Strokovne razprav t Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacijah Andrej Kovačič. Aleš G razni k, Jurij Jaklič. Mojca Indihar Štemberger Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Izvleček Prispevek obravnava rezultate raziskave stanja strateškega načrtovanja poslovne informatike, kot del širše raziskave o stanju informatike v slovenskih organizacijah v okviru raziskovalnega projekta Ekonomski izzivi Slovenije. Rezultati raziskave stanja strateškega načrtovanja v Sloveniji so primerjani z rezultati podobne raziskave izpeljane leta 1997 v Singapuru [12], [16]. Raziskava je zajeta 450 organizacij in obsega ključna področja strateškega načrtovanja, kot so obstoj in udeleženci strateškega načrtovanja, ključni dejavniki uspešnega strateškega načrtovanja, ugotavljanje stop nje zrelosti organizacije in stopnje zrelosti oddelka za informatiko ter glavne koristi strateškega načrtovanja informacijskih sistemov. Abstract The paper presents the results of a survey on the strategic IS planning practices of Slovene organizations. The survey was based on the questionnaire previously developed in Singapore [8. 11 j and the results for both countries are compared. It highlights the participation, critical success factors, initiators and main benefits of strategic IS planning. Main benefits of strategic ¡S planning from (fie Slovene business perspect/Ve are improved internal co-ordination, efficient and effective management of IS resources and improved productivity. 1. Uvod Razvoj informacijske in komunikacijsko tehnologije v zadnjih letih je povzročil korenite spremembe v svetovni družbi in gospodarstvu. Trendi globalizacije in internacionalizacije poslovanja so temeljito spremenili družbenoekonomsko okolje organizacij. Posledica intenzivnega tehnološko tehničnega in ekonomskega razvoja je nastajanje nove družbene oblike, imenovane informacijska družba. Razvoj informatike je pomemben element sprememb poslovnega okolja, ki vpliva na organiziranost poslovanja organizacije in vodi v prestrukturiranje na vseh ravneh poslovanja [3], [6], [7j. V tujini spremljajo odzive organizacij na spremembe s pomočjo vrste raziskav [3], [f?J, [12], [16], [171, ki odražajo stanje družbe in gospodarstva na poti v informacijsko družbo. V zadnjem času je bilo tudi v Sloveniji opravljenih nekaj raziskav, ki segajo na področje informatike v organizacijah, vendar večinoma pokrivajo specifične segmente [111, [15] in ne omogočajo primerjave s podobnimi raziskavami v tujini. Zaradi tega smo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani v okviru raziskovalnega projekta Ekonomski izzivi Slovenije v podskupini za informatizacijo pripravili raziskavo, s katero na- meravamo proučevati in spremljati stanje na področju načrtovanja poslovne informatike v Sloveniji. /a potrebe raziskave smo sestavili vprašalnik, ki smo ga posredovali večjemu številu slovenskih organizacij. Pri pripravi vprašalnika smo uporabiti nekatere tuje vire [2j, [10], [12], [16] s čimer smo želeli doseči čim večjo stopnjo primerljivosti rezultatov s stanjem poslovne informatike v tujini. Vprašalnik je razdeljen na štiri vsebinske sklope. V prvem sklopu želimo bolje spoznati organizacijo, organiziranost in splošno stanje informatike. Drugi sklop vprašalnika je namenjen spoznavanju arhitekture informacijskih sistemov In uporabljeni tehnologiji. V tretjem delu vprašalnika želimo raziskati stanje na področju podatkovnih virov, četrti del vprašalnika pa zajema področje strateškega načrtovanja informatike. Zadnji del vprašalnika, ki zajema področje strateškega načrtovanja informatike v organizaciji, je skoraj popolnoma povzet po raziskavi, izvedeni v Singapuru [12], [16] s čimer smo zagotovili kvalitetno primerjavo rezultatov obeh raziskav. Področje strateškega načrtovanja informatike zajema najpomembnejša vprašanja o: 2000 Étevilka3-letnik Vtll ¡i/jombi ml nform atika Andrej Kovač tč, Aleš Groznik, Jurij Jaklič, Mojca