stev.—number 18. POTOVAJIJB DBPOKTDULMB OA BA PIKALO A V JUOO BLATIJO, Milwaukee, Wi>. — (Federeted Prem.) — Mike Lojen, bivši Mil wenk skih millUrietov, je reorganiziral razbito peljete armado v zadnji vojni a ruskimi eevjeti In le danee ee baha, da je oa raAII Vsrše-I ve, ki je bile tekret pred ped jaških lat ab reki Marici. To ja kršenje inudanijskega premirja in Turčija ne bo mirno gledala tega početje. v \ Bodapalta, 20, jan. — 6»te kol-garsklh komitašev je včeaij pri-koračlla srbsko nirjo in nspsdla Kadridželk. Dvajaat srbskih kme-tov je bilo ubitih. Jugoslovanska vlada je hitro poslala vojaške lete, r ' ' Francozi ao povarolili finančna paniko v Ruhru, ko ao aačell kon-fiaelratl banka in denar vlagateljev z namenom, da aadrle vrednostne papirje. Zasegli ao vse pa* drulnice nemške državne banke In konfiseirali 220 miljonov mark v Bnaaaeldorfu. Ta je povzroUla aplošnl naval na vae banka j vlage tel ji jemljejo denar la bank v strahu, da ga Franeoai zaplenilo. Franeopl ao zagrozili bančnim ravnateljem a uporom, ako takoj ne odpro bank In ne natavije navala. Trgoviaa je popolnoma pre-nehale. Banke neeajo sprejemati frankov in drugegi tujega denar* ja, mark je pa smhnjkalo. LDrtABJI VA IUOU ŠM UOA MJAJO STOJB OBOZOVI v • TOSTII O OainesviHa, Fla. — Uličda dr-hal je vdrla v okrajno ječo in pritlrala iz nje zamorca Abe Wil-sona. V divjsm sinehu in kroko-tu in uničevanju ga je vlekla is mests in linčala. Wileon je bil obsojen zaradi polzkušene tatvine goveje živine na #300 denarne ffilobc ali šest meeeeev Jeee. De nerje ni imel,de plača globo, pa so ga zaprli. Belopoltna drhal je pa šle ponj v ječo In ga linčala. *Avau* ram muli ur DIJABCB. Makiko, Mak. - Med Indijanci V Mikakoeku je uvledal velik atrak, Id u nahaja malo proč od glavnega meeta. Karmelitaaaki menih Genaro BJvera je napove-del vrelevernim Indijancem, da bc konec sveta leta Menih uživa med Indijanci veliko u upanje, uradi tega elepe verjamejo, da u agedi, ker jim on prerokuje. Menik pa opira evoje prerokovanja na aetronemična opazovanja, poleg ee pa ' emeje lahkovernim Indijancem. LOMOUBT ODPOTOVAL DOMOV. Ne« Yerk, M. f. — Jean Len ffoct, francoski soeialietišai vodi Ulj. ki u je mudil v Zdruleaih državah približno tri meeeee, je andaji MfMl adpotoval aauj v Francijo. Pri odhoda je dejel, de jc popolnoma zadovoljen • evoje turo po Aamriki. Leagoet je govoril aa okrog ee dcmdecerik »hodih, kanketik. kep fereneek in drugih ecetankik. Berlin, 20. jen. — Francosko-nemška ekonomska vojne je dnevno oetrejša. Nemška vlada deluje na vae načine, da prepreči iavoa premoga In drugega materijala la Kuhra v Francijo In Belgije. Vle-rej jo okveatila JUlunllke uradnike in Icleznišarje, da ae aauja izvrši^ nobenega povelja Francozov: obenem je prišla veet, dt ao radarji in drugi delave^ zagrozili a eplošno etavka. , To pomeni, da ko počivalo vaa delo na leleaaieak, v tovarnak In rudnikih. Kako Mo Francozi potem obratovali okupirane in-daetrije, je veliko vprašanje. T Kuhru je upo»l«'iiih okrog 900/. 000 delavcev la teško bo nadomestiti to število. Francozi ao zagre-sili, da dobe polje ia Italijaaeke delavec, toda a delavci, ki na razumejo jezika uaedene dežele, lllVaiilfl dela vai jr Bobru u sklenili zeštrajkatš v pondeljek. Minister ekonomije Beeker je porečel sooči, da je prodakrija premoga v Kuhru le padla u 30 odete«kov. Freneoei eo v petek rekvlrireli nsdsljnih lft,o p pondeljkk, 22. JANUARJA, PR08VETA trosveta' PROSVETA miit IUIHEOSM fUMommPOPTOM« JEPI JAVNA GOVORNICA. -tmt* lightbivhem t» Časi se spreminjajo in ljudje z njiml italijanskega kralja, tedaj Ja prihodnji dan objavljana viit, da poroči hčer britskega lorda. Na to aa poroča, da bo nevegta valežkega princa hči italijanskega kralja, dan kasneje, da sa prav zaneeljivo poroči s lordovo hčerko. Take vesti govore, da ao dvorjani v velikih skrtgh; kje naj dobi valeški princ avojo neveeto v času, ko je po-M kronanih vladarjev tako nestanoviten, kakor delavca, U je bil zadnji najet v tovarni par dni pred izbruhom go-% spodarske krize. Tam v Nemčiji je bila odpravljena kar cela vrata kronanih vladarjev. V Rusiji ao vladarja z družino vred ribi-M. V Grčiji se je moral kronani vladar preseliti v pro-jpianstvo in aedanjemu kronanju vladarju se lafyco zgodil, da dobi nepričakovano odpoved: * Hababuržani so tudi <111 po poti pozabljivosti, akoravno se diktator Horthy na Ogrskem polteno trudi, da jih zopet oživi Italijanski kralj je tudi samo figura. Kdo ve, katero noč potegne farja in ga prekucne s prestola, kot se je zgddilo z njegovim tastom črnogorskim kraljem. Hr T Človeku, U demokratično misli In se zaveda, da so kronani vladarji ravno tako ljudje kot njfli podaniki, da kronani vladarji ne Izhajajo k kakšnega posebnega plemenitega Človeškega rodu ali pasme, je vseeno, ako valeiki princ poroči h& katerega drugega kronanc^a.vladarja ali pa navadno ciganko. Ampak zanimivo je vseeno opazovati, kako se ljudje, ki ao vajeni kriviti svoje hrbte pred kronanimi vladarji, zanimajo, ali valeiki princ poroči hčer italijanskega kralja ali pa hčer katerega britskilp lordov. Ako je danea v časopisju vest, da valeiki princ poroči najstarejšo hčer bfan£roop»znovaii bofifid večer leto te letom ia šakali np darove, ki nam jih prineee novorojeni. Ko muo »potnavali, da a obljubami ne bo niš, pa smo ai aa-šali pomagati vaak po avojo. Ču-li (o o čudoviti deželi tam nekje daleč aa morjem, U je kot oblju-ljena dežela. Mielim, da ai vaak človek šeli izboljšati »voj fivljenaki obsta nek, akoravno ao naa veraki fanatiki učili, da za rte trpljenje in gorje na tam svetu, Whio dobili plačilo po smrti.