■ letnik XXIII. št. 10	- oktober 2017

H -I- -
ij .-.--. : . ■ -h U
Slika zgoraj:
V	organizaciji TD Dobrepolje je v soboto, 7. 10., potekala prireditev -
8. Dobrepoljsko vandranje.
Slika levo:
V	okviru prireditve
8. Dobrepoljsko vandranje so člani ŠD Dobrepolje izpeljali tudi sedmi dobrepoljski tek (foto: Jernej Stare).
r
POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE
•	BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO
• VULKANIZERSTVO
•	POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI
•	SERVIS VOZIL
• PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
• POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV
™	• IZPUŠNI SISTEMI	*
• AVTO DIAGNOSTIKA
•	AVTOVLEKA ¡¿A • POMOČ NA CESTI
POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO

David Jakopič s. p. Kompolje 83b, 1312 Videm - Dobrepolje
Prodaja jabolk naslednjih sort:
elstar, gala, idared, jonagold, zlati delišes, breaburn, topaz.
Vsak delovni dan med 7.30 in 9.30, ob petkih med 18. in 20. uro. Drugo po dogovoru na tel. št. 051 344 167.
Za nakup na zgornjem naslovu priznamo 20 % popusta na redne cene.
Aktualna ponudba in cene na: www.domaci-pridelki.si.
Začnite nekaj izjemnega z Al Grosuplje.
A1 Grosuplje
Brvace 1a, Grosuplje M: 040 979 788
FIZIOTERAPIJA KRAJNC
Nudimo vam:
-	fizioterapija po poškodbah
-	odprava bolečin v sklepih in hrbtenici
-	Bownova terapija
-	biodinamična kraniosakralna terapija
-	odprava težav s čeljustnim sklepom
-	terapije za otroke s slabo držo
-	terapije za nosečnice
Ana Krajnc, fizioterapevtka
m: 041 386 311
e: info@fizioterapija-krajnc.si
www.fizioterapija-krajnc.si
Lokacija izvajanja:
Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije)
1312 Videm - Dobrepolje
Optika Aleksandra
Spar Lavrica
tel 01 23 55 155

X	■ *
dO
101€
popusta
ob nakupu očal
Ob nakupu korekcijskih očal vam pripada popust v višini zneska, katerega bivam priznal ZZZS na vašo dioptrijo. Popust velja do 15.12.2017.
3	Naš kraj ■ oktober 2017

Spoštovani bralci,
pred vami je nova številka našega informativnega glasila, ki je ta mesec malce pohitela in v roke raznašalcem prišla nekaj dni pred nedeljskimi volitvami za predsednika naše države. S sklepi izdajateljskega sveta smo omogočili kandidatom predstavitev tudi v svojem glasilu.
Dovolite, da na tem mestu nanizam nekaj svojih misli o volilni pravici. Nikoli nisem razumel ljudi, ki na volilno nedeljo ne gredo na volišče. Iz vsakdanjih pogovorov večkrat razberemo nezadovoljstvo z upravljanjem države. Vprašajmo se, kdo ali kaj je država. Je to tisto področje, ki ga najdemo na zemljevidih in malo spominja na kokoš? So država tiste velike stavbe (predsedniška palača, parlament ...) v Ljubljani? So država uradniki na ministrstvih, upravnih enotah, občinah? Ne, država je približno dva milijona ljudi, ki se deklariramo za Slovence. Država smo ljudje. Država je skupnost. In znotraj te skupnosti smo vsi povabljeni, da izberemo tiste posameznike in skupine, ki bodo sprejemali odločitve (tudi) v našem imenu. Vsi imamo pravico in dolžnost, da izmed sebe izberemo ljudi, ki jim to zaupamo. Toda ... na zadnjih predsedniških volitvah pred petimi leti je v prvem krogu svojo pravico odločati o tem, kdo nas bo predstavljal v svetu, uveljavila manj kot polovica volivcev (46,68 %). Trend je obrnjen navzdol, tako da lahko pričakujemo letos še nižjo udeležbo. So potem izvoljeni posamezniki res lahko predstavniki ljudi, države? Se ima tisti, ki ne gre na volitve, pravico kakor koli opredeljevati do dela izvoljenih? Če pa niti svojega dela ni opravil . In ne nazadnje - bi imeli Slovenci svojo državo, če bi na plebiscit leta 1990 prišlo toliko ljudi, kot nas prihaja na volitve sedaj? Izkoristimo tisto, kar nam pripada, tisto, kar so nam naši predniki izborili, izko-
ristimo svojo volilno pravico, svoj glas. Ne stojmo križem rok, odločajmo o svoji državi.
Naj vaščane Zdenske vasi in Ponikev na tem mestu še enkrat spomnim, da je okrajna volilna komisija Grosuplje ukinila volišči v Zdenski vasi in v OŠ Ponikve. Vaščani Zdenske vasi lahko volite na Vidmu, vaščani Ponikev pa na volišču DVZ Ponikve.
Dovolite, da se v uvodu opravičim prebivalcem vasi Pri cerkvi, ker so s časovnim zamikom prejeli septembrsko številko Našega kraja. Kljub temu da distribucija časopisa ni odgovornost urednika, je prav, da se na tem mestu vseeno opravičim za zamudo. Če ne dobite svojega izvoda Našega kraja, se, prosim, obrnite na tajništvo Občine Dobrepolje ali na raznašalca glasila v svoji vasi.
Poleg predvolilnega gradiva boste lahko na naslednjih straneh prebrali veliko informacij in poročil s preteklih dogodkov. Kljub temu da je ob izida prejšnje številke minilo kratko obdobje, vsebina ni nič bolj siromašna. Pred dnevi smo po pošti prejeli pojasnilo Pošte Slovenije o preoblikovanju videmske pošte. Prosil sem za še nekaj informacij v zvezi s to občutljivo tematiko, tako da boste obširnejšo razlago našli v tej številki.
Največja prireditev v zadnjem času je bilo 8. Dobrepoljsko vandranje, ki je na pohod in na teke privabila lepo število obiskovalcev. Žal prireditelji tudi letos nis(m)o mogli biti navdušeni nad odzivom domačinov. S predstavniki glavnega organizatorja prireditve, Turističnim društvom Dobrepolje, sem opravil intervju in izvedel veliko zanimivega. Poklepetali smo o vtisih po vandranju, o turizmu v občini, o načrtih, ki jih imajo v društvu, ter nekaj informacijah o samem delovanju društva. Vsekakor delajo veliko delo
že s tem, da jim uspe povezovati različna društva in organizacije iz občine, da stopijo skupaj in izvedejo nek projekt.
Koledar dejavnosti je iz meseca v mesec spet bolj poln. Bližamo se koncu leta, ko je po navadi prireditev največ. Na tem mestu želim opomniti vse bralce na priložnost za človekoljubno pomoč. V torek, 24. 10., ste lepo vabljeni v prostore Osnovne šole na Vidmu, kjer boste zdravi občani lahko darovali kri. Nikoli ne vem, kdaj bomo mi na mestu, ko bomo potrebovali tovrstno pomoč.
V času od zadnje številke glasila so svetniki opravili redno sejo. Poročilo z nje si lahko preberete na naslednjih straneh. Na Občini že gledajo proti naslednjemu letu in medtem ko je novi vrtec z vsakim dnem bližje končni podobi, že snujejo osnutek proračuna za leto 2018.
Dnevi se krajšajo in potem ko bomo prestavili kazalce na uri nazaj, bo velik del popoldneva in večera temno. Tudi na tem mestu pozivam vse tiste, ki se v nočnem času odpravljate kot pešci na cesto, da se oblečete v svetla oblačila. Tako vas bomo vozniki prej opazili in preprečili nesrečo. Več o projektu Bodi viden - bodi previden, ki v ospredje postavlja prav to sporočilo, si lahko preberete v številki.
Dovolite, da vas ob koncu prispevka opozorim še na nekaj zanimivih delavnic Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge. Vsako leto pred božičnimi in velikonočnimi prazniki pripravijo praktično uporabne delavnice, na katerih se lahko gospodinje in ljubitelji/-ce peke naučijo marsičesa, kar povzroča v prazničnih
Naš kraj
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje.
Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan.
Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.
Naslednja številka
Naslednja številka izide v petek, 24. novembra. Rok za oddajo prispevkov je 14. 11. 2017.
Kazalo
Iz občine....................................4
Obvestila...................................8
Predsedniške volitve.................12
Aktualno..................................18
Intervju....................................20
Iz dobrepoljske ambulante.......24
Zdravje.....................................26
Iz vrtca in šole..........................27
Iz društev.................................32
Šport........................................44
Pisma bralcev...........................49
4
Naš kraj ■ oktober 2017
dneh še lepše in bolj domače vzdušje.
Z naslednjo številko odpiramo novo rubriko, Utrip občine, v kateri bosta v vsaki številki predstavljena po ena vas in pogovor s predstavnikom vaškega odbora. Na ta način bomo pobliže spoznali
Nahajamo se v najbolj barvitem mesecu v letu, ko nas narava obogati s pisano paleto barv in nam tako polepša vsakdanjik. Tudi na Občini imamo v tem obdobju zelo pestro paleto del in hitimo, da bi vse pravočasno naredili oziroma pripravili za naslednje leto. Pospešeno delamo na proračunu za leto 2018, da bi ga obravnavali na novembrski seji občinskega sveta, ga potem dali v javno obravnavo in ga v mesecu decembru dokončno sprejeli. Seveda bo proračun pred prvim branjem predstavljen svetnikom na neformalnem sestanku, da se z njim seznanijo in dajo nanj svoje pripombe. Več o tem pa v naslednji številki našega glasila.
Dela, povezana s Suhokranjskim vodovodom, potekajo po terminskem planu. Končno smo dobili soglasje za asfaltiranje ceste po izgradnji vodovoda. Ob tem se občanom Strug zahvaljujem za veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, ki ste jo pokazali v času gradnje vodovoda, ko ste se vozili po razriti makadamski cesti. Občina Dobrepolje in Direkcija republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) skupaj pripravljata projekt izgradnje krožnega križišča pri cerkvi v Strugah, skupaj z ureditvijo avtobusnih postajališč in hodnika za pešce. To je prva faza, ki bo najprej predstavljena predsednikom vaških odborov iz Strug ter lastnikom zemljišč. Sledila bo druga faza, ki bo zajemala pripravo projektne naloge in pripravo projektne dokumentacije za ureditev regionalne ceste od Strug do Kompolj. Občina mora pripraviti vso projektno dokumentacijo, DRSI pa bo projekt uvrstil v državni proračun in izvedel vsa potrebna dela (terminski plan 2018-2020). Vesel sem, da nam je uspelo priti do točke, da se bo ta odsek ceste uredil v naslednjih letih, saj je v zares slabem stanju. V naslednjem letu bo Občina pripravila vso potrebno dokumentacijo, zato bo sredstva zagotovila v
tudi tiste vasi, ki jih ne poznamo najbolje, ter dobili vpogled v življenje v naših vaseh.
Bliža se 1. november, dan spomina na tiste, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami. Vsak dan nas življenje uči, kako
proračunu za naslednje leto.
Gradnja vrtca lepo napreduje, po terminskem planu. V zadnjem času je bilo vreme gradnji zelo naklonjeno in sam objekt je že zgrajen. V drugem tednu oktobra je bil izveden še zadnji del betonske plošče, tako je objekt v celoti pokrit. Občina se je prijavila za nepovratna sredstva na Eko sklad in jih tudi uspešno dobila. Vrtec bo skoraj nič energijski. Dobili bomo sodoben vrtec po izredno ugodni ceni, saj smo ujeli prav zadnji vagon za gradnjo, kajti cene v gradbeništvu so šle v drugi polovici tega leta za približno 30% navzgor.
Te dni se bo začela gradnja križišča na Vidmu - proti šoli. Dobili bomo varnejše križišče in tudi urejeno regionalno cesto v dolžini 100 m. To je prvi korak k izgradnji varnih šolskih poti. V naslednjih letih si bomo prizadevali, da bodo vsi nevarni šolski odseki postali varni. Tudi v vasi Cesta bomo nadaljevali gradnjo ceste in s prestavitvijo trafo postaje ter z ureditvijo nadomestne ceste ob železnici - od križišča proti Predstrugam.
Kot ste najverjetneje že opazili, Telekom nadaljuje izgradnjo optičnega omrežja v naši občini. Od Grosuplja do Vidma je že napeljanih 288 vlakenskih kablov. Sedaj bodo položili nov optični kabel od Vidma proti Strugam, proti Po-nikvam in nazaj do Zdenske vasi. Dela so se že pričela v Kompoljah in pričakujemo, da bo to prva vas, ki bo priključena na optično omrežje. Istočasno se bodo izvajala dela proti vasema Tisovec in Rapljevo, gradbena dela pa od Vidma proti Zagorici in v Zdenski vasi. V ostalih vaseh se bodo dela izvajala v naslednjem letu in tako lahko z veseljem pričakujemo, da bo imela občina Dobrepolje v letu 2018 zgrajeno optično omrežje oziroma imela zgrajeno informacijsko avtocesto, ki povezuje svet.
V vasi Predstruge bomo pričeli z izgra-
krhko zna biti. Ob spominu na umrle se tega zavedajmo in trenutke, ki so pred nami, izkoristimo za to, da smo prijazni do ljudi in delamo svet boljši, lepši.
Želim vam prijetno branje in lepe jesenske dni do izida naslednje številke. ■
dnjo ceste in hodnika za pešce. V lanskem delu smo na tem delu izvedli meteorno in fekalno kanalizacijo. Na železniški postaji se izvaja obnova same železniške postaje, izgradnja perona, podhoda, ureditev industrijskega tira ter urejanje parkirišč in okolice. Vsa dela izvajajo Slovenske železnice.
Nadaljujejo se dejavnosti za pričetek gradnje športne dvorane. Pripravljamo projektno nalogo in sestavljamo finančno konstrukcijo. Dobili smo projekte nekaj športnih dvoran, ki so že zgrajene ali so v izgradnji. Svetnike in predstavnike odbora za družbene dejavnosti ter Zveze športnih organizacij bomo povabili na ogled teh objektov in potem se bomo skupaj odločili, kateri objekt je primeren za našo občino in pričeli z vsemi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in pripravo razpisa za izvedbo.
Na pokopališču na Vidmu so se v zadnjem času pojavile kraje posod za zalivanje. Občina je nabavila nove in jih tudi označila - v posode bomo montirali posebne čipe in na tak način spremljali, kje se posamezna posoda nahaja. Težko ver-jamem,in še težje razumem, da te posode »dobijo noge«, čeprav posamezna stane samo 5 €. Ker posod za zalivanje ni bilo, je prihajalo do jeze in očitkov, da Občina to dela namerno, da varčujemo z vodo, a v teh očitkih ni niti malo resnice. Voda je na pokopališču zato, da jo lahko občani koristijo pri urejanju svojih grobov, saj imamo grobove res lepo urejene in smo lahko na to ponosni.
Pred vrati je praznik dneva spomina na mrtve oziroma vsi sveti, ko obiskujemo grobove ter se s cvetjem in prižiganjem sveč spominjamo vseh naših dragih, ki so odšli v večnost. Po tem prazniku bodimo prijazni tudi do našega okolja in odla-gajmo odpadne sveče v prave zabojnike. Ločujte sveče in ostale biološke odpadke! Odlagajte odpadke v prave zabojnike.
Prav tako se približuje dan reformacije. Iskrene čestitke ob tem prazniku. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in tako smo postali kulturni narod. Bodi ponosni in hvaležni za ta velik dar, da smo enakopraven narod mnogim večjim narodom. ■
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci občinskega glasila Naš kraj.
5	Naš kraj ■ oktober 2017

Poročilo z 19. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje
19. redna seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje je bila na sporedu v torek, 26. 9. 2017. Prvotno je bilo na dnevnem redu 14 točk, a so svetniki nekaj predvidenih točk z dnevnega reda umaknili ter ga dopolnili z nekaterimi drugimi.
Na začetku so svetniki obravnavali sklep o seznanitvi s podaljšanjem koncesijske dejavnosti - pomoč družini na domu. Občina je pred približno 10 leti naredila razpis za koncesijo za nudenje pomoči na domu. Javil se je dom sv. Terezije. Zdaj je minilo 10 let in je potrebno podaljšanje. Občinska uprava je sklenila podaljšati koncesijo Zavodu sv. Terezije, občinski svet pa se s tem sklepom le seznani. Direktorica doma sv. Terezije, gospa Sabina Lenarčič, je povedala, da je dejavnost v porastu, a še vedno nižja, kot je želja resornega ministrstva. Doslej je bilo mesečno povprečje 165 opravljenih ur. Letos je to mesečno povprečje že več kot 185 ur. V te ure ni vštet prevoz, ampak samo delo z ljudmi. Svetniki so sklep o seznanitvi potrdili.
Gospa Neža Vodušek je kot zunanja pripravljavka predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Občine Dobre-polje predstavila postopek priprave. Besedilo je bilo v fazi nastajanja večkrat dopolnjeno, aktivno pa so sodelovali predvsem člani statutarno-pravne komisije. To je potrdil tudi njen predsednik Alojzij Palčar. Nekaj svetnikov je navedlo še nekaj neusklajenih zadev, zato je bil dosežen dogovor, da se na seji opravi le prva obravnava predloga, do druge obravnave na naslednji seji pa bo gospa Vodušek pripravila dopolnjen predlog.
Zelo veliko usklajevanja je doživel tudi predlog o pokopališkem redu na območju Občine Dobrepolje. Tomaž Rigler iz Javnega komunalnega podjetja Grosuplje je izrazil prepričanje, da je odlok po dolgem usklajevanju končno pripravljen na sprejem. Sodelujoči svetniki so potrdili, da je bil dosežen širok kompromis. Kljub nekaterim pomislekom so bili sprejeti vsi štirje predlagani amandmaji in odlok v celoti.
Na seji sta g. Mirko Troha (iz podjetja, ki izvaja informacijsko podporo gradnji) in direktor občinske uprave mag.
Ivan Kenda svetnike seznanila s potekom gradnje novega vrtca. Od začetka gradnje je bilo kar veliko sprememb in dodatnih del. Delno so bile spremembe, povezane s kandidiranjem za sredstva Eko sklada. Vodja projekta, g. Kenda, je povedal, da je Občina z Eko skladom podpisala pogodbo za 346.000 evrov nepovratnih sredstev. Po spremembah bo vrtec eden redkih objektov v Sloveniji, ki bo skoraj nič energijski.
Nekaj težav je doslej predstavljala komunikacija s projektanti, ki se težko prilagajajo spremembam. Izvajalci za zdaj odlično sodelujejo, je pa bilo nekaj težav zaradi slabega vremena v septembru.
V razpravi so številni svetniki pohvalili napredek pri gradnji. Ob tem so izrazili upanje, da bo gradnja tudi naprej potekala tako dobro in da bo na koncu to vendarle zgodba o uspehu.
Judito Oblak in Marka Marolta je zanimalo, kakšna rešitev se predvideva za transport hrane iz šolske kuhinje v prostore novega vrtca. G. Kenda je povedal, da se ne predvideva prevoz s kombijem, ampak naj bi se hrana transportirala pod nadstrešnico.
Župan je pohvalil vse sodelujoče pri projektu, saj vedno poiščejo ustrezne rešitve.
Svetniki so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje. Spremembe so potrebne zaradi pogina čebeljih družin. Občina želi razdeliti nekaj sredstev za pomoč čebelarjem. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa. Prvi razpis naj bi bil za razdelitev sredstev za nakup novih čebeljih družin. Predlog sprememb je predhodno obravnaval in potrdil odbor za kmetijstvo, svetniki pa so predlog na seji soglasno podprli.
Svetniki so sprejeli zapisnik 18. redne seje in se seznanili z županovim pregle-
dom realizacije sklepov s prejšnjih sej.
Na vsaki seji župan predstavi poročilo
o izvedenih in načrtovanih delih v občini.
1.	Protipoplavna ureditev naselja Kom-polje: Od lastnikov zemljišč so bila pridobljena soglasja, da se izvedejo trije razkopi in v njih meritve odtekanja (ponikanja) vode.
2.	Oskrba s pitno vodo Suhe krajine (suhokrajinski vodovod): Trenutno se projekt izvaja od Četeža proti Kompoljam. Občina je dala zeleno luč za doasfaltiranje ceste od Strug do Četeža (kjer je potekala izgradnja vodovoda). Direkcija za infrastrukturo naj bi sicer cesto Kompolje-Struge preplastila v nekaj etapah.
3.	Kanalizacija v Ponikvah: Prebivalci se priklapljajo na kanalizacijsko omrežje, izdani so tudi računi za komunalni prispevek. Podobno velja za čistilno napravo in kanalizacijo v Zdenski vasi. Sledi zbor občanov, kjer bo JKP Grosuplje pojasnilo, kako bo potekal priklop na omrežje.
4.	Čistilna naprava Bruhanja vas: V pripravi je vloga za izdajo okoljevar-stvenega in gradbenega dovoljenja.
5.	Obnova kanalizacije Videm-Bruha-nja vas: Pripravlja se elaborat obnove.
6.	Kanalizacija Mala vas: Pripravlja se novelacija projektne dokumentacije.
7.	Kanalizacija Kompolje: V pripravi je idejni projekt za izvedbo vakuumske kanalizacije.
8.	Avtobusna postaja v Bruhanji vasi: Projekt je ocenjen na 45.000 evrov. V prvi fazi bo Občina naredila le nujna dela, da bo postaja zaživela.
9.	Rekonstrukcija križišča na Vidmu: Projekt je vreden 85.000 evrov. Vrednost projekta se bo podvojila, ker je treba urediti še regionalno cesto do Štihove hiše.
6
Naš kraj ■ oktober 2017
10.	Izgradnja širokopasovnega omrežja: Družba Telekom bo izgradila optično omrežje po občini. Trenutno iz Grosuplja polagajo kabel, ki bo omogočil širokopasovno povezavo po celi občini. Imeli so sestanke z vaškimi odbori in pogledali, koliko gradbenih del bo potrebnih.
11.	Kotlovnica v šoli: Do 15. 10. načrtujejo pridobitev uporabnega dovoljenja in začetek kurjave.
12.	Zdravstvena oskrba v naši občini: Naš zdravnik, dr. Marič, je statistično najbolj obremenjen zdravnik v državi. Predstavniki Občine so bili na zdravniški zbornici, da bi dobili specializanta za razbremenitev. Podobno kritična je tudi zdravstvena oskrba v Prizmi Ponikve.
13.	Vodovod na Vodicah: Zgradil se bo zbiralnik, kamor se bo dovažalo vodo. Po terminskem planu naj bi bilo to zgrajeno v letih 2018 in 2019.
Po županovem pregledu je imela Tina Kadunc pripombo glede višine odločb za komunalni prispevek (kanalizacija v Zdenski vasi). Vaščani so bili šokirani nad višino zneska in kratkim rokom za plačilo. Ni bilo možnosti obročnega odplačevanja. Priporočila je, da se v prihodnje ponudi ta možnost.
Jože Prijatelj je spraševal, če je v Kom-poljah sploh potrebna vakuumska kanalizacija ali bi se šlo lahko v projekt malih čistilnih naprav. Zupan je povedal, da projekt vodi Tatjana Dečman Zagar, sklican pa je tudi zbor vaščanov, kjer bodo predstavljeni izračuni.
Nada Pavšer je izrazila željo, da bi se zbiralnik zgradil še v tem mandatu. Imela je tudi vprašanje, če je možno spremeniti priključek ceste iz Vodic na regionalno cesto, saj je trenutno priključek precej nevaren. Zanimalo jo je tudi, če bo vodna vrtina pod Vodicami namenjena za industrijsko cono Pred-struge. Zupan je odgovoril, da vodni vir iz vrtine ni stabilen, potreben bi bil stalni monitoring, kar pa bi zelo podražilo vodo. Industrijska cona nima povezave z vrtino, ker ima svoj vod. Za spremembo priključka bi bilo treba dati vlogo na direkcijo za infrastrukturo.
Alojzij Palčar je trdil, da je županovo poročilo enako kot na prejšnji seji. Prosil je za dokaze glede nestabilnosti vodnega vira v vrtini na Vodicah. Menil je še, da na Vodicah ne potrebujejo zbiralnika, če
pa bi ga, ta ne bi smel stati toliko, da si ga ne bi mogli privoščiti. Zanimalo ga je še, kaj se dogaja v zvezi s prodajo občinskih nepremičnin.
Nevenka Dolgan je pohvalila dejstvo, da bo občina dobila širokopasovno povezavo. Zelela je nekaj več podatkov glede predvidenih del po občini.
Judita Oblak je spraševala glede višine komunalnega prispevka. Nekateri občani so namreč dobili za plačilo vrednost komunalnega prispevka, ki predstavlja petkratnik vrednosti male čistilne naprave. Zupan je pojasnil, da Občina pri tem ne more nič, v izračun pa so vnesli najnižje možne faktorje.
Miro Grm je zanimalo, kdaj bodo v Kompoljah dobili tri luči javne razsvetljave.
Svetniki so obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna Občine Dobrepolje za leto 2017 v obdobju od 1. 1. do 30. 8. 2017. Judita Oblak je povedala, da je odbor za družbene dejavnosti ugotovil, da je realizacija ponekod zelo nizka. Na seji odbora so se pogovarjali tudi o športni dvorani. Zupan je povedal, da ni bilo časa, da bi se ob dveh velikih projektih posvetili še pripravi dokumentacije za športno dvorano. Obljubil pa je obravnavo predloga gradnje dvorane na decembrski, proračunski seji.
Po krajši razpravi so svetniki sprejeli sklep o seznanitvi z realizacijo.
Pri obravnavi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobre-polje so svetniki izrazili nekaj pripomb in nedoslednosti pri obrazložitvi, zato so bila mnenja zelo deljena. Predlog sklepa je bil zato zavrnjen.
Veliko različnih mnenj je bilo tudi pri predlogu o ukinitvi statusa javnega dobrega na dveh zemljiščih pri kamnolomu Predstruge.
Vloga za odkup zemljišča je prišla s strani podjetja KPL, saj bi napravili gozdno cesto v bližini kamnoloma. Odbor za gospodarstvo se s predlogom ni strinjal, prav tako ne statutarno-pravna komisija, ker so ugotovili nekaj anomalij. Po daljši razpravi so svetniki predlagali, da se pridobi pravno mnenje o tej temi, in ta predlog je tudi dobil podporo svetnikov.
Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki izvedli tajno glasovanje za kandidata za člana državnega sveta in za
elektorja.
Za obe funkciji je v roku prišel le po en predlog. Za elektorja je bila izvoljena Judita Oblak, za kandidata za člana državnega sveta pa Dušan Strnad, sicer župan Občine Ivančna Gorica.
Tina Kadunc, predsednica Izdajateljskega sveta glasila Naš kraj, je svetnikom pojasnila, da se na prejšnji seji ni odločalo o predlogu programske zasnove glasila Naš kraj. Novi predlog je bil v nekoliko spremenjeni obliki svetnikom ponovno predložen v odločanje. Razprave ni bilo, predlog sklepa pa je bil soglasno sprejet.
Zupan je svetnikom v odločanje podal predlog cenika za najem poslovnih prostorov v Jakličevem domu. Na eni od prejšnjih sej je bil veljavni cenik umaknjen, župan pa si želi, da bi, tudi zaradi možnosti najema velike dvorane Jakličevega doma za potrebe predvolilne kampanje za predsedniške volitve, Občina imela cenik za zaračunavanje najema. S tem se ni strinjal svetnik Alojzij Palčar, saj je bilo Občini naročeno, da se naredi nov cenik, po katerem bi se najemnine tudi v praksi zaračunavale. Predlagal je, da se sprejme cenik samo za veliko dvorano Jakličevega doma za potrebe predvolilne kampanje. Marko Marolt je predlagal, da se potrdi cenik samo za komercialni najem (velika dvorana, modra dvorana, prostor upokojencev). Tudi Jože Prijatelj je menil podobno, po zaključku razprave pa je bil sprejet cenik za komercialni najem vseh prostorov v Jakličevem domu.
Tudi 19. redna seja se je v poznih nočnih urah končala s točkama Pobude in vprašanja svetnikov ter Razno.
Tina Kadunc je spregovorila o prošnji za donatorsko pomoč pri ohranjanju kulturne dediščine (obnova fresk Toneta Kralja na Premu). Zupan je menil, da je treba nameniti nekaj sredstev v sklad, ki skrbi za obnovo. Prosila je, da se pri pripravi proračuna gleda na to, da se sredstva namenja tudi za zagotavljanje varnih šolskih poti. Zupan je povedal, da je ena pomembna izboljšava avtobusna postaja v Bruhanji vasi. Zeli si, da se posodobi šolske poti, ki bodo omogočale, da bi čim več otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom. Prioriteto predstavljata cesti Zdenska vas-Videm in Cesta-Videm.
Jože Prijatelj je pokomentiral svojo staro pobudo in vprašanje glede višine kratkoročnih terjatev do kupcev. Z odgo-
7	Naš kraj ■ oktober 2017