Indihar Stent berger: Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacij a ti ■ načinu izdelave strateškega načrta informatike; ■ njegovi umestitvi v širši okvir strateškega načrta organizacije, m uporabi strateškega načrta in stopnjo zadovoljstva z njim, ■ njegovem vplivu na razvoj informacijskega sistema in posledično na poslovanje. V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na rezultate zadnjega dela vprašalnika o strateškem načrtovanju informatike v organizaciji. Prispevke s področja preostalih delov raziskave pa lahko najdete V Jaklič [4] in Jaklič [5], 2. Metodologija Vprašalnik je bil zasnovan na podlagi vprašalnika, ki so ga sprva razvili Conrath, Ang in Mattey [2] ter Me! ean in Soden [1D|. Vprašalnik je bil uporabljen tudi v raziskavi strateškega načrtovanja informatike v Singapuru [12J, 116j. Namen naše raziskave ni bil zgolj raziskati stanje strateškega načrtovanja informatike v Sloveniji, ampak tudi primerjati stanje v Sloveniji s stanjem v Singapuru- Zanesljivost in veljavnost vprašalnika je bila preverjena že s strani prvotnih razvijalcev vprašalnika, zato vprašalnika nismo preverjali. Raziskava je obsegala 450 slovenskih organizacij različnih dejavnosti, ki so bile naključno izbrane iz Registra organizacij. Raziskava je potekala od julija do decembra 1998. K sodelovanju so bili povabljeni vodje služb za informatiko, s čimer smo želeli doseči, da zbrani podatki kar najbolje odražajo resnično sliko stanja informatike v slovenskih organizacijah. Vsebino, razumljivost in smiselnost vprašalnika smo predhodno preverili s pomočjo podiplomskih in doktorskih študentov. Popravljeni vprašalnik smo nato poskusno testirali na petih organizacijah. Po uspešno zaključenem poskusnem testiranju smo vprašalnik razposlali na naslove 450 slovenskih organizacij, izmed katerih je 131 organizacij uspešno izpolnilo četrti del vprašalnika o strateškem načrtovanju informatike, kar pomeni 29.1 ';v začetnega nabora organiza- 58 (63 0%) 34 (.17.0 I 1 obstaja | l__jJ aaobslaja Tco et al. Slika 1: Obstoj strateškega načrta razvoja informatike cij. Odstotek uspešno izpolnjenih vprašalnikov je zadovoljiv in primerljiv s podobnimi raziskavami [fij, [8], [12J, 116], [17], Tabela 1 prikazuje strukturo organizacij/ ki so odgovorile na četrti tlel vprašalnika o strateškem načrtovanju informatike, glede na njihovo dejavnost in število zaposlenih. Dejavnosti organizacij, ki so odgovorile, da njihova dejavnost ne sodi med zgoraj naštete (skupina drugo), so zelo raznolike: svetovanje, transport, informatika, gostinstvo in turizem, zdravstvo, javna iu državna uprava, komunala, telekomunikacijske storitve, založništvo, raziskovalna dejavnost, storitvene dejavnosti in družbene dejavnosti. Vzorec organizacij v naši anketi je v primeru strukture organizacij glede na dejavnost in število zaposlenih primerljiv s singapurskim. Prav tako je vzorec reprezentativen glede na celotno populacijo, ki jo v našem primeru predstavljajo vse siovenske velike organizacije f 14), zaradi česar lahko rezultate ankete razširimo na slovenske velike Organizacije. anketa Teo (1997) število odstotek slovenske število velike organizacije odstotek Struktura organizacij glede na dejavnost Industnja 54 41.4% 36.5% 23 32.9% Trgovina 22 17.1% 12.0% 6 8.6% Finance in zavarovalništvo 9 7.2% 3.2% 18 25.7% Drugo 45 34.3% 48.3% 22 31.4% Ni podatkov 1 0.8% 1 1.4 Struktura organizacij gtede na število zaposlenih < 100 29 22.1% 14.9% 13 18.6% 101 500 53 40.5% 43.5% 20 28.6% 501 1000 23 17.6% 24.8% 13 18.6% > 1000 26 19.8% 16.8% 20 28.6% Ni podatkov 0 0% 4 5.7% Tabela 1: Struktura organizacij glede na dejavnost in število zaposlenih 3. Rezultati Analiza rezultatov raziskave obstoja strateškega načrta razvoja informatike kaže, da strateški načrt razvoja informatike obstaja v (i6 (nad 50'.;) slovenskih organizacijah, Primerjava rezultatov raziskave stanja v slovenskih organizacijah s singapurskimi (Slika l) kaže, da je odstotek singapurskih organizacij z izdelanim strateškim načrtom mnogo večji (63.0%)> pri čemer je potrebno poudariti, da je bila raziskava v Singapuru opravljena v letu 1997. 