Poštnina rrfatonaLetO LVtll.
V Mubllani, v torek, dne 20. maja 1930 St, 114
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
u krillohis Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din pedelt»ka Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemsivo MOD
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla malt oglasi po 1'50 in 2 D.večjl oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pri večjem □ narocnu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. C/II1 Rokopisi se ne vračalo, nelranltlrana plama se ne aprelemafo ■>• Uredništva telefon šl. 2050. upravnlštva šl. 2992
Uprava l(B v Kopitarjevi ul.it. 6 j- Čekovni račun: LJubl/ana štev. 10.050 ln 10.349 sa lnaerate, Saralevošt.7563. Zagrela št. 39.011. Praga ln Runu/ št. 24.797
Združene države Evrope
Istega dne, ko je gospod Mussolini v Firenci opeval vojno in njena sredstva, slavil silo sploh in predočeval Evropi bojnega duha fašistične Italije, je gospod Briand evropskim kabinetom predložil v obliki vprašalne pole svoj zamisel združenih držav Evrope, ki naj bi v duhu moralne vzajemnosti in brezpogojnega miru urejevale skupne zadeve kulturnih narodov Evrope.
Že to dejstvo samo, ne glede lia konkretno obliko, v kateri si gospod Briand zamišlja evropsko zvezo, pomeni naravnost ogromen korak h končnemu pomirjenju Evrope. Najsi je tudi g. Briandu morda ravno sedanji politični moment narekoval njegov korak (ne njegov načrt kot tak) in najsi je Francija imela pri zasnovi svojega načrta pred očmi svoj lastni položaj v Evropi in potrebo, da ga ohrani — vendar ne bo nihče mogel utajiti, da je bila ideja sama na sebi tista, ki je načrtu dala življenje, iu da je njeno uresničenje baš od tega najbolj odvisno, kdo jo predloži. Ravno dejstvo, da je dala pobudo za politično in gospodarsko zedinjenje Evropo najmočnejša država Evrope, je največje jamstvo, da Briandov načrt ne bo ostal gola plato-nična teorija aLi genialna gesta.
Citatelj epohalne note g. Brianda bo sicer v prvem hipu morebiti nekoliko razočaran. To namreč ni tisti načrt bodoče Panevrope g. Coudenhove-Kalergija, ki si že danes zamišlja federacijo držav, ki bi bile v svojil samovladnih pravicah omejene po višji, nad vsemi državami stoječi suvereniteti panevropskega federativnega sveta, ampak Ie obrazložitev nekaterih smernic, ki naj bi vodile evropsko države, da se ustvari neko politično sodelovanje v zadevah, ki evropske narode skupno interesirajo.
Izrecno priznavajoč, da je evropski mir danes po politični in gospodarski' raztrganosti Evrope ogrožen, poudarja g. Briand, da je treba ustvariti neko moralno enoto, neko medsebojno zve-zanost evropskih držav in narodov, ki jo izrecno nekje imenuje federalno (lien fedčral) — v konkretni obliki, nek organ, ki naj »pripravlja ugodno ozračje za prizadevanja Društva narodov, da se ohrani svetovni mir«.
G. Briand podrejuje torej zvezo evropskih držav že obstoječemu Dvuštvu narodov in ji predpisuje samo nalogo, da delo Društva narodov za mirno ureditev povojnega sveta olajša. Evropska unija ne sme biti tedaj v nasprotju z izven-evropskimi državami niti z onimi evropskimi državami, ki danes še ne pripadajo Društvu narodov. Iz tega logično sledi, da si Evropska unija po Bri-andovem zamislu ne smo lastiti nobenih kompetenc, ki jih ima že danes Društvo narodov, zlasti si ne sme lastiti pravice razsojanja spornih zadev in sploh nobenih zadov, za katere je ustanovljeno Društvo narodov v Ženevi. Evropska unija bi torej imela napram tej najvišji instanci vseh narodov sveta, ki so v njej zastopane, samo značaj zastopstva 27 evropskih držav, ki bo društvu s svojimi nasveti pomagalo reševati njemu poverjene probleme.
Druga važna omejitev, ki jo g. Briand poslavlja >Režimu evropske federalne unije«, kakor ga on izrecno imenuje, obstoji v določitvi, da la Unija »v nobenem slučaju in na noben način ne sme okrnjevali polnih suvereniteinih pravic, ki jih ima vsaka država, članica te Unije.«
Dasi g. Briand predlaga k uresničenju svojega načrta tudi že konkretne organe te Unije, to je: evropsko konferenco, ki bi ji vsako lelo predsedoval drug član evropske zveze, potem siajen izvršilni politični odbor (comite politique per-manent) in končno seveda lajnišfvo — se skrbno ogiblje, da bi kakorkoli konkretno označil kompetenc o teh organov, razen v že omenjenem negativnem smislu, da ne smejo posegati v delokrog Društva narodov. Zaenkrat bi države, ki bi tozadevno sklenile med seboj pakt, v evropski konferenci samo skupno presmatrovale pola in sredstva, kako in v kalerih vprašanjih bi bilo skupno sodelovanje, izvirajoče iz moralne solidarnosti evropskih narodov, potrebno. To jc čislo pravilno, da se je g. Briand omejil le na smernice in ni organizacije Evropske unije preveč konkretiziral, ker bi to gotovo realizacijo te velike zamisli rajši zakasnilo nego pospešilo. Po teh splošnih smernicah ne bo nobena evropska država, pa naj pripada katerikoli žo skupini, mogla videti nobene težkoče v tem, da naj bi se njeni zastopniki že v najkrajšem času sestali na evropsko konferenco, kjer bodo na podlagi odgovorov na Briandov načrt, ki je sestavljen v obliki vplašalne pole na evropske kabinete, lahko izmenjavali svoje poglede na bodočo konkrelno organizacijo Evropske unije.
