17 gld. dolžna, in jih ni mogla govcem I in II. volilnega razreda, kateri dobe rudeče glaso nice : Franc Hren, trgovec z lesom, veleposestnik v Ljubljar plačati. Njena gospodinja jo je prišla tirjati, kjer je bila v Ivan Perdan, trgovec in posestnik v Ljublj Souvan, trgovec posestnik v Ljublj volilnega razreda, kateri Lencek, trgovec v Ljubljani blagom, posestnik v Kranj kateri dobe bele glasovnic posestnik v Ljubljac sestnik na Brdu : dobe višnj g' mi. službi, in precej razgrajala. To je pa ubogo deklo pripravilo v i ; Franc Ks. velik strah, posebno ker je gospodinja pretila, da pride še njen Trgovcem III. mož, ki bode že izterjal dolg. V obupnosti je dekle nastrgalo Aloj žveplenk z fosfora in se zastrupilo. Prenesli so jo v bolnico, Tomaž Pavšler, trgovec z lesenim kjer je umrla Obrtnikom II volilnega razreda Omladina. V Pragi se je v ponedeljek začela obrav- Oroslav Dolenec, voščeninar in nava proti udom tajnega društva „Omladina u Vseh zatožencev Janko Kersnik, lastnik žage in elepo Josip Rebek, ključavničar v Ljublj Feliks Stare, lastnik žage in veleposestnik na Kolovci Filip Supancic, stavbeni mojster, posestnik v Ljubljani ; Jernej Žitnik črevlj posestnik v Ljublj Narodni volilni odbor je 77. Toženi so veleizdaje, razžaljenja cesarja in udov cesarske rodovine, motenja javnega reda in miru. Kaj več bodemo o obravnavi poročali prihodnjič. Nevesta brez rok. Zadnje dni se je v Vervieru poročila nemška nogna umetnica Elizabeta Kunnreich, katera Velik požar je vpepelil dne 14. t. m. peterim go nima rok. Vzel jo neki Avstrijec, kateri jo bode vodil po spodarjem vsa pohištva v Dragi na železniški progi Ko svetu, kjer bode kazala svoje umetnosti. Nevesta je ženitninsko zina-Trst. Zažgala je železnica. Velika burja utrinke od lokomotive v vas, vsled česar se namreč zanesla pismo podpisala z nogo in duhovnik jej ie na nogo nataknil Nesreča. Dne vnelo prstan. t. m neki čuvaj v Ronkah pri Na grobu svojega očeta se je ustrelil neki 23 Trstu domov přišedši položil puško na tla. V tem hipu pa se letni dunajski mehanik Karol Zechel. Pokojnik je dolgo iskal puška prožila zadela nogo 131etnega čuvajevega sina, ki je sedel za mizo. Nesrečnika so prepeljali v Trst v bolnico mu odrezali nogo, a je kmalu na to umrl dela, ali ga nikjer dobiti ni mogel. Tri milijone dolarjev primankljeja zasledili su pri pregledovanji mestnih blagajnic v Čikagu v Ameriki. Najbrž je primanjkljej še večji. Šesteroprstnik. Na kliniko dr Billrotha na Dunaj Umor na ulici. Dne 14. t. m. so v Brnu štirje prišel je 221etni kmetski sin iz Jeske na Ogerskem, ki ima na nepoznani možje napali delavca Smizila, ga umorili in oropali, rokah in nogah po 6 prstov. Zaradi tega se ljudje norčujejo iz Smizil je bil v gostilni priigral znatno svoto. njega in je prišel na Dunaj, da mu jih odrežejo, kar jih je preveč. Koza ukradena Nekemu železniškemu čuvaj pri Celovci so po noči tatje ukrali kozo kar v hlevu zaklali odnesii, ce\a pa pustili. Umrla je dne 10. Ana Lindner, v 76. letu. Ra\ je v ravno v tej hiši umrla t. m posestnica blizu Celovca no isti dan in skoro ob isti uri neka dekla. Bavno ta dan je nastal ogenj v tej hiši in so ga je že bilo, da zgori jeden mrlič težavo pogasili. Bati se Zaprli : o na Dunaju nekega moža je sumu da zginili ukral v Solnogradu 40.000 kolekov Pri nekem zlatarji na Dunaj Je kateri so tamkaj ponudil več kolekov v prodajo. Zlatar kolekov ni hotel kupiti. Tuj zlatar tuj tvar naznanil poli vidi in spozna v zastav ?c je odšel in Drugi dan