1 30 ,iHNFORMATIKA 2000 številka 3 ■ letnik vili Andrej Kovač tč, Aleš Groznik, Jurij Jaklič, Mojca Indihar Stent berger: Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacij a ti 3.1, Strateški načrt informatike in strateški načrt organizacije V literaturi [ 1 j, [7j, [8) lahko pogosto zasledimo mnenje, da je ključ do uspešnega strateškega načrtovanja v povezanosti strateškega načrtovanja informatike in poslovnega strateškega načrtovanja. Strateško načrtovanje informatike izhaja iz poslovnega strateškega načrtovanja, natančneje i/, eiijev, določenih v fazi poslovnega strateškega načrtovanja. Čeprav je delež slovenskih organizacij s strateškim načrtom informatike v primerjavi s siilgapurskimi precej nižji, pa je zanimivo, da je večina strateških načrtov informatike skladna s strateškim načrtom organizacije (92.4% v primerjavi s Singapurom 79.3%). 66 fiü (50,4%) [4n.6%J SH (63.0 %) 34 (37 0 %) I I obstaja r~l ne obstoja j likat,i Too fit al. Slika 2: Skladnost strateškega načrta informatike s strateškim načrtom organizacije Zaključimo lahko, da se načrtovalci strateškega načrta informatike zavedajo pomembnosti skladnosti strateškega načrta informatike s strateškim načrtom Organizacije in to uspešno uporabljajo v praksi, 3.2. Metodologija načrtovanja in udeleženci pri izdelavi strateškega načrta informatike V tabeli 2 je prikazana primerjava metodologij načrtovanja pri izdelavi strateškega načrta informatike. Izmed 65 organizacij jih (60.0% v primerjavi s stanjem v Singapuru 69.0%) uporablja kombinacijo metodologij od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Metodologija anketa Teo (1997) število odstotek rang število odstotek rang Od spodaj navzgor 2 3.1% 3 7 12.1% 3 Od zgoraj navzdol 24 36.9% 2 11 19.0% 2 Kombinacija obeh 39 60.0% 1 40 69.0% 1 Ostalo 0 0.0% 4 0 0.0% 4 Skupaj 65 100,0% 58 100.0% Tabela 2: Metodologija načrtovanja uporabljena pri izdelavi strateškega načrta informatike 2000 -Številka SMBtnik VIII Poleg tega 34 organizacij (36.9% v primerjavi s stanjem v Singapuru 19%) uporablja metodologijo od zgoraj navzdol, preostale metodologije pa so zastopane v zanemarljivem številu. Kombinacija metodologij od Spodaj navzgor in od zgoraj navzdol je torej najpogosteje uporabljena metodologija načrtovanja. Podrobnejša analiza rezultatov v tabeli 2 nam razkrije, da je metodologija načrtovanja od zgoraj navzdol v slovenskih organizacijah (36,9%) uporabljena mnogo pogosteje kot v singapurskih (19.0%). Domnevamo lahko, da je načrtovanje informatike v sloven skih organizacijah centraliziran proces, v katerem imata vodstvo organizacije in vodstvo informacijske službe zelo pomembno vlogo. Iz tabele 3 lahko razberemo, da so najpomembnejši udeleženci izdelave strateškega načrta informatike prav vodstvo informacijske službe (2,92 v primerjavi s stanjem v Si riga ¡m rti 3,79) in vodstvo organizacije (2.43 v primerjavi s stanjem v Singapuru 3.36), zelo zanimiva pa je tudi analiza vloge uporabnikov. Vloga uporabnikov v udeležbi pri izdelavi strateškega načrta informatike je v slovenskih v nasprotju s si n ga p u rs ki mi organizacijami povsem zanemarjena, saj glede na rezultate raziskave zasedajo slovenski uporabniki predzadnje mesto (1.53 v primerjavi s stanjem v Singapuru 2.80). Ob tem se zavedamo, da obstoječe metodologije načrtovanja (v literaturi: konvenrionalne, tradicionalne, linearne), ki so po naši raziskavi med organizacijami, ki izvajajo strateško načrtovanje informatike, pri nas v uporabi v 36.9% organizacij, sicer vsebinsko v popolnosti pokrivajo notranje potrebe po načrtovanju informatike poslovnih funkcij organizacije, nikakor pa niso povsem ustrezne, saj niso usmerjene v Udeleženci anketa Teo (1997) 0 ■ ne sodeluje; S ■ visoka smprija u delci« A,S,' S.D." fiirig A,S. S.D. ra n g Vodstvo informacijske sluihe 2.92 0.32 1 3.79 0.59 1 Vodstvo organizacije 2.43 0,76 2 3.36 0.74 2 Sistemski analitiki 2.20 0.86 3 2.75 0.88 4 Vodje oddelkov 2.02 0.85 4 2.58 0.84 5 Svetovalci 1.92 1.05 5 1.89 0.92 9 Programer ti 1.77 0.99 6 2.29 1.02 6 Računalniška operativa 1.56 0.94 7 2.05 0.91 7 Uporabniki 1.55 0.90 H 2.80 0.80 3 Prodajalci računalniških rešitev 1,36 1,03 9 2.02 0.86 8 *A.S.