— v nebesih. Obšel me Je dostikrat dvom o plačilu po smrti in želel sem ai izboljšati življenski pološaj žena tem evetu, kar je pa plačila t nebesih, pustiti ga onim, ki vanj vo-rujejo. Kakor tisoči sem šel tudi jaz po avetu iekat ai sreče. Podal sem sa a doma t tuji avet. žal, da nismo dosegli tega, kar smo ai slikali v mislih ob našem odhodu. Komaj smo aa iznebili enega iakorišče-nja, še emo. bili v drugem. Name-eto zvona, ki naa je budil k jutranji molitvi, so nam pričele tuliti parne piščalke, vabeče qaa na de la. Dan za dnem nas ja kUeala parna piščalka in mi emo verni v delo odhajali garat aa nenaeitne mogotoe. Pošla ao nam lata ln leU upanje, da nam prince^ novo lato boljfto greoo. V tem upanju še danes Šivi milijone trpinov, kot šivijo ob pričetk* veakoga novega leta in sploh vse Šlvljenje, toda ne prinese nam drugega kot nora ekrbi in nove trpljenje ter boja aa šivljenakl obetane k. Tako sa bo godilo, dokler de lavstvo vsega sveta na bo nastopilo a združenimi močmi proti nvojim izkoriščevalcem. Edino, kar bo rešilo delavce, je, da ee sknpno organiziramo. Deiavetvo brea organizacije je kot Indija brez krmila Kam na jugu ai dosti misliti za naprednost in organiaacijo, a-korsvno dobijo delavci tako ne-•rsmno nisko plačo, da komaj obstanejo pri življenju. Tekeaa je bogata dežela ln rodovitno je njeno polje, še bogatejša pa ao oljna polja. NI ga akornj mesece, da hI ne odprli kakega novega oljnega vrelca, ki prinaša olja za mili-jone dolarjev na lato. Vaa to bi bilo dobro, da bi imeU od Uga ekupne koristi, ali vee dobiček i-mejo lastniki semlje ia oni, ki ao Uko srečni, da imajo naložen denar v takih podjetjih. Tukajšno malo mmteee Cleveland aa ja v središču med bogatimi olj. niml polji. Po dolgom trudu smo tudi tu ustanovili novo oljno dru-šbo t Imenom "Proletarian Din-mond Oil Ase V' a gUvnieo 160,-000 doUrjev. Družba eeeUji večinoma la slovenekih lastnikov Ako nam bo sreča adle, da sa-denemo ne olje, taho postane "Proletarian ttUMBŠ Ofl AssV* eno najN^jih slovenskih podjetij v Ameriki — [In dvorjani ugibajo, kaj ja bolje: Ali naj valeiki princ poroči hčer Italijanskega kralja? AH bo kaj pomagalo britskim imperialističnim Interesom, ako pride italijanska princesinja na britski prestol? Ali nI bolje, da aa valeiki princ poroči doma a hčerjo kakšnega lorda, Id ima v britakem Imperiju velik vpliv? Zastonj si belijo dvorjani svojf glava. Mogoče ne bosta minili dve desetletji, ko aa na bo treba nikomer ubijati glave, ako naj valeiki princ poroči hčer kronanega vladarja ali pa navadno ciganko. Mogoče t>o sploh ve-eel, ako bo mogel dobiti nevesto, ki bo marala zanj. Petnajst let nazaj bi na bili dvorjani na britakem dvom dosti ugibali, kje naj valeiki princ dobi nevesto. Izbrali bi nevesto v deželi in hči kronanega vladaija, o ka tarem bi bili prepričani, da pojača interese britskega imperija. Ali danea? No danea ja pa teftko izbirati dvorjanom, a ie teije jim je svetovati, ker ne vedo, ako a svojimi nasveti ne kopljejo jafoe sami sebi. * Vara, da ao kronani vladarji plemenite krvi, nima danea zaslombe. Povsod se jasni, da ao kronani vladarji ravno tako krvavi pod kožo, kot navadni delavci, ki morajo delati s krampom In lopata V Avstriji so pri vsakih Utanijah verniki ponižno molili za "presvitlega cesarja", i ko je prišel pil, je U "presvetli cesar" bežal pred onimi, ki ao ie prejinji dan molili, d* bi ga jim Bog ohranil mnoga leta. Tako • minjajo časi in ljudje s njimi. A to spreminjanje ja večno. Pričelo je tisočletja preje, ie preden ae je pojavil nsA planet v našem eolčnem sistemu in trajalo bo, ko bo naš planet plaval v vsemirju kot ohlajen ali pa razbit na koaa In lakal združenja a drugimi nebeškimi telesi In zategadelj ai pameten človek ne muči,svojih možganov, s kom se bo poročil kraljevi princ. Ako danea ke poetoje kraljevi princi in al domišljajo, da ao boljši ljudje kot drugi navadni ljudje in zategadelj dvorjani iablra-. Jo zanjo neveste, ki si paaejo svoje želodce v lenobi, ker ae ljudstvo še ni naveličalo rediti kronanih in i\ekronsinih trotov v človeški družbi, ni še dokaiano, da tako vedno ortane. Ljudsko mišljenje aa spreminja, kot aa spreminja vse v naravi, ker je vse podvrženo večnemu naravnemu zakonu stvarjenja in umiranja. h glaaovi čwv s. n. p. in čilataljav proevete. j. Texaa. -r- Dne 25. decembre je bil zopet dan, ki ga praznujejo ljudje po širnem eve-jg, loprav nima U dan drugega ako ga vzaazemo a ver' skega stališča, kot do ee s ajim utrjuje ljudi T verskem fanaUz-mu. Daai živim kot puščavnik, sem bil vendar toliko srečen, de ccm po IS letnem tukajšnjem bi-vanju prvič udeležil praznovanja božičnega večera z drevescem, ki ga je priredil Frsnk Rojak svojim malim aseeU jealie. Pr esenc Čilo me je to drevesce na prvi pogled, ko eem ga videl okrašeaega m lepo raefvetljcnega, da nisem vedel, kaj pomeni. I Ko aem ngfedel malenčke okoli dreveea, aem ee spomnil na davno pretekle mlada leU, kako emo praznovali bošični večer v stari domovini. Praznovali ga aeveda nismo z dreveeeem, msrveč z jaslicami in rožnim vencem debelih leeenih jagod. Klečali smo okoli Jaslic, čakaje, da je mati izgovar-jala: "... aad tvojega Uleea, Jezna!"; na kar smo ne voljno ponavljali mrmraje besede, kakor hi šumeli radraženi čmrlji v hladnem in deževnem jutru. Razaicre ao še toliko vplivale na naosotroke, da smo z največjo nezadovoljnoetjo molili za mamo, čeprav nam ie obljubila, da nam bo novorojenček mnogo del v pri- Zboljšanje kmečkega stana v stare« kraja. Kanj pšenice proocUja aa izvoz. Mear Tecfc. (Jngoelovaaaki oddelek V. h. t S.) Louis 0. Mi ehacl, strokovnjek za inozemsko poljedelstvo, hi je za ameriški poljedeleki depertment proučeval poljedelsko - gospodarske razmere v Evropi, ee jc ravnokar povrnil v Ameriko. Iz njegovegs poročiU, ki ga je poljeddlaki de, partment priobčil, jc razvidno zanimivo dejstvo, da je kmet v našem delu Evrope zboljšal svoj način' življenja napram predvojni dobi. Zapadna Evropa upotreb-1 ju je* veliko manj pšepice ali v protitežje Imajo podonavske dežele (Cehoelovakija, Avstrija, 0-grska, JugosUvija, Rumupija in Bolgarska) na razpolago veliko manj pšenice za izvoz. Te dežele i-majo sedaj na razpolago za čez devet miljonov bušljev pšenice za izvoz, kot pred voino (I bušel je enak približno ftl litrom ih četrt). Vzrok je pripleati dejetyu, da so bila prejšnja razsežna pšcniČna polja razkosana v male kmetije za eplošne avrhe, nadalje nepre-stanejnu padanju valute, ki ne povrbujo .poljedelca, da bi pridelal v svrho prodaje proti gotovini, ln eplošni težnji po večjem razmahu živinoreje. V Avztriji in drugih deželah, ki morajo uvažati pšenico, u-porabljuje dandanes veliko manj pšenice nasproti predvojni rabi, namesto