^UMAR _o ~fü "D 0) O O if) Es cu oí ^ >cn Os ^^ fN (Dl Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 10 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrani temi sta pripravili: Branka Tavčar (Plačilna (ne)sposobnost v 3. četrtletju 2014) dr. Valerija Korošec (Tveganje socialne izključenosti in materialna prikrajšanost) Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji.....................................................................................................................................................10 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Okvirja Okvir 1: Stresni testi...........................................................................................................................................................8 Okvir 2: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa v 2. četrtletju 2014..........................................12 Izbrane teme Plačilna (ne)sposobnost v 3. četrtletju 2014...............................................................................................................27 Tveganje socialne izključenosti in materialna prikrajšanost...................................................................................29 Statistična priloga.........................................................................................................................................31 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. novembra 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in kazalnikov razpoloženja v evrskem območju se ne izboljšujejo; EK je napovedi gospodarske rasti za evrsko območje znižala, vendar še vedno pričakuje postopno krepitev aktivnosti. EK v svoji jesenski napovedi pričakuje 0,8-odstotno rast BDP v letošnjem in 1,1-odstotno rast v prihodnjem letu (0,6 oz. 0,7 o. t. manj kot spomladi), najbolj pa je znižala napovedi za naše glavne trgovinske partnerice. Rast evrskega območja bo letos nižja od pričakovane zaradi skromnejše gospodarske rasti v prvi polovici leta, nižje kot spomladi pa so tudi napovedi rasti investicij in tujega povpraševanja. V prihodnjem letu tveganja za nizko rast ostajajo povezana z geopolitičnimi napetostmi, nestabilnimi finančnimi trgi in nepopolnim izvajanjem strukturnih reform v državah članicah. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se nadalje postopoma izboljšujejo. Realni izvoz blaga seje sredi leta še povečal. Nadaljevala seje tudi sicer nekoliko upočasnjena rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, krepitev gradbene aktivnosti pa se je zaustavila, vendar je ostala višja kot na začetku leta. Nadalje se je povečal nominalni prihodek v tržnih storitvah, v zadnjih mesecih se ponovno krepi tudi v trgovini na debelo. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je zvišal realni prihodek v trgovini na drobno, ki pa ostaja nizek. Izboljševanje razmer na trgu dela se nadaljuje; povprečna bruto plača na zaposlenega se povišuje. Število delovno aktivnih seje avgusta nadalje povečalo (desez.). V prvih osmih mesecih je bilo njihovo število tako medletno nekoliko višje, najbolj vzaposlovalnih dejavnostih. Ob večjem zaposlovanju pa tudi manjšem prilivu v brezposelnost se zmanjšuje število registriranih brezposelnih. Septembra se je njihovo število nadalje zmanjšalo (desez.), brezposelnih je bilo 112.560 oseb oz. 1,8 % manj kot septembra lani. Povprečna bruto plača, kije avgusta sicer ostala nespremenjena (desez.), je bila v prvih osmih mesecih medletno večja v zasebnem in javnem sektorju. Po preteku enega leta od uvedbe zadnjih varčevalnih ukrepov in začetku izplačil zadržanih napredovanj javnim uslužbencem aprila letos je bila nekoliko višja tudi v sektorju država. Cene življenjskih potrebščin so bile tudi oktobra medletno nižje (-0,1 %). K deflaciji prispevajo predvsem nižje cene energentov, nižje so tudi cene nekaterih trajnih (pohištvo) in poltrajnih dobrin (obleka in obutev). Manjši kot lani je prispevek cen hrane. Medletna inflacija evrskega območja je po prvih podatkih Eurostata ostala nizka (0,4 %). Razmere v bančnem sistemu se postopoma stabilizirajo, vendar se obseg kreditov podjetniškemu sektorju še naprej znižuje. V prvih treh četrtletjih seje obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal (za 1,2 mrd EUR) manj kot v enakem obdobju lani. Razdolževanje gospodinjstev se je upočasnilo. Obseg kreditov podjetjem in NFI, ki se razdolžujejo tudi v tujini, pa je bil desetino manjši kot pred letom. Tudi razdolževanje bank v tujini se je upočasnilo, v prvih osmih mesecih so se neto razdolžile za 800 mio EUR oz. za okoli 45 % manj kot pred letom. Obseg vlog gospodinjstev in države se je v prvih devetih mesecih povečal, vendar so bila ob koncu tretjega četrtletja zabeležena negativna gibanja. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je v zadnjih mesecih umirilo. Delež zamud nad 90 dni je bil konec avgusta 14,8 %. Javnofinančni primanjkljaj (1,058 mrd EUR), ki je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani, bo do konca leta višji od predvidenega. Medletno 234,3 mio EUR nižji primanjkljaj je rezultat višje rasti prihodkov kot odhodkov. K rasti prihodkov (5,0 %) so največ prispevali višji prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost ter višji nedavčni prihodki. Rast odhodkov (2,2 %) pa je bila rezultat visoke rasti investicijskih izdatkov in plačil obresti, saj so bile ostale večje kategorije na podobni ali nižji ravni kot v enakem obdobju lani. Javnofinančni primanjkljaj, ki skoraj v celoti izhaja iz državnega proračuna, je bil po prvih osmih mesecih za okoli 40 mio EUR višji od predvidenega primanjkljaja sprejetega proračuna za leto 2014 (1,018 mrd EUR). Letni primanjkljaj državnega proračuna bo, kot izhaja iz na vladi potrjenega predloga rebalansa, za okoli 200 mio EUR višji od predvidenega (1,215 mrd EUR), in sicer predvsem zaradi višjih odhodkov. (O £ ro £ 'S m "O O a O (Ü >u O 0) Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja v evrskem območju ne nakazujejo nadaljnjega povečanja gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. Po julijskem povečanju se je avgusta obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih zmanjšal za 2,1 % (desez.), medletno je bil nižji za 0,3 %. Opazno so se avgusta zmanjšala tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (-2,4 %, desez.), ki so precej nižja kot v začetku leta. Povečal se je prihodek v trgovini na drobno, nadalje se je zvišal tudi obseg opravljenih del v gradbeništvu. Kazalnik gospodarske klime ESI se je oktobra po več mesecih zniževanja nekoliko zvišal in približal dolgoletnemu povprečju. Vrednosti nekaterih drugih kazalnikov razpoloženja (PMI, Ifo, Zew) še naprej kažejo na stagnacijo gospodarske aktivnosti v evrskem območju in nekaterih naših največjih trgovinskih partnericah (Nemčija). Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju - Ind. proiz. predelovalnih dej. Prihodek v trg. na drobno ■ Obseg opr. del v gradben. -ESI ro ro Vir: Eurostat, preračuni UMAR. EK je v jesenski napovedi močno znižala napovedi rasti za evrsko območje, vendar je ohranila pričakovanja o nadaljnjem okrevanju v naslednjem letu. Evrskemu območju za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP (0,6 o. t. manj kot spomladi), za drugo leto pa 1,1-odstotno rast (0,7 o. t. manj kot spomladi), največja znižanja pa so bila pri naših glavnih trgovinskih partnericah (Nemčija, Italija, Francija, Avstrija). Med razlogi za nižje napovedi EK navaja nizko rast v prvi polovici leta, slabo razpoloženje v gospodarstvu in uresničitev nekaterih negativnih tveganj. Nižja od pričakovanj bo predvsem rast investicij, ki naj bi bila po spomladanski napovedi eden izmed ključnih dejavnikov okrevanja. Na nižje tuje povpraševanje pomembno vplivajo geopolitična tveganja in manj ugodni obeti v svetovnem gospodarstvu, saj je tudi IMF v oktobru znižal napovedi svetovne gospodarske rasti in trgovine. Tveganja za okrevanje rasti v evrskem območju v naslednjem letu ostajajo visoka in povezana z geopolitičnimi napetostmi, nestabilnostjo finančnih trgov in nepopolnim izvajanjem strukturnih reform v državah članicah. Posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva so se v tretjem četrtletju znova izboljšali, neto tok kreditov v evrskem območju pa ostaja negativen. Rezultati ankete ECB o bančnih posojilih kažejo, da so se ti za podjetja v tretjem četrtletju izboljšali, vendar so v primerjavi z dolgoletnim povprečjem še vedno precej strožji. Glavni dejavnik izboljšanja je bila večja likvidnost bank in lažji dostop do finančnih sredstev na trgu1, medtem ko so se pričakovanja bank glede gospodarskega okrevanja v evrskem območju poslabšala in negativno vplivala na posojilne pogoje. Posojilni pogoji za podjetja so se izmed največjih evrskih držav izboljšali v Nemčiji in Franciji, zaostrili na Nizozemskem ter ostali nespremenjeni v Italiji in Španiji. Posojilni pogoji za gospodinjstva so se v tretjem tromesečju izboljšali za potrošniške kredite in stanovanjska posojila. V naslednjem četrtletju banke pričakujejo nadaljnjo izboljšanje posojilnih pogojev in povečanje povpraševanja po posojilih s strani podjetij in gospodinjstev. Kljub izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva po podatkih ECB neto tok kreditov v evrskem območju ostaja negativen, a podatki nakazujejo da so se razmere konec tretjega četrtletja nekoliko izboljšale. Slika 2: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju ^^m Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) -----Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 70 70 #30 s 8-10 ECB je obrestne mere oktobra ohranila nespremenjene. Obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, odprto ponudbo mejnega depozita in mejnega posojila ostajajo nespremenjene (0,05 %, 0,20 % in 0,30 %). ECB je oktobra potrdila in objavila podrobnosti izvajanja 1 Po rezultatih raziskave ECB je v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO) sodelovalo 44 % vprašanih bank. Banke navajajo, da je bil glavni motiv sodelovanja povečanje donosnosti sredstev. 60 60 50 50 40 40 30 20 10 10 0 0 -10 ■ -20 -20 -30 -30 S -40 -40 Okvir 1: Stresni testi Evropska centralna banka je izvedla celovito oceno poslovanja bank v okviru priprav na vzpostavitev mehanizma enotnega nadzora bančnega sistema in tudi zaradi povečanja zaupanja v evrski bančni sistem. V celovito oceno sta bili združeni dve komponenti, in sicer pregled kakovosti sredstev in stresni testi, ki so bili izvedeni za triletno obdobje 2014 do 2016 z izhodiščem 31. decembra 2013. Vključenih je bilo 130 sistemsko pomembnih bank iz evrskega območja, med njimi tudi tri slovenske banke (NLB, NKBM in SID banka). Rezultati stresnih testov so izkazali možni primanjkljaj za 25 bank, od tega dve slovenski, (NLB in NKBM).1 Po neugodnem scenariju je bil ugotovljen skupni primanjkljaj kapitala v višini 24,6 mrd EUR. NLB in NKBM pa sta izkazali primanjkljaj v skupni višini 65 mio EUR, ki ga bosta pokrili z zadržanimi dobički, s čimer ne bo dodatnih pritiskov na javnofinančne odhodke. Slovenske banke so zabeležile najvišje znižanje kapitalske ustreznosti po opravljenem stresnem testu s predpostavkami iz neugodnega scenarija. Ocenjujemo, da so k rezultatom slovenskih bank pomembno prispevale predpostavke, vključene v stresne teste, in pozna sanacija slovenskega bančnega sistema, ki se je pričela konec leta 2013, zato v tako kratkem času ni bilo vidnejših učinkov. Predpostavke, vključene v stresne teste, so izhajale iz zimskih napovedih EK, ki so bile za Slovenijo še razmeroma neugodne2. Poleg teh so bile v neugoden scenarij vključene dodatne predpostavke3, ki se nanašajo na razmere v bančnem sistemu. Te so bile v Sloveniji ob koncu leta 2013 še izredno slabe. Vsa tveganja v bančnih bilancah tako še niso bila ustrezno vrednotena, prav tako se je v letu 2013 povečalo število stečajev, kar nakazujejo razmeroma slabi rezultati pregleda kakovosti bančnih sredstev, saj se je kapitalska ustreznost NLB in NKBM po opravljenih pregledih znižala za 1,5 oziroma 3,9 odstotne točke.4 V letu 2014 so se razmere v bančnem sistemu pričele postopoma izboljševati, vendar ugotavljamo, da je ostal zelo ranljiv. Pogoji zadolževanje za podjetniški sektor ostajajo razmeroma neugodni. To po naši oceni še naprej odvrača komitente z boljšo bonitetno oceno od slovenskih bank in tudi zavira izboljševanje razmer v slovenskem bančnem sistemu. 