vorom računovodkinje ni bil zadovoljen, zato želi natančnejšo strukturo terjatev, saj gre za znesek, ki predstavlja eno petino proračuna.
Alojzij Palčar je vprašal, če so kakšne nove informacije glede selitve pošte. Župan je povedal, da Občina že dlje časa ni dobila informacije, zadnja pa je bila v smeri, da ostane vse tako, kot je sedaj. Svetnika je zanimalo še, če so v Hočevju vsi priklopljeni na vodovodno omrežje ter koliko lokacijskih informacij je občina v zadnjih dveh letih izdala v zvezi s kamnolomom v Predstrugah. Svetnik je ponovno želel, da se pripravi pravilnik za dodeljevanje pomoči ob naravnih nesrečah.
Zanimalo ga je še, kaj je Občina naredila v zvezi z oblikovanjem prostorskega podrobnega načrta za zaprtje kamnoloma. Zanimalo ga je, če je možno, da bi se občinske nagrade imenovale po bratih Kralj. Župan je povedal, da po Francetu Kralju zagotovo ne, ker slikarjev potomec tega ne dovoli.
Judita Oblak je izrazila nezadovoljstvo z odgovori na njene pobude s prejšnjih sej (prometna varnost pri šoli v času gradnje). Župan je potrdil, da so težave v prometnih konicah, sicer pa vse poteka brez težav.
Mira Grm je predlagala, da se za dva študenta, ki jima je umrla mama in sta ostala sama, nameni nekaj sredstev. Župan se je obvezal, da bo preučil možnosti, saj v proračunu za ta namen ni sredstev.
Marija Pogorelc je spraševala glede možnosti postavitve javne razsvetljave v vasi Podtabor.
Župan je ob koncu seje povedal, da je bila na sejo vabljena Veselka Pevec, ki bi prevzela finančno nagrado Občine za lani osvojeno zlato paraolimpijsko medaljo. Žal se vabilu ni mogla odzvati, ker je bila na tekmovanju v Osijeku. ■
SPREJETI SKLEPI NA 19. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBREPOLJE:
Sprejme se dnevni red 19. redne seje.
Sprejme se Sklep o seznanitvi s podaljšanjem koncesijske dejavnosti - pomoč družini na domu.
Sprejmeta se predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Občine Dobrepolje v prvi obravnavi.
Sprejme se predlog Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Dobrepolje v drugi obravnavi.
Sprejme se predlog Sprememb in dopolnitev Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje za programsko obdobje 2015-2020.
Sprejme se zapisnik 18. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje.
Občinski svet se seznani s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Dobrepolje za leto 2017 v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2017.
Občina Dobrepolje pridobi pravno mnenje o položaju pri nadaljnjih postopkih glede ukinitve statusa javnega dobrega na parcelnih številkah 1048/325, k. o. Videm - Dobrepolje in 1048/328, k. o. Videm - Dobrepolje.
Sprejme se programska zasnova glasila Naš kraj.
Sprejme se predlog Sklepa o potrditvi cenika za najem poslovnih prostorov v Jakličevem domu samo za komercialni namen (v evrih na uro).
Začetek rekonstrukcije križišča na Vidmu
Bojan Novak
Sredi oktobra se je začela rekonstrukcija križišča na Vidmu. Prvi korak je bila odstranitev dveh kostanjev. Sledijo drugi ko-
raki rekonstrukcije nevarnega križišča. Po rekonstrukciji bo to klasično T-križišče, v času del pa bo nekoliko oviran promet.
Več o rekonstrukciji boste lahko prebrali v naslednji številki. ■
8
Naš kraj ■ oktober 2017
Preoblikovanje pošte na Vidmu
Pred tedni smo vsa gospodinjstva v občini prejela dopis Pošte Slovenije, v njem pa predstavljene preoblikovanje videmske pošte ter razloge za to. Kljub temu da so v dopisu lahko vse pomembne informacije, sem se obrnil še enkrat na podjetje in zaprosil za dodatno razlago. V podjetju se zavedajo, da vsaka sprememba ustaljenega delovanja za sabo potegne nekaj nerazumevanja in tudi odpora. Zato v nadaljevanju navajam besedilo Pošte Slovenije, ki pojasnjuje razloge za preoblikovanje ter novo ureditev poštnih storitev v naši občini.
Bojan Novak Splošno
Pošta Slovenije je gospodarska družba zasebnega prava in posluje v pogojih tržne konkurence ter v skladu s pričakovanji predstavnika lastnika - Slovenskega državnega holdinga. Za Pošto Slovenije kot gospodarsko družbo torej v celoti veljajo tržne zakonitosti kot za vsako drugo gospodarsko družbo, od katere lastnik pričakuje čim donosnejše poslovanje. Pošta Slovenije tako vse svoje prihodke ustvari na trgu in v državni proračun v obliki udeležbe lastnika pri dobičku vsako leto prispeva znatna sredstva.
V Pošti Slovenije si, podobno kot izvajalci poštnih storitev v drugih državah EU, prizadevamo poiskati pot in način, kako svoje poslovanje prilagoditi spremenjenim navadam potrošnikov. Zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij doživljamo strukturne spremembe na trgu poštnih in komunikacijskih storitev. Ob tem izvajamo ukrepe tako na področju razvoja in aktivnega trženja storitev ter pridobivanja novih poslov in strank kot tudi na področju zmanjševanja stroškov. Prizadevamo si za vedno višjo kakovost svojih storitev, storitve stalno nadgraju-
jemo in uvajamo nove, da se vedno znova približujemo našim uporabnikom. Pošta Slovenije sledi svoji dolgoročno zastavljeni poslovni strategiji tudi z ustanavljanjem odvisnih družb za izvajanje specifičnih dejavnosti, povezanih z osnovno dejavnostjo Pošte Slovenije.
Razlogi za preoblikovanje omrežja
Zaradi nadomeščanja klasične izmenjave sporočil z elektronskim poslovanjem se občutno zmanjšuje obseg poštnih in drugih storitev, ki jih občani opravijo na poštnih okencih. Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih 2006/2016 beležimo 35-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji, in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah pa beležimo že 58-odstotni upad. Spremenjenim okoliščinam se prilagajamo tudi tako, da v skladu s svojo strategijo optimiziramo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt ter v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Kljub temu še naprej ohranjamo ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost
univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem v RS, kot nam to nalagata Zakon o poštnih storitvah in Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je njen delež 75-odstoten, medtem ko ima npr. Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse druge so pogodbene. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija, in sicer 3,2 odstotka lastnih pošt, Irska 4,3 odstotka, Finska 9,3 odstotka ter Danska 10,4 odstotka.
Od leta 2012, ko so bile preoblikovane prve tri pošte, pa do danes smo preoblikovali 157 pošt, zaprli pa smo 34 pošt.
V Pošti Slovenije odločitev o preoblikovanju pošte v pogodbeno ali o zaprtju pošte sprejmemo na osnovi analize poslovanja in upoštevanja več dejavnikov. V prvi vrsti se pri odločitvi upoštevajo število opravljenih storitev na takšni pošti, število obiskov strank, ekonomski rezultat poslovanja ter trend, ki je v primeru teh pošt vedno negativen in ne kaže na možnost bistvenega povečanja obsega storitev. Pošta Slovenije zapre zgolj pošte, ki presegajo kvoto pošt oziroma kontaktnih točk, ki je Pošti Slovenije določena skozi merila Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
Pošta Slovenije torej v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za preoblikovanje ali za zaprtje pošte, še vedno zagotavlja poštne storitve prebivalcem na teh območjih. V primeru preoblikovanja pošte v pogodbeno lahko uporabniki poštne storitve opravljajo pri pogodbeniku, v primeru zaprtja pošte pa storitve na teh območju v večini primerov zagotavljamo na način t. i. pismonoške pošte.
Naš kraj ■ oktober 2017
9
V tem primeru storitve opravljamo prek pismonoše na dostavi, posebnost poslovanja pa je ta, da lahko gospodinjstva po telefonu naročijo obisk pismonoše na svojem domu zaradi naročila določenih storitev.
V skladu s strateškimi usmeritvami Pošte Slovenije nameravamo z optimizacijo omrežja nadaljevati tudi po letu 2017 in načrtujemo, da bo mrežo Pošte Slovenije konec leta 2022 oblikovalo 400 kontaktnih točk, od tega pribl. 180 pogodbenih, 220 rednih. Optimizacija vključuje tudi ukinitev pribl. 120 pošt. Hkrati Pošta na osnovi pogodbenega dogovora omogoča oddajo in prevzem pošiljke na 114 Petro-lovih bencinskih servisih, vzpostavlja pa tudi mrežo avtomatiziranih samopostrežnih točk, kot je mreža PS paketomatov ter samopostrežnih točk 24/7.
Pošta Slovenije se ne umika, ampak zgolj prilagaja svoje poslovanje spremenjenim potrebam oziroma okolju. Še vedno zagotavlja 5 krat tedensko dostavo pošiljk na vse naslove v RS, medtem ko na področju poštnega omrežja zaradi naglega upadanja storitev, ki jih nudi na poštnih okencih (v zadnjih desetih letih se je število teh storitev prepolovilo), omrežje pošt optimizira tako, da pošte preoblikuje v pogodbene, deloma jih tudi zapira, na drugi strani pa, kot že navedeno, širi mrežo samopostrežnih točk, kot so PS paketomati in samopostrežne točke PS 24/7. Pošta Slovenije se na eni strani srečuje s pričakovanji lastnika glede uspešnosti delovanja družbe, po drugi strani pa z naglim in nepovratnim trendom upadanja storitev na poštah, ki so posledica digitalizacije poslovanja v vseh sferah delovanja države in državljanov.
Pogodbena pošta
Preoblikovanje pošt v pogodbene pošte je poslovni model, ki omogoča ohranitev poštnih okenc oziroma pošt tudi na daljši rok. V pogodbene pošte se preoblikujejo predvsem manjše pošte. Načeloma pogodbena pošta deluje povsem enako. Poštne, denarne in druge storitve, ki jih nudi pogodbena pošta v imenu in za račun Pošte Slovenije in Nove Kreditne banke, opravlja skrbno izbran pogodbeni izvajalec, s katerim Pošta Slovenije in Nova Kreditna banka skleneta dolgoročno formalnopravno poslovno razmerje.
Izbrani izvajalec pogodbene pošte praviloma že izvaja svojo lastno samostojno
dejavnost (trgovska, turistično-informa-cijska, lekarniška ali druga ustrezna dejavnost), ki praviloma ali vsaj v večjem obsegu ni konkurenčna poštni dejavnosti. S pogodbeno pošto izbrani izvajalec že obstoječi lastni dejavnosti pridruži še izvajanje poštnih storitev.
Pogodbena pošta ohranja predpisano visoko raven tako učinkovitosti kot tudi kakovosti in zanesljivosti izvajanja univerzalne poštne storitve (sprejem in izročitev poštnih pošiljk) na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
Pogodbene pošte so kot ena od organizacijskih oblik pošt opredeljene v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 47/2010). To pomeni, da obstaja ustrezna formalnopravna podlaga, ki Pošti Slovenije omogoča odziv na dogajanje na trgu poštnih storitev.
Pogodbena pošta mora biti za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev odprta vsaj pet delovnih dni v tednu in vsaj dve zaporedni uri vsak delovni dan, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 15. uri (7. člen Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve - Uradni list RS, št. 47/2010). Lahko pa je odprta tudi dlje.
Pošta Slovenije izbira pogodbene partnerje v skladu z zakonodajo o javnem naročanju, in sicer na podlagi izdelanih meril.
Katere storitve nudijo pogodbene pošte
Na pogodbenih poštah lahko uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev na enak način kot pred preoblikovanjem:
•	Oddajo pisemsko pošiljko ali paket za notranji in mednarodni poštni promet.
•	Prevzamejo pošiljko, za katero so dobili obvestilo o prispeli pošiljki in ki je pismonoši ni uspelo vročiti na naslovu.
•	Uporabniki lahko kupijo tudi znamke, dopisnice, voščilnice, hišne pre-dalčnike, virtualne kartice različnih mobilnih operaterjev, nalepko AKOS, obrazec UPN, paketno embalažo ter pisemske ovojnice.
•	Vplačajo poštno nakaznico.
•	Uporabniki lahko na pogodbenih poštah opravijo naslednje bančne in finančne storitve:
-	Vplačajo univerzalni plačilni nalog - obrazec UPN (pogovorno položnica).
-	Dvignejo gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, Mastercard, Visa, Diners club, American Express.
-	Dobijo informacijo o stanju na osebnem računu fizične osebe in zasebnika pri Novi KBM, vplačajo sredstva ali jih dvignejo z osebnega računa in hranilne vloge pri Novi KBM.
-	Pravne osebe, ki imajo transakcij-ski račun (TRR) pri Novi KBM, lahko dobijo informacijo o stanju na računu, opravijo storitve pologa in dviga sredstev s transakcijskega računa ter negotovinsko plačilo z obrazcem UPN s transakcijskega računa.
Ob tem je treba poudariti, da so pogodbene pošte praviloma odprte dalj časa kot pred preoblikovanjem.
Kakšen je odziv uporabnikov poštnih uslug po preoblikovanju
Vzpostavljanje pogodbenih pošt Pošti Slovenije omogoča ohranitev poslovalnic tudi na tistih lokacijah, kjer bi jih bila sicer v nasprotnem primeru primorana zapreti. Vsekakor se zavedamo, da vsi uporabniki organizacijskih sprememb pošt ne odobravajo, večina pa spremembe sprejme z razumevanjem. Temu pritrjuje tudi vsakoletna anketa zadovoljstva uporabnikov s pogodbenimi poštami, ki jo izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Vsekakor si Pošta Slovenije prizadeva, da v kar največji meri prisluhne željam prebivalstva v okviru možnosti, ki so na voljo. ■
Podatki pogodbene pošte
SPAR PARTNER VIDEM DOBREPOLJE
Videm 36
1312 VIDEM - DOBREPOLJE
Telefon: 01 366 30 80
Delovni čas pogodbene pošte:
Ponedeljek-petek: 8.00-11.00 in 16.00-19.00,
sobota: 8.00-11.00.
10
Naš kraj ■ oktober 2017
JS PODJETNIŠKI KOTIČEK
O B M O Č N A OBKINO-PODJEINIŠKA Z ( O H N I C A Gibs UP LJ f
ZADNJI POZIV PODJETJEM IZ OBČINE DOBREPOLJE K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ V LETU 2017: Vabimo podjetja iz občine Dobrepolje, da na OOZ Grosuplje, samo še do 31. 10. 2017, podajo Vlogo za sofinanciranje t. i. individualnih izobraževanj in usposabljanj, ki so se jih lastniki podjetij in njihovi zaposleni udeležili v letu 2017. Dokumentacija javnega povabila, vključno z vlogo, je na voljo v pisarni OOZ Grosuplje in na www.ooz-grosuplje.si. Javno povabilo financira Občina Dobrepolje iz proračunskih sredstev z namenom pospeševanja razvoja gospodarstva.
PRIHAJAJOČI DOGODKI v Domu obrtnikov v Grosuplju, vabljeni:
•	usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 6. 12. 2017, ob 16.00;
•	obdarovanje otrok s prihodom Dedka Mraza, torek, 12. 12. 2017, ob 17.00 v Kulturnem domu Grosuplje. Za člane OOZ Grosuplje. Zbiramo prijave.
Celoten seznam izobraževanj in usposabljanj na OOZ Grosuplje, skupaj s podrobnejšimi informacijami in prijavnicami, je na www.ooz-grosuplje.si in se sproti dopolnjuje. Preverite možnost subvencionirane udeležbe za podjetnike in njihove zaposlene iz občine Dobrepolje zaradi sofinanciranja Občine Dobrepolje. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami. Vabljeni.
SREČANJE PODJETNIC: V Grosuplju je v organizaciji OOZ Grosuplje in Izobraževalnega zavoda Znanje 5. 10. 2017 že četrto leto zapored potekalo srečanje podjetnic. Obiskanost srečanja, ki omogoča predstavitev dobrih praks in mreženje lokalnih podjetnic, je iz leta v leto večja, tako da smo ga morali letos zaradi velikega interesa prestaviti iz Doma obrtnikov v Družbeni dom v Grosuplju. Predstavila
sta se finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek, ki sta podjetnicam spregovorila o preprostih vsakodnevnih možnostih in priložnostih rasti njihovega finančnega kapitala. Svojo zgodbo o uspehu pa so predstavile tudi tri podjetnice iz lokalnega in širšega okolja: Lara Podvršič, zlatarska mojstrica, Mojca Petan, spletna mojstrica, in Martina Kalinšek, čokoladna mojstrica, kot jih je poimenovala mag. Martina Šetina Čož. Ni kaj, pozitivna ženska energija je nalezljiva, tako da podjetnice in vse druge podjetne ženske, tudi iz občine Dobrepolje, dobrodošle tudi prihodnje leto.
Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni!
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje
Prostovoljsko delo z romskimi otroki na terenu
Programa Tikno Them (Mali Svet) in jutRO nove MIsl« sta preventivna programa, namenjena romskim otrokom in mladostnikom, ki ju izvaja Center za socialno delo Grosuplje.
Ana Vidovič, CSD Grosuplje
Področje dela prostovoljcev v naših programih:
•	individualno in skupinsko druženje z romskimi predšolskimi in šolskimi otroki ter mladostniki v domačem okolju v okolici Grosupljega,
•	učna pomoč,
•	sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju skupinskih dejavnosti ter socialnem vključevanju (npr. decembrsko obdarovanje, obiski kulturnih ustanov, delavnice).
Od prostovoljcev in prostovoljk pričakujemo:
•	veselje do dela z romskimi otroki in mladostniki,
•	sodelovanje v programu vsaj 1x tedensko,
•	resen in odgovoren odnos do dela,
•	lasten prevoz.
Vaše delo bo otrokom in mladostnikom v veliko oporo, saj jim boste s svojo prisotnostjo lahko obogatili dneve, in tako izboljšali kakovost preživljanja njihovega prostega časa. Pridobili boste nove izkušnje pri delu z mladimi, lahko boste izrazili svojo ustvarjalnost pri načrtovanju skupinskih dejavnosti in razširjali njihove možnosti vključevanja v lokalno okolje. Ob tem vam nudimo mentorsko vodenje in redna srečanja.
Oseba za stik: Ana Vidovič, CSD Grosuplje, Adamičeva 51, 1290 Grosuplje, ana.vidovic@gov.si, 01 781 80 64. ■
Naš kraj ■ oktober 2017__•• Obvestila ••	11
Izlet krvodajalcev in prostovoljcev RKS - Območnega združenja Grosuplje
Na lepo sončno soboto, 30. septembra 2017, se je en avtobus krvodajalcev in prostovoljcev RKS - OZ Grosuplje odpeljal na izlet proti Primorski.
Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje
Najprej smo se ustavili v Lokvi na Krasu, kjer smo se okrepčali z rogljički, darom pekarne DON DON, potem pa si ogledali vojaški muzej Tabor. Ob zanimivi razlagi smo si pogledali množico razstavnih predmetov predvsem iz prve in druge svetovne vojne. Zelo pa so nas pritegnile tudi freske v tamkajšnji cerkvi, ki jo je leta 1942 in na začetku 1943 poslikal rojak iz Dobrepolja, Tone Kralj. S svojo umetnostjo se je v tej in še mnogih cerkvah na Primorskem boril prosti fašizmu in nacizmu. Svetopisemske prizore je naslikal tako, da je slabe in zlobne like oblekel v barve italijanske zastave, dobre in trpeče pa v barve slovenske trobojnice.
Na Debelem rtiču nam je vrtnarka Nataša razkazala park in predstavila najbolj tipične mediteranske rastline, za vsakega pa je pripravila tudi dišeč šopek iz mirte, lovorja in rožmarina. Po kosilu smo se skozi Trst in mimo gradu Mira-
mar odpeljali do Sesljana, kjer so bolj športni stopili na Rilkejevo pot, drugi pa smo jih pričakali na pečini ob gradu Devin. Občudovali smo sinjino morja in se pustili božati soncu in nežnemu morskemu vetriču. Nazadnje smo obiskali še Sredipolje - veličastno kostnico 100.187
italijanskih vojakov in ene same ženske - bolničarke -, ki so v prvi svetovni vojni padli na kraškem bojišču soške fronte. Koliko nesmiselnega trpljenja in koliko mladih življenj so terjale vojne! Odhajali smo z upanjem in željo, da se podobne morije nikoli več ne bi ponovile. ■
RKS - OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE
i .	vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
V PONEDELJEK, 23. 10. 2017, OD 7. DO 13. URE V DRUŽBENEM DOMU NA TABORSKI CESTI 1 V GROSUPLJEM,
V	TOREK, 24. 10. 2017, OD 7. DO 12. URE
V	OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM -DOBREPOLJE,
V SREDO, 25. 10. 2017, OD 7. DO 12. URE
V	OSNOVNI ŠOLI FERDA VESELA V ŠENTVIDU PRI STIČNI IN
V	ČETRTEK, 26. 10. 2017, OD 7. DO 13. URE
V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI.
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA!
Koledar prihajajočih dogodkov
Sobota, 21. 10.	tekma U-17 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 15.00)
Nedelja, 22. 10.	volitve za predsednika Republike Slovenije (volišča, od 7.00 do 19.00)
Nedelja, 22. 10.	tekma U-19 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 17.00)
Torek, 24. 10.	krvodajalska akcija (OŠ Dobrepolje, od 7.00 do 12.00)
Četrtek, 26. 10.	predavanje Spravilo in skladiščenje zelenjave (Jakličev dom, 18.00)
Sobota, 28. 10.	turnir U-13 FK Dobrepolje (Velike Lašče, od 10.00 naprej)
Sobota, 11. 11.	tekma U-17 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 15.00)
Nedelja, 12. 11.	tekma U-19 FK Dobrepolje (Velike Lašče, 14.00)
Torek, 21. 11.	delavnica Domača peka peciva (Četež pri Strugah, 17.00)
Sreda, 22. 11.	delavnica Domača peka peciva (Četež pri Strugah, 17.00)
12
Naš kraj ■ november 2017