Razume se, da se bodo pri tej priliki pokazale tudi težave, ki jih bo treba premagati, preden se taka Unija dejansko uresniči. Videlo se bo n. pr., da imajo različne države Evrope zelo različne, in nekatere izmed njih gotovo čisto nasprotujoče si nazore o tem, kateri in kakšen naj je tisti red, ki ga je treba za mirno sožitje evropskih narodov vzdrževati. Na vsak način pa je Briandov korak odločilnega pomena za bodočnost Evrope. Le v moralni solidarnosti in političnem ter gospodarskem sodelovanju vseh evropskih narodov je rešitev našega kontinenta in njegovih kulturnih dobrin pa garancija miru proti vsakemu imperializmu, ki jo zločin in blaznost. Z načrtom g. Briandp. pn in Francija postavila spomenik tudi svojemu kulturnemu in moralnemu prvenstvu v Evropi.
99
Do zob oborožena Italija bo postavila
svojo alternativo: ali prijateljstvo ali...
u
Rim, IV. maja. Govor, ki ga je imel šef vlade g. Mussolini dne 1?. t. m. pred veliko množico in sredi popolnoma vojaškega ambienta v Firenzi z balkona Palazzo Veccluio, je važen tako s stališča smernic sedanjega režima, posebno po naznanjeni politični tekmi s Francijo, kakor tudi z oziroin na čas, ko je bil izgovor jen, to je tisti dan, ko je g. Briand predložil evropskim kabinetom svoj mirovni načrt Evropske unije, ki apelira na moralne sile Evrope, šef italijanske vlade je, če navajamo samo mednarodno politično važne in pomenljive odstavke njegovega govora in izpustimo uvod, ki se nanaša na notranjo politiko fašizma v Italiji, dobesedno dejal sledeče (medklici množice so posneti po oficijelni reprodukciji):
>Kar tiče naše zunanje sovražnike, hočem pribiti, da se nahajajo v famozni nevednosti vsi oni onkraj naše meje, ki mislijo, da smo še zmiraj majhen narod, in ne opazijo, da so približujemo številu 45 milijonov duš (S trga se oglasijo glasovi: »Imperij!«). Mislijo, da je fašizem reakcija, dočim je revolucija — mislijo, da gre za tiranijo, medtem ko se ves narod vlada sam — mislijo, da nismo sposobni k žrtvam, še večjim, kakor so bile one, ki smo jih doprinesli, da dcvspcmo do Vittorio Veneto (»Smo pripravljeni na vse«, klici iz množice).
Nič mi bolj žaljivo za ponos italijanskega naroda, kakor če dvomijo, da mi svojega novega brodovnega programa ne bomo izvedli. Ponovno poudarjam, da se bo ta program uresničil, tona za tono (navdušene aklamacije, množiica dviga zastave in prapore in kliče: »Alald«), da bo 29 novih bojnih ladij zaplulo v morje, zakaj volja fašizma ni samo železna in odločna, ampak matematična. Nje ovire ne plašijo, ampak privlačujejo — kajti sem gotov, da bo italijanski narod zu to, da ne ostane zaprt na morju, ki je bilo last Riiona, sposoben tudi za ■najbolj izredne žrtve. (En sam vzklik množice: »Da«).
Vprašali smo: kaj jaz razumem pod temperaturo italijanskega ljudstva. Odgovarjam:
obstoja onstran meje sedem skupin, strank, ljudje, organizirani v društvo izrabljanja nesmrtnih principov liberalizma — to je v družbo največje in najbolj rafinirane prevare, ki se danes vrši na škodo naroda, — ki mislijo, da bodo izolirali fašistično Italijo, in ki ne bi, čeprav so liberalci, demokrati in katerikrat tudi iniroljubarji (smeli), nič pomišljali, čeprav tujo pomočjo da ravznumejo vojsko zoper italijanski narod, ki je kriv, da se istoveti s fašističnim režimom. Miš jih pričakujemo. (Frene-tične aklamacije.) Če bi se kaj takega obistinilo ob naših mejah, potem bomo md, narod, črne srajce, vojska, prostovoljci na mestu, s še nikoli videno silo pripravljeni, da razbijemo nespametni poskus. Fašistična Italija je danes taka kompaktna enota, tako organizirana v vseh svojih silah, da je ni mogoče napasti brez smrtnega rizika.
Črne srajce, 1. 1919. smo imeli tukaj prvi narodni 2bor italijanskih fašistov, ki jc pomenil ponosen izziv, ki smo ga vrgli celcmn staremu svetu, že čisto zgnivšemu in umirajočemu, ki pa sc vseeno še ni odločil, da crkne. Kakšen providcncialen polet v teb zadnjih enajst lotih! Toda naša volja in moč k obnovitvi se nadaljuje in zato mi nikoli nc moremo mirovati (»Nikoli,« vzkliki s trga). To nam je strogo zabranjeno, ne samo zaradi naših nalog, ki jih imamo v Italiji, ampak tudi zaradi novili in nepredvidenih nevarnosti, ki kipe in vro iz najrazličnejših točk obdajajočega nas sveta.
Jutri, črne srajce, boste tukaj videli naj-impozantnejšo vojaško prireditev. Jaz sem, ki sem jo hotel. Zakaj besede so lepa reč, toda puške, mitraljeze, ladje, aeroplani, kanoni so pa šc lepši. (Nezdržen izbruh aklamacij), kajti, o črne srajce, pravica, katere ne spremlja moč, jc prazna beseda, in naš veliki Niccolo Macchia-elli nas je opomnil, da so vsi neoboroženi pro-roki žalostno končali.
Jutri zjutraj ob prizoru naših oboroženih sil, bodo vsi videli trden in vojaški obraz faši-
stične i. 'ije. Le fašistična Italija, do zob oborožena, bo mogla postaviti svojo enostavno alternativo: ali hočete naše dragoceno prijatelj, stvo ali pa naše neizprosno sovraštvo.«
.'■lato se je vršila defilacija vojske, mornarice, letalstva in fašistične milico v navzočnosti vseli oblasti in tudi tujih vojaških atašejev. Množice so obsipale Mussolini ja s cvetjem, tako da so vse ulice z njim na debelo jiosute.