-iirilnwtii:/)asredina; "S,D, standardnadeviacija Tabela 3: Udeleženci pri izdelavi strateškega načrta informatike iipnnüiiicA NFQRM ATIKA 131 Andrej Kovač tč, Aleš Groznik, Jurij Jaklič, Mojca Indihar Stent berger: Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacij a ti načrtovanje informatike za doseganje konkurenčne prednosti organizacije. Nova vloga informatike mora nujno izhajati i/ novih, drugačnih temeljev postopkov načrtovanja, ki namesto le i/ izhodišč načrtovanja in nadzora izhajajo tudi i/ tekmovalne strategije organizacije na tržišču, ki naj zagotovi njegovo konkurenčno prednost pred drugimi. 3.3. Ključni dejavniki uspeha Nekoliko bolj primerljivi so rezultati raziskave na področju ključnih dejavnikov uspeha (Tabela 4). Izmed desetih možnih odgovorov so najpomembnejši povezani z vlogo vodstva organizacije in kadrovskimi dejavniki. Štirje najpomembnejši ključni dejavniki uspeha so v obeh raziskavah enaki. Najpomembnejši ključni dejavnik je »zagotovili podporo vodstva organizacije« (4.83 v primerjavi s stanjem Singapuru 4.69), sledijo mu -zagotoviti dovolj usposobljene ljudi za ustrezna dela- (4.59 v primerjavi s stanjem Singapuru 4.22), »načrtovanje IS opreti na jasen načrt organizacije« (4.52 v primerjavi s stanjem Singapuru 4.41) in »vzpostaviti dobre odnose med oddelkom za informatiko in uporabniki« (4.38 v primerjavi s stanjem Singapuru 4.22). Podrobnejša primerjava ključnih dejavnikov uspeha in njihove razvrstitve nam razkrije pomembno značilnost slovenskih organizacij. Glede na visoko uvrstitev ključnega dejavnika »zagotoviti dovolj usposobljene ljudi za ustrezna dela«, lahko zaključimo, da imajo slovenske organizacije velike kadrovske probleme na področju informatike, saj je težko najti visoko usposobljene kadre, ki so nosilci novih znanj m sposobni spremljati najnovejša dogajanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Preostali ključni dejavniki uspeha so večinoma povezani z postopkom načrtovanja («predvideti spremembe IT in spremembe v okolju«, »imeti jasen in natančen formalen postopek načrtovanja«, »določiti plansko obdobje«, ,,.). 3.4. Koristi strateškega načrtovanja informatike Kot je razvidno iz tabele 5, anketirane organizacije visoko cenijo koristi strateškega načrtovanja informatike, saj so bile vse koristi ocenjene z aritmetično sredino nad pri čemer 1 pomeni nekoristno in 5 zelo koristno. Splošno velja, tla organizacije cenijo notranje koristi strateškega načrtovanja (npr. večja notranja usklajenost, učinkovito in uspešno upravljanje z. informacijskimi viri) bolj kot zunanje (večji tržni delež, večja sposobnost prilagajanja spremembam v industriji). Razlog lahko iščemo v tem, da so notranje koristi lažje zaznavne in bolj očitne od zunanjih. Primerjava rezultatov raziskav pokaže, da so najpomembnejše koristi »večja notranja usklajenost« (4.57 v primerjavi s stanjem v Šingapuru 4,07); ¡¡učinkovito in uspešno upravljanje z informacijskimi viri« (4.45 v primerjavi s stanjem v Singapuru 4.05}, »večja učinkovitost poslovanja« {4.37 v primerjavi s stanjem v Singapuru 4.09). Čeprav so najpomembnejše koristi v Ključni dejavniki anketa Teo (1997) 0 - nepomemben; & - ;clo pomemben A.S. S.D. rang A.S. S.D. rang Zagotoviti podporo vodstva organizacije 4.83 0.38 1 4.69 0.54 1 Zagotoviti dovolj usposobljene ljudi za ustrezna dela 4.59 0.58 2 4.22 0.75 3 Načrtovanje IS opreti na |asen načrt organizacije 4.52 0.73 3 4.41 0.80 2 Vzpostaviti dobre odnose med oddelkom za informatiko m uporabniki 4.38 0.76 4 4.22 0.68 3 Vložiti dovolj časa na začetku