pšenice vporablja se velika veš krompirja ln dm^ih na domeatkov, dočim v onih deželah, ki pridelujejo pšenico v domače potrebe, velja ravno nasprotno. Kmetje ao zadeli sami jesti beli >X.Nkruh. s!./'.. Rumunska na pr- j« bila pred ▼ojno važna dežela sa izvažanje pšenice,y Državne uprava ao iporajo prila "Znižanje izvoza za " približno 9,000,000 bušljev pšenice iji podonavskih dežel sUvlja te države pred prav resno vprašanje, plasti tako Rumunska, ki je bila odvisna od pšenice bolj kot od keterc-ga drugega produkta za vzdrževanje paritete^ evoje valute, Ali ako se pomisli, da U državo niso bile upravljeqe za ljudstvo, ampak za gospodujoče sloje in potom njih, in ako ae zavedamo, da je kmet, prlproeti človek sedaj veliko na boljšem kot jo bil ke-daj poprej, zi ne moremo kaj, da ne bi dbČutili, da jc prišel šaa, ko ze morajo vlade prilagoditi novemu redu. ' "Čehoslovekija in za njo Bolgarska hitro naprfdujeU v Um prilagodenju in Jugoslavija jc tik za njima. Ogrska, Rumunska in Avstrija so ^olj počasne v spoznavanju novih razmer. Kakršno naj bo id prilagojenje, dejstvo o-stane, da razsežne površinc^po-zvcčcnc v podonavju pridelovanju pšenice, poatanejo ztvar minulosti. Mesto njih nastopijo male kmetije za eploŠno poljedelstvo z njivami za krmo, repo, kla-jo in nekje korttzo mesto pšeafce. V daljnem jugovzhodu aU ječmen in ovce pribljubljena nadomestka za glavno krušno žito. "V nekoliki meri bp pšenica v bodočnosti' pridobila nazaj del zgubljene površine, ali U dobitek bo razmeroma neznaten. Upravičeni ^mo pričakovati, da ko bodo razmere dosegle avojo povojno normalnoet, bo izvozljjvi prebitek pšenice iz podonavja iznašal od osmih do devetih miljonov bušljev pod predvojnim letnim povprečnim izvozom teh dežel." v guaiji jc čudni običaj, da žejo v zrak človeka, katereau, eejo izkazati čaat. Osem ali sodrpgnv gs prime in vrže gUve všeeih sedečega, nsjv« pa ležečega v zraku. Ko pade U, ga ujame dvajset iztefl roki i n poeUvi na noge. I uo izkazanje časti, toda mora vzeti stvar zs dobro Ulol sc držsti na smeh. i Videla aem jdw voditeljev lcgaclj naenkrat v zraku na I nih krajih dvorane. Enkrat Je menev, predsednik moskoiB aovjeU —nekaj Ukcga kot I Moskve — zletel na U naiij oder, kjer so ga ppaatregli so gi. Kamcnev, genlleman impoi napa, naetopa, gl ja hitro ■■ obleko in amejoč ae prevzel pr aedniltvo banketa. Na difl koncu briljantne dvorane fl v srak Claudc Mackay, zamor pesnik iz Amerike, ki se jel obdržal v sedeči pozituri in | bele zobe v širokem naamehu. Dclegatje so bili izmučeni | "dolgega zborovanja in prerei v konferencah o Uktiki in pri mih, ki jih poneao seboj domov] nadaljevanje boja v prihoc letu. Med njimi jc bilo doeti sit žev in trmoglavcev, ki se ne ■ pregovoriti in imajo Umper^ revoltiranja proti vaemu, kar n^ujema z njih mnenjekn. Niso revolucionarji junaki ... Ali to noč ao bile pozabljene diference in duh aodružnosti triumfiral nad vsemi. Zavedali sc — ali ao jih morda ruski sod gi spomnili na to — ds eo vsi velike prolčtarske armade, ki osvojiti svet. '''r: V tem "duhu ao ae rezšli, eni delo za organiziranje delavcev industrijah in za politično akeij drugi pa na boj s fašist i ali ps na težjo pot, ki vodi do krvsT m Makrov t Indiji in v dr rj daljnih krajih vzbujene Azije. Pismo iz Ruaijo. - $ Moekva. — (Piš« Anise, kores-pondentka P.J?.) — Nikdar v svojem šivljenju nisem videU takega veselja — vzlic dejstvu, da mnoge, ki ao aa veselili, čaka ječa, boj in smrt, kadar ac vrnejo domov. Bil je veliki banket v dvorani delavskih unij. Delavske unije v Moskvi in mestni avet jtU pogostila S75 delegatov aedmih ali oamih mednarodnih kongresov, ki so se istočssno vršili v Moskvi. Kongres komunistične internacijonale je bil največji; čeprav je pričel v začetku novembra, jc trajal dva tedna dalj kot vsi drugi. Kito tovsme in jpovjeUke institucije so imele svojo zastopstvo na banketu; bilo je UQP zastopnikov, med kaUriml ao všteti tudi dijaki s Sverdlove univerze, na kaUri se vežbejo komunistični orgsniza-torjl. Dvatieoč oseb je sedelo okoli dolgih miz v dvorani ob deeetih zvečer po dolgom dnevu konferenc, ki M^bile zaključene tieUgs večera v gledišču Velike opere. Za vešerjo eo biU eervirana mrzla ma dodiU, sir ht kruh, slado-led, Čaj in eodaviea. Tri ure je trajalo, prodno ao bili vai gcatje po- Gani; strešaji so ae morali po-riniti akoai gneč« stolov in go-sUv. Ampek večerja je biU po stranaka reč — aaj itak ni bil nihče lačen. ^ -Bilo Je petje, vakliki, cepctanjc s nogami in OpUvzi po vsej dvors ni. Prootor je Uko velik, da lahko poje pol tucete pevskih zborov a*-enkrat, ne da bi motili drugdru-gegu. V enem koth so Iulijani peli revoluc.jonamo pesem, adoptirano \t frsnemke revolunje. m v hipu to aa jim pridrufili vat Francozi, &paaei ia aekatori Buat pO veej dvorani Eden iulijanaklh delegatov je prišel no kongrec ranjen U vodja njtk delegacije je bil ob od hodu obvcššcn. da bo ustreljen, sko se vrne v Italijo. In kljub temu so peti. KLAMOVEO SPOZNAN KOT ( uorabež. Spoznal ga Jo njegov nešek, -.' »■V rihMptJ Baatrop, La. — Newt Grsy bil član maskirane klanovske pe, ki je dne 24. avgueU ugr la Watt Danielsa in Thomss Richardaa z drugimi vred na jai ni cezfl, ki vodi iz Bastropa Mer Rouge. Tako je pričal Eugen labar pri javnem zaeliŠanju. Najprvo je bil pozvan kot ča Newt Gray. Bil je zelo nervt zen/ Ko jc prišel do državnega pravdnika, mu je državni prsvd-nik dejal, da naj malo posedi,, nI kar bo zaslišan. Oray ee je obf nil in je šefr poššsi iz dvorane, j Eubankz je izpovedal kot. priča, da* atanuje blizo Grayjevegi doma in da je bU v Baetropa 24 avgusta. £ "Ali ao Taz ustaviU, ko atc ss omenjenega dne peljal domovi je vprašal državni pravdnik. "Da, gospod; ljudje, ki so J; meli črne maake, |o me ustavili, je odgovoriU priča. "Ali etč katerega spoznsli ia med njih!" ti t "Da, goapod, Newt Orays.' " "Ali so vam dovolili po tem m domovt" "Da, gospod, šel aem domov ia kaaneje v cerkev." "Ali je bil mr. Oray člgn orne-njene cerkve t" "Da, goapod, toda o? ni bil ns-vzoč tiaU noč." Eubanka je dalje pričal, ds je peljal dne 24. avgusU Newt Orsy-ja v Graycvem avtomobilu do-mov iz Bastropa in da je Gray izstopil