odločno.
(Si
SMC, Beethovnova 2, Ljubljana
Dr. Maja Makovec Brenčič
\


Naš kraj ■ november 2017
13
Vizija
» Verjamem, da se moramo odgovorni in družbeno aktivni državljani do pomembnih družbenih vprašanj opredeliti jasno, odločno in konkretno. Čas je, da se s ponosom ozremo na vse, kar v Sloveniji že imamo in to razvijamo v smeri, ki bo zagotovila kakovostno bivanje za vse, da slišimo mlade, podpremo razvoj njihovega potenciala in obenem v razvojno zgodbo Slovenije vključujemo vse ostale skupine prebivalstva. Da prepletemo drzno mladost in zrelo modrost Kot Predsednica Republike bom delovala združevalno, povezovalno in odgovorno, glas državljank in državljanov pa častno in bolj odločno predstavljala tako v Sloveniji kot v tujini. «
Dr. Maja Makovec Brenčič
Slovenke in Slovenci si zaslužimo predsednico republike, ki bo odločno zagovarjala vse, kar Slovenija zna in zmore. Želim si predvsem spomniti Slovence, da živimo v izjemni državi z izjemnimi posamezniki.
Predsednica oziroma predsednik republike mora biti predsednik vseh državljank in državljanov. Glas predsednice republike mora biti vedno prvi glas, ko gre za pereča vprašanja, ki lahko razdvajajo javnost, ob pomembnih zunanjepolitičnih temah, ob vidnejših korupcijskih primerih v državi, ob kršitvah človekovih pravic in ob morebitni varnostni ogroženosti - predvsem pa ob položajih, kjer bi lahko nastopile za državo oziroma njene državljane škodljive posledice.
Predsednica oziroma predsednik republike se mora oglasiti vedno, ko se drugi odločevalci ne ali pa se premalo odločno. Pomembno pa je, da svoje mnenje izraža spoštljivo do vseh skupin državljank in državljanov, odgovorno do okoliščin,
zaradi katerih želi pomiriti posameznike, in strokovno utemeljeno v položajih, ko je potrebna uvedba posamezne spremembe v družbi.
Imam jasno vizijo, odločenost, program in predvsem verjamem v to, da Slovenci znamo in zmoremo. Moja vizija temelji na družbi znanja, inovativnosti, gospodarski rasti in razvoju. Tako lahko naredimo nekaj boljšega za vsakogar izmed Slovenk in Slovencev, predvsem pa verjamem v mlade, skupaj z njimi moramo ustvarjati prihodnost. Vendar če o tem ne gre močan glas, samozavest, ki je spodbujena tako s strani Slovencev kot vseh rezultatov uspehov, odličnosti, ki so že nastale, potem bomo težko korakali naprej. Verjeti moramo v to, kar že znamo in zmoremo. Predvsem pa mora predsednik ali predsednica podajati jasna stališča o aktualnih temah, o temah, ki razdvajajo narod, o tem, kje smo uspešni in zakaj smo uspešni, odpirati mora vrata v svet.
Ljudem moramo povrniti zaupanje in samozavest. V Sloveniji je obilo znanja, potencialov in virov, ki jih je treba spodbujati - od visoko tehnoloških in družbenih inovacij do zagonskih podjetij in trdnih javnih sistemov, kot sta javno šolstvo in javno zdravstvo. Verjeti moramo vase in glasno povedati, kaj vse znamo in zmoremo. Odločno moramo spodbujati gospodarsko rast in razvoj, da bomo lahko ustvarili in zagotovili boljši položaj za vsakogar v družbi. Naša družba se stara, zato je še toliko pomembneje, da imamo ekonomsko stabilnost in rast ter da obenem spodbujamo mlade k inovativnemu ustvarjanju nove dodane vrednosti.
Kot kandidatka za vašo predsednico republike pa si zato želim slišati tudi mnenje mladih v Sloveniji, ker verjamem, da njihovo znanje, ideje in inovativnost ne smejo biti zanemarjeni ali spregledani. Ne samo zato, ker si zaslužijo priložnost, da svoje znanje dokažejo v družbi, temveč zato, ker tudi mladi v zadnjih letih na različnih področjih v mednarodnem prostoru segajo po izjemnih dosežkih, pa naj si bodo to športniki, umetniki, mladi akademiki ali pa inovatorji. Želim si, da bi bili s svojimi dejanji in dosežki zgled drugim mladim, ki podobno prav tako zmorejo, a si ne upajo ali pa zato nimajo niti možnosti. Kot predsednica republike si bom zato prizadevala, da najdem načine in povsem dejanske spodbude, ki jih bodo opogumile.
Bolj odločno!
14
Naš kraj ■ november 2017
Suzana Lara Krause
kandidatka za predsednico Republike Slovenije
Naročnik oglasa je Slovenska ljudska stranka.
Moje vodilo in moj cilj je vrniti Slovenijo ljudem
Sloveniji in predsedniški funkciji želim vrniti dostojanstvo. Verjamem, da mora predsednik države misliti vnaprej in vedno slediti enemu cilju: dobrobiti naroda. Dostojanstveno mora stati za ljudmi, ker si ljudje to zaslužijo. Predvsem pa mu ne sme biti za ljudi vseeno. Sloveniji moramo vrniti pogum. Kot narod moramo biti prepričani o svojem uspehu, kot so bili o uspehu od samega začetka prepričani naši zmagoviti košarkarji. Zmagovalna miselnost, dobra strategija in medsebojno zaupanje so jih pripeljali do zastavljenega cilja in tudi nas lahko, če povrnemo zaupanje v ljudi. Sloveniji moramo vrniti ponos. Ponosni smo lahko in tudi moramo biti na svojo lepo deželo. Ponosni moramo biti na svojo bogato tradicijo in ohranjati narodno zavednost. Ponosni smo lahko na opravljeno delo, dosežke in ljudi. Sloveniji moramo vrniti nasmeh. To lahko storimo s pozitivnim in energičnim pristopom k izzivom svojega časa. Sloveniji bomo nasmeh vrnili s poštenostjo in pravičnostjo. S pravičnim plačilom za pošteno opravljeno delo. Sloveniji moramo vrniti prihodnost. V mladih imamo pravo bogastvo, zato moramo spodbujati njihovo samozavest. Pred njimi je vse. Pred nami je vse. Verjamem, da zmoremo in znamo. Verjamem v Slovenijo.
Vrnimo Slovenijo ljudem!
Suzana Lara Krause,
kandidatka za predsednico Republike Slovenije
Spoštovane volivke in volivci!
Ob volitvah pogostokrat slišimo, da potrebujemo spremembo, potrebujemo nove ljudi, nove obraze itd. Tokrat je med kandidati za predsednika stranke gotovo popolnoma nov obraz. To je kandidatka Slovenske ljudske stranke, najmlajša kandidatka za predsednico države, 38-letna Suzana Lara Krause. Popolnoma nov obraz, ki ne živi od državnih jasli, mlada podjetnica, mati dveh otrok, sicer tudi članica IO SLS in predsednica Ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki.
Nekoč je v New Yorku zmagal za župana komaj 21-letni fant, ki ga do tedaj ni nihče poznal, pa je dobro opravljal svojo funkcijo. No, New York ima 9 milijonov prebivalcev, Slovenija pa samo 2 milijona. Vprašanje je le, ali res kaj zaupamo mladim in želimo spremembe ali tičimo v starih ukalupljenih normah.
Torej, če želimo spremembo in če želimo, da se bomo v Sloveniji začeli pogovarjati o prihodnosti in ne o preteklosti, volimo najmlajšo kandidatko Suzano Laro Krause, ki bo na glasovnici pod zaporedno št. 1. Verjemite mi, obrnila bo trend v pravo smer.
Anton Jakopič, predsednik OO SLS Dobrepolje
Naš kraj ■ november 2017
15

'C MANATO M C
"Starši so mi privzgojili vrednote.
Življenje mi je dalo izkušnje. Znam biti povezovalna in nikakor izključevalna. Predsednik mora prepoznati radosti in strahove ljudi in imeti vedno pred očmi interese Slovenije. V Sloveniji potrebujemo spoštovanje in sodelovanje."
Drage državljanke, dragi državljani Slovenije!
Vlogo predsednika republike jemljem zelo odgovorno. Predsednik republike je nekdo, ki v vsakem trenutku ve, kje smo in kam moramo iti, da bomo kot narod napredovali in postajali vedno bolj uspešni, predvsem pa bolj zadovoljni in srečni. Mar mu je za vsakega človeka. Ve, kakšni so resnični problemi ljudi in bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da jim pomaga. Predsednik republike prihaja od ljudi in dela za ljudi.
Sledim temu, v kar verjamem. Prepričana sem, da lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in vrednotami, ki jih živim, delam za dobro vseh Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov.
Do domovine čutim globoko Ljubezen in Predanost. Zaupam v slovenski narod. Globoko spoštovanje čutim do vseh in vsakogar. Tudi do naših prednikov, ki v zgodovini, polni preizkušenj, niso klonili. In zato smo jim danes lahko hvaležni. Imamo, kakšen blagoslov, tudi svojo lastno državo, ki je dom in domovina. Verjamem, da lahko napredek dosežemo samo s spoštovanjem in sodelovanjem.
Ob najavi kandidature sem dejala, da ne bom obljubljala stvari, ki jih ne bom mogla uresničiti. To, kar lahko zdaj in ta trenutek obljubim pa je, da bom vedno imela pred očmi vas, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, z vsemi vašimi težavami in skrbmi, pa tudi z radostjo in hrepenenji.
Za vas bom delala in zaradi vas bom predsednica Republike Slovenije.
Na kratko o Romani:
poslanka Evropskega parlamenta

mama dveh otrok
rada pleše, vrtnari in smuča
22. oktobra pojdi na volitve in obkroži
16
Naš kraj ■ november 2017
Marjan Šarec,
kandidat za predsednika Republike Slovenije
Kakšen predsednik želim biti?
Moj cilj je biti aktiven in odgovoren predsednik, ki bo parlament in vlado spoštoval, z njima sodeloval, a se zavedal, da so njegova prioriteta ljudje, skupno dobro in varovanje narave ter jasen pogled v prihodnost. Predsednik, ki bo pozoren na vsa dogajanja v družbi in se ob vsakem ravnanju, ki odstopa od načel demokracije ali gre v škodo ljudi in države, oglasil. Ne samo oglasil in povedal stališče, temveč tudi zahteval, da se težava reši.
Naš največji potencial sta srčnost in znanje ljudi
Velikost naroda in države ni v milijonih prebivalcev in kvadratnih kilometrih, temveč se kaže v srčnosti njenih ljudi. Že v nekdanji državi smo imeli vrhunske strokovnjake. Tudi danes je tako. Imamo znanje, voljo, inovativnost, znamo tuje jezike, imamo ljudi, ki so pred svojim časom.
Ljudje in narava so na prvem mestu
Ljudje in narava so na prvem mestu. Zato bom na podlagi ustavne pravice državljanov do čistega zraka in zdravega okolja, vseh sprejetih strategij in zadnje vizije Slovenija 2050, v kateri je med drugim zapisano, da spoštujemo naravo in naravne vire upravljamo premišljeno ter da nam priložnosti za delo ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva, zahteval od odgovornih, da to, kar smo kot država sprejeli, tudi uresničujemo.
Mlado znanje naj soustvarja prihodnost
Načrtovati prihodnost mladih brez njihovega sodelovanja ni sprejemljivo. Ne podcenjujmo mlade generacije. Verjamem, da nas bo pozitivno presenetila, če jim le izkažemo spoštovanje in jim z dejanji pokažemo, da računamo na njih. Naloga predsednika je, da s svojo avtoriteto spodbuja vse državne institucije, da mladim omogočijo sodelovanje pri razvoju naše skupnosti, države ter da se ustvarjajo pogoji za njihovo osamosvojitev. Mladi že danes korak za korakom delajo preboj in zato verjamem, da bomo lahko ravno z njihovo energijo, dovzetnostjo za spremembe in znanjem v naslednjih letih odvrgli vse slabe stvari, ki nas ovirajo pri preoblikovanju naše družbe.
Boj proti korupciji
Če bi vsak v naši državi delal, za kar je izvoljen, za kar je imenovan, potem bi živeli v čudoviti državi. Senat KPK je tipičen primer, kako se ne imenujejo ljudje na tako odgovoren položaj. Zato potrebujemo politiko, ki se ne podreja lobijem. Če je politika šibka, je to mogoče. Če je močna, z lastnimi stališči, brez »nahrbtnikov« te interesne združbe izgubijo moč. Torej boj proti korupciji potrebuje močno politiko, ki se jasno opredeli, da korupcija nima mesta v Sloveniji.
Javno zdravstvo je eden od temeljev socialne države
Ne bom dovolil, da bi prišli do točke, ko si bo lahko kakovostno zdravstvo privoščila le še peščica ljudi. Zasebno zdravstvo se ne sme razvijati na račun javnega, kar pa ne pomeni, da sem za ukinitev koncesij. Koncesije naj se podeljujejo transparentno tam, kjer javno zdravstvo ne zmore pokriti potreb državljank in državljanov. Dvoživk ne podpiram.
Gospodarski razvoj je garant za našo suverenost in blaginjo
Samo razvojno uspešne države lahko same ustvarjajo svojo prihodnost in s tem svoj družbeni model ter ohranjajo svojo suverenost. Velikost države in naroda tukaj ne igra vloge. Zato verjamem, da se z realnim pogledom na svet, brez utvar o uspehih čez noč, trdim delom, povezovanjem in sodelovanjem lahko uspemo. Lahko postanemo razvojno uspešni, čim bolj samooskrbni s hrano in energijo, trajnostno naravnani in država, ki vlaga v znanje, raziskave in razvoj. Konkuriranje v svetu z umazano industrijo in nižje kvalificirano delovno silo nam ne bo prineslo tako želene blaginje, hkrati pa to zavira razvoj zelenega turizma.
Naš kraj ■ november 2017
17

Človek. Skupnost. Država.
©(D® sarecmarjan
18
Naš kraj ■ oktober 2017
Bodi viden - bodi previden
V organizaciji Javne agencije RS za varnost prometa vsako leto februarja in oktobra poteka akcija Bodi viden - bodi previden. Letošnja jesenska akcija se je začela v ponedeljek, 2. oktobra, trajala pa je do 15. oktobra. V tem času so potekale številne medijske akcije z namenom opozoriti na varnost pešcev, ki spadajo med ranljivejše udeležence v prometu.
AV>
JAVNA AGtNCIJA REPUBLIKE SLO;ENlJ[
i a varnost promet