Odmev govoru g. Mussolinija v inozemstvu pa je seveda čisto drugačen. Najbolj težek vtlis jc govor napravil v Franciji, čeprav ga je Francija, zavedajoča sc svoje moči, sprejela dostojanstveno in mirno, obžalujoč, da v času, ko je Francija predložila Evropi načrt politične, gospodarske in moralne zveze v svrho pomir-jenja sveta in njegove resnične obnove v duhu evropske kulture, iz Italije prihajajo govori, ki apelirajo na stare bojne nagone, proslavljajo golo silo in postavljajo Evropo pred alternativo italijanskega prijateljstva in sovraštva. Kako oficielni krogi, ki so gotovo skrajno umerjeni, gledajo na zadevo, priča »Temps«, v katerem se zelo točno izraža mnenje Quai d'Orsaya. »Nemogoče se je«, tako piše tn ugledni list. »vzdržati konstatacije, da francoski zunanji minister Briand vrši napore v svrho organiziranja Evrope in konsolidacije miru, predsednik italijanske vlade Mussolini pa ima v Firenzi ognjevit bojni govor, ki je inspiriran od popolnoma drugega duha. Ako tudi se dopusti, da sc v tem govoru manifestira samo namera, da sc propagira nasilje, se mora vendar ugotoviti, da taki govori niso v stanju obrezovati in afirmirati pravega evropskega duha.«
Razume se, da so komentarji ostalega časopisja še veliko ostrejši. Francoska javnost se sprašuje, dali imajo razgovori med Italijo in Francijo sploh še kak smisel, ako predsednik italijanske vlade v momentu, ko se jc v Ženevi skupno z g. Grandijem ugotovila uajboljša volja za sporazum, poveličuje puške, mitraljeze, ladje, aeroplanc in topove?
„Hočemo delati za mit na zunaj in znotraj"
Iz govora francoskega min, predsednika Tardieuja
Pariz, 19. maja. n. Na zborovanju bivših bojevnikov je imel Tardieu v Lyonu velik nagovor. Izvajal je: Francija je morala vedno braniti svojo zemljo. Premagovalci in premaganci, vsa Evropa trpi na istem zlu, to je na tragični izgubi ljudi in substance. Evropa iz leta 1930 je samo senca Evrope iz leta 1914. Ruska revolucija je izrezala iz evropskega gospodarskega telesa celo polovico. Nacijonalni državni princip je razkosal še ostale gospodarske enote. Spomnimo se na krvavi obračun: 8 milijonov mrtvih, 15 milijonov pohabljenih, 30 milijonov ranjenih. Vsekakor jc Francija dosegla eno, t. j. popravila je koloni-jalni poraz 18. stoletja, kontinentalni poraz leta 1815 in svetovni poraz leta 1871. Kljub temu Francija še vedno čaka na dovršitev
mirovnega dela. S ponosom je Tardieu še omenjal načrte zakonov, ki jih je predlagala njegova vlada glede žitnega, sladkornega in vinogradniškega gospodarstva, o davčnih olajšavah, socijalnem zavarovanju in o končni likvidaciji vojne, ki so bili sprejeti soglasno ali vsaj s tričetrtinsko večino. Sredi strankarskih bojev so torej res obstojale nekatere skupne resnice, za katere hoče delovati v bodočnosti: za mir na zunaj in znotraj, organizacijo pravice za vsakega posameznika in za narode in za narodno pravico, za razvoj varnosti in narodnega bogastva, za obrambo jevnih financ proti strankarskemu egoizmu. To so narodni ciiji Francozov v prihodnjih letih, za katere se morajo mobilizirati vse moralne in materijclne sile.
Spremembe v vladi
No vet msssistra za socialno politiko in poljedefaSvo
Belgrad, 19. maja. AA. Nn predlog predsod- ! govuiii zemaljski banki zu niku ministrskega sveta generala Petru Živko- ; vino« v Sarajevu in v Banj
Bosno in llcrccgo-jaluki. 1907 jc bil iz-
viča jc Nj. Vel. kralj danes podpisal ukaz, ki so ž njim postavljeni:
zn ministra brez portfelja dr. Mate Urin-kovič, dosedanji minister za socijolno politiko in narodno zdravje;
za ministra poljedelstva je imenovan dr. Stanko šibenik, minister v pokoju;
zn ministru brez portfelja dr. Oto Frangeš, dosedanji minister zn poljedelstvo, in
za ministra socijnlne politike in narodnega zdravju Nikolaj Prcka, posestnik.
Novi ministri so bili zapriseženi pred predsednikom ministrskega sveta ob 16. uri in pol in so takoj prevzeli svoje posle.
Belgrad, 19. maja. Dr. Stanko šibenik se je rodil I. januarju 1885 v Gospieu. Po končanih študijah se je posvetil sodnijski službi. Koncem svetovne vojne sc je zuradi bolezni odpovedal sodni službi ter sc posvetit gospodarstvu. Istočasno se je začel ukvarjati z javnim delovanjem. Leta 1920. je bil izvoljen za narodnega poslanca v konstituanto in od takrat jc bil stalno voljen za narodnega poslanca. Leta 1926. jc izvoljen za i>odpredscdnika narodne skupščine, leta 1927. pa imenovan za ministra agrarne reforme. Istočasno jc bul izvoljen zn predsednika kluba bivše Radičcve IISS v narodni skupščini.