1 SID banka bi po neugodnem scenariju iz stresnih testov izkazovala 14,5-odstotno kapitalsko ustreznost. 2 Pri osnovnem scenariju so bile uporabljene dejanska napovedi makroekonosmkih kazalcev, pri neugodnem scenariju pa so bile slabše za dodane šoke. Po neugodnem scenariju bi se tako v letih 2014 do 2016 BDP v Sloveniji znižal za 3,3 %, cene bi se v tem obdobju povečale za 0,7 %, brezposelnost pa bi se do konca leta poveča na 13,3 %. Predpostavljeno je tudi 18-odstotno znižanje cen stanovanj in 6-odstotno znižanje poslovnih nepremičnin. 3 (i) večjih donosnosti obveznic, kar je povezano s preobratom dojemanja tveganj v razvijajočih se državah (ii) nadaljevanju slabšanja kakovosti bančne aktive v izpostavljenih državah s šibkim povpraševanjem in nestabilnim bančnim sistemom, (iii) zavlačevanje reform, kar bi še bolj ogrozilo vzdržnost javnih financ, in (iv) neustrezno sanacijo bank, kar bi ogrozilo razpoložljivost tržnih virov financiranja. 4 Pri NKBM je bilo poslabšanje najizraziteje med vsemi 25 bankami, ki stresnega testa niso uspešno prestale. Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 X 13 IX 14 X 14 X 14/IX 14 X 14/X 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,226 0,097 0,083 -1,4 -14,3 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,242 0,234 0,232 -0,2 -1,0 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,020 0,009 0,009 0,0 -1,1 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 X 13 IX 14 X 14 X 14/IX 14 X 14/X 13 EUR/USD 1,328 1,365 1,290 1,267 -1,8 -7,2 EUR/CHF 1,231 1,232 1,208 1,208 0,0 -1,9 EUR/GBP 0,849 0,847 0,791 0,789 -0,3 -6,9 EUR/JPY 129,66 133,32 138,39 136,85 -1,1 2,6 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in kritih obveznic (CBPP). Programa se bosta začela izvajati v zadnjem četrtletju letos za obdobje najmanj dveh let, njun namen pa je okrepiti delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike in sprostiti kreditiranje gospodarstva v evrskem območju. Slika 4: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Slika 5: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR ■ Slovenija - Italija - Portugalska Irska Španija • Nemčija Vir: Bloomberg. Cene nafte so se oktobra močno znižale. Cena nafte brent, ki se je v zadnjih štirih mesecih znižala za več kot 20 %, je oktobra v povprečju znašala 87,4 USD za sod, kar je najnižja vrednost po decembru leta 2010. K padcu cen je, poleg slabih gospodarskih obetov v EU in na Kitajskem ter posledično nižjem povpraševanju, prispevala predvsem povečana ponudba nafte iz držav, ki niso članice OPEC. V primerjavi z evrom se je okrepila vrednost ameriškega dolarja, kljub temu pa so se cene nafte, izražene v EUR, v zadnjih mesecih močno znižale, in sicer pod 70 EUR na sod. Septembra so se znova znižale tudi cene neenergetskih surovin (-3,7 %) in dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih letih. -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Slika 6: Dolarske cene neenergetskih surovin - Neenergetske surovine -Industrijske surovine Kmetijske surovine -----Kovine Hrana 140 100 30 60 40 20 Vir: IMF Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 X 13 IX 14 X 14 X 14/IX 14 X 14/X 13 Brent USD 108,56 109,08 97,09 87,43 -9,9 -19,8 Brent EUR 81,66 79,98 76,43 69,46 -9,1 -13,2 Surovine sprememba, v % 2013/2012 X 14/IX 14 X 14/X 13 Neenergetske surovine -1,2 -3,7 -4,1 Hrana 1,1 -5,2 -6,1 Kmetijske surovine 1,4 -0,2 2,7 Kovine -4,2 -4,0 -9,1 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se nadalje postopoma izboljšujejo. Realni izvoz blaga se povečuje. Rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je sredi leta sicer nekoliko upočasnila, krepitev gradbene aktivnosti pa zaustavila (vendar ostaja višja kot na začetku leta). V letošnjem letu se nadalje povečuje nominalni prihodek v tržnih storitvah, v zadnjih mesecih pa znova tudi v trgovini na debelo. Po stagnaciji v prvi polovici leta se povečuje tudi realni prihodek v trgovini na drobno, ki pa ostaja nizek. Avgusta se je nadaljevala rast realnega izvoza in uvoza blaga (desez.).2 Rast izvoza blaga ostaja predvsem posledica povečanja izvoza v EU, avgusta je bil nekoliko večji tudi izvoz izven EU. V prvih osmih mesecih je bil izvoz blaga medletno večji za 5,6 % (po orig. podatkih). Po razpoložljivih podatkih3 je bila to predvsem posledica večjega izvoza na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami pa je izvoz letos v Francijo in Rusijo manjši kot v enakem obdobju lani. Rast realnega uvoza blaga se je avgusta še nekoliko okrepila. V prvih osmih mesecih je bil po originalnih podatkih medletno večji za 3,0 %. Slika 7: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji - Izvoz blaga ■ Vred. oprav.del v gradb. -1nd. proiz. predel. dej. - Prih. v trgovini na drobno ! ■O I 8 120 ro C "U S 110 100 190 80 8 70 £ 60 S 50 c £ 'E 40 $ 30 Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 VIII 14/ VII 14 VIII 14/ VIII 13 I-VIII 14/ I-VIII 13 Izvoz, nominalono1 2,5 7,2 5,2 4,3 blago 1,8 4,4 5,6 4,9 storitve 5,6 19,2 4,1 1,9 Uvoz, nominalno1 -1,5 7,6 7,2 4,8 blago -1,9 6,1 6,8 3,8 storitve 1,4 16,3 9,9 11,4 Industrijska proizvodnja, realno -0,9 -2,02 4,53 3,73 v predelovalnih dejavnostih -1,5 -1,62 4,83 3,23 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 -1,82 27,73 34,53 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 0,52 0,83 -0,23 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,3 0,52 5,63 3,53 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem Slika 8: Blagovna menjava - realno -Izvoz - 110 ! 80 J 13 75 g 8 g 55 cn CN m m s = s = s = s = s = s = s = Vir: SURS, preračuni UMAR V zadnjih mesecih se nominalni izvoz in uvoz storitev zmanjšujeta (desez.).4 Padanje izvoza storitev je posledica zmanjšanja izvoza ostalih poslovnih in skupine drugih storitev5 (ocenjujemo, da zlasti komunikacijskih). Izvoz potovanj se od drugega četrtletja lani ohranja na podobni ravni, rast izvoza transporta pa se nadaljuje. Avgusta se je nadaljevalo tudi zmanjšanje uvoza storitev, ki izhaja iz padanja uvoza potovanj in skupine drugih storitev, medtem ko se nadaljuje rast uvoza transporta in ostalih poslovnih storitev. Po originalnih podatkih je bil nominalni izvoz storitev v prvih osmih mesecih medletno večji za 1,9 %, uvoz pa zaradi rasti v drugi polovici lanskega leta za 11,4 %. 2 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 3 Podrobni podatki o strukturi zunanje trgovine so razpoložljivi za sedem mesecev. 4 Po plačilnobilančni statistiki. 5 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 95 90 85 70 Slika 9: Storitvena menjava -nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev 500 4A Z CO CO C. G\ rs rs m m Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je avgusta po izrazitejši rasti v predhodnih dveh mesecih znižal, vendar je ostal višji kot v prvi polovici leta. Nižji kot julija je bil v vseh treh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V srednje nizko in tehnološko bolj zahtevnih panogah se je znižal po rasti v predhodnih mesecih in tako ostal višji kot v prvi polovici leta. Nadalje pa se je zmanjšal v nizko tehnološko zahtevnih panogah, v katerih je padel na raven prvega četrtletja. V prvih osmih mesecih je bil obseg proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 3,2 % (del. dnem prilagojeno). Lanske ravni najbolj (za več kot 10,0 %) presegata usnjarska industrija (predvsem zaradi učinka osnove) ter proizvodnja IKT opreme in električnih naprav. Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih -----Nizko teh. zaht. panoge —•— Sr. nizko teh. zaht.panoge -Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj | 95 Vir: SURS, preračuni UMAR Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, ki se je letos nehalo zmanjševati, je po prvih osmih mesecih podobno kot v enakem obdobju lani6. V večini panog se je njihovo število povečalo, najbolj v proizvodnji vozil in plovil (za desetino). Manjše kot v enakem obdobju lani pa je ostalo predvsem v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah. Poleg prehrambene je bilo manj zaposlenih še v pohištveni in tekstilni industriji (skupaj za okoli 1.700), kjer se je od začetka krize njihovo število najbolj zmanjšalo (za okoli 17.000)7. V srednje nizko in tehnološko bolj zahtevnih panogah se je število zaposlenih v prvih osmih mesecih večinoma povečalo, skupaj za okoli 1.900 oseb (okoli 1.300 v proizvodnji vozil in plovil). Slika 11: Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih Ijan.-avg. 2014/jan.-avg. 2013 (leva os) -Število zaposlenih (desna os) 1.500 1.000 500 0 -500 -1.000 -1.500 -2.000 Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost se je avgusta nekoliko umirila, vendar je ostala precej višja kot lani. Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta znižala za 1,8 % (desez.). Gradbena aktivnost se je v drugi polovici lanskega in na začetku letošnjega leta sicer precej okrepila, sredi letošnjega leta pa nekoliko znižala. Krepitev in relativno visoka raven aktivnosti sta posledica gradnje inženirskih objektov: zaključujejo se evropsko sofinancirani projekti ob izteku finančne perspektive, predvsem projekti komunalne infrastrukture. V zadnjem letu se je - po znatnem padcu v preteklih letih - zmerno povečala tudi gradnja nestanovanjskih stavb. Zniževanje zaloge pogodb v gradbeništvu v zadnjih mesecih kaže na umirjanje gradbene aktivnosti. Po lanskem znatnem povečanju (35,5 %) se je v prvi polovici letošnjega leta znižala za 7,4 %, julija in avgusta pa za nadaljnjih 8,2 %. Zaloga pogodb se letos znižuje v vseh treh segmentih gradbeništva, najbolj v gradnji 6 Glej tudi Tabelo 4. 7 V povprečju je bil največji padec zaposlenosti od začetka krize v nizko tehnološko zahtevnih panogah (okoli 27.000 zaposlenih), v prvih osmih mesecih pa je njihovo število medletno padlo za okoli 1.600. 