PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim O ff 1» Abb postale 1 gruppo “ Lcilfl OO 1UT Leto XVIII. - St. 47 (5131) TRST, sobota 24. februarja 1962 Hruščev očita zahodnim velesilam da nočejo sporazuma o razorožitvi Dve izjavi ameriškega državnega departmaja - Ugledne osebnosti nemške evangeljske cerkve obsojajo težnjo po atomski oborožitvi v Zahodni Nemčiji in zahteve po ozemljih onstran Odre in Nise MOSKVA, 23. — V svojem odgovoru predsedniku Ken-nedyju piše Hruščev, da je užaloščen zaradi njegovega negativnega stališča do predloga sovjetske vlade, naj oi delo odbora 18 v Ženevi začeli na najvišji ravni. Hruščev izreka upanje, da Kennedy in Mac Millan nista še izrekla zadnje besede, in pripominja: «Vaša izjava, da je potrebno razjasniti še nekatere stvari, me razočarala. Pogajanja, stiki in sestanki, ki trajajo že 15 let, so imeli prav na-'ben pojasniti, proučiti in razčistiti stališče enih in drugih. Govoriti o potrebi, ®a nekateri pojasnijo svoje stališče, pomeni zavrniti vse Poizkuse, da bi pogaianja o razorožitvi postavili na Praktično pot.» "■Očitno je, da zahodne drža-Ve niso še pripravljene na 'Dorazum o razorožitvi, in ne-dyomno prav zaradi tega me-?}t* sedaj, da je bolj ugodno r'ti ob strani zadevnih pogani.# Glede nadzorstva nad razorožitvijo pravi Hruščev, o? ne bo nikoli sprejel zahod-!"b predlogov, naj bi začeli 'rvajati nadzorstvo pred raz-°rožitvijo, ker bi to pomenilo v°bunstvo, Hruščev zagovarja sv°j predlog, naj bi se nad-rorstvo začelo postopoma iz-vajat,i in pripominja, da je to ®dini realističen predlog. Hru-soev pravi, da je Sovjetska *veza pripravljena takoj u-jbakniti svoje oborožene sile ** tujine, če bodo isto storile aahodne države. Nato nadaljuje; «Na svetu je vedno več jadrskega orožja in raketnih lzstrelkov. Mi in vi jih imamo *adaj na tisoče. Cim več izstrelkov je. tem več ljudi se z njimi peča. Torej možnost Presenečenja na tem področ. narašča. Slučajna izstrelitev rakete z jedrsko konico 'shko povzroči svetovno katastrofo.# Na koncu ponavlja "ruščev svoj predlog, naj se ""■MltHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHillllMHIIIII Čombe pojde v Leopoldville - BUZABETHVILLE. 23. — "pmbe je sporočil, da j« skle* b'1 oditi v Leopoldville na se-*t»nek z Adulo, «takoj ko bom '”>bii vsa potrebna jamstva za *yojo varnost#. Combe je izja-, d. da je že dobil jamstva m da se mu zdijo zadost-?*■ Pred odhodom pa hoče bi-:* .gotov, da ta jamstva obve-j-djejo ne samo kongoško vla- temveč tudi kongoški par- nem. Ivo Andric povabljen v Egipt , Beograd, 23. — Na vabi- P ministrstva za kulturo Z bo jugoslovanski književ-I*« in Nobelov nagrajenec *v° Andrič 9. marca odpoto-. na dvotedenski obisk v fjStpt, kjer bo obiskal Aleksandrijo, Kairo. Port Said 11 Luksor. Program bivanja ^r.em Belkasem. Prevladuje mnenje, da bo sporazum odobren s potrebno štiripetin-sko večino. Maroški poslanik v Parizu Cheraqui je nocoj izjavil: ((Tudi odsotni dejansko prisostvujejo konferenci v Tripolisu.# To je izjavil, ko je zapustil grad Aunoy, kjer se je razgo-varjal z Ben Belo. Cheraqqi ni prikrival optimizma glede sporazuma: «Dobra volja odgovornih, je izjavil, tistih v Parizu kakor tudi tistih iz Alžirije, je očita. Za osvoboditev Ben Bele so sporazumi, in ti sporakumi se bodo strogo spoštovali. Prepričan sem, da bomo kmalu imeli vesele novice.# V Franciji se nadaljuje akcija za skupne nastope proti OAS. Včeraj je komunistična stranka pozvala javnost, naj še dalje pritiska na vlado, da bo razen sklenitve miru v Alžiriji tudi likvidirala OAS in vse tiste, ki z njo sodelujejo. Danes popoldne so razni sindikati objavili izjavo v zvezi s sedanjim položajem. Socialistična skupina »Force Ou-vričre# in Zveza za šolstvo pravita v svojih skoraj enakih izjavah med drugim: ((Francosko-alžirski sporazum, ki vsebuje priznanje zakonitih teženj alžirskega ljudstva po neodvisnosti, mora v okviru danih jamstev in ob izvajanju pridobljenih pravic omogočiti polno sodelovanje med raznimi elementi alžirskega prebivalstva na eni strani, ter med Alžirijo in Francijo na drugi strani.» Izjava Zveze za šolstvo poziva sindikalne organizacije, naj bodo budne in naj bodo v stalnem medsebojnem stiku. Tudi danes so fašisti v Alžiriji izvršili celo vrsto atentatov. Do večera je med številnimi atentati zgubilo življenje 22 ljudi, mnogo pa jih je bilo ranjenih: v Alžiru osem mrtvih in 16 ranjenih, v Oranu deset mrtvih, v Boni štirje mrtvi. V Parizu pa so davi našli v rotaciji tiskarne, kjer se tiska glasilo komunistične stranke «Humanite», plastični naboj. En detonator je že eksplodiral, ki so našli naboj, tako da so še pravočasno preprečil eksplozijo drugega detonatorja. V Elizejski palači se je danes sestal pod predsedstvom de Gaulle francoski odbor za obrambo. Navzoči so bili pred. sednik vlade Debre, minister za obrambo in načelnik glavnih štabov. Domnevajo, da so govorili o položaju, ki bj lahko nastal ob proglasitvi ustavitve sovražnosti v Alžiriji. De Gaulle je popoldne sprejel deset poveljnikov v o joških področij Francije. Jutri bo nadaljeval razgovore * V Tunisu je minister za o-brambo izjavil, da je včeraj prišlo v vasi Ain Oum Jaraa blizu Sakjeta Ben Jusefa do spopada med tunizijskimi vojaki in francoskimi vojaki, ki so prišli iz Alžirije na tunizijsko ozemlje. Francoski vojaki so ujeli nekatere Tunizijce. Pozneje je francosko topništvo streljalo na tunizijsko patruljo v vasi. Trije tunizijski vojaki so bili ubiti, dva p« ranjena. Iz knjige o Marxovi ženi Jenny Lahko je o sebi rekla da se nikoli ni uklonila V zbirki Školjka je založba Mladinska knjiga izdala biografski roman, ki ga je napisala Luise Dornemann o Marxovi ženi Jenny. «Jenny Morx» je knjiga o enem izmed najlepiih ženskih likov, kar jih pozna revolucionarna zgodovina. Avtorica je prikazala njeno privrženost možu in njegovim revolucionarnim idejam, trpljenje, ki ga je morala prestajati, in njeno veliko duhovno moč na podlagi številnih dobro izbranih dokumentarnih zapisov, ki bodo mladim bralcem osvetlili ne le junakinjo biografske povesti, temveč tudi njeno najbližjo okolico — družbo Marxovih in Engelsovih prijateljev ter njun čas. Iz omenjene knjige objavljamo odlomek, s katerim se knjiga konča. da je le malokdaj vstala s svoje bolniške postelje — se je Mohru hudo vnela rebrna mrena. Stvar je bila zato tako nevarna, ker je svojo bolezen vedno zanemarja!. Zdravniku, našemu dobremu prijatelju Donkinu, se je zdelo stanje skoraj brezupno. Bil je strašen čas. V veliki prednji sobi je ležala naša mamica, v mali sobi poleg je ležal Mohr. In ta dva človeka, tako vajena drug drugega, tako zrastla drug z drugim, nista mogla biti več skupaj v istem prostoru ... Mohr je bolezen še enkrat premagal. Nikoli ne bom pozabila jutra, ko se je počutil toliko močnega, da je šel v mamičino sobo. Bila sta mlada — ona ljubeče dekle in on ljubeč mladenič, ki stopata družno v življenje — ne pa od bolezni razdejan star moški in umirajoča stara ženska, ki se za večno poslavljata drug od druge-ga*. Jennyni zadnji meseci so bili za družino zelo mučni. • Umirala je mesece dolgo in trpela vse neznosne bolečine, ki jih povzroča rak,» piše njena hči Eleanor. Marx je, kakor je pisal nekemu prijatelju, vprašal za svet najznamenitejše londonske zdravnike, pa ji niso mogli pomagati. Trpel je neizrečeno. Kakor pripoveduje njegov zet, v zadnjih mesecih ženine bolezni ni mogel nadaljevati svojega znanstvenega dela. Da bi pozabil na hudo žalost, je pisal o nekem matematičnem vprašanju. In tako je kljub vsem bolečinam morala Jenny tolažiti še domače. «... vendar je njen vedri humor, njeni neizčrpni duhoviti domisleki niso nikoli zapustili...* pripoveduje njena hči. «Nepotrpežljivo kakor kak otrok je spraševala za 'izid takratnih volitev v Nemčiji. In kako se je veselila zmag! Do smrti , }e pif%, vedra in je skušala s šalami pregnati naš strah zanjo. Čeprav je tako strašno trpela se je žalila — se smejala in se posmehovala nam vsem in zdravniku, ker smo bili tako resni...» Malo pred njeno smrtjo sta Marxom obiskala najsta-rejšo hčerko Jenny Longue-tovo in vnuke, ki so se bili Tako je bila tudi poslednja leta svojega življenja tesno povezana z nemško delavsko stranko in pogosto je mislila na stare prijatelje, na Wilhelma Liebknechta in njegovo hrabro ženo ter na mnoge druge. Predvsem pa je mislila na preproste delavke in delavce in še zlasti na njihove družine, katerih boj jo je tako močno spominjal na lastno preteklo življenje. Saj je le predobro poznala, kako je že za leipzi-škega veleizdajniškega procesa pisala Wilhelmu Lieb-knechtu, razkrajajoče življenje žena političnih preganjancev in je s polno pravico lahko rekla o sebi, da se ni nikoli uklonila. Tako se je tedaj veselila tudi poguma, ki ga niso dokazovali samo tovariši, ampak tudi tovarišice, ki so se znašle kljub vsem Bismarckovim policij-s’ ' preganjanjem. In goto-’ se je večkrat prisrčno t lejala zaradi iznajdljivosti, ki so prav ženske znale z njo slepiti policijo; saj je vendar tudi sama »varuhom postave* že marsikatero zagodla. Reakcija je v vrste socialnih demokratov zasekala hude vrzeli, toda delavci niso odnehali. Na mesto vsakega tovariša, ki ga je policija odvlekla v ječo ali pa ga izgnala, je stopilo sto novih. Vsak pogreb kakega v ječi umrlega bojevnika se je spremenil v politično demonstracijo proti vladi. Delavska vzajemnost ni poznala meja. Kolikor so v svoji revščini le mogli, so delavci pomagali izgnancem, tistim, ki so se morali skrivati, in družinam zaprtih. Kdor je imel izkaznico političnega preganjanca, ki jo je izdala stranka, je povsod v Nemčiji naletel na prijatelje. Tudi v London so se zdaj spet zatekli številni politično preganjani Nemci. Lahko smo prepričani, da nihče, ki je bil potreben pomoči, zaman trkal na Karlova in Jennyna vrata. V tistem času je gibanje od leta do leta naraščalo. Vsake volitve so mu prinesle novih glasov. Postava proti socialistom je veljala do leta 1890, socialdemokratski delavci pa so bili zmeraj drznejši, stranka zmeraj močnejša in meščanstva je bilo groza takih posledic Bismarckove politike. Leta 1890 je državni zbor postavo proti socialistom raz-veljsrvil. Bismarck je padel, premagal ga je mladi nemški delavski razred, ki je iz tega boja z reakcijo izšel kot mogočna sila. Leta 1880 je Jennyna bolezen že tako napredovala, da je le še poredkoma vstajala. Bila je zelo slabotna. Toda še zdaj, in to prav do zadnjih trenutkov življenja, je z vsemi vlakni svojega srca spremljala požrtvovalni boj nemških delavcev. Njena hči pripoveduje, da so ji morali še na smrtni postelji povedati, kako so se končale nemške volitve, in bila je ponosna na uspeh socialne demokracije, Poleti 1880 je doživela še posebno veselje. V London je prišel Avgust Bebci, vodja nemške socialnodemokratske stranke, in z njim je lahko govorila o boju nemških delavcev. Takrat je Beblova znamenita knjiga •Ženska in socializem* že izšla. V svojih spominih Bebci takole pripoveduje o srečanju z na smrt bolno Jen-ny: • V nedeljo... smo bili vsi... povabljeni k Marxo-vim na kosilo. Gospo Jenng Manovo sem že poznal, bila je plemenita pojava in mi je bila takoj všeč. Goste je znala kar najočarlji-veje in kar najljubeznioeje zabavati... Ko lem dan pred našim odhodom Marxove še enkrat obiskal, je gospa Mariova ležala. Prosil sem, da bi se smel od nje posloviti, in Marx me je peljal k njej, vendar mi je strogo zabičal, da ne smem govoriti z njo dlje kot četrt ure. Toda takoj sva st znašla v tako živahnem razgovoru, da sem čisto pozabil na njeno stanje, in četrt ure se je raztegnilo na več kot pol ure. Tedaj je vstopil Marx, ki je postal medtem nepotrpežljiv, in mi očital, da mu hočem ženo ugonobiti. Žalostno sem se poslovil od nje, zakaj bila je neozdravljivo bolna. Videl je nisem nikoli ueč*. Jeseni 1880 se je zdelo, da je prišel konec. Tedaj je bil Marx sam tako hudo bolan, da je bilo tudi njegovo življenje v nevarnosti. O tistih pretresljivih tednih poroča Eleanor takole: Jeseni 1**0 — naša mamica je bila tedaj že tako bolna, vrnili v Francijo v mestece Argenteuil blizu Pariza. Zaradi njenega stanja je bilo potovanje nevarno. Ker pa tako ni bilo nobenega upanja več, je zdravnik domačim dovolil, da ji napravijo to poslednje veselje. Potovanje je kar srečno potekalo. Francoski zdravnik ji je dal malo opija. Po njem se je tako dobro počutila, da je, kakor je Marx sporočil Engelsu izjemoma vstala že ob enajstih dopoldne in šla k Jenny in njenim otrokom. Nekega lepega dne jo je Marx peljal še enkrat v Pariz. Vozila sta se po ulicah v odprtem vozu in, ker je bilo lepo in toplo vreme, večkrat počivala na ploščadah uličnih kavarn. Zvesti prijatelj Engels je zelo zaskrbljeno in zavzeto spremljal to potovanje ter si prizadeval, da bi Jenny še v njenih zadnjih dneh s čim razveselil. «Čeke imam s seboj,* je pisal Marxu iz Yorkshira, kjer se je tedaj mudil. *Ce kaj potrebuješ, naj Ti ne bo nič nerodno in mi kar sporoči, koliko približno bi rad. Tvoja žena se ne sme ničemur odreči; imeti mora vse, kar si želi ali za kar veste, da bi jo veselilo». Navidezno izboljšanje Jen-nynega počutja Marxa ni prevaralo. Vedel je, da se lahko vsak trenutek zgodi najhuje, in je zato poln tesnobe silil domov. Jenny pa se kar ni mogla ločiti od hčere in vnukov. Čutila je, da je zadnjikrat z njimi. Tedaj so Marxa brzojavno poklicali v London, ker je najmlajša hči nevarno zbolela. Odpotoval je nanagloma, Jen-ny pa mu je sledila malo kasneje v spremstvu zveste prijateljice Helene Demutho-ve. Po tem potovanju se je hitro bližal konec in 2. decembra 1881 je Jenny za vedno zatisnila oči. «Umrla je, kakor je živela,* pravi njen zet Paul La-fargue, »kot komunistka in kot materialistka*. Skoraj do poslednjega trenutka se je vsega zavedala in, ko ni mogla s svojimi več govoriti, jim je stiskala roke in se jim poskušala smehljati. Njene zadnje besede so veljale njenemu ljubemu Mar-xu. Marx«; ki je bil tedaj tudi sam spet hudo bolan, )«• izguba življenjske družice zadela naravnost v srce. Ko ga je Engels, ki je kmalu po Jennyni smrti prišel k Marxovim, zagledal, je rekel: »Tudi Mohr je umrl*. Karl Marx je umrl 14, marca 1883. Pokopali so ga zraven Jenny, ki mu je bila pogumna tovarišica v boju in največja sreča njegovega življenja. Zahodnoberlinski župan Willy Brandt Je na letališču sprejel Roberta Kennedyja in njegovo ženo, ki sta prispela iz Rima Trije ministri potrebni za prepoved kajenja RIM, 23. — Misovski poslanec Calabro je ministru za zdravstvo predložil vprašanje, če ne misli na podlagi pripo ročil številnih zdravniških kongresov in v sporazumu z ministrom za notranje zadeve ter ministrom za turizem in prireditve izdati prepoved za kajenje v vseh dvoranah, kjer so javne prireditve. (Čudno, kako je mogoče v Trstu izve sti, da se v dvoranah za prireditve ne kadi, tudi brez u- hnjifje w gledall&ce krepov Op.ur.) kar treh ministrov. Zaradi mraza nimajo šole FERRARA, 23. — Solo v S. Carlo di S. Agostino so zaprli, ker ogrevalna naprava ne deluje. V šolskih prostorih je postalo ledeno mrzlo in zato so sklenili, da ostanejo o-troci doma, dokler se ogrevalne naprave ne popravijo, kar se bo verjetno zgodilo do prihodnjega tedna. V to šolo hodi čez dve sto otrok. IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||lllllllllll|||||t||||M|||||||||||||||l|||||||IHItl|||||||||llllll|||||||||||||imiimi„nillllllllllll|l||l„lll|||||||llllllllU,lllll|„lllllllllllll,|||UH||llll Zdravniški pregledi so se končali John Glenn se je vrnil med svojce in tovariše Kozmonavta je na povratku v Cape Canaveral spremljal podpredsednik ZDA Johnson, kmalu po njunem prihodu pa je prispelo še letalo s predsednikom Kennedyjem - Ta je v svojem nagovoru izrazil upanje, da bo v prihodnjih desetih letih vojak ZDA zasadil ameriško zastavo na Luno CAPE CANAVERAL, 23. — Kozmonavt John Glenn je svojim tovarišem pripovedoval, da so ga na otoku Grand Turk spraševali podrobnosti o njegovi vesoljski poti, med katero je imel nekatere težave zaradi stanja breztežnosti. Dejal je, da je vzel s seboj v vesoljsko kabino torbo s fotografskim aparatom, filmi in drugimi potrebščinami. Ko je odprl torbo, da bi vzel a-parat, je vse skupaj istočasno šlo samo iz torbe in začelo *piavati» v zraku. Čeprav je bil vsak predmet z nitjo pripet k torbi, ki je bila trdno pritrjena v kabini, so se vse niti med seboj prepletle, ko je hotel Glenn potegniti razne predmete k sebi. Ko je zaman skušal razvozljati klop-čič, je izgubil potrpljenje in zopet vse skupaj spravil v torbo. Te podrobnosti iz Glennove pripovedi je časnikarjem sporočil polkovnik John Powers, ki je glasnik kozmonavtov. Dostavil je, da predstavlja u-poraba takih predmetov v stanju breztežnosti problem, ki še ni bil razrešen. Zvedelo pa se je tudi, da so po Glen-novem poletu prišli tehniki S procesa pred prizivnim porotnim sodiščem v Benetkah proti «diabolični» družini. Zaradi umorov štirih oseb so pred sodniki trije moški in ena ženska. Na sliki Je spredaj Gio-vanni Gašperini, zadaj pa Aldo Da Tos NASA do zaključka, da drugi kozmonavt Grissom ni kriv za izgubo druge suborbitalne kabine «Mercury», ki se je potopila v Atlantiku po pristanku. Mislilo se je namreč, da je Grissom nehote dregnil z nogo v vzvod, ki je povzročil, da so se predčasno odprla stranska vrata, zaradi česar so valovi zalili kabino, preden je prišla ladja, ki bi jo dvignila iz morja. V resnici pa se zdi, da se je vzvod sam sprožil. Glenn, ki se je moral odreči, da bi šel iz kabine skozi okence na vrhu kabine, je z roko udaril po vzvodu, da je z eksplozijo odprl stranska vrata. Vzvod pa je tako močno udaril nazaj, da je Glenna nekoliko ranil v roko. Tehniki domnevajo, da bi bil tudi Grissom podobno ranjen, če bi tudi nehote dregnil vzvod, toda to >e pri njem ni zgodilo. Zdravniki, ki so po poletu napravili na Glennu razne poskuse, so ugotovili, da ni v ničemer poškodovan. Zdravniki so prišli do zaključka, da bi lahko vsak človek napravil tak polet kot John Glenn. Danes dopoldne je na otok Grand Turk prišel podpredsednik ZDA Lyndon Johnson. Takoj se je sestal z J. Glennom, z ostalimi ameriškimi astronavti, s funkcionarji NASA ter z Geoffryjem Gu-yem, britanskim upravnikom otoka. Lyndon Johnson je izjavil, da prinaša Glennu •čestitke v imenu predsednika*. Razen tega je kozmonavtu prebral pismo predsednika, v katerem Kennedy izreka Glennu • svojo hvaležnost in hvaležnost ameriškega naroda za njegov epski polet*. Ob 8.40 po lokalnem času je kozmonavt John Glenn z otoka Grand Turk v Bahamskih otokih prispel na letalsko o-porišče Patrick v Floridi. Z Glennom je prišel tudi podpredsednik, malo prej pa so prispeli ostali astronavti. Ploskanje in vzklikanje je sprejelo Glenna, ko se je napotil proti domačim, ki so ga čakali. Bil je močno ganjen, ko je lahko pozdravil ženo, hčerko, sina, starše in ženine starše. Glenna in Johnsona je pozdravila častna straža, ko sta se v odprtem avtomobilu odpeljala proti oporišču Cape Canaveral. Zbralo se je kakih 10 tisoč ljudi; vse šole okoliša so bile zaprte. Predsednik Kennedy pa je prispel v Cape Canaveral iz Palm Beacha. Prišli so tudi razni senatorji in poslanci. Potem se je Kennedy v avtomobilu odpeljal z Glennom in njegovo materjo v palačo, kjer je Glenn prejel posebno medaljo. Pred tem je spregovoril Kennedy, ki je izrazil upanje, da bo kak drug ame- Dva študenta ubita pri cestni nesreči PORDENONE, 23. — Dva mlada študenta iz Conegliana sta danes pri cestni nesreči na periferiji Pordenona izgubila življenje. Avtomobil, ki ga je vodil 23-letni Giobatta Zaina in na katerem se je vozil tudi 24-letni Roberto Assie, se je z vso silo zaletel v tovornjak, ki ga je upravljal lastnik Lui-gi Andrighetto iz Vicenze. Tovornjak je vozil ritensko iz dvorišča nekega stavbnega podjetja, medtem ko je drugi vozač na cesti dajal znamenja avtomobilom, ki so vozili mimo. Najbrž pa Zaina ni opazil ne znakov in ne nenadne ovire pred seboj ter se z vso silo zaletel v težko vozilo. Zaina je bil na mestu mrtev med razbitinami avtomobila. Assie pa je umrl uro pozneje, ne da bi se prej zavedel. --------------«»---- PARIZ, 23. — Francoski tu- .rist ali poslovni človek, ki gre v inozemstvo, lahko vzame od danes dalje