Nikola Prcka se je rodil v Ncvesinju 23. marca leta 1885. Osnovno šolo je posečal v Ncvcsinju in v Mostarju, srednje šole pa v Zadru. Maturo je napravil v Italiji ter je nato I>oslušal pravo nn italijanski fakulteti innsbrn-ske univerze. Po končanih študijah se je posvetil banka rs t v u ter je službovat pri »Privile-
voljen za generalnega tajnika >IIrvatske narodne zajednice m Bosno in Hercegovino« ter je bil poročevalec redakcije listu r,Hrvatska za-jednica«. Let« 1911. se jc posvetil gospodarstvu in trgovini. Leta 1915. jc kandidiral v bosanski sabor ter je bil v naknadnih volitvah izvoljen v srezu Fojnica in Visoko kot kandidat hrvatskega kluba. Leta 1919. se je iionovno |)osvetil javnemu delu ter sc udejstvoval pri osnovanju hrvatske sel jaške stranke za Hosno in Hercegovino. Bil je tudi član vodstva bivše llndičeve IISS. Za narodnega poslanca jc bil izvoljen leta 1923. in od takrat je bil stalilo voljen. Istočasno je bil podpredsednik bivšega parlamentarnega kluba IISS.
Naša vlada je sedaj sestavljena tako-le: Ministrsko predsedstvo in notranje zadeve: Peter Živkovič;
zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič; šume in rude: dr. Anton Korošcc; finance: dr. Stanko Švrljuga; pravde in vere: dr. Milan Srskič; promet: Laza Radivojevič; gradbe in pošte: Miša Trifunovič; soc. pol. in nar. zdravje: Nikola Preka; kmetijstvo in agr. reforma: dr. Stanko Šibenik;
trgovina: dr. Juraj Demetrovič; vojske: general Stevo Hadžič; prosveta: Boža Maksimovič; ministri brez portfelja: Nikola Uzunovič, dr. Kosta Kumnnudi, dr. Oton Frangeš, dr. Mate Drinkovič.
Podatki našega izseljeništva
Zagreb, 19. maja. m. Po statistiki izselje-niškega komisariata sc je izselilo v mesecu marcu v prekomorske kraje 1964 oseb. Od prvega januarja do konca marca znaša skupno število vseh izseljencev 4652. V evropske države je odšlo v teh mesecih 3212 ljudi, in sicer v Francijo 1499, v Nemčijo 1124, v Belgijo 1078, v Holandijo 164, v Luksemburg 32, v Švico 22, na Češko 18, v Avstrijo pa 4.
Največ se jih je izselilo iz Podonavske banovine 616, iz primorske 280, iz dravske 208, iz zetske 85, iz vardarske 58, iz drinske 54, iz vrbaške 36, iz moravske 18 in iz Bel-grada 34. Po poklicu je bilo 1170 kmetovalcev, 172 kvalificiranih in 236 nekvalificiranih delavcev. 138 je bilo pripadnikov svobodnih poklicev. 236 je bilo članov rodbin.
Največ naših ljudi se je selilo v Kanado, in sicer 770, v Argentinijo je odšlo 676, v Združene države 345, v Uruguay 77, v Brazilijo 46, v Avstralijo 27, v južno Afriko pa 11. Skupno se je vrnilo marca meseca iz pre-komorskih krajev 369 oseb. Od 1. januarja do konca marca znaša število onih, ki so se vrnili v domovino 845.
Slovanski gostje v Zagrebu
Zagreb, 19. maja. p. Po kongresu slovanskih etnografov in geografov je ostalo nekoliko odličnih slovanskih učenjakov v Zagrebu, da si ogledajo mesto in njegove zanimivosti. Med ostalimi se nahaja v Zagrebu še znameniti poljski geograf, univerzitetni profesor Frančišek Bujak, prvi član poljske akademije znanosti, ki je mnogo pisal o poljski kartografiji, o Varšavi, Krakovem itd. V Zagrebu si je ogledal posebno cerkve, muzeje, umetniško galerijo slik itd. Intercsiral se je posebno za zgodovino zagrebške katedrale in cerkve sv. Marka. Obžaloval je, da je bilo pri nas mnogo starih zgradb porušenih.
Nemiri v Španiji
Madrid, 19. maja. AA. Na policijo so neznanci vrgli šest bomb, ki so ranile dva policista. Eksplodirala je samo ena bomba. Od kamenja, ki ga je metala množica, je bilo ranjenih več oseb.
Pariz, 19. maja. AA. Po poročilu iz Con'-piegna poročajo o velikih slavnostih, ki so bile v prisotnosti ministra trgovske mornarice Rollina v proslavo dcvice Orleanske.
Nadaljevanje razprave
proti J. Predavcu
Zagreb, 19. maja. p. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Na dnevnem redu je bila druga točka obtožnice, to je slučaj Hrvatske seljačke zadružne banke. Predavec jo podal danes točno sliko nastanka te banke, lu je bila zamišljena leta 1922., ter bila osnovana leta 1923. Delniška glavnica je bila določena na 25 milijonov dinarjev, toda vpisano je bilo samo osem milijonov dinarjev. Banko so osnovale hrvatske zadruge. Ker jo javna subskripcija dala zelo malo — samo dva milijona — so posamezne zadruge prevzele del delnic na sebe. Predavec se brani, da on od leta 1924. do 1925. ni bil upravnik tega zavoda. Leta 1925. jo bil interniran. Težkoče so imele svoj izvor v lem, da je bila delniška glavnica investirana le v vrednostnih papirjih in menicah, ne pa v gotovini. Zaradi tega ni imela banka dovolj mobilnega kapitala, in ni mogla delati. Razprava se bo nadaljevala.
Naša tekstilna podjetja
Praga, ll). maja n. Konccrn Mautnerjevih podjetij že dalje časa misli na to, da proda Jugoslovanska Mautnerjeva tekstilna podjetja, ki razpolagajo z glavnico 30 milijonov dinarjev. Koncem ima poleg drugih podjetij v Sloveniji tudi tekstilno tovarno v Belgradu. Ta podjetja bo najbrž prevzel Čeikojugoslovanski konzorcij, v katerem ima vodilno besedo tekstilna tovarna Stein & Comp. v Pragi. Jugoslovanske interesente zastopa Jugo-češka d. d. v Kranju, pri kateri je tudi tvrdka Stein & Comp. udeležena s kapitalom 10 milijonov dinarjev.