Bojan Novak	Starejši pešci še posebej ogroženi
Statistika žal kaže, da so še posebej ogroženi starejši pešci, ki so pogosto žrtve prometnih nesreč. Največ nesreč pešcev pa se zgodi ravno v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vozne razmere pa zahtevnejše. Zato je pomembno, da pešci poskrbijo za svojo vidnost z odsevniki, vozniki pa z zmanjšano hitrostjo vožnje v naseljih ter z odstopanjem prednosti na prehodih za pešce.
V lanskem letu je umrlo 22 pešcev, 134 je bilo huje poškodovanih. Letos se kaže trend izboljšanja, vendar je kljub temu na slovenskih cestah umrlo že 6 pešcev in od tega kar 3 na avtocesti.
Med glavnimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri tudi nepravilnosti pešca pri prečkanju vozišča ter neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih.
Pri starejših se pojavljajo napake zaradi slabših psihofizičnih sposobnosti, pogosto pa tudi zaradi slabše opaznosti, saj so temneje oblečeni. Za večjo vidnost in varnost pešcev je torej treba opozoriti na nujno uporabo odsevnih teles in svetlejših oblačil ter uporabo prometnih površin, ki so namenjene za hojo pešcev.
Poleg preventivno-vzgojnih akcij je potekal tudi okrepljen nadzor s strani Policije in občinskih redarstev, ki so
spremljali pravilno ravnanje voznikov kot tudi pešcev v cestnem prometu.
Tudi na cestah v naši občini v mraku, megli in ponoči vozniki pogosto naletimo na pešce, ki hodijo ob robu ceste (pogosto celo po napačni strani!) v temnih oblačilih, ki smo jih nekako »določili« za »tista, malo boljša«.
Vedno, ko se na cesto odpravljamo v temi oziroma v slabših vidljivostnih razmerah, oblecimo svetlejša oblačila oziroma namestimo kako odsevno telo. Res si ne želimo kakih hujših prometnih nesreč.
Več o akciji si lahko preberete na spletnih straneh Javne agencije RS za varnost prometa. ■
VOZNIKI, PAZITE NA PEŠCE,
da jth boste dovolj zgodaj opazili.
fl £ k L I
llitfiMj
previden
""Človek se boji bolečine in se jo skuša rešiti; vendar sluti, da se tako prikrajša za poseben izvir
življenja." (Otto Heuschesle)
"V vsakem življenju so trdi udarci, kakor v vsakem nevihtnem poletju, in čim lepše je poletje,
tem močnejše so nevihte." (Jeremias Gotthelf)
^_^
Naš kraj ■ november 2017
19
Premikanje ure na zimski čas
V nedeljo, 29. 10. 2017, bomo spet prešli s poletnega na zimski čas in kazalce na uri premaknili za eno uro nazaj. Ura se bo tako premaknila s 3. na 2. uro zjutraj. Zbral sem nekaj informacij o pomenu in smiselnosti prestavljanja v današnjem času.
Zbral Bojan Novak
V Sloveniji smo premike med zimskim in poletnim časom uvedli leta 1983. Premike uporablja več kot 70 držav, vendar ne vse ob istih dnevih. Premikanje ure je bilo uvedeno z namenom čim boljšega ujemanja med dnevno svetlobo in delovnim časom ter šolskimi urami. Dodatna ura dnevne svetlobe naj bi tako pripomogla k prihranku energije. Za prvo prestavljanje ure so zaslužni Nemci, ki so prvi prestavili uro na poletni čas v prvi svetovni vojni. Na ta način naj bi privarčevali gorivo, saj je dodatna ura naravne svetlobe pomenila manjšo porabo goriva za umetno razsvetljavo. Po drugi svetovni vojni so sistem večinoma ukinili, ponovno pa se je pojavil v času energetske krize v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
V Sloveniji prestavljamo uro zaradi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa. Evropska komisija vsakih pet let objavlja časovni razpored z datumi začetka in konca poletnega časa. Pri nas to ureja uredba o določitvi obdobja poletnega časa. Vsakokratna prestavitev ure pa odpira vprašanje o smiselnosti tega početja.
Države Evropske unije so leta 2007 izdale poročilo v vplivu določb o poletnem času na delovanje sektorjev, pri čemer so v Sloveniji ugotovili, da je premik ure primeren, hkrati pa se prihrani pri porabi električne energije. Evropska komisija je na podlagi poročil držav ugotovila, da je sedanja ureditev prehoda med poletnim in zimskim časom smiselna, hkrati pa nobena članica ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi sistema.
Medtem ko zagovorniki premikanja ure navajajo prihranek pri porabi energije, nasprotniki menijo, da sprememba negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje razpoloženje. V nekaterih ameriških zveznih državah so sicer izvedli številne študije o učinkih prestavljanja ure, vendar so prišli do različnih ugotovitev, kar je zmedo še povečalo.
Tudi drugod po svetu je bilo izvedenih več študij, vendar enotnega konsenza o prednostih ni bilo zaslediti. Največja kritika pa leti na zastarelost sistema prestavljanja ure. Ta temelji na industrijski družbi z nefleksibilnim delovnim časom, medtem ko je v postmodernih družbah vedno manj človekovih dejavnosti vezanih na dnevno svetlobo. Presoja smiselnosti prestavljanja je torej prepuščena vsakemu posamezniku, vsak pa lahko v tem poišče tako nekaj dobrega kot nekaj slabega (vir: www.ekodezela.si). ■
20
Naš kraj ■ november 2017
Intervju s člani Turističnega društva Dobrepolje
Nekaj dni po uspešno izvedeni prireditvi 8. Dobrepoljsko vandranje sem na pogovor povabil člane Turističnega društva Dobrepolje. Spregovorili smo o vandranju in o drugih preteklih in prihodnjih projektih, o turizmu v svoji občini ter o drugih zanimivih temah. Na intervjuju so bili poleg predsednice društva, Dušice Hočevar, prisotni še Edi Zgonc, Jani Štrubelj, Alojz Nučič, Marička Žnidaršič, Cirila Nose, Julij Brodnik ter Judita in Patricija Boštjančič.
Bojan Novak
Za nami je množična rekreativna prireditev, 8. Dobrepoljsko vandranje, ki ste ga tudi letos z mnogimi drugimi društvi izpeljali v Turističnem društvu Dobrepolje. Kako ocenjujete sobotni pohod po Dobrepoljski poti?
Dušica Hočevar: Z izvedbo vandranja smo zadovoljni. Zeleli bi si sicer, da bi bilo več pohodnikov in tekačev, saj smo pričakovali večje število. Razni vzroki so pripeljali do manjšega števila udeležencev (približno120 pohodnikov in 120 tekačev na vseh treh tekih).
Veseli smo bili, da nam je bilo letos vreme naklonjeno in smo lahko celotno prireditev izpeljali po planu. Vreme ima na pohodnike in tekače kar precejšen vpliv in letos so bili po zaključku zelo zadovoljni. Pohod je potekal po Dobrepolj-ski poti, po daljši in krajši, tako da smo zadovoljili široko ciljno skupino. Ob poti smo ponudili tudi poučne vsebine - organizirano vodenje z obujanjem naravne in kulturne dediščine naših krajev.
Cirila Nose: Pred začetkom hoje smo se pohodniki okrepčali na startu, na pot pa odšli v spremstvu zvokov harmonike. Na poti so se vaščani tistih vasi, skozi katere nas je vodila pot (Zdenska vas, Cesta, Videmski hrib, Podpeč, Kompo-lje, Bruhanja vas, Zagorica in Podgorica), lepo odzvali in nas pozdravili ter ponudili nekaj hrane in pijače za okrepčilo. Vedeti moramo, da nekateri pohodniki hodijo zaradi rekreacije, drugi pa se radi tudi ustavijo, prisluhnejo vodnikom in spoznavajo okolico.
Alojz Nučič: Res je bilo ob poti zelo veliko domačinov, ki so nas sprejeli z dobro voljo, nasmehom in pogostitvijo.
Edi Zgonc: Domačini so bili izjemni,
odlično so se odrezali. Ne najdem besed, s katerimi bi lahko to opisal. Pohodniki so bili povečini presenečeni, kar težko so verjeli svojim očem. Omeniti moramo tudi pomoč gasilcev in članov ZŠAM Grosuplje. Prav tako izjemni so bili vodniki, ki so na zanimiv in prijeten način predstavili našo pokrajino. Škoda edino, da domačih pohodnikov ni bilo veliko.
Dušica Hočevar: Veseli smo, da smo pohodnikom pred in po pohodu ponudili okrepčilo tudi na trgu pred Jakličevim domom ter da so si pohodniki lahko ogledali ponudbo naših lokalnih pridelovalcev na stojnicah.
Omenili ste že, da z obiskom niste bili zadovoljni? Ste pričakovali večjo udeležbo?
Judita Boštjančič: Meni se zdi predvsem škoda, da se domačini ne udeležujejo pohoda bolj množično.
Marička Znidaršič: Zanimivo je to, da so ljudje od drugod zainteresirani in jih
je vsako leto več. Nismo pa zadovoljni z odzivom svojih občanov. Pripravljenih imamo več različnih poti, in če bi bilo pohodnikov več, bi vodili po več poteh. Poleg Dobrepoljske imamo še Rimsko pot, Grajsko pot in sprehajalne poti. Vse to bi lahko ponudili, če bi bilo več obiskovalcev.
Dušica Hočevar: Mogoče naj omenim, da so imeli učenke in učenci OŠ Dobre-polje pohod po Dobrepoljski poti v soboto, 14. 10. 2017, v okviru športnega dne. Tudi učenke in učenci OŠ Velike Lašče so v petek, 13. 10. 2017, vandrali po Rimski poti Jerneja Pečnika.
Res škoda, da se toliko naših občanov ne odloči za prijetno hojo na tako lep dan. Verjetno ste veseli, da so v preteklih letih k organizaciji pristopila tudi mnoga druga dobrepoljska društva in organizacije ...
Dušica Hočevar: Ob snovanju projekta smo si zastavili za cilj, da povežemo do-
Naš kraj ■ november 2017
21
brepoljska društva, ki so aktivna in se želijo priključiti. S skupnim sodelovanjem pride do boljše in pestrejše ponudbe ter večjega učinka. Veseli smo, da vsako leto tesno sodelujemo s Športnim društvom Dobrepolje in svoj pohod kombiniramo z Dobrepoljskim tekom. Tako je ponudba širša, dopoldansko dogajanje na Vidmu pa precej bolj živahno.
Edi Zgonc: Res je lepo sodelovati s fanti in dekleti iz ŠD Dobrepolje. Vedno se veselimo sodelovanja z njimi.
Dušica Hočevar: Sicer pa pri organizaciji sodelujejo še Društvo gobarjev Štorovke, Društvo podeželskih žena Do-brepolje-Struge, Športno društvo Cesta in Planinsko društvo Dobrepolje.
Ko že govorimo o sodelovanju med društvi ... Verjetno v dejavnosti, ki jo pokrivate v TD Dobrepolje, ni možno uspevati brez povezovanja med društvi, organizacijami, občino, posamezniki .
Dušica Hočevar: Določene, predvsem manjše naloge in projekte lahko izpeljemo sami, naš cilj pa je, da se vedno poskušamo povezovati in pripravljati turistične proizvode s sodelovanjem drugih. Dejavnosti tako dobijo drug pomen. Prav je, na primer, da je razstava fotografij Jerneja Pečnika na Cesti, v vaškem domu, zato se moramo v tem primeru povezati z domačini.
Dotaknimo se še vašega dela v okviru društva. Kateri so glavni cilji, ki jih poskušate realizirati?
Dušica Hočevar: Na prvem mestu sta to skrb za okolje in ohranjanje naše kulturne in naravne dediščine. Znotraj tega iščemo različne poti, da pridemo do ciljev, bodisi v obliki poučnih ekskurzij, predavanj in izobraževanj bodisi kakršnega koli drugačnega podajanja informacij.
Cirila Nose: Tako svojim občanom kot širše želimo predstaviti naš kraj in občino v čim večjem obsegu.
Alojz Nučič: Predstaviti želimo tudi razvoj občine. Ob različnih priložnostih povemo gostom, kaj se trenutno v občini novega dogaja.
Edi Zgonc: Menim, da bi moral biti eden od glavnih ciljev za v prihodnje, da bi končno enemu od velikanov do-brepoljske zgodovine postavili spominsko ploščo. Mislim na Luko Dobrepolj-skega, ki ima ploščo na steni Dunajske
univerze, ne pa tudi v domačem kraju. Vsekakor si je s svojim delom zaslužil, da bi tudi zanamci videli, kako pomembne ljudi je dala Dobrepoljska dolina.
Zelo radi bi poudarili zobotrebčar-stvo. Želimo si, da bi ta tradicija ponovno oživela, obenem pa bi mladi spoznali ves postopek izdelovanja in vse običaje, povezane s to dejavnostjo (petje, kulinarika, običaji). Pri vsem tem delamo majhne, skoraj nevidne korake.
Dušica Hočevar: Glede zobotrebčar-stva smo oblikovali idejni projekt, s katerim se bomo naslednje leto prijavili na razpis SLR LAS PO POTEH DEDIŠČINE OD TURJAKA DO KOLPE.
V preteklih letih ste izvedli veliko poučnih izletov, na katerih ste interesente seznanili z deli znanih Dobre-poljcev, ki so v preteklosti pustili sledi.
££ Dušica Hočevar: Trenutno je v TD Dobrepolje aktivnih 22 članov. Vsi imamo željo, da bi nekaj pustili svojim zanamcem, ljudem, ki tukaj živijo, in tistim, ki prihajajo v naše kraje. Ni nam vseeno, kaj se dogaja v našem kraju.
Lahko za bralce Našega kraja strnete nekaj teh izletov?
Edi Zgonc: Moja želja je, da bi domačini najprej spoznali vso veličino Toneta Kralja. Da bi videli, kaj je bil sposoben narediti. Prav zaradi tega smo izvedli nekaj izletov na Primorsko in si tam ogledali cerkve z njegovimi poslikavami. Želim si, da bi obiskali še preostale cerkve, navezali stike še z novimi ljudmi in prišli do določenih podatkov, ki jih še ne poznamo. Na Primorskem se precej ukvarjajo s to tematiko, navsezadnje je dr. Egon Pelikan izdal tudi knjigo o Kraljevem delu in vplivu na primorsko zgodovino. Je pa te poučne izlete relativno težko organizirati. Odgovornost je velika, izlet predstavlja določen finančni strošek, ko imamo avtobus naročen, pa vedno nekaj ljudi odpove ... Cenovno so te ekskurzije zasnovane tako, da ravno pokrijemo vse stroške, mi pa delamo tako kot druge stvari na prostovoljni ravni.
V načrtu smo imeli izlet na Dolenjsko - po poteh Jerneja Pečnika. Del poti Jerneja Pečnika smo sicer že obiskali, drugi del pa se mogoče izide naslednje leto. Imeli smo izlet na Višarje, a nam vreme ni bilo naklonjeno.
Dvakrat smo bili na Dunaju. Tam smo se srečali z raziskovalcem zgodovine Slovencev, ki so živeli na Dunaju. Razkazal nam je univerzo, na kateri je predaval naš rojak Luka Dobrepoljski. Spomnim se, da smo imeli s seboj najboljše slovenske arheologe, dr. Janeza Dularja in dr. Petra Turka. Popeljala sta nas skozi dunajski
22
Naš kraj ■ november 2017
naravoslovni muzej, kjer so razstavljeni primerki, ki jih je izkopal in odprodal naš rojak, starinoslovec Jernej Pečnik.
Povedali ste že, da ste na poučnih izletih in v izdanih publikacijah zadnja leta osvetlili delo znanih in nekoliko manj znanih ljudi iz naše doline - bratov Kralj, Jerneja Pečnika. Je v arhivih še veliko nekdanjih Dobrepoljcev, katerih delo bi bilo treba osvetliti?
Edi Zgonc: Vsekakor. Omenil sem že Luko Dobrepoljskega. Bil je sodobnik Trubarja. Obvladal je slovenski jezik in ga posredoval tudi študentom. Sicer pa je bil zapisnikar znanega habsburškega diplomata in potopisca Žige Herbersteina.
Ne smemo pozabiti profesorja biologije in pesnika nežnih lirskih pesmi, ki jih je izdal v zbirki Osamela senožet, v knjigi Živali, moje prijateljice pa je na prijazen način opisal živali naših gozdov, Staneta Novaka. Na spominski plošči je treba obnoviti napis. Mogoče bi bilo dobro urediti tudi hiško na Videmskem hribu, kjer se je pogosto zadrževal in pisal.
Ob sobotah imate odprto tudi turistično pisarno, kratko imenovano »TIC«. Kaj ponujate obiskovalcem? Kdo ga obiskuje in s kakšnim namenom?
Dušica Hočevar: Ob sobotah med 9. do 11. uro imamo dežurstvo v TIC-u. Oglasijo se naključni pohodniki, kolesarji, člani drugih društev, krajani, ki po-
trebujejo različne informacije, gradiva ali spominke. Kadar imamo najavljene skupine, urnik prilagodimo potrebam. Za skupine in obiskovalce nudimo tudi organiziran ogled spominske sobe Frana Jakliča - Podgoričana, etnološke zbirke Živimo z ljudskim izročilom in multime-dijsko predstavitev bratov Kralj.
Kdor koli potrebuje predstavitev, se lahko obrne na nas. Društva so se že navadila na to, da jim priskočimo na pomoč, in se pogosto obračajo na nas. Imamo sicer tudi spletno stran, ki pa ni še povsem urejena.
Marička Žnidaršič: Ko dežuramo, občasno pridejo do nas pohodniki, ki ho-
dijo po bližnji evropski poti. Takrat je največja težava znanje tujih jezikov, saj so pohodniki z vseh koncev Evrope in ne govorijo slovensko.
Dušica Hočevar: Omeniti moram, da imamo 9 izobraženih lokalnih turističnih vodnikov. G. Edi Zgonc in ga. Anka Novak sta izpeljala izobraževanje, ki je trajalo 60 ur. Predvsem ga. Anka Novak je prispevala k bogati dediščini, ki jo uporabljamo pri predstavitvi svojih krajev.
Turizem je v naši državi ena najpomembnejših panog. Kako ocenjujete turistično ponudbo Dobrepolja? Kje vidite možnosti za razvoj, neizkoriščene potenciale v občini? Kaj lahko trenutno ponudimo človeku, ki pride kot turist v občino?
Marička Žnidaršič: Kulturne dediščine imamo kar nekaj, tudi naravnih znamenitosti. Menim, da bi bilo treba spodbuditi lokalno pridelovanje hrane, predvsem pa to, da bi kdo nudil prenočišča in se ukvarjal s kmečkim turizmom.
Gostili smo že skupine in posameznike, ki bi želeli prenočiti, pa ni bilo možnosti. Naš kratkoročni cilj je, da enkrat na mesec postavimo tržnico z izdelki lokalnih pridelovalcev. Pri tem bomo iskali sodelovanje Občine. Med ljudmi zaznavamo interes. Tržnico smo imeli pet let, vsako soboto dopoldne. Veliko je bilo ljudi - tako ponudnikov kot obiskovalcev. Ponujeni so bili domače sadje in zelenjava ter mlečni izdelki. Prepričana sem, da bi morali to nadaljevati. Moti pa me tudi to, da ni več poletnih večerov,
Naš kraj ■ oktober 2017
Intervju
23
ki so privabili veliko ljudi. Prava škoda je, da jih ni več. Kot društvo si želimo, da bi zaščitili dve naši jedi: štruklje in štulo, a je vse to povezano s finančnimi sredstvi, ki krepko presegajo društvene zmožnosti.
Edi Zgonc: V naših vaseh je precej praznih hiš. Upam, da bo vsaj kdo začel razmišljati, da bi v teh hišah uredil prenočišča.
Dušica Hočevar: Če bi imeli v občini prenočišča, bi lahko pripravili ponudbe za tiste, ki bi iz mest prišli na podeželje, recimo čez konec tedna. Zavedamo se, da je treba v to vključiti tudi gostinsko ponudbo. Zadnja leta smo se povezali z gostinci v Dobrepolju. S Pizzerio Adam smo pripravili tudi posebno jed »dobrepoljska kopa« (Slavko Pajntar). Gre za jed iz jurčkov in polente. V zadnjem obdobju smo se povezali tudi z Velikimi Laščami in skupaj izdelali zgibanko petih ponudnikov z naslovom Velike Lašče in Dobrepolje.
Verjetno je tudi v turizmu veliko odvisno od finančnih vlaganj. Ljudje ponavadi nismo zadovoljni z višino sredstev, ki jih za delovanje posameznih društev in organizacij dobimo iz javnih blagajn. Kako je s tem pri vas? Dobite večino sredstev za delovanje iz občinskega proračuna? Imate kakšne druge vire financiranja?
Jani Štrubelj: V društvu delamo prostovoljno. Donatorji so ponavadi vezani na kakšne domače izdelke. Tako smo dobili del domačih pridelkov in izdelkov za letošnje vandranje. Nekaj donatorskih sredstev smo pridobili takrat, ko smo Jerneju Peč-niku postavili spominsko ploščo.
Dušica Hočevar: Vsako leto se prijavimo na razpis Občine za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v občini Dobrepolje. Občasno zaprosimo tudi za finančno pomoč pri donatorjih.
Dvakrat doslej nam je uspelo pridobiti sredstva v okviru projekta Leader, in sicer za dva projekta - mapico z brošuricami OBČINA DOBREPOLJE - DOLINA DRAGOCENIH DANOSTI, DOSEŽKOV IN IZIVOV in Dobrepoljsko vandranje. Nosilec projektov je bila Občina Dobrepolje. Pri teh projektih je treba založiti sredstva, in tu gre zahvala Občini, saj društvo ni sposobno tega finančno izpeljati. Tudi v prihodnje želimo, da se za projekte namenijo sredstva v proračunu. Zgibank smo takrat natisniti 10.000, zdaj pa jih počasi zmanjkuje. Na to mapico smo zelo ponosni, potujejo pa po celem svetu. Nekdo jih je nesel s seboj v Kanado.
V TD Dobrepolje ste zbrani ljudje različnih poklicev, ste skupina, ki »pokriva« različna področja ... Koliko aktivnih članov imate trenutno? Si želite v svoje vrste privabiti nove ljudi?
Dušica Hočevar: Trenutno je v TD Dobrepolje aktivnih 22 članov. Vsi imamo željo, da bi nekaj pustili svojim zanamcem, ljudem, ki tukaj živijo, in tistim, ki prihajajo v naše kraje. Ni nam vseeno, kaj se dogaja v našem kraju.
Kako pa je z vključevanjem mladih? Vsi govorimo, da so mladi temelj naše družbe in da jim je potreba dati priložnost. Turizem ponuja veliko priložnosti. Je lahko delo v turističnem društvu prilo-
žnost za mladega človeka? Bi mlade z veseljem sprejeli medse?
Dušica Hočevar: Seveda, veselimo se vsakega člana, ki se je pripravljen vključiti v naše društvo. Pravzaprav si želimo ljudi različnih generacij, saj vsak lahko nekaj prispeva. Želimo si tudi člane, ki obvladajo tuje jezike in delo z modernimi informacijskimi orodji.
Upam, da bodo te vrstice koga od naših bralcev nagovorile in se vam priključi. Kateri pa so tisti projekti, ki jih želite izpeljati v prihodnje, v tem in v naslednjem letu?
Dušica Hočevar: Dokončati želimo izdajo pravljice o zmaju Poni-kvaju. Za to zgodbo smo imeli literarni in likovni natečaj v šoli. V sklop projekta Rajturn želimo vključiti tudi zgodbo o zmaju Ponikvaju.
V novembru načrtujemo delavnico Gremo klinčke delat. Povabili bomo ljudi, ki bodo predstavili, kako se je včasih delalo klinčke, hkrati pa bo tudi razstava pripomočkov, ki se jih je uporabljalo pri izdelovanju zobotrebcev.
Po zgledu farne cerkve na Vidmu bi radi naredili tudi vodič po cerkvi sv. Antona v Zdenski vasi. Imamo še veliko idej in želja, vendar bodo te prišle na vrsto naslednje leto.
Upam, da boste pri svojem delu uspešni ter da boste še naprej uspešno združevali organizacije in posameznike, ki želijo prispevati k boljši prepoznavnosti naših krajev. Hvala za pogovor. ■
Naš kraj ■ oktober 2017
24
Iz dobrepoljske ambulante
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Kako z metlo pometeš barabo, zaradi katere nisi bil za nobeno rabo
Biološki sistemi našega planeta se časovno spreminjajo v skladu z zakonitostmi življenja. Cilj tega spreminjanja je ne samo ohranitev živosti, ampak tudi razvoj njene kvalitete in kvantitete. In če med biološke sisteme poleg živih bitij štejemo tudi biološko naravnane znanstvene panoge, potem je medicina prav gotovo ena izmed njihovih glavnih predstavnic. Medicina je namreč stroj, ki ga poganja človekova sla ne samo po podaljševanju življenjske dobe, ampak tudi po občutenju ugodja, čim dlje trajajočega, doseženega do največje možne mere in po liniji najmanjšega možnega napora. Sla, notranja potreba in hlastanje po občutkih zadovoljstva in brezskrbnosti so tako intenzivni, da okupirajo našo pamet samo še z razmišljanjem po čim večkratnem doseganju tega evolucijskega orgazma. Naravno imun proti temu spontanemu notranjemu prizadevanju ni noben človek. Pa vendar tisti, ki pozna vse pasti življenja, ne samo strahu pred žalostjo, boleznijo in trpljenjem, ve, da se ugodja na neškodljiv način podaljševati v nedogled ne da, še posebej ne po liniji najmanjšega napora. Pa poglejmo najpogostejše načine doseganja tovrstnega ugodja. Alkohol, cigareti, tablete in droge. Še kaj drugega? NE!!!! Že to je preveč. In ne boste verjeli, prav vsi so nevarni in uničujejo kvaliteto življenja tistih, ki jih prekomerno uporabljajo, čeprav nudijo v trenutkih uporabe ugodje in zadovoljstvo. Danes sem se odločil, da posebej izpostavim in na nazoren način utemeljim škodljivost zlorabe zdravil iz skupine pomirjeval (in uspaval).
V neki dolini so prišli časi hudih preizkušenj. Tamkajšnje prebivalce so pretresale grozote vojne. Te grozote so se nadaljevale tudi v obdobju po vojni in dolgoročne posledice se odražajo še dandanes, predvsem v smislu težkih življenjskih preizkušenj, ki prizadenejo cele družine ali posameznike. To žalost je zavohala ekipa pomirjeval in njeni aktivisti so se odpravil na teren, ki je kar
klical po njihovi intervenciji. Ljudje, potrebni pomoči, se v svojem življenjskem trpljenju sploh niso pozanimali, kakšna je ta ekipa, ki jim bo pomagala. Čutili so zgolj pomirjujoč občutek olajšanja ob izgonu žalosti iz svojih razmišljanj. Aktivisti iz terapevtskega društva Pomirjevala so se neslišno prikradli strankam za vrat in kot nevidni maserji nežno začeli izvajati prijetno masažo. Najprej ramena, nato vrat pa glavo, božanje obraza, gretje hrbta, šepetanje pesmi na uho in mehčanje kolen. Prijetni občutki so pregnali žalost, duševno bolečino in stres in pri stranki se je porodilo zaupanje v terapevta.
A kmalu je prišlo slovo, saj je učinek seanse s tovrstno terapijo časovno omejen. In spet so se povrnili žalost, zavedanje trpljenja in potreba po novi terapevtski obravnavi. In vedno znova se je izkazalo, da je najučinkovitejša pomoč iz ekipe Pomirjeval. Ob ponovnem druženju je spet zavladalo ugodje, prijetna pomoč nevidnega maserja, ki je znal oskrbeti najpomembnejše točke in sisteme "bolne" stranke. Potreba po pomirjevalu je pri stalnem uporabniku te pomoči prerasla v odvisnost, ta odvisnost se je odražala na izvajanju pritiskov na zdravnike po neprestanem predpisovanju pomirjeval. In kdor je enkrat odvisen, izgubi razsodnost, paleta življenjskih ciljev se zreducira na en sam življenjski cilj, in to je: zagotoviti si oskrbo s strani terapevta ekipe Pomirjeval. V tistem trenutku predstavlja pomirjevalni terapevt, ki sedi