s seboj vsoto pol milijona lahkih frankov. V Hamburgu doslej 201 smrnft žrtev strofalnih poplav ob nemški obali Severnega morja, se je povzpelo na 291. To vest je objavila hamburška občina. Skupine potapljačev pa so na delu, da najdejo trupla še drugih žrtev. HAMHUR. mrtvih zaradi nedavnih kal a- 46 ranjenih. BOGOTA, 23. — Neki železniški funkcionar je sporočil, da je nesreča med Cali in Buenaventuro (Zah. Kolum-j prijeli, je skupina oseb sko-Stevih' b:ja) zahtevala 29 riški vojak v prihodnjih desetih letih zasadil ameriško zastavo na Luno. Predsednik si je ogledal tudi vzletišče ter nato zaključil ta svoj obisk, ki je bil prvi v Cape Cana-veralu. Odletel je zopet v Palm Beach. ----«»--- Rešili so deklico ko so dihali vanjo PALERMO, 23. — Srce neke dveletne deklice, ki se je zaradi kolapsa ustavilo, je zopet začelo biti po posebnem postopku za oživitev. Primer se je dogodil v bolniški sobi za prvo pomoč, kamor so starši prinesli dveletno Rosa-rio Barbagallo, ki ji je postalo slabo,, ker je vdihavala ogljikov oksid, ki je prihajal z ognjišča v zaprtem prostoru. Deklica je bila videti že brez življenja; žila ni več bila in v očeh ni bilo več opaziti refleksov. Trije zdravniki so se odločili, da poskusijo sistem, po katerem se izdihava lastna sapa v dihala bolnika. Pri tem so deklico stalno masirali okrog srca. Cez nekaj časa je srce deklice začelo zopet biti in tudi oče so zopet oživele. Deklico so rešili ter jo za ostalo zdravljenje poslali v otroško bolnišnico. Rudarji v Decazevillu zopet delajo RODEZ, 23 — V premogovnikih v Decazevillu se je danes zopet pričelo normalno delo po stavki, ki je trajala več kot dva meseca. Ker je bil rudnik ves čas stavke vzdrževan, za kopanje premoga ter spravljanje na površje ne bi moglo biti nikake tehnične ovire. Predvideva pa se, da bodo postali rudarji polno sposobni za delo šele po nekaj dneh. Znano je namreč, da so dva meseca živeli v rudnikih ter izvajali gladovno stavko. Eksplozija petarde povzročila smrt BOČEN, 23. — Včeraj zvečer so pripeljali v bolnišnico 15-letnega Realda Ferrarija. Njegovo stanje je bilo zelo hudo. Ferrari je na domačem dvorišču našel neko petardo, s katero se je potem igral. Toda petarda je eksplodirala, pri čemer je Ferrariju prebilo neko žilo, tako da je skoraj izkrvavel, medtem ko za druge njegove tovariše ni bilo kakih posledic. Danes dopoldne pa je Ferrari v bolnišnici umrl. ----«#--- Obsojen na dosmrtno ječo PALMI, 23. — Porotno sodišče v Palmiju je danes dopoldne obsodilo na dosmrtno ječo 26-letnega pastirja Luigija Pro. nestija, obtoženega umora, posilstva ter prikrivanja in skrunjenja trupla. Marca preteklega leta je Pronesti s kamnom ubil 9-letno deklico Giovanno La Rosa, potem ko jo je zlorabil. Truplo je vrgel nato v neki vodnjak. Pastirja, ki so ga še isti dan cesu, da bi se zločincu priznala duševna omejenost, toda sodišče je ta predlog zavrnilo. Položaj Židov v SZ RIM, 23. — V Milanu se bo 25. februarja sešel izvršni odbor «World Jewish Con-gres* (svetovnega židovskega kongresa). Danes je imel predsednik Israel M. Sieff predavanje, med katerim je obrazložil namene in dejavnost kongresa, katerega 25-letnico so pravkar slavili. Med drugim je Sieff govoril tudi o položaju židovskih skupnosti v državah vzhodne Evrope in zlasti v SZ. Dejal je, da ni mogoče govoriti o pravem antisemitizmu v SZ, pač pa o počasnem psihološkem procesu, ki teži zatem, da vedno bolj oddaljuje 2ide, predvsem mlade, od njihove tradicije in zgodovine njihovega naroda. gltšbfta ^ bltUutotvi* Eduardo pojde na turnejo na Madžarsko, Poljsko in SZ MILAN, 23. — Eduardo De Filippo se odpravlja s svojo skupino na daljšo turnejo na Madžarsko, Poljsko in v Sovjetsko zvezo. Igrali bodo glavna dela z repertoarja neapeljskega igralca in avtorja. Najprej se bo skupina ustavila v Budimpešti, kjer je za 16. marec na sporedu prva predstava. Niso še izvolili novega »nesmrtnika* PARIZ, 23. — Se nič novega v Francoski akademiji: člani, ki bi morali včeraj izvoliti novega «nesmrtnikix», se včeraj niso mogli (kot se je predvidevalo) zediniti. Bivši veleposlanik ter minister vlade v Vichyju Frangois Pietri, ki je bil najbolj resen kandidat za nasledstvo Alberta Buisso-na, je pri treh glasovanjih prejel 10, 11 in spet 10 glasov, potrebna večina pa je bila 14 glasov, ker je bilo navzočih 26 članov akademije. Pri vsakem glasovanju pa so se trije vzdržali. Sinatra in Prowse sta razdrla zaroko HOLLYWOOD, 23. — F. Sinatra ter južnoafriška plesalka Juliet Provvse sta objavila skupno izjavo, s katero sporočata, da se odrekata namenu, da bi se poročila, zaradi nezdružljivosti interesov v zvezi z njunima poklicema. Izjavo je objavil Charles Moses, vodja tiskovnega urada filmske družbe, katere lastnik je Frank Sinatra. V izjavi je med drugim rečeno, da sta Sinatra in Juliet Prowse mnenja, «da je bolje sprejeti tako odločitev sedaj kot pa kdaj pozneje*. Šele pred dvema mesecema pa je bilo izdano obvestilo o zaroki med Sinatro in južnoafriško plesalko. Natrpana turneja dunajskih simfonikov Pod vodstvom Wolfganga Sawalisona pojdejo dunajski simfoniki na koncertno turnejo po Nemčiji, Franciji in Belgiji; turneja bo trajala od 9. do 26. marca. Po koncertu v Linzu bodo sledili koncerti v Niirnbergu, Kasslu. Luduiigshafenu, Parisu, Fontainebleauja, Bruslju, Dortmundu, Heilbronnu, Stuttgartu in MunchertU. Na sporedih koncertov so Mozart, Beethoven, Brahms, Bruck-ner, Schumann, Richard Strauss, Britten, Bartok in Berger. Kot solista bosta i-grala H. Schering Brahm- Srečen zaključek vzpona Tik pod vrhom umik s smeri Kljub izrednemu podvigu se vzpon ne bo mogel imenovati prvenstveni zimski vzpon ALLEGHE (Belluno), 23. — Naveza, v kateri so bili Roberto Sorgato iz Belluna, Gior-gio Radaelli, član »Moto Guz-zi» iz Lecca ter Giorgio Ron-chi iz Agorda. in ki je v štirih dneh izvedla prvenstveni zimski vzpon na vrh «Su alto* (2924) v skupini Civetta, se je danes dopoldne vrnila v kočo Vazzoler. Plezalci so dosegli vrh precej pozno popoldne, ko je divjala nevihta z vetrom in snegom. Ker pa so morali zaradi slabega vremena ubrati — čeprav samo v zadnjih metrih — drugo pot, da so dosegli vrh, se njihov podvig le ne more imenovati »prvenstveni* zimski vzpon po «poti» Livanos, čeprav je vsekakor nekaj izrednega. Pot Livanos velja za e-no najtežjih v vsej skupini tudi poleti. Vzpon je bil zelo težaven, tako da so morali plezalci poleg druge noči — kakor so računali — prebiti še tretjo noč v skali, privezani na vrveh ob navpični steni. Ta zamuda v plezanju, nadalje mraz, ki je ponoči dosegal 20 stopinj pod ničlo, ter trud treh dni je predstavljal na koncu vzpona zelo resno težavo. Ko so se že vračali, jih je slabo vreme prisililo, da so še četrto noč prebili zunaj, in sicer v zasneženi vdolbini v začetku ledenika Degasperi. Z njimi so prebili noč tudi trije člani gorske pomoči, ki jih je zajel vihar, ko so šli plezalcem na pomoč. Ti reševalci so težko prenašali nočni mraz blizu 30 stopinj pod ničlo, ker so bili brez kož-natih vreč. ----tc»--- Spet hud mraz in tudi sneg MILAN, 23. — Od včeraj se je temperatura nenadoma znižala in sedaj je v Milanu mrtvih in raj linčala. Zagovorniki Pro-, mraz okrog ničle. Na alpskem nestija so predlagali na pro-1 predgorju je tudi začelo zo- pet snežiti Na Tridentinskem je zadnjih štiriindvajset ur divjal hud veter, ki je nosil sneg do 60 km daleč, tako da je nekatere hribe pobelil, kljub temu, da je sijalo sonce. Ko je veter prenebal, je sonce sneg takoj raztopilo. O snegu in nenadnem znižanju temperature poročajo tudi iz ostalih krajev Italije, od Piemonta do južnih predelov države. sov violinski koncert in Robert Casadesus Beethovnov V. klavirski koncert. V Miln-chenu pa bo Saivalisch sam kot solist igral Beethovnov I, klavirski koncert. Puškinove proslave v SZ Za 125- letnico Puškinove smrti je pred kratkim v SZ izšel prvi zvezek akademske izdaje vsega pesnikovega dela; preračunano je, da bo izšlo deset zvezkov. Izšlo pa bo tudi nekaj knjig materiala in esejev o Puškino* vem življenju in delu. Po vsej državi bodo organizirali vrsto proslav skozi vse leto. V zadnjih 40 letih so v SZ objavili 204!) izdaj Puškinovih del v 95 milijonih izvodov. Film «V vrtincui) prvi med iibest seliersn HQLLYWOOD, 23. — V posebni številki objavlja nVa-riety» vsakoletni seznam filmov, ki so imeli največje izkupičke v ZDA in Kanadi od začetka zvočnega filma. V tem seznamu so samo filmi, ki so dosegli najmanj 4 milijone dolarjev izkupička. Navajamo 21 filmov, ki so po podatkih «Varietyt> dosegli ali prekoračili 10 milijonov dolarjev (čez 6 milijard lir): 1. «V vrtincu» (Selznick — M.G.M.; 1939 ) 41.000.000 dolarjev; 2. ((Ben-Hur (M.G.M.; 1959) 40.000.000; 3. «Deset zapovedin (De Mille — Para-mount; 1957) 34.200.000; 4. «V osemdesetih dneh okrog svetas Todd — United Ar-tists; 1957) 22.000.000; 5. «Tunika» (Fox; 1953) 17.500.000; 6. «Južni Pacifik» (Magna ~~ Fox; 1958) 16.300.000; 7. eMost čez reko Kwai» (Colombia; 1958) 15.000.000; 9. Največja predstava na svetu» (De Mille — Para mount; 1952) 12 milijonov 800.000; 9. «Kanoni N avaronan (Colombia; 1961) 12.500.000; 10. «To je cinerama» (Cinerama; 1952) 12.500.000; 11. sOd tu do večnosti.» (Columbia; 1953) 12 milijonov 200.000; 12. •Bel' božič* (Paramount; 1954) 12 milijonov; 13. •Gigant* (V/ar-ner; 1956) 12 milijonov; 14-»Samson in Dalila* (Paramount; 1950) 11.500.000; 15. • Dvoboj na soncu* (Selznick; 1947) 11.300.000; & • Najlepša leta mojega življenja* (Goldwyn . RKO; 1947) 11.300.000; 17. -Grešniki v Peytonu* (Fox; 1958) H milijonov; 18. •Quo vadiš* (MGM; 1952) 10.500.000; 19- • Sayonara» (V/arner; 1958) 10.500.000; 20. •Počitnice v cinerama* (Cinerama; 1955) 10 milijonov; 21. •Exodus* (United Artists; 1960) 10 milijonov. Vse italijanske vlade v eni knjigi Pri rimski založbi Vito Binco je izšla knjiga, v kateri so navedene vse italijanske vlade prvih sto let združene države. V knjigi pa niso zgolj imena ministrov, temveč je še vse poje no drugih podatkov. R’a kratko so tudi naznačeni vzroki, zakaj je vsaka vla ki so prejeli nagrado od te skupine, pozneje prejeli tu' di «Oscarja». Fellinijeva eSladko življenjem je bilo i2" brano kot najboljši tul1 film. Sophia Loren Je prišla na premiero fiima nBoccacck* Slika Jo kaže na letališču Linate — 3 — | NOVA SOVJETSKA VOJAŠKA DOKTRINA Sovjetske rakete so samo «odlične» ali «prav dobre» Če bodo imperialisti vojno začeli, bo to odločilen spopad med dvema družbenima sistemoma 24. februarja 1962 MOSKVA, 23, februarja. — Vloga Stalina v razvoju sovjetske vojaške znanosti je tema zadnjega članka iz vrste člankov, s katerimi je glasilo sovjetske armade »Krasnaja zvezda* skušalo «ugotoviti z zgodovinsko resnico* o razvoju oboroženih sil Sovjetske zveze. Zaključni članek v tej vrsti člankov je napisal polkovnik Ma-culenko. Maculenko poudarja, da so «razvoju sovjetske znanosti in pravilnemu reševanju vrste vprašanj vojaške izgradnje močno škodovale določene zgrešene predpostavke Stalina, ki so bile uvrščene v vrsto genialnih odkritij*. Kot primer polk. Maculenko navaja, da je v sovjetskem vojaškem slovstvu dolgo časa veljala Stalinova trditev o tako imenovani aktivni obrambi in ustreznem protinapadu po uspešnem napredovanju soviažnika. ostalin je namreč razvijal tezo o tem, kako se napadalne države pripravljajo za vojno v dolgem razdobju in s tem nam cijo več u-darne sile ... so zato bolje Pripravljene za vojno kot one države, ki so za mir in ki za novo vojno niso zainteresirane*. V svojem članku poik. Maculenko nadaljuje: «Stalin je te .zgodovinske zakonitosti’, odkril za-ta, da bi odstranil s sebe Krivdo zaradi težkih na-Pak, ki so bile storjene tik pred začetkom druge svetovne vojne. Zato je Stalin — v nasprotju z dejstvi — trdil, da je bila rasistična Nemčija sposobna, da v prvih letih vojne Zaseže Ukrajino, Belo Rusijo, Pribaltik samo zato, Ker je imela pripravljeno armado za napad že v času, ko Sovjetska zveza tik Pred začetkom druge svetovne vojne s tolikšno ar-niado ni razpolagala.* »Dejansko pa je bila naša vojska — nadaljuje polk. Maculenko — dovolj številna in tehnično dovolj opremljena, da bi mogla sovražniku zadati močne Udarce že v samem obmejnem področju*. V članku, ki ga Je polk. Maculenko napisal za gla-Mlo Rdeče armade cKras-Uaja zvezda* se nadalje 2atrjuje, da je KP Sovjetske zveze po obsodbi stalinskih predpostavk izdela-Ja novo vojaško doktrino, ki bolje ustreza sodobnim razmeram: ♦Ena od važnih predpostavk te doktrine obstaja v tem, da bo bodoča vojna, v kolikor jo bodo imperialistične sile sprožile, po svoji politični vsebini — odločilni oboroženi spopad med dvema nasprotnima družbenima sistemoma. Ostri razredni značaj takšne vojne bo pogajal skrajno odločnost političnih in vojaških ciljev držav, ki bodo stopile v vojno. Ker se bodo uporabljala ogromna sredstva za množično uničevanje, bo ca vojna imela bolj rušilen značaj kot katera koli dosedanja vojna. V takšni vojni bo glavno napadalno sredstvo atomsko orožje, osnovno sredstvo za prenašanje tega orožja do cilja pa bodo — rakete*. Na osnovi takšne obde lave perspektiv morebitne bodoče vojne je Sovjetska komunistična partija izdelala tudi program, kako o-premiti in usposobiti sovjetsko armado: »Upoštevajoč vse to, je partija izdelala novo ob.e ko. oboroženih sil — raker-ne enote s strateškim ciljem. Raketne enote, ki so osnovna vojaška moč Sovjetske zveze, imajo danes tolikšno število izstre-lišč in tolikšno količino raket, da morejo v danem trenutku, če bo potrebno, zadati vsakemu napadalcu uničujoč poraz. O visoki kakovosti sovjetskih raket govori tudi dejstvo, da te dokazujejo izključno točnost ne le pri njihovem preizkušanju, pač pa tudi v času vojaškega izstreljevanja. Nad 90 odst. raketnih izstrelitev na srednjo razdaljo v letu 1961 je imelo odličen ali vsaj prav dober rezultat. Kar se pa tiče medcelinskih raket, te svoje naloge izvršujejo prav tako samo odlično ali prav dobro*. Glede obrambe temeljijo sovjetske vojaške enote sedaj prav tako na raketah in ne več na protiletalskem topništvu, ce je bilo v času druge svetovne vojne — pravi polkovnik Maculenko v svojem članku — za uničenje enega sovražnega letala porabljenih povprečno od 400 do 600 izstrelkov, se mora sedaj letalo sodobne konstrukcije sestreliti že z eno ali kvečjemu dvema raketama. FRANE BARBIERI Ljudmila Čerina ni le baletka Znana baletka Ljudmila Čerina, ki že dolgo let živi v Parizu, se ukvarja tudi s slikarstvom, kar dokazuje naša sli ka, kjer Jo vidimo v »Galerie de Parisn, v kateri Je priredila razstavo svojih del ROMAN PROTI NEMŠKEMU MILITARIZMU Hans Hellmut Kirst: d (Tovarna oficirjev)) Čeprav nemški fašizem, militarizem in njegov revanši-stičrni duh vedno bolj dvigajo glave, pa so vendar v svetu še trezni ljudje, ki oporni, njajo človeštvo in grozeče opozarjajo na to zlo. Na srečo so taki ljudje, čeprav redki, tudi v Nemčiji sami. Med nje prav gotovo sodi tudi novinar, publicist in pisatelj Hans Hellmut Kirst, čigar roman v treh delih «08/15» smo že pred leti dobili tudi v slovenskem prevodu. Ta pisatelj, sam doma iz Vzhodne Prusije, kjer je dodobra spoznal nemški militarizem, in udeleženec druge svetovne vojne, ki jo j« okusil na fronti in v zaledju, se po vojni ni pomišljal dvigniti prst opozorila svojim rojakom, vsemu svetu pa odkrito izraziti protest proti sleherni vojni in proti političnim tendencam sedanjega nemškega vojaškega angažiranja. Svojo začr. tano pot nadaljuje Kirst še nadalje. Po velikem razburjenju, ki ga je s svojo prvo knjigo leta 1954 povzročil v Nemčiji in po velikem uspehu kmalu nato po vsem svetu, je Kirst napisal nov -roman »Tovarna oficirjev«, ki je pred dobrim letom izšel v originalu, ki pa smo ga sedaj neverjetno hitro dobili tudi v slovenščini. Ta roman o vo. jaški šoli, ki ga je lani nagradil tudi odbor Mirovne knjižnice v Oslu (namen te nagrade je pospeševati z literarnimi deli razumevanje med narodi in rasami), je pravkar izšel Pri Državni založbi Slovenije v prevodu Borisa Verbiča in opremi Uro. ša Vagaje. Kot drugod po svetu bo tudi pri nas, kljub temu da je močno obsežen (roman skoraj 700 strani vzbuja pri bralcih kar nekak strah), gotovo močno bran, zlasti med mladino. Medtem ko je prvi roman Kirsta razodeval smisel za humor in so avtorja označevali celo za nemškega Haška, pa je v »Tovarni oficirjev« avtor docela izgubil smisel za humor in satiro. Ta roman je namreč z vso resnostjo napisana očividno resnična zgodba iz nemške vojaške šole med zadnjo vojno, ena izmed številnih tragedij, ki sta jo rodila nemški militarizem in njegovo neizogibno nasilje. V romanu pripoveduje pisatelj o zgodbi nadporočnika Kraff- ............................................""""................................................................„„....................................... PRVA AVTOMOBILSKA NESREČA JE BILA - SENZACIJA | Krvni davek sodobne motorizacije: že okoli sto tisoč mrtvih na leto V razvitih deželah terjajo prometne nesreče več žrtev kot nalezljive bolezni Prva avtomobilska nesreča se je pripetila leta 1896. Bilo je to v Angliji in pri tej nesreči sta umrla dva človeka. To je bila tedaj senzacija. Zaradi tega je nastalo veliko razburjenje, ki so ga izkoristili nasprotniki «prekletega izuma« in trdili, da avtomobili niso za drugo rabo, kot za to, da bi sejali po cestah smrt in da se je zato treba «držati tradicije«, t. j. voza s konjsko vprego. Toda tudi pristaši «prekletega izuma« — redki tedanji avtomobilisti — bi ne bili tedaj verjeli, da bo komaj 65 let pozneje umrlo na svetu do sto tisoč ljudi na leto zaradi avtomobila o-ziroma motorja. To veliko številko, ki govori o smrtnih žrtvah avtomobilizma, daje svetovna organizacija za kot posamezne kužne bolezni. | med vozači v starosti med 15. Seveda velja to za bolj raz- in 25. letom. Od kolesarjev je zdravstvo, ki hkrati frravi, da nam pove, da je največ žr-terja motorizacija več žrtev | tev avtomobilskega prometa '"•iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiii.....................Mihih....................iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiii vite države, kot na pr. za Združene države, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo itd. kjer je na leto neprimerno več smrti od motorizacije kot pa od kužnih bolezni. Ce vzamemo v poštev še druge žrtve motorizacije in sicer one, ki zaradi prometnih nesreč izgube del svoje delovne sposobnosti, je davek motorizacije zares ogromen. Statistični podatki pravijo, da pride na eno smrtno žrtev motorizacije od 30 do 40 ranjenih, torej fizično poškodovanih. To se pravi, da imamo na svetu od tri do štiri milijone žrtev prometnih nesreč na leto. Se nekaj statistike: Proučevanje statističnih podatkov največ žrtev med otroki od 7. do 15. leta in med ljudmi nad 50. letom. Največ žrtev Pa terjajo v povprečju motorna kolesa. Najbolj varni vozači so ljudje med 50. in 60. letom starosti. Slednji so bolj mirni, imajo več izkušenj, verjetno pa igra precejšnjo vlogo tudi občutek odgovornosti do družine in družbe. Svetovna zdravstvena organizacija nadalje ugotavlja, da so vzrok avtomobilskih incidentov in nesreč na eni strani subjektivne, na drugi strani na objektivnega značaja. Vsekakor imajo glavno težo subjektivni vzroki in sicer zato, ker je v pretežni večini za nesrečo kriv človek in le v manjši meri je nesreče pripisati cesti, vozilu ali čemu ZIVINOZDRA VN1K POJASNJUJE IN SVETUJE Kako poteka porod pri krava h Kdaj se začno predporodni popadki in koliko normalen porod traja Porod pri naših kravah ni vedno lahek. Večkrat bi kra-v* brez pomoči ne mogla sto-Zato je prav, da našim Kmetovalcem objasnimo, kakš-J1.9 je pravilna lega telička l’k pred porodom in kako se Porod vrši. Predvsem mora Vsakdo vedeti, da je plod v Materinem telesu ovit. v ko-asto vrečo ali ložo. Loža je Pa sestavljena iz treh kožic °v°jnic. Zunanja ovojnica se osno prilega sluznici mater-P‘ce, njena notranja stran je Pa bolj povezana z drugo aojšo kožico, ki se ovija o-K°U celega ploda kot nekakšna vreča. Ta vreča je napol-Jena s sluznato in gosti tekočino. Med obema ovojnlca-j a se nahaja še mehur, ki J* Pri glavi in nogah plodu akoliko razširjen. Mehur je apolnjen s tekočino, ki pa ,1 tako sluznata in gosta *a-n°r tekočina v vreči. Tekoč:-, *> s katerimi je napolnjena “za varujejo plod pred škod-J‘vimi tresljaji in hkrati ne .