Leto VI., štev. 36 („Jotro«xnL, *.»*») Ljubljana, ponedeljek 5. septembra 19J2 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljev« nlica 6. — Telefon žt S122. 8123, 8124 8126, 3126. haeraou oddelek: Ljubljana, 6eleo» burgova oL - Tel 8492 bi 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta H 18 — Telefon žt 2456 Podružnica Celje: Kocenova ulica it ^ — Telefon 6t 190. PodiT*initC Jesenice: pri kolodvor« H. SSO. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v biS dr. Ban®-eartnerja. Ponedeljska izdaja PooodeljBka Izdaja »Jutra« izhaja ponedeljek sjutraj. — Naroča M poeeboj in velja po poŠti prejo-mana 4 Din, po raznaSaleih a»* stavbena 5 Din mesečno. OredniStvo: Ljubljana: Knafljeva atiea 5. TeletM IL 8122, 8123. 8124. 8125 io 81». Maribor: Aleksandrova cesta 18. To« Mod St 2440 (ponoči 2662)- Celje: Kocenova oL 8 Telefon SL 198 Rokopisi as vračala — Oglasi po tarifa Slavnostna nedelja bele Ljubljane Ljubeznivo in prisrčno ie slovenska prestolnica sprejela množice gostov, ki so prihiteli na kongres narodnih „oš, na slavi® društva „Soče" in k razvitju prapora zveze strelskih družin - Solnčno vreme je omogočilo sijajen razvoj svečanosti Ljubljana, 4. septembra. Od lanskega odkritja spomenika kralju Petru in glasbenega festivala v letošnji pomladi Ljubljana ni imela tako živahne in zlasti ne tako pestre nedelje kakor je bila današnja. S kongresom narodnih noš združena proslava »Soče« na eni in velike, vse-d rž a vil e strelske tekme na drugi strani so poživile nedeljo, ki je bila obenem prvi praznik letošnje izvrstno aranžirane jesen-hke razstave na velesejmu, da je slavnostno olcrašena bela Ljubljana nudila izredno zadovoljno naslado očem in srcu. Od rane jutranje budnice do poznega večera je bila slovenska prestolnica prizorišče živahno si sledečih prireditev, ki so se razvijale do-Laj točno po določenem sporedu. Poleg velike udeležbe množic je v največji meri tudi prekrasno vreme omogočilo, da je današnja nedelja potekla v splošno zadovoljstvo. Solnce je zlasti dopoldne prigrevaio, ko da ie nikakor ne gremo v objem jeseni. Zlatila je na moč slikoviti zbor narodnih noš na Kongresnem trgu in na pohodu skozi mesto, enako nato vso prisrčno zanosno nacionalno slavnost na vojaškem strelišču in popoldne sprevod s Kongresnega trga na Tabor, kjer so razvili novi prapor »Soče«. Ljubljana je z živim zanimanjem spremljala vse svečanosti In ponovno dajala izraza simpatijam do vseh številnih gostov, zbranih v njenem okrilju. A tudi vsa Slovenija, ves naš narod ta inozemstvo, so lahko sledili ljubljanskim prireditvam, ker je radio prenašal v svet vse govore In podajal opis prazničnih dogodkov. Tako je Ljubljana z bilanco današnjega dne lahko povsem zadovoljna. Bil je zopet enkrat blesteč praznik, ponoven dokaz slovenske vneme za organizacijo takih prireditev, ki v okvira revije našega gospodarstva m kulture dvigajo sloves slovenske prestolnice In z njo vred vsega našega rodu. res narodnih noš In slavje „Soče" Jubilejne svečanosti »Soče« so se pričele t soboto zvečer s podoknico kumici društvenega prapora ge. Žmklarčičevi. Grad je bil razkošno razsvetljen, prav tako vrh nebotičnika, po ulicah pa so se usipale mno-ce občinstva. Pred Mestna