na vratu odvisnika in ga prijetno masira, pravzaprav zanko okoli njegovega vratu. In ko imaš enkrat zanko okoli vratu, ki je močna in se vztrajno zateguje, se je težko rešiti. Kako težko se je rešiti pomirjevalne zanke, ve samo zdravnik, ki želi bolnika, odvisnega od pomirjeval, rešiti in mu znova razširiti paleto življenja na več ciljev, ne samo na zagotovitev zadostnih zalog pomirjevalnih tablet. Tako se odvija izganjanje vodiča, ki vodi misli od pomirjeval odvisnega slabiča:
»Dober dan.« »Dober dan,« odvrnem, še vedno zazrt v zaslon računalnika. »Ste zboleli?« »Ne, samo redna zdravila bi rada.« »Aha, zdravila za pritisk,« pomislim, in ker hvala bogu ne gre za poslabšanje zdravstvenega stanja, sledita rutinski pregled in vnos stalne terapije v e-recept. Ko se obravnava načeloma zaključi, pa sledi še prošnja: »Še samo te za pomiritev mi napišite ... « No, in potem se začne pregovarjanje: »Te tablete ne izboljšujejo zdravja.« »Jemljem jih že 15 let, zelo mi koristijo.« »Koristijo samo navidezno, v resnici vas samo odklapljajo od skrbi in odvračajo od motivacije za življenjske aktivnosti.« »Napišite mi jih, ker mi pripadajo!« Ob teh besedah pa dobim občutek, da to ni več glas moje sogovornice, zato se odločim, da dobro pogledam, kdo mi je odgovoril. Gledam jo v obraz, stremim in čakam. Na začetku vidim samo njen presunjeni pogled, nato pa se počasi za njenim hrbtom izriše figura drobne, a zastrašujoče pošasti, ki pacientko nežno boža in masira po hrbtu, meni pa z besnim pogledom in glasom pacientke, ne vedoč, da ga vidim, na ves glas zagrozi: »Ne morem živeti brez teh tablet, kdo ste vi, da mi kratite pravico do teh tablet!« In v tem trenutku je postalo jasno, da je predstavnik ekipe Pomirjeval popolnoma prevzel nadzor nad ubogo pacientko in kot najbolj zagrizen odvetnik začel zastopati svojo nebogljeno stranko v zagotavljanju pravice do predpisovanja pomirjeval do smrti. A ostanem miren in nadaljujem: »Tudi če bi jih jemali 20 let, stvar je ista, to so zdravila, ki niso potrebna za vaše zdravje.« »Če jih nimam, ne morem spati, se tresem, me vse boli in me tlačijo more.« »To so znaki odvisnosti. Zdržite nekaj dni in vse to bo minilo, čas dela za nas. Za premagovanje brezvoljnosti, žalosti in motivacijo za življenje so primernejša druga zdravila.« V tistem trenutku pa se zastopnik pacientovih pravic z imenom
Naš kraj ■ november 2017
25
Pomirjevalo dvigne še više iznad glave pacientke in glasno zavpije: »Nočem drugih zdravil!!!« Kljub zavedanju, da se pogovarjam s Pomirjevalom, ne s pacientko, nadaljujem tako, da ogovarjam pacientko, saj nočem izdati, da vidim govorečega hujskača na pacientkinih plečih. »No, to potem pomeni, da mi ne zaupate. Poiščite si drugega zdravnika. Očitno je vaš navidezni terapevt iz skupine pomirjeval pomembnejši.« In to je prelomni trenutek seanse pregovarjanja. Pomembno je, da v tem trenutku kot zdravnik z nasmehom na ustih, brez trohice vznemirjenja in strahu, zapičim pogled v zahrbtnega kvazipomirjevalne-ga davitelja moje drage pacientke, kajti z vsako nadaljnjo sekundo se v zvijajočem kremženju okupatorska in upirajoča se pošast spreminja v vijoličast prah. Prah se sesuje izza hrbta žrtve na tla in potem ga pometem, shranim v čisti kozarec za vlaganje, iz katerega sem pred dnevi pojedel kisle kumarice, in tesno zaprem. Lahko se namreč zgodi, da pobegne in zaživi za vratom nove žrtve. Prah pokažem pacientki in ji rečem: »Bolje, da niste videli, kakšno pošast ste imeli 15 let za vratom. To je ostalo od nje, lahko si predstavljate, da kljub prijetnim občutkom, ki vam jih je nudila, ni moglo biti to nič lepega in koristnega.« A odgovora ni, pacientka je psihično izčrpana, zmedena od vsega dogajanja in še prežeta z mešanimi občutki olajšanja po soočenju z resnico in razočaranja zaradi slovesa od dolgoletnih tretmajev psihomasaže na poziv.
Šele zdaj, zadnje tedne, ko sem napovedal vojno kemičnim vampirjem, ki pijejo življenjsko voljo mojim bolnikom ob navideznem začasnem odvračanju žalostnih misli, vidim, s kakšno vojsko imamo opravka. Nabralo se je že toliko kozarcev od kislih kumaric, ki so napolnjeni z vijoličastim prahom, da bi že moral naročiti odvoz posebnih odpadkov. A ga še ne bom. Sposobnost oživitve odvisnosti iz tega prahu in ponovna zahrbtna okupacija žrtve sta možni tudi po več kot enem letu. Šele takrat bivše žrtve zlorabe pomirjeval spoznajo vrednost moje trme in šele takrat obrodijo sadovi novega življenja, ki prinaša nova spoznanja, cilje in pristno občutenje medčloveških odnosov.
Izganjanje vodiča, ki na nepravilen način vodi niti našega razmišljanja, je, kot vidimo, zapleten proces. Zdravniku
vzame veliko časa in energije, zato bi bilo dobrodošlo, da se tisti, ki imate težave z odvisnostjo od pomirjeval, za odpravo te škodljive navade potrudite tudi sami. Način je podoben kot v ambulanti, obstajajo pa določene razlike, zato bom postopek avtonomnega zdravljenja odvisnosti opisal po zaporedju od začetka do konca: Najprej pojejte kozarec vloženih kumaric, kozarec dobro pomijte, posušite in ga postavite pod ogledalo. Nato se zazrite v ogledalo in si dopovedujte, da boste nehali uživati tablete za pomiritev. Pri tem opazujte dogajanje izza glave in hrbta, in ko zagledate v ogledalu jezno pošast, ki začne noreti ob poslušanju vaših besed, ohranite mirno kri. Samo smehljajte se nežno besnemu demonu in še naprej obljubljajte sami sebi: nikoli več ne bom jemal pomirjeval ... in demon se bo začel sesedati v vijoličast prah, ki se bo stresal za vašim hrbtom po tleh. Previdno ga pometite v kozarec od kislih kumaric in tesno zavijte pokrov. Na kozarec napišite: PRAH SI BIL, V PRAH SI SE POVRNIL! Ta oznaka je namenjena informiranju zdravstvene inšpekcije, da gre za nevaren prah, ki je bil nekoč v obliki tablet ali kapsul, potem je zaživel v možganih uživalca, nato pa bil z veliko psihično voljo od tam pregnan in ujet v kozarec za vlaganje. Prinesite ga v ambulanto, da ga shranim zraven tistih, ki smo jih vlagali v ambulanti. Če jih je manj kot
50, gredo v uničenje na komunalo, če jih bo več kot 50, gredo v uničenje v vojaško bazo, saj se količina nad 50 kozarcev šteje že kot živčni bojni strup; ti pa so po mednarodni konvenciji prepovedani. Po mojih zalogah v zdravstvenem domu in predvidevanjih, koliko kozarcev z vloženim prahom pride še s terena, lahko prinesemo iz Dobrepolja na uničenje zagotovo čez 300 kozarcev. Stroške uničenja krije ambulanta.
Popolnoma enaka načela premagovanja veljajo tudi za odvisnost od alkohola, od cigaret ter od drog. Vsi ti začasni tola-žniki, razbremenjevalci psihe in prikazo-valci rožic so namreč v tesnem sorodstvu in velikokrat tudi delujejo skupaj. Zato se počutijo še močnejše. Dobro vedo, kako čudni smo ljudje. Zaženemo paniko, kadar se v nas zariva klop, kadar nam tujek predre kožo ali kadar vidimo, da imamo gliste. Takoj hočemo vsiljivca odstraniti iz svojega telesa. Kadar pa nas preplavljajo opojna sredstva, kot so alkohol, cigaretni dim, pomirjevala ali droge, se počutimo kot v nebesih, pa čeprav vse te stvari prodirajo v najpomembnejši del našega telesa, to je v možgane. Zato tem okupatorjem recimo NE in s tem dejanjem omogočimo spet doživeta poglavja svoje življenjske knjige, pristno sožitje med svojimi najdražjimi ter bolj biološki in manj kemični razvoj svojega planeta Zemlja. ■
26
Naš kraj ■ november 2017
Smotrna uporaba antibiotikov
Vsako leto po celotni Evropi 18. novembra obeležujemo evropski dan antibiotikov. S tem želimo povečati ozaveščanje prebivalstva o tveganjih, ki so povezana z nesmotrno uporabo antibiotikov, in izboljšati njihovo preudarno jemanje. V zadnjih letih so se pobudi pridružile tudi Svetovna zdravstvena organizacija in številne druge institucije. Pojav in širjenje odpornih bakterij, ki so odporne tudi proti antibiotikom t. i. zadnje izbire, narašča in predstavlja veliko grožnjo javnemu zdravju. Ko antibiotiki zadnje izbire ne učinkujejo več, ni na voljo drugih antibiotikov, ki bi pozdravili potencialno usodne oz. hude okužbe.
Ana Zgonc Škulj, mag. farmacije; Lekarna Ljubljana
Smotrna uporaba zdravil pomeni razumno, smiselno oz. ustrezno uporabo zdravil na recept in brez recepta. Če res potrebujemo zdravilo, je pomembno, da dobimo pravo zdravilo ob pravem času in seveda v pravem odmerku. Na racionalno uporabo zdravil vpliva tudi poznavanje bolezni, bolnika in seveda zdravila.
Antibiotiki so protimikrobne učinkovine, ki zavirajo rast in razmnoževanje bakterij ali povzročijo njihov propad. Uporabljajo se izključno za zdravljenje bakterijskih okužb. Proti drugim pato-genom, kot so glivice in virusi, so popolnoma neučinkoviti. Z njimi ne moremo pozdraviti navadnega prehlada ali gripe, prav tako z njimi ne vplivamo na imunski sistem.
Snovi z antibiotičnim delovanjem uporabljamo ljudje že tisočletja. Prvi znanstveni opisi naravnega antibiotika penicilina pa segajo v leto 1928, ko je škotski znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade Alexander Fleming v londonski bolnišnici po naključju odkril, da naj bi plesen, ki je okužila njegovo gojišče bakterij, povzročila njihov propad. Čeprav so po odkritju penicilina in poznejših umetno pridobljenih antibiotikov verjeli, da bodo bakterijske bolezni lahko povsem zatrli, so kasneje odkrili, da se pravzaprav tudi bakterije v svojem boju za obstanek nenehno gensko spreminjajo, prilagajajo na spremembe in da postajajo vse hitreje odporne na antibiotike. K temu je prispevalo tudi naše nesmotrno jemanje antibiotikov.
V Sloveniji na splošno opažamo kar nekaj težav z jemanjem antibiotikov. Kljub temu da se čedalje bolj ozavešča zdravniška javnost o pomenu zmanjše-
vanja predpisovanja antibiotikov, je še vedno zdravljenja z antibiotiki občutno preveč. V raziskavah so ugotovili, da ima kar petina Slovencev antibiotik doma in ga vzame na lastno odgovornost brez predhodnega pregleda in posveta z zdravnikom.
Pri »domačih« antibiotikih gre večinoma za ostanke prejšnjih zdravljenj, saj velikokrat ljudje antibiotika ne jemljejo do konca, ker se morda že na sredini zdravljenja počutijo občutno boljše, lahko pa je ostanek antibiotika posledica predpisane neustrezne količine.
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da kar petina Slovencev zaradi težav z žrelom obišče zdravnika, saj je prepričana, da potrebuje antibiotik. Prepričanje je povsem zgrešeno. V veliki večini primerov gre za virusne okužbe. Ko žrelo peče in je nos zamašen, oseba kašlja ali je hripava, gre za virusno okužbo. V primeru gnojne angine pa se pojavi vročina, bolnik ima boleče bezgavke, ni prisotnega kašlja ter izcedka iz nosu. V takem primeru je bolj verjetno, da bo bolnik potreboval antibiotik. Seveda bi bila potrebna tudi mikrobiološka preiskava za dokaz povzročitelja, ta pa je v Sloveniji precej draga in se zaradi tega žal ne izvaja preveč pogosto.
Antibiotik bi potrebovali tudi v primeru pljučnice, ki pa je glede na virusne okužbe zgornjih dihal razmeroma redka.
Seveda smo pazljivejši pri ljudeh, ki imajo pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, onkološka obolenja itd. Tu lahko okužbe potekajo hitreje, burneje in z manj tipičnimi znaki.
Pri zdravljenju z antibiotiki moramo vedno upoštevati dejstvo, da ko z antibiotikom nesmotrno zdravimo enega bolnika, vplivamo s tem tudi na vsaj deset ljudi okoli njega. Nastale odporne bak-
terije se tako preko rok, kašlja in kihanja razsejejo še na druge osebe.
V Evropi se čedalje bolj uveljavlja strategija, da zdravnik bolnika pregleda in počaka nekaj dni, da vidi, v kaj se bolezen razvije. Tudi v Sloveniji bi se morali držati tega pravila, pri odraslih in pri otrocih. Med bolnikom in zdravnikom bi morala steči komunikacija in zaupanje. Ker antibiotik ne deluje na virusne okužbe, bi bilo dobro nekaj dni počakati, bolnika pa bolje izobraziti, da bi vedel, kdaj je potreben ponoven obisk zdravnika in kdaj ne.
Pri zdravljenju z antibiotiki je potrebna velika previdnost. Do pred kratkim se nismo zavedali težav z odpornostjo bakterij, saj smo na trg dobivali vedno več novih antibiotikov. Danes pa je slika povsem drugačna. Za razvoj novih antibiotikov je treba veliko časa in denarja. Ker pa se bakterije hitro spreminjajo in postajajo relativno hitro odporne na antibiotike, se je razvoj novih antibiotikov ustavil. Zato je naša dolžnost, da se odgovorno vedemo do antibiotikov in s tem ohranimo učinkovitost starih antibiotikov. Tudi za prihodnje rodove.
Pomembno je, da se zavedamo, da se antibiotiki uporabljajo le po predpisu zdravnika. Dosledno je treba upoštevati vsa navodila, ki jih dobite tako v ambulanti kot tudi v lekarni, saj ima vsako navodilo določen namen. Jemljejo se točno na predpisano uro, saj le tako vzdržujemo pravo raven zdravila v krvi, ki je potrebna za uničenje bakterije. Pri nekaterih antibiotikih ima tudi hrana velik vpliv na učinkovitost. Učinek se ne pojavi takoj, zato je treba antibiotik jemati predpisan čas. Čeprav se lahko naslednjič pojavijo podobni simptomi in znaki kot takrat, ko smo prejeli antibiotik, lahko le zdravnik določi, ali je potrebno ponovno zdravljenje z njim.
Naš kraj ■ november 2017
27
S samozdravljenjem lahko podaljšamo trajanje bolezni, pripomoremo k razvoju rezistentnih bakterij in zabrišemo simptome bolezni, tako da zdravnik ob hujših zapletih bolezen težje pozdravi. Še manj primerno pa je, da svojcem ter prijateljem ob podobnih simptomih, kot smo jih imeli sami, posojamo zdravila, saj lahko resno ogrozimo njihovo zdravstveno stanje. To enako zdravilo je lahko pri drugemu človeku, zaradi prisotnih drugih bolezni, kontraindicirano.
Dr. Marko Pokorn, specialist pediatri-je in infektologije, je v enem od svojih in-
tervjujev lepo povedal bistvo: antibiotike moramo uporabljati po pameti in ne na pamet! Zdravniku se mora vedno zatresti roka, ko predpiše antibiotik.
Poskusimo to razumeti in biti odgovorni za svoje zdravje. Nihče si namreč ne želi, da takrat, ko bi antibiotik najbolj potrebovali in ko bi bilo naše življenje ogroženo, ne bi učinkoval, ravno zaradi našega današnjega nepremišljenega jemanja. ■
Viri:
http://www.nijz.si/ <2. 10. 2017>
http://www.who.int/en/ <2. 10. 2017>
http://antibiotic.ecdc.europa.eu/en/ EAAD/Pages/Home.aspx <2. 10. 2017>
Čižman, M. (2003). The use and resistance to antibiotics in the community. Int J An-timicrob Agents 21: 297-300.
Čižman, M. (2001). Racionalna uporaba antibiotikov v pediatriji. V: Kržišnik, C., Ba-tellino, T., ur. Izbrana poglavja iz pediatrije. Racionalna farmakoterapija v pediatriji. Ljubljana: 2001. Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta 77-83.
Lovšin, B., Beovic, B. (2003). Predpisovanje antibiotikov v ambulanti splošnega zdravnika ljubljanske regije. V: Čižman, M., Strle, F., ur. Infektološki simpozij 2003, zbornik predavanj. Med. razgl. 42 Suppl 1: 43-52. http://www.si-map.org/ <2. 10. 2017>
Zaključek literarno-likovno-fotografskega natečaja Peter Klepec
V petek, 22. 9. 2017, sta se naša nagrajenca Lara Levstik in Luka Grm na OŠ Cerkno udeležila zaključne prireditev literarno-likovno-fotografskega natečaja Peter Klepec.
Ema Sevšek, mentorica
Sleherni izmed nas pozna Petra Klep-ca, junaka iz povedke Franceta Bevka, plašnega, a dobrosrčnega pastirca, ki mu je vila podarila izjemno moč, da bi pomagal tistim, ki so pomoči potrebni. Pisatelj za zaključek svoje pripovedi navede misel: »Lepo bi bilo, če bi bilo mnogo Petrov Klepcev na svetu!«
Peter Klepec ni nujno junak, je lahko tudi oseba, ki v naše življenje prinaša pozitivne vrednote, razumevanje, ljubezen, prijateljstvo, srečo, strpnost, solidarnost ter še mnoge druge, ki bogatijo naša življenja. Je lahko le oseba,
ki si za nas utrga kanček svojega časa in ga nameni prav nam. Ti ljudje so prav blizu nas, v naših družinah, o čemer so pisali prejšnji šestošolci, in v našem kraju, o čemer so se razpisali sedmo-šolci, sedaj učenci 8. razreda, iz vse Slovenije. Tudi naši učenci ob razpisani temi niso ostali ravnodušni in izpod njihovih peres so nastale vznemirljive pripovedi, take, da se mravlje sprehodijo po telesu.
O pomenljivem dosežku na literarnem področju kar dveh naših učencev, sedaj osmošolke Lare Levstik in sed-mošolca Luke Grma, smo spomladi že poročali.
Na natečaj se je odzvalo kar 50 šol iz vse Slovenije (175 likovnih, 165 literarnih in 18 fotografskih prispevkov). Največ dela je imela komisija na literarnem področju. Sestavljali so jo pisateljica Dragica Krapež, pesnik Vid Prezelj in Urša Ambrožič, nekdanja učenka OŠ Cerkno, sedaj študentka slovenistike.
Na petkovi zaključni prireditvi, na katero je Lara prišla s starši, Luka pa je tja prisopihal kar s tamkajšnjega igrišča, saj je slovesna podelitev sovpadala s športnimi pripravami Futsal kluba Dobrepolje, čemur je Luka še posebej predan, in se pridružil svoji mami, ki je, priznajmo, veličastni Peter Klepec, in ponosni babici Frančiški. Splet srečnih naključij!
Vse zbrane sta nagovorila tamkajšnji ravnatelj Milan Koželj in Mirjam Podsedenšek z Zavoda RS za šolstvo. Mentorjem in nagrajencem so bila podeljena priznanja, slednje so tudi nagradili. Po bogatem kulturnem dogodku z obilo petja in gledališko predstavo Peter Klepec, ki so ga pripravili tamkajšnji vrtčevski otroci in učenci, so se skupaj odpeljali v Zakojco, rojstno vas Franceta Bevka, kjer je sledilo prijetno popoldansko druženje. ■
28
Naš kraj ■ november 2017
Na Nacionalnem institutu za javno zdravje so v septembru 2017 izvedli izobraževanje za vzgojitelje v vrtcih in učitelje v osnovnih šolah o vzgoji v dobi digitalnih medijev.
Vzgoja v dobi digitalnih medijev
Mojca Mlakar, vzg. predšolskih otrok; koordinatorica programa Zdravje v vrtcu
Kot koordinatorica Zdravja v vrtcu sem se izobraževanja udeležila tudi jaz. Vsebino izobraževanja sem posredovala strokovnim delavkam vrtca. Bilo je zelo poučno in strokovno. O tej temi se dandanes ne govori veliko in ne posveča se ji veliko pozornosti. Bi pa se morali zavedati, da je tega čedalje več in da je v vsakdanu čedalje večja tudi prisotnost odvisnosti od digitalnih medijev.
Otroci in starši (»da bi imeli malo miru«) si želijo eno risanko ali film, igrico itd. Iz ene pride še ena pa še ena pa še ena ... tako da iz 15-20 minut nastane 2, 3, 4 ali več ur gledanja. Odkar imamo na tržišču pametne telefone, prenosne računalnike, tablice oz. razno digitalno tehnologijo, je uporaba mogoča vsepovsod. V avtomobilu, na vlaku, letalu, avtobusu, v raznih čakalnicah itd. Nekatere zasebne ordinacije imajo v čakalnici računalnik za paciente (otroke), da si krajšajo čas čakanja z obiskom spleta ali igranjem igric.
Da preživimo toliko časa ob razni digitalni tehnologiji, smo krivi sami, saj smo mi ustvarjalci te tehnologije. Mi smo jo dali na tržišče za uporabo in sami zahtevamo, da brez nje ne gre. Zato je na nas tudi naloga, da jo uporabljamo na primeren način, da pokažemo z zgledom, kako
se uporablja, da smo vzorniki svojim otrokom, najstnikom, mladostnikom. Mi vemo, kaj je za njih dobro in prav. Zato se zavedajmo, da nas opazujejo, kadar vzamemo v roke kakršno koli digitalno tehnologijo.
Predavali so nam strokovnjaki z različnih področij.
Povzetek izobraževanja:
Zdravi otroci, odporni na pasti digitalnih medijev (dr. Katarina Kompan Erzar, Študijsko-raziskovalni center za družino)
Značilnost otrokovega zgodnjega razvoja je oblikovanje varne navezanosti v odnosu do odraslih, ki skrbijo zanj. Prav varna navezanost je tudi najmočnejši varovalni dejavnik, tako pri razvoju osebnostne čvrstosti kot tudi čustvene odpornosti na razvoj odvisniškega vedenja. Varno navezan otrok, ki je deležen močnega čustveno fleksibilnega in varnega stika z odraslim, posledično razvije tudi učinkovito regulacijo čustvovanja, impulzov ter druge sposobnosti prefron-talnega korteksa, je otrok, pri katerem se odvisnosti od medijev ni treba bati. V predavanju smo osvetlili osnovna spoznanja zdravega razvoja otrokovih možganov in prikazali načine učinkovitega rokovanja z izzivi, ki jih ta razvoj prinaša odraslim, ki za otroka skrbijo. Odrasli je namreč tisti, ki s svojim ravnanjem in odzivanjem
neposredno oblikuje nevrološko podlago otrokovega delovanja in vedenja.
Kaj je to zdrav otrok?
1.	Ritem in razvoj vzajemnosti (zaupanje).
2.	Razvoj varne navezanosti, od zunanje k notranji regulaciji (prepoznavnost).
3.	Vzajemnost in varna navezanost, sen-zitivnost in čustvena odzivnost (pripadnost).
4.	Pristnost in potreba po naravnih dražljajih (dostojanstvo).
5.	Odpornost proti digitalnim dražljajem (sočutje).
Vloga odraslega v življenju otrok!
1.	Oblikovanje, ne dresura.
2.	Odraslo spoštovanje otrokovih mej je ključ do razmejitve otrok in odrasli ter ključ do otrokovega upoštevanja meja.
3.	Stik, ne „daljinec" in kričanje!
4.	Zgled, ne pridiganje!
5.	Odrasli s svojo držo in načinom dela z otrokom neposredno oblikujejo možgane otroka.
6.	Odrasli je odgovoren za in oblikuje vzdušje in prostor za otrokov razvoj, ne obratno.
7.	Umetnost umirjanja brez dodatnih dražljajev.
Kako krepiti zdravje mlade družine?
1. Medgeneracijska opora. 1. Opora zunanjega sveta. 1. Vloga vrtca, šole, pediatrične stroke.
Za varno otrokovo raziskovanje in vstop v svet morajo biti starši vedno aktivno vključeni.
•	Strah staršev in oblikovanje samozavesti otrok.
•	Strah otrok in oblikovanje suverenosti staršev.
•	Vzajemnost učenja: otroci vedo več in hitreje kot starši, starši presojajo in izbirajo bolje kot otroci.
•	Ključni pomen trikotnika vzgojitelj/ ica, učitelj/ica - starši - otrok.
Naš kraj ■ november 2017
29
Vloga digitalnih naprav v družini in družbi!
1.	Kako „udomačiti" in obvladati digitalizacijo?
2.	Če je odrasli gospodar digitalnih naprav, otrok ne bo njihov suženj.
3.	Regulacija.
4.	azmejitve.
5.	Stik.
Vpliv medijev na otroke - raziskave in primeri iz prakse (dr. Andrej Kovačič, Fakulteta za medije)
Kako mediji delujejo? Na kakšen način skušajo ohraniti pozornost mladih in kaj v resnici sporočajo? V predstavitvi smo si ogledali nekaj primerov medijskih vsebin in skritih sporočil v njih. Predstavili smo trende v izpostavljenosti medijem tako v svetu kot v Sloveniji (projekt Medijska pismenost) in podali nekaj priporočil glede varne rabe medijev.
Kaj otroci resnično potrebujejo?
Psihične potrebe: ljubezen, pripadnost, sprejetost, moč, veljava, pomembnost, svoboda,
zabava, učenje, druženje. Najpomembnejši pa je: OBČUTEK VARNOSTI.
Mediji in oglaševalci želijo, da otroci:
•	preživijo več časa za računalnikom;
•	dostopajo do vsebin, ki niso namenjene oz. primerne zanje - vsebine, ki vsebujejo nasilje, kri, neprimerno izražanje, eksplicitno spolnost
•	seksistične in rasistične poglede ...;
•	so izpostavljeni tehnikam, ki delujejo na nezavedni ravni.
Kdaj je težava resnično težava?
Vedno ko druženje z računalnikom predstavlja poskus bega iz realnega sveta v virtualni svet!
Znaki in posledice pretirane rabe računalnika:
•	Pozorni b odimo na znake, ki kažej o na spremembe pri otroku.
•	Otrok na dolgi rok opusti dejavnosti, ki so ga včasih veselile (druženje s prijatelji, šport, branje), zato da se lahko vse več ukvarja z igro.
•	Izguba občutka za čas.
•	Opuščanje telesnih in družabnih dejavnosti.
•	Zanemarjanje dnevnih obveznosti.
•	Prehranjevanje za računalnikom.
•	Nihanje razpoloženja (pozitivna čustva online, negativna offline).
•	Neupoštevanje dogovorov s starši o rabi interneta.
•	Zanemarjanje šolskih obveznosti.
•	Pomanjkanje interesa za druge dejavnosti.
•	Spremenjen spalni vzorec.
•	Nekontrolirano in nezdravo prehranjevanje, pridobivanje teže/ izgubljanje telesne teže.
•	Težave s koncentracijo.
•	Vase zaprto vedenje.
•	Glavoboli.
Raziskava, starši predšolskih otrok
•	Do triletni otroci dve uri na različnih napravah (4- in 6-letni 3 ure).