“Puščajo, da bi drobovje pričkalo na plod. Plod se v aternici lahko tudi neovira-0 Premika — seveda v okvi-možnosti. Mehur s svcjo kočino opravlja ob porodu lč° važno vlogo. Z enako-j. ernim in prožnim pritiskom j,r* in utira pot teličku, kS PPšča materino telo. Se^®kaj časa pred porodom .Pojavijo slabi predporo ini Padki, ki jih pa največkrat L V ne opazimo. Ti popadki ^■Pomorejo, da matern ca po-^Soma izrine prvi manjši in U(" ki pripravlja, razširja te utira porodno pot. Zaradi ^Sa krava postane nemirna, Prestopa, lega in vstaja, h[|Pa z repom, dalje večkrat VaK in m°kri. To pri kra-Va*1 tral® približno pol dne-n ’ končno se mehur poiavi Ij®. '2hodu kot svetla In ne-te 1 . modrikasta žoga, kapi ° žival polagoma iztiska iz *V*1J °e' Brž k° Pritie na **°* se pa mehur kaj kma- lu pretrže. Ce tedaj dobro pregledamo tekočino, ki je bila v mehurju, bomo ugotovili, da je bila bolj redka in vodena. Pred porodom leži plod v maternici normalno v prednji legi in v poševnem p >lo-žaju. Potem pa, ko je vodeni mehur razširil pot, se tele prevrže iz poševnega v zgornji položaj. Pri tem stegne teliček noge in glavo. Včasih se tudi dogodi, da prodira teliček iz maternice, namesto s prednjimi, kar z zadnjimi nogami. Tudi ta pojav — čeprav bolj redek — je več ali manj normalen. V tem primeru je ležal plod v maternici pred porodom v zadnjični legi. Kravo pa poprimejo pravi porodnici popadki šele tedaj, ko se skozi plodnico prerine prvi mehur. Krava izr.va plod s krčevitim stiskanjem maternice in z istočasno pjd-poro trebušnih mišic. Teliček ima v tem trenutku v plodnem mehurju glavo obrnjeno proti izhodu in nekako naslonjeno na prednje noge. Pomika se kot klin v ožino medeničnih kosti. Vedno hujši in pogostejši popadki potisnejo plod skozi ožino medeničnih kosti v plodnico. Kmalu zatem se pojavi v odprtini sramnice drugi mehur. Ce ga dobro opazujemo, bomo videli skozi njegovo belkasto, prozorno kožico noge telička Mehur kmalu poči, a tekoč -na, ki je bila v njem, odteče. Krava se bo še nadalje napenjala, kar bo povzročilo, da se bo končno rešila plo (a. Naše živinorejce opozarja, mo, da ves potek poroda traja pri naših kravah običajno okrog tri ure. Ce se bo porod vršil po zgoraj opisanem poteku, se ne smemo bati, da bo kaj narobe. Pri tem pa hnoramo pomniti, da naprav veliko napako tisti živim »t jec, ki posega prezgodaj v potek poroda. Neulu ljudje »o ob telitvah, če se porod zavlačuje, zelo nestrpni in kaj radi segajo v kravo, da bi pospešili porod. Zlasti so nestrpni v primerih, če je krava dosti čez cilj ali termin. V zvezi s tem jih moramo še enkrat opomniti, da je doba brejosti včasih krajša, včds;h daljša. Dokler žival, ki je dobrega zdravja, nima še popadkov, ni prav nobenega razloga za zaskrbljenost, pa četudi se je brejost zavlekla za 30 dni čez čas. V nekem hlevu so imeli dve brejni ju-niči. K biku sta bili gnani točno mesec dni druga za drugo. Junica, ki je bila gnana prva k biku, je storila točno ob 9 mesecih in 28 dneh, druga pa dva dni pozneje — to se pravi točno na 9 mesec. Prva se je normalno očistila, pri drugi pa je bil potreben zdravniški poseg. Telička sta bila v obeh primerih zdrava. Ce se krava že dalj časa pripravlja na porod, se napenja in stoka, a mehurja v plodnicj ni, ne smemo čakati. Poklicati moramo živino-zdravnika, da ugotovi, kaj je temu vzrok. V takem primeru se je najbrž maternica za- nik, ki bo naknadno uredil vse potrebno, da se bo porod normalno izvršil. Naše živinorejce nadalje o-pozarjamo, naj ne predirajo brez premisleka drugi plod- pokaže ni mehur, brž ko se v plodnici. Ta mehur je napolnjen z gosto in istočasno sluzasto tekočino, ki je odlično mazilo za ožine, skozi katere polzi tele. Poleg tega tu sluzasta tekočina varuje rodila pred poškodbami. V primeru, da tekočina prezgodaj odteče, se sluznica rodil posuši in postane hrapava, Pri normalnem in lahkem porodu ni nobene nevarnosti, da bi se mladiček zadušil v materinem telesu, dokler mehur sam ni počil. V takih primerih pustimo, da se bo to storilo samo od sebe. So pa primeri, ko mehur moramo predreti in to tedaj, ko so noge v enaki dolžini čez bi-celj zunaj in se je pokazala tudi že glava do oči, a porod zavlačuje. V takih primerih je zelo mogoče, da se popkovina uščene v kostni ožini, kar povzroča, da se žile v popkovini zelo stisnejo. Zaradi vsega tega kri ne more več krožiti v ovojnici. radi česar se prekine krvna zveza med materjo in teletom. V takih primerih pa tele prične dihati in če ima glavo še v mehurju, se tele zaduši z vdihovanjem tekočine. Zaradi tega v takih primerih moramo mehur predreti. Preden se odločimo za to, se moramo prepričati, če sta obe nogi res enakomerno iztegnjeni. Zgodi se namreč, da ena od nog ni stegnjena v komolcu, ki se je zagozdil v medenični kosti. Zato ne moli iz nožnice toliko kot druga. Ce v tem primeru mehur pre-dremo in začnemo brez pomisleka vleči, ne bomo noge naravnali, ampak bomo porod samo zavlekli Prav tako moramo mehur predreti, če se namesto prednjih pokažejo zadnje noge in se še poleg vsega porod zavlačuje. Tudi v tem primeru obstaja možnost, da se popkovina pretrga, preden je glava zunaj. Prav zaradi tega se v primeru zadnjične lege ne smemo obotavljati, ampak moramo tele čimprej izvleči iz krave. Kako in kdaj naj kravi pri porodu pomagamo, bomo pa podrobneje opisali v prihodnjem članku. Dr. D. R. drugemu. Po podatkih iz 47 držav se vidi, da povzroče manj nesreč oženjeni ljudje z otroki in več neoženjeni ali vdovci. Statistika nadalje dokazuje, da s0 vozači z dolgo prakso previdnejši in povzroče manj nesreč, tako da menijo, da vozač z dolgoletno prakso pridobi celo nekako posebno čutilo, ki ga v podzavesti o-pozarja na nevarnost. Ko že govorimo o tem, bi ne bilo odveč navesti tudi nekaj podatkov, ki so prišli na dan na nedavnem zborovanju, ki ga je svetovna zdravstvena organizacija imela v Bologni in kjer se je govorilo tudi o avtomobilskem prometu in njegovih tovrstnih posledicah na italijanskih cestah. Čeprav je Italija gleda motorizacije še daleč za nekaterimi zahodnoevropskimi deželami, je na njenih cestah avtomobilski promet zelo živ ir. statistika pravi, da pride do prometnega incidenta kar vsakih deset minut, vsakih 25 minut pa zabeležijo po eno smrtno žrtev. Ti podatki se nanašajo na leto 1961 in so v primerjavi s prejšnjim letom porazni, kajti leta 1960 je prišlo do prometne nesreče «le» vsakih dvajset minut, do smrtne žrtve pa vsakih 80 minut. Za letošnje leto pa ra sedejo ob nedeljah zjutraj v vozilo in so ves dan naokrog, tako da se zvečer vračajo tudi fizično utrujeni. Zato je tudi več incidentov. H gornjim vzrokom je treba prišteti še razne psihološke vzroke, ki lahko pripeljejo do katastrofe. Važno je na primer, če je vozač miren ali pa če je nervozen. Pomislimo na pr. na človeka, ki sedi za volanom in ki je nervozen in povrh tega še nekako »športno navdahnjen« in da vozi pred njim nekdo, ki je bolj previden in vozi zato počasi. »Športno navdahnjen« bo prej ali slej skušal »polža« prehiteti in ker je živčen, se njegova nervoza še poveča in ni izključeno, da ga bo skušal prehiteti kjer koli, pa čeprav na ovinku. In če v tem trenutku privozi nasproti drugo vozilo, je nesreča tu. Glede tega bi bilo treba navesti še konkretne podatke o rezultatih poizkusov, ki so jih izvedli z raznimi testi in modernimi merilnimi napravami za merjenje refleksov, toda to terja mnogo preveč prostora. Dejstvo, ki so ga v Bologni ugotovili pa je, da je človek, da so, torej, subjektivni elementi, najbolj krivi za tolikšen krvni davek, ki ga danes terja motorizacija in da odpade na druge, na ta, ki mu je general, koma n. dant šole, zaupal raziskavo vzrokov smrti svojega nezakonskega sina, oficirja in predavatelja na isti šoli. V nasprotju z uradno preiskavo, ki hoče prikazati smrt kot nesrečen dogodek, ugotovi Krafft, da je šlo za zločin. Z najširšimi pooblastili svojega komandanta počasi razkrije med oficirskimi gojenci kliko, ki je likvidirala oficirja. Res doseže, da razkrinkani vodja te klike napravi samo. mor. Toda s tem izpodkoplje tla tudi sebi. In ko ob uradni preiskavi vzrokov tega samomora ne pristane na to, da bi ga uporabili kot orodje proti generalu, ki je v nasprotju z nacisti predvsem vojak, mora izginiti. Posebno še, ker kot pristaš resnice in poštenja ni priljubljen med svojimi oficirskimi kolegi. Nadporočnik Krafft in general končata kot izdajalca domovine po zrežiranem sodnem procesu. Večina protagonistov romana pa je vendar srečno prebila voj. no in se po vojni vključila v upravo in proizvodnjo in novo nemško armado, ki nadaljuje stare tradicije. Kot je napisal pisatelj v svojem predgovoru, bo dosti ljudi trdilo, da v resnici ni bilo tako. Toda še vedno jih živi nekaj, pravi pisatelj, ki so to zgodbo preživeli. Sicer pa resničnost zgodbe potrju-jujejo izvlečki iz sodnih aktov, biografije, pisma, v katerih je pisatelj spremenil le imena. Resnica pa vedno ni razveseljiva. Tako nam torej pisatelj v svojem romanu in že v svojem predgovoru h knjigi, pri-Ikaže vso nesmiselnost in brezdušnost nemškega militarističnega stroja, razgalja njega vzgojo in neizogibno nasilje. Zato je roman protest proti temu zakoreninjenemu nemškemu zlu in posredno s tem tudi protest proti sleherni vojni, s tem pa tudi proti sedanjemu prizadevanju vodilnih ljudi nove Nemčije. Poleg te svoje odlike, ki jo roman očitno razodeva, je tudi zanimivo, čeprav malce dolgovezno napisano delo, z dovolj jasno predstavljenimi liki, z zapleti in stopnjevano napetostjo, ki jo šele konec romana strmo zaključi. Zato je »Tovarna oficirjev« knjiga, ki jo je vredno prebrati. Sl. Ru. Iz umetnostnih galerij PREJELI SMO Radio Trst A m Bil vila okoli svoje osi. Seveda I Včasih se tudi dogodi, da se bo to ugotovil le živinozdrav-1 popkovina celo pretrga, za- ujem cianau. ur. u. H. kaj drugega. Milijoni ljudi .........................................................................tu............n,m,................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Naj vas pri delu ne motijo kritike vaših sodelavcev, ki so vam ne. voščljivi. Tudi v družini bo nekoliko narobe, ker vas ne bodo hoteli razumeti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša pobuda bo sprejeta oberot, le da je ne bodo izpeljali, ker je prezahtevna. Potrpite in čakajte na boljše dni. Srečali se boste s starim znancem. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naložili vam bodo novo delo a-M večjo odgovornost. Ne branite se dela, odklanjajte pa odgovornost, ki n.) vaša. Tudi v čustvenih zadevah previdnost RAK (od 23.6. do 22.7.) Krep ko se vrinite v poslovno sodelovanje s tistimi, ki se vam po- čunajo, da bo še hujša. Po objektivne elemente mnogo dedukciji bi se dalo sklepati, I manjša krivda, da bodo italijanske ceste terjale letos že tisoč smrti na mesec. Analiza italijanskih tovrstnih podatkov pravi, da odpade 30 odst. incidentov na trčenja od strani, 25 odst. zaradi tega, ker vozilo zdrsi s ceste, 16 odst. zaradi trčenja vozila od zadaj in le 10 odst. zaradi trčenja dveh vozil kar drugega ob drugo, torej od spredai. Podatki nadalje pravijo, da je alkohol krepko udeležen v prometnih nesrečah, ker da se največ nesreč dogaja ob prazničnih dneh, vendar pa drži tudi to, da se posveča premalo pozornosti utrujenosti, živčni napetosti in mnogim drugim elementom, ki se nestrokovnjaku zde nepomembni. Primer: Nihče ne polaga pozornosti dejstvu, da more tudi preveč poležen položaj vozača povzročiti nesrečo Ta položaj pospešuje dremavost, posebno če ga povežemo z obilnim kosilom, po katerem vozač neposredno sede za krmilo in požene. Strokovnjaki so poudarili, da se mnogo premalo pozornost) posveča fizični utrujenosti. Nedelja je bila nekoč dan počitka, danes pa je vse kaj drugega. BUECHER UND ZEITSCHRIF-TEN ITALIENS. Mormliohe Bueoherrundschau. 4. Jahrgang Mummer 7. Juli 1961. Mlni-sterpraesidtum. Rom. ZDRAVSTVENI VESTNIK. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. Letnik XXX. št. 9-10. Ljubljana 1961. MLADJE. Literarno glasilo mladih. St. 4. Celovec 1962. NOVA OBZORJA. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih delavcev Založba Obzorja v Mariboru. Letnik XV. Številka 3-4. Maribor 1962. LIBRI E RIVISTE D'ITALIA. Rassegna bibllografica mensi-le. An.no XIV. N. 143. Genna-io 1962. Presidenza del Con-sigiio del Ministri, Roma. TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto X. St. 8. Februar 1962. Ljubljana. Dvajset slikarjev in pet kiparjev v «San Giusto» Centrn Artistico Nszionale prireja v galeriji San Giusto razstavo onih svojih članov, ki ne žive v Trstu. Teh pa je mnogo; zato se razstava vrši v dveh zaporedjih. Prvo, kar ugotavljamo, je očividna umetniška premoč kiparjev. Med temi sta nam že znana Sardinca De Sogus in Marras. Prvi ima dve izraziti nabožni plastiki v bronu, drugi pa kamniti kip sardin, ske žene, v katerem spretno izkorišča zrnato kristalni značaj zelenkastega kamna povsod kjer se pojavlja nujnost vskladiti površinsko lepoto snovi z ono izklesanih oblik. V tem dobro uspeva tudi Bianca Tavella v mali glavi dekleta. Kot rečeno, slikarjev je mnogo, a izmed teh izstopata predvsem Andreini m Sartori po svojem likovnem zamahu in tragično temni bat-vitosti. Po slikarskem znanju in obvladanju oljne tehnike pa prednjači Colantuoni iz Neaplja, dočim njegov someščan Forestieri ne presega meje konvencionalne spomin, ske podobe neapeljskih sliko, vitosti. Mladi mnogo obetajoči Bene-detti se nam tu ponovno predstavlja z dvemi deli, ki pa ne kažeta večjega napredka. Pri-šotne slikarke, ki jih je sedem, se drže, v primerjavi s slikarji, skoro vse na zelo dostojni višini. Tako izpriču. je Carla Bergamasco dober smisel za uravnoteženje oblik v prostoru in jasnost kompozicije, medtem ko išče to jasnost Dibitontijeva le v poenostavljanju oblik. Antomur-tijeva je nedvomno najmoinej. ša, toda izvirnejša ostaja Pia Refice v posrečenem antikizi. ranju, ki pa ima to napako, da bo z leti vsaka njena oo-doba postala nespoznavno o-starela. » * * Galerija Gemellari Kdor bi si želel trenutno videti slike bolj znanih slikarjev, si taka dela lahko o-gleda pri Gemellariju. Njegova «Sala d’Arte antica e moderna« ima vhod iz Rossoni-jeve pasaže. Tam, v drugem nadstropju, vise tri dobra Bol-drinijeva olja, dve pokrajini in »Holandski mladinec«. Tu so nadalje še Romagna Miro z Beneško laguno, Martini z dvema akloma, Zanutto s cvetlicami, neorealist Pontini, Loberto in pa Borsato, ki je povabljen na letošnjo Bienna-lo. Torej sami Benečani. Iz Vidma je zanimivi še mladi Ciussi, iz Bologne pa Barnabe', ki se je lani smrtno ponesrečil. Tega nadarjenega Morandijevega učenca, ki e svojega učitelja uspešno ponarejeval in se je moral zato zateči v Pariz, kjer je zaslovel, smo pred leti občudovali v galeriji Scorpione, ko je z zanosom lastne retorike uve-ljavljal svoje slikanje. So pa tu tudi tržaški slikarji kot: Righi, Ragusinova, Noulian, Finettl z neizbežnimi dirkalnimi konji in starejši Miceu ter v Parizu umrli Istran Fragiacomo z nenavadno sodobno učinkujočo marino. nujajo. Imeli boste od tega največ koristi. Na vidiku prijeten obisk. LEV (od 23.7. do 22.8.) Previdnost je skrajno potrebna. Toda to Se ne pomeni, da se boste načrtom odpovedali. Izognite se družinskim prepironA ki niso vam v prid. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Nekdo bo zašel v finančne težave In vas prosil za nasvet ali oomoč. Na vas Je, da odločate, do kod boste v tem Sli. Zaradi miru, popustite. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Potrudite se, da bodo vaši odnosi s poslovnimi sodelavci dobri. Edino s taktnostjo boste kaj opravili. Nekoliko nervozni bosta. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. U.) Delo bo kar šlo. če bi pri vas kaj več volje do dela. Računajte le s svojimi silami, kaj t1 drugi vam ne bodo pomaga II Več sreče v ljubezni. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Kar se poslovnih zadev tiče, boste danes beležili le uspehe In to finančne, kot moralne. Ne bo Pa tako v ljubezni: razočaranje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse se vam ponuja, le da vi nočete seči po tem. Morda bi se zn-alt kdaj glede tega kesati. Nekoliko več pobude, pa bo vse prav. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pregiejie račune ln knjige, da se ne boste nekega dne' zbudili, ko bo prepozno. Prijetno srečanje, ki bi se znalo spremeniti v kaj več. RIBI (od 20.2. do 2.0.3.) Ponuja sa vam finančno sodelovanje, ki bi za ne bilo vredno odkloniti Kljub temu razmislite. Srečne ure z osebo, ki vam Je pri srcu. ssyss//Zv/ 'SS/SSSMV, ny/s**yy//. Sobota, 24. februarja 1962 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14.40: Ritmični orke- ster beograjske RTV; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Učenec žlahtnosti«, komedija ki Jo je napisal Francisco Man-uel De Mejilo; 16.20: Godalni orkestri; 17.20: Sem In tja Po lahki glasbi; 17.45: Dante Alighleri; Božanska komedija — Nebesa: 15. spev.; 18.15: Umetnost, knji- mojal«. ževnost In prireditve; 18.30; Jazz panorama; 19.00; Pomenek s poslušalkami; 19.30; Novi glasovi; 20.00; Šport; 20.40: (»Ljubljanski zvon«; 21.00: Beethoven, Debussy, Strawin-sky; 22.00: V ritmu in melodiji. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Simfonični koncert p. v. tiskarja Kj-udra; 14.55: Drobci Iz domače zgodovine; 15.10: Zborovsko petje; 15.35: Franco 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska Sola, nato nadaljevanje Omnl- vetl; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30-. Igra pihalni busa; 12.20; Glasbeni album; orkester; 13.45: ' Orglice, klta-13.30: Plošče; 15.15: Program ra in citre; Nabucco v Mari-ital. folklorne glasbe; 15.30: borskl operi; 14.35: Naši poslu- Tečaj nemščine; 15.55: Vre- šalct čestitajo; 15.20: Napotki me na ital. morjih; 16.00: Od- za turiste; 15.25: Naši stari daja za bolnike; 16.45: Jutriš- mojstri; 15.40: Planinski oktet; nje športne prireditve; 17.20; Simfonični koncert za mladi- 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Ansambel no; 18.40: R. Carosonne in nje- Jožeta Privška; 18.00: Aktual-. -- -• ■ • nosti doma in v svetu; 18.10: Simfonični intermezzo; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19.00: Obvestila; 19.05: V ritmu domačih polk ln valčkov; 20.00: Dunajski valčki; 20.20: Vesel konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: plesna glasba. gov orkester; 18,55: Izžrebanje loterije; 19.30: Enotni razred; 19.45: Knjige tedna: 20.00: Glasbeni album; 21.00; Teren-ce Rattigan: »Oh, ljubica R-usso pri klavirju. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah: 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Popevke In ritmi; 14.30: Majhen koncert; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: »Veseli hribovci«; 16.00: Zbrali ste...; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Madžarski plesi; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski cocktail; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Jolanda Rossln; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: N-aši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Album pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Glasbeni cocktail; 18.50: Plešlte z nami; 20.30: Verdijeva opera »Trubadur«. III. program 17.00: Sonate za violino in klavir; Mozart, Lekeu; 18.30; Schoenbergove skladbe, ob 10-letnlci smrti; 19.10: Bolniška služba v moderni državi; 19.30: Clmarosa sonate; 20.00: Vsa-kovečerni koncert; 21.30: Simfonični koncert, na programu Prosperi, Strawinsy in Beetho- 22740; TV dnevnik' ven; 23.15: Pregled sodobne zgodovine. Ital. televizija 8.30, 13.30 ln 15.00: TV Sola; 16.20: Rugby med Francijo in Anglijo; 17.00: Kolesarske dirke okoli Sardinije; 17.30; Program za najmlajš*; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Nikoli ni prepozno; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Znanstvena oddaja; Termodinamika; 20.00: Sedem dni v parlamentu; 20.20: TV šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Glasbeni program z Lauretto Masiero; 20.15: Film: »Bela pot Bude«; 22.40: Kriminalnost narašča? 