za zagotavljanje razumevanja vseh načrtovanih dejavnosti in odgovornosti posameznikov 4.31 0.73 5 3.98 0.78 8 Predvideti spremembe IT 111 spremembe v okolju, ki lahko vplivajo na strateško načrtovanje IS 4.28 0.74 6 4,10 0.67 5 Imeti možnost svobodnega komuniciranja in uvajanja sprememb v okviru celotne organizacije 4.21 0.91 7 4.02 0.81 7 (meti jasen in natančen formalen postopek načrtovanja 3.98 0.86 8 4.05 0.85 6 Določni ustrezno plansko obdobje 3.89 0.89 9 3.95 0.60 9 Upoštevati ljudi in politično stran procesa strateškega načrtovanja iS 3.65 1.09 10 3.55 0.82 10 Tabela 4: Ključni dejavniki potrebni 7a uspeh strateškega načrtovanja informatiki! HfjombihANFOPMATIKA 2000 • številka 3 letnik Vili Andrej Kovač tč, Aleš Groznik, Jurij Jaklič, Mojca Indihar Stent berger: Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacij a ti obeli raziskavah enake, pa je zanimivo, da je njihov vrstni red popolnoma drugačen. Večja učinkovitost poslovanja, ki so jo singapurske organizacije ocenile kot najpomembnejšo korist strateškega načrtovanja, je v raziskavi stanja slovenskih organizacijah zasedla šele tretje mesto. Vsekakor zanimiva ugotovitev, če upoštevamo, da je /višanje učinkovitosti poslovanja tradicionalno najpomembnejša korist strateškega načrtovanja informatike [3], [6], [S], [13}, [17], v raziskavi pa jo je kar Id organizacij ocenilo z oceno nižjo od 3, Koristi anketa Teo (1997) 0 • nekoristno; 5 - lelo koristno A,S. S.D. rang A.S. S.D. ran g Večja notranja usklajenost 4.57 0.63 1 4.07 0.71 2 Učinkovito m uspešno upravljanje z informacijskimi vin 4.45 0.66 2 4.05 0.59 3 Večja učinkovitost poslovanja 4.37 0.81 3 4.09 0.64 1 Večja kakovost izdelkov/storitev 4.23 0.87 4 3.88 0.69 6 Izboljšanje konkurenčnosti 4.16 0.91 5 4.00 0.81 4 Večja usklajenost tehnoloških in političnih usmeritev organizacije 3.97 0,80 6 3.70 0.63 7 Večji tržni delež 3.90 1.00 7 3.30 0.91 8 Večja sposobnost prilagajanja spremembam v industriji 3.89 1,11 8 3.89 0.76 5 Tabela 5: Stopnja koristi strateškega načrtovanja informatike 3.5. Predlagatelji izdelave strateškega načrta informatike Primerjava rezultatov na področju predlagateljev izdelave strateškega načrta informatike kaže na velike razlike med slovenskimi in singapurskimi organizacijami. Medtem ko je vloga predlagateljev v Singapur-skih organizacijah pričakovana (41.4% vodstvo informacijski' službe, 25.9/i vodstvo organizacije, informacijske službe in vodje oddelkov m 12.1% vodstvo organizacije in informacijske službe), so rezultati raziskave predlagateljev v slovenskih organizacijah presenetljivi (35.97' vodstvo organizacije, 2H.I % vodstvo organizacije in informacijske službe, 23.4% vodstvo informacijske službe). Ugotovimo lahko, da je v slovenskih organizacijah vodstvo organizacije najpogostejši predlagatelj izdelave strateškega načrta informatike, kar je pre- senetljivo, saj bi pričakovali, da je najpomembnejši predlagatelj vodstvo informacijske službe, ki lahko s svojim strokovnim znanjem bistveno prispeva k procesu kvalitetnega strateškega načrtovanja informatike. Strateško načrtovanje informatike, ki je po definiciji najpomembnejša vloga informacijske službe, je torej v slovenskih organizacijah domena vodstva organizacije. Prav tako je zanimivo, da v slovenskih organizacijah kot skupni predlagatelji strateškega načrta informatike ne nastopajo vodstvo organizacije, informacijske službe in vodje oddelkov (3.1% v primerjavi s stanjem Singapuru 25»%) Predlagatelji anketa Teo (1997) število odstotek rnng število odstotni rane Vodstvo organizacije 23 35.9% 1 5 8.6% 4 Vodstvo organizacije in informacijske službe 18 28.1% 2 7 12.1% 3 Vodstvo informacijske službe 15 23.4% 3 24 41.4% 1 Vodstvo informacijske službe in vodje oddelkov 3 4.7% 4 3 5.2% 6 Vodje oddelkov 2 3.1% 5 0 0.0% 7 Vsi skupaj 2 3.1% 5 15 25.9% 2 Ni podatkov 1 1.6% 7 4 6.9% 5 Tabela 6: Predlagatelji izdelave strateškega načrta informatike 3.6. Vpliv informacijskega sistema na