okoli dve sto jardov pred prostorom, kjer so jih usUvili ns- ^ šemljeni klanoveL w j ' Gray je preje pričal, da je Eubankz omenjenega dneva torU avtomobil-'Graj je dijakon bsp tistovske cerkve. Zaslišan je bU tudi Leon V*' nicV, edini brat Watt DanieU. U; povedal je, da ee je njegov brst jezil, ker ti klanovei etrašili *•; morce, ki eo dekli na nje*ori plantaži. , dtdJjanoi hi Atlantic Oltj. M. j. -ci ne Izumirajo, kot mlalijo ee-keteri ljudje. Dr. E. E. Higley iz Ckicagz trdi, da je vprav narobe in da se počasi množc. Uigley je načelnik metodistovskega mialjona ved Indijanci g tet je Tndijenccv pred enim letom je pokaaalo, da ži^t 340,989 Indijaneev. Sedanje šte> tje pa pokazuje 340^17 Indijso-cev. ' Jra^" . EIJ jOMUfttUUC. A RJA 19-3 PROSVETA' JB IDttB iiBiTtH * imi in •rjev Jo ivojl šivljaaja ProAU. * !D1M tlVLJBMJ »a vsa rih MOJO* TO* pri JCOOA. Washington, D. C. — (Federa-I preW.) — Meacca novembra minulem letu je 365 premoga r-ov dale »voje življenje zato, da k> publika preskrbljena * premo Razne vesti. ŠTBVILKB OOVORB, KAKO TRUtn ODIRAJO. Ke odirajo pa Mam bananama-tov, ampak iakoriššaje tadi de-lavoa. »t- Lomil, Ma. — Že več tednov nazaj so a« priložili ljudje, ki dajejo iivea* doma prati perilo, da jik državni prokurator Barret reži trusU peričnikov. Peričaiki ao ae organizirali v organizaciji St Louia Laundry Owaera' Aaaoeia-tion, da narekujejo eene in izključijo vsako konkureueo. In držav- IKOF JR PADEL tO PASTOR JU OKAJfTU. New Tork, N. T. w Kov. l)r. Perty 8tlckney Orent, Župnik i-piakopalne eerkve Vnebokoda na Fiftk Ave., je dobil uUiaaat od svojega Škofa, da mora preklica-Iti, kar je govoril v svoji pridigi dne 1 f januarja aH pa sapaatiti cerkev. Orent je dejel v dotičai pridi-g i — kakor amo ia poročali — da ne verjame, da je bil Kriataa bog In da je delal kake čudeži Kava t Aaglijl. RS? tožbo, da .pranje perila ne spada v trgovin^, zaradi tega se proti- trustovaki zakon ns razteza aa . t . . , perunike. Ta odgovor je pa naj- katero je o P [svet, da |cene. Treba je lahko ie bolj poviiejo re perejo. Cenika je R. Boddie, meietar ton nakopanega premoga, o-Roma — dvakrat x toliko kot v| sejanjem letu. ■Te številke, ■ pezni rudniški biro, sp slsb ko-1 a^ntsr k apelu zvezne ptemo "'lisi" i« katera j. pttd kratkim .pel.-, " f" . • k.k. ,ul I n. radar j«, n.j »e »Uvkajo tra? ^.j.U I* umZ uelajo za "ljal | Til^ «* iko blagostanje" brez ozira nalj mezde in druge delovne pogoje. V letu 1922. so premogarji pri-P . pevali za "ljudako blagpstanje"I Srajca.........."S" 762 življeni svojih bratov, ki so Mehak ovratnik ...... 4c Lili ubiti pod zemljo. Da ni itevi-1 ^^ * 0 večje kot je bilo leta 1P21.,— Par npgavic'!'.!!'.'.'.'.I! Sc inmreč 1823 žrtev — je vzrok jj°hec . ..............4c „.,k. kl j. trajala p,t »«««v. ;; IV sedmih mesecih leta 1922. so ■ , , . I premogarji nakopali 4,340,000 ,.V oealednjem računu paToT ton premog* za vsakega ubitega dwpOkaauje rezliko med računom dočim so v prejšnjem letu v 8t' I^Lau m Kanaa. Citjrju, ki 1 »kopali 3,890,000 ton. ' Jf1 ®ort pUŽati glovek' *ko *** ■Največji krvavi davkj, ki se jih I hoditi zamazan rudarji plačali sa 41 blagostanje jjudstva" v Združenih drŽavah, so hiii v preteklem letu v sledečih krajih: Dolomite, Ala., 90 ubitih ; Spangler, Pa., 77 ubitih; Cer-RlLos, N. H., 7 ubitih in v Oli-phantu/Pa., kjer so bili trije u- biti. , ,,/, 8IB®?>'% Loudon. — Arthur Hendereon, znani deUveki voditelj, ki je bil poražen pri sadnjik sploinih vo-i njegova teža ln f oliko asanj je to- litvak, je bil isvoljon poslancem parlament zadnjo aredo pri la- rednik volitvah v Kearoaatlu. Delavska stranka issa zdaj 141 po-eUaoov a nižji zbornici. oskrbel John v 8ti Uuisu. Kan mi Cltjr i tule sto fic "JI lic 4c Bod- * St. Louia •raicc .........90.64 mehkih ovratnikov .31 jop.ci ........... apodnjih hlač ... pare nogavic robcev 1 nočna srajca . 15 parov maniet S& .14 .1 ji nemčija JI USTAVILA indu-1 8TRIJE nr ž1lkzhioi. ■ (Nadaljevanja a prve atrani.) nemški železničarji zapustili vlake. liojkot proti Franciji je zdaj splošen. Vse francosko blago, ki je že bilo na potu v Nemčijo, je bilo poslano nazaj. Vse nemike banke so po navodila finančnega ministra naznanile, da ne bodo menjale, oziroma aprejemale tekov in denarnih ftakaanie, ki so nsrejene na francoske in belgijske bsnke. VeČina neipikih vele-trgovcev, ki so naročali blago iz Franslje, jc obvestila francoeke Vee aknpaj ni dragega kot ae kak ekaperimeat nedelavnoati al mrtvila. Ogromen kamen in oje gova velika tela ste ravno re%i la "najmočnejiega človeka". Cel. bi bil kamen mal in adaree o Ma- L divom reeničen, bi bila to amrt ali pa zelo teika poškodba aa ka medijaate. Oim obeeinejli je ka-men in težji nOprkm teži kindlve toliko menj je občutiti udarec, da oseba, kl je Spodaj ter ima okoli trebuba grenitno ploščo, eploh ucl občuti uderoe. • ' j1 Da je So bolj rasumljlvo, kako je mogoče raabiti kamen na šlo veku. si predstavljamo na vrvi obešen kemen. Ako ga le udari-« mo a kladivom, ae raaleti. Rasle--tel pe se bo teqiprej, čim voija je Slovenska Mn VIIhitIJtii Nekdanji in današnji čudeži. "v*! v < ■ —— * M \ ; Najmočnejši .Slovak.'1 Kdo ss ne spominja "najmočnejšega šloveka na svetu", katerega je še prod par deeetletji i-mel skoraj vaak cirkus in ja bil med veako potujočo skupino ko-medijsnftbV. Njih dosdevno nad naravno moč so očividci narav noat občudovali in ko so govorili njik so med kvalo še nekoliko več pridjeli kot so vidsli, da je bil tako 4'najmočnejši mož" na treba udariti, kolikor večji je Ravno tako je s kamenom, ko je položen na Človekovo telo, kar tudi skoraj kot bi bil obešen v zraku. Razbijanje kamenja na te-torej ni dragega kot izveš-banoet, o kaki nadnaravni »oči onega, kl drli, da drogi razbijajo na njpgovem teleau kamenje, ni niti misliti. ' Skupaj . . .......1141 Boddie jc isdelal predlogo, ki se predloži, občinskemu svetu, ka ters daje mestu pravico, da usta novi svojo mestno pralnico, v kateri sc bo prslo perilo. Trust peričnikov jc pričsl pred tremi leti nsvijati cene navzgor. Izgovarjal se je, da so mszde vi soks in da mora povižati eene. Delavci, ki delajo v pralnicah, niso organiziran?. In od