•	Otrok, ki je v zgornji tretjini otrok glede izpostavljenosti (veliki uporabnik medijev), je povprečno izpostavljen medijem kar 5-krat več, kot če je v spodnji skupini (mali uporabnik medijev).
•	Limit (po mnenju staršev) za do triletne otroke: % ure, za 4- do 6-letne pa eno uro.
•	Manj kot polovica staršev je seznanjena s priporočili glede uporabe medijev za otroke. Le vsak dvajseti starš se je pogovoril s pediatrom o vplivu medijev na otroka v vrtcu.
•	Limit v vrtcu naj bi po mnenju vzgojiteljev znašal do 15 min - stanje: med 0 in 45 min.
•	75 % vzgojiteljev nima pisnih priporočil glede uporabe medijev v oddelku. Več na: Fakulteta za medije (2016):
Mediji in predšolski otroci v Sloveniji (www.pismenost.si).
Priporočila »limita« izpostavljenosti
Ameriško pediatrično združenje (Anderson in drugi, 2009), ki v svojih napotkih odsvetuje gledanje televizije do drugega leta starosti otroka:
•	do 7 let stari otroci: 0,5-1 uro na dan,
•	7-12 let stari otroci: 1 uro na dan,
•	12-15 let stari otroci: 1,5 ure na dan,
•	16+ let stari otroci: do dve uri dnevno.
Raziskava, starši osnovnošolskih otrok:
Po mnenju in oceni 2825 staršev otrok 1.-6. razreda OŠ:
•	Televizija in video vsebine, igranje iger: 71 minut dnevno.
•	Računalnik: malo več kot polovico ure dnevno.
•	Video igre igrajo povprečno pol ure (otroci druge triade osnovne šole 40 minut) dnevno.
•	Dnevni limit ekranov po mnenju staršev naj bi bil eno uro dnevno.
•	Po mnenju staršev ima le vsak deveti otrok profil na družbenem omrežju.
•	Starši (skoraj vsi) postavljajo pravila ...
Več na: Fakulteta za medije (2016): Mediji in osnovnošolci (1.-6. razred) v Sloveniji (www.pismenost.si).
Osnovni napotki:
•	Preusmerite otroke v druge dejavnosti s svojim zgledom.
•	Zaščitite računalnik s požarnim zidom in protivirusnim programom, ki ga redno posodabljajte.
•	Uporaba filtrov. Treba je vedeti, da noben filter za neprimerno vsebino ni 100-odstoten.
•	Otroci naj na internetu ne objavljajo svojega naslova, telefonske številke, naslova elektronske pošte, šole, ki jo obiskujejo, in drugih osebnih informacij.
•	Uporabljajo naj vzdevek, ki ne razkriva njihove identitete.
•	Otrok naj ne zaupa svojih gesel za dostop v virtualni svet prijateljem in drugim.
•	Otroke učimo kritičnega mišljenja, presoje in odgovornega ravnanja pri uporabi novih tehnologij.
•	Omejitev, kakovosten čas in pogovor.
Kdo so otroci in mladostniki, ki preveč časa preživijo pred zasloni, in kako jim pomagati? (Špela Reš, Logout)
Otroci in mladostniki vedno pogosteje prehajajo med različnimi zasloni: televizorjem, igralnimi napravami, pametnimi telefoni, tabličnimi, prenosnimi in nami-
30
Naš kraj ■ november 2017
znimi računalniki. Tudi vzgojno-varstve-ne organizacije se srečujejo z različnimi dilemami in vprašanji glede ustrezne "e-vzgoje" otrok in mladostnikov ter kako svetovati staršem. Predstavitev je zato naslovila vprašanja o tem, kdaj je uporaba naprav priporočljiva. Katere so primerne in katere neprimerne vsebine? Kakšen je vpliv računalniških iger in drugih spletnih vsebin na razvoj otroka/mlado -stnika? Kako lahko vzgojitelji, učitelji in strokovni delavci prepoznajo čezmerno uporabo ali zasvojenost s spletom? Kateri so rizični in kateri varovalni dejavniki pri razvoju zasvojenosti s spletom? Kaj lahko vrtec ali šola ukrene za preprečevanje zasvojenosti s spletom?
KATERI SO DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ ZASVOJENOSTI? Rizični otroci in mladostniki:
•	introvertirani,
•	osamljeni,
•	kažejo znake depresije ali anksiozno-sti,
•	z nizko samopodobo,
•	med vrstniki nepopularni,
•	sramežljivi,
•	čustveno labilni,
•	se veliko dolgočasijo.
Rizični dejavniki:
DRUŽINSKO OKOLJE:
•	prezgodnji stik z napravo (ne nadzor),
•	slab zgled,
•	kaotične družinske navade,
•	neaktivno preživljanje prostega časa,
•	slabe strategije reševanje težav,
•	slabi medosebni odnosi.
Varovalni dejavniki:
(DRUŽINA)
•	jasna stališča do tehnologij,
•	uvajanje reda in pravil,
•	uvajanje in dosledno izvajanje posledic kršenja,
•	pozitiven zgled,
•	ustvarjalna in aktivna izraba prostega časa,
•	zadolžitve doma,
•	pogovarjanje in medsebojno zaupanje,
•	sprotno reševanje težav.
Kakšna so splošna priporočila:
•	starši so zgled;
•	jasna (pisna) pravila;
•	ne kupuje z lastnimi prihranki;
•	ocenite, kdaj kupiti otroku prvi telefon;
•	otroška soba ni prostor za naprave;
•	prehranjevanje za računalnikom/ob telefonu ni sprejemljivo;
•	starši naj poznajo gesla (vsaj do 14. leta);
•	uporaba parental control aplikacij, rescue tima;
•	uporaba naprave za zabavo je privilegij, ne pravica;
•	uporaba naprave za zabavo naj ne bo najvišja nagrada;
•	spodbujajte funkcionalno/ustvarjalno rabo;
•	odkrit pogovor o varovanju zasebnosti;
•	bodite pozorni na sexting, spletno nasilje ...;
•	1 dan v tednu naj velja za t. i. »e-post«.
Priporočila po letih:
0-3 leta: odsvetujemo stik s pametnimi telefoni, tablicami ali računalniki, TV nadzorovano, maks. 15min/dan.
3-6 let: starši so ves čas prisotni, pazite pri izboru aplikacij (e-pravljice, razvrščanje po dimenzijah, igre spomina, učenje črk, številk, sestavljanke, pobarvanke ipd.), maks. 25 min/dan.
6-9 let: naprava le ob predhodni odobritvi staršev, vse aplikacije na napravo nameščajo starši, možna že krajša samostojna uporaba naprave ob nadzorstvu staršev (nadzor vsebine, časa maks. 30 min/dan).
9-11 let: otrok lahko že samostojno uporablja napravo, a še vedno starši ohranijo nadzor nad aplikacijami, jasna pravila in posledice/nagrada, maks. 45 min/dan.
11-14 let: naprava naj ima še vedno primarno izobraževalni namen, a jo otrok že uporablja samostojno, filtri za starševski nadzor, upoštevanje dogovora glede časa, kraja, prioritet, maks. 1h-1-,5h/dan.
14-18 let:
•	mladostnik je samostojen pri uporabi naprave, pod pogojem upoštevanja dogovora,
•	spodbujanje uporabe naprave za učenje, raziskovanje, ustvarjanje, ne zgolj za zabavo,
•	ponoči naj bodo naprave izklopljene (računalnik naj ne bo v sobi mladostnika),
•	kot posledico nespoštovanja dogovora mladostniku začasno izklopiti internet ali odvzeti napravo, a to prej napovedati, maks. 2 h/dan.
Dogovor/pravila:
•	KDAJ,
•	KOLIKO ČASA,
•	KJE,
•	KAJ (katere aplikacije, programe, igre),
•	PRIORITETE (uporaba šele po opravljeni domači nalogi, učenju, drugih zadolžitvah),
•	NAGRADA (nagrada naj ne bo dodaten čas za uporabo naprave)/POSLE-DICA. ■
LOGOUT center pomoči
pri prekomerni rabi interneta« je ustanova, ki s svojim programom - svetovanjem - pomaga otrokom oz. najstnikom, mladostnikom in odraslim pri zasvojenosti s tehnologijo in spletom.
Program je sofinanciran in projekt s strani Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za zdravje RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS.
Kje so: na Metelkovi v Ljubljani
Podatki za stik:
www.logout.si in 041 233 474
Naš kraj ■ november 2017
31
Izlet k svetemu Antonu
V tednu otroka smo se v DE CICIBAN KOMPOLJE, v skupini Zajčki, prvič odpravili na izlet. Po zajtrku smo se s kombijem odpeljali v Zdensko vas, na Zdensko rebro, k sv. Antonu. Tam nas je pričakalo sonce, v dolini pa je bila še megla.
Mateja Lohkar in Mojca Mlakar
Na začetku smo si ogledali kmetijo Zr-nec. G. Jože nam je razkazal gospodarsko poslopje, hlev, kozolec, kmetijsko mehanizacijo in živali. Največ zanimanja pri otrocih so poželi traktorji. Ogledali smo si zajčke, kokoši, koze, teličke, prašičke. Nato smo skupaj odšli na pašnik, kjer smo opazovali krave na paši. Po ogledu kmetije smo odšli h g. Franciju na okrepčilo. Tudi tam smo si ogledali kokoši, pujska in se poigrali na igralih. Ogledali smo si notranjost cerkve sv. Antona, zatem pa odšli po gozdni poti do Bogatih dolin nad sv. Antonom.
Hodili smo po jesenskem listju, opazovali 100-letne lipe, vsaka palčka ob poti je bila vredna, da so jo otroci prijeli in hodili z njo. V Bogatih dolinah so otroci plezali po hlodih, »žagali« in raziskovali prečudovito jesensko naravo. Otroci so se gibali, iskali izzive, se prosto igrali, gradili socialne odnose. Vse to nam ponuja naša prečudovita narava, le stopiti moramo vanjo.
V letošnj em šolskem letu smo se v skupini Zajčki vključili v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, ki jo upravlja Inštitut za gozdno pedagogiko in ima podporo pri Zavodu RS za šolstvo. Gozdni vrtec se ne nanaša le na prostor, kjer poteka-
jo dejavnosti, temveč skupaj iščemo pot nazaj k naravi, k večji svobodi gibanja in razmišljanja, ki smo jo včasih že poznali, a jo je izrinil svobodni način življenja. To je poučevanje, ki prinaša nove priložnosti, več avtonomije, vseživljenjsko učenje, raziskovanje, odkrivanje, bogastvo virov, samozavest, samozaupanje, ustvarjalnost in pozitivno učno klimo. S tem bomo sledili otrokovim potrebam in jim učenje približali skozi naravo.
Na koncu se zahvaljujemo Jožetu Zr-necu za voden ogled njihove kmetije, Franciju Zrnecu za okrepčilo in Mateju Strahu za varno vožnjo s kombijem. ■
32
Naš kraj ■ november 2017
PGD Zdenska vas prihodnje leto zopet na državnem tekmovanju
V soboto, 23. 9. 2017, je v Kočevju potekalo regijsko gasilsko tekmovanje. Naše društvo je sodelovalo z ekipami pionirjev, mladink in mladincev ter članic A.
Tjaša Vrščaj, PGD Zdenska vas
Ob prihodu na stadion v Kočevju so nam malo ponagajali živčki in čutiti je bilo malce nervoze. Vse se je začelo odvijati hitro. In že je bil tu čas, ko so bile na vrsti naše ekipe. Vsi skupaj smo držali pesti za vse naše in upali na najboljši rezultat. Ko so ekipe odtek-movale, smo nestrpno čakali na rezultate, to čakanje pa se je kar zavleklo. Premlevali smo o tem, kaj smo naredili dobrega, kje se je zalomilo, kaj vse bi lahko bilo ... Pa vendar smo si na koncu rekli, že da smo prišli do sem, je nekaj izjemnega. Okoli tretje ure popoldne pa je bil čas razglasitve, trenutka, ki si ga bomo vsi sodelujoči zapomnili. Ekipi
mladincev in članic A sta z nekaj smole dosegli 8. mesto. Ekipa pionirjev, ki so dosegli odlično 1. mesto, in ekipa mladink, ki so dosegle 3. mesto, pa sta nas že četrtič zapored popeljali na državno tekmovanje, ki se ga že vsi veselimo! Veselje je bilo nepopisno, prav lepo pa so nas sprejeli vaščani in gasilci ob prihodu domov.
Najbolj pa smo ponosni na naše najmlajše. Na tekmovanju je sodelovalo skupaj nekaj manj kot 90 ekip. Od vseh pa je bilo le 8 ekip brez kazenskih točk - torej so svoj nastop opravili brez napake. In ena izmed 8 so bili tudi naši pionirji! Mislimo, da je to eden izmed največjih dokazov nam mentorjem, da smo vsi skupaj na pravi poti.
Vsak trud je poplačan z dosežki in še enkrat čestitke vsem ekipam in mentorjem! ■
Naš kraj ■ november 2017
33
Potres in požar v Osnovni šoli Dobrepolje
... je bil naslov vaje, ki se je v soboto, 14. 10. 2017, ob 11.45 odvijala na Vidmu. Vaja se je izvedla v sklopu požarnega meseca oktobra in preventivnega delovanja. Na vaji sta sodelovali PGD Videm in PGD Zagorica, ki sta med drugim tudi preverili letno evakuacijo učencev iz OŠ Dobrepolje.
Uroš Gacnik, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje
Preveril se je sistem alarmiranja, sporočanja in gašenja ter sočasno sta se opravila pregled in svetovanje s področja požarne preventive. Predpostavka vaje je bila, da se je primeril potres, ki je hkrati povzročil poškodbe na napravah in napeljavi v obeh kotlovnicah in tehnični učilnici. Učitelji in učenci so se uspešno in pravočasno evakuirali na za to predpisano mesto. En učenec ni imel te sreče in ga je rušilni sunek potresa zadržal ujetega na stranišču. Na področju evakuacije pa smo pogrešili 2 učenca, ki smo ju s pre-
34
Naš kraj ■ november 2017
iskovanjem prostorov kasneje tudi našli. Preko 112 sta bili proženi in pozvani na pomoč društvi (Videm in Zagorica), ki sta ob svojem prihodu delovali v skladu z navodili, pravili in priporočili. Začeli so gašenje, reševanje in iskanje ponesrečenih. Vaja je bila z vidika gledalca zanimiva predvsem zaradi dimnih učinkov, ki so vajo še bolj približali realnosti. Na sami vaji so poleg gasilcev sodelovali vsi učenci in učitelji OŠ Dobrepolje, ki so s tem tudi opravili letno zakonsko dolžnost evakuiranja. V primeru tovrstne intervencije in večjega rušilnega potresa bi na sam kraj morale priti tudi druge službe (civilna zaščita, policija, reševalna služba, vojska ...).
Letošnja vaja je bila namenjena seznanitvi z novo zgradbo - kotlovnico -, ki je bila zgrajena letos, ter izvedbi predpisanih gasilskih postopkov v primeru tovrstne intervencije. Za samo izvedbo vaje je bil izdelan elaborat, ki podrobno
opisuje dela, vsebuje pa tudi tloris objektov, ki je pomembna pomoč reševalcem ob samem morebitnem posredovanju. Zahvala ravnatelju Ivanu Grandovcu za korektno sodelovanje ter učiteljicam in vzgojiteljicam, ki so sodelovale pri pripravi in organizaciji vaje. Prav tako zahvala vsem udeležencem vaje - gasilcem. Ponovno ste dokazali, da čas,
sredstva, znanje in požrtvovalnost, ki jih namenjate gasilstvu in kraju, gradijo mostove prijateljstva in sodelovanja z lokalno skupnostjo.
Za letošnji mesec oktober je poveljstvo Gasilske zveze Dobrepolje pripravilo obširen program, ki je/bo med drugim vključeval tri večje vaje, na objektih OŠ Dobrepolje, Jakličevega doma, franšizne trgovine Spar in župnišča.
Sprva je scenarij predvideval hkratno in sočasno posredovanje vseh društev iz GZ Dobrepolje s predpostavko, da se je na Vidmu pripetil potres s spremljajočimi dejavniki. V vseh treh vajah smo skušali vključiti objekte širšega družbenega pomena, v katerih se zadržuje večje število ljudi. Zaradi različnih obveznosti sočasna izvedba vaj ni bila narejena. Po programu je bila narejena prva vaja OŠ Dobrepolje, drugi dve vaji pa bosta izvedeni kasneje in obširneje opisani v naslednji številki Našega kraja. ■
POMOČ Z AED-JEM NENADNO OBOLELI OSEBI
12. 10. 2017 ob 18.26 smo preko ReCo-ja (številka 112) dobili telefonski poziv za pomoč pri oživljanju nenadno obolele osebe. Na kraj dogodka se je nemudoma odpravilo 5 operativcev PGD Videm, ki so s pomočjo temeljnih postopkov oživljanja in z AED-napravo skušali pomagati. Pozneje so se posredovanju pridružili tudi reševalci. Kljub hitri in strokovni pomoči ter trudu je bila pomoč žal neuspešna.
Naš kraj ■ november 2017
35
Čebelarsko društvo dobrepolje
Kako postati čebelar
Tokratni zapis bom posvetila temu, da morda koga navdušim in se pridruži našim vrstam, po drugi strani pa morda od čebelarjenja odvrnem koga, ki si to dejavnost predstavlja kot nezahteven hobi. Imeti čebele namreč pomeni, da potrebujete veliko znanja in časa ter da se morate neprestano izobraževati. Ko že misliš, da o čebelah veliko veš, ugotoviš, da pravzaprav veš zelo malo.
Ana Kaplan Novak
Veliko osnovnih in celo nekaj srednjih šol v Sloveniji otrokom nudi čebelarski krožek. Tudi v OŠ Dobrepolje je nekoč deloval takšen krožek, ki je zamrl, vendar si ČD Dobrepolje želi krožek ponovno obuditi. Krožki delujejo po učnem načrtu za nižjo ali višjo skupino pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije. Mentorstvo v krožku zahteva poglobljeno znanje o čebelarstvu, potrpežljivost, iznajdljivost, čut za delo z otroki ter pravilne vzgojne prijeme in metode podajanja znanja. Vodi ga lahko izkušen čebelar. Krožek je odlična priložnost, da otroci že v otroštvu razvijejo ljubezen do pridnih čebel.
Tudi če kot otroci niste imeli možnosti obiskovati čebelarski krožek, se za čebelarjenje lahko odločite kadar koli. ČZS vsako leto v različnih krajih organizira tečaj za čebelarje začetnike, ki je brezplačen in sofinanciran s strani Evropske unije. Tečaj je namenjen predvsem prihodnjim čebelarjem in čebelarjem začetnikom, ki čebelarijo manj kot tri leta. Interes prihodnjih čebelarjev je neverjeten, zato je treba imeti kar nekaj sreče in hitre prste pri prijavi preko spleta, saj so vsa prosta mesta zasedena v nekaj minutah. V letu 2016 je bilo na vseh lokacijah skupaj kar 400 tečajnikov. Tečaj obsega 42 ur, žal je od tega le 10 ur praktičnega dela, drugo je namenjeno teoriji. Tečajniki na koncu tečaja opravljajo pisno preverjanje znanja in prejmejo potrdilo o opravljenem tečaju. Tečaj je sicer zelo koristen in poučen, vendar je za uspešno čebelarjenje potrebno še veliko dodatnega izobraževanja. ČZS organizira tudi nadaljevalne tečaje, ki so v celoti namenjeni praktičnemu delu, potekajo v če-
belnjakih pri priznanih čebelarjih in so plačljivi. V jesenskem in zimskem času pa po celi Sloveniji potekajo najrazličnejša predavanja na čebelarsko tematiko, ki jih skupaj s ČZS organizirajo čebelarska društva.
Naslednji korak na poti, da postanete čebelar oz. čebelarka, je dober mentor. Priporočljivo je, da mentor čebelari v enakem panjskem sistemu, kot ste si ga zamislili za svoje čebelarstvo, saj se načini čebelarjenja v različnih panjskih sistemih precej razlikujejo. Lepa slovenska navada je, da se čebelarjem začetnikom po navadi prvo čebeljo družino podari, sicer pa čebelarjem začetnikom na pomoč priskoči tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki sofinancira 80 odstotkov skupne neto vrednosti nakupa kompleta čebelarske opreme (tri čebelje družine, trije novi panji s testnimi vložki in opremo za panje,
posoda za med, ki je primerna za skladiščenje hrane, in točilo za med), vendar ne več kot 1000 evrov. Za takšno sofinanciranje je kar nekaj pogojev, med drugim mora biti čebelar prvič vpisan v Register čebelnjakov v letu pred objavo, biti star med 15 in 39 let, imeti opravljen tečaj za čebelarje začetnike in se je udeležil najmanj enega od izobraževanj s področja zdravstvenega varstva čebel.
Članstvo v lokalnem čebelarskem društvu in Čebelarski zvezi Slovenije je prostovoljno, sta pa povezovanje čebelarjev in izmenjava informacij zelo dobrodošla. Veliko informacij je mogoče pridobiti na spletu, vendar bi ob tem pozvala na določeno mero kritičnosti, saj po spletu kroži tudi veliko napačnih informacij, ki čebelarja začetnika po nepotrebnem zmedejo ali vodijo po napačni poti.
Še nekaj birokracije čaka prihodnje čebelarje - vpisati se morajo v Register kmetijskih gospodarstev (to storijo na upravni enoti in pridobijo številko KMG MID) in v Register čebelnjakov na UV-HVVR.
In ne nazadnje - če postanete čebelar oz. čebelarka, se morate zavedati, da so čebele živa bitja. Čebelarstvo je več kot le hobi, pomeni trdo delo in po navadi je vanj vključena celotna družina. Nevestni čebelarji ne škodijo le sebi in svojim čebelam, temveč tudi čebelarjem v svoji okolici, saj se bolezni med sosednjimi panji hitro širijo. Zato se za čebelarjenje odločite na podlagi temeljitega premisleka, veliko prebrane literature in resnične ljubezni do teh čudovitih bitij. ■
36
Naš kraj ■ november 2017
12. Razstava gob v Hočevju
Tretji konec tedna v septembru je v Hočevju vsako leto živahno in tudi letos je bilo tako. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje smo, kljub slabi vremenski napovedi, postavili razstavo gob. Hočevje leži v občini Dobrepolje med vasema Krka in Zdenska vas.
bi se predavanj udeležilo še več občanov in ljubiteljev gobarjenja, še posebno pa pogrešamo mlajšo populacijo.
Letos narava v našem okolju ni bila ravno radodarna z gobami. Kljub temu nam je za razstavo uspelo nabrati in prikazati več kot 260 vrst gob. Primerke gob za razstavo so nabirali člani našega društva in krajani Hočevja. Na pomoč so nam tudi tokrat priskočili člani gobarskih društev Ribnica, Novo mesto, Ig in Lisička iz Maribora. Pri postavitvi razstave, determinaciji oz. določanju gob so sodelovali Slavko Šerod, Veronika Tratnik, Pavle Gregorka in še nekateri člani našega društva. Predsednik društva je v svojem nagovoru omenil tudi gobarski dom na Šentrumarju, ki je zgrajen izključno Otvoritev razstave in nastop ženskega pevskega zbora Lastovke iz Grosuplja	z donatorskimi sredstvi in prostovoljnim
Gerta Gregorka
Člani Društva gobarjev Štorovke Šen-trumar Hočevje že tradicionalno vsako leto v vasi Hočevje postavimo razstavo gob. Letos je bila to že 12. razstava, kot vsakič do sedaj v naravnem okolju, pod Štentovim kozolcem v Hočevju, ki je za nabrane primerke gob pravi balzam.
Tridnevna razstava je bila za obiskovalce, ljubitelje narave, gob in gobarjenja odprta 16. in 17. septembra 2017. Ponedeljek, tretji dan razstave, je bil kot vsa leta do sedaj namenjen učencem osnovnih šol.
Otvoritev razstave je bila v soboto 16. 9. 2017 ob deseti uri. V nagovoru je predsednik Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje g. Pavle Gregorka pozdravil navzoče in na kratko predstavil delo društva. Poudaril je, da so v društvu aktivni skozi celo leto, tudi v času, ko ni sezona gob. Dejavnosti društva so povezane z naravo, gobami in gobarjenjem. Smo društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja in varstva narave. Med člani, občani in ljubitelji gobar-
jenja širimo spoznanja o varstvu in pomembnosti gozdne mikoflore in gob kot naravnega bogastva. V ta namen izobražujemo člane društva, za občane občine Dobrepolje in širšo javnost vsako leto v Jakličevem domu na Vidmu organiziramo predavanje o gobah. Naša želja je, da
delom članov in simpatizerjev društva ter služi svojemu namenu.
Navzoče je, v odsotnosti župana občine Dobrepolje, pozdravila podžupanja ga. Nevenka Dolgan. V svojem nagovoru je pohvalila delo članov društva gobarjev in poudarila, da se društvo vsa leta aktivno vključuje tudi v občinske prireditve in je vedno pripravljeno na sodelovanje.
Kulturni program ob otvoritvi - nastop ljudskih pevcev in godcev iz Račne
Naš kraj ■ november 2017
37
Kulturni program ob otvoritvi razstave - nastop učencev OŠ Stična, PŠ Krka
Razstavni prostor razstave gob v Hočevju - Štentov kozolec
Z vsakoletno razstavo gob v Hočevju društvo veliko pripomore k spodbujanju turizma v občini in prepoznavnosti oz. promociji občine, saj je razstava gob velik kulturni dogodek v občini Dobrepolje.
V	kratkem kulturnem programu so pod vodstvom mentorice ge. Tončke Rajer peli, plesali in recitirali učenci in učenke Podružnične šole Krka z Osnovne šole Stična. S pesmijo so kulturni program popestrili tudi ženski pevski zbor Lastovke iz Grosuplja in Zarja, ljudski pevci iz Čušperka in Račne.
V	nedeljo je v okviru spremljevalnega programa razstave gob potekalo tudi tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer v kuhanju gobjega golaža oz. gobje enolončnice in najizvirnejše oz. najbolj domiselne gobje jedi. Gobji golaž so udeleženci tekmovanja pripravljali na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom.
V	tej kategoriji so sodelovale 4 ekipe, in sicer: Gobarsko društvo Novo mesto, Trio Sombreros iz Zagorice, Gobarsko društvo Snežka iz Dobrovcev in Bloča-novi prijatelji z Vidma.
V	kategoriji najbolj domiselne gobje jedi sta sodelovali dve ekipi, in sicer: Gobarsko Mikološko društvo Ig in Gobarsko društvo Novo mesto.
Vodja tekmovanja v kuhanju gobjega golaža in najbolj domiselne gobje jedi je bil podpredsednik društva Štefan Kaste-lic, ki je predstavil člane komisije v sestavi: g. Makarovič, g. Gale in g. Pečnik. Komisija je bila pred zelo težko odločitvijo, saj so bile vse jedi pripravljene zelo dobro, kot je dejal predsednik komisije,
če bi lahko, bi dal vsem prvo mesto. Po oceni komisije je prvo mesto za gobji golaž oz. gobjo enolončnico prejelo Gobarsko društvo Snežka iz Dobrovcev, drugo mesto je zasedla ekipa Bločanovi prijatelji z Vidma, tretje mesto pa ekipa Trio Sombreros iz Zagorice.
V kategoriji najbolj domiselne gobje jedi je prvo mesto zasedlo Gobarsko Mi-kološko društvo Ig, drugo mesto pa Gobarsko društvo Novo mesto.
Kot donator nam je pokale za tekmovanje tudi letos podarilo Zlatarstvo Gros iz Grosuplja.
Komisija je izven konkurence ocenila tudi gobji golaž, ki so ga pripravili člani DGŠŠ Hočevje in je bil na voljo obiskovalcem, ter menila, da je bil odličen, ven-
dar domače društvo ne more sodelovati na tekmovanju, ki ga samo organizira. Da je bil golaž res dober, se je videlo tudi po tem, da ga je zmanjkalo tako v soboto kot v nedeljo.