Rudarsko zavarovanje
Belgrad, 19. maja. AA. V ministrstvu za šume in rudnike se te dni sestane komisija, da prouči vprašanje rudarskega zavarovanja. Konference se udeleže tudi člani uprav rudar, zavarovanja.
Nemški in angleški gostje v Dalmaciji
Split, 19. maja. z. Nemški admiral je priredil včeraj ob 1.30 na admiral, ladji »Konigs-berg svečano kosilo v čast zastopnikom naših oblasti in splitske občine.
Okoli 40 nemških častnikov se je podalo nato v spremstvu poglavarja dr. Fleischerja na izlet v Sinj in Vrlik. V Sinju so bili nemški častniki svečano sprejeti, pri čemer jih je pozdravil župan Varda. Vršil se je slavnostni obed.
V Vrliku je pričakovalo in sprejelo goste mnogo kmetov v narodnih nošah. Nemški častniki so bili jako zadovoljni s sprejemom. Najbolj jih je očaralo narodno kolo. Prirejena jim je bila tudi zakuska na prostem, pri čemer jim je prebivalstvo serviralo jagnjetino. Prisotni so bili mnogoštevilni kmetje. Gostje so bili prav veselo iznenadeni. Nekateri od njih so prvič v . svojem življenju jedli jagnjetino.
Dubrovnik. 19. maja. p. Včeraj je prispelo v Dubrovnik okoli 250 angleških izletnikov. Pripeljali so se z avtomobili ter si ogledali mesto in okolico. Nekoliko kasneje je prišel parnik, s katerim potujejo. Nekaj izletnikov je nadaljevalo izlet v Benetke, dočini je njih drugi del ostal, da si ogledajo ostale naše kraje.
Split, 19. maja. p. Suoči je na Narodnem trgu koncertirala nemška mornariška godba. Splitsko meščanstvo je nemške godbenike burno pozdravilo.
Split, 19. maja. p. Včeraj je dopotoval v Split parnik Oxford« s 400 izletniki, ki so se izkrcali in ogledal mesto in njegove znamenitosti.
Radio na brzovlakih
Belgrad, 19. maja. m. Z včerajšnjim dnem se je na naših železnicah uvedel v vlak radio. Radio-aparati so se instalirali v 50 vagonih. Vsak vlak ima svoj sprejemni aparat, v posameznih vagonih so stikala za slušalke. Eno uro poslušanja stane 5 Din. Vagoni, v katerih so slušalke, so posebej označeni. S prvim vlakom, ki je bil opremljen z radio-aparatom, so se včeraj iz Belgrada odpeljali do Broda zastopniki prometnega mihistrstva, vojnega in prosvetnega ministrstva, časnikarji in drugi. Zaenkrat je mogoče poslušati radiopre-nose le na vlakih, ki vozijo med Belgradom in Brodom. Pozneje pa se namerava uvesti radio tudi v ostale vlake, ki vozijo po drugih progah.
Vselitev v Ameriko
Belgrad, 19. maja. AA. Tukajšnji konzulat Združenih držav Severne Amerike je obvestil ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da bo za leto 1930/31 kakih 400 kvotnih izseljeni-ških vizov na razpolago in to za osebe, ki živijo v kraljevini Jugoslaviji in ki nimajo pravice "na prvenstveno kvoto. Zdi se, da bo gornje število po dosedanjih informacijah razdeljeno takole:
200 vizov odpade na področje konzulata Združenih držav Severne Amerike v Zagrebu, 200 na področje konzulata Združenih držav Severne Amerike v Belgradu. Te vize bodo dobile v prvi vrsti osebe, ki imajo po zakonu prvenstvo na kvoto. V zvezi s tem je ministrstvo za socialno politiko iu narodno zdravje pozvalo kraljevske banske uprave, naj nujno in najkasneje do 20. junija t. 1. pošljejo ministrstvu s svojega področja prošnje za izselitev v Združene države Severne Amerike. Prošenj, vloženih preko posamezno banske uprave, naj ne bo več ko 80. Hkratu je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje opozorilo banske uprave, da morajo osebe, ki vlože prošnje, pripadati tako-zvanemu drugemu navadnemu razredu. Semkaj spadajo ženo, mladoletniki in neoženjeni in ne-omoženi otroci oseb. ki so se izselile v Združene državo Severne Amerike zakonitim potoni in ki tamkaj stalno žive. Ako takih oseb ni dovolj in ako se sploh ne javijo, se smejo predložiti tudi prošnje drugih oseb in to nn podlagi ocenitve in ugotovitve izseljeniške potrebe s strani pristojnih oblastev.
Prva seja posvetovalnega odbora za železniški promet
Slik gospodarskih krogov z železniško upravo - Praktični nasveti
zainteresiranih krogov
Ljubljana, 19. maja. AA. Danes se je vršila v prostorih ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani prva seja posvetovalnega odbora pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Sklical jo jo in ji predsedoval ravnatelj g. dr. Borko Jakob. Udeležili so se je člani tega odbora gg. Skubec Rihard, generalni ravnatelj TPD, Ogrin Ivan, podpredsednik Zbornice za TOI, Mohorič Ivan, tajnik Zbornice za TOI, dr. Basaj Jože, ravnatelj Zadružne zveze, Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, dr. Rekar Ernest, poslovodja tvrdke Belca, vsi iz Ljubljane, in Ceh Franc, načelnik gremija trgovcev v Murski Soboti.
Po prečitanju ministrske uredbe, s katero se ustanavljajo posvetovalni odbori kot ustanove, ki naj vzdržujejo stike zainteresiranih gospodarskih krogov z železniško upravo, je odbor prešel lia dnevni red in razmotrival o voznem redu, tarifnem vprašanju in raznih drugih perečih zadevah, ki se nanašajo na odnošaje med gospodarskimi krogi in železniško upravo kot transportnim podjetjem.