450 400 o 350 300 250 200 105 aj & -1,5 £ -2,0 -2,5 -3,0 -3,5 Vir: SURS, preračuni UMAR *Opomba: Razlika v medletni inflaciji glede na oktober 2012. lani 1,0 o. t.). Ob šibkem domačem povpraševanju ter trenutnih gibanjih cen hrane in energentov ostaja osnovna inflacija nizka in se giblje nekoliko nad dejansko inflacijo. Medletna inflacija evrskega območja ostaja nizka. Na gibanje cen v evrskem območju vplivajo podobni dejavniki kot v domačem okolju. Nizko inflacijo so ob gibanju cen surovin na svetovnih trgih zaznamovale predvsem nižje cene energentov, vendar je bil njihov prispevek zaradi nižjega deleža v strukturi potrošnje gospodinjstev manjši kot v Sloveniji. Podoben je prispevek cen storitev, ki so višje tako v Sloveniji kot v državah evrskega območja. Ob nadaljevanju šibkega povpraševanja se je v državah evrskega območja umirila rast cen ostalega blaga, ki v Sloveniji ostajajo šesti mesec zapored nižje. Slika 22: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju 0,6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: *Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, itd. Cene industrijskih proizvodov na domačem trgu so septembra ostale medletno nižje (-1,1 %), na tujih trgih pa so bile prvič po letu 2012 višje (0,6 %). K padcu cen na domačem trgu so prispevale predvsem nižje cene v proizvodnji živil ter proizvodnji IKT opreme in električnih Tabela 8: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvozne cene Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih Sprememba, v % 2013/2012 IX 14/IX 13 Skupaj -0,5 -0,3 Domači trg -0,3 -1,1 Tuji trg -0,7 0,6 Uvozne cene 2013/2012 IX 14/IX 13 Skupaj -0,9 -1,1 Evrsko območje 0,4 -2,0 Izven evrskega območja -2,6 0,2 6 Zadnji mesec/december predhodnega leta. Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 4 3 2 0 Tabela 9: Razčlenitev HICP na podskupine - september 2014 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,6 100,0 0,6 0,1 100,0 0,1 Blago -0,4 64,8 -0,3 -0,3 57,2 -0,2 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 1,1 16,1 0,2 0,6 12,3 0,1 Nepredelana hrana 1,8 7,5 0,1 -1,8 7,5 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -1,7 26,4 -0,4 -0,1 26,7 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -1,4 8,7 -0,1 -0,5 8,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine -0,2 8,5 0,0 0,4 8,1 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -2,2 9,2 -0,2 1,5 10,2 0,2 Energija -1,3 14,7 -0,2 -0,9 10,8 -0,1 Električna energija -3,2 2,8 -0,1 1,6 2,7 0,0 Plin 1,7 1,1 0,0 -3,7 1,8 -0,1 Tekoča goriva 1,3 1,3 0,0 -3,2 0,9 0,0 Trda goriva -7,7 1,0 -0,1 -0,2 0,1 0,0 Daljinska energija 1,6 0,8 0,0 -2,2 0,6 0,0 Goriva in maziva -0,6 7,6 0,0 -0,7 4,8 0,0 Storitve 2,9 35,2 1,0 0,8 42,8 0,3 Storitve - stanovanje 4,1 3,2 0,1 1,5 10,5 0,2 Storitve - transport 3,0 6,2 0,2 1,3 7,3 0,1 Storitve - komunikacije 0,4 3,6 0,0 -2,6 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 3,0 14,3 0,4 1,1 14,7 0,2 Storitve - ostale storitve 2,8 8,0 0,2 1,3 7,2 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,9 77,8 0,7 0,5 81,7 0,4 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Uvozne cene so septembra ostale medletno nižje (-1,1 %). Na medletni padec so ob nižjih cenah energentov tako kot pretekli mesec vplivale predvsem nižje cene v proizvodnji kemičnih izdelkov (-2,9 %), znova pa so bile višje cene v proizvodnji kovin (2,1 %). Plačilna bilanca Presežek na tekočem računu plačilne bilance ostaja visok, vendar se znižuje. Predvsem zaradi večjih neto odlivov faktorskih dohodkov in manjšega presežka v storitveni menjavi je bil presežek tekočega računa v prvih osmih mesecih medletno nižji. Poslabšala se je tudi bilanca tekočih transferov. Presežek v blagovni menjavi pa je bil medletno višji. Presežek v blagovno-storitveni menjavi je v prvih osmih mesecih ostal podoben kot v enakem obdobju lani. Presežek v blagovni menjavi je bil medletno višji predvsem zaradi večjega izvoza v države EU. K medletno nižjemu presežku v storitveni menjavi je prispevala predvsem menjava ostalih poslovnih storitev17, ki se je iz presežka prevesila v primanjkljaj. V menjavi gradbenih storitev so ob stagnaciji izdatkov za investiciska dela, gradnjo in 17 Med ostale poslovne storitve spadajo operativni zakup, posredovanja ter razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve. Slika 23: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in kovinskih izd.,prz. strojev in naprav (domači) -----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) Vir: SURS naprav. Višje pa so bile (prvič po letu 2011) cene v proizvodnji kovin, ki so največ prispevale k višjim cenam na tujih trgih. Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 ■ Blagovna menjava ■ Faktorski dohodki -Tekoči račun Storitvena menjava Tekoči transferi m m ^r ^r Vir : BS, preračuni UMAR. montažo, ki jih tuja podjetja izvajajo v Sloveniji, upadli prihodki slovenskih gradbenih podjetij v tujini. Neto odlivi faktorskih dohodkov in tekočih transferov se nadaljujejo. K višjemu neto odlivu dohodkov od kapitala so skoraj v celoti prispevala neto plačila obresti na zunanji dolg, kar je povezano z zadolževanjem državnega sektorja.18 V zasebnem sektorju so bila zlasti zaradi razdolževanja poslovnih bank neto plačila obresti medletno nižja. BS pri visokem obsegu dolžniških terjatev do tujine in nizki obrestni meri refinanciranja izkazuje stabilen pozitiven saldo obresti. V prvih osmih Slika25: Saldo obresti po sektorjih Državni sektor ■Zasebni sektor iBanka Slovenije - Skupaj 1 CO M O! O! cn CN m m Vir : BS, preračuni UMAR. 18 Od poglobitve finančne krize, septembra 2008, pa do konca avgusta 2014 se je bruto zunanji dolg državnega sektorja povečal za 17,4 mrd EUR in dosegel 21,2 mrd EUR. mesecih so skupna neto plačila obresti tujini znašala 501,4 mio EUR (lani 323,6 mio EUR). Neto prilivi dohodkov od dela so bili večji predvsem zaradi povečevanja števila delovnih migrantov v tujino. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil v prvih osmih mesecih večji kot v enakem obdobju lani. Ob nekoliko boljšemu črpanju evropskih sredstev je bilo to večinoma posledica večjih neto plačil ostalih transferjev državnega sektorja (davki in drugi transferi). Slika26: Finančne transakcije plačilne bilance Državni sektor Zasebni sektor IBanka Slovenije - Neto finančni tok co co o^ c. Tabela 10: Plačilna bilanca I-VIII 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-VIII 13 Tekoče transakcije 20.183,9 18.954,4 1.229,5 1.407,5 Blagovna menjava (FOB) 15.221,6 14.505,4 716,2 533,4 Storitve 3.636,6 2.398,1 1.238,4 1.415,7 Dohodki od dela in kapitala 472,5 1.054,5 -582,0 -439,8 Tekoči transferi 853,2 996,3 -143,1 -101,8 Kapitalski in finančni račun 5.545,4 -7.109,5 -1.564,2 -1.962,3 Kapitalski račun 245,1 -282,5 -37,5 43,4 Kapitalski transferi 166,2 -212,2 -46,0 32,5 Patenti, licence 78,9 -70,3 8,6 10,9 Finančni račun 5.300,3 -6.827,0 -1.526,7 -2.005,7 Neposredne naložbe 772,5 -9,0 763,6 -621,2 Naložbe v vrednostne papirje 4.320,7 190,5 4.511,2 2.010,2 Finančni derivativi -11,3 26,2 14,9 -15,0 Ostale naložbe 218,3 -6.891,0 -6.672,6 -3.348,4 Terjatve 191,2 -4.620,0 -4.428,8 -1.977,2 Obveznosti 27,2 -2.271,0 -2.243,8 -1.371,2 Mednarodne denarne rezerve 0,0 -143,7 -143,7 -31,4 Statistična napaka 334,6 0,0 334,6 554,9 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 3000 2000 400 1000 500 o 0 1000 2000 3000 30 0 DC -15 -30 -45 -60 -75 Finančne transakcije s tujino'9 so bile v prvih osmih mesecih neto odlivne v višini '.383,0 mio EUR (v enakem obdobju lani '.974,3 mio EUR). Neto odliv kapitala sta beležila zasebni sektor in centralna banka, finančne transakcije državnega sektorja pa so bile neto prilivne, zaradi česar je bil skupni neto odliv finančnih transakcij nižji kot lani. Znotraj zasebnega sektorja so podjetja, prebivalstvo in banke precej povečali vloge na računih v tujini. Podjetja so okrepila tudi kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, kar je povezano z višjim izvozom blaga in storitev. Banke so se do tujine razdolževale nekoliko več kot v enakem obdobju lani. Nerezidenti so umikali vloge iz slovenskih bank. BS je povečala svoje premoženje na računih v tujini, državni sektor pa še obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Finančni trgi Postopna stabilizacija razmer v bančnem sistemu se nadaljuje, vendar se obseg kreditov podjetjem in NFI še naprej znižuje. V prvih treh četrtletjih se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za 1,2 mrd EUR oz. za okoli 5 % manj kot v enakem obdobju lani. Medletno znižanje je bilo posledica upočasnjenega razdolževanja gospodinjstev, razdolževanje podjetij in NFI je bilo namreč večje kot pred letom. Banke so še naprej zmanjševale obseg obveznosti do evrosistema (letos za 2,7 mrd EUR), razdolževanje bank v tujini pa se je upočasnilo. Obseg vlog gospodinjstev in države se je v prvih devetih mesecih sicer še povečal, vendar so bila ob koncu tretjega četrtletja zabeležena negativna gibanja. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je v zadnjih mesecih umirilo. Razdolževanje gospodinjstev pri domačih bankah se je letos precej upočasnilo. Obseg kreditov se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za več kot 100 mio EUR, kar je za okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani. Skoraj celotno znižanje pa je posledica razdolževanja v prvi polovici leta. Gospodinjstva še vedno v največji meri odplačujejo potrošniške kredite, čeprav se je njihovo zniževanje letos več kot prepolovilo. Postopoma pa banke povečujejo obseg kreditiranja gospodinjstev za stanovanjske namene. Razdolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah se letos nadaljuje nekoliko intenzivneje kot v letu 20'3. V prvih devetih mesecih se je obseg kreditov podjetij in NFI znižal za 1,1 mrd EUR, kar je za desetino več kot v enakem obdobju lani. Razdolževanje se je v zadnjih mesecih znova nekoliko upočasnilo, vendar ostaja na precej visoki ravni. Obseg kreditov podjetjem in NFI je konec septembra znašal 14,5 mrd EUR, kar je približno na ravni iz začetka leta 2007. Ocenjujemo, da banke v Sloveniji zaradi neugodnih pogojev zadolževanja že izgubljajo boljše komitente, ki si cenejše vire financiranja zagotavljajo z zadolževanjem pri bankah v tujini in z izdajo vrednostnih papirjev. Slika 27: Spremembe obsega kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^^Gospodinjstva Podjetja in NFI ^HDržava -Skupaj rs rs m m Vir: BS, preračuni UMAR. Finančno stabilnejša podjetja imajo kljub slabim razmeram na mednarodnih kreditnih trgih še vedno dostop do dolžniških virov financiranja. Neto tok tujih kreditov podjetjem in NFI je avgusta znašal več kot 50 mio EUR in je bil v celoti posledica kratkoročnega zadolževanja, medtem ko so podjetja dolgoročne kredite neto odplačevala v višini skoraj 40 mio EUR. V prvih osmih mesecih so podjetja in NFI neto odplačala za 75 mio EUR20 tujih kreditov. Razdolževanje bank v tujini se še naprej upočasnjuje, čeprav je bilo avgusta najvišje letos. Po julijskem zadolževanju so banke avgusta znova odplačevale obveznosti do tujine. Slika28: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 I-!-:-:-:-;-r- Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj obveznice —, ro —, Vir: BS, preračuni UMAR. 1.500 1.000 500 0 500 -1.000 -1.500 19 Brez mednarodnih denarnih rezerv. 