leta 1919* 20, ao peričniki prav radi zniževali mesdo svojim delsvcem, ki so morali sprejeti znižanje mezde, ker niso organizirani. Ako mesto ustanovi svojo pralnico, tedaj bo moral trust perlš-nikov doli s ccnsmi. Ako mestni svet ne bo storil niSessr v tem o- tvrdke, da ne vzamejo vaš'blaga., , ■ . To je nemška stran ekonomske f«' pijde peticija na dr- vejne. Francozi na svoji strani IUvno ^K^taro. | so ps pričeli konfiscirati državne rudnike, železnice in podružnice [bBLOPOLTVA HEOVIMA jb državne banke. Privatnih podjetij nočejo konfiscirati, čež, da ne I HOTELA UBITI EAMOROA. boljševiki", zagro- ffuttu j^, da sa marajo biti rili pa so s ostro denarno in sa porno kaznijo lastnikom 'privat nih industrij in rudnikov, ako ne nahaja v Loai- Ohieago, Ul. — Jamee Bro- odgovoril ne imenujte me ai-zamorec po bodo obratovali Istih po ^^ je prififl lt Loui.ia- ,n. aa m Mik* Sm««j aaaa a wu.k..u. a* aau. mm^iIi, »asa w. aaik si. Av^, CleeslaaA O. WUIU» |lll*r, •ssmssssr IU.. Fvaak Si. CUI* ti. juga se aro-sodnikom .»'. kajti franooaki kapitalistični Jr>We*i bodo imeli vse gospodar *e življmje pokrajine pod svojo kontrolo. In to je, ker ho^c Kriincija. Premog In jeklo I Itsli J* i« Belgija sta se seto pridni-Franciji, ker potrobnjets nem-H' 1'remog. Brez zaaaja ^ Pridal "žentlemana" r. tirali. Ko je eul . je rekel, ds na juga vsakdo nosi samokres. Obto&e se js glasiU, ds je nosil skrito orolje. Hodnik mu je odgovoril, da je bolje zanj. ds ga v Cklesgu ne nosi in kesno-vel gs je a sto dolarji denarno globe katero je M«h ošabno ^ je bU pe državni pravdnik, da ni obtošil slrovlae s jugii sorod! nepeds s strelnim orožjem in »emenom. ds bi bile predložena taka obtopm, bi dogodek n* koočal Uke debra . 4..iU«ana s juga. kajti rt to m m mm ''ieatlemana B- - orodai dokazan« je bik ds je kotsl Razno. Operiran tžgor. — V Valtbel-mu na Nemškem je doapel oirkus divjimi svermt. Enemu najbolj divjlk tigrov v cirkusu sa je pri-čelo nekaj gnojiti v vratnih Žilah in potrebna je bila operacija, drugače bi bila žival poginila. O-perecije sta se lotila dva mladi zdravnika. Spustili so tigra i drugo kletko, v kateri je bila na pravljcoa vreča. Ko je žival ako-čila v drugo kletko ae ja vjala v vrečo, katero ao potem bitro po vezali z vtrtnl; da Itval ni mogla gibati z nogami ln griztl Spravili so ns ta našln zver na priprav ljeno operacijsko miso in sdrav nika sta se lotila rezanja, kar sts dovršila s velikim uspehom/ , o a avtomobilom in listi na' Nsmiksm prinsšali dalj ša porošila o 'avtomobilni ekspe diciji, ki je prišela dne 10. da oembra v Tuggurta, južnem delu Alšira in je imela konšati 18. ja nuarja v Timbutku, na drug strani Sahare, odkoder pa še ni porošila. Ta ke gre sa prvo vožnjo z avtomobilom preko Sakara, kajti še kmalu tedaj, ke ao privoli rabiti avtomobile, eo nsmik potniki pričeli s poiskusl, da bi prevozili Saharo. V južnem Alži ru, ? okraju Biekra, so prva sku sili avtomobile sa v puftftavo res ao se še dobro obnesli preko peššone puščave. Toda, ko ao pri-■FGltj v notranjost pnetinje, so uvidsll, da tudi 8akare ni pov. sod gladka ravan, temveŠ ima pod moreko gladino* veliko vdolbine, pa tudi pogorje, ki oo radi strmin in prepadov v mnogih krajih nedostopna«, Zs tja toraj niso bili primerni 4vtomdbUl in prodiranje naprej skozi pustinjo jim js bile nemogoie. V vojni so se toks prometno sredstva salo Iz-po polnile, posebno Angleži so se prisodevoll, da ao za to kraia zgradili poaebne vrsto avtomobil, ki obenem eluži za ls telo. Tako ao si piRdevali Italijani med voi-ao, da bi zgradili potrebao stroje za prod i raa je > puščevo, zlesti, ker bi redi prišli do redkih oaz v pustinjah In so imeli hods bojs v Tripolitsniji proti divjim afriškim beduioom, katerih pa v puščavi brez ir popoln jenih strojev nieo mogli zasledovati. Francozi so aknšali prodirati skozi pušfa vo ls svoje kolonije Alfira. Val skapaj ao skusili med vojno, Se bi ss dala zgraditi Železniška proga škod pnlšavo, kar pa jo bilo nemogoče rodi vedaoga napadanja divjih rodov v puščevi. Med Kšn-stantinom In Blskro ao dolgo delati ln mnog*- žrtev jik ja stala proga, kl je dolga 317 kllomc VRHOVNI EDKAVNIK, De.F. J.KesewOtt »Vdal* Av,6levclaa4,a> POZOR!—K*r«»|»on so as posložili policijsko, ga zrakoplova, kateri je bil ▼ ata ■u ae rad Iti tOOO kilometrov ia noeiti pri tom za toliko poti bon-eiae la prebrane, Ta polet je končel s katastrofo. Veš preko Hebare je lami lonsk., leta vod 28 tovomik avloesoblfov. ka teri je aMeeee prebil v paščavj ia sieer v aejstralnejti poUtai dobi la Ml eercčea s vsemi groso Kej KNJIGE Književne Matice 8. Ne Po Je KnjiievnB mitlca 81ovtnBk« ruurodM pod-porne JcdnoU Jo isdalR in imm v ralogi 9 knjlfc: Slovanako-anglaška alovnlcn. DodtUk riU-nJh koristnih Informacij. Fina trdk v#*bR. C+ . na 12.00 8 poštnino vred. Jimmie Higffine. ApiBtl Upton Sinclair, pO-alovenil Ivan Mo%k. Povaal ii tivljgnja amaH-ftktga proMarijaU za čaaa vallka rojna. Trda vezba. Cana $1.00 a poltnino md. Zajodnlci. SpUal Ivan Molok. Pova* ia doBlaJ irit^B kota tlvljarlja Ojovonakih ct? v Amarfln. Trda Vaaba. Cana 11.76 a po-Knino vrad. ki tolmači mncRO naturna zakona In pokazuja, kako aa aploAni razvoj ponavlja prt poffm^ikti fizično In dulavno. S alikaml. Trda vazba. Ona 91.50 a pofttnlno vrad. Zadnji dva knjigi, narodani skupai, dobita za tri dolarja, Vaa Miri knjiga za ftezt doiarjav. VrtdiK? bo i Naročba, 8 katarimi Ja poalaU danar, spra- Književna Matica Sa. Lawndalo Ava., Cbiaaga, lil. žal vroče čelo in lica. Bila je prav mično dekle. Juretu je kar srce vstajalo, ko jo j« gledal is pleni* ve, včasih pa mu je zazUlo. kot okoff 26,000 angleških besed s iuo- n,J,?'ftffr,^vlJenlh M ■•»vensko. Cena 6.00. Naročite ga r.daj sa uporabo v slmskih večerifc NaiUlo pošljite na md. Cena obsm knjifam js Um. VV F . St VI RA C O. CLDAH HAPIDS, IOWA novo leto, nove ure, nove CENE. (■ baStf mr% Sfl Vrm 9» wm » M« Valila »Ooc pnrik IVAN rAJK. M »ki. IVAN CANKAR: Vrzdenec. Hoja mati je bilo doma t Vri denea. ,/ .J Ta vas je, prsvijo, Um nekje v Horjulski dolini; jas ne vem, če je ree, ker je nikoli nkem videl in je tudi na nobenem zemljevidu ni zaznamovane. Ali ds je na avetu in do