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Film: «u bldone«; Slovenita 5.00: Dobro jutro!; 8.05- Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35: Od polke do sambe; 8.55: Radijska šola; 9.25: Glasbeni Izlet; 10.15; Od tod ln ondod; 11.00: Klavir v ritmu; 11.15: Angleščina za mladino; 11.30: Čajkovski in Šostakovič; 12.05: Slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nas- dnevnik II. Jug. televizija Beograd 18.00: Koncert glasbene mladine Hrvatske. Zagreb 19.00: TV pošta; 19.15: Panorama — 14-dnevni magazin za umetnost. JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.20: Propagandna oddaja; 20.30: Na tajnem kanalu — humoristična oddaja. Italija 21.05: Glasbena revija. Ljubljana 22.15: Veli-ki nemi filmi. JRT 22.45- TV Vreme včeraj: najvišja temperatura 3.3, najnižja 0.3, ob 19. uri 1.4; zračn; tlak 1022.9 neredno stalen, veter IS km vzhodnik s sunki 30 km, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 24. februarja Matija Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.43. Dolžina dneva 10.49. Luna vzide ob 22.35 in zatone ob 9.13 Jutri, NEDELJA, 25. februarja Saša Zaradi nepopustljivosti delodajalcev Nadaljevanje stavkovne akcije v pristanišču in ladjedelnicah V pristanišču stavkajo od 15. ure včeraj do 8. ure danes, v ladjedelnicah pa od 6. ure danes do 6. ure v ponedeljek Stavkovni odbor pristaniških delavcev je včeraj napovedal stavko, ki se je začela ob 15. uri in je trajala do danes 8. ure zjutraj. Sindikat pristaniških delavcev pa je sinoči sporočil, da niso še dobili nobenega obvestila, da so koristniki pristanišča pripravljeni obnoviti pogajanja za določitev višjih tarif pristaniškim delavcem, na osnovi zadnjih predlogov delavskih predstavnikov. Zato pristaniški delavci nadaljujejo s stavkovno akci-secev. Včeraj popoldne je bila v Domu pristaniških delavcev skupščina delavcev pristaniške družbe, ki vrši operacije s premogom. Na skupščini so^ ti delavci potrdili svojo odločno voljo nadaljevati s stavko skupno z delavci ostalih dveh pristaniških družb. Trgovinska zbornica še vedno prejema pisma raznih spe-diterskih družb in drugih u-stanov zalednih držav, v katerih je izražena zaskrbljenost za stanje v pristanišču, ki jim ne jamči rednega prihoda in odhoda blaga, ki ga manipulirajo tržaška Javna skladišča. Kljub temu pa koristniki pristanišča vztrajajo na svojem trmastem stališču in nočejo obnoviti pogajanj za rešitev spora, čeprav so delavci popustili za več kot 60 odstotkov od svojih prvotnih zahtev. FIOM-CGIL je napovedala za danes od 6. ure zjutraj stavko v vseh ladjedelskih podjetjih v Trstu in Miljah. Ker se stavka nadurnega, nočnega in prazničnega dela nadaljuje, se bo delo v vseh ladjedelnicah nadaljevalo šele v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Kot smo že v preteklih dneh obširno pisali, je tudi ta stavka v okviru vsedržavne stavkovne akcije FIOM, ki zahteva za delavce ladjedelnic povišanje plač in izboljšanje drugih normativnih pogojev. Na uradu za delo je bil včeraj sestanek med predstavniki FIOM in podjetja SAIFAG. Po daljšem razpravljanju niso prišli do nobenega konkretnega zaključka. Delodajalci niso hoteli sprejeti predlogov sindikalnih predstavnikov za izplačilo delavcem akontacije na račun bodočih povišanj prejemkov. Zato je predstavnik urada za delo predlagal prekinitev pogajanj, da bo lahko urad za delo v prihodnjih dneh začel z ločenimi pogajanji in nato ponovno sklical sestanek obeh strank. --«»- Predsednik velesejma na obisk v Jugoslavijo V Ljubljano in Zagreb bo odpotoval 2. marca novi pred- ........... 2x25 za tov. Rada Rauberja In spet imamo med nami jubilanta, ki mu danes poteka druga 25-letnica življenja. Račun je lahek, toda številke vendarle ne bi hoteli zapisati, ker je naš sourednik in dragi tovariš prof. Rado Rauber še zdaleč ne kaže, čeprav mu v življenju ni bilo vedno postlano z rožicami. Rodil se je v kmečko-delav-ski družini 24. 2. 1912 v Trstu, ravno še dovolj zgodaj, da je doživljal prvo svetovno vojno z lakoto in vsemi nevšečnostmi, ki so jo spremljale. Na Opčinah je obiskoval slovensko osnovno šolo, potem pa se je z družino vred, kot toliko drugih, odselil v Jugoslavijo. Maturiral je na klasični gimnaziji v Mariboru, nato pa študiral klasično filologijo na ljubljanski univerzi, kjer je še pred drugo svetovno vojno tudi diplomiral. Skozi vso svojo študentovsko dobo se je, kot sin revne družine, prebijal z mnogimi težavami in napori ter jih premagoval z uporno silo mladeniča. ki se je hotel za vsako ceno prebiti do zastavljenega si smotra. In prav ta njegova uporna borba s socialno problematiko, ki je v tistih letih mučila p renekaterega slovenskega študenta, je pomagala kovati in oblikovati njegov značaj, krepiti v njem samosvoja, često tudi dovolj trmasta stališča do svojega okolja in širiti nazorska obzorja, ki so ga privedla v krog naprednih akademikov. Kot tak je bil med soustanovitelji Slovenskega kluba na ljubljanski univerzi, v katerem So se zbirali takratni najnaprednejši slovenski vi-sokošolci, ki so pozneje v odločilnih dneh osvobodilnega boja in socialne revolucije igrali najvidnejšo vlogo. Druga svetovna vojna je našega jubilanta zatekla v Ljubljani. Okupacijske oblasti so ga kmalu iztaknile, mu nadele vojaško obleko in ga poslale na Sicilijo, kjer je bilo nekako zbirališče «izmi• kačev» vojaške obveznosti. Na Siciliji je tudi dočakal razpad italijanske vojske v septembru 1943. ko se je za kratek čas hotel vrniti v krog svoje družine v Ljubljano. Le malo kasneje pa so ga aretirali domobranci, ki so dobro vedeli za njegovo mišljenje, in ga zaprli v Sentpetrsko vojašnico, kjer je bil dobra dva meseca deležen vseh oblik belega terorja, dokler ga končno v začetku leta 1944 niso predali Nemcem. Tako se ja začela njegova kalvarija po nacističnih internacijskih taboriščih od Dachaua preko Allacha in Mar-kircha v Alzaciji pa do Trost-berga na Bavarskem, kjer je končno dočakal osvoboditev po zavezniških silah in se zopet vrnil v Ljubljano. Kot rojenega Tržačana, prežetega s spomini na svoja otroška leta na Opčinah, pa ga je vendarle vleklo nazaj v svoje rodne kraje in med svoje ožje rojake, da bi tu med njimi pomagal orati ledino, predvsem na šolski in kul-turno-prosvetni njivi, ki jo je po toliko letih fašističnega nasilja dodobra prerasel plevel Tako je januarja leta 1946 prišel v Trst in bil nekaj časa profesor na slovenski gimnaziji. Kmalu st je znal s spojim simpatičnim nastopom, s svojo strokovno usposobljenostjo in s svojo srčno zavzetostjo pri odkrivanju, za veliko večino mladega rodu na Tržaškem, še zakopanih zakladov slovenskega jezika in slovenske sednik tržaškega mednarodnega velesejma Suttora, katerega bo tamkajšnjim poslovnim predstavnikom predstavil predsednik tržaške trgovinske zbornice doktor Caidassi. To je prvi uradni obisk novega predsednika tržaškega velesejma v Jugoslaviji. ----«»--- Argentinska ladja na progi proti Buenos Airesu V ponedeljek bo odplula na otvoritveno vožnjo nova argentinska 10.20n-tonska ladja «Lago Tratne*, ki so jo zgradili v jugoslovanskih ladjedelnicah. Ladja bo vozila na redni progi med Jadranskim morjem in Buenos Airesom. V Trstu bodo na ladjo naložili obsežen tovor železnih izdelkov, ostali prostor pa bodo izkoristili v drugih jadranskih pristaniščih. Poveljnik ladje bo v ponedeljek priredil na krovu sprejem za tržaške gospodarske in politične predstavnike. ----«»--- Pripravljalni tečaj za občinske tajnike Obveščamo slovenske mladeniče, ki imajo gimnazijsko maturo, ali učiteljski izpit, ali usposobljenostni izpit trgovske akademije, moške in ženske, da se bo začel z marcem teo-rično-praktični tečaj za dosego diplome usposobljenosti za občinskega tajnika. Vsem, ki bodo redno obiskovali tečaj, ki bo na tržaški univerzi, in dokazali tudi zanimanje pri praktičnem delu na posameznih občinah, bo izdano posebno potrdilo. Rok za vpis je določen na 28. februarja. O začetku tečaja bo vodstvo obvestilo vpisane posamezno kasneje. Za vsa pojasnila, se je treba obrniti na tajništvo univerze ali pa na prefekturo soba št. 73. Ker so že sedaj razpoložljiva nekatera tajniška mesta izrecno vabimo slovensko mladino, da se zanima za tečaj. Na vidiku je lepa in gotova služba. Po dolgotrajnem oklevanju in odlašanju Umestitev upravne Komisije Občinske potrošne ustanove Prvotno zamisel levite so motno okrnili in ustanova bo služila le upravljanju obiinskih menz in prodajaln kulture, pridobiti naklonjenost dijaštva. Ne pa tudi naklonjenost tedanjih ob lastnikov na slovenski šoli, ki so kaj kmalu poskrbeli za njegovo odstranitev z nje. Od takrat je naš Rado Rauber našel novo torišče svojega delovanja. Postal je novinar v svojstvu kulturnega urednika najprej pri Ljudskem tedniku in nato pri Primorskem dnevniku. A človek takšne kulturne širine in take zavzete prizadetosti za stvar našega življa v zamejstvu, se ni mogel omejiti zgolj na opravljanje svojega službenega novinarskega poklica. Ze nekaj časa je upravnik Slovenskega gledališča v Trstu in v tem svojstvu tudi član Glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, član Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, od zadnjega ustanovnega občnega zbora pa tudi član\ odbora Društva protifašističnih internirancev nacističnih taborišč. In še bi mogli najti torišča, kjer rad pomaga po svojih močeh, s katerimi nikoli ne skopari, kadar gre za naše skupne koristi. Takega, delavnega, resnega, često bojevitega, a v isti sapi tudi veselega, predvsem pa mladostnega, ga imamo danes med nami, dragocenega kot sourednika in nepogrešljivega kot tovariša in prijatelja. Dvigamo mu čašo z željami, da bi v krogu svoje družine kot skrben oče in v našem krogu kot dragi tovariš, prav tak kakršen je danes, dočakal še mnoge druge mejne kamne življenjskih obletnic. Včeraj zjutraj je župan dr. Franzil umestil na županstvu upravno komisijo Občinske potrošne ustanove (ENCO), ki je bila imenovana s sklepom občinskega sveta od 15. januarja letos. V tej komisiji so: njen predsednik občinski svetovalec dr. Zanetti (KD), občinski odbornik Bazzaro (PRI), občinski svetovalec Tolloy, predstavnik Nove delavske zbornice OGIL dr. Gerin, predstavnik Delavske zbornice CISL dr. Lovero ter predstavnik trgovinske zbornice dr. Maria-no Faraguna. Umestitvi komisije so prisostvovali tudi člani nadzornega odbora ENCO Por-ro, Velicogna in občinski svetovalec inž. Colautti Ob umestitvi komisije je na kratko spregovoril župan dr. Franzil, ki je orisal namen te ustanove, ki bo upravljala občinske menze in prodajalno uslužbencev, ter želel upravni komisiji čimbolj uspešno delo. Zupanu se je zahvalil predsednik Zanetti, nakar je pričela komisija z rednim delom. Tako je torej začela končno delovati Občinska potrošna ustanova, ki jo z izjemo predstavnika CGIL vodijo sami pripadniki relativne večine, to je v glavnem demokristjani. Upravno komisijo so namreč izvolili proti volji vseh svetovalcev levice, ki je pri glasovanju celo zapustila iz protesta sejno dvorano. Kot občinskega zastopnika «leve opozicije« so namreč izvolili v komisijo demokristjanskega rezervista Tolloya. Leva opozicija je tako odločno protestirala zato, ker je takrat šlo za splošno vprašanje njenega zastopstva v raznih ustanovah, ki so povezane z občino. V upravnih svetih in komisijah bi pripadale namreč levici le drobtinice. Ustanovitev občinske potrošne ustanove je prva predlagala leva opozicija. Namen te ustanove naj bi bil, da poseže na trg vsakikrat, ko se zaradi špekulacij močno zvišajo cene, kot se je pred leti zgodilo na primer z olivnim oljem in surovim maslom. Takšne ustano-ve so delovale v raznih občinah takoj po vojni, ko je bilo na trgu malo blaga. Pozneje so jih nekaj ukinili, druge so zašle v krizo, nekatere pa uspešno delujejo še sedaj. Pri nas pa niso zakona o teh ustanovah nikoli uveljavili. Ze od vsega začetka je nadzorna oblast, to je prefektura, nasprotovala tej ustanovi. Po ni občinski komisiji so se sporazumeli, da ustanovijo ENCO tudi v Trstu ter da bodo zaprosili vladni komisariat za prispevek in če ne pristane nanj, da bo ustanova najela posojilo, za katero bo jamčila občina. Ko se je izkazalo, da ne bo vladni komisariat nič prispeval, so odobrili v občinskem svetu sklep, da se ustanovi ENCO, ki bo najela za nakup blaga na debelo in druge izdatke posojilo z jamstvom občine. Toda pokrajinski upravni odbor je ta sklep zavrnil in tako so se morali omejiti na to, da bo ENCO upravljala samo občinske menze in prodajalno, ki dobavlja blago občinskim uslužbencem, kar pomeni skrajno utesnitev njenega delovanja. Sicer pa ni bila relativna večina nikoli navdušena za ENCO z večjim delovnim obsegom, ker ji je bilo le na tem, da se položaj občinskih menz in prodajalne pravno uredi, za kar odlično služi ravno BNOO. Tako so še eno dobro zamisel levice okrnili in s tem izmaličili, tipajmo, da bodo sedaj vsaj menze bolje delovale v korist vseh tistih občanov, ki se morajo zatekati vanje. Jurček in Metka Jurček: Metka, prideš tudi ti na otroško rajanje v Pravljično deželo? Metka: V kakšno Pravljično deželo? Jurček: I no, kaj ne razumeš, da prireja Slovensko gledališče tudi letos ples za nas otroke! Metka: To že vem. A zakaj v Pravljični deželi? Jurček: Ker bomo tam rajali med palčki, zamorčki, princesami in princi, medvedki in zajčki... Metka: Ali res? Jurček: Tam bo tudi gledališki QUIZ, prav tako kot na televiziji, pa spored s plesalci in pevci. In očka mi je že povedal, da bomo tekmovali tudi v vrečah in da bo sploh lepo, Metka: No, potem pa moram reči mami, da tudi mene pelje v Pravljično deželo. -k-kirk-k-k kkkkkk kkki Slovensko gledališče v Trslu GOSTOVANJE V KRI2U v nedeljo, 25. februarja t. 1. ob 15.30 v Prosvetni dvorani A. Sirk s predstavo AGATHE CHRISTIE «MIŠNICA» (detektivka v dveh dejanjih) Prodaja vstopnic v soboto in nedeljo v cvetličarni pri Danili. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitmiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinil Afera Belullo-Gortan pred kazenskim sodiščem Plačal je milijon in pol predujma a ostal brez stanovanja in denarja Zasliševanje prič, ki so plačale večje ali manjše predujme, ki pa so v mnogih primerih dobile denar obilno povrnjen dolgem razpravljanju v poseb- Pod predsedstvom dr. Edela se je na kazenskem sodišču nadaljevala včeraj obravnava proti Claudii Belullo in njenemu soobtožencu, arhitektu Guidu Gortanu. Potem, ko je v prejšnjih zasedanjih sodišče zaslišalo oba obtoženca, so včeraj prišle na vrsto prve priče. Prvo vprašanje, ki je bilo obravnavano, zadeva izgradnjo nekega stanovanjskega objekta v Ul. Carpison. Sodniki so zaslišali skoraj vse kliente obeh obtožencev, ki so se svoj čas (od 1958. do 1960. leta) potegovali za stanovanja v tej stavbi, do katerih pa niso nikdar prišli. Vsi so plačali tedaj določene predujme, večinoma okoli 300.000 lir. V tej zvezi pa Belullova in Gortan nista obtožena goljufije, ker sta denar vrnila. Kako je Belullovi in Gortanu šlo po vodi upanje, da bi zgradila omenjeno stavbo? Lastnik zemljišča v Ul. Carpison je bil neki Pahor, ki je navezal poslovne stike z Be-lullovo. Ta je naročila Gorta-nu, naj izdela načrte za izgradnjo večstanovanjskega poslopja. Zdi pa se, da je bila ženska zelo neprevidna posebno glede svojega finančnega poslovanja. Med drugim je sa- ma dala nekatere pobude čisto tehničnega značaja, kot na primer sondiranje zemljišča. Rezultat sondiranja je bil precej porazen, saj je vse kazalo na močne vodne infiltracije. Vse to je seveda povzročilo izredno visoke stro-ške še prej, kot bi se morala dela začeti. K temu je treba dodati še, da je Belullova brezuspešno iskala kako grad. Leno podjetje, ki bi prevzelo gradbena dela. Vsi podjetniki SO namreč odbijali Ljeno ponudbo^, 'ker so bile njene zahteve previsoke. Visoke pa so bile že zaradi omenjenih stroškov, kakor tudi baje zaradi visokih honorarjev, Ki jih je ženska morala plačati Gortanu za izvedbo načrtov. Belullova trdi, da mu je plačala 3 milijone lir, kar pa ta zanika. Po njegovem so honorarji znašali samo 900.000 lir. Na kraju je postalo jasno, da agencija Lauro ne bo zgradila poslopja. Nekega dne je lastnik Pahor zavrgel Gorta. nov načrt. Povedal mu je, da je to zahtevala sama Belullo. va, ki je opazila, da bi po njegovem načrtu stavba zavzemala tudi del zemljišča, ki je last Tržaške hranilnice. Pozneje je prodajo stanovanj iiMmiiimMHMMMMHiHMiimiHiiiMinMHHiMii.MMMmMiMHmHnmiMHHiiiiiiiimiiiiiiiiiiuMiiimMimMmuMHHMUHiMiHHMMmmiMMnMmuniiMMMUHHHiMMMUMMnimiinumMHHHi Dane« pri Sv. Jakobu Solidarnost z delavstvom pristanišča in ladjedelnic 0d 10.30 do 11. ure bodo trgovci, lastniki javnih lokalov in obrtniki zaprli svoje obrate - Protest proti zvišanju električnih tarif Danes od 10.30 do 11. ure bodo trgovci, lastniki javnih lokalov in obrtniki zaprli svoje obrate v znak solidarnosti s pristaniškimi delavci in z delavci ladjedelske industrije, ki že dalj časa vodijo ostro borbo za izboljšanje plač in delovnih pogojev v podjetjih. Obenem bodo s to zaporo protestirali proti zvišanju električnih tarif. Lastniki omenjenih obratov pri Sv. Jakobu so v ta namen ustanovili «Rajonski odbor so. Udarnosti«, ki je ob tej priložnosti izdal letak, v katerem ugotavljajo, da v šentjakobskem rajonu živijo izključno delavci in srednji sloj. Jamstvo za mirno življenje družin malih trgovcev, lastnikov javnih lokalov in obrtnikov v našem rajonu, je re čeno v letaku, je odvisoo predvsem od plač, ki jih dobivajo delavci. Nato poudarjajo, da »e uradniki CRDA že mesece borijo za boljše plače, da so pristaniški delavci doslej stavkali že nad 400 ur, da bi dosegli prejemke, ki jih dobivajo delavci drugih pristanišč, delavci tržaških ladjedelnic pa se že več tednov borijo za dosego boljših plač. Zmaga teh delavcev bo tudi zmaga za tržaško gospodarstvo in bo prinesla znatno izboljšanje tudi trgovcem, javnim lokalom in obrtniškim obratom. Padec na ladji Na grški ladji »Michael«, ki je zasidrana v starem pristanišču, je včeraj popoldne 25. letni grški pomorščak George Countouris padel z višine 2 m, ko je prekladal bale bombaža. Pobil in opraskal se je po obrazu in kolenu desne prevzela agencija Carli. Kljub temu, da Belullovi ni nikoli uspelo, da bi se pogodila s kakim gradbenim podjetjem, sta vseeno ona in Gortan vztrajno iskala kupce. Našla sta precej ljudi, ki so bili pripravljeni, da odprejo svoje mošnjičke in izplačajo določene predujme. O vsem tem je prišlo včeraj pričat o-koli 20 prizadetih. Pripominja, mo pa, da je Belullova oziro. ma Gortan, vrnila vsem denar in v mnogih primerih celo več kot sta prejela. Posebno poglavje pri vsej tej aferi predstavlja primer Giovannija Hussuja, ki se je tudi potegoval za stanovanje v poslopju v Ul. Carpison. Ta primer je svojstven, ker je Hussu vztrajno želel stanovanje, plačal 1 milijon 250.000 lir predujma ter nazadnje o-stal brez stanovanja in brez denarja. Ko je postalo jasno, da „ stanovanjem v Ul. Carpison ne bo nič, se je Hussu podal k Belullovi. Ta mu je dejala, da obstajajo določene možno-sti, da bi prišel do stanovanja na Greti, kjer so nameravali zgraditi večje število malih vil. Vilo za Hussuja bi zgradili na parceli št. 2537. Nekoliko pozneje se je Hussu srečal z Gortanom v katastrskem uradu na sodišču ter mu povedal, kaj mu je oblju. bila Belullova. Gortan pa je odvrnil, da je to nemogoče, ker je na razpolago samo parcela št. 16. Hussu je sprejel ponudbo in oba skupaj sta šla k Belullovi, ki je podpisa, la za 1.250.000 lir menic. Takoj nato. sta Hussu in Gortan sklenila pogodbo, ki pa bi postala veljavna samo v primeru, če bi Belullova poravnala svoj dolg. Tedaj pa se je zgodilo, da je lastnik parcele dr. Carlo Urši prekinil vse stike z Gortanom, Ki je o zadevi obvestil Hussuja in še nekatere svečano postavili gredelj 550- k‘om kj bo imel kapaciteto 600 druge kliente. Pristavil je še, bo-I kubičnih metrov. Pogonski bi se lahko pogoam s p°d- Po daljšem zastoju delovanja Gradnja ribiške ladje v ladjedelnici Sv. Justa Ladjo bodo gradili za tržaško družbo - V Felszegy bodo gradili vlačilec za družbo čTripcovich* V ladjedelnici Sv. Justa bodo danes dopoldne ob 11. uri metrov, široki po 9 metrov, opremljeni bosta s hladilni- V TOREK, 27. T. M. OB 20.30 V KINO DVORANI V SKEDNJU AGATA CHRISTIE «MIŠNICA» kkkkkk ★★★★★★ -kitki VERDI Jutri ob 16. uri za dnevni red tretja predstava obere P. I. Čajkovskega »Evgenij Onjegin« z 1-stiml Izvajalci kot pri prejšnjih dveh predstavah. Dirigent Strem Kurtz. Pri gledališki blagajni se začne danes prodaja vstopnic. teatro nuovo Danes ob 21. uri uprizori I-gralska skupina Nina Taranta Pl-randellovo trodejanko «Premisli Giacomino«. Rezerviranje In prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 24183) in v Pasaži Proti (telef. 