Vsa vprašanja so bila izčrpno razmoirivana in je posvetovalni odbor vse svoje sklepe sprejel soglasno. Izražene so bile želje glede preureditve voznega reda v lokalnem prometu, kakor zaradi zbolj-
šanja medmestnih zvez. Posamezni člani so poudarjali nujno potrebo, da se nabavijo motorna vozila
in s temi otvorljo boljše zveze z važnimi tujsko-prometnimi kraji iu da se doseže večja ekonomičnost v vlakovnem prometu. Nadalje so bile v razpravi Zahteve gospodarskih krogov glede potrebe znižanja tarifnih postavk in preureditve tarif za prevoz nekaterih predmetov, ki radi prometne vrednosti 110 prenašajo visokih transportnih stroškov in ki deloma že težko prenašajo inozemsko konkurenco. Stroški za vzdrževanje industrijskih tirov so l>o soglasnem mnenju odbora previsoki. Istotako se najemnine za ležarinske prostore gibljejo v nesorazmerni višini napram cenam zemljišč.
Ob koncu seje je predsednik odbora, ravnatelj g. dr. Borko Jakob dal članom odbora nekaj pojasnil o gradbenih delili, ki bodo predvidoma v bližnji prihodnosti izvršena v območju ljubljanskega ravnateljstva. Obenem jih je naprosil, naj se v smislu uredbe o posvetovalnih odborih obračajo z nasveti in inicijativnimi predlogi na železniško upravo, ki bo skrbela, da so vsem upravičenim željam po možnosti ustreže, da bi mogle naše železnice čimbolj ustrezali zahtevam našega krepko razvijajočega se narodnega gospodarstva.
Zborovanje Panevropskega kongresa
Berlin, 19. maja. n. V svojem govoru je grof Coudenhove Calergi na berlinskem panevropskem. kongresu med drugim tudi izjavil, da bi nadaljevanje sedanje politike raztrganosti Evrope nujno privedlo Evropo do propada in da je mogoča samo ena pozitivna in ustvarjajoča politika: Pan-evropa. Kongres se je sestal v tem duhu, ne da se rešijo gotovi spori med evropskimi narodi, temveč da se izpriča, da že danes obstoja evropski duh in zavest evropske skupnosti. Danes že razpravljajo evropske vlade o bodoči obliki Panevrope. Le malo pokretov v zgodovini se jc razširilo tako hitro in uveljavilo kakor ideja Panevrope. Pa tudi malo vprašanj sedanje politike je tako nujnih. Če bo Briandova inicijativa propadla, grozi Evropi kaos, vojna, beda in boljševizem.
Nadaljnji govornik je bil bivši angleški kolonialni minister Amery, ki je poudaril, koliko so načela angleškega imperija primerna tudi za organizacijo Panevrope. Dalje je izjavil, da ni niti v interesu angleškega svetovnega imperija, niti v interesu Evrope, da bi bila Anglija del Evrope. To bi bilo prav tako nemogoče, kakor je bil ne-
mogoč poizkus prejšnjega stoletja, da bi sc angleški kralj kot hanoveranski knez pripojil nemški zvezi, Če pa se bodo notranja evropska vprašanja uredila na podlagi panevropskega sodelovanja, je dana možnost skupnega postopanja med angleškim svetovnim imperijem in panevropo.
Nato je govoril bivši jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič o Panevropi in Društvu narodov. Posebna organizacija evropskih držav pa je potrebna, ker imajo posebne interese na političnem in gospodarskem polju. Kakor pospešuje Društvo narodov uresničenje Panevrope, bo tudi Panevro-pa koristna Društvu narodov. Obe organizaciji si medsebojno ne bosta konkurirali, temveč bosta služili istemu splošnemu cilju. V svojem delovanju bi se izpopolnjevali in bosta navezani na vzajemno sodelovanje.
Končno je imel nagovor Thomas Mann o kulturni skupnosti Evrope. Evropa je družabna in nacionalna ideja, ki se bo uresničila, ko se narodi ne bodo bali, da bi izdali svojo duševnost, če pritrdijo Evropi.	___
Grški 2unanji minister o balkanski zvezi
iskreno sodelovanje — edina pot h lepši bodočnosti
balkanskih držav
Belgrad, 19. maja. ni. Pamišuja Pravda«, prinaša tole izjavo grškega zunanjega ministra Mihalo Kopolusa o balkanski zvezi:
»Spadam v vrsto tistih, ki vztrajno verujejo. da jc politična bodočnost balkanskih držav odvisna od resničnega sodelovanja. Tako sem jaz bil mnenja, da je potrebno takoj v začetku sprejeti kot logično posledico ta princip kot na jboljšo rešitev zn sodelovanje v zvezi s konsolidacijo splošnega miru. po katerem bi se moraln zunanja politika moje države voditi v smeri iskrenega sodelovanja in sicer sistematičnega sodelovanja z našimi sosedami.
Verujem, da so pacifistična stremljenja balkanskih držav iu njihovo politično sodelovanje mogoče in izvedljivo. Če sc trdi, d« so balkan-
ske države zn časa vojne najboljše vzdržale med vsemi ostalimi državami in šle preko najtežjih kriz. ki so nastal" jio vojni, in če se gleda nn delo teh držav kar se tiče nadomestitve izgub, ki so jih pretrpele za časa svetovne vojne, ni nobenega razloga za kak pesimizem.
Pofrcbho pa je. da sc izognemo vseinu, kar se ne bi moglo radi prenagljenih in nepremišljenih sklepov izvesti v modernem mednarodnem življenju, kjer je čut nacijonalnc su-preniacije popustil.