učinkovitost poslovanja organizacije Rezultati ankete kažejo, da ima izmed 66 organizacij z izdelanim strateškim načrtom razvoja informatike le 15(23.1%) organizacij izdelana merila za ocenjevanje vpliva informacijskega sistema na učinkovitost poslovanja organizacije, čeprav je 95.4% organizacij ocenilo. da je oblikovanje meril za ocenjevanje vpliva infor macijskcga sistema na večjo učinkovitost poslovanja vsaj srednje pomembno. Ti rezultati so primerljivi z anketo, izvedeno med singapurskimi organizacijami, kjer ima 24.0% organizacij izdelana merila, 98.0^i organizacij pa je ocenilo oblikovanje meril za oceno vpliva informacijskega sistema na večjo učinkovitost poslovanja vsaj srednje pomembno. Pomanjkanje izdelanih meril za oceno vpliva informacijskega sistema na učinkovitost poslovanja organizacije se odraža tudi v stopnji koristi, ki jo je deležna večja učinkovitost poslovanja kot ena izmed poglavitnih koristi strateškega načrtovanja informatike (Tabela 5). Glede na to, da ima le majhno Število organizacij izdelana merila za ocenjevanje vpliva informacijskega sistema na učinkovitost poslovanja organizacije 2000-številka 3-letnik VIII iiptvmtoINFORMATIKA e glavne izdatke s spremljanjem učinkov preteklih naložb 22 33.8% Določanje ciljev Brez formalnega določanja individualnih ciljev 4 6.2% Splošno določanje individualnih ciljev 16 24.6% Natančno določanje individualnih ciljev vendar brez formalnega spremljanja in ocenjevanja rezultatov 11 16.9% Natančno določanje individualnih ciljev s spremljanjem in ocenjevanjem rezultatov 13 20.0% Natančno določanje individualnih ciljev s spremljanjem in ocenjevanjem rezultatov ter neposrednim poseganjem pn odstopanjih 21 32.3% Tabela 7: Stopnja zrelosti organizacije , ISM mtb «/INFORMATIKA 2000 številka 3 - letnik VIII Andrej Kovač tč, Aleš Groznik, Jurij Jaklič, Mojca Indihar Stent berger: Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacij a ti uporabnikov lahko iščemo v nizki udeležbi uporabnikov pri izdelavi strateškega načrta informatike (Tabela 3), čeprav je eden izmed najpomembnejših ključnih dejavnikov strateškega načrtovanja informatike vzpostaviti dobre odnose med informatiki in uporabniki (Tabela 4}. Področji razvoja informacijskih sistemov in sodelovanja uporabnikov sta verjetno najbolj nezanesljivi glede kvalitete /branili podatkov. Čeprav rezultati raziskave kažejo, da uporabniki zaupajo oddelku za informatiko o pravočasnem razvoju informacijskih sistemov, v okviru predvidenih sredstev in / ustreznimi karakteristikami (66.2%) in so vključeni le v fazi oblikovanja zahtev in uvajanja rešitev (63.1%), ne smemo pozabiti, da so anketo praviloma izpolnjevali vodje oddelkov za informatiko. Rezultati ankete so na področje! ocenjevanja izvedljivosti projektov presenetljivi, saj v kar 24.6% organizacijah standard /a ocenjevanje izvedljivosti predlaganih večjih projektov razvoja informacijskih sistemov ne obstaja. Čeprav se izvedljivost projektov ocenjuje v 75.4% organizacijah, razmere na področju poslovnih virov narekujejo dvig deleža organizacij, ki vestno gospodarijo z njimi in posledično zvišanje deleža organizacij, ki ocenjuje njihovo razporeditev na ravni organizacije. 4. Zaključek Ko govorimo o strateškem načrtovanju informatike, se moramo zavedati, da gre pravzaprav za iskanje možne kompromisne odločitve med stopnjo zagotavljanja informacijskih potreb in obsegom razpoložljivih sredstev, ki so / a to namenjena. Zavedati se moramo, da Časovno z razvojem informatike narašča potreba po vzdrževanju razvitih rešitev, kar gre zaradi omejenih virov nujno na račun bodočega novega razvoja. Po drugi strani pa gre za odločitve med razvojem področij in rešitev, ki prinašajo takojšnje kratkoročne rezultate, in razvojem področij, ki dolgoročno strateško vplivajo na položaj in stanje organizacije. Da je strateško načrtovanje informatike pomembno, se zaveda dobra polovica anketiranih slovenskih organizacij {50.496). Mogoče je to v