je celo prav blizu, je čisto gotovo. Morda sem bil kdoj na dolfih rfvojih potih pone-vedoms že ugledal, pa je nisem spoznsl pe imenu in mi je bils tuje in nema kakor vsaka druga ras. Zdi se ml prev zsres, do eve nekoč stsls s meterjo ne hribu Ur gledaU nanjo. Zgodaj sjutrej je bilo, mislim. V dolini so bils le bele megle, iznad megla se je vs-digsl holmec, na holmcu je bila cerkev s visokim obsidjem in na io cerkev je odsevsl U nebeški »vit. Istegnila js roko ia je po-kaseU na eerkev. "Tam je Vre-denec!" Njen glas js bil globok, mehek in zamišljen, kakor da bi rekel otroki "Tem so aebeoei" In kekor ds bi jetnik strmsl skozi omrežje i "Tsm je polje 1" . . . Morda pa je vee čisto kjs drugje in čisto drugačna in so bile vse Nikoli nisem bil na' Vrzdeaou ia vem, da nikoli ne bom. Tudi no, šo bi bil en oem korak do tja. Spomnim oo na to vos, koder sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi približa, ksjcor se Stoik ras-boleli in preplošeni duši približe smrt. Prešinile mo je nekoč misel, is umne globočine, is bolesti je bilo eegls, do bom ob tleti uri, ko os bo trebe nsprsviti ns sodnjo pot, ugledni s sUmo krito kočo, kjer ss je rodiU mojo mati, ugledal tudi šo njeno sibeko, s rdečimi srci pomalano; In videl drobnege otroke v predolgem selenom krilcu, njsgovs prve, nebogljene korske, slišal njegov tenki omeh, njegove jeeljajoče, >1 rasumljivs besede. . . in da vseaaokoli, kskor cvetice >ljo, cvetele belo misli sree, nI bilo ranjeno od spozna-fašbila me je tsks misel ia dvomim alfe, ds se bo res tako Ker etanin, ki se čloVe-oglasl is,onih Irrajev, ne loše nikoli. Don pred emrtjo se je ms ti solilo. BUo je lo pod mrak la tre-dan sem ba Moti jo mirno sopU ■■»I ' ' m I/ ............. .L ae dvofl sgodilo. kg ogla in zdelo se mi je, ds spi; zeU sem šel po prstik Is izbe ter se nepo-til k sosedu, da d odpočijem ob kozsrcn vino. Ostal sem tam, dokler se ni dodobrega znočilo. Ko aem se vrnil Ur prižgsl svetilko, me je zgrabile ze grlo nežne-ns groze. MeUrine posUl js je bila prasne. Stsl sem in trepetal in se nisem mogel genitL Nič ne vem ksko in nič ne vem kedaj sem se prestopil, hodil s svetilko v roki po isbi, po vsli; io vse, kekor da hodi neki drugi. čisU tuj človek, jas po do stojim sa mizo ter gledem in čekom, kdaj da bo o-prsvil. Tako sem prilsl skozi vs-Žo in po dvek lesenih stopnieeh v melo kamrico, kjer je imeU stare ženske svoj kot. Ne postelji je ležala nuja mati. Ko sem jo ugledsl, mi je stisnile, do kaplje izželo sree nekoj tako čudnega, de nikjer ni temu iouna; bolest ia ljubesea, obojo ia Is več. Meti je bUo mlada, lica so bUo zdra-va, oči jeoae in vesele, na ustnicah smehljaj. OledeU me je s ne-keko tiho, priUjeno prešernostjo, nespametnega otroke, ld trpeče, da sam no ve sekaj. "Keko aU prišli v U posU-ljo, mati!" "Sama sem prišla. Nikar ae oo misli, do sem tako hudo bolna! Če Bog da, bova kmalu ns Vrzdeneu. Saj se meniva že toliko leti Ko som vstala, se mi je kar zdelo, da bi se napotila na-rsvnoet tja, pa nioem nsšU obleko. Kom sU jo spravili t" Ob tek besedsh, ob Um pogledu in smskljaju mi jo bilo, da bi šel kssl v samoto, v temo in tam potožil nebeeom. Kor občutil sem, de jo v komriei le nekdo tri " ki se skleajo nad naju bled in sok Ur noju poolule. "Tiste postelje tam ai prsv postlana; peče me, kakor do ote mi nssuli žrjavice pod rjttho. Tukaj jo boljše, le milo delal jo. Soj bi lf skoraj bilo prišla do Vrsden-cs, Uko oem hodila. Stopim in tudi zid sUpi aa stran, kskor ds bi ss otroel lovili. . . Mislim, dO bi si narošUa vos do Vrsdsnoa, drugače ne prideva nikoli tja. Kako bodo gledsli, ko ss pripeli t Soj bi Mrovee dal vos, ko j nofM ; '< '2 • ' "Čemu bi go no dal!" "Borce, lomu bi ga ne dal! Ravno sjutrej so odpel je vo, nedslje bo in solaee. Jos vem, de bo vee lopo, kakor da bi bilo v. svetom pismu. Zgodilo pa se bo jfms\o; nocoj še ne, ker jo še noč, sli ju< tri nejbrž. . . stopi no k Mroveu in poprsšaj zaradi voze. . . Čemu jokošf" Vroče se mi je bilo izlilo iz oči b mi je žgslo ns licih. Mati ae je ozrle neme z globokim, nemirnim, čudno plehlm pogledom; o-brnila je glavo k zidu, zpet je bil bolan, ubog, od trpljenja in brid-koeti izscsan njen obrez. I Človek, ki je imel pelin za kosi-lo m pelin ze večerjo, ki je Ikro-pil ljubezen, koderkoli je hodil, sam pa ni okusil nobene ksplje, si natikem, prav na skritem dnu zvoje duše uztveri svetle eenje, bres ksterih bi morel: jskoprneti od vsega hudega. Nsprej se mu zasveti odnekod ls prav ponižna lučka, spomin na nekaj mllege, želja po nečem lepem, mehkem, kar morda nikoli nikjer ai bilo in nikjer ni. Luč pe je zmerom lepšo in svetlejšs, kolikor več je bridkoeti in kolikor bliže je odrešenje. Dokler se svetlobe nazadnje veličaatao ne izlije v ono, ki je zadnja in večne; Ur je Uko izpolnjene bbljube, srcu'dana, in doseženo plačilo eo verno sanjo-aje. Spomnim oe na Vrzdenec, kadar mi jo v dušo mraz, kadar mi zakladi v.liee tesnobni strah, ki je spomin na smrt. . . Kaj jo ree šo blizu tisti čes, tisto solnčne nedelje? Mrovec, pripre vi brž vos, da se popeljeve z materjo na Vrzdenec t. . . S dr grsblje im bro šdtnsil_________ Pustil jc voU, nsj se malo pope se ob cesti, sam pa je vzel iz mol- krepko pripelila z he trd kos klobase in še tršege ' ovsenjaka ter vzel zalogaj. Ko sU se malo odpočila in pojedel svojo mslieo, se zdelo, da je počitka dovolj in me- preko ramena. | To pa je zganilo Jurets, da je je Jure 'pozabil na vola in pšenico ter mu je skočil pokopci proti dekletu, ki z divjim očitanjem srepo gle- £pJe rekel voličkn: "No, bieU- dsU Vanj in ni stopils niti kora har, bevček, lesi" Ali volu se ni ks nszsj. To,ga je le bolj vjesi-aiksmor mudilo, na Juretovo pri- lo. "De bi oe ed tskege črnolaze-govarjenje nič ni dal in presto- ga ženščeU pustil tolči", se mu pil Šele, ko ge jc ošvrknil s šibo jc usUvljalo. Popadel jc za grob-po belorumenkastem hrbtu. Vol lje in jih ji izpulil, ona pa mu-je Vel kot ieoKoVeajekl posredovalec. Jure iz Pollovege je peljal domov s trga novo kupljenege vole. Bilo jo neznoene poletne vročina in vol in Juro eU komej di-hsls. Pač ni nikska šaU, napraviti dvakrat na dan pet ur dolgo pot v toliki vročini. Vsakih