Grčija jc pristala na sodelovanje v velikem delu s svojimi sosedi kljub težkim izkušnjam iz prejšnjih let samo za to. da bi se na ta način ustvarila prisrčna in mirna atmosfera. V takem duhovnem stanju se oblikuje naša bodočnost.«
20. dan heSgrajskega procesa
Zaslišani so bili trije zdravniki — Predlogi zagovornikov odklo njeni — Citanje Hadžtjevih pisem
Dunajska vremenska napoved: Različna oblačnost, ki se bo počasi jasnila. Na severo-zapadu bo še deževalo. V južnih Alpah pa se bo hitro zjnsuiio, iu nastalo hladno vreme.
Belgrad, 19. maja. 111. Danes je bil dvajseti dan razprave proti dr. Mačku in tovarišem. Nadaljevalo se je dokazilno postopanje. Najprej so bili zaslišani zdravniki dr. Farkaš, dr. Stančič in dr. Rizner, ki jih je predlagal Jelašičev zagovornik in ki naj bi potrdili, da je bil Jelašič na policiji ranjen.
Prvi je bil zaslišan dr. Stančič. Izjavil je. da se sploh ne more spominjati, da bi bil obtoženega Jelašiča preiskal. Pač pa se spominja obtoženega Begiča, ki ga je bil pregledal takoj po poizkusnem samoumoru.
Nato je bil zaslišan dr. Farkaš, ki je kakor dr. Stančič policijski zdravnik v Zagrebu. Dr. Farkaš je izjavil, da se dobro spominja, da je pregledal obtoženega Jelašiča, da ga pa veže uradna tajnost. Dokler ga r.olranji minister ne razreši uradne molčečnosti, ne more izpovedati drugih posameznosti. Radi tega se je sklenilo, poslati tozadevno zahtevo notranjemu ministru.
Vseučiliški profesor in sodni zdravnik v Zagrebu dr. Danilo Rizner je izpovedal glede Jelašiča tole: »Tislo jutro, ko sein bil pozvan k Jelašiču, sem ugotovil, da mu srce močno deluje. Pritožil se je, da je bil tepen. Pregledal sem ga, a moram iskreno reči, da nisem ugotovil nobenih sledov ran.« Dr. Rizner vztraja pri tej svoji izjavi, da ni na Jelašiču našel nobenih posledic, sicer pa pravi, da je vsak pregled vedno zabeležil in da so podrobnosti o tem v sodnijski knjigi.
Državni tožitelj je nalo razširil obtožbo v nekaterih točkah pri posameznih obtožencih.
Predsednik je pričel citati razne dokumente, obenem je razglasil, da so vsi predlogi zagovornikov odklonjeni, ker sc ne bi z njimi nič stvarnega dokazalo.
Nato predsednik čita razna pisma in zabeležke, ki so jih ob priliki telesne preiskave našli pri obtožencih. Tako je bil pri lladžiji najden notes, v katerem so bile med drugim zabeležene tudi tele besede: »Začetek konca, vloga akademske mladine. ustvaritev vseučiliškega gospodarskega bloka, volitev za podporno društvo. Bedekovič, Tomič, Belimarkovič.« — Hadži sicer priznava, da so lo njegove beležke, vendar pa pravi, da to nima nobenega pomena.
Dalje čita predsednik izvedeniško zdravniško spričevalo o obloženemu Kremzirju, ki je za obtoženca neugodno.
Predsednik čita štiri pisma, ki so jih našli pri lladžiju in pri Veseliču v preiskovalnem zaporu. V eneni pismu piše Hadžija. da sc naj gleda
na to, da se ne dokaže formalni obstoj združenja in da naj vsakdo vztraja samo pri tistih izjavah, ki so mu nesporno dokazane. — Drugo pismo se glasi takole: »Dragi C.l Mi vsi sprejemamo tvoje mišljenje glede razprave iu ostalih dogodkov v tej zvezi Premalo konkretnega je v tvojem pismu. 1. Sigurno je. da nas bodo vse obsodili. Edino če deputacija ne bo uspela, bo sodišče blago. 2. Točno je, da jc dejstva potrditi, dati motivom ]iolitič-no obiležie tako glede praskalic kakor glede demonstracij s peklenskim strojem. 3. Ne sme se kapitulirati niti odkloniti odgovornost. Edino se lahko dela na to, da se zmanjša važnost nekaterih stvari, dokazanih v teku preiskave. 4. Deputacija bo sigurno skrahirala, kar se tiče števila depu-lantov. Mi smo delali kot Hrvatje, nezadovoljni s stanjem v tej državi. Tako mislim jaz. Pozdrav Tebi in vsem našim, Tvoj Gj.«
Tretje pismo, daje podrobna navodila nekemu Alfi, kako naj se zagovarja. Vsa ta pisma je predsednik prečital. Obenem je prečital strokov-njaško mnenje o tem, kdo je pisal posamezna pisma. Citanje se je zavleklo do ene, nalo je bila preiskava prekinjena in se bo jutri nadaljevala.
Zagrebške vesti
Varažilin, 19. maja. z. V petek iu soboto prevzame država ozkotirno progo Varaždin—Vinica od dosedanjega lastnika grofa von Belesa. Železnica je zelo velikega pomena za bogate vasi, ki se nahajajo ob progi. Prometu se bo izročila proga v najkrajšem času, najkasneje pa čez leto dni.
Zagreb, 19. maja. z. Romunski avtoklub priredi velik izlet skozi našo državo. V prvi skupini izletnikov se nahaja tudi romunski princ regent Nikolaj z veliko bivših ministrov. Ta skupina pride v Zagreb 8. junija ter se ji tu pripravlja prisrčen sprejem. Avlomobilisti dospejo v Zagreb preko Plitviških jezer iz dalmatinske obali. Od tu pa odpotujejo dalje v Slovenijo 111 v hrvatsko Zagorje. Romunski princ regent je kakor znano brat Nj. Vel. kraljice. Marije.
Zagreb. 19. innja z S »nočnim brzovlakom jc odpotoval v Belgrad meslui župan dr. Srkulj. Njegova pot je v zvezi z vprašanjem nove zakladne bolnišnice. Dr. Srkulj bo obiskal vse odločujoče faktorje in ukrenil vse potrebno, dn se čim preje pristopi k grndnii nnvn bolnišnice.