20 Ob stanju kreditov iz tujine v višini 6,6 mrd EUR konec drugega četrtletja je znižanje razmeroma nizko. Tabela 11: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 30. IX 14 30. IX 14/31. VIII 14 30. IX 14/31. XII 13 30. IX 14/30. IX 13 Krediti skupaj 26.176,0 24.971,3 -0,4 -4,6 -17,3 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 14.496,1 -0,7 -7,0 -25,5 Krediti državi 1.664,0 1.662,6 0,6 -0,1 -1,0 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.812,6 0,0 -1,2 -2,6 Potrošniški 2.213,4 2.146,1 -0,3 -3,0 -8,1 Stanovanjski 5.306,5 5.331,8 0,0 0,5 1,4 Ostalo 1.397,3 1.334,6 0,3 -4,5 -8,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 15.191,8 -0,3 4,1 3,4 Čez noč 6.446,6 7.139,2 -0,5 10,7 10,6 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.383,3 -1,2 -8,1 -9,7 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.664,8 0,6 4,7 4,1 Vloge na odpoklic 3,5 4,5 -7,9 28,3 -45,1 Vzajemni skladi 1.854,6 2.131,6 1,2 14,9 17,6 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 2.175,3 -13,9 69,4 -42,1 Čez noč 22,9 38,2 -92,1 66,8 -88,5 Kratkoročno vezane 512,8 1.444,7 4,0 181,7 -22,1 Dolgoročno vezane 738,5 616,8 1,8 -16,5 -59,2 Vloge na odpoklic 9,8 75,6 64,8 668,9 27,5 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Neto odplačila so presegla 220 mio EUR in so bila v veliki meri posledica odplačil dolgoročnih kreditov, medtem ko so vloge tujih bank tokrat beležile neto prilive v višini okoli 30 mio EUR. Banke so se v prvih osmih mesecih v tujini neto razdolžile za več kot 800 mio EUR, kar je za okoli 45 % manj kot v enakem obdobju lani. Obseg obveznosti do tujih finančnih institucij je konec avgusta znašal 5,1 mrd EUR oz. 11,2 % bilančne vsote bančnega sistema. Obseg vlog gospodinjstev in države v domačih bankah je še vedno višji kot ob koncu preteklega leta, čeprav so bila v zadnjih mesecih zabeleženi večji odlivi21. Obseg vlog gospodinjstev se je v prvih treh četrtletjih povečal za okrog 600 mio EUR (v enakem obdobju lani se je znižal za 360 mio EUR). K rasti je največ prispevalo povečanje vlog čez noč in dolgoročnih vlog. Obseg kratkoročnih vlog, ki se po naši oceni zaradi nizkih obrestnih mer selijo predvsem med vloge čez noč, se zmanjšuje. Obseg vlog države pa se je v prvih treh četrtletjih povečal za skoraj 900 mio EUR. K prirastu je pomembno prispeval tudi prenos sredstev države iz centralne banke na račune, odprte pri poslovnih bankah. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu se umirja. Delež zamud nad 90 dni je bil konec avgusta 14,8 % in dosegel 5,9 mrd EUR, kar je za okoli 420 mio EUR več kot konec preteklega leta. Obseg tovrstnih terjatev se je znižal drugi mesec zapored, 21 Obseg vlog gospodinjstev se je septembra znižal za več kot 50 mio EUR, obseg vlog države pa se je avgusta in septembra skupno znižal za skoraj 440 mio EUR. vendar je zniževanje njihovega deleža počasnejše zaradi istočasnega krčenja kreditne aktivnosti bank. Še naprej se umirja tudi oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki je v prvih osmih mesecih znašalo okoli 280 mio EUR, kar dosega približno dve petini ravni iz enakega obdobja lani. Slika 29: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu ¡Rezervacije in oslabitve 500 450 400 350 300 I 250 o E 200 > 150 100 Delež zamud nad 90 dni (desna os) 22 20 18 16 14 12 10 > 8 6 4 Vir: BS, preračuni UMAR Donosnost do dospetja evrske obveznice je oktobra v povprečju ostala podobna kot mesec prej, razmik do nemške obveznice pa se je nekoliko povečal. Donosnost do 50 0 2 -50 0 dospetja evrske obveznice se je v drugi polovici meseca sicer povečala (za 30 b. t. na 2,84 %). Rast je sovpadla z velikimi pretresi na trgih cen evrskih obveznic. Slika 30: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija - Italija - Portugalska Španija ■ Irska ----Francija o o 3 tu J Vir: Bloomberg, preračuni UMAR. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj22 je po prvih osmih mesecih znašal 1,058 mrd EUR oz. 234,3 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani, vendar več, kot je bilo načrtovano. Javnofinančni primanjkljaj, ki skoraj v celoti izhaja iz državnega proračuna, je bil po prvih osmih mesecih za blizu 40 mio EUR višji od predvidenega primanjkljaja sprejetega proračuna za leto 2014 (1,018 mrd EUR). Iz predloga rebalansa državnega proračuna, ki ga je vlada potrdila 29. oktobra, izhaja, da bo primanjkljaj državnega proračuna višji tudi na letni ravni (1,215 mrd EUR), v primerjavi z letom 2013, ko je znašal 1,535 mio EUR, pa bo precej nižji. Primanjkljaj državnega proračuna v letu 2014 bo po rebalansu višji zlasti zaradi višjih odhodkov (za 176,8 mio EUR) od prvotno načrtovanih. Višji bodo izdatki za obresti, transfer v ZPIZ ter izdatki za blago in storitve. Izpad prihodkov (za 20 mio EUR) bo na višji primanjkljaj vplival manj, saj so bili izpadli prihodki iz davka na nepremičnine nadomeščeni z višjimi nedavčnimi prihodki in nekaterimi višjimi davčnimi prihodki (zlasti DDV) zaradi gospodarske rasti, ki je višja od predvidene ob sprejetju proračuna za leto 2014 novembra lani. K medletni rasti javnofinančnih prihodkov v prvih osmih mesecih je največ prispevalo povečanje davčnih prihodkov, znatno višji pa so bili tudi nedavčni prihodki in prispevki za socialno varnost. K medletnemu dvigu davčnih prihodkov (brez socialnih prispevkov za 288,4 mio EUR oz 5,0 %) Slika 31: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 ro —. ro —. ro —. ro —. ro —. ro —. Vir: MF, preračuni UMAR sta glavnino prispevala višji izplen davka od dohodkov pravnih oseb (za 182,7 mio EUR oz. 140,5 %), kar je v večji meri posledica nižjih vračil v predhodnem letu preveč plačanega davka, in višji znesek pobranega davka na dodano vrednost (za 163,4 mio EUR oz. 8,6 %), katerega rast izhaja predvsem iz dviga davčnih stopenj z julijem lani, v manjšem delu pa iz okrevanja gospodarstva. Dohodnina je ob ugodnejših gibanjih na trgu dela in zakonskih spremembah pri nekaterih olajšavah23 višja za 28,7 mio EUR (2,4 %), davki na posebne storitve pa -po lanski uvedbi davka na finančne storitve in davka od srečk - za 28,5 mio EUR (30,2 %). Davki na premoženje Slika 32: Prispevki kategorij prihodkov k medletni rasti prihodkov ■ Kapit. in transferni prih. ter donacije ■ Prejeta sredstva iz EU I Nedavčni prihodki i Davčni prihodki • Skupaj prihodki 6 (jan.-avg. Vir: MF -Bilten javnih financ, preračuni UMAR 2014 (jan.-avg.) 7 6 5 4 2 0 4 -- 2 > 0 2 4 6 2010 22 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 23 Vezava obvezne valorizacije olajšav in lestvice na več kot 3-odstotno rast cen življenjskih potrebščin ter ukinitev seniorske olajšave. Tabela 12: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-VIII 2014 VIII 2014/VIII 2013 I-VIII 2014/I-VIII 2013 I-VIII 2013 I-VIII 2014 Javnofinančni prihodki - skupaj 9.879,3 -3,2 5,0 100,0 100,0 Davek od dohodkov pravnih oseb 312,7 2,1 140,5 1,4 3,2 Dohodnina 1.235,8 1,4 2,4 12,8 12,5 Davek na dodano vrednost 2.058,2 7,2 8,6 20,1 20,8 Trošarine 912,1 -34,5 -5,8 10,3 9,2 Prispevki za socialno varnost 3.476,1 3,2 2,5 36,0 35,2 Ostali javnofinančni prihodki 1.884,4 -12,0 3,6 19,3 19,1 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 13: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 2014 v mio EUR v % BDP* Rast v % I-VIII 14 v mio EUR I-VIII 14/I-VIII 13, rast v % Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.728,2 40,7 -1,8 9.879,3 5,0 Davčni prihodki 12.648,4 35,0 -3,6 8.552,1 4,6 Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 5,9 -19,5 1.548,6 15,6 Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,2 -2,2 3.476,1 2,5 Domači davki na blago in storitve 5.027,4 13,9 3,1 3.343,4 4,5 Prejeta sredstva iz EU 938,4 2,6 11,0 453,9 -6,8 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.286,4 45,1 1,0 10.937,0 2,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.616,7 10,0 -3,0 2.424,2 -0,3 Izdatki za blago in storitve 2.238,9 6,2 -5,7 1.445,4 -2,6 Domače in tuje obresti 840,1 2,3 29,7 730,3 17,8 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,1 17,5 -0,6 4.278,3 0,0 Investicijski odhodki 1.031,8 2,9 12,8 717,3 58,7 Investicijski transferi 319,5 0,9 -0,1 127,7 -8,0 Plačila sredstev v proračun EU 425,5 1,2 9,0 304,7 -7,1 Primanjkljaj -1.558,2 -4,3 38,3 -1.057,7 -18,1 Opomba: *Delež v BDP je izračunan na osnovi vrednosti BDP po ESA-2010 (36.144,037 mio EUR). Deleži se nekoliko razlikujejo od deležev v predhodni številki. Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. so nižji za 43,8 mio EUR (28,6 %), kar je posledica zamika pri pobiranju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč po neuveljavitvi nepremičninskega davka. V prvih osmih mesecih so bile nižje tudi trošarine (za 56,7 mio EUR oz. 5,8 %), in sicer zaradi zamika plačil dela trošarin, ki se nanašajo na avgust, v mesec september. Prispevki za socialno varnost so se okrepili za 85,4 mio EUR (2,5 %). Večji del medletne rasti nedavčnih prihodkov izhaja iz enkratnih prihodkov oziroma prihodkov, ki niso sistemski javnofinančni vir. Nedavčni prihodki so bili v prvih osmih mesecih medletno višji za 143,2 mio EUR (20,9 %), kar je posledica enkratnega prihodka od koncesij za radijske frekvence za mobilno telefonijo, povečanih vplačil presežkov enotnega zakladniškega računa v državni proračun in pozitivnih tečajnih razlik. Po marčni zaustavitvi povračil kohezijskih sredstev iz proračuna EU v državni proračun so bila prejeta sredstva iz EU po prvih osmih mesecih pod ravnjo iz enakega obdobja lani (za 33,0 mio EUR oz. 6,8 %), ostali prihodki (kapitalski transferji, prejete donacije in transferni prihodki) pa so bili nižji za 14,5 mio EUR (24,1 %). Medletna rast javnofinančnih odhodkov v prvih osmih mesecih izhaja iz visoke rasti investicijskih izdatkov in plačil obresti, medtem ko so bile ostale večje kategorije odhodkov medletno nižje ali so ohranile lansko raven. Investicijski odhodki in transferi so bili v prvih osmih mesecih skupaj medletno višji za 254,1 mio EUR (43,0 %), plačila obresti pa so bila ob naraščanju bruto dolga višja za 110,3 mio EUR (17,8 %). V enakem obdobju so najmočneje padli izdatki za blago in storitve (za 38,8 mio EUR oz. 2,6 %), sredstva, izločena v rezerve (za 35,1 mio EUR oz. 38,3 %), in plačila sredstev v proračun EU (za 23,2 mio EUR oz. 7,1 %). Medletno znižanje plač in drugih izdatkov zaposlenim, vključno s socialnimi prispevki, je skromno (za 6,4 mio EUR oz. 0,3 %), izhaja pa iz lanskega znižanja premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tekoči transferi so nižji za 25,7 mio EUR (0,5 %), pri čemer so transferi posameznikom in gospodinjstvom na medletno podobni ravni. Učinek medletno višjih izdatkov za pokojnine, transfere za zagotavljanje socialne varnosti in štipendije24 je namreč uravnotežen z učinkom medletno nižjih transferov nezaposlenim, izplačil družinskih prejemkov in starševskih nadomestil, boleznin in drugih transferov posameznikom. Subvencije so bile zaradi nižjih subvencij zasebnemu sektorju, ne pa tudi javnim podjetjem, nižje za 17 mio EUR (4,8 %), tekoči transferi v tujino zaostajajo za 14,7 mio EUR (23,0 %), transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam pa za 3,0 mio EUR (2,6 %). Drugi tekoči domači transferi so bili nekoliko višji (za 7,2 mio EUR oz. 2,0 %), in sicer zaradi zakonsko določenega plačila prvega obroka terjatve družbi Slovenske železnice. Slika 33: Prispevki kategorij odhodkov k medletni rasti odhodkov Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. i Izdatki za blago in storitve ■ Plačila obresti | Rezerve ■ Tekoči transferi ® Investicijski odhodkiin transferi ■ Plačila sredstev v proračun EU • Skupaj odhodki 4 - 3 o 2 > S 1 v ¡5 0 £ -1 -2 (jan.-avg.) (jan.-avg.) Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR V prvih devetih mesecih je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven v višini 241,5 mio EUR (lani 176,4mio EUR). Septembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih največ sredstev po marcu letos (111,1 mio EUR; marca 130,4 mio EUR). Največ vplačil v državni proračun je bilo iz strukturnih skladov (53,5 mio EUR) in Kohezijskega sklada (48,5 mio EUR), najmanj pa iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike (7,5 mio EUR). Neto presežek državnega proračuna do proračuna EU je ob vplačanih 16,0 mio EUR dosegel 95,1 mio EUR (marca 97,1 mio EUR). V prvih devetih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 562,3 mio EUR oz. 47,2 % v predlogu rebalansa za leto 2014 predvidenih prihodkov (v enakem obdobju lani 45,3 %). Največji odstotek realizacije so beležila sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (81,9 %), najmanjši pa prihodki iz Kohezijskega sklada (32,2 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 320,8 mio EUR oz. 80,8 % vseh predvidenih sredstev. Slika 34: Prejeta sredstva iz proračuna EU v letih 2013 in 2014 HSkupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-september) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) Strukturni skladi 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 35: Počrpana sredstva iz proračuna EU za leti 2013 in 2014 ■ Odstotek realizacije glede na predlog rebalansa proračuna 2014 ■ Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Strukturn skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. 3 4 2010 2014 24 Od maja 2013 se dodatna sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za posebne namene v okviru rezerv. Q) E a Q) £ (0 -Q N Plačilna (ne)sposobnost v 3. četrtletju 2014 V letošnjem letu se je plačilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov25 izboljšala po številu neplačnikov in višini neplačanih zneskov. Problem ostajajo višine dolgoročnih neplačanih obveznosti, ki se v letošnjem letu prav tako zmanjšujejo. V tretjem četrtletju je občutno upadlo število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki, medtem ko se je število osebnih stečajev bistveno povečalo. V tretjem četrtletju je bilo pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi26 815 manj kot v enakem obdobju lani, povprečni dnevni neporavnani zneski pa so bili manjši za 130 mio EUR. Število neplačnikov se je zmanjšalo v večini dejavnosti, najbolj v gradbeništvu, trgovini in predelovalnih dejavnostih. Povprečni dnevni neporavnani zneski pa so se najbolj zmanjšali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, predelovalnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu, ki še vedno predstavlja skoraj četrtino vseh dnevnih neplačanih obveznosti. Skoraj tri četrtine pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi je mikro27 družb, ki dolgujejo več kot polovico vseh dospelih neporavnanih obveznosti, medtem ko je delež velikih družb 0,6 %, njihov znesek neporavnanih obveznosti pa ne presega 8 %. Slika 36: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) -Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanihobveznosti, mio EUR (desna os) Slika 37: Povprečni mesečni znesek neporavnanih obveznosti pravnih oseb 8.000 7.000 6.000 5.000 _o | 4.000 3.000 2.000 1.000 0 800 700 600 500 cc 3 400 o 'SE > 300 200 100 0 a a a Vir: AJPES. 25 Samostojni podjetniki, vpisani v Poslovni register Slovenije. 26 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 27 Družbe se v skladu s 55.čl. ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov iz letnih poročil dveh zaporednih poslovnih let. Do 3 mesece |Od 3 mesecev do 1 leta |Nad 1 leto O O Vir: AJPES. Plačilna sposobnost se izboljšuje tudi pri samostojnih podjetnikih288. V tretjem četrtletjuje bilo njihovo povprečno število (7.832) za 1.117 manjše kot v enakem obdobju lani, povprečni dnevni zneski neplačil (122 mio EUR) pa manjši za 14,1 %. Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj skoraj polovica vseh neplačnikov skupaj dolguje več kot 80 % vseh povprečnih dnevnih neplačanih zneskov nad eno leto. Večina neplačnikov se uvršča v dejavnosti gradbeništva (20,2 %), trgovine (14,9 %), gostinstva (12,6 %), predelovalne dejavnosti (12,1 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (10,5 %). Število začetih stečajnih postopkov29 nad pravnimi osebami se je v tretjem četrtletju v primerjavi z zadnjimi štirimi četrtletji prepolovilo. Po sprejetju nove zakonodaje30 v začetku drugega polletja 2013 se je v drugi polovici lanskega in v prvi polovici letošnjega leta število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami podvojilo, v tretjem četrtletju letos pa se je zmanjšalo na raven iz preteklih treh let31. V prvih treh četrtletjih je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani 38,9 % več začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami, največ v dejavnosti gradbeništva (23,5 %) in trgovine (23,3 %), več kot desetina pa v predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. 28 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. 29 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, vnovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 30 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka. 31 Medtem ko je prva polovica leta beležila 139,3 % več začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami, je začetih stečajnih postopkov v tretjem četrtletju za 45 % manj kot v tretjem četrtletju 2013. 500.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 Tabela '4: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, september 2014 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v septembru 2014 Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v sept. 2014, v 000 EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti na pravno osebo v sept. 2014, v 000 EUR IX 14/ IX 13 I-IX 14/ I-IX 13 IX 14/ IX 13 I-IX 14/ I-IX 13 C Predelovalne dejavnosti 790 -15,2 -12,1 71.884 -35,6 -28,5 91 F Gradbeništvo 1.215 -22,4 -13,4 146.031 -17,6 -14,4 120 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.317 -11,7 -9,1 72.830 -31,5 -34,8 55 H Promet in skladiščenje 330 -16,5 -10,6 23.164 -29,2 -10,0 70 I Gostinstvo 554 -3,7 2,2 33.570 -11,9 28,2 61 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 104 -12,6 4,0 41.940 -60,5 -12,0 403 L Poslovanje z nepremičninami 175 -28,6 -14,4 50.197 8,9 -0,6 287 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 852 -11,0 -3,0 84.006 24,7 50,0 99 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 213 -14,1 -9,0 14.725 -10,4 -33,5 69 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 894 -10,5 -5,6 76.762 39,5 40,0 86 SKUPAJ 6.444 -14,4 -8,3 615.109 -18,8 -8,1 95 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Tabela '5: Število poslovnih subjektov z začetimi postopki in izbrisi iz registra zaradi insolventnosti v prvih devetih mesecih leta 2014 Skupaj Gospodarske družbe Samostojni podjetniki posamezniki Drugi* Začeti stečajni postopki 970 828 124 18 Izbrisi iz registra zaradi stečaja 589 472 110 7 Začeti postopki prisilne poravnave 35 32 2 1 Začeti postopki poenostavljene prisilne poravnave 79 77 2 - Začeti postopki prisilne likvidacije 9 4 - 5 Izbrisi iz registra zaradi prisilne likvidacije 2 0 - 2 Začeti postopki prostovoljne likvidacije 77 35 - 42 Izbrisi iz registra zaradi prostovoljne likvidacije 55 19 - 36 Vir: AJPES. Opomba: * V stolpcu »Drugi« niso zajeti stečajni postopki proti fizičnim osebam, ki ne opravljajo dejavnosti (niso vpisane v PRS). Zaradi insolventnosti32 in posledično stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 38 % več pravnih oseb kot v enakem obdobju lani. Število začetih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki33 seje v tretjem četrtletju zmanjšalo. V prvih devetih mesecih paje bilo kljub temu začetih 87 stečajnih postopkov več kot v primerljivem obdobju lani. Iz poslovnega registra je bilo izbrisanih 70,3 % več samostojnih podjetnikov kot v enakem obdobju lani. Več kot dve tretjini vseh začetih stečajev med samostojnimi podjetniki je bilo iz dejavnosti gradbeništva, trgovine, prometa in skladiščenja, gostinstva in predelovalnih dejavnosti. V prvih osmih mesecih je bilo skoraj trikrat več osebnih stečajev31 kot lani v celem letu. Rast je bila rezultat zakonske 32 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 33 Samostojni podjetniki, vpisani v Poslovni register Slovenije. 34 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Osebni stečaj je namenjen fizični osebi, ki ima stalno ali začasno bivališče v RS; potrošniku, ki nima stalnega spremembe, ki je vse predlagatelje stečaja oprostil plačila predujma. Prej so ga zgolj upravičenci dobili iz sklada brezplačne pravne pomoči, od decembra 2013 pa ga avtomatično krijejo sodišča. Zneski prijavljenih terjatev, ki so leta 2008 znašali 3 mio EUR, so konec avgusta presegli 540 mio EUR. Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih35 je bil septembra 20'4 izveden 42. krog36 obveznega in prostovoljnega pobota medsebojnih obveznosti. 6.338 dolžnikov (116 več kot v 41. obveznem pobotu) je prijavilo za 536,4 mio EUR obveznosti do 26.646 upnikov (376 manj kot v prejšnjem krogu pobota). Vsaj del obveznosti je v tem krogu uspelo pobotati 63,9 % dolžnikom, njihov skupni pobotani znesek pa je znašal 35,6 mio EUR. V vseh dvainštiridesetih krogih se je ali začasnega bivališča v RS, če je v RS prejemal plačo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če ima sedež v RS. 35 ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012. 36 To je dvainštirideseti krog obveznega večstranskega pobota od aprila 2011, ko je zakon začel veljati. Slika 38: Začeti stečajni postopki pri gospodarskih družbah in zadrugah ter samostojnih podjetnikih posameznikih v Sloveniji Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) —■— Št. začetih stečajnih postopkov nad s.p. (desna os) O O O O O Vir: AJPES, poslovni register Slovenije Slika 39: Osebni stečaji H Znesek prijavljenih terjatev (desna os) Začeti (leva os) -Končani (leva os) 3.000 300 ° 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 * Vir: Vrhovno sodišče RS. Opomba: * do 31. avgusta 2014. medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 2,1 mrd EUR. Tveganje socialne izključenosti in materialna prikrajšanost Tveganje socialne izključenosti se je v letu 2013 v Sloveniji nadalje povečalo, vendar je ostalo nižje kot v povprečju EU. Tveganje socialne izključenosti sestavljajo tri komponente i) stopnja tveganja revščine, ii) stopnja težke materialne prikrajšanosti (prikrajšanost pri najmanj štirih od devetih elementov prikrajšanosti) in iii) delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (manj kot 20 % celotnega delovnega potenciala gospodinjstva). Osebe, ki sodijo v več komponent, se v skupnem številu štejejo le enkrat. Sintezno merilo tveganja socialne izključenosti je v letu 2013 znašalo 20,4 % oz. 0,8 o. t več kot leto prej. V primerjavi z letom 2008 se je delež prebivalstva, ki je izpostavljen tveganju socialne izključenosti, povečal za 1,9 o. t. Slovenija si je v okviru uresničevanja strategije EU 2020 zadala cilj, da bo do leta 2020 znižala število ljudi, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, na 320.00037. Zastavljeni cilj se vse bolj odmika, saj je bilo v letu 2013 tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 410.000 ljudi oz. 18.000 več kot leto prej. Slovenija po stopnji tveganja socialne izključenosti ostaja pod povprečjem EU, vendar se razlika zmanjšuje. Vse komponente socialne izključenosti so se leta 2013 povečale. Delež oseb v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo se je povečal za 0,5 o. t. oz. 7 tisoč oseb. V primerjavi z letom 2008 je bilo njihovo število višje za 20 tisoč ljudi. Stopnja tveganja revščine38 se je v zadnjem letu povečala za 1 o. t. oz. 20 tisoč ljudi. V primerjavi z letom 2008 je bila višja za 50 tisoč ljudi.39 Težka materialna prikrajšanosti se je povečala najmanj, za 0,1 o. t. oz. tisoč ljudi. Stopnja težke materialne prikrajšanosti je na ravni leta 2008, čeprav je težko materialno prikrajšanih 4 tisoč oseb več, ki so v povprečju pogrešali 4,4 stvari (enako kot leta 2008)40. Slika 40: Tveganje socialne izključenosti, Slovenija in EU Razlika med EU in Slovenijo (desna os) -EU 27 (leva os) -Slovenija (leva os) 27 24 21 18 ! 