par korakov jo pogledal belokdžni vol nazaj na JareU, ki je pustil vsjeti kor k ledjem, sam pa se trudil prižgati dolgo leseno pipo. kaUra mu nikakor ni hotela' vje-čl. dele ko so mu je posrečilo vžgeti tobek v pipi, je Jure sopet s zadovoljstvom pogledal belega vozička. Tako jo šlo nekaj čaaa Nenadoma je vol obsUl in Jure tudi. "Naj ei malo oddahne," si je mislil Jure, ki mu je tudi do- (Delje.) fk "Enkrat samkrat I" — Oe je čudila Noše ia Urnsle. "Ali znsš očsnolf" -r b ko jo zvedelo, da ga ae zna, j^ na vos glas jevfcele, skoro jokala ia hoUU uko j pričeti s poukom: "Ole noš, kateri si v nebesih — — — No, lo ze mano, le ze meno, pe ponovi, po šo enkrst od kroja, pa fOjdel" — "Oče naš, ksteri si v nebesih" — je ponev-ljo le takoj in ubogljivo za njo Gizelka, gnjat je ebgrlsovels, ps gledsla v Nslin obrez tsko hudomušno in prijetno, do sva se jI obe s Oregorjem omejala, ker nisva mogla drogeče, la Ifekor da 00 nI dogodilo ne tisti vsčer, ne nikoli poprej le ■ikjer v njenem življenju ničeeer hudege eli žs-lootnegs. "Posti jo nocoj 1M — vslsl Gregor. "Por dni naj osune pri nas, pa os bo vse naučUal Kaj ns, Oiselkst" — je vprslsl dekleU in nI mogsl drugače, kskor ds se je otegnll po mizi !n jo pobotal po Črnih in še vedno rsipuščenih Isseh. Kmalu amo se rsišll k počitku. Noša je pe-Ijelf Olzelko seboj ns podatrešje, češ, ds ji tam pripravi ležišče, in ds krstkomslo ns spade mlado dekle med možke, slsstl ponoči ne, pa noj bodo le teko pametni in pošteni 1 Noč ime svojo auč, satan hodi po njej v črno haljo zavit in neviden, pa bi jih našel tako skupaj, in sam Bog vedi, ksko bi jim premešsl ln zssukal pamet ln jo okrenil k zlu. Odpeljsls jo je torej seboj. Gre-gor je ost s I v prednji lihi, jaz sem odlel v dru-go in dolgo seir sliUl. ksko aepremetuje po leši-šču ln se ne more upokojiti. Tydl v«tajal in po aobi je hodil, ln ko sem že napol zadremal, je pri-Šel k meni in po\praševsl, če Še spim. "Ti komedijsntje" — je'rekel — "ml bro-dljo |*» glavi! .letni so nsme, pe sem pogledel pri oknih, ksko je zunaj. Pokrali bi lahko kej, ali eelo zažgali, ali ps nsprsvlli kako drugo škodo. PO na Gisslko aem mklil. Veš, ksko sem uganili bo poslušaj t takole! V trgu — dvs url od tukaj — Imam jaz bratranca, ki je goatilelčer. Oa robi Uka dekleta. In tja »pravim Oiselko se natakar!-oni Dober človek je kskor jazi Tako ji bo pri njem, če bo pametna, kakor pri očetu!"— . Po glasu aem poznal, ksko jO veael svojega oklepa, in vedel, da pri njem oetene. Sam jo de-klele za silo oblekel, učil jo je take ln teko, rez-lagal ji po avojim mislih o življenju, kazal ji v grozni luči aln in poveličeval poštenost aa vso moč. Teti dan po tUte« večeru pe se je odprevil 1 Oiselko ns vs* zgodsj v trg k brste ia se vrnil sam domov. I's je bilo njemu la Is meni po vrhu dolgčas zs njo. Poprej jo je bUe vedno vse kiša polna, smejela ae je ln pele nekakšne molerske pesmi, ki ave jo vedno senjs prosila. Edaj pe je kile vse t tke, še bolj mrtve oe jo neau aJele ka- kor prej, oamo sUro Neža jo šarila po veži, pa na podat relje, pe spet nosej — lore-lero-šara — in hvalilo od jutra do večere Boge, ki ji je vzel z glavo tako nssrsčo, kakor je bila "tisU punca'f. "Bog ti doj zdrsvjet" — jarekla Gregorju —- "Ti lo skrbli do dslem ne stara lsU pokoro. Naoadnjo mi bol le' eigana pripeljal, pa boš rekel, da se ti zaU omili, ker je oolo vos zsžgsl in vse pokredel, kar je dosegel 1" — n. Pozneje nokol, ko so jo nagibal dan h koncu, me je povebfl Gregor, do bi obiskela skupaj Gi-zelko. Jez som mu bil rad na uelngo, počokol sem, da ss jo preoblekel in preobul, ia odkorakal s njim proti trga Goljevi, ki je lelel dve url od noše vasi ia kjer je sluŠila Oiselko. Revno dobro mrečlti se je bi)o pričelo, ko sva pi^iromsla tje, po hišnih voglih so gorsle še temnopobervene petrolejke, trika gospoda, ss js isprehejala po glavni eestl, ki js slutila obsnsm sa glavni trg, po pragih posamosnik h 11 so eedele povečini /dobro-rejene, a slebe počeeane in komsj zs potrebo oblečene goepodinje in maUre v nsjživahnej-ših govoricah, ln okrog ajik so skakale, se podile la krifrlo no vso mol eele jote otrok nsjrssličnej-še velikoetl in dobe. Hilo in gootilna tistega Gregorjevega eorod-nika, kjer je bO udinil Gizelko, je zUls zedsj za trgom na deano pUt, lo do nje svs prišla po ozki, bUtnl in selo sansaurjeni ulici. Vrta ni bilo ip zato sva morala tudi ob hudi vročini tistegs dne-va vseeno v sobo. Tam sva sedle ss mizo, in Gre-. gor io je pomenil s sorodnikom, ki je dejsl, do je s dsklino prev zadovoljen, ker ume z ljudmi pri-jezno oMeveti kakor nikoli tege, pomeni se z vsakim tako, da mu je vedao prsv in vselej red naročil le polič vina, da je sploh ss gostilno tsko, kekor ji ne nejdel psrs v samem Novem Mestu, kjer jo toliko gostiln "kekor uši v beračevi glavi!* Kmalu je prišla tudi Oiselko ssms in Uko lepo osje aamo nasmejete, da je šlo pri tisti priči tudi Gregorju ne smeh b sem sebe ia svojegs Življenja os je rezveeelil. "Tristo kepunov!" — je živahno povzel. "Roko ml daj, ko ei Uko salo in obličns, ds bi te kor v gsjbo soprl, teden dni bi eedel pred teboj in to neprenekoms gledal, ps ee te še ne bi ns-gledsl!" — ' Oiselko os je še prlarčneje smejsU, k njemu je eedU, njegovo reskevo. tuljsve b sdeUno m-ka je veele v ovoje Otročje b med svojo bele in mehke prste, pe jo bošole kskor otrok igrsčo. In ke je tako tam sedela, ss smejela ia gledale z velikimi črnimi očmi prev nekako veeelovdano v Gregorjev Uroki obrss, je bile Uko, de bi jo človek ker sllksl. Cisto črno obleko je imele ns sebi, spredaj soajken predpesnik s Širokimi čipksmi, polne roke ae prijetno silile iz krstkik b tesnih rokavov, aa prvih nI levi štreni se je bsksvo gu go! rd<^ nagel, obras je ker žerel zdrsvje b mladosti, tistih eigenskočrnih las je bilo pe U like, de se ml je prijetno smilile njene glevlee, ki je morale pr*nalet i dan u dnem Uko ogrom- (Delje prihodnjič.) jc zepihsl, isbuljil oči m šel po-čssne hoje dalje. "No — si je mi-slil Jure — če bo tsko šlo dalje, bova ob devetih zvečer že doma." Naenkret se je zgodilo nekaj nepričakovsnege, da, nekaj neza-. slišanega. Muhe je moreU pasti belkasUmu volu v