36372). PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH priredi danes 24. t. m. ob 20.30 v Ul. Cerreto 12 Prešernovo proslavo Sodelujejo: Člani Slo- venskega gledališča z recitacijami Prešernovih poezij in Komorni godalni orkester Glasbene Ma. tiče. Izvajal bo skladbi A. Vivaldija (flavta solo Ennio Krizanovski) in G. F. Haendla (klavir solo dr. Gojmir Demšar). Dirigent Oskar Kjuder. PD PROSEK-KONTOVEL priredi jutri, 25. t. m. ob 17.30 v dvorani na Konto vel u PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo: Pevski zbor s Proseka-Kontovela, domača godba, tamburaški zbor in igralci tržaškega Slovenskega gledališča. Vabljeni! tonske ribiške ladje, ki jo do gradili za tržaško družbo J mp”t"" s' silo 12oo konjskih sil za lov rib na odprtem morju Ista družba je poleg tega naročila gradnjo podoDne ribiške ladje, katere gredelj bodo v ladjedelnici Sv. Justa postavili maja. Predvidevajo, da noge, zaradi česar so ga spre- bodo prvo ladjo dogradili in jeli na ortopedski oddelek in) izročili brodarjem se letos, se bo moral zdraviti dober druS° Pa marca 1963- leta-teden. I Ohe ladji bosta dolgi po 60 jima bo omogočal brzino 14 milj na uro. Ladjedelnica Felszegy pa je podpisala pogodbo za gradnjo vlačilca z močjo 3000 konjskih sil, ki ga bodo gradili za tržaško družbo «Tripkovich». Vlačilec bo dolg 34 in širok 9 metrov. Nazionale 15.30 «Prašlčl, gejše ln mornarji« (Porcl, geishe e ma-rinai). Yuji Nagato. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Fanny». Leslie Ca-ron, Charles Boyer. Technico-lor. Excelsior 13.30 17.30 21.30 — «Boccacoio 70». Sophia Loren, Anita Ekberg. prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 »Italijanski razbojniki« (I briganti italiani). Vittorio Gassman, Ernest Bor-gnine, Rosanna Schiaffino. Arcobaleno 16.00 «Bitka na okrvavljeni plaži« (Battaglia sul-la spiaggia insanguinata). Au-dye Murphy. Superclnema 16.00 «Oudovita sed-morica« (Le magniflche 7). — Eastmancolor. Carlo Dapporto, Valeria Fabrlzl. Alabarda 16.00 »Oficirski sluge* (Gli attendenti). Dorian Gray. Renato Rascel, Vittorio De Si-ca. Aurora 16.00 »Romolo In Remo* Cristalto 16.30 «Rimska pomlad gospe Stone« (La prlm-avera romana detla signora Stone). Prepovedano mladini. Garibaldi 15.30 »Severnozahodne meje« (Frontiere a Nord O-west). Teohnicolor. Lauren Ba-call. . Capitol 16.30 »Razbojnik« (H brl-gante). Adelmo Fraia. Prepovedano mladini. Impero 16.30 »Razgibana noč* (Una notte movimentata), Italia 16.00 »Lepotice na plaži* (Bellezze suilla spiaggia). Technicolor. Valeria Fabrlzi, R»>-mondo Vianello. Massimo 16.00 »Začarani meč* (La spada mag-ica). Tecbmico-lor. Estelle Winwood. Moderno 16.00 »Prestol za Chri-stino« (Un trono per Christi-na). Technicolor. Cristine Kauf-inann, Angel Aranda. Astra 16.30 «Crimen». Astorla 16.00 «Gola po svetu* (Va nuda per 11 mondo). Teohnicolor. Gina Lollobrigida. Vittorio Veneto 15.30 »Svet P°' noči št. 2» (H mondo di notte N. 2). Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Taxl za Tobruk* (Taxl per Tot-uk). Marconi 16.00 «,.a giomata ba-lorda*. Jean Sorel, Lea Massa-ri. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 »Pepelko* (H Ce-nerentolo). Teohnicolor. Jerry Levvis. Odeon 16.00 »David m Golij at*-Technicolor. Orson Welles, *■ leonora Rossi Drago. WbWAWWWWVW^ Najbolj veselo in prijetno bo v soboto, 3. marca v dvo* rani na stadionu «Prvj maj*, kjer bo prirediila Glasben« Matica ples. VtVUWUW)MWAAV'^ jetjem »Carpenteria edile«, ki je last neke Marie Crisman. cich. Prizadeti so ponudbo sprejeli m tako je prišlo do nove pogodbe s tem podjetjem. Toda tudi s tem ni bilo nls8o sliko *JR nič, ker se »Carpenteria edi-. ?,a"^ ordaa!.dobil lastnik Mst-le» ni mogla pogoditi z last- * V nedeljo 25. III. bo občinski pokriti bazen odprt za občinstvo od 13. do 19. ure. ker bo v dopoldanskih urah športna prireditev centra za plavalne tečaje pri pokrajinskem odboru CONI v Trstu. * * # • V nedeljo 19. t.m. Je bil v prisotnosti predstavnika finance izžreban listek za prvo nagrado loterije Občinske galerije. Umetniško sliko slikarke Fride de Re- iiimimiiiiiihiiiiimmiiiiiiiiiiihin.lllllllllimu.................. Na vogalu Ul. Milano s Korzom Cavour Tudi včeraj smrtna žrtev zaradi prometne nesreče Šofer avtomobila, ki je zadel v vozača lambrete, je po nesreči zbežal • Ponesrečenec je izdihnil med prevozom v bolnišnico Včeraj nekoliko pred 19. uro se je zgodila na vogalu Ul. Milano s Korzom Cavour huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 46-iet-ni Gino Penzo iz Ul. De Ami-cis 12. Penzo se je z lambreto vračal iz službe na železniški postaji na Opčinah. Verjetno se je pripeljal po Ul. Commer- MnMHMINMHMMHHHMMHHMMMHMMHnMMMMH.MMMMMMMMHMnMMMHHHMMHn...I.I..Illllllll.UMI.M Pozitivna ocena seminarjev v Istri Na sedežu ALUT (Tdruže.t med Italijo in Jugoslavijo ter l Koprskem ter o svojih vtisih nje promovirancev tržaške u- da so ti novi kulturni stiki v v knjižnicah. Med drugim je " interesu obmejnih narodov, obiskal Ljudsko knjižnico in Treba jih bo le še okrepiti in Studijsko knjižnico ter pri-razširiti tudi v notranjost Ju- pomnil, da poslednja nima za niverze) so govorili o svojih osebnih vtisih na seminarjih italijanskega jezika in kulture v Kopru in Piranu redni profesor italijanskega slov-stva na beneški univerzi Ca’ Foscari Mario Marcazzan, dr. Stelio Crise, funkcionar bibliografske superintendance, in prof. Iginio Moncalvo z liceja «Da nte«. Najavljeno je bilo samo predavanje obeh tržaških profesorjev, v zadnjem trenutku pa so se sporazumeli, da bo govoril tudi prof. Marcazzan. Prof. Marcazzan je dejal, da je doživel v tistih dneh globoko ganotje ter da so vsi, dijaki in profesorji pokazali o-bilo dobre volje in navdušenja za predavanja. Nadalje je rekel, da je bil goslavije, kakor je pokazal tudi obisk v Ljubljani. Zato naj bi bil ta seminar šele začetek tesnejšega in intenzivnejšega sodelovanja. Prof. Moncalvo je dejal, da je Bil ob obisku v Istri še toliko bolj ganjen, ker je istrskega porekla in ker počivajo tam tudi njegovi predniki.-Poudaril je, da so se v Kopru in Piranu italijanski dijaki odrekli počitnicam in s tem dokazali, kako ljubijo kulturo matičnega naroda, medtem ko se kje drugje dogaja, da zapuščajoi dijaki z izgovorom o patriotizmu pouk. Dr. Crise je aovoril preri- izkušnjah, ki jih zelo zadovoljen, ko je videl, vsem o izkušnjah, ki j ih je da je nastala nodjugan tudi I imel s svojim bibliobusem na svojih 37.000 knjig primernih prostorov. Rekel je tudi, da je po njegovem mnenju izvirna italijanska knjiga na Koprskem m tudi v notranjosti Slovenije premalo razširjena, kar pa ni nič čudnega, saj tu v italijanskih krogih še mnogo manj poznajo slovensko knjigo. S prisrčnimi besedami je omenil ravnatelja koprske Studijske knjižnice Srečka Vilharja, ki mu je med drugim omenil Keziche-vo knjigo eCampeggio di Dul-toglianon ter ravnatelja italijanskega liceja v Kopru Teharja m profesorja Semiča m Plesničarja. V bistvu so torej vsi trije govorniki pozitivno oceni h rezultate seminarjev ter vzdušje, v katerem je potekal. ciale navzdol, nato po Ul. Fil-zi je krenil po Ul. Milano proti nabrežju. Ob koncu te ulice je hotel prehiteti velik tovornik, ki ga je pred njim vozil Bruno Salvini z Elizejskih poljan 21, da bi krenil na levo po Korzu Cavour v smeri proti Trgu Unita. Tudi tovornik je tedaj krenil na levo, po Korzu Cavour pa je istočasno od Trga Unita privozil avto, ki je hotel kreniti v Ul. Milano, pri tem pa je zadel s sprednjim delom lam-bretista, ki ga je vrglo pod levo sprednje kolo tovornika. Šofer avtomobila se je sicer ustavil in je stopil iz avtomobila ter pogledal, kaj se je zgodilo, nato pa je naglo zbežal, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. Penzo, ki zapušča ženo in malega otroka, si je zlomil tilnik, levo ramo, levo ključnico in desno nogo. T rešilnim avtom so ga nemudoma peljali v bolnišnico, med vožnjo pa je podlegel hudim po-škonbam. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila, kdo je šofer avtomobila, ki je po nesreči zbežal. vaja in je hotela prečkati cesto na vogalu Ul. Donatello z Ul, R. Sanzio, je privozil mimo z motorjem 38-letni Lino Macovaz iz Ul. Docce 15 in jo podrl. Zletela sta na tla tudi motorist in njegova žena Amalia, ki se je peljala na zadnjem sedežu motorja. Pri tem pa je motorist podrl tudi 23-letno Siro De Bianchi iz Ul. Donatello, ki je tedaj čakala na tramvaj. Na srečo ni bilo hujših posledic. Prve tri ponesrečence so z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na zdravljenje. Nato pa so z zasebnim avtomobilom pripeljali tudi Siro, ki so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Najbolj se je poškodoval motorist, ki se je precej pobil in ranil v cej.q, zaradi cesar se bo moral zdraviti tri tedne. Njegova žena se je pobila in opraskala po kolenu desne noge in je zgubila spomin ter se bo morala zdraviti pet dni. Chinrinova pa se je udarila po glavi in se bo morala zdraviti 10 dni. Pešca in motorista na tleh po trčenju Kakor druge dneve, se je tudi včeraj zjutraj 28-letna Clara Chiarin s Trga Ospe-dale peljala s tramvajem v službo, toda včeraj je imela I in si je pri tem zlomila levo smolo. Ko je stopila iz tram-| nogo. Včeraj okrog poldne so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek 51-letno I-vanko Zubin iz Mačkovelj 34, ki je bila na zdravljenju v bolnišnici pri Sv. Ivanu. Zenska je nerodno padla v omenjeni bolnišnici za kronične bolezni že v sredo popoldne nikom zemljišča. Kaj je bilo z 1.250.000 lirami? Belullova je na vsak način izplačala 500.000 lir Gortanu, medtem ko se ne ve nič gotovega glede ostalih 750.000 lir. Gortan je menda izročil eno samo njeno menico za omenjeno vsoto nekemu odvetniku. Ali je Belullova plačala to menico? Priča Hussu je trdil, da je slišal od Marie Crismancich, da se je to zgodilo. V septembru 1960 je šla a-gencija Belullove v konkurz. Gortan je včeraj trdil, da je čutil neko moralno obveznost do Hussuja ter mu je zato izdal pooblastilo, da proda neko zemljišče v Sacilu, ki je bilo po njegovem mnenju vredno okoli tri milijone lir. Hussu je šel v Sacile, a vrnil se je praznih rok, ker je bilo že prodano. Med drugim je celo ugotovil, da zemljišče ni bilo vredno več kot 200.000 lir. Gortan pa trdi, da je bilo pozneje prodano za dva milijona in pol. Na popoldanskem zasedanju je sodišče zaslišalo številne druge priče, ki so utrpele večjo ali manjšo škodo v zvezi z nakupom stanovanj v nekem poslopju, ki ga je agencija Lauro nameravala zgraditi v Ul. Catullo. Precej važno je bilo pri nekaterih izmed teh izjav dejstvo, da je Gortan baje zahteval od prizadetih strank izplačilo raznih predujmov potem, ko je sodišče že proglasilo stečaj Belulline agencije. Resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da vsaj ena izmed strank ni bila dovolj gotova glede dneva, ko se je razgovarjala z Gortanom. Obtoženec pa je podal svoje izjave s precejšnjo točnostjo. Vse kar smo doslej napisali je gola kronika včerajšnjega procesa. Na koncu pa moramo omeniti še izvenprocesno senzacijo. Med odmorom pri jutranji obravnavi je Belullova podala novinarjem pismeno izjavo v kateri trdi, da so ji neke osebe, ki so bile svoj čas obtožene uboja, izsiljevale denar. Obtoženka je še pristavila, da zahteva naj sodna oblast preišče zadevo do kraja. ka št. 06550, kj lahko prevzame sliko v občinski palači v sobi št. 124 med uradnimi urami. Ce slika ne bo prevzeta v roku e-nega meseca, bo izročena Občinski podporni ustanovi. 0s0©6fl Smučarski izlet SPDT in tekma v veleslalomu na Livku-Ma-tajurju 4. marca t.l. Vpisovanje tekmovalcev in izletnikov v Ul. Geppa 9-11. Tekme se lahko u-deležijo moški, ženske ter mladinci in mladinke nad 17 let. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. februarja 1962 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb UMRLI SO: 65-letnl Edoardo Mosetti, 67-letna Ivana Brišček por. Guštin, 90-letna Anna Spiegel vd. Ussai, 74-letni Pietro Biasin, 68-letni Francesco Lau-renzano 45-letna Nives Stormi, 59-letni Giacomo Clapci, 93-letna Caterina Palcioh por. Del Bello, 83-letna Lulgia Martlnuzzl por. Fabian, 62-4etna Martina Scbeich por. Ferroli, 76-letni Giuseppe Glaohelli, 52-letni Giuseppe Možina. ---«»---- NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settetontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Glulia 14; Al L!oyd, Ul. delPOrologlo 6; dr. Slgnorl, Trg bolnišnice 9. Občinska galerija: od 22. ttbt- do 5. marca osebna razstava s'1' karja Gualtiera Cornachina. * * * Galerija Rossonl; od 22. do t.m. osebna razstava Tržačan* Angela Ferrarisa. * * * Galerija S. Giusto: kolektivna kiparska in slikarska razstava članov Državnega umetniškeg centra, ki niso rezidentni v Trstu. Razstava bo v dveh delih' * * * Tivoli: Od 22 dalje kolektivna razstava Anton i-Massaria-UKflia # # # h Galerija vCavanaa; Danes o 18.30 otvoritev slikarske razs-U' ve Giannija Palminterija iz tre. IfftrtflsiisiissreBg Vsem pevcem, kj so U- ' bruarja sodelovali na Pre*erlL.. proslavi v Avditoriju, spo>® čarno, da jo bo Radio Koper nedeljo ob 9.15 prenašal. GOSPODINJSKO POMOČNIC® ta več ur dnevno Išče <*ru Bufon, Ulica Livaditi 6, 91-652. ---------------------- TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - lil. sr. Irnntlšha 11 Telefon «1-79» NOVO: Manica Lobnik: Ledinčani L 2600 Tora Ribnikar: Zmaga in poraz » Eli KIN0PR0SEK-K0N10VEI predvaja danes 24. t. »• ob 19.30 Metro cinem»' scope barvni film: «Velikani morja* (i giganti del mare) Igrajo: GARY COOPl* in CHARLTON HESTON Kino „IRIS" na PROSEKU predvaja danes 24. jn jutri, 25. t. m. film: Nekomu ugaja topel (A qualcuno piace caldo) V glavni vlogi nastopa MARILYN MONROE — 5 24. februarja 1962 5. marca seja pokrajinskega sveta Ureditev in popravilo bivših občinskih cest Še 26 novih točk na dnevnem redu Tržaški pokrajinski svet sč bo po dolgem presledku zopet sestal 5. marca ob 18. uri. Se od lani je na dnevnem redit proračun pokrajine za leto 3962, ki ga bodo te dni razdelili svetovalcem. Sedaj pa so dodali dnevnemu redu 26 novih točk. Med temi so najbolj važni sklepi o preureditvi in popravilu nekaterih cest, ki so ode prej občinske in so na podlaei zakona od 12. februarja 1958 prešle pod pokrajino, ^edaj pridejo na vrsto za preureditev nas.ednje ceste: mač-kovljanska, šempolajska, bo-liunška, čamporska in cesta k Sv. Barbari (Koroščem). Nadalje so na dnevnem redu sklepi o raztegnitvi posebnih Šolskih obedov tudi na učence v dolinski, devinsko-nabrežin-8ki. zgoniški in repentaborski občini. Pokrajinski svet bo obnovil tudi nekatere konvencije o parifikaciji nekaterih šolskih zavodov, odobri! prispevke nekaterim ustanovam ter nekaj upravnih sklepov pokrajinskega odbora o raznih nakupih in dobavah, Na dnevnem redu je končno sklep nd-,bora o zgraditvi zasilne kuhinje v umobolnici pri Sv Ivanu, kiet upravljajo v kuhinji obnovitvena dela. Debata o italijanski kinematografiji V krožku socialnih študijev «G. Salvemini* v Ul. Mazzini Odobritev sklepov krajevnih ustanov . Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov, to je tržaške, dolinske in jniljske občine ter tržaške pokrajine. Med drugimi sklepi težaške občine so bili odobre- ni: 1 milijon prispevka za od-nor za proučevanja in doka v - Mazzini st. 32 bo danes ob 18.30 predavanje o »Italijanskem kinu in novem kapitalizmu«, kateremu. bo sledila debata Predaval b0 prof. Pio Baldelli iz Perugie, ki je kinematografski kritik revije «Mondo Ope-raio«. Sinočnja seja goričkega občinskega sveta Predavanje je javno. Italijanski film in neokapitalizem Krožek za socialna proučevanja cGactano Salveminis priredi danes predavanje in ato na temo «italijanski film in .neokapitalizem». Govo-nl bo prof. Pio Baldelli, filmski kritik revije uMondo opernimi. Predavanje bo ob 1S.30 na sedežu PSI v Ul. Mazzini št. 32. Večina svetovalcev obsoja pobiranje »prostovoljnih« prispevkov za blago proste cone Snežne razmere na goriških smučiščih Svetovalec PSD/ prot. Zuccali je predlaga1 podražitev blaga proste cone, da bi se zbrala sredstva za gradnjo socialno potrebnih objektov Tok visoke napetosti ga je močno opekel Na prvi medicinski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 37' Ipfnpfta Ar »n nn/1« T.n —. • nientacijo jadranskih pristanišč, zamenjava zemljišč za razširitev Ulice Bonomea, pet sklepov za plačilo 4,145.000 lir stanarine za družine, ki so jih obvezno izselili iz nevarnih bis itd. ?.a idolinsko občino je odbor odobril sklep o tarifah za /®pljenje raznih lepakov ter sMep o plačilu navadnih pri-spevkov za ECA. Za milisko občino odobritev novih tarif 2a lepljenje lepakov. letnega Armanda Ferroceja iz Ulice Fabhri 4. ki se bo mo-ral zdraviti od 5 do 10 dni zaradi opeklin I. in II. stopnje po levi roki. Ferroce ie nesreči imel precei sreče. V strojnem oddelku električ. ne železniške postaje v Mira-marskem drevoredu, kjer je zaposlen, je včeraj popoldne popravljal stikalo visoke napetosti, pri tem pa se je dotaknil odkrito napeljane žice. Lahko bi ostal na mestu mrtev zaradi napetosti 3000 V, na srečo pa je dobil le opekline, ker ga je tok vrgel na t'a in je bil tako prekinjen stik. Prosta cona se je včeraj zvečer prikazala občinskim svetovalcem in številnemu občinstvu, ki je prisostvovalo disku, siji, v vsej svoji goloti, vsi so se lahko prepričali, koliko pro-rizakonitosti, svojevoljnosti in nepoštenosti se je skrivalo in se morda še vedno skriva za izvajanjem zaikona, ki ga je država pred 12 leti izdala v korist gorlškega gospodarstva in v dobrobit tukajšnjega prebivalstva. Prav vsi svetovalci, nekdo v večji, nekdo v manjši meri. ki so se včeraj priglasili k besedi, so izrekli ostre kritike na račun te ustanove. Edina dva, ki sta se upala zagovarjati pobiranje ((prostovoljnih# prispevkov na kontingen-tirano blago proste cone, sta bila prof. Zuccali (PSDI) in v nekoliko manjši meri še mi-sin odv. Pascoll. Bigota za predsednika trgovin- ske zbornice. Svetovalec MSI odv. Pascoli je zahteval, naj pokrajinski od. bor določi prodajno ceno kon-tingentiranega blaga, da bi i-roeli del koristi trgovci, del pa potrošniki. Navedel je podatek iz nrošure. ki so jo včeraj objavili komunisti, da ima. jo goriski občani proste cone samo 300 lir koristi na mesec. Izjavil se je za ((nadzorovane prispevke« jn se vprašal, kdo je odločil, naj se s temi prispevki gradi Dom onemoglih, telovadnica ((GInnastice«, zgradba Stelle mattutine itd. Ne da mu je kdo ve kako za demokratični sistem, je bilo po svetovalčevem mnenju vse to storjeno v pravem fašističnem stilu. Razne tatvine 24 milijard za cesto Trst-Bcnctkc Upravni svet ANA je odobril izvršilni načrt za prvih de. A-t odsekov avtostrade Trst-"enetke. Skupno gre za 41 km £este. Začetne finančne težko-te so premostili s tem, da so vdvojili 4 milijarde, kj so bt Ilampnipnp 7rfrorlif.*»\ž nn. namenjene za zgraditev po-jhola št. VII, ki bo stal manj, Na komisariatu javne varnosti je Pietro Vian s Trga Giarizžole 10 prijavil, da so mu neznanci ukradli motor, ki ga je pustil blizu svojega doma. Prav tako je Ottavio Matino iz Ul. Vespucci 9 prijavil, da mu je nekdo ukradel lambret.o, ki jo je parkiral blizu svojega doma. Pietro Sal-vatore s Trga Goldoni 5 pa je prijavil, da so neznanci u-kradli avtomat za bonbone izpred bara na vogalu Ul. Car-ducci z Ul. Coroneo. Malopridneži so ponoči zlezli preko ograje in odnesli iz barake v Ul. Lamarmora 36, v kateri je skladišče gradbe-, . . nega materiala, pisalni stroj so predvidevali. Tako se znamke Olivetti ter 500 lir v D°do sedaj lahko lotili gradnje., ^atoviijb. Najprej je spregovori] dr Majo (PLI), ki je izrazil upanje, da bo komisar trgovinske zbornice pojasnil, v kakšne na. mene so potrošili »prostovoljne« prispevke, ki so jih pobirali na kontingente proste cone Začudil se je, zakaj prefekt na podlagi člena 243 zakona o javnem zdravju ni posegel v afero s ponarejanjem masla, kot je posegel v volitve predsednika civilne bolnišnice. Ker je svetovalec Majo v svojem govoru obdolžil KD, da je zahtevala za predsednika trgovinske zbornice Giovanni-ja Bigota, je načelnik skupi-re demokristjanskih svetovalcev dr. Tripani pojasnil, da je bi; Bigot imenovan za pred' sednika na podlagi zakonskih določil, in sicer brez pritiska KD. Prebral je fotokopijo pisma, ki nosi podpis zastopnika PLI odv. Luzzata, v katerem so podrobno opisane okoliščine, iz katerih je razvidno, da je ravno liberalna stranka cdločno zagovarjala izvolitev .......................................................................................m,,,,,m...... Izboljšane perspektive tadjedetniške industrije V obeh ladjedelnicah CRDA grade pet potniških ladij Ladjedelnici sta prebrodili najhujšo krizo, odprto pa ostaja še vprašanje modernizacije ladjedelnice Sv. Marka i„?a*e’ da se b° Položaj ladjedelnic CRDA nekoliko iz-Pl.Jšal, ker je uspelo zagoto-'l* nekatera pomembna na-°cila predvsem za gradnjo Potniških ladij, s čimer bodo ( ladjedelnici Sv. Marka in '“djedelnici CRDA v Tržiču Ponovno opravljali tradicional-° delo. Velika je razlika med | adn.jo potniške ali petrolej-® ladje, sa je znano, da je pri ‘fPdnji potniške ladje zapo-z en° veliko število delavcev , notranjo opremo, medtem j® asrade za petrolejsko lad-str samo t^p in pogonski jt?a Pomorsko družbo Trža-—1 Lloyd so že splavili dve «-e° Galilej* in »Guglielmo r a,rc,°ni». ki bosta vozili na A oni progi med Genovo in »^stralijo. Ti dve ladji b( ^grajeni ob ■eta. ladjedelnici Sv. Marka so ..daj pričeli s pospešeno grad-Jo Velike 43.000-tonske potni- lnrlto *P afnolln« jq ,.,-500-tpnski potniški ladji »Ga-’ »Guglielmo vozili na Genovo in jo. Ti dve ladji bosta --ajeni ob koncu ietošnje-ali začetku prihodnjega ladje «Rafaello», grade za pomorsko družbo I se je potopila v Karibskem «Italia» in ki bo skupno s morju. Končno podobno ladjo »Michelangelo* plula na redni progi med Italijo in New Yorkom. Gredelj ladje »Rafaello* so postavili v ladjedelnici Sv. Marka že 8. septembra 1960. leta, vendar se je gradnja nato ustavila tako, da so do decembra lanskega leta opravili komaj dobro desetino potrebnega dela. Sedaj računajo, da bo gradnja te pomembne nove potniške ladje naglo napredovala, tako da bodo ladjo lahko splavili še letos jeseni in dogradili ob koncu 1964. leta. Za panamsko družbo »Home Lines* so že postavili gredelj za gradnjo 34.000-tonske potniške ladje, katero bodo zgradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Z brodarjem Angelom Costo pa so za pomorsko družbo »Tirenski Lloyd» iz Genove podpisali pogodbo za gradnjo 28.000-tonske potniške ladje. Ta ladja bo nadomestila potniško ladjo »Bianca C», ki je bila last iste pomorske družbe in ki mm na fmrnm predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro cinirmascope barvni film: —--T- ,------““ so z Grčijo podpisali pogodbo za gradnjo treh trajektov (ladje za prevoz vozil), ki bodo imeli po 4.300 ton in bodo lahko poleg vozil sprejeli še po 400 potnikov. Poleg navedenih potniških ladij pa grade v ladjedelnicah CRDA tudi nekatere večje tovorne ladje. Tako grade tri tovorne ladje za prevoz rude, ki jih je naročila državna družba Italsider iz Genove. Gre za dve enaki 32.650 tonski in eno 24.400-tonsko ladjo. Za Tržaški Lloyd grade 10.000-tonsko tovorno ladjo. V kratkem pa bodo postavili gredlja dveh 32.650-tonskih ladij za prevoz suhega tovora, ki ju bodo gradila CRDA na lasten račun. Končno grade še eno turbinsko cisterno, ki bo imela 47 tisoč 650 ton in ki jo grade za družbo »Sicula Oceanica di Navigazione* iz Palerma. Položaj ladjedelnic CRDA se torej postopoma izboljšuje in sta obe veliki ladjedelnici že prebrodili^ najhujšo krizo. Seveda pa še vedno ostaja odprto vprašanje usode ladjedelnice Sv. Marka, katero je treba modernizirati, ker obratuje z zastarelimi napravami in so njeni proizvodni stroški nujno visoki ter ne bo mogla vzdržati tuje konkurence. di iona Finaift 6LENN FORD MARIA SCHELL ANNE (MER ARTHUR 0C0NNELL „ RUSSTAMBIIN* MERCEDES McCAMBRIPflt I VIC MORRO« ROBERT KEITH-CHARLES Mc6RA " ICINKMiiruRA 01 Ml MUM OMOMlMO 01 Mi-us »» «000110 a* M’fWI»W« 01 Ml ZTO OA CinemaScopE /Vletrocolor A Zadovoljivo je tudi stanje ladjedelnice Felszegy v Miljah, kjer sedaj grade za pomorsko družbo »Navigazione Alto Adriatico* tri potniške ladje (dve po 300 in eno po 499 ton), za družbo »China Marchants Steam Navigation* iz Formoze dve 5.500-tonski tovorni ladji in za družbo »Gerolimich* iz Trsta eno 2.500-tonsko petrolejsko cisterno. Kritično pa je še vedno stanje ladjedelnice Sv. Justa, ki razpolaga samo z naročilom za gradnjo 550-tonske ladje za lov na odprtem morju. Med nadaljnjimi ugodnimi perspektivami za celotno italijansko ladjedelniško industrijo se čujejo vesti o pogajanjih za gradnjo 950 ribiških ladij za Južno Korejo. Gre za obsežno naročilo, ki' naj bi doseglo vrednost 62 milijard lir. 'Trajnejša rešitev vseh pomorskih vprašanj pa bo seveda tesno povezana s celotno politiko nove vlade in zlasti z napori, da se okrepijo državne pomorske družbe, za . , , kar bi bila seveda potrebna zamenjale strehe iz plastične gradnja številnih novih ladij, mase, ki segajo v dolžino tudi Prof. Zuccali (PSDI) pa je predlagal, naj se meščani odpovedo znižanim cenam blaga proste cone ,da bi se zbrala sredstva za gradnjo socialno potrebnih objektov. Z drugimi besedami je zahteval celo zvišanje cene blaga proste cone, da bi se ustvarila zanje tako potrebna investicijska sred. stva. Ugotovil je, da po 12 letih obstoja proste cone še vedno ni stopil v veljavo njen pravilnik .Žele] je odhod komisarja trgovinske zbornice in se odločno zavzel za nadzorovane ((tangente« (se pravi ((prostovoljne« prispevke trgovcev na debelo na posamezno blago proste cone, kot je sladkor, kava, bencin itd.). nopotrebnih objektov. Goriški stranka odločno nastopila pro- neKn i 4 — J.... 1 ! __■ • i I.. občani že dovolj žrtvujejo, ko I ti «tangentam», ker občani že z izrednimi dodatnim] prispev-| dovolj, in sicer v krivični ki, ki znašajo okoli 250 milijonov letno, vzdržujejo v ravnovesju občinski proračun. Poleg tega pa so prispevali, ne da bi sami vedeli, sredstva še za Dom onemoglih, Ginnasti-co itd. Ko je omenil priziv sovo-denjske občinske uprave na osrednje organe, da so ji priznali pravice, za katere niso v Gorici hoteli nič slišati, je citiral lansko izjavo na seji ohčinskega sveta, na kateri je posredni obliki -- vsi v enaki meri, revni in bogati — z izrednimi dodatnimi prispevki vzdržujejo proračun. Svetovalce je zahteval odpravo komisarja trgovinske zbornice, preiskavo o prosti coni, izvolitev odbora trgovinske zbornice ln ugotovitev odgovornosti pre. fekta, ki je v treh proračunih geriške občine odobril vsote (partite di giro), ki jih je občina protizakonito prejela z prosto cono. Po podatkih okrajnega turističnega urada v Novi Gorici, sn imeli včeraj na Goriškem naslednje snežne razmere: Na Lokvah ni bilo dovolj snega za smučanje, pač pa I-ntajo v bližnjih Laznah 20 cm pršiča in —3 stopinje. Črni vrh nad Idrijo 10 cm zmrzlega snega in —3; Vojsko 40 cm pršiča In —4; Log pod Mangr-tom 15 cm zmrzlega in —2; Livek-Matajur 13 cm zmrzlega in —5 stopinj. V Logu pod Mangrtom bo 2. in 3. marca organizirala E-lektrična skupnost Slovenije (ELES) zimsko-športne igre z nad 200 tekmovalci. Zaključna slavnost pa bo v Bovcu v nedeljo 4. marca. V Kanalski dolini so bile včeraj naslednje snežne razmere: V Trbižu, Zabnlcah in Ovčji vasi po 25 cm snega, v Beli peči 43 cm, na Višarjah 150 cm in na Matajurju 40 cm. Prelaz čez Predil Je prehoden za avtomobile i verigami. Uradno stališče trgovinske zbornice Videm ugodno ocenjuje sejem »Alpe-Adria* Gospodarska manifestacija bo v Ljubljani od 11. do 20. maja Videmska zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo zelo pozitivno ocenjuje organizacijo mednarodnega sejma • Alpe—Adria*, ki bo od 11. do 20. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ustanova sodi, da bo ta sejem, ki bo vsako leto v drugem glavnem mestu sodelujočih področij, t.j. Slovenije, Koroške ter Furlanije-Julijske krajine, u-godno vplival na medsebojno gospodarsko izmenjavo blaga. Se prav posebno bo koristen za naše operaterje, ki se bodo lahko seznanili s potrebami tržišča in na takšen način laže prodali artikle, za katere še zanimajo jugoslovanski, pa tudi avstrijski kupci. Se prav posebej velja to za gospodarsko izmenjavo z Jugoslavijo, ki se je v zadnjem času moč- ....."'"""""'"""""m"..................................mu,n,mm...min,...........................................„„„„... Višek naivnosti lahkovernega kavamarja Bikarbonat fe kupil za kokain in plačal zanj nad tri milijone no okrepila. Sodelovanje naših gospodarskih krogov na tem sejmu je tudi logična posledica dobrih gospodarskih odnosov, ki so se razvili v zadnjih letih. Ul. Garzarolli zaprla za promet Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bo zaradi vodovodne in plinske napeljave začasno zaprta za promet Ulica Garzarolli. Od ponedeljka 26. t. m. bo za teden dni zaprt del ulice od križišča z Ulico Aprica do križišča «Madonni-r.a«, za tri tedne pa del ulice on križišča »Madonnina« do Ul. Trieste. Lov na lisico pri Doberdobu Svetovalec Zulliani (PSI) je, govoreč o županovem stališču do proste cone, naglasil, da j« prvi občan prikazal samo svet. le strani proste cone, pozabil pa je na senčne, ki jih je skrivoma samo nakazal, ko je nekatere interese gospodarskih krogov označil za »absurdne apetite«. Zavrni] je županstvo trditev, da stranke ne bi smele v našem demokratičnem sistemu javno obsojati napak. Medtem ,ko je odločno nasprotoval pobiranju »tangent«, je svetovalec poudaril, da se ne ve, kam so šli ti zneski, ve pa se same to, da je to denar vzet iz žepov davkoplačevalcev. Začudil se je, kako to, da trgovinska zbornica ni odvzela nakazila masla trem podjetjem, ici so prijavljena sodišču zaradi potvorb, dopuščala pa je protizakonito pobiranje ((tangent«. Ob zaključku svojega govora je predlagal izglasovanje resolucije, da je za re. habilitacijo proste cone potrebno izvoliti predsednika trgovinske zbornice, izvršiti pre. iška v o o odgovornosti za dosedanje slabo izvajanje zakona o prosti coni in izboljšati kadre trgovinske zbornice. Sleparji so se potem vozili na njegove stroške po vsej severni Italiji ter tiskali» kupce za to blago Na koncu je še spregovoril svetovalec Battello (KPI), ki je zavrnil očitek, ki so ga svoj čas izrekli na račun komuni-siov, češ da so s svojimi kri. tikami spravili pri goriških meščanih ter pri sosedih v Vidmu in Trstu prosto cono na slab glas. Po mnenju svetovalca so krivi tega tisti, ki so slabo vodili to ustanovo. Svetovalec je- obsežno polemiziral s prof. Zuccalijem, ki je zahteval nadaljnje gmotne žrtve občanov za gradnjo social- Včeraj se je pred okrožnim sodiščem v Gorici zaključila sodna razprava v zadevi 41-letnega barista Narcisa Bres-saglie iz Caorla v Furlaniji, ki so ga navihani sleparji potegnili za nekaj milijonov lir pod pretvezo dobrega zaslužka s skrivno prodajo kokaina. Naj na Kratko opišemo najprej potek dogodkov, ki so privedli do včerajšnje sodne razprave in do obsodbe krivcev. Na podlagi zaupne ovadbe je policija iz Padove napravila dne 6. oktobra 1959 preiskavo v garaži in izposojevalnici avtomobilov Alessandro Loro v Padovi, Ul. Barbarigo 17. Ugotovili so, da si je dne 24. avgusta istega leta neki Antonio Nicolassi iz Padove, ki ima sedaj 27 let, izposodil za več dni avto in se z njim odpeljal neznano kam izven mesta. Ker je bil Nicolašsi znan in menda celo v sorodu z nekaterimi starimi znanci policije in zaporov, se je policija pozanimala, kam je šel takrat z avtomobilom. Prijeli so najprej Nicolassi-ja samega, ki je v začetku molčal, pozneje pa je priznal, da je 24. avgusta 1959 vozil okrog 59-letnega Egidija El-colsija iz Cremone, ki ima že celo vrsto kazni vpisanih na svojem kazenskem listu in tudi sedaj sedi nekje v zaporu. Odpeljala sta se najprej v Abano, nato v Milan, Vercei-li Brescio in druga mesta, dokler nista 31. avgusta konča-la v Mestrah, kjer sta se srečala z Getullijem Gottardi-jem iz Polene v Abrucih in s Pasqualom Pietrom iz Era-clee pri Benetkah. Ta dva sta skupaj z Elcol-sijem napravila načrt, kako bi opeharili nekega barista iz Caorle, po imenu Narciso Bres-saglio, s tem, da bi mu proda, li bikarbonat za kokain. Pri tem naj bi Elcolsi prodal Bres-sagli »kokain* Gottardi pa naj bi ga potem od njega kupoval. Nekaj dni pozneje sta v resnici imela Elcolsi in Pasqual sestanek z Bressaglio v Gradiški ter mu prodala steklenico bikarbonata za kokain in zanjo prejela dva in pol milijona lir, ki so si jih pozneje razdelili tudi z Gottardijem. Potem je prevzel Bressaglio v »varstvo* Pasqual, ki mu je obljubil, da bo dobil kupca za kokain (ki pa je bil v resnici bikarbonat). Tako sta se na stroške naivnega 8res-saglie vozila od mesta do mesta po severni Italiji in končno je Pasqual organiziral v Trentu sestanek z Gottardijem. Ta je obljubil, da bo kupil »kokain*, da pa ga mora najprej dati analizirati. Nato je pobral steklenico in izginil. Zopet se je začel lov po mestih za »tatom* in končno sta se ponovno vrnila Pasqual in Bressaglia v Trento, kjer sta se »slučajno* srečala z El-cotsijem. Ta je velenaivnemu Bressagli obljubil, da mu bo on preskrbel kupca za biago ter rtiu obenem »zaupno* povedal, da ima na vidiku še eno takšno kupčijo in da rabi v ta namen nujno 700.000 lir. Naš kalin je tudi tokrat nasedel in izplačal zahtevano vsoto. Verjetno bi sleparji izvlekli iz njega še več denarja, pa na srečo več ni zmogel, pozneje pa je že imela vso zadevo v rokah policija. Da bi bila družba še bolj pisana, sta bili na zatožni klopi tudi Pasqualova sestra E-milija, ki je bila tudi nekaj vmešana v zadevo ter Gottar-dijeva hči 30-letna Loredana por. Perassin. Sodišče je zaslišalo vrsto prič, predvsem pa opeharjenega Bressaglio samega, ki je pokazal višek naivnosti tudi na razpravi sami in med drugim povedal da so mu lopovi predlagali, naj se pridruži njihovim sleparijam, ker bo edino tako lahko prišel zopet do svojega denarja. Izjavil je tudi, da sploh ne ve kaj je kokain in kakšen da je. Po govorih obrambe, ki so jo zastopali odv. Sfiligoj, Devetag, Pascoli in Sardo, se je sodišče umaknilo v posvetovalnico in po daljšem posvetu izreklo naslednjo razsodbo: Spoznalo je za krive Egidija Elcolsija in Pietra Pasquala. Prvega je obsodilo na dve leti zapora in plačilo 140.000 lir globe, drugega pa na eno leto in štiri mesece zapora in 90.000 lir globe, ter oba na plačilo sodnih stroškov. Oprostilo je Getullia Gottardija zaradi pomanjkanja dokazov ter Antonia Nicolassija ker da ni napravil kaznivega dejanja. Oproščeni sta bili tudi obe ženski Emilia Pasqual in Loredana Gottardi. Drž. tož. VVuerich; preets. sodišča dr. Storto, zap. Omeri. Preozka ulica za parkiranje V z o avtomobilov tudi v število avtomoDilov tudi v Gorici močno povečalo. Ce je stala na cesti gneča in je parkirnega prostora vedno manj. V želji, da bi imeli avtomobilisti čimveč prostora za ustavljanje svojih vozil, je čestokrat dovoljeno parkiranje tudi v tistih ulicah, ki so ozke in za ustavljanje vozil neprimerne. Med te spada Ul. Seminario, kjer se z veliko težavo srečata dve vozili. Ce slučaj nanese, da je eno izmed vozil večjega obsega (kakšen manjši tovornik) tedaj ne preostane drugega kot ritenska vožnja. Prejeli smo zgornje obvestilo z namenom, da bi ga posredovali pristojnemu uradu, ki naj ga prouči in po možnosti v celoti odpravi ustavljanje avtomobilov v tej ulici. Lovski rezervat iz Doberdoba organizira jutri, v nedeljo 25. t. m., lov na lisico, ki se ga lahko udeležijo vsi lovci, ki so v redu s predpisi. Zbirališče ob 8. uri v gostilni pri Viktoriji. ----«»--- Pcžar v Gradiški Včeraj dopoldne je nastal požar v hiši dedičev Grava v Gradiški. Ker se je ogenj razširil tudi na ostrešje, so nemudoma poklicali gasilce iz Gorice, ki so požar začeli gasiti ob 6.30 in ga pogasili nekaj po 8. Škodo cenijo na okoli 50.000 lir Vnel se je dimnik v Ui. Trento Giovanni Tarlao, ki stanuje v Ul. Trento štev. 6 v Gorici, je ob 8.35 poklical goriške gasilce, ker so se vnele saje v dimniku. Gasilci so morali raz- bila poprej vožnja z avtomo- biti dimnik in so povzročili za bilom po mestu zabava, je se- kakšnih 10.000 lir škode, ki je daj že prava muka, ker je po-1 krita z zavarovalnino. Čilnjte in Sirile PRIMORSKI ONEVKIK ............................................................................ Jutrišnji goriški nogomet Sovodenioi bi morati jutri zmagati na domačem igrišču Juventina gre zopet v Furlanijo - Naraščajniki se bodo dopoldne pomerili doma s prvakom na lestvici Audaxom ,Lantane“ na štandreških njivah Standrei ki zelenjadarji so nam povedali, da ie dolgo niso imeli tako slabega pridelka kot letošnjo zimo. Motovilca je bilo zelo malo in še ta gre sedaj h kraju. Vrtnarji so ga precej posejali, toda kaj, ko ni vzklil. Špinače je bilo prav tako malo, ker jo je pobralo že pred jesenjo. Te dni pobirajo zeleni radič, potem pa bo prišla na .vrsto spomladanska zelenjava, predvsem cikorija. Ker je pridelek slab, so tudi cene temu primerne. Motovilec se je na trgu prodajal po 500 in celo po 600 lir, radič pa od 300 do 350 lir za kg. Ko so nam nekateri govorili letošnji slabi letini, so pristavljali, da bi kmete hudo prizade la, ie ne bi imeli nekaj prihrankov od lanskega le. ta. Seveda so takšne letine skorajda prave izjeme, ker se poredkoma dogaja, da so njive tako prazne kot letos. Prihodnja zelenjava, ki jo bodo Standrežci nosili prodajat na trge v Gorico in Trst, pa raste v «lantanah», ki jih lahko vidimo ob Tržaški cesti, pa tudi v vasi sami. To so neke vrste zimske tople grede, napravljene iz sirošča, ki ga poševno zabodejo v zemljo, da obvaruje zelenjavo pred sever. nitni vetrovi. V zadnjem času so elantanen Jutri se Juventina zopet odpravlja v Furlanijo, od koder se je doslej vrnila še vedno praznih rok. Ali bodo tokrat v Zoppoli prelomili s tradicijo in prinesli domov vsaj eno točko? Prav bi bilo, če bi se tako zgodilo, saj je Juventina zelo potrebna točk. Igralci bodo odpotovali v Zoppolo z lastnimi sredstvi in naj se v ta namen zberejo točno ob 12.45 na trgu v Standrežu. Za to tekmo so sklicani naslednji igralci: Devetak, Briško L., Paškulin, Ferfolja, Cjak, Hess, Ledri, Petejan, Nanut, Konjedic, Haufer in Za-nuttini. • * • Naraščajniki Juventine bodo nastopili jutri na domačem igrišču proti prvaku na lestvici Audaxu iz Gorice. Tekma zato ne bo lahka, vendar imajo domačini precej izgledov na uspeh, seveda če so se dobro pripravili in bodo med tekmo dovolj borbeni in vztrajni. Vodstvo jim je obljubilo prijetno zakusko po tekmi, če se bo ta končala z zmago, če ne pa... kot po navadi. Za to tekmo, ki se bo začela ob 10.30, naj se najkasneje Tokrat bodo med Sovodenj-ci nastopili tudi tisti igralci ki so preteklo nedeljo manjkali v Gradiški zaradi bolezni. To bo tudi zadnja tekma igralca Kovica, ki gre potem v Švico za kruhom. Tako bo moštvo nastopilo v popolnem sestavu in z nekaj volje, vztrajnosti in povezano igro bi morali zmagati. Vsekakor se je treba zavedati, da jih od zadnjega mesta ločita samo dve točki, ki bodo narasle na štiri v primeru zmage ali izginile v primeru poraza. Za-torej: pogum in previdnost! V naslednjem objavljamo lestvico II. kategorije dilefan- do 10.15 zberejo na igrišču na-. tov po stanju od prejšnje ne-slednji igralci: Nardin, Faga-1 delje: ...................... Panzano - Doberdob danes na igrišču CRDA Danes se bo nogometno mo-1 nogometašem društva San Mi- štvo Doberdob pomerilo z nogometaši iz Panzana (Tržič). Srečanje se bo pričelo ob 10.30 uri na igrišču CRDA v Tržiču. po več desetin metrov. V takš- brale vremenske neprilike. E- n ih predorih bo elatuja», tako namreč imenujejo prvo solato, veliko bolje uspevala in bo manj nevarnosti, da bi jo po- dina slaba stran sodobnih zimskih gred je v tem, da so precej dražje od tistih, ki jih kmetje sami napravijo. Doberdobci bodo nastopili v naslednji postavi: Emilj Jelen, Franko Rebula, Franko Jelen, Ivan Gerin, Mario Perič, Silvan Frandolič, Marijan Ferle-tič, Viljem Ferletič, Karlo Gergolet, Bruno Dužman in Ivan Jark. Doberdobci so pred 15. dnevi odigrali tekmo proti chele iz Tržiča. Tekmo so zgubili z rezultatom 3:1. Doberdobci upajo, da bodo danes zmagali, ker se bo s to tekmo zaključil turnir. Ce bodo tudi danes izgubili, bodo izključeni iz nadaljnjega tekmovanja, če pa bodo zmagali bodo zasedli mesto v dokončni lestvici. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Ikšfriiga nOJSTVA, SMRTI IN POROKE V OBČINI SOVODNJE V mesecu januarju sta se v sovodenjski občini rodila dva otroka: Graziano Cijan in Gia-na Battisti. Na sovodenjskem županstvu pa so vpisali še Valterja Devetaka, ki se je rodil v inozemstvu. Poročila sta se Floreana Ma. rija Sauli m Nikolaj Cevdek. Umrl je 69-letni Franc Cotič s Peči. Neroden padec s kolesa Včeraj ob 7.30 je prišel r.a oddelek za prvo pom ič v goriški civilni bolnišnici 70-letni Vladimir Plesničar iz Ul. Cor-daioli 6. Zdravniki so ugotovili, da ima Plesničar zlomljeno ramo in so ga zato pridržali na zdravljenju za 25 dni. Plesničar se je ponesrečil v četrtek zvečer v Ul. Risiori, ko se je s kolesom peljal proti domu in iz neznanih vzrokov padel. 1 j nel, Briško D., Batistič, Zež-1 Marianese 16 14 2 0 54 12 30 lin, Bizaj, Gomišček, Montico, Fara 16 11 3 2 36 16 25 Klavčič, Marega, Gaiotto. Itala 16 9 5 2 39 19 23 Krmin 16 9 4 3 38 14 21 Podgora 16 9 1 6 24 23 1» Sovodenjci igrajo tokrat do- Caprivese 16 7 3 6 30 31 17 ma proti moštvu iz Slovrenca, Villesse 16 7 2 7 32 27 16 ki je zadnje na lestvici in Ločnik 16 5 5 6 23 34 15 imajo edinstveno priliko, da San Marco 16 5 4 7 26 38 14 se iz nevarnega zadnjega dela Sagrado 16 5 2 9 16 24 12 lestvice pomaknejo nekaj više. Sovodnje 16 3 3 10 17 35 9 Seveda pa tekme ne smejo Moraro 16 3 2 11 13 31 8 vzeti preveč na lahko, saj bo- Libertčs 16 3 2 11 13 31 H 31 7 do tudi gostje skušali doseči Libertas 16 3 1 12 11 zmago zato, da bi se rešili nevarnega zadnjega mesta. j iiiiiiiiiiiiiittiiiiitiii nuni m im imiiaiiimiiitii DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 242. tel. 31-51. ' 1 TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici r.ajvišjo temperaturo 5 stopinj ob 14. uri, najnižjo 1 stopinjo pod ničlo ob 6.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odst. C KINO CORSO. 17.15: »Romul in Rem«, G. Scott in V. Lisi. Barvni film v cinemascopu. VERDI. 16.30: »Poncij Pilat* i J. Marais in J. D. Barrymo-re in L. Roman. Italljansko-francoski barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.20: »Taksi za Tobruk«, Charles Aznavour. Umetniški film v cinemasco-pu. CENTRALE. 16.30: »Rimska sužnja«, R. Podesti in G. Madison. Italijanski barvni iUat v simaiMMiogai, 27. kolo nogometnega prvenstva A lige Bolj za prestiž kot za točke tekma Juventusa z Inter j em Milan na nevarnem igrišču Rome - V Vidmu dvoboj revnih sorodnikov Udinese ■ Sampdoria Brez pretiravanja lahko trdimo, da poteka borba za vodilno mesto v lestvici nogometne A lige na ... nož. Tekmeci ne štedijo s silami in ne pogledajo nobenega v oči. Prav zaradi tega se je napetost v zadnjih kolih še povečala in kot kaže ne ho tako kmalu popustila. Moštva pazijo na sleherno napako na- sprotnika in če je priložnost ugodna jo izkoristijo v svojo korist. Inter je večkrat zabredel v zagato, a vselej se je znal izmazati in se dvigniti na mesto, ki mu brez dvoma pri-tiče. Toda tudi Fiorentina ima svoje zahteve in pravice, do katerih je prišla z izredno u-činkovito igro. Nič čudnega torej, če je danes na vrhu, pa čeprav z istim številom točk kot Herrerovo moštvo. Izvedenci celo trdijo, da nevarnost prihaja iz Rima. Roma je res v dobri formi in čeprav je zaostala za tri razdalje, je ni mogoče ž.e vnaprej izključiti iz borbe za prvo mesto in predvsem zbrisali iz seznama favoritov za častni naslov državnega prvaka. V nedeljo bodo imeli Rimljani edinstveno priliko, da se vsaj pridružijo Milančanom na tretjem stolčku. Roma bo sprejela v goste Milan in če Vsaj malo verjamemo tradiciji in statistiki, tedaj skoraj ni nobenega dvoma, da bo svoj cilj dosegla. V Rimu Milančani niso skoraj nikoli predstavljali nepremostljive o-vire" Samo petkrat so odšli s polnim izkupičkom domov, dvanajstkrat so morali pustiti perje gostom, enajstkrat pa jim je uspelo spraviti vsaj točko v žep. Verjetno bi se Milančani zadovoljili s ponovnim neodločenim izidom, s katerim bi obdržali Romo v kolikortoliko spoštljivi razdalji. Ta rezultat bi zelo razveselil tudi Inter in Fiorentino. Inter bi moral po papirnatih prognozah in po poteku preteklih dvobojev iziti tudi iz zavrtljaja 27. kola zmagovit. Imel bo namreč v gosteh Juventus, ki sicer letos ne predstavlja nevarnosti, a zna biti, kot je pokazal v sredo v brlogu Real Madrida ne samo uporen do skrajnosti, temveč tudi uspešen. Milančani so na domačih tleh z.a. beležili 16 zmag, 7-krat so morali kloniti, 6-krat pa sta se Inter in Juventus razšla z delitvijo točk. Juventus je letos skoraj pozabil na borbo za naslov, a se je zato posvetil turnirju za evropski pokal. S tem pa ni rečeno, da bo v nedeljo stopil na igrišče pripravljen na poraz. Ponos tudi nekaj velja in čeprav utrujeni od tekme v Madridu, bodo Turinčani skušali zagosti tudi svojim bratrancem. Za Fiorentino bo laže: prvič bo igrala doma, drugič pa bo imela za partnerja Mantovo. Položaj je torej za Florentince bolj rožnat kot za Inter in Milan in nas ne bi smelo čuditi, če bi Milani in tovariši ohranili vodilno vlogo Za štirimi velikani se počasi premika vedno bolj proti vrhu tudi Bologna. Nevarnost se ali Sampdoria je danes tež. ko če že ne skoraj nemogoče predvidevati. Ce izvzamemo zelo zanimiv dvoboj med Torinom in Ata-lanto, ki se je do danes zaključil z 8 zmagami prvega proti 3 drugega in petimi neodločenimi izidi, bodo ostale tekme manj važne za položaj' v lestvici, a bodo zato bolj prestižnega značaja. To velja za dvoboje Lanerossi Vi-cenza-Spal, Palermo - Padova, kjer bo slednji skoraj gotovo obsojen na poraz in Ve-nezia-Lecco, kjer je vsako predvidevanje nemogoče, pa čeprav se tehtnica bolj nagiba iz razumljivega razloga, da bodo igrali v domačem o-kolju, v prid Benečanov. Uologna-Caiania r Fiorentina-Mantova i Inter-Juventus 1X2 LR Vicenza-Spal 1 Palermo-Padova 1 Roma-Milan 1X2 Torino-Atalanta 1 X Udinese-Sampdoria 1 X Venezia-Lecco 1 X Napoli-Brescia 1 Sambenedettese-Lazio X Torres-Pisa 1 X Salernitana-Taranto 1 Verona-Bari 1 X Cagliairi-Livorno 1 1 - --■ ■ -c — 1 [K ^ ll ff iti i. — prvi 1 1 2 drugi 1 2 1 2. — prvi 1 1 drugi 2 X 3. — prvi 1 2 drugi 2 1 4. — prvi 2 drugi 1 5. — prvi 2 drugi X 6. — prvi 2 2 drugi 1 X Kolesarska etapna dirka po Sardiniji Danes bo v Rimu start prve etape V četrtek konec dirke v Sassariju RIM, 23. — Je že taka tradicija, da morajo prav v Sardiniji zbrati najboljši kolesarji za prvi nastop v sezoni. Smo še daleč od vrhunca, ko nastopajo na raznih dirkah po Italiji in Franciji, toda vseeno bo krožna dirka po sardinj-skem otoku prvi resni preizkusni kamen za večino kolesarjev, ki so svoje priprave začeli pod toplim soncem italijanske in francoske riviere. Letošnje 5. mednarodne e-tapne dirke po Sardiniji se bo udeležilo 10 ekip s 70 tekmovalci. Že prvi pogled na seznam prijavljenih nam jasno kaže, da bodo nastopili trenutno najboljši predstavniki tega zelo priljubljenega športa Eno ime stopi takoj v o-spredje: gre za Belgijca Van Looya, ki si je že osvojil končno prvo mesto 1959 .leta. Danes je ta kolesar, ki se ponaša z naslovom svetovnega prvaka, zelo čuden in muhast, vendar je še vedno v vsaki dirki najbolj nevaren mož pisane karavpne. Na isto stopnjo lahko spravimo tudi njegovega rojaka Emila Daemsa, ki je bil lani najbolj uspešen. Sploh so vsi tujci nevarni, saj so se ti vsako leto najbolj izkazali in tudi zmagali: začel je 1958. leta Francoz Rolland, po njegovi poti pa so v naslednjih letih šli Van Looy, Holandec De Roo in lani Belgijec Daems. Italijani so se v preteklih letih' zaman trudil, da bi izpodrinil tujce s prvega mesta. Od domačinov se je samo Pam-biancu dvakrat posrečilo zasesti drugo mesto in ker pravijo, da v tretje gre rado, se je ta kolesar začel že zgodaj resno pripravljati, kar dokazu, je. da ima najresnejši namen zmagati. Dirka se bo začela jutri v soboto v Rimu, kjer bo start prve etape, ki se Im zaklju- celo ekipa PAV iz Vidma, ki se je letos močno okrepila in bo predstavljala med prvenstvom zelo verjetno trd oreh marsikateremu tekmecu. O moštvu gasilcev skoraj ni treba govoriti, ker je znano, da v Trstu nimajo resnih tekmecev. Sicer imajo v svojih vrstah že priletne igralce, katere pa bodo verjetno že med Borovim turnirjem nadomestili z mlajšimi silami. Nedeljskega tekmovanja se bo udeležila tudi najboljša ekipa Vis, ki je predstavljala posebno za Bor skoraj nepremagljivo oviro. Letos lahko pričakujemo od Bora mnogo več in ni izključeno, da bodo predstavniki športnega združenja že na nedeljskem turnirju pokazali u-spehe njihovih resnih priprav. Turnir bo potekal po sledečem urniku: ob 9. uri Gasilci-PAV (Videm) ob 9.30 PAV-Bor ob 10 Bor - Gasilci ob 10.30 Gasilci - Vis ob 11 PAV-Vis ob 11.30 Bori-Vis -----«»----- Nogomet v Vlaregglu Juventus-CDNA 1:1 VIAREGGIO, 23. — Otvoritvena tekma mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za «Pustni pokal* med torinskim Juveniusom in sofijsko CDNA se je končala neodločeno 1:1 (0:0). Za domačine je bil uspešen v 20’ Sacco, za goste pa je v 30’ izenačil Secov. Pred tekmo je bila otvoritvena svečanost s povorko po mestu in s čitanjem prisege, katero je izrekel igralec Milana liiiiiiiiiiitiiiiiiiMtiiiliilliiiiliiiiiiiiuiimfliiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiitiiliiiitiiifiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiMiiiiiiiliiiiil Tako moštva jutri na igriščih prihaja tudi iz tega mesta, kjer bo v nedeljo gostovala Catania. Prognoze so popolnoma na strani domačinov, ki pa bodo morali računati z močno obrambo južnjakov. Lahko se reče, da so vse tekme jutrišnjega kola zanimive in važne. Ene so pač za gornji, druge pa za spodnji del razpredelnice. In tu je treba predvsem gledati na U-dinese, katere nasprotnik prihaja iz Genove, Na Morettiju bo borba med revnimi sorodniki, v kateri bo moral revnejši podleči. Če bo to Udine-iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiniiMiiiiiifiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiii «3 - Tre» Bruno Alberti zmagal v smuku MADONNA Dl CAMPIGLIO, 23. — Mednarodno tekmovanje alpških smučarjev «3-Tre» se je danes začelo z uspehom Italijana Bruna Albertija, ki od lanskega Kandaharja ni okusil več zmage. Alberti je tako postavil resno hipoteko za zmago v kombinaciji, pa čeprav mu bo marsikdo skušal prekrižati račune. Izid današnjega tekmovanja v smuku je sledeč: 1. ALBERTI BRUNO (It.) 2’11 ”4 2. Draxl Siegfried (Avstrija) 2’12"4 3. Bienvenu Yves (Fr.) 2’14"1 4. Mollard Philippe (Fr.) 2’14"5, 5. Haas Elmut (Av.) 2’14”6, 6. Milianti Paride (It.) 2’14”7, 7. Devouasseaux Herve (Fr.) 2’15”7. 8 Leitner Mathias (Av.) 2’15"7, 9. Holm Harild (Norv.) 2’16”4, 10. Blanchard km) v Nuoru. Dan kasneje se bodo kolesarji borili za zmago v Olbijii, v sredo jih bosta čakali poletapi Olbia - Tempio Pausania in Tempio Pausania.. Alghero. V četrtek pa bo konec v Sassariju, kjer se bodo kolesarji oddahnili po prvem, verjetno zelo napornem nastopu. V nedeljo zjutraj na stadionu cPrvi maj» "Spomladanski turnir” v Bdhoihi za mnshe ehipe Na turnirju bodo nastopila moštva Bora, Gasilcev, VIS in PAV Sredi marca se bo začelo prvenstvo v odbojki. V pričakovanju starta za točke so se prijavljena moštva začela že resno pripravljati. Med temi je tudi Bor, ki bo za preizkušnjo sil priredil v nedeljo zjutraj na stadionu «Prvi maju spomladanski turnir. Za ta turnir se je prijavila • BOLOGNA Santarelli; Capj-g., Lorenzini; Tumburus (Furlanis), Janich, Fogli; Perani, Franzini, Niel-sen, Bulgarelli, Pascutti (Ren-na). CATANIA Vavassori; Alberti, Rambal-delli; Corti, Grani, Benaglia; Ferrigno (Castellazzi), Szyma-niak, Calvanese, Biagini, Castellazzi (Prenna). • INTER Buffon; Picchi, Facchetti; Za-glio, Guarneri, Balleri; Bici-cli, Bettini, Hitchens, Suarez, Morbello. JUVENTUS Anzolin; Sarti (Bozzao), Gar-zena; Montico (Mazzia), Ber-cellino, Leoncini; Mora (Stac-chini), Rosa (Mazzia), Nicole, Sivori (Rosa), Stacchini (Ros-sano). ^......___ __ __ ______ FIORENTINA čila v Čivitavecchii. Po konča- Sarti; Malatrasi, Robotti; Rim- ni 187 km dolgi vožnji se bodo kolesarji vkrcali na parnik, ki jih bo odpeljal v Sardinijo. V nedeljo bodo v Cagliariju pozdravili drugega . . _ _ zmagovalca, v ponedeljek pa Negn; Corradi, Cancian, Tabo cilj najdaljše etape (207 1 rabbia, Pini, Longhi; . Alle- baldo, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Dell’Angelo, Milani, Milan, Petris. MANTOVA mann, Giagnoni, Sormani, Mazzero, Recagni. • ROMA Cudicini; Fontana, Carpanesi; Pestrin, Losi, Guarnacci; Orlando, Jonsson, Angelillo, De Sisti, Menichelli. MILAN Ghezzi; Maldinf, Radiče (Treb-bi); Pelagalli, Salvadore, Tra-pattoni; Danova, Sani, Alta-fini, Rivera, Barison. • PALERMO Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De Robertis, Malavasi, Borjesson, Fernando, Maestri. PADOVA Pin; Cervato II, Lampredi; Barbolini, Azzini, Kalopero-vič; Tortul (Valsecchi), Celio (Tortul), Del Vecchio, Arien-ti, Crippa. • LANEROSSI Luison; Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Panzanato, Boschi (Stenti); Vernazza, Colausig, Vastola, Kruiver, Fortunato. SPAL Maietti; Olivieri, Riva; Mi-cheli, Cervato, Cappa; Dell’0- Salvatore. Ostale Izločilne tekme prvega kola bodo jutri. NOGOMET NEW YORK, 23. — Poleti bo v New Yorku tretji mednarodni nogometni turnir. Do danes je udeležbo potrdilo 7 klubov in sicer Godnik (Poljska), Elisborg (Švedska), Guadala. jara (Mehika), Hajduk (Jugoslavija), Amerika (Brazilija), MTK (Madžarska) in Zaragoza (Španija). Predvidevajo, da bo na turnirju nastopilo 12 moštev. Svetovno prvenstvo v nordijskih panogah v Zakopanem Ženska štafeta 3x5 km priborila SZ tretjo kolajno Švedska na drugem, Finska pa na tretjem mestu ZAKOPANE, 23. — Sovjetske dolgoprogašlnje »o danes dosegle že tretji uspeh na letošnjem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah. Alevt:na Kolčina je v prejšnjih dneh osvojila zlato kolajno ta- ko v teku žensk na 5 kot tudi na 10 km, danes pa je postala že tretjič svetovna prvakinja v štafeti 3x5 km. Ta srnu. či rka je največ pripomogla, pa čeprav druge niso dosti zaostale, da je Sovjetska zveza prišla do tretje največje lovorike prvenstva. Bila je absolutno najboljša, zaradi česar je rjena ekipa gospodovalno prevladovala od starta pa vse do cilja, kamor je prišla s precejšnjim naskokom, švedinje ........................m.... Zensko košarkarsko prvenstvo A lige Udinese in Standa v drugem delu turnirja Tržačanke Philca prešibke za Videmeanke Večina ekip, ki nastopajo na ženskem tekmovanju A lige bo v nedeljo zaključilo svoj letošnji trud. Le eno kolo je še do za- -- ključka tega prvenstva in izi- *eI na igrišče. Na igrišče pa modarme, Massei, Mencacci, Gori, Novelli. • TORINO Panetti; Scesa, Buzzaccbera; Bearzot, Lancioni, Cella; Gual-tieri, Ferrini, Locatelli, Ro-sato, Crippa ATALANTA Cometti; Rota (Veneri), Ron-coli; Nielsen, Gardoni, Co-lombo; Olivieri, Maschio, Da Costa, Favini, Magistrelli. • UDINESE Romano; Burelli, Segato; Sas-si, Tagliavini, Moro; Ca-nella (Pentrelli), Anderson, Rozzon, Selmosson, Bonafin. SAMPDORIA Rosin; Tomasin, Marocchi; Bergamaschi, Vincenzi, Vicini; Toschi, Vigna, Brighenti, Del- Portonco. Benečanke soj Vt fino, Cucchiaroni. • VENEZIA Magnanini; Grossi (De Bel-lis), Ardizzon; Tesconi, Ca-rantini (Grossi), Santisteban; Rossi, Santon, Siciliano, Azza-li, Pochissimo. LECCO Bruschini; Facca, Tettaman-ti; Gotti, Pasinato, Duzioni: Saviom, Galbiati, Di Giaco- di tekem na sporedu ne morejo imeti več nobenega u-činka za določene polfinaliste, katerih imena so že dolgo znana. Tako bosta iz B skupine prešli k drugemu izločilnemu delu Fiat in Autonomi, iz C skupine Udinese in Standa, iz A skupine Omsa in Fontana kljub temu, da je trenutno šele na tretjem mestu. Pred njo je ekipa Momcini, vendar je ta zaključila svoj trud, ker je že odigrala vse svoje tekme. Bolj nejasen pa je položaj glede tretje in četrtoplasira-nih ekip. Tu se po nedeljskih rezultatih stvari lahko nevarno zavozljajo in z vso verjetnostjo bo treba še nekaj na-doknadnih tekem. Oglejmo si kar nam je pokazalo nedeljsko šolo. V C skupini sta Udinese in Standa z lahkoto odpravili tržaški predstavnici Philco in CMM. V obeh primerih razli. ka presega polnih 40 točk, kar dovolj zgovorno dokazuje premoč voditeljic skupine. Tudi srečanje med Pejom in Silverjem se je zaključilo po predvidevanjih in prva e-kipa se je končno le oddaljila in pustila za seboj nasprotnice. Mlada beneška ekipa pa nam od časa do časa nudi kakšno presenečenje. Žrtev njenega nedeljskega podviga je bil mo, Lindskog, Sarchi (Clerici). je prišla ekipa Ultravox iz Bologne, ki je zaman čakala nasprotnice in sodnike. Razlog nesporazuma je bil telegram, ki je s podpisom Ultra-vox dospel na košarkarsko zvezo in v katerem je bilo rečeno, da se Ultravox odpove srečanju. Ko so voditelji kluba zvedeli za to, so takoj brzojavili, da tega telegrama ne priznavajo in zato se bosta morali ekipi z vso verjetnostjo še enkrat pomeriti. Zelo izenačena tekma B skupine je bila v Pavii, kjer je domača Onda odpravila Golio in tako uspešno zaključila dol go trajajočo borbo za tretji stolček. Rezultati C skupine; Udinese-Philco 71-25 Pejo-Silver 36-28 Benetke-Portorico 41-35 Standa-CMM 82-37 LESTVICA: Udinese Standa Philco Pejo Silver Venezia Portorico C.M.M. 13 13 0 933 352 26 13 12 * 831 482 25 13 13 13 13 13 13 7 6 629 625 20 6 7 443 557 19 5 8 507 749 18 4 9 548 691 17 4 9 449 621 17 1 12 501 764 14 P.zio BOKS MILAN, 23. — Med treningom za nastop proti Collinsu v Rimu si svetovni prvak welter junior kategorije Dui-lio Loi izpahnil desno roko, kar ga bo prisililo, da bo nekaj dni počival. Ni še znano če bo Loi zahteval odložitev dvogeja, ki bi moral biti 9. marca. cenzi zaigrale zelo uspešno in kljub temu, da so ob polovici tekme nekoliko zmanj-šale svoj elan kar so izkoristile domačinke, da so izenačile in celo povedle, so se spet zbrale in s hitrimi prodori prisilile nasprotnice na BOČEN, 23. Ceškoslova-poraz. š.ka B reprezentanca je nocoj Dokaj borbeno in nejasno , v tekmi v hokeju na ledu preje ozračje v A skupini, kjer magala italijansko 8:4 (2:0, 4.2, je Momcini zmagal ne da bi 2:2). so hotele ogrožati zmago sovjetskim tekmovalkam, toda tega niso zmogle. Se slabše pa je bilo za finsko žensko reprezentanco, ki je zaostala za 3’24”. Čeprav je bilo precej mrzlo — termometer je kazal 7 stopinj pod ničlo — je današnjemu tekmovanju štafet prisostvovalo preko 20.000 gledalcev. Izid tekmovanja je sledeč: 1. Sovjetska zveza (Kozireva, Baranova, Gusakova, Kolčina) 58’08”9 2. Švedska (Martinsson, Strandberg, Gustafsson) 59’27”9 3. Finska (Rantanen, Ruop-pa, Lehtonen) 1.01’33” 4. Poljska (Stempak, Czer-uiavvska, Biegun) 1.02’37”5 5. Zah. Nemčija (Dannhauer, Herklotz, Kallus) 1.02’41”1 6. CSSR (Srnovka, Skodova, Paulusova) 1.05’02”4 7. Madžarska (Hellner, Gan-gli, Balazs) l.09’35”. ----«»----- Športne vesti iz Kopra Nogometaši se pripravljajo za spomladansko prvenstvo Nogometaši koprskega obalnega pasu so zdaj na višku priprav za spomladansko prvenstvo. V najboljši formi so brez dvoma Izolčani. Med tednom so se pomerili z ljubljansko Olimpijo in izgubili 2:5. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in je bilo stanje 1:1. Začetek drugega polčasa je pripadal domačinom, ki so dosegli vodstvo 2:1. Najbrž bi se morali gostje sprijazniti s porazom ali z neodločenim izidom če ne bi domačinom proti koncu zmanjkalo kondicije. Se boljšo igro je prikazal . Delamaris v nedeljo proti O- najboljša Korterjeva. llllfllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllSlIttlllMIIItllltllllllllllllllltlfllllllltllllllllMI1 limpu. Izid 4:1 je še prenizek v korist domačih, ki so tokrat z lepo igro navdušili občinstvo. Koprski Tomos je imel v gosteh moštvo Elektre iz Pulja. Zmagal je s skromnil izidom 1:0. Gostje so bili tehnično enakovredni, v kondiciji P® so celo prekašali domačine. Vsekakor se bodo morali Km prčani še pošteno potrudilii če bodo hoteli ogrožati prvo mesto Delamarisu. Dekanski Jadran je med tednom meril moči z ljubljansko Olimpijo. Izid 8:0 v korist Olimpije, smo nekako pričakovali, saj se tudi Koprčanom ni godilo dosti boljše. Piransko Sidro je poslal® kombinirano ekipo v Koperi Mladinci Tomosa so jo premagali z 2:1. Igra je bila v glavnem enakovredna, le da so se Koprčani boljše znašli v drugem polčasu, ko so imeli prednost vetra. * * * Ugodne snežne razmere so omogočile tudi smučarjem koprskega okraja organizacije okrajnega prvenstva. Pomerili so se v Črnem vrhu nad Idrijo. Kakor je bilo pričakovati! so vsa prva mesta pobrali zastopniki gornjega področja °" kraja. V ekipni razvrstitvi j® zmagala Gozdarska srednja s”" la iz Postojne s 311 točkami-Postojnsko planinsko društvo je osvojilo 251 točk in drugo mesto. Tretji so bili člani postojnske gimnazije, četrti P* člani koprskega planinskega društva. . Med 76 udeleženci je zmaga* v veleslalomu Paternost prefl Severjem (oba Postojna), medtem ko je bil pri mladincih najboljši v tej panogi Vetret (Postojna). V teku na 8 km je zmagal Koničnik (GSS Postojna), ki je pustil drugop**' siranega Rebeca za seboj za 6 minut. V teku na 4 km z® mladince je zmagal Buncel) (GSŠ Postojna), medtem ko J® bila pri mladinkah (2.5 km) umite Moštveno teniško tekmovanje za pokal De Calea Štiri skupine s 17 ekipami Italija bo v prvi igri nastppila z Marokom Jugoslavija pa s Švico RIM, 23. — Prireditveni odbor mednarodnega ekipnega teniškega tekmovanja za pokal De Galea, ki je rezervira1* igralcem rojenim po 31. decembru 1941. leta, se je sinoči HOKEJ NA LEDU sestal v Parizu ter je z žrebanjem razdelil 17 prijavljenih držav v skupine. Žreb je dal sledeče izide: I. skupina — Avstrija (v Kitzbuehelu): AVSTRIJA. MO. NACO. ŠPANIJA. SZ. Pari: Španija - SZ, Monaco - Avstrija. Dvoboj med zmagovalcema bo moral določiti finalista, ki bo igral v Vichyju. Premaganca bosta nastopila za tretje in četrto mesto. Single bodo 'gra-li v treh setih, double pa v petih, II. skupina — Belgija (kraj še ni določen): BELGIJA. CSSR, NEMČIJA, HOLANDSKA. Pari: Belgija - CSSR. Ho- landska - Nemčija. III. skupina — Italija (kraj tekmovanja še n,i določen): ITALIJA. JUGOSLAVIJA. MA. ROKO, ŠVICA. Pari: Italija . Maroko, »vi ca - Jugoslavija. ,v IV. skupina — Poljska J, Szezecinu): FRANCIJA. KSEMBURG, POLJSKA, ^ MUNIJA. .. Kvalifikacijsko tekmovanj Luksemburg . Romunija. . Pari: Francija - zmagova kvalifikacijskega tekmovanj • Madžarska . Poljska. ZmaiL valca se bosta srečala za “ ločitev moštva, ki se bo u ležilo finala v Vichyju. 1 Izločilna tekmovanja po ** pjnah se bodo morala ,za" pičiti do nedelje 29. julija-nale bo v Vichyju od 2. 7. avgusta. Polfinalne te^ ,n bodo odigrali v treh dneh .j sicer 2., 3. in 4. avgusta.. .3 finale bo trajalo tri dni in ®{ bodo igrali tako v singlu K v doublu po pet setov. DANES NIC ZARES VSE SAMO ZA SMEH Letoviško mesto. Gospod Motovilo, ki je tam na počitnicah, se sprehaja z ženo jn obstane pred avtomatsko tehtnico. Ko se je stehtal, prečita ženi horoskop, ki je napisan na hrbtni strani listka: Vi ste dobrodušen, očarljiv, zelo inteligenten in sposoben človek. Vaš značaj je veder in sreča vas bo vedno spremljala. — Zanimivo — meni žena-— Rada bi vedela, ali je vsaj teža prava! • • * Poslušajte, soseda! Nič nimam proti, če vaš sin prepisuje naloge od našega. Ampak tega ne trpim, da bo našega tepel, če je naloga slaba! * * * Janez in Micka se pogovarjata o zvezdoslovju. Janez: «Ali niso ljudje u-čeni? Do minute natanko izračunajo, kdaj bo lunin ali senčni mrk!» Micka: «Beži, beži! V pratiko pogledajo, pa vse ve. do!» * * * «že dvakrat vas je iskal neki možakar.* je tajnica rekla šefu »Kar naprej je go- voril, da vas bo pretepel.* »In kaj ste mu odgovorili?* »Rekla sem, da mi je žele žal, ker vas ni tu.» * * * Po treh letih zapora zaradi kraje so ga izpustili. Pri izhodu ga je čakala žena z dojenčkom y naročju. «Ali je to tvoj otrok?* jo je debelo pogledal. »Ce bi bil ti pošten, bi bil tudi tvoj!* » * * »Si nisem nemara ostrigel lase nazadnje pri vas?* je vprašal frizerja klavirski virtuoz. »Mislim, da ne, dragi gospod. Naš salon obstaja šele dve leti.* • * * Gospa Elza se je pravkar okopala. Premetala je vso kopalnico, vendar ene čopa-te ni našla. Tedaj je poklicala na pomoč hišno pomočnico: «Irma, ali morda veste, kje je moja copata?* «Da, vem, pravkar je šel po cigarete in se takoj vrne*, — je pojasnilo dekle. * * • »Kaj pa dela pod klopjo tista ženska tam v parku?* «0, že pol ure išče tisoč lir, ki jih je izgubila.* »Kako pa to veš* »Ker sem jih jaz našel.* * * * Neka dama se hvali prijateljici, kako je nekoč bila znanemu slikarju model za sliko »Kleopatra in kača.* «To je pa res zanimivo!* pravi prijateljca, «Katera je pa bila model za Kleopatro?* * • * Vodnik je v egiptovskem muzeju dejal turistom: »Vidite, tukaj sta dve lobanji, obe kraljice Kleopatre. Ena, ko je bila še deklica, druga, ko je bila že poročena...* «0, to je pa res zanimivo!* se je začudil naivni turist. * * * «Zal vam plače ne moremo povišati.* »Dobro, naj ostane tolikšna, kot je, pa bi mi jo dajali večkrat na mesec...!* * * * Profesor: «Torej fičo je na poti v Ljubljano startal e-no uro pred mercedesom. Fičo vozi 00. mercedes pa 75 kilometrov na uro. Kje bo mercedes ujel fiča?» Dijakinja: »Pri prvi go- stilni...*! * * • »Na katerem koncu avtobusa moram izstopiti, tovariš sprevodnik?* »Na katerem koli. Oba se sočasno ustavita.* * * * V potniškem letalu se pilot prične nenadoma na ves glas smejati. Potniki ga začudeno vprašajo, kaj mu je. «Oh, nič,* pravi, pilot, »samo spomnil sem se, kakšne dolge obraze bodo delali spodaj v umobolnici, ko bo-do videli, da sem jim pobegnil...* • * * ((Slišal sem, da ste dejali, .idiot’. Ali ste s tem mislil mene?* »Nikakor ne! Kot da bi drugih idiotov ne bilo na tem svetu!* * * * V izložbenem oknu tovarne mila sedi za reklamo v kadi dekle, do vratu pokrito s peno. Neki moški se ustavi pred izložbo, nekaj časa gleda, nato pa začne peti državno himno?* «Zakaj pa pojete himno?* ga začudeno vprašajo drugi. «Zakaj? Saj veste, da mora vsakdo vstati, če igrajo ali pojo državno himno!* * • * Bolnik se prebudi po hudi operaciji pa vpraša človeka, ki stoji pred njim: »Oh, gospod doktor, ali sem srečno prestal?* »Oprostite .prijatelj, jaz nisem doktor, ampak sveti Peter.* * * * «Kako pa, da ste tako podražili pariške zrezke?* «Ja, kaj ne veste, da je sedaj večja poštnina!* * * * »Ali angelčki letijo, mamica?* »Da, mucek.* «Ali potem tudi služkinja leti, ker ji je atek včeraj rekel — angelček?* «Seveda, srček, še jutri bo letela...* * * * Slikar: »Zakaj se tako sramujete, gospodična? Ali še nikoli niste pozirali za akt?* Model: «Seveda sem, vendar še nikoli slikarju.* * * * S posebnim dovoljenjem avtorja bomo v nedeljski številki pričeli objavljati Iva Andrica Travniško kroniko Učiteljica razlaga učencem gibanje naše zemlje. Ko misli, da že vsi razumejo, kako se giblje okoli sonca, vstane Janezek: »Okoli česa se pa prosim vrti naša zemlja ponoči, ko ni sonca?* • * * Igor kaže očetu spričevalo. Oče vzkipi: «Kaj takega! Same enoj-ke! Ali bodo padale batine!* »Prav imaš, očka, in ne bo ti treba daleč hoditi. Učitelj stanuje koj v sosednji ulici.* • * * Ona: «Zakaj misliš, da kaže naš fant nadarjenost za politiko?* On: «Ker zna toliko reči povedati, ki se lepo slišijo, pa nič ne pomenijo.* «Torej, tovariš Kovač, obtoženec je trdil, da ste o-sel? Je to res?* «Da!» «No, zakaj se pa potem tožarite?* * * * Klub zatiranih zakonskih mož zboruje. Nenadoma se odpro vrata in v sobo stopi velika ženska. Naglih korakov se približa najmanjšemu moškemu, ga zgrabi za ramena, da mu zašklepečejo zobje, in zakliče: »Kaj pa delaš tukaj? Saj ti nisi zatiran!* * # # «Jagnje ni hotelo ostati pri svoji piamici,* je pripovedovala učiteljica, »temveč je odšlo v gozd in prišel je hudobni volk, ki je jagnje požrl. Iz lega se učimo, da ima neubogljivost lahko hude posledice. Ce bi namreč jagnje lepo ostalo v hlevu, potem, no, Janezek, kaj bi bilo potem?* «Potem ne bi jagnjeta požrl volk, ampak ljudje!* # * * «2e tri ure me opazujete, kako lovim ribe. Zakaj pa sami ne začnete ribariti?* «Da bi ribaril? Ne, za to pa res nimam potrpljenja!* ANEKDOTE Avstrijski pesnik in pisatelj Ludvvig Anzengruber (1839-1889) je živel v slabih gmotnih razmerah. Nekoč ga je obiskal eden njegovih premožnejših prijateljev. — Ko sta se pozdravila, mu je Anzengruber dejal; «Povem ti, da bom petdeset kron vrnil takoj prihodnjega prvega.* Prijatelj ga je začudeno vprašal: »Kakšnih petdeset kron?* «Teh, ki mi jih boš zdajle posodil,* je odgovoril pisatelj. * * * Klabund (1891-1928) je o-stal nekoč v kavarni dolžan večji zapitek. Kakor znano, je nosil pesnik naočnike iz roževine. »Zastavljam vam svoj nožič, drugega nimam pri sebi,* je rekel natakarju. »Ce je že tako, potem mi dajte rajši svoje naočnike, ki jih boste gotovo teže pogrešali kakor nož,* mu je odgovoril natakar. • * * Pisatelj Erich Maria Re-marque je srečal znanca: ta mu je dejal: »Krasen plašč imaš!* »Da, kupil sem ga z denarjem, ki sem ga priigral pri kvartanju!* «To pomeni, da imaš srečo v igri!* «Ne, narobe!* je dejal Re-marque. «Za denar, ki sem ga izgubil, bi lahko kupil hišo.* * • * «Svoja platna slikam vedno z možgani,* se je manj znani slikar hvalil slavnemu Picassu. «Narobe,» je odgovoril Picasso, ki je razumel dobesedno. »Prezgodaj boste prešli na miniature.* * * * Filmski režiser in pisec grozljivih zgodb A. Hitchcock se je pogovarjal z mladim scenaristom, čigar peresa ni posebno cenil. «Ah ste videli moj najnovejši filmski scenarij?* je vprašal mladenič in pristavil; «Prava umetnost, kaj n e?» ((Umetnost?!* se je začudil Hitchcock. «Prej bi re-kel... zgolj obrt...* »Toda dovolite,* je nasprotoval mladi scenarist, »prav ta scenarij sem pravkar prodal za 20.000 dolarjev!* »Vidite, to je pa umetnost!* je odgovoril Hitchcock. Stravinskem so ponudili določeno vsoto za uglasbitev nekega filma. Premalo, je rekel. Kako premalo? mu odvrne producent. Prav toliko je dobil tisti, ki je pred vami delal za nas. — Je bi! pač nadarjen človek, meni Stravinski. Jaz pa nisem. Torej se bom moral bolj potruditi. * * * Ko je Churchill nekoč govoril v Torontu, je na lepem odpovedal mikrofon. Glasneje! je zahtevala pu- blika. Churchill pograbi o1'-krofon m ga trešči po l'e j in hip nato je po dvora” zagrmel njegov glas. Ta*^ pravi, ko smo izčrpali ,e . niko se zatecimo k matcr naravi. * * * V družbi, Kamor so P°" vabili tudi Rossinija, naj “ neka gostja zapela. Pus*‘ se je dolgo prositi, Pre jj je privolila, izbrala Pa je cavatino Rosine iz °° sinijevega ((Seviljskega br1^ ca*. Pred začetkom je P® ka šepnila mojstru: ’ maestro, tako se bojim'’1 Rossini: «Jaz šele, jaz!* * * * Angleškega politika elija so nekoč vprašali ka na je razlika med nesr in katastrofo. «Velika,» odgovoril, »ko bi Gladst” (njegov politični naSpbll» nik) padel v Temzo bi to nesreča; ko bi ga Pa bj potem potegnil iz reke. bila to katastrofa.* Neka švedska leta družba je priredila raz vo, na kateri je hotela kazgti svatovske noše l* ^a sveta in je zaprosila šredovalce v raznih e lah, naj ji pošljejo P°,e^ij-primere. Med prvimi P° fe. kami, ki jih je družba. V ^ jela, je bil zavitek, » j* prišel po zračni P°s *. je Nairobija. Na spremn’c bilo zapisano: ((Svatben bleka iz naše dežele.* " vitek je bil prazen. UPRAVA: TRST UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. Poštni tekoči račun: Založništvo UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-H. Tel. 33-82 it. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: J* tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. DZS. LjuB^ oglasi 30 Ur beseda — Vsi o^las, se naročajo pri uPrS * \ Slik z vesoljskim svetom je bil ustvarjen že na meji prve etape in to po starem vljudnem običaju, ki je v navadi med zemljani. -'k iz lega vesoljskega raja ni seveda mislil nihče in komaj prebujajoče se zvezde zalotile še vedno pri pla-netoidih. Vsi dosedanji astronavti so povedali, da brnijo v vesolju najbolj nenavadni zvoki, ki predstavljajo nekaj kompromisnega med častitljivo zemeljsko klasiko in moderno informalno melodiko. Da je to resnica, nam potrjujejo tudi naši godci, ki so prišli med nas z onstran vesoljske meje. Naš vesoljski ples ne bi mogel do kraja uspeti, če ne bi naši gastronomi poskrbeli za celo vrsto relejnih platform z obilnimi za- ^rnosfera vesoljskega ozračja je bila kmalu ustvarjena. Naši astronavti so se pomešali med nebroj blestečih zvezd in se spustili v razigrani plc-s nebesnih teles vseh gradacij in svetlobnih stopenj. V določeni dobi je nastopila breztežnost, ki je s sondažnimi balončki bila v skladni harmoniji. 'no živahno je bilo življenje na celi vrsti drobnih planetoidih, kjer je tekla prijetna govorica in še bolj prijetno vino. I smo se lansko leto odločili, da prireja dimo novinarski ples, sicer nismo dvomili v njegov uspeh, vendar je uspeh skoraj prekoračil pričakovanja, zlasti ker ni bilo nikakih izkušenj. Novinarski ples se je namreč takoj močno dvignil nad raven podobnih prireditev in ostal je vsem udeležencem v lepem spominu. Nič ni torej čudnega, če je tudi za letos vest, da se spet pripravlja novinarski ples, zbudila mnogo zanimanja. Dejansko ni bilo za ta ples — kot lani — nikake javne reklame; spričo razmeroma tesnega prostora ter stališča prirediteljev, naj število navzočih mnogo ne presega števila sedežev, ki so na razpolago, je vendar povpraševanja več, kot je mogoče gostov sprejeti. Tako se nam kar vsiljuje želja, da bi že kaj kmalu imeli na razpolago kak večji in bolj reprezentativen prostor. V listu, ki smo ga lani sredi plesa — v noči od 28. na 29. januar — izdali, smo napisali : »Letos je novinarski ples organiziral »Primorski dnevnik«, kar pa ne pomeni, da si s tem lasti pravico organizirati novinarski ples vedno sam. Drugo leto bo mogoče drugače in zdi se nam prav, da bi bilo drugače. Gotovo bi lahko bil prav novinarski ples prireditev, na kateri bi se sestali Slovenci v mnogo širšem okviru. Toda to so razmišljanja za bodočnost, vsaj za prihodnje leto.« Mogoče ni kazalo, dokler je ples omejen na razmeroma skromen zunanji okvir, kdove kaj spreminjati. Toda če že ni bilo kake spremembe v organizatorskem sestavu, je pa vendar znatna sprememba v sestavu udeležencev, ki so prišli na naš ples. In v tem pogledu smo gotovo napravili korak naprej. Že dolgo smo z raznih strani slišali — mi in drugi — da bi bilo prav, če bi sc vsaj na kaki družabni prireditvi sestalo, kar največ Slovencev, ne glede na vse tisto, kar jih sicer v življenju loči drugega od drugega. Današnji večer naj bo v tem smislu prvi korak. Ko pa bomo imeli na razpolago večji in lepši prostor, se ne bomo pomišljali povabiti na tak večer v svojo sredo tudi tiste, ki po svojem položaju morajo tudi sicer vedno računati z našo prisotnostjo na tem ozemlju. Mogoče bo tudi nekaj ur zabave v naši družbi pripomoglo k ugladitvi dostikrat nepotrebnih ostrin. (Koroška naj bi nam bila v tem pogledu lep in poučen zgled!) Mogoče bi spet lahko rekli, da je to pesem bodočnosti, a prepričani smo, da ta bodočnost ni več tako daleč. Prepričani smo, da bo tudi letošnji ples že rodil seme za prihodnjo podobno prireditev. Lanski in letošnji ples pa naj pomenita začetek vrste plesov, ki naj postanejo med tržaškimi Slovenci kot vsakoletni novinarski ples najlepša tradicija. Organizacijski odbor rimorskidnevnik TRST - V NOČI MED 24. IN 25. FEBRUARJEM Fotografski posnetki s plesa našega fotografa Maria Magajne bodo na razpolago intersentom od torka dalje v Tržaški Knjigami y ZVEgnNATI NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO NA RAKETNEM OPORIŠČU STADIONA „1. MAJ" PRI SV. IVANU Uspešna izstrelitev drugega novinarskega ples Tisočkrat okrog planeta v zvoku vsemirskih ritmo Mnenje strokovnjakov: »Skrivnost uspešne izstrelitve - novo tekoče pogonsko gorivo iz borštanskih in čamporskih vinogradov". Astronavte so med plesom obdajali raznobarvni sondažni baloni Primorskega dnevnika. Tudi v vesolju poznajo twist, cha-cha-cha in kranjsko polko (s klobasami) (r^ Okusno in moderno oblači polovico Tržačanov! TRST CORSO ITAUA Bile Pri Jožkotu JLa ffatatecmijCM TRST- Trg Goldoni 7 - Telef. 23-352, 61-101 GROSISTIČNO PODJETJE ZA DOBAVLJANJE VSEGA FOTOGRAFSKEGA IN KINEMATOGRAFSKEGA MATERIALA . APARATI ZA MIKROFILME . ZNANSTVENI APARATI . ELEKTRONSKI APARATI . POLNE OPREME MATERIALA ZA FOTOTEHNIKO, ZA INDUSTRIJO IN ZA ZNANSTVENE ZAVODE (K I G O V E C) TRST OO oooo ooo OO o HOTEL ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA Ul. Ghega 3 Tel. 24 780 REPENTABOR Telefon 21-360 se vljudno priporoča! Se vljudno priporoča! PRIPRAVLJAMO VESELO PUSTOVANJE Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva • Električni likalniki • Pralni stroji • Hladilniki • Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušene kristala • Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike llehize TRST Plmzz Se Glovmnnl, / Telefon 35-019 CELESTE DANEU DANIEEI OPČINE NARODNA UL. 77 TELEFON 21-034 Andrej Bolko mr. ph. TRST, Ulica Torreblanca 21 Telefon 31-315 FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE impeiport UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, ULICA CICERONE 8, TELEFON 38-136, 37-725 ODDELEK ZA KOLONIALNO BLAGO: ULICA DEL BOSCO 20, TEL. 50-010 TELEGRAM: IMPEXPORT TRIESTE gostilna ~^\ oltVtoitbhfi trst - ulica s. nlco!6 3 ■■ teplo priporoča cao|. gostom ELEKTRO - INSTALACIJSKO PODJETJE IN TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI PREDMETI Milan Ambrožič LESTENCI, ŠTEDILNIKI, PECI, PRALNI STROJI, HLADILr NIKI IN VSE OSTALE GOSPODINJSKE POTREBŠČINE TRST — ULICA MIRAMARE 29 Telefon 29-322 intermercator specializirano podjetje za tranzitne posle 7ZUOZ - llvfrz Sedež: RAZNOVRSTNEGA BLAGA TUDI PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU TRST - Via Cicerone 8-10 Tel. 38074, 38614 Telegr. intermercator Poštni predal 141 P/tfUuiMce: Zastopstva RAZNIH METALURGIČNIH INDUSTRIJ GORIZIA, Via Craos 2, Tol. 2545 MILANO, Via degli Zuccaro 7, Tel. 4223140 ROMA, Via L. Montroalo 14, Tol 504924 NEV/ YORK, 1457 Bradway, Now York 34 N. Y. Tol. BRyant 900034 d. d. X KD a 20 - telefon 29-477 IMPORT NUDI VSEH VRST LESA TRDIH GORIV IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO >0 <8 £ TRST, Ulica Cicerone 8 Telefon 30-214 Skladišče: Scalo legnami > (D EXPORT (8 o r 3 t Ot vlaki fi\ilild im ob vsakem času je natančnost im točnost ^lavmi element ta uspeli im uveljauitev (D h S a h ■ graphls v J FOMTRI KVALITETNA IN TOČNA URA FomtrI |WI|« MADI TRIESTE • VIA S, LAZZAR0 8 ESPORTAZIONE TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR opcine NARODNA UL. 42 TELEFON 21&6 SE TOPLO PRIPOROČA! N 0 > N M Technu N 0 > S TRST Ul. C. Ghega - Tel. 35-907 Telgraml: TECHNALUIN S o Predstavništva M ETALMIN ERARIA N 0 > N M trst UL. TRENTO 15 - TEL. 23*049 TELEGR. metmin SALONE DELL’ AUTOMOBILE « P D. BAN j Ekskluzivno zastopstvo za za TRST — GORICO — TRST — VIA GENOVA 21 — TEL. 28-372 PElICrEOT BOGATA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VIDEM AVTOMOBILOV PO UGODNEM ODPLAČILU Mehanična delavnica: Trst, Via G. Padovan 4/1 — Tel. 55-267 — Tel. Iziven urnika: 41-734 TRST Ulica F. Severo Telefon 36-453 uvoz IZVOZ IN PAPIRJA IN grafični^1 potrebščin HOFEKCIJSKA TRGOVINA PITASSI TRST • CORSO ITAUA, 7 C\AAAAAAAAAAAAA^ iAAAAAAAAAAAAAAAZ cene* Import TRM S-TR8T TRST - Ulica Donota 3 Tel. 38-827 - 31-906 - 95-880 Kxport (( OOOO oooooo ooooooo oooooo ooooo oooo ooo OO O Pri I a.sem trgovcu zahtevajte dobro 1 ,rl podjetja VINO KOPER ORIGINALNO STEKLENIČENO V KO?^ Zalama dotnaca klet - Hisl - Zcitfon 90 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST-ULICA F A B I O FILZI ŠT. 1D BRZOJAVNI NASLOV: BANKP TELEFON št. 38-101, 38-045