15 12 9 6 3 0 9 8 7 6 5 ° m 4 "Ñ 4 £ 3 2 1 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 37 Ta cilj je bil v Sloveniji sprejet z Nacionalnim reformnim programom, november 2010. Za Slovenijo to pomeni zmanjšanje števila ogroženih z revščino in socialno izključenih s 361.000 v letu 2008 na 320.000 v letu 2020. 38 Prag revščine izračunan za leto 2013 se je znižal, kar pomeni, da nekateri z istimi dohodki, s katerimi so bili pod pragom revščine, v letu 2013 to niso več. 39 Podrobneje o stopnji tveganja revščine glej EO, september 2014, UMAR, Ljubljana. 40 Gre za 4,4 elemente prikrajšanosti od devetih, ki se merijo (gl. Tabeli 17 in 18). 350 60 300 50 250 40 200 30 20 100 10 50 0 0 600 2.500 500 30 2.000 400 1.500 1.000 200 500 100 0 0 Tabela 16: Tveganje socialne izključenosti in njegove komponente, 2005-2013 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Stopnja tveganja socialne izključenosti (v %) 18,5 17,1 17,1 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 20,4 Število oseb z visokim tveganjem socialne izključenosti (v tisoč) 362 343 335 361 339 366 386 392 410 Delež gospodinjstev z zelo nizko delovno intenzivnostjo (v %) 8,6 6,9 7,2 6,7 5,6 6,9 7,6 7,5 8,0 Število oseb v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo 134 109 114 105 88 111 121 118 125 Stopnje tveganja revščine (v %) 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 14,5 Število oseb pod pragom tveganja revščine (v tisoč) 238 233 225 241 223 254 273 271 291 Stopnja težke materialne prikrajšanosti (4 od 9) (v %) 5,10 5,10 5,10 6,70 6,10 5,90 6,10 6,60 6,70 Nad pragom tveganja revščine 3 3 3 5 4 4 4 4 4 Pod pragom tveganja revščine 18 18 19 22 20 21 20 23 23 Število težko materialno prikrajšanih ljudi (v tisoč) 100 102 100 130 121 119 122 133 134 Vir: Eurostat. Tabela 17: Materialna prikrajšanost po elementih 2005-2013 (v %) Nezmožnost: 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 pokritja nepričakovanih izdatkov v višini 42,9 43,4 41,6 44,5 40,6 45,1 46,7 45,7 45,8 privoščiti si eno tedenske počitnice 32,6 31,2 29,6 30,4 30,4 31,4 31,7 29,6 30,9 rednega odplačevanje hipoteke, stanovanjskih posojil, stanovanjskih stroškov ali najemnine v zadnjih 12 mesecih iz finančnih razlogov 15,4 13,8 14,2 16,1 18,4 19,5 19,0 21,0 21,2 zagotoviti si mesni ali ekvivalentni obrok 9,3 10,7 10,3 12,0 10,6 8,5 10,4 8,9 9,7 zagotoviti si topel dom 2,6 3,0 4,2 5,6 4,6 4,7 5,4 6,1 4,9 zagotoviti si avto 3,5 3,4 3,5 3,4 3,1 3,2 3,6 3,8 3,8 zagotoviti si računalnik* 6,1 6,6 6,2 4,7 4,8 4,6 4,0 4,1 3,0 zagotoviti si barvni TV 0,8 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,6 0,5 zagotoviti si pralni stroj 0,5 0,4 0,3 0,2 0,2 0,3 0,3 0,4 0,3 zagotoviti si telefon 1,3 0,4 0,4 0,3 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 Vir: Eurostat. Opomba: Obarvane celice označujejo najvišje vrednosti. * Računalnik se (še) ne upošteva kot eden od elementov pri izračunu (težke) materialne prikrajšanosti. Tabela 18: Materialna prikrajšanost po elementih in finančno težko shaja skozi mesec, glede na prag revščine, 2013 (v %) Nezmožnost ... Skupaj Nad pragom revščine Pod pragom revščine pokritja nepričakovanih izdatkov v višini 45,8 41,0 74,0 privoščiti si eno tedenske plačane počitnice 30,9 25,8 61,3 rednega odplačevanje hipoteke, stanovanjskih posojil, stanovanjskih stroškov ali najemnine v zadnjih 12 mesecih iz finančnih razlogov 21,2 18,4 37,7 zagotoviti si mesni ali ekvivalentni obrok 9,7 7,1 24,7 zagotoviti si topel dom 4,9 3,5 13,1 zagotoviti si avto 3,8 2,0 14,7 zagotoviti si računalnik* 3,0 1,6 11,1 zagotoviti si barvni TV 0,5 0,2 2,2 zagotoviti si pralni stroj 0,3 0,1 1,7 zagotoviti si telefon 0,2 0,0 1,5 Finančno težko shaja skozi mesec 72,4 69,6 88,8 Vir: Eurostat. Opomba: * Računalnik se (še) ne upošteva kot eden od elementov pri izračunu (težke) materialne prikrajšanosti. V Sloveniji sodi največ ljudi med materialno prikrajšane41, ker ne zmorejo pokriti nepričakovanih izdatkov, si ne morejo privoščiti enotedenskih počitnic in imajo težave pri poravnavanju stanovanjskih stroškov. V obdobju krize se je najbolj povečal delež ljudi, ki ima težave pri poravnavanju stanovanjskih stroškov. Njihov delež je leta 2013 znašal 21,2 % oz. 5,1 o. t. več kot leta 2008. Stanovanjske stroške najtežje pokrivajo enoroditeljske družine (38,4 %) in gospodinjstva dveh odraslih z enim otrokom (28,3 %), ki se jim je položaj v primerjavi z letom 2012 najbolj poslabšal (za 3,1 o. t.). Močneje se je poslabšal tudi položaj gospodinjstev samskih nad 65 let (za 2,6 o. t. na 6,9%), ki imajo sicer najmanj težav pri plačevanju stanovanjskih stroškov. Vedno več gospodinjstev tudi meni, da težko42 preživi s svojimi dohodki, leta 2013 je bil njihov delež z 72,4 % najvišji doslej (nad pragom revščine je takšnih 69,6 %, pod pragom revščine pa 88,8 % gospodinjstev). Materialna prikrajšanost je občutno večja pri ljudeh pod pragom revščine. 41 Prikrajšanost pri najmanj treh od skupno devetih elementov prikrajšanosti. 42 Težko upošteva skupaj deleže: zelo težko, težko, z manjšimi težavami. íü O a a c >u \A (U Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Jesenska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,8 1,2 0,6 -2,6 -1,0 2,0 1,6 1,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.166 36.220 36.868 36.006 36.144 36.931 37.755 38.789 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.714 17.678 17.960 17.506 17.550 17.899 18.277 18.761 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,2 84,2 84,3 83,7 82,7 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 35.673 35.868 36.558 35.737 35.877 36.266 37.240 38.256 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 35.350 35.725 36.473 35.509 35.702 36.053 37.009 37.927 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 13,0 12,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,0 9,9 9,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,1 3,5 2,2 -1,8 0,5 1,4 1,2 1,1 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 0,6 1,2 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,6 1,1 1,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,6 10,1 7,0 0,3 2,6 3,7 4,3 4,9 Izvoz proizvodov -17,0 11,9 8,2 0,0 2,8 4,3 4,8 5,1 Izvoz storitev -14,8 3,4 2,5 1,5 1,8 1,2 2,5 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -18,8 6,6 5,0 -3,9 1,4 3,1 4,2 4,5 Uvoz proizvodov -19,8 7,4 6,0 -4,6 2,2 2,2 4,3 4,5 Uvoz storitev -12,8 2,5 -0,4 0,2 -3,1 9,0 3,7 4,3 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.026 2.101 2.024 2.128 2.221 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 2,8 5,8 5,5 5,6 5,7 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 41.264 39.930 44.592* - delež v primerjavi z BDP, v % 111,5 112,4 108,8 114,6 110,5 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,353 1,332 1,332 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,9 1,0 -0,1 -3,0 -3,9 0,5 1,3 1,8 - delež v BDP, v %4 54,7 55,9 55,8 56,2 54,1 53,2 52,9 52,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,4 0,1 -1,3 -1,5 -1,1 -0,4 -1,0 -1,1 - delež v BDP, v %4 20,1 20,4 20,5 20,5 20,4 19,3 18,9 18,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -22,0 -13,7 -4,6 -8,9 1,9 4,5 2,5 0,5 - delež v BDP, v %4 24,3 21,2 20,2 19,2 19,7 20,3 20,6 20,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec avgusta 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,9 -1,6 -0,4 -2,3 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 2,5 4,6 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -2,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -2,4 33,9 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,5 -3,0 -2,1 -3,1 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 3,0 3,2 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,9 12,7 16,1 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 0,1 13,7 9,8 11,8 2,3 4,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,5 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,8 36,8 38,6 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 6,7 9,0 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,3 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 27,1 52,5 52,3 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 0,1 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 1,8 -9,5 2,2 - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 9,5 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 24,9 13,0 15,7 - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,1 -10,3 -3,4 -5,4 -7,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,7 -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 -7,4 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,6 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,1 -5,4 4,9 -2,1 -6,5 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -1,4 -3,5 9,3 2,2 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 3,1 -1,3 28,2 4,9 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 2,9 3,5 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 122,8 43,3 47,1 41,0 46,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -16 -19 -20 -15 -14 -13 -12 -8 -2 -21 -22 -21 -17 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -3 -1 3 -16 -15 -14 -10 v gradbeništvu -46 -41 -22 -45 -39 -39 -30 -23 -17 -18 -14 -9 -40 -41 -40 -35 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -8 -14 -17 -12 -12 -11 -11 -4 7 -16 -19 -19 -14 v trgovini na drobno 8 2 1 4 1 -4 -3 1 6 1 5 8 8 -8 -5 0 potrošnikov -25 -35 -33 -36 -39 -37 -29 -34 -34 -35 -29 -25 -46 -39 -37 -34 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2013 2014 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 -0,1 -0,7 -6,5 2,8 -2,5 -5,1 1,2 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 1,6 0,3 5,5 3,2 2,3 8,5 7,9 1,9 - - -11,6 9,9 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,3 -30,0 73,1 17,9 9,2 -20,4 -27,7 - - -1,3 -0,9 -8,7 2,5 -2,7 -5,5 1,1 -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 2,0 0,5 6,1 1,2 0,2 8,3 7,0 2,1 - - 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -4,8 -0,9 6,4 12,6 19,2 9,4 20,5 5,4 - - -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5,9 28,2 31,4 6,8 34,5 28,8 44,6 44,0 44,6 29,5 26,4 27,7 - - -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,1 0,8 6,2 4,7 8,5 8,8 16,6 3,1 18,3 21,8 - - -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 60,8 57,3 41,7 30,4 29,9 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -4,9 -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,5 -3,1 -2,7 8,6 1,4 - - -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -3,9 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 3,3 -2,9 -2,5 3,5 -0,3 - - -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -2,9 19,4 5,9 - - 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,4 6,0 0,0 3,4 6,8 2,5 - - -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 - - -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 - - -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 - - -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,6 1,3 3,9 0,7 4,1 1,4 2,0 5,2 4,3 2,9 3,3 1,1 5,6 - - 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 - - -16 -15 -13 -14 -15 -13 -14 -12 -12 -13 -12 -12 -9 -9 -6 -5 0 0 1 -1 0 2 -11 -8 -8 -9 -5 -4 -5 -3 -4 -5 -2 -2 -3 0 1 1 3 6 7 2 1 2 -30 -30 -31 -25 -22 -21 -22 -15 -15 -17 -17 -19 -16 -17 -9 -15 -4 -7 -7 -11 -11 -9 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -11 -5 -6 -2 4 10 7 8 7 7 10 2 -9 -2 -5 -8 17 14 1 3 12 -6 -3 9 2 3 3 17 3 12 5 7 13 -30 -31 -26 -26 -38 -38 -38 -33 -32 -35 -35 -34 -30 -30 -27 -29 -25 -22 -19 -21 -14 -12 Trg dela 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 914,5 913,8 918,0 916,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 808,4 808,3 807,1 805,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,4 37,6 37,5 37,4 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 263,2 262,2 261,1 259,5 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 182,5 182,1 181,8 181,2 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 60,2 59,6 59,0 58,1 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 507,9 508,5 508,5 508,1 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 50,8 50,7 50,2 50,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 119,8 120,8 121,1 121,3 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 715,6 715,2 713,7 711,6 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 660,9 660,5 659,2 657,7 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 54,7 54,7 54,5 53,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 92,8 93,1 93,4 93,4 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 106,1 105,4 110,9 111,5 Ženske 52,1 52,2 57,4 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 50,9 50,5 53,3 53,3 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 16,1 14,2 10,1 10,1 14,2 14,0 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 37,4 37,1 37,0 37,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 39,5 33,3 34,2 32,9 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 31,7 31,5 32,2 32,5 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 55,4 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 54,6 54,3 54,3 53,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 31,4 31,2 31,5 31,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 11,6 11,5 12,1 12,2 Moški 11,4 11,5 12,5 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,0 10,9 11,4 11,6 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 12,4 12,3 12,9 12,9 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -0,8 -0,6 5,4 0,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 0,8 1,4 6,3 1,8 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 5,6 7,3 8,4 8,2 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 20,5 4,0 5,5 4,9 5,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 8,8 3,3 3,8 4,3 4,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 33,9 33,9 33,6 33,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 3,7 3,7 3,7 3,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2014 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 16,2 16,3 15,8 15,1 14,1 13,3 12,6 12,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,0 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,3 7,2 6,0 5,4 4,1 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 3,0 2,8 3,0 3,1 2,9 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,8 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 B Rudarstvo 3,8 3,6 -2,0 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 5,4 -0,2 1,5 1,7 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 1,3 0,3 5,2 0,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 2,6 8,3 7,8 -6,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 0,5 -1,0 0,5 -0,8 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,4 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,1 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 1,8 3,0 3,5 -4,0 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,6 -0,3 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,7 0,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 0,0 -2,5 1,4 -1,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 0,8 0,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,3 0,5 0,7 -1,5 -0,5 -1,1 -1,3 Realni (deflator ULC) -2,3 -2,9 -1,9 -3,2 -3,5 -2,7 -2,2 -1,3 -0,9 -3,3 -2,3 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3602 1,3658 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2014 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 1,1 1,0 0,3 0,3 -0,1 0,8 1,3 0,5 0,4 0,5 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,2 0,8 0,0 1,2 0,7 1,0 0,4 -0,3 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 Cene 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 3,3 2,7 2,3 2,7 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 4,0 4,3 4,2 4,7 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 7,0 9,6 9,5 9,4 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 5,2 2,7 1,5 1,3 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 0,3 0,3 0,4 0,2 Prevoz 1,0 3,3 0,3 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 4,7 3,9 3,3 3,4 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 1,2 0,1 0,9 0,2 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 5,7 4,8 5,0 4,7 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 8,9 9,1 9,7 9,3 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 3,7 3,1 2,9 2,4 HICP 2,1 2,8 1,9 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 3,7 3,2 2,8 3,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 2,0 1,9 1,8 2,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 0,7 0,8 0,7 0,4 Domači trg 3,8 1,0 0,3 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 0,9 1,2 1,3 1,0 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 1,6 1,7 1,8 1,1 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 2,7 2,9 3,7 3,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 18,8 14,7 10,4 9,8 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 19,4 15,8 11,4 10,5 Promet 1,1 1,6 11,3 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 0,0 0,0 8,6 8,6 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 14,0 10,1 8,5 8,1 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2013 2014 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 0,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 8 | 9 | 10 | 11 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.026 2.101 241 288 474 499 607 499 497 360 567 49 189 192 227 Blago' -957 -171 645 -45 60 24 129 242 252 23 297 302 -72 84 43 98 Izvoz 21.450 21.631 22.026 5.559 5.283 5.424 5.367 5.635 5.433 5.590 5.696 5.867 1.606 1.848 1.961 1.926 Uvoz 22.407 21.802 21.381 5.604 5.223 5.400 5.239 5.393 5.181 5.567 5.399 5.566 1.679 1.764 1.918 1.828 Storitve 1.476 1.720 1.960 420 493 402 496 527 551 387 359 465 176 180 179 142 Izvoz 4.842 5.081 5.366 1.210 1.467 1.299 1.202 1.310 1.535 1.320 1.176 1.366 500 466 463 412 Uvoz 3.365 3.361 3.406 789 974 897 706 783 984 933 817 901 323 285 285 270 Dohodki -524 -540 -564 -165 -195 -37 -56 -192 -234 -83 -220 -219 -31 -55 -7 -14 Prejemki 936 698 503 188 173 206 124 110 130 139 152 199 55 64 58 59 Izdatki 1.460 1.238 1.066 354 368 243 180 302 364 221 372 417 86 119 65 72 Tekoči transferi 151 16 60 30 -70 85 -70 30 -70 170 -76 20 -24 -21 -22 1 Prejemki 1.404 1.409 1.462 366 284 411 335 359 296 472 327 388 85 88 90 108 Izdatki 1.253 1.392 1.402 335 355 326 405 328 366 302 403 368 109 109 113 108 Kapitalski in finančni račun -474 -991 -2.822 -211 -468 -421 -868 -695 -696 -562 -536 -673 -221 -217 -334 -312 Kapitalski račun -85 41 109 44 4 -16 31 -4 5 76 0 -39 1 -18 -2 -29 Finančni račun -389 -1.032 -2.931 -255 -472 -404 -900 -691 -702 -639 -536 -634 -223 -199 -332 -283 Neposredne naložbe 633 168 -599 91 84 -152 -101 -649 68 83 68 506 -29 26 -46 32 Domače v tujini -85 226 186 124 43 16 -25 118 62 32 -10 -81 44 -15 -5 42 Tuje v Sloveniji 718 -58 -786 -33 41 -168 -76 -767 6 51 78 587 -73 41 -40 -10 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -222 3.982 120 -982 1.564 130 2.100 -425 2.176 3.102 1.191 -152 -187 1.674 -55 Finančni derivativi -155 -89 -32 -21 -31 -15 -20 13 -10 -15 2 14 -3 -19 -7 -2 Ostale naložbe -2.777 -920 -6.276 -439 478 -1.820 -976 -2.136 -252 -2.912 -3.551 -2.337 -35 -43 -1.980 -270 Terjatve -1.490 -1.514 -2.263 -78 237 -217 -1.225 -845 66 -258 -1.854 -2.220 159 -54 -290 -443 Komercialni krediti -49 64 -16 -38 108 340 -364 -51 90 308 -242 -79 158 -65 -28 38 Posojila -55 -313 -19 -95 84 -304 23 -176 88 45 80 37 51 -8 17 -49 Gotovina, vloge -1.341 -1.218 -2.069 31 0 -127 -867 -545 -120 -536 -1.637 -2.143 -66 20 -128 -428 Ostale terjatve -46 -47 -159 24 45 -126 -17 -73 7 -76 -54 -35 15 0 -151 -4 Obveznosti -1.287 595 -4.013 -361 241 -1.603 249 -1.290 -317 -2.654 -1.697 -117 -194 11 -1.689 173 Komercialni krediti 107 268 -159 138 -94 62 -300 93 -200 247 -175 73 -144 57 5 21 Posojila -1.234 -723 409 -227 -173 -202 373 599 -532 -31 -361 -76 -63 -30 13 -190 Vloge -169 1.026 -4.246 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 -1.176 -117 12 -9 -1.726 358 Ostale obveznosti 9 24 -16 17 -22 40 -12 -2 -15 12 15 3 1 -6 18 -17 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 -6 -21 19 67 -19 -83 30 -157 -8 -3 23 26 11 Statistična napaka 328 -35 721 -30 180 -53 369 88 197 66 176 105 172 28 141 86 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 2.163 569 514 552 521 533 531 579 552 590 164 179 193 191 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 12.425 3.101 3.019 2.955 3.051 3.159 3.115 3.100 3.261 3.285 935 1.032 1.116 1.062 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 6.960 1.734 1.604 1.788 1.673 1.824 1.672 1.791 1.775 1.874 460 590 610 628 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.573 584 570 687 646 667 564 696 643 689 163 190 219 209 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 13.635 3.578 3.410 3.382 3.457 3.448 3.282 3.448 3.314 3.384 1.096 1.140 1.244 1.160 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 5.906 1.400 1.350 1.486 1.392 1.485 1.475 1.554 1.517 1.608 447 461 530 508 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2014 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 55 81 102 316 271 114 222 150 152 197 187 95 214 75 -6 291 251 121 195 201 101 -117 -53 58 123 132 -21 131 154 9 89 59 -4 -33 88 54 156 142 -3 163 140 -22 1.537 1.710 1.731 1.926 1.956 1.839 1.840 1.964 1.545 1.924 2.023 1.905 1.662 1.851 1.816 2.030 2.006 1.875 1.987 2.074 1.584 1.654 1.763 1.673 1.803 1.824 1.861 1.708 1.810 1.536 1.835 1.964 1.908 1.695 1.763 1.762 1.874 1.864 1.878 1.823 1.934 1.606 82 166 120 210 167 181 178 195 198 158 151 125 112 100 94 165 150 166 148 186 229 424 388 352 461 426 434 450 526 530 479 453 408 459 383 347 446 445 462 459 548 547 342 222 232 251 259 252 272 331 332 322 302 283 348 283 253 281 294 295 311 362 319 -16 -4 -3 -48 -51 -60 -81 -157 -36 -41 -24 -19 -39 -68 -78 -74 -66 -62 -90 -69 -74 90 39 39 46 35 35 39 46 45 39 39 44 56 50 48 54 64 68 67 63 58 106 43 42 94 86 95 120 203 80 81 63 63 95 118 126 128 130 130 158 132 133 106 -28 -73 31 23 14 -7 -43 -19 -8 2 -7 175 -45 -75 44 25 21 -26 -55 -32 212 86 96 153 140 116 103 101 92 102 103 89 280 79 87 161 161 133 94 82 57 105 114 169 122 116 102 110 145 111 110 101 95 106 124 162 116 136 112 120 137 89 225 -412 -99 -357 -295 -132 -267 -109 -290 -297 -446 -117 1 -82 69 -522 -251 -81 -341 -210 -145 14 12 7 12 12 -14 -1 16 0 -11 22 9 45 1 0 -2 7 -29 -17 19 -17 211 -424 -106 -369 -307 -118 -266 -125 -290 -287 -468 -126 -45 -83 68 -521 -258 -52 -324 -229 -128 -138 22 -1 -122 -695 0 45 151 -22 -61 232 -100 -49 32 86 -50 222 163 121 63 127 -21 21 22 -68 20 50 47 19 14 29 50 9 -27 -24 9 6 -49 37 -69 43 39 -117 2 -24 -54 -715 -50 -2 132 -36 -90 182 -109 -22 56 77 -55 271 126 190 20 88 -56 -155 16 270 -142 2.589 -346 -130 -90 -204 -24 1.828 372 410 2.740 -47 950 215 26 326 -109 -6 -15 -2 -4 18 -14 9 -6 -2 -2 -5 -1 -9 1 3 -2 12 0 2 -4 3 429 -298 -130 -547 495 -2.719 88 -58 -179 -15 -671 -1.847 -394 -464 -2.644 -442 -1.448 -419 -469 -615 -171 516 -350 -302 -573 -231 -448 -166 -73 166 -27 -501 -137 379 -468 -1.209 -176 -1.293 -350 -577 -352 -3 330 -61 -85 -217 -25 55 -80 -2 182 -89 -53 20 341 -56 -102 -84 -107 82 -54 21 147 -272 2 8 13 -67 -68 -42 9 75 3 -33 -15 94 -12 28 64 -32 22 47 65 9 429 -286 -225 -356 -70 -441 -34 -79 -99 58 -346 -94 -97 -358 -1.169 -111 -1.114 -438 -591 -452 -124 29 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -68 -48 41 -43 34 -45 -40 -16 21 14 -34 -86 52 171 26 727 -2.271 254 15 -345 12 -170 -1.710 -774 4 -1.435 -266 -155 -69 107 -262 -168 35 -235 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 80 136 31 -283 93 15 -75 1 147 -80 -44 -25 31 -152 495 674 -18 -57 -375 42 -199 6 -8 -29 19 -219 -161 -8 -89 21 -152 -201 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 224 -1.296 -104 -58 -19 -40 -9 47 39 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 5 44 -13 -16 -14 39 -22 -22 30 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 -62 -116 21 7 -11 -4 2 20 -280 331 -3 41 25 18 45 -40 138 100 258 22 -215 7 -63 232 0 -40 145 9 45 168 157 160 203 182 178 173 204 149 178 197 197 185 168 180 204 202 183 204 206 np 777 998 980 1.073 1.102 1.045 1.012 1.115 912 1.088 1.163 1.069 869 1.089 1.030 1.142 1.129 1.068 1.088 1.159 np 550 508 555 611 632 577 614 604 449 619 623 599 569 559 570 646 633 584 657 663 np 259 197 195 254 219 260 189 204 155 205 221 241 234 185 202 256 242 222 226 229 np 978 1.218 1.104 1.136 1.195 1.196 1.057 1.165 987 1.130 1.237 1.208 1.003 1.122 1.063 1.129 1.114 1.146 1.124 1.189 np 448 444 465 482 491 489 505 509 438 528 549 516 490 474 517 527 547 550 511 552 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2012 2013 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 233 1SS 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 Centralna država (S.1311) 4.299 5.057 6.563 4.796 4.S11 4.S70 4.805 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 5S4 610 5S1 5S0 5S4 5S9 590 585 583 580 610 609 613 609 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.454 9.267 S.917 9.3S0 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 Nefinančne družbe (s.11) 20.876 19.470 14.902 20.S43 20.693 20.561 20.488 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.135 1.763 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 Denarni sektor (S.121, 122) 5.445 5.194 5.020 5.613 5.91S 5.24S 5.237 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.692 34.55S 29.620 35.979 36.202 35.461 35.422 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 V tuji valuti 1.536 1.309 1.097 1.45S 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 Vrednostni papirji skupaj 5.659 5.S62 7.026 6.076 6.01S 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.420 29.5S2 27.051 30.20S 30.322 29.703 29.591 29.354 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 Čez noč S.245 S.67S S.55S S.375 9.151 S.573 8.633 8.523 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 Vezane vloge - kratkoročne 7.S6S 7.056 6.6S9 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 Vezane vloge - dolgoročne 12.24S 13.780 11.569 14.309 13.9S2 13.930 13.851 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 Kratkoročne vloge na odpoklic 59 6S 235 S3 7S 66 55 116 74 119 68 81 120 158 Vloge v tuji valuti skupaj 579 552 4S7 559 5S3 597 591 579 571 576 552 538 554 549 Čez noč 3S6 372 324 3S1 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 Vezane vloge - kratkoročne 133 123 91 116 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 Vezane vloge - dolgoročne 59 56 72 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 Vezane vloge do 1 leta 2,15 2,31 1,86 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,46 5,48 5,40 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,69 5,32 3,86 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,25 0,88 0,54 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,39 0,57 0,22 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 6-mesečni 1,64 0,83 0,34 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,12 0,07 0,02 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 6-mesečni 0,18 0,15 - 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2013 2014 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 8|9 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.543 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.578 27.060 26.869 26.317 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.955 6.876 6.928 6.958 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.689 9.585 9.368 9.026 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,29 0,30 0,33 0,32 0,24 0,21 0,19 0,10 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,39 0,41 0,43 0,42 0,33 0,30 0,29 0,20 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 0,01 0,02 0,01 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - - - - - - - - - - Javne finance 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 9 | 10 | 11* | 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.728,2 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.633,5 3.904,4 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.637,4 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,2 3.694,5 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.648,4 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 209,0 215,7 311,1 266,3 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 428,2 430,0 360,0 472,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 1,9 2,0 1,6 2,5 Davki na premoženje 215,2 233,9 254,1 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 26,6 20,0 30,5 12,7 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,4 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 333,2 512,5 444,9 346,1 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 6,3 7,6 7,5 5,4 Drugi davki 17,2 -0,6 1,3 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -1,4 1,0 5,9 5,7 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 989,0 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 242,7 262,2 377,5 53,6 67,6 67,0 170,7 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,1 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 4,1 3,6 5,3 20,6 Prejete donacije 10,4 9,2 32,7 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,4 1,3 11,0 0,4 0,3 1,1 3,1 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,7 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 49,8 0,5 0,2 0,3 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,4 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,7 210,0 188,0 41,6 39,7 68,9 181,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.286,4 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.956,8 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.838,4 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,5 1.692,4 516,2 563,7 530,6 502,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.616,7 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,4 920,4 909,5 282,5 294,3 314,8 275,6 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.238,9 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 587,2 530,8 537,7 157,0 215,4 209,5 208,3 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 72,1 48,5 2,3 4,5 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 142,6 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 4,6 5,5 4,1 13,8 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,4 1.848,4 598,8 611,3 662,3 674,2 Subvencije 496,3 502,7 519,5 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 22,0 27,4 68,1 65,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,1 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.562,0 1.600,1 505,1 524,2 511,8 513,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,2 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 67,0 56,7 70,0 90,1 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 4,7 3,0 12,3 5,5 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.031,8 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 484,2 188,1 269,5 74,2 86,5 95,7 165,0 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,5 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 26,3 43,3 41,6 69,4 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 32,6 27,9 22,2 9,8 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.558,2 -145,2 -258,8 -14,4 -717,5 -516,6 -113,1 -211,0 -656,7 -52,5 -94,6 -32,3 -48,4 66,3 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2013 2014 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,6 1.196,6 1.205,4 1.285,9 1.337,1 1.281,4 1.175,3 1.166,1 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,0 1.139,9 1.070,4 1.185,2 1.279,0 1.230,3 1.129,6 1.146,4 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 97,0 63,2 145,5 53,6 68,9 206,7 101,9 99,8 88,1 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,5 27,4 52,1 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,7 1.335,2 1.326,2 1.295,4 1.411,7 1.278,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 536,0 533,9 516,5 524,1 327,2 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 319,8 299,9 345,5 275,1 287,7 290,8 330,9 299,9 294,5 197,1 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 231,1 176,1 183,8 170,9 183,0 165,1 189,6 207,4 169,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,8 580,2 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,1 543,8 525,1 613,4 502,9 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,1 92,5 101,9 129,6 130,2 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,7 22,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 -277,9 -204,9 -234,6 -265,2 -126,5 -125,0 -82,9 25,0 -55,2 -57,2 -166,6 12,8 -208,3 -278,1 -170,3 -49,3 10,9 -14,0 -236,3 -112,2 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ABSPP - Asset Backed Securities Purchase Programme, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, CBPP - Covered Bond Purchase Programme, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ESR-2010 - Europski sistem računov 2010, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EU - Evropska unija, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, Libor - London Interbank Offered Rate, LTRO - Long-term refinancing operation, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS -Statistični urad RS, TLTRO - Targeted Longer Term Refinancing Operations, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZDA - Združene države Amerike, ZPIZ -Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEF - World Economic Forum, WIIW - Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche, WTO - World Trade Organization. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.