glavo, kajti n-šeaa je nagnil naprej, privzdignil rep, se obrnil o ceete pol na desno in zdirjal erborito pihajo preko cestnega jarke ne travnik, v veliko presenečenje JureU. Ns travniku pa se ni vsUvil »temveč kar dirjal dalje v bogsto žitno polje. Jure je stal onemel na sredi ee-sU b gledal za volom. Slednjič pa ee mu vsuje ploha psovk. Vola jo imenovel oelo s žsbo in fi-gi ga je primer jel. "Jas ti bom le pomagal, zlodjev vol", ge kri-čel nad njim, privzdignil preteče šibo in stekel ze vqlom in vozom čez travnik. Nekaj čaee Še je vol ker urnih nog vozil po . pšenič-nem polju, ko je bil Jure bliže ps je hoUl zdirjeti, tedaj se mu je nekako spod teknilo b, padel je. "Strela te vbila brž na mestu", je jezno zevpil Jure ih cukal sa komat. Vol le ni hotel Vstati, a Jura ni vedel, kako naj si poma-gs. Prvo je vpil nad volom, po-tem mu prigovarjal zleps, a vol meninič tebinič, je mirno ležal. JureU je zazkrbelO, da se jo morda živali kaj zgodilo, skočil je predenj, a videl, kako vol mirno mulji sveže pšenično klasje. Vje-žilo ga je to še bolj in vdaril je perkret vola s šibo po hrbtu, vol pa le je kotnodno izravnal in vživel sledko pšenično klasje. Jure se je frsl> da bo tožen radi povzročene škode na njivi, pa je proseče nagovarjal vola, naj vsUne, tdaj ga je prijela jeza b udrihal je po belem hrbtu. Dobro ae m« je zdelo, da nikdo ne pride, a b^l ae je, da bi vol kmalu ne vaUl. Ko le ni$ ni pomagalo se je Jure neksko vdal uaodi in si mislil : vedno vendar ne bo muhssti vol osUl tu, pe je vsedel poleg vola in potrpežljivo Čakal, kdsj bodo minule volovske kaprice. Solnce se je bližslo zatonu in prižlo že prav nisko, a na belem ' volov-skem hrbtu še ni bilo opaziti snaha, de bi ge mikalo vstati. Jure se je pridušel, o pomagati si ni mogel, gledsl je ves čss na ceeto, da bi kdo ne prišel b ga opazil z volom v pšertici. Njegov atrah se je uresničil in po cesti gori od bližnje, kskih petnsjst minut oddaljene vaai, je videl prihajati žensko s vozieo, grabljami in koso. Bila je gibčna in močna krneč ke dekle, ki je šle kosit travo zs šivino. Ko je prišls po ccsti do krajs, kjer je vol ekočil čes trav-nik proti pšeničnemu polju in zs njim Jure, se je usUvila b zapeljala vozieo kraj poti V njenem obrazu sts odsevsli dve črnksstl očeei ,njen noo je bil mal, lica in čelo šicer nekoliko zagoreli, toda lepe rdečkaste barve, njeni lseje so se kodrali in veUr sn jih j« razpihaval ter s njimi bo- bi prenehalo biti; bal se je, da bi ne prišla do njega. Ree je dekle ogledovsla potlačeno travo in šla preko travnika, bližajoča se ns-rsvnost proti njemu. Videl je, ksko postaja njeno obličje jezno b da je zavihtela grsblje nad eabo. Naenkrat je začela kričsti nad njimi "TI mreina mreinaste, če-kaj, jaz ti že pokažem, kaj sč pravi pšenico mojegs očeta tlačiti, ti tat, ti lump, kako si oe u-psi, sapcljsti v našo polje I" 8 Um dala gorko zaušnico Ur zdirjola po pšenici. Jure je tekel za njo in Uko sU tlačila pšenico, do jo o šumom nazaj vzUjale. ZdirjeU sta ^ preko travnika in ravno pri oostnem jarku jo je Jure dotekel. Pograbil jo jo ze rame, a v Um ae mu je spodrsnilo in psdel v jarek, dekle pa zs njim. Deklo se jo rsztogotils b ko je bila nad Juretom, ga je pričele lasati,-Upeti po glavi b pra« skati. Jura se je oprqstil podiv janke, ee izmoUl' iz jerke in Uko se je tudi ona hitro oddaljUa, ter jezna popravljala kito. Juretu je pričela Uči iz nosa kri m pa čelu so so poznale krvave praske. Hudo je bil nabit in sedel je ob jarku, rsdi bolečin v nosu so mu pe silile kar solzo v oči. "Zadavila bi me bila kmalu, je mislil b rekel dekletu, ki ga je oddaleč gledala: "Tako groba pa bi vendar ne cmele biti". Ker no jok mu je Šlo b molčal je. Dekletu je tudi ilo na jok, a to ga jo prevzelo, de jo je dobrosrčen kot je bil, hoUl tolažiti: "Saj ni nič, no, kaj jočešt" —• "Sram me je, ker eem Uko grdo podivjala." Jure je bil prav od orca vesel.4'Kar nit ne porsj-taj na to, je rekel, sob bliže k meni se vsedi b povedsl ti bom, kako se mi je zgodilo z volom." Sedla je k njemu b Jure je pripovedovel od začetka do kon-sa, ona pa mu je pritrjevale b ko je rekel, da je Juretov Jure b Polževega, je kar zarudela. "Jaz eem pa Lenka Vrtačnikova,1 je pripomnile in Čes.nekaj časa: "Saj sem vendar v daljnem sorodu s teboj. Zlomks, da te nisem brž epoznala." "Podala zta ai roke. Jure bi bil od aamega vesslja skakal b na vola v pšenici je čiato pozabil. "Kaj ne, da mi boš odpustil, ker sem bila danes tsko surova proti tebi", ga je prosils. Revno ji je mislil reči, da to vee skupaj nič ni, ko se je nensd(yna nečesa domislil in mesto odgovora je hitro pritisnil Lenki poljub na rdeča usU. "Slišiš, Lenka ji je rekel, jez rabim ravnoUko' gospodinjo kot ai ti, ali bi hoteU ti biti pri --^.^MMHm PRODA 81 nad osem let dobro idoča trgovine opremljena z raznovrstno groccri-jo, mesnice, obleka in premogar-sko potrebščine in orodje, kadar so dobre delavske razmere se proda do $5000.00 mesečno. V drugem slučaju dam tudi v najem. Za ceno b druga pojasnile pridiu osebno eli pe pišite na naslovi Meat Market, Grocery, Dry Goods, Notions and Miners Sup-lies, Anton Gerbee, P. O. Llojdell, . (Adv.) Kako poeamezniki narod. BESEDNJAK tako leško — slovenski Vsm bo poma-izobrazbi samega sebe, pri ■ *«?f»ieev in knjig. Obsega m DR. F. J. KERN, 011J St. CUir A*e„ CUrclaad, OfcU. Ce še nimsU Zormanovih za kuhanje piva imamo v ^^ i n*Vse°d ni ' p o t rJ> M^ i n f "p ob k uai te^ * Pr*Prifyte, Oe Je doma pri naa, kuhani vedno le najboljši t« „ajee-nejšj. Dobiti j. tSSl zbirko *odo* sUkleek ln rasnih loneev, itd. Ml vam OosUrimo naročilo pe po- ln v pro m po- »ti, točno v vse knds. Groeorijam, aladčičarj dajalne ftslesaine damo grl večjih rmaeljs na: frank oglar, pust pri večjih 0000«!^ infoi ~ i šwsh Clmkai O. GREGOR. MILAN PUGELJ. v JUGOSLAVIJO v 0 4mtk pl«- t*b r-k t*r*k T.Uki Mmlhl. MAuaTtTAmA.: i:: 5S3S s BERENGAtlA.......liotl L, Prijains kabine sa tretjsge ras- ea aohe. Pokrito prom.n.do aod- kar-vjs. Isvrstne Ms nad krov je. Nobenih Ceeai^tl **--- * •■•»wvi moao| MSnk la neksj ■Pekle fl POgledoUlj •» & ti je Jure stran in dem!" aieaio o Now Toek CHf. aS Cortteodt StrooO. No« Y®rh, N. V.