primerjavi s singapurskimi Stopnja zrelosti število odstotek Računalniške oMelave Uporabniki niso zadovoljni s hitrostjo in ustreznostjo računalniških rešitev 9 14.8% Uporabniki SO V splošnem zadovoljni s hitrostjo in ustreznostjo računalniških rešitev vendar pogrešajo statistično obdelavo (npr. čas preklopa, odstotek ponovnih zagonov) 26 42.6% Nadzor proizvodnje je formaliziran, določeni so cilji, odstopanja od ciljev se spremljajo in sporočajo uporabnikom na regularen način 26 42.6% Razvoj informacijskih sistemov Ni formalniii standardov za razvoj IS 8 12.3% Uporabniki dvomijo v sposobnost oddelka za informatiko, da bo pravočasno razvil IS, v okviru predvidenih sredstev in z ustreznimi karakteristikami 14 21.5% Uporabniki zaupajo oddelku za informatiko, da bo pravočasno razvil IS. v okviru predvidenih sredstev in z ustreznimi karakteristikami 43 66.2% Sodelovanje uporabnikov Uporabniki le redko sodelujejo v procesu razvoja IS 2 3.1% Uporabniki so vključeni le v fazi oblikovanja zahtev in uvajanja rešitve 41 63.1% Uporabniki so aktivno vključeni v vse faze razvoja sistema in pogosto vodijo projektno skupino 22 33,8% Ocenjevanje izvedljivosti Ni formalnega standarda za ocenjevanje izvedljivosti jiredtaganih večjih projektov razvoja IS 16 24,6% Ocenievanje izvedljivosti je dobro definirano in se zahteva za vse predlagane večje projekte razvoja IS. vendar ni spremljanja izvajanja odobrenih projektov 15 23.1% Ocenjevanje izvedljivosti je dobro definirano in se zahteva za vse predlagane večje projekte razvoja IS, izvajanje odobrenih projektov se spremlja 34 52.3% Tabela 8: Stopnia zrelosti oddelka za informatiko 2000 številka3-letnikVIII m/™,INFORMATIKA ^ Andrej Kovač tč, Aleš Groznik, Jurij Jaklič, Mojca Indihar Stent berger: Strateško načrtovanje poslovne informatike v slovenskih organizacij a ti analizami (63.0%) mak), še? posebej, ker je bila njihova analiza opravljena že v letu 1997, vendar je glede na splošno prevladujoči vtis o pomembnosti informatike v slovenskih organizacijah ta odstotek relativno ugoden. Ob tem se zavedamo, da obstoječe metodologije načrtovanja (v literaturi: konvencionalne, tradicionalne, linearne), ki so po naši raziskavi pri nag med organizacijami, ki izvajajo strateško načrtovanje informatike, v uporabi v 3f>>J% organizacij, sicer vsebinsko v popolnosti pokrivajo notranje potrebe po načrtovanju informatike poslovnih funkcij organizacije, nikakor pa niso povsem ustrezne, saj niso usmerjene v načrtovanje informatike za doseganje konkurenčne prednosti organizacije. Razveseljujoča je ugotovitev, da velika veČina (š>2.4%) organizacij usklajuje izhodišča in cilje strateškega načrta informatike s skupnimi strateškimi izhodišči in cilji organizacije ter da se pri tem, kol pobudnik in soustvarjalec teh aktivnosti v dobri tretjini primerov (35.9%) pojavlja vodstvo organizacije. Ob tem je moteča le ugotovitev, da je kar )4.H% uporabnikov popolnoma nezadovoljnih s pravočasnostjo in natančnostjo programskih rešitev ter obdelav. Rezultati raziskave kažejo, da so v organizacijah zadovoljni s koristmi, ki jih prinaša strateško načrtovanje informatike. Zanimivo je, da organizacije cenijo notranje koristi strateškega načrtovanja (npr. večja notranja usklajenost, učinkovito in uspešno upravljanje z informacijskimi viri) bolj kot zunanje (večji tržni delež, večja sposobnost prilagajanja spremembam v industriji). Menimo, da je razlog v tem, da so notranje koristi lažje zaznavne in bolj očitne od zunanjih. Splošna ugotovitev analize strateškega načrtovanja informatike kaže, da ostaja to področje, kljub nekaterim vzpodbudnim premikom, še naprej pretnja in priložnost za naše organizacije. 5. Literatura [1] Clark o fl.: Strategic Information Systems: Retrospect and Prospect. Zbornik The International Conference on information Systems ana Organisations, Bled, 1992. Sir. 101 115. [2] Conrath, D.W., Ann, S.J.K. in Mattey. 