Novosadska vremenska napoved. Pretežno oblačno, deloma lahek dež. Zmerna temperatura.
Znižanje diskontne mere
Berlin, 19. maja. 11. Danes je osrednji odbor nemške državne banke sklenil, da zniža diskontno mero od 5% na 4'A%, lonibarduo mero pa na 5*A%, ki je najnižja mera po vojni, in sicer z veljavnostjo od jutrišnjega dne dalje.
Praga, 19. maja. n. Z ozirom na znižanje diskontne mere nemške državne banke bo izvršni odbor Češkoslovaške narodne banke na seji 24. t. m. predlagal, da se zniža že skoraj tri leta veljavna 5% obrestna mera na 4Yi% mero.
Rim, 19. maja. AA. Italijanska narodna banka je znižala eskomptno mero na 5'A odstotkov.
Zeppelinov polet v Južno Ameriko
Pariz, 19. maja. AA. Po poročilu iz Lyona je zrakoplov »Grof Zeppelin« nocoj ob 2.15 preletel mesto. Letel je v južnem pravcu in z veliko brzino.
Pariz, 19. maja. n. Nočni polet zrakoplova Zeppelina je potekel preko Francije po vsem gladko. Ob 9.30 je preletel Becancon in nadaljeval pot kljub nasprotnemu vetru po dolini Ro-dana. Ob 11.15 je preletel Lyon, ob 12,30 so s krova Zeppelina brzojavili v Stuttgart in Tou-louse, da je zrakoplov srečno preletel Rodansko dolino in da se bliža Sredozemskemu morju s smerjo v Sevillo. Ob 3 popoldne se je zrakoplov nahajal nad Cadixon v smeri na Sivillo.
Porenje bo izpraznjeno 30.juni'a
Pariz, 19. maja. 11. V oficijelnem sporočilu, poslanem nemškemu poslaniku, je danes Tardieu slovesno obljubil, da se bo izpraznjeva-nje Porenja točno končalo 30. junija.
Wiesbaden, 19. maja. n. Vrhovno poveljstvo francoske armade v Porenju je sporočile državni premoženjski upravi v Wiesbadenu da je francosko vojno ministrstvo naročilo, da se izpraznjevanje Porenja začne 20. maja.
Sovjeti pozivajo na odgovor
Moskva, 19. maja. 11. Politbiro stranke ;e danes sklenil, da se izgon Trockega podaljša za eno lelo. V Parizu je bilo osem vodilnih uradnikov sovjetske trgovinske delegacije pozvanih, da se morajo vrniti v Moskvo na poročanje. Očitajo jim nepravilnosti. Če se ne vrnejo domov v enem tednu, bodo v odsotnosti obsojeni na smrt, ter se bo smrtna kazen izvršila, čim bodo prekoračili mejo.
Velike povodnji
Ne\vyork, 19. maja. n. V državi Arkansas jo radi trajnega deževja nastala velika poplava, številne reke so [joplavilc razne kraje plantaže in petrolejska polja. Samo škoda na poplavljenih petrolejskili poljih znaša več milijonov dolarjev. Brez strehe je 2.500 ljudi. Poplava je segla tudi v sosedno državo Tenncssy. V mestu Mem-fisu jc tornado ubil 18 oseb, nad sto pa jc biki ranjenih.
Varšavn, 19. maja. 11. Radi velikih poplav v vzhodni Galiciji, posebno v Stanislavskem okrožju je moralo prebivalstvo izprazniti na stotine hiš.
Bukarešta, 19. maja. AA. »Rador« poroča, da so zaradi obilega dežja, ki je zadnje dneve neprestano padal, nastale v vsej državi velike poplave. Najkritičncjši je položaj v Bukovini in severni Moldaviji, kjer so porušene ceste in pokvarjeni mostovi. Poplavljeni so celi predeli mest Piatranic, Bakou in Romana. Okoli 100 I11S j c pod vodo.
Ogromen požar
petrolejskih vrelcev
Budimpešta, 19. maja. p. Veliki petrolejski požar, ki jc izbruhnil v soboto v bližini Ploe-stija še vedno traja. Eksplodirali so namreč poleg prvotnega še nadaljni štiri vrelci. Goreča nafta se je izlila v bližnji potok, ki je nesel daleč s seboj goreči petrolej. Vsi gozdovi v bližini so v plamenih. Plamen ogroža sosedne občine. Požar sc vidi 100 km n« okoli.
K cilju
London, 19. maja. AA. Davi zgodaj je Anny Johnson startala za polet iz Singapora v Surabyo na otoku Java. Pot je dolga 850 milj. Čeprav je opustila upanje, da bo potolkla Hinklerjev rekord, ki je prispel v Port Darwin v 15 in pol dneh, bo skušala miss Johnson pristati jutri popoldne v Avstraliji Danes je 15. dan njenega poleta.
Batavia, 19. maja. AA. Letalka Anny Johnson je pristala v bližini Pekalongana v sredi Jave, ker ji je zmanjkalo bencina.
Nevaren vulkan
London, 19. maja. n. Na otoku Javi je nenadoma izbruhnil vulkan Tclemojo. Ogromne mase lave so zalile več vasi domačinov. Pri tem je bilo mrtvih 45 oseb.
Gospodarska konferenca v Dubrovniku
Belgrad, 19. maja. AA. 22. in 23. t. m. bo 1 Dubrovniku konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij. Na tej konferenci bodo zastopane vse one organizacije, katerih zastopniki bodo sodelovali na gospodarski konferenci, ki bo 24. in 25. maja. Na predkonterenci dne 22. in 23. maja bo otvorjena razprava o vseh važnejših gospodarskih vprašanjih, predvsem pa bo proučeno vprašanje in dustrijske statistike.
Za birmo
najlepša in najcenejša darila dobite le pri tvrdki
A. FUCHS
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.