Razstava gob vsako leto privablja nove in nove obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, tudi iz sosednjih občin, kar nas še dodatno motivira.
Tako je minil mesec september, ki ga je zaznamovalo zelo aktivno delo članov in članic Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje. Trud, ki ga vložimo v razstavo gob, je bogato poplačan, ko vidimo zadovoljne obraze obiskovalcev in slišimo njihove pohvalne besede.
Nasvidenje naslednje leto na 13. Razstavi gob v Hočevju. ■
Razglasitev rezultatov v tekmovanju gobjih enolončnic in izvirnih gobjih jedi
38
Naš kraj ■ november 2017
Jesensko obarvan potep po Dobrepoljski dolini
Čudovit sončen dan ... odet v žive jesenske barve ... polno nasmehov in dobrih ljudi ...
Ja, spet smo se družili na našem tradicionalnem pohodu - DOBREPOLJSKEM VANDRANJU - in to že osmič po vrsti!
Judita Boštjančič, TD Dobrepolje foto: Judita Boštjančič, Vasja Marinč
Da bi dolino čim bolje spoznali, tako kulturo kot naravo in tudi njene prebivalce, smo se podali po enotni Dobre-poljski poti. Pohodniki so imeli na izbiro krajšo 9 km in daljšo 16 km dolgo pot. Z velikim veseljem lahko omenimo, da se je velika večina pohodnikov odločila za daljšo pot, kar res potrjuje njihovo željo po aktivnem preživljanju prostega časa in spoznavanju lepot naših krajev.
Tudi letos smo pohod začeli na Vidmu na občinskem trgu pred Jakličevim domom. Že pred začetkom je bilo zelo
živahno, saj so pohodnike ob sprejemu pozdravljali zvoki himne Vandravček, za začetek pohoda pa smo zaslišali zvoke harmonike naše maskote Fovč'k, ki jo predstavlja Nejc Blatnik.
Za lažji začetek smo se podkrepili še s ponudbo okusnega peciva in rogljičkov ter toplega čaja.
Po pozdravu predsednice TD Do-brepolje so se pohodniki v spremstvu turističnih vodnikov TD Dobrepolje in PD Dobrepolje lahko okrepčani in polni motivacije ter pričakovanj podali na pot. Ta nas je peljala preko 11 naselij, izmed katerih vsako odraža drugačno, neponovljivo zgodbo.
Na Zdenski rebri, ki se bohoti s čudovito cerkvijo sv. Antona Padovanskega in razkošnim lipovim gajem, so se poho-dniki lahko okrepčali s čajem. Po krajšem klepetu in spoznavanju Zdenske rebri je bila na voljo za ogled tudi notranjost cerkve, nato pa smo krenili proti Cesti.
Tu smo ponovno naredili postanek, kjer so si pohodniki v vaškem domu lahko ogledali tudi fotografije starinoslovca Jerneja Pečnika in izvedeli veliko stvari o njegovem delu in življenju. Pot smo nadaljevali skozi Predstruge, mimo kamnoloma na Videmski hrib, ki je novo naselje s prijaznimi in nasmejanimi ljudmi.
Napolnjeni z novo energijo in voljo
Naš kraj ■ november 2017
39
smo se nato podali skozi travnike do Podpeči, ki je znana po kraški jami, ki so si jo pohodniki lahko na kratko tudi ogledali.
Tu smo se z delom pohodnikov ločili, saj so se nekateri odločili za krajšo pot, ki je od Podpeči vodila nazaj na Videm, drugi del pohodnikov pa je nadaljeval pot skozi Podgoro, mimo Kompolj v Bru-hanjo vas. Na poti smo se srečali tudi s tekači Dobrepoljskega teka, za katere smo z veseljem navijali in jih spodbujali
na poti do cilja.
Krajši postanek smo naredili tudi v Bruhanji vasi, ki je zadnje čase bolj znana po številnih športnih prireditvah. Počasi smo se bližali že koncu svoje poti, pred nami je bil tako samo še skok v Za-gorico do obeležja bratov Kralj in nato skozi Podgorico vrnitev nazaj na Videm na občinski trg pred Jakličevim domom, kjer so pohodniki dobili še enolončnico, otroci pa so se lahko posladkali s palačinkami, ki so jih pripravile pridne roke
članic DPŽ Dobrepolje-Struge.
Na prireditvenem prostoru so poho-dnike pozdravili tudi ponudniki lokalnih pridelkov in izdelkov ter člani Društva gobarjev Štorovke z razstavo gob. Poho-dniki so tako imeli možnost tudi kupiti izdelke in pridelke.
Kdor je želel, se je lahko tudi dodatno okrepčal s pijačo, za kar so poskrbeli člani TD Dobrepolje.
Ta dan pa ni bil odličen le za pohod, temveč tudi za tek, ki so se ga udeležili tekaški navdušenci, v organizaciji ŠD Dobrepolje.
V veliko veselje in zadovoljstvo je bilo videti tako pohodnike kot tudi tekače, kako se po končani aktivni rekreaciji družijo in veselijo ter si izmenjujejo vtise, zgodbe ..
Seveda pohoda ne bi bilo brez vestnih, dobrovoljnih, vedno nasmejanih domačinov, pridnih gospodinj in žena, društev in še in še.
Za pogostitev med pohodom se zahvaljujemo:
•	na Zdenski rebri: družinama Ivanke in Marije Zrnec;
•	na Videmskem hribu: družini Stare in drugim prebivalcem Videmskega hriba;
•	v Podpeči: družini Zrnec in Marku Krašna, ki je igral na harmoniko;
•	v Bruhanji vasi: vsem gospodinjam in vaščanom ter harmonikarjema Davidu Lohkarju in Gregorju Novaku;
•	v Zagorici: vsem gospodinjam za pecivo in postrežbo pred Klančarjevo domačijo ter harmonikarju Žigi Ka-stelicu za glasbeno popestritev;
•	v Podgorici: Jožetu Hrenu in ženam za domače žganje in sok/čaj. Zahvaljujemo se tudi:
•	Zavodu sv. Terezije za čaj,
40
Naš kraj ■ november 2017
•	Pekarni Pečjak za okusno pecivo in rogljičke,
•	Pekarni Blatnik za kruh,
•	Andreji in Ivanu Levstek za domače izdelke za pripravo enolončnice. Zahvala tudi Andreji Levstek, ki je bila
ves čas vandranja pripravljena za nude-nje prve pomoči. Na srečo poškodb ni bilo.
Odlično delo so ponovno opravili člani PGD Videm in člani ZŠAM Grosuplje, ki so poskrbeli, da smo varno in srečno prišli do cilja. Hvala vsem.
Da smo bili res vedno na pravem mestu ob pravem času, pa je letos poskrbela Marija Žnidaršič, ki se ji zahvaljujemo za izčrpno in dinamično poročanje o doga-
janjih na prireditvi.
Da se je glas na prireditvenem prostoru res dobro slišal in da so udeleženci lahko uživali tudi ob dobri glasbi, je tudi letos poskrbela ekipa SoundLight, za kar
se jim lepo zahvaljujemo.
Za klopi in mize se zahvaljujemo članom PGD Zdenska vas - Franciju Prele-sniku.
Zahvaljujemo se tudi Občini Dobre-polje, Planinskemu društvu Dobrepolje, Športnemu društvu Dobrepolje, Društvu gobarjev Štorovke, Športnemu društvu Cesta in DPŽ Dobrepolje-Struge.
Zahvala pa seveda tudi vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali, prispevali in pomagali pri organizaciji ter izvedbi Dobrepoljskega vandranja, hvala pa seveda vsem pohodnikom in tekačem.
Vabljeni v našo nasmejano in do-brovoljno družbo tudi drugo leto v oktobru. ■
Vojašnica že dolgo ni več grožnja varnosti Grosuplja
Na severovzhodnem obrobju Grosuplja leži predel, imenovan Kamna Gorica. Tu, nekoliko odmaknjeno, pa vendarle blizu mesta že dolga desetletja stoji grosupeljska vojašnica.
Franci Zorko
V času pred slovensko osamosvojitvijo je tu imela Jugoslovanska ljudska armada svoje skladišče, v katerem so bile shranjene ogromne količine predvsem minsko-eksplozivnih sredstev ter artilerijskega streliva. Zato je vojašnica, predvsem v času slovenske osamosvojitvene vojne, predstavljala za Grosuplje in njegovo okolico izredno veliko potencialno nevarnost. Obstajala je namreč utemeljena bojazen, da bi, če bi slovenska Teritorialna obramba napadla in zavzela vojašnico, JLA to območje želela uničiti. S tem pa bi povzročila popolno razdejanje v dobršnem delu Grosuplja in njegove okolice. Na srečo je prevladal razum in do uresničitve takšnega črnega scenarija ni prišlo.
Danes je v tej vojašnici Slovenska vojska. Točneje njena enota za elektronsko bojevanje.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje se je s poveljstvom dogovorilo za obisk enote. Zbrali smo se pred Gasilskim centrom Grosuplje, kjer je sedež našega združenja, ter se zapeljali do Kamne Gorice. Tam nas je sprejel prijazni poveljnik enote s svojimi pomočniki. Za začetek nam je pojasnil, kakšna sta namen in naloga njihove enote. Enota namreč skrbi za zagotavljanje elektron-
skega zbiranja obveščevalnih podatkov iz virov elektromagnetnega sevanja na strateški, operativni in taktični ravni ter pogojev za vzpostavitev nadvlade v elektromagnetnem spektru. Na kratko nam je tudi pojasnil, kako to počnejo. Seveda samo tisto, kar ne predstavlja vojaške skrivnosti.
V nadaljevanju pa so za nas pripravili tudi manjši praktični prikaz. Ogledali smo si tri sklope. Prvi je bil splošni. V njem je bila predstavljena vojakova bojna oprema, ki jo uporabljajo predvsem pri sodelovanju na mirovnih misijah v okviru Nata. V drugem delu so nam pokazali, kako s pomočjo elektronskih sredstev lahko preprečijo daljinsko aktiviranje nastavljenih eksplozivnih sredstev, kar so uspešno izvedli na nekaterih misi-
■ ■
jah. V tretjem delu pa so nam prikazali delovanje in praktično uporabo vodikovih gorivnih celic. Te so plod domačega znanja predvsem strokovnjakov Inštituta Jožef Štefan in so namenjene proizvodnji električne energije. Njihova prednost pred klasičnimi agregati je predvsem v tem, da ne proizvajajo hrupa in odvečne toplote, kar je za vojaške potrebe posebnega pomena. Je pa verjetno to tudi ena izmed tehnologij proizvodnje električne energije v prihodnosti.
Tako smo zaključili svoj obisk v vojašnici Grosuplje v prepričanju, da skupaj z delujočo enoto ne predstavlja nikakršne nevarnosti za Grosuplje in njegove prebivalce, čeprav sobiva v naši neposredni soseščini. ■
Naš kraj ■ november 2017
41
Iz Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge
Koledar dogodkov DPŽ Dobrepolje-Struge
Dogodek	Kraj izvajanja	Datum, ura
Predavanje ge. Ane Ogorelec Spravilo in skladiščenje zelenjave	Modra dvorana, Jakličev dom	26. 10. 2017 ob 18. uri
Delavnica domače peke peciva	Pri ge. Nadi Vidrih v Četežu, Struge, dve delavnici	21. in 22. 11. 2017 ob 17. uri, prijave na 041 975 886
Delavnica peke Miklavževih dobrot in poprtnikov	Okrepčevalnica Pri Zori, Kompolje	30. 11. 2017 ob 18. uri, prijave na 041 975 886
Državno ocenjevanje in razstava poprtnikov	Prostori upokojencev, Jakličev dom, Videm	7. in 8. 12. 2017
Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge
organizira delavnico
PEKA MIKLAVŽEVIH DOBROT IN POPRTNIKOV,
ki bo potekala v Okrepčevalnici Pri Zori v Kompoljah 30. 11. 2017 ob 18. uri.
Prispevek je 7 evrov na osebo. Prijave na: 041 975 886 (Marija).
Dobrote, ki se bodo spekle na delavnici, boste udeleženci lahko vzeli domov.
Prisrčno vabljeni!
Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge
organizira delavnico
DOMAČA PEKA PECIVA,
ki bo potekala pri ge. Nadi Vidrih v Četežu pri Strugah 21. in 22. 11. 2017 ob 17. uri.
Prispevek je 7 evrov na osebo. Prijave na: 041 975 886 (Marija). Pecivo, ki se bo speklo na delavnici, boste udeleženci lahko vzeli domov.
Prisrčno vabljeni!
42
Naš kraj ■ november 2017
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Marija Tegel
Pozdravljeni!
Kot sem vas v zadnji številki Našega kraja seznanila, smo imeli koordinacijo 7 društev iz treh občin. V soboto, 30. 9. 2017, smo se zbrali v športni dvorani Stična. Udeležba je bila množična, pribl. 500 nas je bilo. Iz našega društva se je srečanja udeležilo 54 naših članov. Za organizacijo in izpeljavo tako velike prireditve je potrebna tudi številčna delovna ekipa. Za klopi in mize ter delno strežbo smo bili zadolženi Dobrepoljci. Ob tej priložnosti se naši delovni ekipi zahvaljujem za vso pomoč in pripravljenost pomagati. To so bili: Miran in Mojca Tomašič, Peter Koritnik, Franci in Erna Hočevar, Franci Strah in Matej Repina. Za strežbo pa je poskrbela naslednja ekipa: Slavka
Šalika, Marinka Erčulj, Vida Šuštar in Milka Medja.
Prireditev je bila prijetna, čeprav se dogodka tokrat ni mogel udeležiti pevec Marko Vozel, nadomestili so ga operni pevec Miloš Genorija s svojim harmonikarjem in učenci glasbene šole pod imenom GROUPI - grosupeljski upi. Za konec je zapel štiri pesmi še združen pevski zbor vseh društev. Lepo je bilo slišati ta mogočni zbor. Spregovorili so nam: ga. Malči Žitnik, naša koordinator-ka, g. Marjan Sedmak, predsednik MZU Ljubljana, in gospa Anka Tominšek. Nekaj besed so nam namenili tudi župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in naša podžupanja gospa Alenka Dolgan. Ge. Dolganovi se prisrčno zahvaljujem, da si je vzela čas in se nam pridružila. Po kosilu so mnogi še zaplesali in ob 14.
uri nas je že čakal avtobus in vračali smo se veseli in zadovoljni, da je bil dan spet malo drugačen.
No, v oktobru načrtujemo le sestanek upravnega odbora, na katerem se bomo dogovorili o svojem srečanju za martino-vanje. Poverjeniki bodo poskrbeli za prijave, mi pa za vse drugo, da bo popoldne prijetno in zabavno.
Pred nami je prvi november, dan spomina na mrtve. Večkrat bomo te dni pohiteli na pokopališče z mislimi na pokojne, grobove bomo uredili kar se da lepo, da bo za njihov praznik vse tako, kot mora biti.
V društvu bomo tudi letos pri križu prižgali pet svečk v spomin na svoje pokojne člane. Spomnimo se tudi na njih, veliko jih že počiva. ■
V GROŠ-u se že dogaja
Po počitnicah smo se GROŠ-evci hitro ogreli na delovno temperaturo in začeli organizacijo dogodkov. Žal nam vreme letos ni bilo naklonjeno za izvedbo naše največje prireditve GROŠ na ulici 2017, za katero že iščemo nov datum. Smo pa zato pripravili enodnevne dogodke.
Urša Košak, ŠK GROŠ
V soboto, 28. 10., vas vabimo na paintball. Cena je 10 evrov. Ob začetku študijskega leta ne smemo izpustiti že tradicionalnega GROŠ-evega brucovanja, ki se bo v prostorih kluba odvijalo v soboto, 21. oktobra.
Drugi oktobrski konec tedna, 7. in 8. oktobra, so člani ekipe ŠK GROŠ preživeli pri kolegih iz Kluba posavskih študentov. Na motivacijskem koncu tedna so se udeležili delavnice Zveze ŠKIS ter se bolje spoznali in povezali, da bodo v novem študijskem letu še uspešneje sodelovali in pripravili še boljše dejavnosti.
Še vedno lahko brezplačno postanete člani ŠK GROŠ in se z nami ceneje zabavate. Vsi dijaki in študenti iz Upravne enote Grosuplje za članstvo oziroma podaljšanje članstva prinesite potrdilo o vpisu za novo šolsko/študijsko leto 2017/18. Vpis je potekal do 13. 10. 2017 na študentskem servisu na Kolodvorski cesti v Grosuplju, z veseljem pa vas po 13. oktobru pričakujemo na uradnih urah v svojih prostorih na Industrijski cesti 1g v Grosupljem, in sicer vsak torek in četrtek med 10.00 in 12.00 ter v ponedeljek, sredo in petek med 18.00 in 20.00.
Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi bo-
ste pravočasno našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte pa nas tudi na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Bodite pozorni, približujejo se tudi občni zbor in volitve, ki bodo v torek, 24. oktobra, ob 19.00 v prostorih kluba GROŠ. Vse informacije v zvezi z volitvami so objavljene na naši spletni strani.
GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■
Naš kraj ■ november 2017
43
Svečke na grobovih naših dragih naj svetijo tudi za ljudi v stiski
™ Karitas
Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm
Bliža se praznik vsi sveti. To je krščanski praznik. Že od začetka krščanstva so verniki praznovali godove posameznih apostolov in mučencev. Praznik vseh svetnikov pa je bil uveden za časa papeža Bonifacija IV. (l. 610). Cerkev na dan vseh svetnikov praznuje spomin na vse tiste poveličane duše, ki so že v nebesih in ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.
Marta Šuštar
Državni praznik dan mrtvih se v Sloveniji časovno pokriva s praznikom vseh svetih; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni enaka. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni dan mrtvih. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Gotovo se v teh prazničnih dneh vsi spominjamo svojih dragih rajnih, radi obiščemo grobove in prinesemo cvetje in sveče.
Obred ali navada prižiganja sveč izvira iz krščanstva. Gre za prastar običaj, ki temelji na verovanju, javnem izkazovanju vere v posmrtno življenje in spoštovanju do umrlih. Vernim kristjanom sveče na grobovih pomenijo znamenje vere v vstajenje in večno življenje. Simbolika sveče je povezana s plamenom, ki je simbol očiščenja, razsvetlitve in ljubezni in je tudi podoba duha in transcendence. Pa vendar je sveči usojeno, da se tiho porabi, v žrtvi, kakršna je bila Kristusova na križu, zato je tudi simbol žrtvovanja (povzeto po Wikipediji, prosti enciklopediji).
Plamen sveče je tudi izraz duhovne povezanosti z našimi umrlimi sorodniki in prijatelji. To povezanost in spoštovanje pa lahko izkazujemo na različne načine. Zato Slovenska karitas v času velike ogroženosti našega okolja in velikih stisk družin v Sloveniji vabi, da ob 1. novembru in tudi skozi celo leto prižgemo manjšo svečo ali eno svečo manj in počastimo umrle z darom za ljudi v stiski!
Župnijska karitas se vsako leto pridružuje tej pobudi. Tudi letos smo nabavili svečke z lepimi motivi, ki se popolnoma reciklirajo in jih lahko dobite v župnijski cerkvi. Svoj dar za ljudi v stiski lahko namenite s prostovoljnim prispevkom za
svečo Karitas. Če svečke ne potrebujete, lahko seveda oddate svoj dar namesto svečke v nabiralnik Karitas, kot prejšnja leta. Zbrani denar je namenjen ljudem v stiski v naši župniji.
Varujmo okolje in pomagajmo ljudem v stiski. Hvala! ■
lvWww.2ElHK.net
ó
SVEČKA
DOBRODELNA AKCIJA 2017
Manj svečk za manj grobov
Projekt, v katerega se v Sloveniji vsako leto vključi več sto prostovoljcev, organizacij in podjetij, bo v Dobrepolju potekal že četrto leto zapored. V osmih zaporednih akcijah smo v celi Sloveniji zbrali že skoraj 160.000 evrov. Zbrana sredstva vsako leto namenimo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki REŠUJEJO ŽIVLJENJA.
Svečke na grobu so spomin na naše najdražje, zato z akcijo ne želimo rušiti tradicije. Ne okrnimo tega spomina s pretiravanjem. Svojih pokojnih se spomnimo vsak dan in s sodelovanjem v akciji Manj svečk za manj grobov naredimo nekaj dobrega za žive.
Zbrana sredstva bomo tokrat namenili za nakup SOS-gumbov, ki bolnim in ostarelim omogočajo samodejni klic na pomoč v primeru nezgode.
Akcija se je med Dobrepoljci zelo dobro prijela in zagotovo nam bo tudi letos s skupnimi močmi uspelo.
Pred pokopališčem na Vidmu in v Strugah vas bodo od 29. oktobra do 1. novembra čakali prostovoljci, ki vam bodo še podrobneje razložili namen akcije. V zameno za dar boste prejeli zastavico sočutja, ki jo lahko pustite na grobu.
POMAGAJMO TISTIM, KI ŠE LAHKO ŽIVIJO, ČE NISMO MOGLI VSEM, KI SE JIH TE DNI SPOMINJAMO!
vodja akcije Primož Jelševar
koordinator akcije v Dobrepolju Ambrož Volek
"V
SMS DONACIJE
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo SVECKA na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za medicinske pripomočke in zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih v dobrodelni akciji Manj svečk za manj grobov 2017. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, Debitela in Si.mobila.
akcijo podpirajoJj
M
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
O www.manjsveck-manjgrobov.si Q www.facebook.com/ManjS ManjGrobov
RDEČI KRIŽ DOBREPOLJE
OBČINA DOBREPOLJE
44
Naš kraj ■ november 2017
Priprave Futsal kluba Dobrepolje
Ob začetku sezone 2017/18 so se tri selekcije Futsal kluba Dobrepolje med 21. in 24. septembrom podale na skupne priprave v Cerkno. Vsak dan so igralci opravili dopoldanski in popoldanski trening, ob tem pa se poučili tudi o teoriji in razširili taktično znanje.
Bojan Novak
28 igralcev selekcij U-13, U-17 in U-19 je štiri dni preživelo v Hotelu Cerkno in na okoliških igriščih ter poteh. Na srečo je vreme dopuščalo vadbo zunaj. Vadba je
taktični del. Pod vodstvom petih trenerjev in sekretarja kluba so igralci opravili veliko dobrih treningov in bili po zaključku priprav tudi precej utrujeni. A težav z motivacijo ni bilo, saj so se vsi zavedali, da so tovrstne priprave še kako pomemb-
Za sprostitev utrujenih mišic smo poskrbeli z obiskom hotelskega bazena, sicer pa je bilo med treningi tudi nekaj časa za počitek. Igralce je treba pohvaliti za resen pristop in vloženo energijo. Upamo, da bo sezona prinesla veliko razlogov za
vsebovala tako kondicijski kot tehnično- ne za dobre predstave na tekmovanjih. veselje.
Naš kraj ■ november 2017
45
Prihajajo nove tekme ekip Futsal kluba Dobrepolje
V preteklih tednih se je začela tekmovalna sezona 2017/18 v futsalu. V prejšnji številki ste lahko prebrali, katere selekcije v letošnji sezoni zastopajo Futsal klub Dobrepolje.
Bojan Novak
Tudi v času do izdaje naslednje številke Našega kraja si boste lahko v sosednji občini Velike Lašče ogledali zanimive tekme naših ekip.
Ekipa U-19 bo v 3. in 6. krogu igrala na domačem terenu. V 3. krogu, 22. 10.
ob 17.00, pride v goste ekipa FC Litija, v 6. krogu, 12. 11. ob 14.00, pa ekipa Dlan Logatec.
Ekipa U-17 bo 21. 10. ob 15.00 odigrala domačo tekmo proti FC - Ivančna Gorica, 11. novembra ob 15.00 pa pride v goste ekipa Puntar.
Tekmovanja začenja tudi ekipa U-13.
Prvi turnir bo naša ekipa odigrala v So-dražici (21. 10.), teden kasneje, 28. 10., pa bo turnir v Velikih Laščah. Ekipa FK Dobrepolje igra tekmi ob 10.00 (proti NK Ribnica Kočevje) in ob 12.30 (Futsal Olimpija Ljubljana).
Vabljeni na tekme, vstop je prost! ■
Kristjan Petrušen ubranil naslov občinskega prvaka v tenisu
Po zelo uspešni prvi sezoni dobrepoljske teniške piramide sta bila zanimanje in kakovost tekmovanja letos še na višji ravni. V piramidi je sodelovalo 35 tekmovalcev, ki so od meseca maja do konca septembra odigrali več kot 350 dvobojev in 770 nizov. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, in sicer je v prvem delu zmagovalec letošnje teniške piramide postal Matej Strah, medtem ko je lovorika občinskega prvaka, tako kot v lanski sezoni, pripadla Kristjanu Petrušnu.
Aleš Tegel
Za doseganje čim višjih uvrstitev v končnem razporedu piramide nista potrebni samo kakovostna igra in sezona brez neprijetnih poškodb, ampak tudi
ustrezen taktični pristop in načrt vsakega posameznika, kako se bo na koncu povzpel čim višje v piramidi. V letošnji izvedbi je to najbolje uspelo Mateju Strahu, ki je po lanskem četrtem mestu letos zasedel sam vrh piramide. Drugo mesto
je osvojil Kristjan Petrušen in tretje mesto Aleš Tegel.
Tekmovanje v teniški piramidi je podprto z že prepoznavno spletno aplikacijo PYRA, ki omogoča, da vse poteka tekoče in brez zapletov.
46
Naš kraj ■ november 2017
V	prvem tednu meseca oktobra se je osem najvišje uvrščenih tekmovalcev iz teniške piramide pomerilo tudi za naslov občinskega prvaka. Rezultati četrtfinal-nih dvobojev: Matej Strah : Marko Hočevar (6 : 3, 6 : 0), Robert Strnad : Miha Kuplenk (6 : 4, 6 : 1), Aleš Tegel : Marko Strah (6 : 2, 6 : 3) in Kristjan Petrušen : Franci Strah (6 : 3, 6 : 0). V polfinalnih obračunih so se pomerili Matej Strah, ki je strl odpor odličnega Roberta Strnada (6 : 1, 4 : 6, 6 : 3), in Kristjan Petrušen, ki je v dveh nizih premagal Aleša Tegla (6 : 1, 6 : 4).
V	soboto, 7. 10. 2017, je bil v ponovitvi
Bojan Novak,
foto: Tadeja Kuplenk, Jernej Stare.
Letošnja jesen ni bila prav radodarna z lepim vremenom, a po nekaj letih smole se nam je letos nasmehnila sreča. Hladnemu jutru je sledilo lepo sončno dopoldne, ki pa na prizorišče teka letos ni privabilo toliko tekačev kot pretekla leta.
Na vsak tek se je treba dobro pripraviti. Zadnje ogrevanje pred tekom je ob glasbeni spremljavi izvedla Janja Babič in v gibanje pognala skoraj vse tekače, tako da je bil pogled na trg pred Jakličevim domom zares enkraten. Prvi so se na progo podali tekači na najdaljši, 10-kilometrski, preizkušnji. Nekaj minut po njihovem startu so stekli na 500-metr-sko progo najmlajši, predšolski otroci, in
lanskega finala uspešnejši Kristjan Petrušen, ki je ugnal Mateja Straha (6 : 2, 6 : 0). V dvoboju za tretje mesto pa je Aleš Tegel premagal Roberta Strnada (6 : 1, 6 : 2).
Po zaključenih dvobojih, ki so postregli z razvrstitvami na najvišjih mestih, sta v vaškem domu na Cesti sledila podelitev priznanj najboljšim in družabno srečanje.
Velika večina teniških navdušencev ne bo čakala križem rok do pomladi, ampak se bomo preselili na pokrita igrišča in v dvorane, da nam do naslednje sezone forma PYRE preveč ne pade. ■
njihovi starši, še nekaj minut za njimi pa osnovnošolci in nekaj družin.
10-kilometrski tek je zelo slikovit, saj poteka skozi šest dobrepoljskih vasi. Ti-
	
	>r !
	
	
	
	
	
	
	
sti, ki se vsako leto vračajo, znajo povedati, da je zaradi lepe pokrajine ta tek nekaj posebnega. Eden takih je Toni Habjan, ki je lansko leto na našem teku zmagal.
7. Dobrepoljski tek
V okviru prireditve 8. Dobrepoljsko vandranje smo člani ŠD Dobrepolje v soboto, 7. 10. 2017, izpeljali sedmi dobrepoljski tek. V idiličnem vremenu smo izvedli tri teke, najdaljši je tudi letos štel za občinsko prvenstvo.
Naš kraj ■ november 2017
47
Tudi letos je veljal za glavnega favorita in vlogo je tudi upravičil. Domačina Jožeta Šuštarja mu je uspelo premagati tudi letos in s časom 35,02 je postavil previsok izziv za vse. Jože Šuštar je zaostal dobro minuto, tretjeuvrščeni Miha Škulj pa že nekaj več kot dve minuti. Pod mejo štiridesetih minut se je uspelo spustiti še Andreju Puglju iz Strug ter Jožetu Babiču iz Zagorice.
Med dekleti se je najhitreje na trg vrnila Vesna Ponikvar iz Malih Lašč, ki je za krog potrebovala dobrih 51 minut. Med domačinkami je s progo najhitreje opravila Helena Erčulj (53,45).
Osnovnošolci so letos pretekli nekoliko krajšo progo. Najhitrejši med fanti je bil devetošolec Žiga Vilhar, ki prihaja iz Velikih Lašč. Najhitrejše dekle pa je bilo Nadja Adamič.
Po končanih tekih smo med udeležence izžrebali 20 praktičnih nagrad, najhitrejšim pa okrog vratu obesili zaslužene medalje.
ŠD Dobrepolje se zahvaljuje vsem partnerjem v okviru 8. Dobrepoljskega vandranja, PGD Videm-Dobrepolje in vsem posameznikom, ki ste pomagali pri organizaciji. ■
48
Naš kraj ■ november 2017
REZULTATI 7.	Tek na 10 kilometrov -	Moški, letnik 1966 in starejši:
DOBREPOLJSKEGA TEKA	absolutno ženske:	1. mesto: ALOJZ KUPLENK (48,56)
	1. mesto: VESNA PONIKVAR (51,16)	2. mesto: MATJAŽ AHČIN (48,59)
Šolski tek - učenci:	2. mesto: MOJCA RANER (52,37)	
1. mesto: ŽIGA VILHAR	3. mesto: HELENA ERČULJ (53,45)	Ženske, letnik 1982 in mlajše:
2. mesto: GAŠPER TOMAŠIČ		1. mesto: ANA KAPLAN NOVAK in AJDA KRI-
3. mesto: DANIJEL BREZOVAR	Tek na 10 kilometrov -občinsko prvenstvo:	ŽAN (obe 58,23)
Šolski tek - učenke:		Ženske, letnik 1967 do 1981:
1. mesto: NADJA ADAMIČ	Moški, letnik 1982 in mlajši:	1. mesto: HELENA ERČULJ (53,45)
2. mesto: KLARA ŠINKOVEC	1. mesto: ANDREJ PUGELJ (38,05)	2. mesto: DAMJANA ADAMIČ (54,32)
3. mesto: MAJA AŠIČ	2. mesto: PETER ŽNIDARŠIČ (42,04)	3. mesto: JANJA BABIČ, VESNA VERGO in
	3. mesto: GREGOR POLZELNIK (48,56)	IRENA LUMBAR (vse 58,23)
Tek na 10 kilometrov -		
absolutno moški:	Moški, letnik 1967 do 1981:	Ženske, letnik 1966 in starejše:
1. mesto: TONI HABJAN (35,02)	1. mesto: JOŽE ŠUŠTAR (36,21)	1. mesto: JANJA KRIŽAN (1,14,47)
2. mesto: JOŽE ŠUŠTAR (36,21)	2. mesto: JOŽE BABIČ (39,41)	
3. mesto: MIHA ŠKULJ (37,16)	3. mesto: MARKO MAROLT (41,42)	
Drugi letošnji turnir v prstometu
V organizaciji ŠD Dobrepolje je v nedeljo, 1. oktobra, na igrišču v Podpeči potekal drugi letošnji turnir v prstometu. V odsotnosti zmagovalca prvega turnirja, Mihe Kuplenka, je tokrat pokazal največ natančnosti Miro Petrušen. Izvedli smo tudi tekmovanje deklet, kjer pa je bila najboljša Petra Ahačevčič. Čaka nas še tretji turnir, nato bodo razglašeni letošnji občinski prvaki.
Bojan Novak
Prijetno jesensko vreme je na podpeško igrišče privabilo 13 tekmovalcev, ki smo uživali v napetih tekmah in zanimivem plesu balinčkov. V moški kategoriji je bilo odigranih 18 tekem. Vse štiri tekme je dobil Miro Petrušen, ki ni pokazal nobene milosti do soigralcev. O tem priča tudi njegovo razmerje točk (52 : 17). Drugo mesto je osvojil Lojz Kuplenk, ki je v neposrednem obračunu premagal tretjeu-
vrščenega, domačina Marka Ahačevčiča.
Štiri dekleta so se pomerila po sistemu »vsaka z vsako«. Nepremagljiva je bila Petra Ahačevčič, ki je v odločilni tekmi za prvo mesto premagala Andrejo Novak. Tretje mesto je osvojila Katarina Jakopič, četrto pa Irma Groznik.
V kategoriji dvojic je največ pričakovano pokazala naveza Miro Petru-šen - Marko Ahačevčič, drugo mesto je osvojila dvojica Andreja Novak - Alojz Kuplenk, tretje pa Milan Ahačevčič - Bo-
jan Novak.
Po dveh odigranih turnirjih v posameznih kategorijah najbolje kaže Miru Petrušnu, Andreji Novak in dvojici Miro Petrušen - Marko Ahačevčič.
Datum tretjega turnirja, ki bo izveden na Cesti, bo določen naknadno, saj je odvisen od lepega vremena. Ljubitelje popularne igre še vedno vabimo, da se nam pridružite. Datum zadnjega letošnjega turnirja najdete na FB-strani Športnega društva Dobrepolje. ■
Naš kraj ■ november 2017
49
Romanje struških faranov po slovenski Istri
16. september je dan, ko smo se odpravili na romanje po cerkvah slovenske Istre. Vreme je kazalo turoben in oblačen obraz, vendar nas to ni odvrnilo od začrtane pot. Nekaj časa nas je spremljalo tudi toplo jesensko sonce. Kot pravi pregovor: "Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš." In prav to smo storili.
Fani Francelj
V nas je bil pravi romarski duh, tisto pričakovanje svetega, božjega, ki smo ga šli iskat in smo ga tudi našli v vsaki cerkvi, kjer smo se ustavili.
Naša prva postaja je bila v znamenitih Hrastovljah, kjer smo molili jutranjice. Večina je že videla to cerkev iz 13. stoletja, a zelo lepe in zgovorne freske obiskovalca vsakič nagovorijo. Pri poslušanju prijazne gospe, ki nas je vodila od freske do freske, se nam je pridružil majhen otrok in se mimo nas izmuznil k njej. Bili smo ravno pri Mrtvaškem plesu. Od otroka, berača, kmeta, trgovca, meniha, škofa, kralja, kraljice do papeža - vsakega odpelje smrt, ko se izteče njegova življenjska pot. "Poglejte trgovca, koliko polnih mošenj denarja ima, ponuja ga smrti, da bi se odkupil," nam je povedala gospa. Otrok pa je pri tem dodal: "Lump!"
Naprej nas je pot pripeljala do majhne cerkvice Marije Vnebovzete, ob izviru reke Rižane, ki se je glasno šumeča valila po svojem koritu. Tukaj smo imeli sveto mašo. Na veliki šmaren imajo z Marijinim kipom vsako leto procesijo po okolici. Župnik Milan Stepan, ki ima poleg te cerkve na skrbi še 17 drugih, vsako leto poskrbi, da dobimo oljčne vejice za naše butarice na cvetno nedeljo, za kar smo mu še posebej hvaležni.
Od tega malega bisera naših cerkva, skritega v dolini na travniku med drevjem, ki se imenuje Vzroček, smo odšli proti Marezigam, kjer smo se podprli z dobro hrano in pijačo.
Ogledali smo si Koštabono in pokukali v notranjost lepe cerkve sv. Kozme in Damjana, v Krkavče pa zaradi pogreba, ki se je takrat pripravljal, nismo mogli.
Videli smo del slovenske Istre, kar je bilo za večino nekaj novega. Osupnil nas je prelep svet, slikovit in razgiban, z globokimi dolinami, hribi, poraščenimi z drevjem, vinogradi, značilnimi hišami in cerkvami, ki so gotovo posebnost Istre.
Pot nas je peljala naprej in veselo smo
se spogledali z našim morjem, ko smo se bližali Izoli. V njeni znameniti cerkvi sv. Mavra nas je čakala sestra Helena Eržen, uršulinka, ki je letos naredila večne zaobljube. Zaupala nam je svojo življenjsko pot od prvega nežnega klica za redovni-ški poklic do končne odločitve in večnih zaobljub. Pot ni lahka, ni jasno začrtana, izbire so na vsakem koraku, pa tudi omahovanja. A če je klic dovolj glasen, se mu človek mora odzvati. Bog že poskrbi, da se ob pravem času odločiš za pravi korak, samo poslušati je treba s srcem. Odmolili smo večernice in se obrnili proti domu.
Pot domov je zaznamovala že na začetku poti zastavljena igra, ko je vsak iz torbe potegnil listek z imenom romarja, za katerega je ta dan še posebno molil in nanj mislil. Čudovite kombinacije so nam prinesle veliko dobre volje, molitev pa je tako vedno dobrodošla. Sv. Gre-
gor Veliki je napisal: "Vse molitve, ki jih molimo za druge, najbolj koristijo nam samim!"
Blaženi Slomšek je rekel: "Časi so takšni, kakršni smo ljudje." In mi smo bili veseli in dan smo naredili vesel s pesmijo, molitvijo in prijetnim druženjem. Vožnjo nam je popestril in nas raznežil naš najmlajši romar Gašper, ki nam je kar dvakrat pogumno zapel pesmico o žabicah, prav primerno za vlago, ki nas je spremljala na poti.
Da je bil dan lepo preživet, gre zahvala tudi našemu dobremu šoferju Francu, ki nas vedno varno vozi in potrpežljivo streže našim željam.
Glavni odgovorni za organizacijo in pripravo tega romanja pa je naš g. župnik Marinko Bilandžic, ki se mu lepo zahvaljujemo za njegov trud. ■
50
Naš kraj ■ november 2017
Pismo bralca
Alojz Nučič
Spoštovani bralci,
odločil sem se, da v oktobrsko številko Našega kraja napišem povzetek pobude, ki sem jo pred tremi meseci vložil v nabiralnik Občine Dobrepolje. Moj predlog je bil namenjen pravočasni konzultaciji, ki bi lahko obrodila rezultate. Odziva z Občine nisem prejel, zato sem se odločil naslednje vrstice objaviti v našem časopisu.
Kot sosed vrtca vidim, da gradnja novega vrtca lepo napreduje. Ne poznam arhitekture te stavbe niti predvidene nove športne dvorane. Kljub temu me ta tematika zelo zanima, ker menim, da bi se morala predvidena arhitektura prilagoditi možnosti montaže sončnih panelov za proizvodnjo obnovljive električne energije, imenovane OVE. V tem primeru se mora urediti tudi ozelenitev, predvsem višina dreves, da se ne zasenčijo paneli.
V to »energetsko zadrugo« sem verjetno še z nekaterimi drugimi pripravljen vložiti del finančnih sredstev za izvedbo investicije. Ta način bi koristil tudi šolajoči se mladini, ki bi lahko videla nazoren prikaz bodočega razvoja energetike. Občinski svet in župan z občinsko upravo usmerjajo razvoj občine, podobno kot je svoj čas to počel sovaščan Fran Jaklič.
Razvoj šole in kasneje tudi športnega centra bosta še dodatno zgostila promet (dovoz in odvoz šolajočih se otrok). Šola pravilno, racionalno, uporablja za prevoze avtobuse. Ob tem pa moram opozoriti, da prevoznikom ni omogočen kulturen umik avtobusa z vozne površine javne ceste, da bi na ta način sprostil promet. Tovrstna nepotrebna ignoranca do ostalih koristnikov javne poti je bila prisotna tudi že davno pred izgradnjo vrtca. Pred uvozom na parkirišče vrtca je prostor, kamor bi se lahko avtobus umaknil z javne poti. Mogoče bi bilo treba umakniti kako drevo in narediti postajališče s pločnikom in tipsko streho. Ravnatelju sem že natančno pokazal ta prostor za postajališče.
Večkrat sem že pisal tudi o ureditvi prometnih zapletov pri podgoriški kapelici. Bodimo obzirni do vseh koristnikov javnih poti! ■
LTH Castings
Družba LTH Castings d.o.o. izdeluje inovativne, visoko kakovostne proizvode, katerih kupci so mednarodna podjetja avtomobilske industrije. Odlikuje nas 70-letna tradicija na področju razvoja, litja, obdelave in sestavljanja tlačnih orodij in ulitkov iz aluminijevih zlitin ter izdelava orodij za njihovo proizvodnjo. Pri svojem poslovanju stremimo k poslovni odličnosti v svoji dejavnosti s celovitim servisiranjem kupcev, vlaganjem v znanje, inovativnim razvojem proizvodov in procesov ter nenehnim povečevanjem produktivnosti in kakovosti.
Razpisujemo več prostih delovnih mest v proizvodnji:
POSLUŽEVALEC STROJA in LIVAR
DELO BO OBSEGALO:
■	Poznavanje osnovnih pravil zagona in delovanja strojev,
■	osnovno posluževanje različnih strojev v proizvodnji,
■	osnovno poznavanje tehnologije dela,
■	nadzor in spremljanje procesov,
■	poznavanje, razumevanje in izpolnjevanje dokumentacije na delovnem mestu,
■	skrb za čisto in urejeno delovno mesto - 5S in izvajanje samovzdrževanja,
■	upoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in ekologije.
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
■	Ustrezno izobrazbo III., IV. ali V. stopnje,
■	delo v izmenah (treh ali štirih),
■	timsko delo,
■	natančnost,
■	vestnost in zanesljivost pri delu.
NUDIMO VAM:
■	Dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov,
■	možnosti osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere,
■	delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate iščemo za Obrat Ljubljana.
Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo do 31.10.2017, preko naše spletne strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis).
"Ne vznemirja nas to, kar se je zgodilo, temveč naše lastne misli o tem, kar se je zgodilo." Epiktet
"Šele v najhujši zimi sem spoznal, da v moji notranjosti vlada nepremagljivo poletje." Albert Camus
WWW.BLESK2.SI
KONTAKT:
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://lNFO@BLESK2.SI
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
STEI tSTVO HREN
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
OPTIK
JANEZ POZNIČ s.p.
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367
Delovni čas:
od pon. do pet. od 9h do 19h
Sobota in nedelja zaprto!
Hvala za obisk - se priporočamo!
•	Toplotno izolacijske fasade
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
•	Celotna izolacija ovoja stavbe:
-	fasada
-	izolacija podstrešja (volna, celuloza)
-	dobava in montaža oken (RAL montaža)
-	hidroizolacija in izolacija sten v zemlji
-	sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
•	Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
•	Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
•	Gradbena in zaključna dela
-	manjša zidarska dela
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki)
-	čistilni servis (redna in generalna čiščenja)
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
-	brezplačna priprava dokumentacije
-	krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
-	visoka kakovost storitev
-	konkurenčne cene
-	100% zadovoljstvo strank
BRATA TOMŠIČ
Matej	031 461 933
Stane 7" 041 929 388
Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ...
info@brata-tomsic.si
www.brata-tomsic.si
^ANITAR,
Vojkova 58, Ljubljana
TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542
e-mail: info@sanitar.si
Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje)
Izdelava vseh vrst strojnih instalacij
(vodovod, plin, ogrevanje)
Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli
ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko).
PROIZVODNJA PVC IN ALU STAVBNEGA POHIŠTVA
PVC okna in vrata in zunanje police
rolete, žaluzije, senčila, komarniki • ALU okna in vrata • notranje garažna vrata • adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov
ALU VHODNA VRATA -PRIBA BASIC
0 debelina 67 mm 0 nerjavni ročaj 80 cm/ner-javna kljuka HOPPE E5726 0 toplotna prevodnost UD =
0,9 W/m2K 0 cilindrični vložek + 3 kosi
ključev 0 pokrivno krilo zunaj in
vstavljeno znotraj 0 3-točkovno zaklepanje 0 DOSTAVA IN MONTAŽA 0 elektrozapirnik
ENOKRILNA VRATA
1.899 EUR
(z DDV)
SUPER CENA!
OKNA jJjim
priba@amis.net»www.priba-okna.si
CENA VELJA ZA:
•	enokrilna vrata brez stranske svetlobe, dimenzije do 1000 x 2100 mm (narejeno po meri)
•	standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio
•	cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV
•	steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK
•	cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z ALU letvicami ali mavčno-kartonskimi ploščami
•	aplikacije so samo na zunanji strani
Sedež podjetja: Kompolje 68, 1312 Videm - Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3, 1315 Velike Lašče
Kontaktni podatki:
telefon: 01 510 55 30; faks: 01 510 55 31; gsm: 041 402 780, 041 449 334, 051 402 780
e-pošta: priba@amis.net www.priba-okna.si
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si