5.; Strategic planning for Information Systems: A survey of Canadian Organizations. INKJH. vol 30, it 4. 1992. str. 364-378 [3] Davenport T. in Lindor J.; Information Management Infrastructure: The New Competitive Weapon? Zborink XXVII Hawaii International Conference on System Sciences, Hawaii, 1994, str. 885-896. [4] Jaklič, L. Indiliai Sterriberger, M . Damij, r,. Grad, J., Gradišar, M.„ Kovaiič, A., Re smo we. G. in kirn, r. The State of Databases and Data Ware ho us es In Slovene Organisations, Proceedings of Shorl Papers, Zbornik AD BIS'99; Third East-Europen Conference, .1959, sir. 124 • 138. 15] Jaklič. J., Indihar Štemberger, M.. Darnij. t. Grad. J., G rad tsar. M.. Kovačii, A., Resinovič, G. in Turk, T.: Stanje poslovne informatike v slovenskih port jBtjih: izhodišča in prt rezultati raziskave", Uporaona informatika, vol 7, št. 1, 1999, pp44 50. |6] Karimi J., Gupta V. R mSomers T. M.: Impact of Competitive Strategy and information Technology Maturity on Firm's Strategic Response to Globalisation, Journal of MIS, New Jersey, vol 12, St 4. 1996, str, 55-88. |7| Kovačič A : Information Technology as an Enabler to Enterprises in trail siiion, ZDormk tretjega mednarodnega simpozija Entetprise in Transition', Split-Šibenik. 1999. str. 278-290. [8] Led c re r A, L. In Sethi V.: Key Prescriptions for Strategic Information Systems Planning. Journal of MIS, New Jersey, vol. 13. it. 1. 1996, str. 3562. [9] LedcrerA. L in SalmelaH.: Toward a Theory of Strategic Information Sys tems Planning, Journal of Strategic Information Systems, PermsaLiken, vol, 5. 1996, sir. 237 253 [10] McLean, t .K m Soden, J.V.; Strategic Planning for MIS. Wiley. New York. 1997, |11] Mikulandra A: Eleki'onsko poslovanje v Sloveniji, Sistem. Ljubljana. Ok. toticr/November 1997, str. 9. [12] Pavri F. N. m A r>g j. S. K.: A study of the strategic planning practices in S m gapore, Ihc international Journal of Information Systems Applications-Information and Management, Shannon, vol, 28. 1995. str. 33-4 7 [13] Porter M.!!.: Competitive Advantage: Creatingand Sustaining Superior Performance. Free Press. Hew Vbrk. 1985. ¡14] Slovenija v številkah '99, Statistični urad Republiko Slovenije. 2000 [15] SraKa B,:: Informatika v velikih slovenskih podjetjih. Monitor, Ljubljana, letnik 6. št. 1. januar 1996. str. 124-127. 116] TeoT. S. H., AngJ. S. K. in Pavri R N.: The state of strategic IS planning practices in Singapore, The International Journal of Information Systems Applications - Information and Management, Shannon, vol.33.1997, str. 13-23. [17) To'kiadeh G m Xia W. Managing Telecommunications by Steering Com mitlce. MiS Quarterly, Minneapolis, vol 16, it. 2, 1992, str 187-199. ♦ Dr Andrej Kovač ič je v zadnjih desetih letih delal kot projektant in we t o valeč na projektih prenove in informatizacije po s/o winy a ter kot predavate!/ na Ekonomski fakulteti in na Visoki upravni šoli. Je predstojnik Instituta ¿a poslovno informatiko na EF, predsednik programskega odbora posvetovanja Dnevi slovenske informatike ter član izvršilnega odbora Slovenskega društva Informatika. ♦ Dr. Jurij Jaklič ¡e docent na Katedri za informatiko Ekonomske fakultete. Magistriral je na University of Houston, ZDA. Njegovo glavno raziskovalno področje je modeliranje podatkov in poslovnih pravil Je član organizacije International Association of Computer Information Systems (IACIS) ♦ Mag. Mojca Indihar Stemherqer ye asistentka na Katedri za informatiko Ekonomske fakultete. Trenutno zaključu/e svojo doktorsko disertacijo s področja objektnih baz podatkov. Je članica organizacije International Association of Computer Information Systems (IACIS). * Mag. Aleš G rožnik /e asistent na Katedri za informatiko Ekonomske fakultete. Njegovo raziskovalno področje /e strateško načrtovanje razvoja informatike, kjer ima praktične izkušnje s področja vodenja in strateškega načrtovanja, pridobljene pri delu v nekaterih multinacionalkah. 1 36 "^lmi"'"INF0RMATIKA 2000 - Številka 3- letnik VIII