pa zlatar dotičnega Gre torej za, njim in ga naznani prvemu policijstu, da ga prime. Ko ga je zasledoval se je tujec bil jedenkrát okrog obrnil in ga močno sunil. Zlatai se pa ni dal ostrašiti. Pri policij mu je ime in od kod da je. tuj neče povedati kako Velika nesreča na morji Ladij ki je peljala dinamita iz Haure v Antwerpen, se je razletela na morji. La dij je popolno uničena in vse moštvo, 21 ljudij je ubitih Nesreča pri strelj z možnarji. V St. Jurij na Štajarskem so t. m streljali z možnarji. Neki možnar je počil ravno, ko se je krojaški pomočnik Mrak čreznj nagnil misleč, da je vžigalna vrvica ugasnila. Nesrečnika je hodo po škodovalo na prsih in odnesti so morali težko poškodovanega Salomonska sodba. V nemški Sv nekdo tožil, ali sodnik • » i da to ni nobeno razžaljenje, ker take živali sploh a razsodba. svojemu sosedu rekel svinjski pes Sosed ga je razsodil na svetď ni. Tožnika je jako iznenadila ta modi plačal kazen od poslovivši se od sodnika: „Z Bogom injski pes!" Šest spominkov za pokojnika. Pri Birkemverderji je umrl bogat kmet. Njegov sin je pa znan pijanec Ker je bilo pričakovati da dá očetu postaviti spomenik, se ie po nudilo kar šest kamnosekov, da izdelaj očetu pomenik je v pijanosti pri vseh šestih spomenike naročil, spomeniki narejeni in čakajo, da se postavijo, brani plačati, ker jih je v pijanosti naročil so Sedaj Sin se pa se Narej Ponarejeni denar po 20 vinarjev. Na Ogerskem nakrat pokazalo jako veliko ponarejenih novih dvajsetic. pravim j^ko podobne. so iz svinca in antimona Sodi se, da so pon v Budimpešti ftanki_r,_Carsben v Osodepolna podobnost. ; Kodanji je jako podoben ruskemu carju. ■ Ko,'ga je-nekoč car vsprejel, se je čudil njegovi podobnosti.- Mož " je vsled tega začel se brado striči, kakor jo car, često m šplob-posnemati ruskega vladarja. Ko se je peljal po ulicah, so--ga res ljudje zamenjali s carjem. To njegov pa ni bilo dolgo, *začel misijavati, da je res car in da ga preganjajo je do Konec bil da so ga odpeljali v blaznico rž gld Trzne cene. V Ljubljani dne 13. jan. 1893. Pšenica gld. 8 50 kr . 6-50 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. 7 50 kr ajda gld. 8'50 kr., proso gld kr turšica gld. 5-80 kr leča gld. (Vse cene 14 kr., grah gld. ajo za 100 kgr.) 13 kr fižol gld kr Loterijske srečke. V Brnu dne 17. januvarja t. L: 41, 18, 78, 51, 54 Na Dunaji dne 13. januvarija t. V Gradci dne 13. januvarija t 40, 44, 54, 14, 51 8, 47, 84, 89, i 4 M > H ► i M M M M ti M M H M M \ 4 » > i i 4 4 4 ► ► > ► ► kaplj ice « > izgotovljene v lekarni k „angelu varhu u * a BRADI T / a Kromerižu (Moravsko) i 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 i ► ► ► ► ► ► ► so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebaviina dela. (6) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se pi v Ljubljani < 4 4 4 > ► Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec ca rich ; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani dovljici: lek. Alex. Roblek 4 V > llizzol v Novemmestu: lek lek. Bergraann; v Kamniku: lek J. Močnik; v Črnomlju : lek Blažek Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (4) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. v, kile 25 kr. Wilhelmov antiartristični in antireumatični KRIČISTILNI i Franc Wilhelm lekarja Neunkirchen-u na Spod. Avstrij. dobiva vseh lekarnah Ljubljani : pri U. pl. Trnkoczy in Wilh. Mayr zavojih gld. av. velj. Odgovorni urednik: Avgust Puciliar Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki