Leto 4 /št.84
Cena Št. $2.00
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA

eSmt
""S^A'v
Iz olimpijskega Sydneya —
09P-
4.10.1996
avstra1.ski slovenski neodvisni informativni časnik 14 - dnevnik, cciid s 2.00 the australian slovenian independent informative newspaper
Piknik Slovenskega društva TIVOLI Newcastle
Newcastle, 22. september - Slovenci iz vzhodno obalnega kraja Avstralije se večkrat srečajo na piknikih. Tako je bilo tudi pred kratkim. Na fotografiji z leve: Maria Vindiš, Maria Grosman (tajnica društva), Ivo Klopčič (predsednik društva), Albina Mavric, Lizi Lampe, Cilka Prinčič, Hermina Pihler, Pavla Kolatchew, Helen Gorjup in Pepca Črnogoj.
Diplomatski nazivi -Aljaž Gosnar napredoval
Fotografija: M. Grosman
Tudi avstralski Slovenci bodo volili po pošti
Avstralija priznava dvojno državljanstvo in zato je veliko število Slovencev zadržalo tudi slovenskega. Zdaj se jim ponuja možnost soodločanja pri volitvah v Sloveniji. Diplomatsko konzularne službe v Avstraliji so vsem slovenskim organizacijam in verskim središčem ter medijem posredovale posebne formularje, s katerimi se lahko priglasijo na volitve. Najprej mora biti vsak vpisan v volilni imenik, zato je potrebno izpolniti formular (na voljo sta dva: prvi za tiste, ki niso prijavljeni v Sloveniji, drugi za tiste, katerih stalno prebivališče je še vedno v Sloveniji). Republiška volilna komisija mora sprejeti zahtevek najkasneje do 11. oktobra 1996. Na podlagi vpisa v volilni imenik bo vsak dobil na svoj naslov glasovnice, ki jih bo moral potrditi pri predstavniku diplomatsko konzularnih služb RS v Avstraliji (v času konzularnih dnevov).
Canberra - Mednarodna pravila določajo naslednje diplomatske stopnje: ataše, tretji sekretar,, drugi sekretar, prvi sekretar, svetovalec, minister svetnik, odpravnik poslov, pooblaščeni minister in veleposlanik. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Republike Slovenije iz Veleposlaništva v Canberri je napredoval v pooblaščenega ministra. Čestitamo!
Tržaški oktet prihaj a v Avstralijo
Pevci Tržaškega okteta s tehničnim vodjem Danilom Čadežem gostujejo:
MELBOURNE - petek 8. novembra, organizacijo v Melbournu in okolici prevzel Slovenski narodni svet Viktorije; MILDURA- sreda in četrtek, 13. in 14. novembra, organizaci Jožica Gerden;
ADELAIDE - petek, 15. novembra Slovensko društvo Adelaide, v soboto morda v katedrali ali v italijanskem društvu, sobota, 17. novembra Slovenski verski center; BERRY - ponedeljek, 18. novembra gostje Kregarjevih; ALBURY - ponedeljek, 18. novembra slovensko društvo; CANBERRA - Christopher Chatedral, torek, 19. novembra, sreda, 20. novembra Slovensko društvo Canberra;
BRISBANE - GOLD COAST - četrtek in petek 21. in 22. novembra; SYDNEY - sobota 23. novembra Slovensko društvo Sydney, nedelja, 24. novembra Versko središče Marrylands, Slovenski klub Triglav.
Poročilo organizatorja Cvetka Faleža
Včeraj pride fax, da so mariborski kriminalci prestopili zadnji rubikon, ki naj bi jih ločil od najbolj ostudnih kriminalcev na svetu. Mafijske metode so resnično vzele maha tudi v Slovenij, piše dalje v faxu. Tole zdaj je bil eden resnejših poskusov bombnih napadov na sodnika (doslej so leteli v zrak avtomobili...). O mariborski mafiji je pisala že pred letom Mladina, pisalo je drugo dnevno časopisje, potem pa vse tiho je bilo... Sodniki, odvetniki, uslužbenci zavarovalnic se selijo iz mesta, pretijo jim. Tudi novinarji se bojijo. O tem mi je govoril eden od Večerovih urednikov (moj bivši sošolec), ko sem bila pred dvemi meseci v Sloveniji. Da je to res, sem se prepričala tudi sama, pa o tem kasneje. Po vrnitvi iz Slovenije in po izidu prve številke Glasa Slovenije so me nekateri bralci spraševali: kaj nične pišeš o svojih vtisih iz Slovenije? Drugi so bili mnenja, da bom zdržala nekaj časa, potem pa se bom le morala razpisati. Ko sem na razna namigovanja zamahnila z roko "ah, mafija!" so me opominjali "pst!" "to se ne govori!" V Sloveniji sem največ časa preživela v Mariboru in okoliščine so bile pač takšne, da sem morala tavati po tamkajšnjih uradih, sodiščih, policijskih postajah, advokatskih pisarnah itd. Šlo je namreč za moje lastniško stanovanje, fd siga je leto dni po mačehini smrti enostavno prisvojil njen sin in ga izdajal za dober denar, in čeprav je od podnajemnika jemal denar tudi za obratovalne stroške, večino teh ni plačeval. Ker je bilo stanovanje na moje ime se je vodil proti meni sodnijski postopek(?), in tako sem morala na koncu seveda vse te stroške plačati sama (nekaj tisoč DEM). Tudi telefon so mi izklopili, čeprav sem stanovanje izdala vključno s telefonom (in pred leti tudi priključek plačala sama), le ta je bil na mačehino ime (povsem normalno), zdaj pa ga nisem imela pravice zadržati (mimogrede, to me je stalo 1000 DEM).
IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič
UREDNICE
Ker nisem vedela kam naj se še obrnem, sem odšla na uredništvo Večera in tam zaprosila, če bi dali zadevo v časopis. Predala sem vse dokumente, potrdila in telefonsko številko moje odvetnice... toda kot izgleda, reportaže še do danes ni bila objavljena. Mačehin sin je namreč "ugledna osebnost" in ima nekaj "dobrih"prijateljev, ali pa se tudi njega novinarji mariborskega Večera bojijo?. To, da me je oškodoval za veliko vsoto nemških mark (DEM), v Sloveniji namreč v večini primerov računajo kar v DEM, in to, da je dobesedno oropal moje omare ni bilo pomembno. Civilno tožbo bi dobili, gospa, toda v Sloveniji enostavno ne moremo izterjati dolga od dolžnikov, je na koncu smehljaje dejala odvetnica, pa tudi na vrsto na sodišču bi čakali do pet let. Krasna država, sem pomislila in se z grenkim priokusom vrnila v Avstralijo. Marsikdo, ki je imel opravka le z ljubečimi sorodniki in prijatelji ali mu je bilo usojeno le občudovanje lepot Slovenije se ne bo strinjal z menoj. Žal so moji vtisi in izkušnje takšni in še drugačni! Resnico pa sem enkrat vendarle morala načeti. "Za takšno Slovenijo kot je danes, se tudi mi, Slovenci po svetu, nismo borili", sem dejala v Ljubljani na predstavitvi knjige slovenskega novinarja in številna množica v dvorani mi je z bučnim odobravanjem zaploskala.	_ /1
Vaša Stanka

Kaj imata skupnega Slovensko društvo Sydney in Socialdemokratska stranka Slovenije? Pri iskanju telefonske številke se ti zgodi da najdeš pri obeh iste kratice SDS
politika-politika
Mladinamit je zapisala v tem vročem času pred volitvami v Sloveniji: ali ste vedeli, da
*bodo rdeči pili rdečega, črni črnega, beli pa cviček? *bodo rezultati volitev odvisni od kakovosti letine? *bo večina volišč odprta do zgodnjih jutranjih ur? *ne bo volilne abstinence?
*bo skoraj polovica glasovnic neveljavnih, ker bodo ljudje obkroževali dvojno?
*bodo namerno nepravilno izpolnjene glasovnice zaračunavali trikratno?
*bodo volitve ponovili v volilnih okrajih s pozno trgatvijo?
na zaravje-na zdravje
*
Še en Avstralec več ve kje je Slovenija Pri očesnem specialistu v Sydneyu."A vi ste Slovakinja. In tako tudi naš znani sydneyski očesni patolog dr. M. Filipič; pa tisti najstarejši olimpijec Štukelj... A niste? Kje paje ta Slovenija? Govorite pa slovaško a ne?
promocij a-promocija
*
Zakaj avstralski Slovenci nimajo posebnih carinskih ugodnosti ob vrnitvi v Slovenijo?
Avstralski Slovenci n.pr. ne morejo uvoziti avtomobil v Slovenijo brez carine. Zakaj? Zato, ker je volan na desni strani, nimajo pa možnosti, da bi kupili drugi avtomobil v Evropi in ga brez carine pripeljail v Slovenijo. Je še kakšna druga možnost?
odgovorni-"mikrofon je vaš"
Na Internetu:http://194.152.2.21:80/-sa/perslist/matkovis.htm piše naša rojakinja Stephanie Matkovic iz Geelonga o sebi, o Svetu slovenskih organizacij Avstralije ter o njegovih načrtih in aktivnostih. Ja, pa tudi uspehih. Zanimivo bi bilo, da bi kaj več o tem izvedeli tudi slovenski mediji v Avstraliji. Predsednik Janez Ritoc in tajnica Stephanie Matkovic oglasita se nam.
9999?
Čestitke našemu rojaku, pesniku in dolgoletnemu uredniku Svobodnih razgovorov Jožetu Zoharju, ki že od maja letos dopisuje za ljubljansko Delo in nedeljsko izdajo Nedela.
Quiet achiever-quiet achiever
Bivši avstralski Slovenec Nicholas Oman ob čast in konzulstvo. Kot smo že poročali, je slovenska vlada sprejela sklep o odvzemu pooblastila eksekvature častnemu konzulu Liberije Nicholasu Omanu.
Po domače povedano: Oman v Sloveniji ne . more več predstavljati Republike Liberije. Povod za to vladno odločitev so bili verjetno sumi o vpletenosti častnega konzula v nedovoljeno trgovino z orožjem, pa tudi medtem že umaknjena Interpolova tiralica. Liberija tega venetno ne bo niti opazila, saj ima dovolj dela s svojo državljansko vojno. Oman pa je dejanje vlade označil za ''predrzno, skrajno neresno in dokaz o bananarepubliškem značaju Slovenije."
Mag-mag-mag
Pišejo nam...
Slovenskim organizacijam, verskim središčem in posameznikom
Spoštovani!
Na zadnji seji 30. avgusta 1996 je SNS-NSW sklenil, da Vas povabi na občni zbor, ki bo 22. septembra 1996 ob 14. uri v prostorih Slovenskega društva Sydney, 2-10 Elizabet h Street ¡Velherill Park 2)64. Zavedajoč se velikih političnih in družbenih sprememb, ki so nastale v naši matični domovini Sloveniji in v spoznanju, da se te spremembe odražajo tudi v slovenski skupnosti v Avstraliji, se je SNS-NSIV odločil za temeljito organizacijsko prenovo, hkrati pa tudi za vsebinsko poglobitev svojega delovanja. Izhodišče za vsebinsko poglobitev delovanja SNSie človek in njegovo dostojanstvo. Človekove pravice (vključujoč etnične pravice) in pravni red demokratičnih družb sploh predstavljajo sistem vrednot, h katerim se priznavamo kot lojalni državljani Avstralije in pripadniki slovenske skupnosti, in kijih hočemo ohranjevati in izpolnjevati.
V ohranitvi narodnostne, jezikovne in kulturne identitete vidimo neodtujljivo vrednoto.
Zavedati se moramo, da smo del slovenskega naroda in da imamo skupni slovenski jezik, kulturo in zavest, in če hočemo preživeti kot slovenska skupnost v Avstraliji, moramo to bogastvo negovati, istočasno pa gajiti tesne stike s slovenskim narodom in njegovo suvereno državo. Od nje pričakujemo, da bo oblikovala državniški odnos do Slovencev v emigraciji in jih podpirala v prizadevanju za ohranitev in vsestranski razvoj narodne skupnosti. Jožef Smuk, Svdnev
Spoštovana urednica Stanka, obnavljam naročnino in pošiljam prisrčne pozdrave. Z možem rada bereva G ¡¿is Slovenije, saj je res zanimiv. Želiva vam še v bodoče veliko sreče in uspeha pri urejanju. Lep pozdrav
Maria in Joe Belavic, Newcastle
Draga Stanka,
rad hi obnovil naročnino in vam želim obilo uspeha pri urejanju. Prejmite tople pozdrave iz Queenslanda. Mirko C ude rman, Moutit Mee
Draga Stanka,
obnovitev naročnine je vsakoletna dolžnost, katero nekateri morda preradi pozabljamo, brez katere pa žal ne gre, če želimo ohraniti našo povezavo in razgledanost. Premnogi si ne vzamejo časa in si ne privoščijo užitka z branjem. Veseli me, ker sem opazil, da ste v Glasu omenili Slivnikovo knjigo"Kučanov klan" in to kar trikrat. Ze preden sem prebral prispevek dr. Edija Gobca, sem tudi jaz prijateljem priporočal knjigo z istimi besedami, da se bere kot najbolj napeta kriminalka. Danila Slivnika sem vprašal za deset izvodov, zato bo lahko kdo knjigo kupil tudi pri meni.
Glas Slovenije rad berem in ga z veseljem priporočam, opazil pa sem preveliko zaskrbljenost in pozornost razpadu Jugoslavije, kar sem hotel komentirati že pred meseci. Ne razumite me napačno. Kot študentu politike me ta snov izredno zanima in bo še dolgo služila poklicnim "political csientistom " kot zelo zanimiva tema. Moti me le stališče, da nam je Slovencem bila krivično naprtena krivica za razpad Jugoslavije. Dovolite mi ravno nasprotno stališče in sicer, da sem ponosen, ker sem bil že pred leti nasprotnik te zgrešene tvorbe in sem že leta dopringša! k razpadu te nenaravne povezave. Ce smo Slovenci Jugoslavijo zrušili, sem na Slovence še posebno ponosen, pa tudi če to ni res, kar je razvidno tudi iz Mayerjevega prispevka. Jugoslavija je bila obsojena na neuspeh, ker je bila totalitarna in ker so si jo Srbi svojili kot svojo povečano domovino, poleg še drugih napak.
Naj izrazim še zahvalo Vam, gospa urednica in vsem, ki so se odzvali na moje povabilo za obisk domovine za papežev obisk. Prepričan sem, da nikomur ni žal. Vtisi so ostali in so izredno lepo posneti na video kaseti RTV Slovenije. Tudi knjiga in kaseta Ognjišča sta lepi.
Lepe pozdrave Vam in vsem bralcem Glasa Slovenije
Cvetko Falej, Canberra
Prejeli smo za objavo
In tako naš pater Ciril Božič
Pri splošni avdienci v sredo 3. julija, se je rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič zahvalil papežu Janezu Pavlu II. za njegov obisk Brezij. Kakor vemo. ta obisk v uradnem programu ni bil objavljen, zato je bilo toliko večje presenečenje, ko seje papež Janez Pavel II, velik Marijin častilec, takoj po sprejemu na brniškem letališču odpeljal kot romar k Mariji Pomagaj, Kraliici Slovencev. P. Ciril ie papežu želel še enkrat izreči zahvalo in mu ie v Rim prinesel dve knjigi o Brezian (v slovenščini in nemščini! Ob patrovih besedah seje papež v slovenskem jeziku pozorno odzval in dejal: "Obisk v Sloveniji! Hvala!" Papež se torej še vedno s hvaležnostjo spominja tega obiska... /F.P. Družina/
KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII Ljubljana 1000 SLOVENIJA Telefon:+ 61 / 125 4552 Fax: +61 / 126 4721
<	>
C/J
Imf	W
-1	® ^
<	a
XJ	«
H-*
•■O Os
a rs
N
DRŽAVA
Avstralija
Avstrija
Hrvaška
Nemčija
ZDA
Italija
VALUTA NAKUPNI PRODAJNI
1 1 1 1 1
100
AUD
ATS
HRK
DEM
USD
ITL
108.36 12.70 25.11 89.41 136.51 8.95
109.02 12.78 25.26 89.95 137.33 9.00
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Embassy of Slovenia Advance Bank Centre - Level 6, 60 Marcus Clarke Street, Canberra City; tel.: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O. Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure; uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; ataše: Tina Omahen
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE
AVSTRALIJA (NSW in VIC) Častni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru
(By appointment only) Tel.: (02) 314 5116 Fax: (02) 399 6246 Poštni naslov:
P.O. Box 188 Coogee NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA
Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) Tel.: (04) 567 0027;
fax: (04) 567 0024 P.n. P.O. Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O. Box 5 Smithfield NSW 2164 Tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009
OLU ■ L.'lJt
4.10.1996
Novinarji Slovenca spet stavkali
Pred kratkim so novinarji Slovenca spet stavkali. Po ogorčenem boju med zaposlenimi in vodstvom, so stavko za kratek čas prekinili in dobili so majhno vsoto denarja, ki naj bi bila novinarska plača. Časopis, v katerem naj bi bilo zaposlenih okoli 80 delavcev, baje proda dnevno smao okrog 5.500 izvodov. Tudi številke naročnikoy so iz dneva v dan manjše, saj odpovedi kar dežujejo.
Za Maribor najbolj črne napovedi
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo do konca leta samo v mestu 20.000 brezposelnih. Izkušnje kažejo, da bi 25-odstotna brezposelnost pripeljala do zloma Maribora. Že zdaj petina Mariborčanov ne plačuje Komunalnih prispevkov. "Centralizacija (Ljubljane) je močna kot še nikoli doslei in štajerska prestolnica ima prvič v zgodovini tako malo upravne politične in finančne moči," so prepričani Mariborčani. Zaradi sedanjih razmer se povečuje tudi število samomorov.
Srednjeveški dan v ljubljanskem gradu
V ljubljanskem gradu je bil 20. septembra srednjeveški dan. Obiskovalci so se spoznali s srednjeveško obrtjo, se sprehajali med plemenito gospodo, občudovali spretnosti glumačev in s pravimi bakrenimi novci kupovali na pravi srednjeveški tržnici. Prireditev so organizirali v okviru kulturno-zgodovinsko-turističnega projekta Venerina pot, vanipa je vključeno 60 mest in gradov iz Nemčije, Avstrije, Italije, Češke in Slovenije.
Višje pokojnine
Pokojnine in drugi denarni prejemki za letošnji september so višje za 3.1 odstotka. Skupno so se pokojnine letos povečale za 9,79 odstotka.
Končan mednarodni simpozij o Svetem pismu
S slavnostno akademijo ob izidu slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma seje v ljubljanskem Cankarjevem domu končal letošnji največji humanistični simpozij v Slpveniji. V treh dneh ie več kot sto najuglednejših domačin in tujih poznavalcev biblicistike strokovni in laični publiki predstavilo značilnosti hermenevtike na osnovi starih in slovanskih prevodov Biblije, presojalo vlogo svetopisemskih besedil v sodobnem svetu, tkalo tesnejše vezi med vzhodnim in zahodnim bibličnim izročilom ter skušalo spodbuditi ekumensko razsežnost v svetopisemski interpretaciji.
Delavski in socialni nemiri
"Sloveniji grozijo delavski in socilani nemiri", je na tiskovni konferenci izjavil Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov in dejal, da razne omejitve veljajo le za delavce, ne pa za tiste z visokimi plačami.
NOVICE
Slovenci prišli, domačini pobegnili
Na mednarodnem novosadskem sejmu je izbruhnil škandal. Od 40 tujih razstav ljalce v jih je kar 22 prišlo iz Slovenije. Obiskovalci so se že prvi dan najbolj zanimali za slovenske izdelke. Toda predstavniki gospodarske zbornice Vojvodine so bojkotirali slovenski dan, bojkotu pa so se pridružili tudi državni mediji, beograjska in novosadska televizija o slovenskem dnevu nista objavili niti besedice - se ve od kod piha veter.
Kljub škandalu so slovenski gospodarstveniki lahko zadovoljni s svojo predstavitvijo.
Umrl dr. Anton Trstenjak
V soboto, 28. septembra je umrl velik Slovenec - duhovnik in psiholog dr. Anton Trstenjak. Objavil je več Kot 50 knjig o psihologiji, zadnjo, leta 1991 pod naslovom 'Tv^isli o slovenskem človeku". Pokopan je v Gornji Radgoni.
V Istri bi morali
izvesti referendum
Glede vprašanja Istre je predsednik SNS Zmago Jelinčič dejal, da bi morali izvesti referendum in omogočiti, da se prebivalci Istre sami odločijo o svoji prihodnosti. Dodal je, da bo Istra v okviru Hrvaške popolnoma propadla, saj jo bo Tudjman izkoriščal le za poligon za napade na Slovenijo. V okviru Slovenije pa bi imela Itsra kot avtonomna pokrajina podoben položaj kot ga je imela nekoč pod Kranjsko, je dejal Jelinčič.
Po Drnovškovem zagotovilu ZDA podpirajo Slovenijo
Premier dr. Janez Drnovšek je izrazil posebno zadovoljstvo, ker naj bi bila Slovenija še korak bliže k včlanitvi v pakt Nato. Svoje zadovoljstvo je podkrepil s tem, daje ameriški senat sprejel predlog, da se Slovenija uvrsti med prve štiri države, ki naj bi jih v okviru širitve pakta Nato prve sprejeli \ svoje vrste. Drnovšek je dejal, daje to dokaz, da Slovenijo podpira ameriška administracija.
Javnost pretresena ob odkritju množičnega grobišča na celjskem Golovcu
V torek, 20. avgusta so med kopanjem vodovodnega jarka v neposredni bližini gostišča Klukec na celjsKem Golovcu naleteli na človeške kosti. Prenehali so kopati in obvestili policijo... potem pa so v globini 140 centimetrov naleteli na še več kosti, čevljev in drugih ostankov ljudi, nekateri so bili povezani z žico in ustreljeni odzadaj. Očitno gre za grobišče iz leta 1945.
Dr. Jožko Savli o slovenskem grbu
V prvi številki novega tednika Demokracija je dr. Savli med drugim zapisal: "Sedanji slovenski grb je nekakšen sklop predvojnejn povojne jugoslovanske Slovenije. Zal ne ponazarja njenega resničnega zgodovinskega in državnega izročila, ki nam ga sosedje, kar njim samim manjka, tako vztrajno odrekajo".
Leta velikih prevar
"Leta velikih prevar" je senzacionalna knjiga novinarja Iva Zajdele, ki jo ie napisal potem, ko so ga odstranili kot novinarja dnevnika Slovenec. Knjiga odgovarja na vprašanja, kako to, da komunisti spet povsem obvladujejo življenje v Sloveniji. Glavni osebi knjige sta Slovenski krščanski demokrati in časnik Slovenec. Knjiga s svojo konkretnostjo močno razburja mnoge, ki so v njej imenovani. Tudi njegova druga knjiga "Zasuta usta" na 280 straneh povsem in dokončno razgalja komunistično revolucijo na Slovenskem s poudarkom na letih 1941 in 1942. Obe knjigi nista v prosti prodaji. Naročita pa se lahko na naslov: Demokracija.p.p. 700, 1001, Ljubljana. Slovenija. "Zasuta usta" stanejo 2.700, "Leta velikih prevar" pa 2.300 tolarjev.
v
Štirinajstletni zmagovalec teniškega turnirja v Bejrutu
Predsednik ljubljanskega mestnega sveta Dimitrij Kovačič je priredil na magistratu sprejem za Gašperja Martinjaka, komaj štirinjastletnega teniškega prvaka mednarodnega turnirja IFT v Libanonu, ki ima izredne dosežke v kratki, vendar izredno uspešni športni karieri. Sprejema so se udeležili tudi starši mladega slovenskega športnika . Učinkovita predstavitev Ljubljane in Slovenije v mednarodnih stikih.
Slovensko hrvaška meja v dokumentu hrvaškega zgodovinarja
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je na novinarski konferenci predstavila dokument hrvaškega zgodovinarja Dragovana Sepiča, ki ga je ta spisal leta 1943 v Londonu. SNS pa ga ie preko virov, ki jih ni hotela izdati, dobila iz beograjskega arhiva. Jelinčič je poudaril, da hoče SNS sedanji slovenski vladi dokazati, da obstajajo dokumenti v prid slovenskim zahtevam po meji na reki Mirni, ter, še bolj kot to, dokazati, da gre za pod leganje "hrvaškemu fašizmu ter pasivno izdajstvo slovenskega naroda, kot seje izrazil Jelinčič, s strani vlade in diplomatske komisije za mejna vprašanja s Hrvaško, ki jo vodi Iztok Simoniti.
Sveto pismo (slovenski standardni prevod) izšlo septembra letos
Novi komentirani slovenski prevod celotnega Svetega pisma, kije nastajal 16 let in pri katerem je sodelovalo več kot 50 prevajalcev, slavistov, lektorjev, korektorjev ter računalniških in drugih strokovnjakov pod vodstvom jprof. Jožeta Krašovca, je zdaj na tržišču. Izšla je v enajst tisoč izvodih in ima skoraj dva tisoč strani.
Biblija je najbolj prevajana knjiga v zgodovini človeštva. V celoti sojo prevedli v 341 jezikov, posamezni deli pa so prevedeni v nekaj več kot dva tisoč jezikov. Slovenci se uvrščamo med
Eprvih petnajst narodov, ki smo v celoti reveali Biblijo v živ domači jezik (Jurij »almatin, 1584. leta). Toda zdaj prvič smo dobili Biblijo, Sveto pismo stare in nove zaveze, kije v slovenščino v celoti prevedena iz izvirnih jezikov: grščine, aramejščine in hebrejščine.
Knjigo se lahko naroči na naslov:
Svetopisemska družba, Dunajska 5,
1509 Ljubljana, Slovenija.
cena: izv. navadne izdaje 6.500 SIT +
poštnina; izv. posebne izdaje (zlata
obreza, Sfcitni ovitek) 12.500 SIT +
poštnina.
Gibanje 23. december
23. december je eden izmed najbolj pozitivnih datumov slovenske zgodovine. Iz tega izhaja tudi ime Gibanje 23. december, ki že v samem statutu delovanja društva navaja, da bo podpiral prizadevanja za ohranitev države in gospodarske samostojnosti, s poudarkom na ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti slovenske države ter jezikovni in kulturni samobitnosti slovenskega naroda. V časniku Slovenske brazde je predsednik giban ja dr. Borut Korun, sicer predsednik programskega sveta slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki (SLS) dal v intervjuju jasno in glasno sporočilo: Ne razprodajajmo Slovenije! Dejal je, da smo se Slovenci zopet znašli na razpotju in zopet imamo kolaborante in kvizliiige. Tisti, ki dobro mislijo in ki jim je za Slovenijo se morajo zdruziti in delovati spravno.
Novo pri Mohorjevi
"Slovenija v novi Evropi "-Zbornik. Sedemnajst slovenskih znanstvenic, znanstvenikov in diplomatov razmišlja o tem, kako naj Slovenija kot smaostojna država živi z Evropo in svetom.
Stavka v Litostroju
Litostroj, leta 1946 ustanovljeni slovenski strojegradniški gigant, je pred dnevi preživljal mučno stavko, zaradi katere bo po oceni vodstva koncema podjetje težko postaviti na noge. Stavkajoči so po eni strani zahtevali, naj predsednik uprave koncema Litostroj dr. Jože Duhovnik odstopi, po drugi strani pa so pričakovali, da do njegova ekipa podjetje dokapitalizirala. Država pa tega ne namerava storiti in Litostroj bo zagotovo pristal v skladu za razvoj, in najverjetneje z novim vodstvom.
Kongres EUCD
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in hkrati podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov (EUCD) Lojze Peterle je pred bližajočim 25. kongresom EUCD dejal, da so SKD veseli, ker je bila prav njim zaupana organizacija kongresa, saj bo to izredna priložnost za promocijo Slovenije. Kongres bo potekal od 4. do 6. oktobra v Ljubljani pod geslom Stabilnost, varnost in Dlasinia v novi Evropi. Med gosti bo okoli 150 politikov iz 47 krščanskodemokratskih strank iz 31 držav. Kongresa se bo udeležil tudi predsednik Sveta Evrope Leni Fischer in predsednik parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Javier Ruperez.
Zaročnijirstan star dva tiso c let
Letos so pri izkopavanjih na gradbiščih NUK II v Ljubljani ob Emonski in Aškerčevi cesti naleteli na zanimive najdbe iz časov rimske Emone. Eaen izmed najzanimivejših predmetov, najdenih na tem območju, je oil prav gotovo več kot 27-gramsk'i zlat prstan z vgraviranima rokama. Prstan je bil verjetno zaročni in pozneie poročni,
Eripadal pa naj bi bil moškemu, »omnevajo, da gaje nosil na mezincu. Odkrili so tudi cestno mrežo s pločniki, kanali in z glavno zbirno kloako, ki se je stekala v takrat plovno Ljubljanico. Odkrili so, daje mestna kanalizacija, kloaka, delovala še vse do sredine tega stoletja. Kloaka je bila grajena iz kamna in tlakovana z opeko.
MC5 _s
M.OVENIJE
4 10 1996
Referendum 8. decembra
Komu bodo zvonili zvonovi na drugo adventno nedeljo (praznik Brezmadežne) se bo videlo 8. decembra, ko bodo volilci na referendumih odločali o treh izključujočih si predlogih (30 poslancev predlaga čisti sorazmerni sistem, državni svetniki kombiniran sorazmeren in večinski sistem, SDS pa večinski sistem). Se zmeraj ni jasno, kako sploh določati zmagovalca.
Poker guvernerjev
Med guvernerji bank držav naslednic Jugoslavije ni več razhajanj, je po srečanju četverice na Onriau, ki se ga spet ni bil udeležil guverner banke ZRJ,
Fovedal guverner Banke Slovenije dr. ranče Arhar. Makedonija in BiH sta odstopili od zahteve, da bi morali pri delitvi 650 milijonov vrednih odmrznjenih zlatih rezerv v baselski banki upoštevati tudi odstotek prebivalstva v nekdanji SFRJ. Tako naj bi bilapodlaga za delitev ključ Mednarodnega denarnega sklada po katerem dobi Slovenija 16,39 odstotka premoženja. V baselskem primeru je to okoli 95 milijonov dolarjev.
S šušmarji v Evropo
Slovenija je v Evropi na drugem mestu (takoj za Italijo) po delu na črno, ki naj bi uradno doseglo že skoraj četrtino domačega bruto proizvoda. Na črno naj bi bilo zaposlenih skoraj četrt milijona ljudi, medtem ko je v 51.000 registriranih obratih zaposlenih 127.000 ljudi. Po ugotovitvah uradnih obrtnikov bi lahko z redom na tem področju pridobili do 85.000 delovnih mest.
Zlati jubilej
V pol stoletja ljubljanske ekonomske fakultete je diplomiralo 6600, magistriralo /06 in doktoriralo 107 ekonomistov. Na ekonomski fakulteti je zdaj več kot 3500 rednih in 3300 izrednih diplomskih študentov, več kot 450 podiplomcev, pa tudi 200 študentov na daljavo.
Sestanek Drnovšek-Šuštar
Dogovorila sta se. da bosta odslej Čeri :ev in Vlada v pogovorih o ureditvi odprtih vprašanj med državo in Cerkvijo enakopravni sogovornici in se bosta trudili doseči soglasje o stavreh, ki zadevajo Cerkev.
Prvi sodnik napaden
Podtaknjen eksploziv v Miklavžu pri Mariboru pred stanovanjsko hišo okrajnega sodnika Konrada Rebernika je hudo ranil njegovo ženo Živo (zlom noge in površinske poškodbe). V Sloveniji je to prvi napad na sodnika, kotiih je mogoče videti v tujih kriminalnih filmih in na TV zaslonih. Policija je ugotovila, daje napad povezan s sodniško funkcijo Rebernika (obsodil je več mariborskih kriminalcev). V poročilu za vlado je Šterovo notranje ministrstvo navedlo, da so sodniku Reberniku že prej večkrat grozili, vendar policija o tem ni bila obveščena. Policija je obravnavala 22 možnih osumljencev._
Objaviti imena
sodfelavcev
Udbe?
Kdo so bili sodelavci Udbe želi vedeti večina od 602 naključno izbranih anketirancev, ki Hhje zajela telefonska anketa družbe VEDA. Na vprašanje, ali bi morala država Slovenija javno objaviti seznam tistih ljudi, ki so do leta 1990 sodelovali z jugoslovansko tajno politično poficno, imenovano Udba, jih je namreč kar 58 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Sezname bi najraje objavili privrženci Peterleta, Janše in Podobnika. Večina anketirancev se strinja s trditvijo, da "v Sloveniji na skrivaj deluje udbomafija, ki jo sestavljajo nekdanji sodelavci jugoslovanske tajne politične policije".
OB PETI OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE
USTVARJALI SO SLOVENSKO
ZGODOVINO
Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji je 25. junija 1991 slovenska skupščina razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - REPUBLIKO SLOVENIJO. Ta dan so pozneje razglasili za državni praznik - dan državnostLPet let za tem so dan državnosti slavili po vsej Sloveniji, slavili pa smo ga tudi Slovenci po svetu. V Avstraliji Veleposlaništvo RS v Canberri, častni konzul RS Alf red Breznik je v Sydneyu ponovno, tako kot vsako leto doslej, pripravil slovesnost za konzularni zbor, praznik so obeležili Slovenski narodni sveti, številne slovenske organizacije, društva, mediji in verska središča. Slovenska zgodovina pa se ni ustvarjala le nekaj zadnjih pet let, ustvarjali so jo (po Delu) številni Slovenci Glas Slovenije bo v nadaljevanjih predstavil znamenite slovenske osebnosti od kralja Sama (623 - 658) do današnjih dni Prav tako bo ob njih objavljal fotografije avstralskih Slovencev, ki so po svojih močeh in vsak po svoje pomagali pri osamosvojitvi Slovenije.
Janez Vaj kart Valvasor
(1641 - 1693)
Valvasor, baron, polihistor (iz italijanskega plemiškega rodu) je za slovensko kulturno zgodovino pomemben pred -vsem kot avtor Slave Vojvodine Kranjske, ki nam je ohranila zemljepisno etnološko in kulturno podobo Slovenije (Kranjske) s konca 17. stoletja; kot nekak udomačeni tujec je gledal na kranjske dežele z ljubeznijo, vendar iz distance. Izkazal seje za učenca nemških humanističnih zgodovinaijev, ki so v svojem nacionalnem patosu hoteli tudi Slovane razglasiti za potomce prvotnih Germanov. Pri določanju narodnosti mu je bilo važnejše, da pripada Kranjska rimsko-nemškemu cesarstvu, kot pa da sodi "kranjščina" med slovanske jezike. Slovenci so po njegovem mnenju po izvoru Germani. Glede tega pa ni nestrpen, kranjskemu jeziku pravi naš in sam se šteje za Kranjca, a tudi za Nemca. Njegovo zanimanje za Slovane ni nacionalno, ampak polihistorsko. Simpatije do Kranjske in prebivalcev ne izvirajo iz nacionalnega patriotizma, ampak iz lokalnega, tudi pojma slovenstva ne pozna. Teritorialni patriotizem je čutiti iz vsega njegovega dela. V Slavi vojvodine Kranjske je veliko takega, kar bi se dalo izrabiti za preroditeljska gesla, vendar je nastalo brez vsakršne preroditeljske namere. Njegovi nazori o narodu so nastali pod vplivom nemških zgodovinarjev, kajti naši kraji so bili del nemškega cesarstva, Valvasorjeva kulturna miselnost pa se je izoblikovala na Nemškem.
Slovenski narodni svet Viktorije je leta 1992 obiskal Janez Janša, obrambni minister Republike Slovenije
Jurij Vega
(1754- 1802)
Slovenski matematik Jurij Vega, rojen 1754. leta v Zagorici pri Dolskem, je "vstopil" med Slovence v trenutku, ko je takratno štetje v cesarski Avstriji naštelo 725.000 Slovencev. Na ljubljanski jezuitski gimnaziji, takrat seje imenovala studia in-ferior, je bil sošolec Antona Tomaža Linharta, ki je Vego prekašal v grščini, slednji pa Linharta, kakopak, v matematiki. V Ljubljani je Vega končal tudi filozofski višješolski študij s poudarkom na matematiki, kar so takrat zahtevali deželni stanovi, tako da je po diplomi dobil inženirsko (navigacijsko) izobrazbo.
1782 leta je objavil prvi zvezek Predavanj iz matematike, leto kasneje izide prvi Vegov logaritmovnik s sedemdecimalnimi tabelami, v letih 1784 in 1788 je izdal še dva zvezka predavanj iz matematike, 1789. leta je objavil razpravo z izračunom pštevila pi na 140 decimalk. Leta 1794 izide veliki Vegov logaritmovnik (desetmestni Thesaurus), medtem ko je 1797. leta v obliki logaritemskih tablic.
Jurij Vega je objavil tudi Osnove iz geometrije, razpravo o določitvi mase planetov in druga strokovna dela s področja matematike in fizike, s katerimi je že v času življenja postal znan v srednjeevropskem znanstvenem prostoru (1798. leta je postal član znanstvene akademije v Mainzu, leta 1980 pa praške Češke družbe znanosti in berlinske Pruske akademije).
Jurij Vega je bil izredno razgledan razumnik z dobrim znanjem tujih jezikov; že v šoli je tako rekoč moral ob slovenščini uporabljati latinščino in nemščino, kasneje pa seje naučil tudi italijanščine, francoščine in angleščine. Vega je bil tudi uspešen vojak in učitelj matematike na topničarski šoli na Dunaju. Svoj ognjeni vojaški krst je doživel leta 1789 pri tretjem avstrijskem osvajanju Beograda, med avstrijskim obleganjem Mannheima pa je uspešno streljal s svojimi daljnometnimi možnaiji.
IME IN PRIIMEK.
NASLOV (v Avstraliji):
Republiška volilna komisija
Slovenska cesta 54 1000 Ljubljana, Slovenija Fax: 0011 386 61 133 1269
' ZAHTEVA ZA VPIS V VOLILNI IMENIK
za osebo, ki ima stalno prebivališče v Avstraliji
Podpisani (ime in priimek).........................................................................................................................
Rojen (datum)...............................................v kraju...................................................................................
sedaj stanujoč na zgoraj navedenem naslovu:
1.	zahtevam, da me vpišete v posebni volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Moje zadnje stalno prebivališče v Sloveniji je bilo:
Naslov......................................................................................................................................................................................
(v kolikor niste imeli stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, vpišete zadnje stalno prebivališče svojih staršev; če ga ne poznate, vpišite okraj, v katerem želite glasovati);
2.	zahtevku prilagam: (dovolj je le eno izmed dokazil)
-številkapotnega lista Republike Slovenije:...............................................
-prilagam fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije
-	prilagam kopijo odločbe o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije
-	drug dokument (n.pr. rojstni list), iz katerega je razvidno državljanstvo Republike Slovenije
3. Ker se bom nahajal v Republiki Sloveniji na dan glasovanja, 10.11.1996, izjavljam, da želim glasovati na volišču v Republiki Sloveniji in ne po pošti (z DA odgovore le tisti, ki bodo v času volitev v Sloveniji).
DA	NE
Podpis:.................................................
IME IN PRIIMEK:........
NASLOV (v Avstraliji):
Republiška volilna komisija Slovenska cesta 54 1000 Ljubljana, Slovenija Fax: ooll 386 61 133 1269
ZAHTEVA ZA GLASOVANJE PO POŠTI
za osebo, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije
Podpisani (a)...................................................................................................................................
Rojen (a)................................................v........................................................................................
Stanujoč (a) na zgoraj navedenem naslovu,
zahtevam, da se mi po pošti pošlje volilno gradivo za volitve 10. novembra 1996. Moje stalno prebivališče na območju Slovenije je:
(naslov v Republiki Sloveniji, kraj, hišna št., občina)
Podpis:
RUI
euro
international piy.iw
AUSTRALIA
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03) 764 1900
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 9671 5999
Three return flights a week Mondays,Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunajj v Ljubljano in nazaj
Lauda telefon: 1 800 642438
( brezplačni klic)
The only line direct to the Heart of Europe
Aauóa-aír
fx
AWARD Quality Garages
gasheds at affordable prices!
6 Hmraves Place Wetherill Park 2164
B.S. C.L/i\o. 61904
Posebne cene za bralce Glasa Slovenije! Kontaktna oseba je gospod Frenk!
V^SLOVKMJfc ■1 10.1996
Po svetu
Iz Argentine za Glas Sovenije Mirko Vasle
Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (S>KD) v Argentini
V	soboto, 14. septembra je prišel na štiridnevni obisk v Argentino Lojze Peterle. Treba je pojasniti, da sta v Argentini zastopani dve slovenski politični stranki: Slovenski krščanski demokrati (SKD) in Socialdemokrati (SDS). Peterle se je udeležil slavja slovenskega dne, obiskal je Slovence v Mendozi (mesto kakih 1000 km oddaljeno od Buenos Airesa), imel je predavanje v Slovenski hiši v Bs Asu in odgovarjal na vprašanja na radijski oddaji "Okence v Slovenijo".
Slovenski dan v Buenos Airesu
V	nedeljo, 15. septembra so praznovali v Slomškovem domu v Buenos Airesu 41. slovenski dan - to je največji slovenski praznik političnih emograntov v Argentini. Navzoči so bili med drugimi veleposlanik Republike Slovenije v Argentini dr. Janez Žgajnar, kot že omenjeno Lojze Peterle ter predstavniki raznih organizaci], ki delujejo v Argentini. Slavnostni govornik je bil lic. Marjan Schifrer. Slavje je potekalo pod geslom "Pesem brate druži". Nastopili so vsi slovenski pevski zbori, ki delujejo v Buenos Airesu in okolici.
Se prippfočamo
7 lfll#tednu
Uspeh slovenske radijske oddaje "Okence v Slovenijo'
Mercados v Tendencias, institut, ki meri poslušanje radijskih oddaj je pred kratkim izjavil, daje slovenska radijska oddaja tretji najbolj poslušani program ob sobotah od "14. do 15. ure. To je izjemen uspeh, saj je oddaja specifičnega značaja in tekmuje v urniku z drugimi oddajami splošnega interesa. Iz tega je razvidno, da oddajo poslušajo tudi Neslovenci, kar je^dokaj dobra promocija za Slovenijo.
30. obletnica slovenskih mater in žena
Zveza slovenskih mater in žena je organizacija, ki povezuje slovenske žene ter pomaga ugroženim rojakom v Argentini. Slavje seje začelo s sveto mašo, potem pa je sledil kulturni program. Predsednica zveze je že 30 let Pavlina Dobovsek.

SMALLGQOVS S BUTCHERY
1 QUEST AVENUE CARRAMAR NSW 2163 TELEPHONE: (02) 9728 1717 FAX: (02) 9724 0590
Vse za domačo sCovchs^o ({uiti njo
SVEŽE MESO SUHOMESNATI PROIZVODI L |B|||i|jgR OCVIRKI
iA^Bf AČE KLOBASE: ■^^^^KRANJSKE i iSf KRVAVICE I" HRENOVKE
M)^NERALNA VO_ CfeRAVKINI
Slovenski narodni svet NSW po občnem zboru
V nedeljo, 22. septembra je SNS NSW pripravil občni zbor. V Slovenskem drušvu Sydney se je zbralo lepo
število rojakov, čeprav so pogrešali predstavnike mladine. Novi oabor: Ljenko Urbančič je bil izvolj predsednika, za podpredsednika Peter Cesnik, za t Jože Košorok in za blagajnika Marijan Cesar.
Slovensko društvo Svdne
DRUŽINSKI KLUB IGRALNI AVTOMATI TENIS IGRIŠČA BALINANJE OTROŠKA IGRIŠČA DOBRA KUHINJA
2/10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164
Telefon: (02) 9756 1658 Fax: (02) 9756 1447
Kultura Slovenija
Slikar Goran Horvat za Glas Slovenije
Razstava Svetega pisma v 300 podobah na platnu slikarja Gorana Horvata
Zavod Sv. Stanislava - Slovenski dom Ljubljana - Šentvid Od 13. septembra do 12. oktobra
Goran Horvat ie rojen leta 1955, diplomiral je na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Postal je clan društva samostojnih kulturnih delavcev, član društva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1988 zaključil maratonski ciklus Biblija v 300 slikah, pripravil grafično mapo 14 jedkanic Križev pot. Leta 1989 pripravil ciklus: Dante, Božanska komedija; pripravil ciklus: W Shakespeare, As you like it, pripravil grafično mapo 10 jedkanic As you like it. Leta 1991 izšla knjiga Sveto Dismo-Stara zaveza, leta 1994 pripravil ciklus Biseri Zgornje Savinjske doline, živi in dela v Rečici ob Savinji; pripravil tudi lepo število samostojnih razstav.
Razstavo je odprl akademik dr. Emilijan Cevc, nastopil pa je oktet Adoramus iz Novega mesta s koralnimi napevi.
Na razstavi je dolga vrsta 300 oljnih podob Gorana Horvata, na katerih se je z bogato domišljy9 spopadel z biblično motiviko.
Več humorja prosim
V dvorani Mestnega gledališča ljubljanskega je pisatelj Tone Partljič predstavil svojo politično parodijo Politika, bolezen moja. Partljičeve domislice v štajerščini so občinstvo spravljale v krohot. Tako je n.pr. Evgen Car izvrstno predstavil Ivana Smuka, upokojenca, ki se je po štiridesetih letih dela na železnici odločil stopiti v politiko, spraviti državo na pravo pot in si zagotoviti boljšo prihodnost. Predstavo Politika, bolezen moja si je ogledal tudi dr. Janez Drnovšek in drugi slovenski politiki.
Pet premier v slovenskih gledališčih
Gledališka sezona je že v polnem teku. Na slovenskih odrih se je zvrstilo: v Mestnem gledališču ljubljanskem krstna uprizoritev komedije Toneta Partljiča "Politika, ljubezen moja"; v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici noviteta Srečka Finžgarja "Vonj poljskega zajca" ali "Večer v življenju Borisa Lisjaka"; v Mladinskem gledališču slovenska premiera "prizorov iz zakonskega življenja T.in P." oziroma predstava "Veselja dom" Emila Filipčiča; v Cankarjevem domu premiera sodobnega baleta Igorja Stravinskega in Matjaža Fariča "Posvetitev pomladi"; v Prešernovem gledališče v Kranju predstava Leopolda Suhodolčana "Norčije v gledališču".
Veneti, naši predniki v angleščini
Po dolgotrajnem pripravljanju je končno izšla knjiga o Venetih, naših prednikih, v angleškem jeziku. Mislim, da gre za eno najpomembnejših knjig o Slovencih, saj dokazuje njihovo pravo identiteto in zgodovino, govori o nastanku evropske kulture ter razodeva starodavni slovenski jezik kot nadaljevanje jezika znamenitih venetskih napisov. Knjiga bo pravi užitek za vsakega zavednega Slovenca in priložnost za lep dar angleško govorečim prijateljem Slovencev. Tistim potomcem Slovencev pa, ki ne govorijo več slovensko, nudi knjiga odlično možnost
spoznanje njihovega rodu in njihovih prednikov. Čeprav ima knjiga nad 500 strani s številnimi ilustracijami in je trdno vezana, stane samo 25 USD. Pošiljka po navadni pošti stane 4 USD. Za letalsko pošto je treba dodati 11 USD za Severno Ameriko, 18 USD za Južno Ameriko in 27 USD za Avstralijo. Knjigo lahko naročite na moj naslov (glej angleško stran). Prosim razširite vest o tej pomembni knjigi in sprejmite moje najlepše pozdrave
Ivan Tomažič, Dunaj /Pismo posredoval Ivan Kobal/
Izšla kaseta "Za Slovenijo z ljubeznijo"
Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke
Marjan Podobnik s prijatelji iz sveta glasbe izvaja nekaj svojih pesmi in nekaj pesmi drugih avtorjev. Pri projektu so med drugim sodelovali Tadej Hrušovar, Pepel in kri, Oto Pestner, Anika Horvat, Nataša Mihelič, Miha Dovžan, Manja Šalamun,
Marina Poškarič, Ana manegatti in drugi. Nekatere pesmi so bile prvič predstavljene in zelo lepo sprejete na 8. Taboru Slovenske ljudske stranke v Gorišnici. Naslovna skladba Za Slovenijo z ljubeznijo, katere avtorja sta oto Pestner in Ivan Sivec, govori prav o tistih vrednotah (slovenstvo, poštenje, sožitje), ki so stalnice v prizadevanjih Marjana Podobnika in somišljenikov. Kaseto se lahko naroči po ceni 1.200,00 SIT preko časopisa "Slovenske brazde", Zmikova 3,1000 Ljubljana, Slovenija. Izkupiček kasete gre v humanitarne namene (pediatrična klinika, Zavodi za invalidno mladino po Sloveniji itd.).
W V'---"L
12
STRANKE IN SLOVENCI PO SVETU
Besede sm. tabora Slovenije v svetu še odmevajo,..
Julija letos smo se slovenski izseljenci in drugi zbrali v šentviški gimnaziji na III. taboru SVS. Tema srečanja: Razlog zaradi katerega se slovenski izseljenci ne odločajo za povratek v domovino. Za okroglo mizo so bili povabljeni vsi prvaki slovenskih
Rolitičnik strank, odzvali pa so se le Janez Janša, Lojze Peterle, larjan Podobnik in Vitomir Gros. Je le omenjenim do povratka Slovencev iz izseljenstva?
S.G.
Janez Janša na III. taboru Slovenija v svetu
Program aktivnosti in ukrepov države Slovenije za vračanje Slovencev po svetu v domovino Pripravil strokovni svet SDS
"Socialdemokrati si prizadevamo, da bi čimprej odstranili posledice tragičnega razkola med Slovenci, do katerega je prišlo zaradi okupacije, komunistične revolucije in državljanske vojne v letih 1941 - 1945. Slovenska država mora ugotoviti celoten obseg medvojnih in povojnih zločinov, ugotoviti mora, kdo je ukazal povojne poboje in kdo jih je izvrševal. Priznati mora' legitimnost odpora proti okupatorju in legitimnost upora proti komunistični revoluciji. Priznati mora dobro ime vsem nedolžnim žrtvam, popraviti krivice, kolikor je to danes mogoče in dostojno obeležiti vsa grobišča. Ta ravnanja države bodo ustvarila temelje ¿a spravo v slovenskem narodu..."
2. poglavje Političnega programa SDS
Izhajajoč iz navedenih in drugih programskih opredelitev SDS je Strokovni svet stranke pripravil predlog ukrepov, s katerimi bo Slovenija po predvideni zmagi strank slovenske pomladi popravila del krivic, ki jih je zagrešila komunistična revolucija in sicer tisti del, ki se nanaša na izgon desettiočev Slovenk in Slovencev iz domovine. Razlogu poprave krivic pa se danes pridružujejo tudi drugi. Tretjina slovenskega ozemlja je demografsko ogrožena. Vstop v Evropsko unijo naj bi prinesel še bolj neugodno starostno in nacionalno strukturo prebivalstva.
Slovenci po svetu so ohranili mnoge moralne vrednote, ki sestavljajo nacionalno bit slovenstva, zato je njihovo vračanje posebej pomembno tudi z vidika moralne obnove družbe.
PROGRAM UKREPOV:
1. Pravni vidik
1.1.V	Zakonu o naravi komunističnega sistema, ki je pripravljen po češkem vzoru in v katerem bodo opredeljena temeljna načela diskontinuitete slovenske države z nekdanjo enopartijsko republiko, bomo zapisali tudi naslednjo opredelitev:
"Vsem sedanjim državljanom RS in takratnim državljanom Jugoslavije slovenskega rodu, ki so bili v času vladavine Komunistične stranke iz političnih razlogov pregnani ali prisiljeni oditi v pregnanstvo v tujino ter bili zaradi tega pravno ali materialno oškodovani, se vse izrečene sankcije brišejo, odvzete pravice in lastnina pa vrne njim oziroma njihovim zakonitim dedičem."
1.2.	Takoj bo na podlagi veljavne ustave RS sprejet Zakon o posebnih pravicah Slovencev po svetu, ki bo določal tudi posebne pravice vsem, ki se bodo za stalno vrnili v Slovenijo.
1.3.	Pospešili bomo reševanje denacionalizacijskih zahtevkov in vse, razen morda najbolj zapletenih primerov, dokončno rešili v roku 6 mesecev. Pri zapletenih primerih bodo takoj izdane delne odločbe za rešitev delnih zahtevkov, ki so rešljivi takoj.
1.4.	Z ustreznimi meddržavnimi sporazumi bomo uredili medsebojno priznavanje šolskih in univerzitetnih diplom ter drugih izkazov o pridobljeni izobrazbi.
1.5. Z ustreznimi meddržavnimi sporazumi in sprejetjem domače zakonodaje bomo uredili (oziroma tam, kjer sporazumi obstajajo, dopolnili sedanje ureditve) priznavanje pravic iz pokojninskega zavarovanja in drugih socialnih pravic, pridobljenih v drugih državah.
2.PRAKTIČNI UKREPI
2.1.	Ustanovili bomo Urad vlade za vračanje Slovencev v domovino (v nadalnjem besedilu Urad), ki bo skrbel za pripravo sistemskih rešitev in za konkretno pomoč vračajočim.
2.2.	Oblikovali bomo poseben Sklad za financiranje vračanja Slovencev v domovino (v nadaljevanju Sklad), ki bo zbiral, plemeniti! in razporejal finančna sredstva v ta namen. Zagonski del sredstev bo prispeval državni proračun.
2.3.	Sklad bo Slovencem po svetu, ki jim gmotno stanje ne omogoča vrnitve, pomagal z:
-	nepovratnim financiranjem stroškov preselitve	" ..
-	ugodnim kreditiranjem zagotavljanja stanovanjskih pogojev
-	ugodnim kreditiranjem pri zagonu podjetniških ali intelektualnih dejavnosti v domovini.
2.4.	Ustanovili bomo posebno izobraževalno ustanovo, ki bo z večstopenjskimi tečaji pomagala otrokom pri vključevanju v slovenske šole.
2.5.	Urad bo pomagal pri iskanju zaposlitve vsem vračajočim, ki si sami ne bodo mogli zagotoviti dela.
Predlagani program se ne more uresničiti v nobenih drugih pogojih kot v pogojih parlamentarne večine in vlade, sestavljene iz Strank slovenske pomladi (SDS,SKD in SLS).
Marjan Podobnik, predsednik.Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru o predlogu na III. taboru
Marjan Podobnik: Na srečanju Slovencev z vsega sveta, ki ga je v škofijski gimnaziji v Šentvidu pripravilo društvo Slovenija v svetu, sem na primer osebno predlagal, da bi se na tem srečanju predsedniki strank slovenske pomladi s svojo izjavo in podpisom pred Slovenci z vsega sveta zavezali, da bomo skupaj sestavili prihodnjo vlado. Predlog je polha dvorana navdušeno sprejela, žal pa g. Peterle ni bil pripravljen v imenu SKD narediti tega koraka...
Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih
demokratov na III. taboru • Slovenija v svetu ^ . ^ *
... Ko sem leta 1990 sestavljal prvo slovensko demokratično izvoljeno vlado, sem v njej mesto namenil tudi ministru za Slovence po svetu. Kot najpomembnejši dosežek tega resorja štejem prekinitev diskriminacije Slovencev po svetu in njihovih organizacij. Pozornosti nove države v moralnem in materialnem smislu so postali deležni desetletja zamolčani in prezrte organizacije in društva, ki so zvesto gojile slovenstvo. V priprave demokratične preobrazbe v okviru vladnega programa so bili povabljeni Slovenci po svetu. Kot predsednik vlade in kot zunanji minister sem obiskal skoraj vse slovenske skupnosti po svetu. Po strankarski liniji smo kot prvi ustanovili strankine odbore po svetu, sedaj pa imamo celo strankinega podpredsednika iz vrst Slovencev po svetu.
Tudi v drugi vladi smo prevzeli resor za Slovence po svetu, vodi ga državni sekretar dr. Peter Vencelj. Kot pomemben strankin dosežek tega obdobja štejem posebej nedavno sprejetje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ponovno pa smo se zavzeli tudi za ministra brez listnice za manjšine in vse Slovence po svetu. Podprli smo možnost uzakonitve zajamčenega zastopstva Slovencev po svetu v Državnem zboru. Ker pa v parlamentu za kaj takega sedaj ni moč dobiti večine, ponujamo eno mesto med našimi kandidati Slovencem po svetu....
Kljub težavam in usealinam starih časov, vas prosim: imejte oči odprte. Morda boste našli tudi kak razlog več za vrnitev v domovino. Ne vi, ne mi nismo mogli krojiti njene usode zadnjih petdeset let - škoda bi bilo, če bi škarje in platno pustili drugim še seaaj, v novih demokratičnih časih. Naredimo si domovino lepšo!
SREČANJA
Pesnik Aleksij Pregarc te dni v Avstraliji
Pesnik, dramatik, gledališki in radijski igralec Aleksij Pregarc,
rojen leta 1936, se bo sredi oktobra mudil v nekaterih mestih
Avstralije in obiskal nekaj slovenskih društev in posameznikov.
Prisoten bo tudi na proslavi 25. obletnice slovenskega društva
Jadran v Melbournu.
Pregarc je lani izdal CD ploščo in knjigo
Primorska, moja duša in srce. To je zbirka pesmi nekdanjih in
današnjih primorskih pesnikov, nekatere pesmi so prevedene v
španščino in angleščino.
Kdo ie Aleksij Pregarc
Pregrac je po opravljeni upravni in igralski šoli v Trstu leta 1961 nastopal na raznih radijskih postajali in gledaliških odrih v Trstu in Sloveniji ter bil angažiran v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici in Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Od leta 1977 do 1994 je bil redni napovedovalec in igralec Radia Trst A, od takrat deluje predvsem kot mentor, režiser in igralec amaterskih gledaliških skupin. Od 1958 objavlja tudi kratko prozo, dramatiko in zlasti poezijo. V začetnih pesniških zbirkah Pesmi-Poesie (Go 1974) in Moja pot do tebe (1982) prevladujejo socialne in ljubezenske teme, pozneje vse bolj eksistencialnofilozofska razglabljanja (Temelji mojega vrta, 1985; Jedra, Ts 1987), apokaliptična občutja z drzno nadrealistično metaforiko (Duh po apnencu, Ts 1986) in opisovanje usode pripadnika manjšine v narodnostno in človeško odtujeni stvarnosti (Samohodec - II viandante solitario, 1992).
Dramski opus obsega predvsem radijske igre (Rudi, moj Rudi, izvedena 1971; Spone, izvedena 1974; Na pragu Niča, izvedena 1986), gledališko dramo (Črni galebi, upr. 1992, natisnjena Ts 1993), odrske lepljenke verske vsebine (Baragov oratorij, upr. 1969; Božji vitez na slovenski zemlji, upr. 1993), televizijske scenarije", radijske dramatizacije in prevode, predvsem italijanskih, hrvaških in srbskih del.
Posredoval Beri Pribac, Canberra
PREJELI SMO
Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje
Zbornik je izdal Inštitut za izseljenstvo, Znanstveno raziskovalni center SAZU po posvetovanju 19. maja 1995. V „Zbornik sta
na isto temo v Portorožu od 18-maja	„¿DorniK sta uvrščena tudi referata Zlatka
Skrbiša in Brede Cebulj Sajko v angleščini, oba razmišljata o avstralskih Slovencih.
Povzetek referata Zlatka Skrbiša "Slovenci v Avstraliji: nekaj desetletij pozneje"
Avtor obravnava nekatera vprašanja, pomembna za razpravo o ohranjanju slovenske etnične identitete v Avstraliji, in govori o glavnih točkah, ki naj jih zajema kazalo vsake prihodnje raziskave. Kljub nekaterim dosedanjim raziskavam o avstralskih Slovencih so nujno potrebni tako celoviti pregled vprašanj, povezanih z obstojem avstralsko-slovenskih ' značilnosti tujega porekla", kot tudi bolj analitski pristopi k medgeneracijskemu prenašanju etnično-narodne identifikacije.Zdaj je pravi čas za izvedbo take raziskave, še posebno zato, ker je številčnejši dotok novih migrantov iz Slovenije v Avstralijo prenehal in ker se slovenske etnične organizacije v Avstraliji starajo.
Avtor ugotavlja, da kljub osrednjemu mestu slovenskega jezika jezik ne more biti glavna in edina usmeritev nadaljnjega raziskovanja. Dosedanje raziskave kažejo, da je ohranjanje slovenskega jezika iz generacije v generacijo v Avstraliji relativno slabo in da postaja simbolna identifikacija glavno sredstvo in oblika izražanja slovenstva. V teh okoliščinah lahko produktivno uporabimo Gansov model "simbolne etničnosti". Primer otrok slovenskih migrantov jasno kaže, da se vse bolj zatekajo k tistim vidikom njihove izvorne etnične kulture, ki imajo močne vizualne in simbolne poteze, pa čeprav to ne povečuje njihove vidljivosti v okolju gostiteljske družbe. V tej zvezi je zastopano stališče, da gansov model ne more zadovoljivo pojasniti oblik, sredstev in razlogov za selektivno prenašanje etnične identitete in njenih simbolov med generacijami. Avtor zastopa mnenje, da bo slovenska kultura v Avstraliji doživela nadaljnjo preobrazbo v simbolne oblike.
v
Iz povzetka referata Brede Cebulj-Sajko "Lucky Country?: Kje?"
Prispevek osvetljuje probleme povojnih slovenskih izseljencev v Avstraliji pri soočanju njihovih predstav o idealu "srečne dežele" z realnostjo te iste dežele. Temelji na avtobiografskih virih, ki nam sicer podajajo povsem subjektivno podobo časa njihove izselitve in prihoda na peti kontinent, a so ravno zaradi tega nepogrešljivo dopolnilo za razumevanje povojnega obdobja v avstralski zgodovini, v katerem seje, med drugimi etničnimi skupinami, priselilo tudi največ Slovencev. V rekonstrukciji preteklega življenja v emigraciji so izseljenci ravno t.im. prehodnemu obdobju (po izselitvi, po prihodu v Avstralijo) namenili posebno "pozornost, saj je to bil pri večini čas razočaranj, boja za preživetje in samopremagovanja želja po vrnitvi v domovino. Prebroditev prvih kriz v soočanju njihovega, v mislih prisotnega, idealiziranega sveta z resničnostjo novega okolja ima zato pri izseljencih med ostalimi dogodki na življenski poti primarno vlogo. Na ta način so na osnovi preteklih izkušenj potrdili smisel svojega današnjega biyanja v tujini, v katerem si je večina pripovedovalcev v materialnem pogledu uresničila svoj sen po boljšem standardu. V emocionalnem smislu pa so svoj ideal "srečne dežele" tokrat projecirali na domovino in to vse do tedaj, dokler se z njo niso fizično soočili. Pri tem je pri rušenju ideala "srečne dežele" največ doprinesel vsesplosni razvoj, kije spremenil njihovo podobo domovine iz obdobja, v katerem sojo zapustili. Ponovne izkušnje soočanja pričakovanj in realnosti so izseljence pripeljale do kompromisa v iskanju srečne dežele": dojemanje le-te je bilo ves čas individualno, pa vendarle pri večini izseljencev geografsko in časovno določeno, medtem ko jejpo vec desetletij njihovega življenja v tujini postala na ta način manj opredeljiva in bolj prisotna v sferah njihovega vsakdanjega življenja, ki ga nekateri bolj drugi manj živijo v povezavi z izvorno in imigrantsko družbo. Na ta način, na način filozofije: "The best of two worlds!" so izseljenci vsaj navidezno rešili tudi problem lastne izkoreninjenosti iz starega in novega okolja.
V Zborniku so med drugimi še referati:
Mirko Jenšterle - Mit o nespremenjeni domovini
Lev Detela - Mit izgubljenega - problem izkoreninjenosti ob
prilagoditvi novemu življenjskemu prostoru na nekaterih primerih iz
slovenske zdomske književnosti
Michal Babiak - Mit slovaške državnosti v kontekstu vojvodinskih Slovakov
Nora Rathzel - Pridobivanje državljanstva in ksenofobija Karin Schulz - Z vzhoda na zahod - migracije Židov v ZDA Mihael Kuzmič - Srečanje prekmurskih izseljencev z novim okoljem med svetovnima vojnama
Majda Kodrič - Soočanje med mitom v Ameriki in realnostjo v spominih slovenskih izseljenk
Rozina Švent - Po Argentini sem ter tja
Igor Maver - Priseljenski književniki v novem okolju: vključitev ali osamitev v ZDA
Marjan Drnovšek - V Ameriki se trdo dela - vendar tudi dobro plačuje Jerneja Petrič - Nikoli izpolnjene sanje: osebni mit Ivana Molka -Utopični socializem kot književnost
Marija Jurič Pahor - E-migracija in kulturni šok v bibličnih, grških in sodobnih 'ojdipskih mitih'
Režija
Eli ca R i z/na l *
Nastopajoči v Planinski roži pojejo ob glasbeni spremljavi Lentija Lenka
Aljaž Gosnar in Alfred Brežnik s predstavniki slovenske skupnosti o volitvah v Sloveniji
Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberre se je te dni srečeval s predstavniki slovenske skupnosti v nekih avstralskih mestih in jim natančno pojasnil kako bodo volili Slovenci po svetu. Ob tej priložnosti je podelil tudi posebne formularje za priglasitev na volitve. Bralcem Glasa Slovenije so bili na voljo v prejšnji številki, prav tako pa smo jih uvrstili še v to številko. V petek, 20. septembra sta g. Gosnar in g. Brežnik v klubu Triglav v Sydneyu pojasnila vse o volitvah.
Slovenci iz Newcastla se večkrat zberejo na piknikih
Z leve Marta Stepien, Cilka Prinčič in Miha Ulčej
Slovensko društvo Tivoli iz Newcastla je peipravilo piknik 22. septembra. "Res je, da imamo vsak drugačno preteklost in drugačno mišljenje, vendar, ko pridemo skupaj, se mi zdi, nam je najbolj važno, da lahko po domače pokramljamo, izmenjamo novice in se drug drugemu še bolj približamo. Starejši smo, bolj nam je važna in draga povezava med nami", je v svojem pismu za Glas Slovenije zapisala Marija Grosman, tajnica društva, s katero smo se pred dnevi osebno spoznali v Sydnevu, ko seje v klubu Triglav udeležila sestanka z odpravnikom poslov Aljažem Gosnarjem in konzulom Alfredom Brežnikom.
Jože in Ivana
ni več
Planinska roža v Melbournu
V nedeljo, 23. junija 1996 je priredil Slovenski narodni svet Viktorije v Verskem središču Kew v sodelovanju z drugimi slovenskimi organizacijami (Versko središče, Društvo Sv. Eme, Slomškova šola, Slovenska šola Slovenskega društva Melbourne, Veseli lovci in drugi posamezniki) prirejeno opereto Radovana Gobca "Planinska roža". Režija Elica Rizmal. V glavnih vlogah so peli: Kristina Cestnik, Vinko Rizmal, Andrew Fistrič, Ivan Horvat, Vasja Koman, Hermina Koroša in Lidija Lapuh. Glasbena spremljava Lenti Lenko.
V ponedeljek, 19. avgusta 1996 seje v Queenslandu smrtno ponesrečil zakonski par iz Viktorije - to sta bila rojaka Joža in Ivan Hanželič, od katerih smo se melbournški Slovenci poslovili na pokopališču v Fem Tree Gullyju v soboto, 24. avgusta.. Zapustila sta dve hčerki -Natašo in Metko.
Joža in Ivan sta bila specialista v hortikulturi in sta si z leti trdega dela v dandenonskih hribčkih ustvarila pravi zeleni raj - drevesnico, ki sta jo poimenovala Little Forest. Slovo od prijateljev je bilo žalostno. Joža je bila lepa in resna, steber moči in dostojanstva, Ivan poln humorja, najboljši plesalec kar sem jih poznala, poln življenske radosti in širokogrudnosti. takoj pripravljen pomagati vsem, pa naj je bilo to v poslovnih stvareh ali mladim slovenskim teniškim igralcem. Radodarno je razdajal vse - od znanja in nasvetov do denarja, od praktične pomoči do rož in dreves. Najlepše darilo pa je bil njegov vprašljiv nasmeh: no, kaK o ti kaj gre? je vse v redu v slovenski skupnosti in v Sloveniji?
Zdaj vsega tega ne bo več, ne bo več srečanj in pogovorov z njima v njunem toplem slovenskem domu, kjer so bile najlepše slike prav okna, ki gledajo v z ljubeznijo negovan vrt. Ne bo več naših ljubih Slovencev Jože in Ivana... Naj počivata v miru!
Elica Rizmal
V ospredju z leve Vasja Koman in Vinko Rizmal
Kristina Cestnik in Vinko Rizmal
Australia
A three-day government round table on economy, which was organized by British magazine The Economist wound up 18 September in Bled. The round table was attended by the ministers of Slovenian government and 130 foreign and Slovenian managers, business people and bankers.
Slovenia's Prime Minister
Janez Drnovšek delivered a speech at the 51st UN General Assembly session in New York. Starting his address, he estimated the UN are facing two major tasks - adjustment and modernization. Dr. Drnovšek presented the reasons for Slovenian candidacy for temporary member of the UN Security Council in term 1998-1999.
NEWS FRONT*
Slovenia has launched two legal
proceedings in Cyprus and France with a goal to protect its property which is the subject of the talks on succession between the successor states of the former Yugoslavia, Andrej Rant, Bank of Slovenia's Vice Governor and head of the administrative board of the Slovenian Succession Fund. The first thing to do is to protect the property whicn had been under embargo until end November last year, that is until the conclusion of the Dayton agreement and the Security Council resolution no. 1022. As the Federal Republic of Yugoslavia has angaged in certain activities after the adoption of the Security Council resolution in order to hide the common money to avoid its distribution, Slovenia has launched the mentioned two proceedings.
Bomb-Attack Attempt on a Maribor Judge. Carrying out the recent bomb-attack attempt on a Maribor district criminal courtjudge, Slovenian criminals have overstepped the last Rubicon separating them from the most hideous criminals in the world. They have proved mafia-methods have firm grounds also in Slovenia, the Maribor daily Vecer writes. It is entirely unimportant wether the bombing plan was conceived by a pickpocketc or an underground boss and wether it was done out of warning or revenge.
Slovenia's population
is 1,990.266, of which 49 percent or 968.074 are male and 51 percent or 1,022,192 female. Slovenian citiyens -without those temporarly living abroad -numbered 1.942,062; Slovenia is therefore 57,936 citizens short of two million.
Of the total Slovenian population, 3186 are foreign citizens witn permanent residence in Slovenia, 26,146 foreign citizens with temporary residence, 18.8870 refugees and 1,942,062 Slovenian citizens.
Slovenian Ministry of Education and Sports presented a textbook for teaching tne Slovenian language abroad. A dozen of language experts prepared the textbook, which also includes a workbook, in two years. The 247-page textbook "Dober dan slovenscina (Good day to Slovenian Language) was written by Vladimir Donaj, who teaches the Slovenian language in Switzerland. The textbook will provide help for 40 teachers who teacn and almost 1500 elementary school pupils (3rd to 5th grade) who study the Slovenian language and culture in 15 European and four American countries.
Slovenija
'/'be green piece of Europe
Veneti
First Builders of European Community
Tracing the History and Language Early Ancestors of Slovenes
Autors: Josko Savli, Matej Bor, Ivan Tomazic This is an important historical book abouth the Veneti and Slovenians. Order: Ivan Tomazic, Bennogasse 21, A-1080 Wien, Austria
The fair on Internet in Slovenia,
exibiting products of 40 participants opened in Ljubljana. Visitors to the fair will be able to get information on how the web works, how to use it and even have fun with it. Numerous presentations of the companies suplying equipment and tools for Internet access will take place, as well as several panels and lectures on the challenges, safety, marketing, etc.
As many as 40 million world populations uses Internet. Slovenia has recorded a high level use of Internet among its population. An opinion poll, carried out by the Ljubljana Faculty of Social Sciences, showed that as many as 9,5 percent of the population has already used the web, while between 40,000 and 50,000 people use it every day. A number of European countries are behind Slovenia in Internet use, including Belgium, Spain, France, Greece, Italy and Portugal.
Presentation of Certificates
Australian Program of training for Eurasia
Aljaz Gosnar, EH and Vinko Rizmal with graduates
Graduates were presented at Swinburne University of Technology in Melbourne. Among them two Slovenians:
Marko Skolaris has a Bachelor of Electronic Engineering Degree with Honours. At home he works as a Sales Manager. Marko spent his business experience placement at Coca-Cola Amatil (Old) Ltd. in Brisbane. He also successfully completed a Business English course.
Bojana Zorz has a Degree in Economics ana works as chief economist in an engineering company in the Tourist and Business Premises department. Bojana spent her business experience placement at the Sheraton Towers in Melbourne. She also successfully completed a Business English course.
Tudi to je Avstralija
Slovenski jadralski šampioni na 52. regati Sydney -Hobart
Posadka najhitrejše slovenske jadrnice, ki lani v Sredozemlju še ni bila poražena, dosegla je namreč osem mednarodnih zmag, s krmarskim parom Dušan Puh in Mitja Kosmina bo letos ob božičnem času jadrala na 630 milj dolgi jadralski klasiki Syd-ney-Hobart. Fantje so že pridobili nekai sponzorjev, baje pa so obljubili pomoč tudi nekateri avstralski Slovenci, med njimi Jožko Grubič, kije v krajših jadralskih razredih regato Syney-Hobart objadral že 25 krat, po besedah Francija Stresa pa bo pomagalo tudi slovensko Veleposlaništvo v Canberri.
Revolucionarna najdba avstralskih arheologov
Avstralski arheologi te dni raziskujejo nenavadno najdbo. Namreč v severozahodni Avstraliji, v predelu Kimberleya so našli kamen, ki naj bi potrdil domneve, da so v Avstraliji ljudje živeli že pred 176.000 leti, torej 100.000 let prej kot seje ao sedaj mislilo.
N a koncu se nasmejte
"Ali planinci pogosto padajo v ta prepad?", vpraša mladi hribolazec izkušenega planinca. "Ne, običajno pade vsak samo enkrat."
*
-	Kje si pa bil, Tone, da te že tako dolgo nisem videl?
-	V bolnišnici. Pregledali so mi glavo, pa niso v njej ničesar našli.
*
Ko sta lopova oropala banko in pobegnila policiji, je eden od njiju začel preštevati denar pa ga je drugi zavrnil:
-	Pusti zdaj to, bova že jutri v časopisu prebrala koliko sva ukradla!
*
Pri avtomehaniku:
-	Popravite mi hupo, sploh seje ne sliši.
-	Kaj pa zavore, so te tudi zanič?
-	Ravno zato želim, da mi popravite hupo.
Mladika
GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Stanka Gregorič in Štefan Merzel Upravni odbor: Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Stanka Gregorič Glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava: Florjan Auser Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Jožica Gerden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Danica Petrič, Vinko Rizmal, Jože Žohar Naslov uredništva: Glas Slovenije P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia
GODOVNIKI
Abraham	Edvard	Gal
VSE NAJBOLJŠE !
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
Podpisani(a).
NASLOV: Glas Slovenije P.O. Box 411 Harris Park 2150 NSW, Australia
Ulica........................................................................
Predel mesta...................................Poštna številka.
Država............................................Datum.
Podpis:.
Letna naročnina S 50.00 ; polletna naročnina S 30.00 Letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00
VIRI Urad vlade za informiranje (povzetki komentaijev iz slovenskih medijev), obvestila Veleposlaništva RS Canberra, obvestila Konzulata RS Sydney. Mag, Dnevnik. Delo. Morel. Dolenjski list, Večer. Mladina, Demokracija, WWW Slovenija,Krpan. Jana, Družina, Nedelja. Naš tednik. Svobodna Slovenija. Rodna gnida, Naša Slovenija, Slovenija Weekly, SBS radio ter posamezni poročevalci_
O Rogaški na kanalu 10
V ponedeljek, 30. septembra 1996 ie trgovski potnik na oddaji Healthy, Wealthy and Wise avstralske TV postaje - kanal 10 predstavil štiri najboljše mineralne vode na svetu. Med dve Francoski in eno nemško seje uvrstila tudi slovenska Rogaška.
Andrew Theophanous našel življensko družico
Avstralski politik, vsem avstralskim Slovencem dobro znani Andrew Theophanous je 8. septembra letos stopil v zakonski jarem. Poročil je Kathrvn Eriksson. Na poroko sta bila med drugimi povabljena tudi Vinko in Elica Rizmal, ki sta nam tudi poslala fotografijo mladoporočencev. Dr. Theoplianousu želimo v zakonu veliko sreče.
Tisk: Ftnijan Productions PIL Sydney