domom se je uredil lep sprevod, ki se je s sokolsko godbo na čelu in baklami napotil po Mestnem tr-m proti Hrenovi ulici. Ta mala, tesna ulica pač še nikoli ni sprejela vase tolikih množic. Godba Sokola I je pod vodstvom kapelnika Svajgerja zaigrala par komadov v pozdrav, Slovenski vokalni kvintet pa je 7 Juvančevo »Slovensko zemljo« m Hudo-vernikovo »Našo zvezdo« ustvaril pravo občutje slovenske podoknice. Zastopstvo »Soče« — predsednik župan dr. Puc, predsednik prireditvenega odbora C^otar, Sam-cin, prof. Bačič in Šfiligoj — pa je medtem v poslopju sreskega načelstva pozdravilo kumico. Ko se je sreski načelnik dr. Znidarčič zahvalil pevcem in sokolski godbi, se je množica spet zbrala v sprevod in se med navdušenimi ovacijami kumici, -ki, je odpravljala z okna, vrnila mimo Sv. Florija-na im rotovža pa no Miklošičevi cesti do hotela Metropol. Tu se je vršila slavnostna seja »Soče«-, posvečena proslavi dvanajstletnice predsednikovanja župana dr. Fuca. Dvorani je bila nabito polna. Poleg So-čanov iz Ljubljane in vseh ostalih krajev Slovenije ie prišlo zelo mnogo primorskih, koroških in drugih naTodnih noš. Ko je župan dr. Puc v spremstvu gospe soproge ter gosme Žnidarčičeve stopil v dvorano, je odmevalo viharno pozdravljanje. Pevski rbor Grafike je zapel prisrčno dobrodošlico. Podpredsednik Soče g. Tvo Samem je vodil vso slavnost. Pozdravil je vse zbrano občinstvo, posebej še bana dr. Marusica, brigadnega generala Pefaica, polkovnika Ne-d^likoviča, sreslkega poglavarja Znidarci-fi in so-progo. Mašo Gromovo in županjo Fncovo kot zastopmici Kluba Primork, obči nske*a svetnika Tavčarja kot zastopnika mestne občine, predsednika Zveze emigrantskih društev dr. Čoka, predstavnike Sokola br. Kajzelja. Notarja in ravnatelja viplo zastopnike .TC-lige dr. Stareta, svetnika Govekarja in akademskega slikarja Vavpotiča, predstavnika velesejma in Av-tokluba industrijalca Praprotnika, predsednika ZKD direktorja Juga. zastopnica Zveze kmečkih fantov in deklet dr. Novaka, Klub koroških Slovencev, predsednika društva »Krke« Rostana. zastopnika društva »Tabor« Streklja in Benso, zastopnika uči-teljstva Gregoriča in Boha. zastopnika Propagandnega društva za ohranitev narodnih noš Lobodo, predsednika kolesarskega društva »Sava« industrijca Batjela, zastormika ASK Primorje Sava Sancina in dr. Bulje-viča, predsednika NSZ Juvana, mestnega župnika Barleta, podžupana mesta Maribora Golouha. zastopnike podružnic društva Soče in nazadnje še predsednika Soče in jubilanta župana dr. Dinka Puca. Te pozdravne besede je zbrano občinstvo neprestano. prekinjalo z izrazi navdušenega odobravanja. Po kratkem premoru, med katerim je pel slovenski voikalmi kvintet in Korošci ter je igral sokolski orkester, je g. Sancin izoregovoril slavnostno besedo, opisal nastanek in razvoj »Soče« ter življenje itn delovanje dr. Dinka Puca. Svoj lepi, tehtni, iskrenega prijateljstva in zvestega sobo-jevništva prežeti govor je končal z zdravico in s pozivom na predsednika dr. Puca, da bi primorske rojake nekoč, čim nrej, popeljal k našenju Jadranskemu morju in Soči, kjer bodo na najvišji skali Devimskega gradu razobesili novi prapor »Soče«. Govor je zbrano občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem in viharnimi ovaoijami. Nato je povzel besedo ban dr. Marušič. V svojem toplem govoru je posebej nagla-šal širokogrudnost, ki označuje Primorca in zaradi katere Primorci nikoli niso Slovencev ločevali po posameznih kromovinah in so zmirom poznali samo Slovence. Ta lepi značaj, ki ga med drugim pomaga go- jiti tudi »Soča« in ki je poosebljen v njenem predsedniku dr. Puou, naj bi polagoma prepojil vse Slovence m vse Jugoslovene. Banov govor je bil sprejet z enako nezadr-žamim navdušenjem. V imenu Kluba koroških Slovencev je slavljenca pozdravil g. Uršič, v imenu Kluba Primork pa ga. Maša Gromova, ki je izrekla prav prisrčno zahvalo dr. Pucu za vsa njegova blaga dela, ki jih je storil bednim primorskim beguncem. Za društvo »Krko« je predsedink Rostan izrazil slavij encu spoštovanje m občudovanje. Potem so govorili še dr. Cok, viharno pozdravljen župnik Barle, občinski svetnik Tavčar, in-dtrstrijec Fran BatjeTln pa predsednik Or-jema v Laškem Bratuž, ki je imel nosebno lep govor, poln mladostnega temperamenta ki nacijomalne pripravljenosti. Njegov končni poziv, naj bi prapor »Soče« pripeljal Primorce »nazaj v planinski raj«, je sprožil spontano novo manifestacijo. Potem se je v obširnem, iskireno prisrčnem govoru zahvaljeval vsem skupaj dr. Puc. Zaključil je z optimističnim pogledom v bodočnost, ko bo pravica dosežena in bo sonce svobode sijalo nad Sočo, Istro in Jadranom. Nazadnje je povabil vse zbrane, naj dvignejo čaše na kraljevo zdravje. Godba je zaigrala državno himno. Ko ie pozdravil dr. Puca še Kaj:zelj_ v imenu Sokolov, je podpredsednik Sancin z zahvalo vsem skupaj zaključil oficijelni del večera. Svečanost na Kongresnem trg« Danes zjutraj so se sla vnos ti nadaljevale. Kongresni trg. Zvezda in bližnje ulice so proti 9. uri dajale prostor občinstvu, ki je prihitelo k veliki slavnostni maši pred nunsko cerkvijo. Ob vhodu v cerkev je bil postavljen oltar. na obeh straneh pa so bile urejene častne tribune, na katerih so zavzeli mesta odlični gostje im predstavniki, med njimi gospa ministrova Amči dr. Kramerjeva, ban dr. Drago Marušič in podbam dr. Pirk-majer, župan dr. Puc. brigadni general Pe-kič, senator dr. Rožič, gospa Franja Tavčarjeva. predsednik velesejma Bonač in ravnatelj dr. Fhilar ter podpredsednik višjega deželnega sodišča dr. Gradnik. Ves Kongresni trg od spomenika pred cerkvijo pa do kina "Matice so zavzele slikovite skupine narodnih noš. Ko so trije topovski streli z gradu oznanili deveto uro, je pristopil k oltarju mesttni župnik Barle ob asistenci dveh mladih duhovnikov. Združeni pevski zbori so„ pod vodstvom Zorka Pre-lovca z veliko učinkovitostjo oskrbeli cerkveni kor. Ta maša na Kongresnem trgu, ki ji je prisostvovalo okrog 6000 ljudi, je bila v resnici izreden dogodek za Ljubljano. Ves svečani prizor je zagrebški Svetlo^ ton snemal s svojim aparatom. Zgrinjale so se proti Kongresnemu trgu vedno nove množice, ali na taki prostornini je policija s skavti in reditelji lahkotno vzdrževala najlepši red. Dva pozdravna nagovora Po maši je s tribune izpregovoril župan dr. Puc. Izrabil je vsem dobrodošlico, posebej še čehoslovakom, po katerih je kongres narodnih noš ponovna manifestacija jugoslovensko - češkoslovaške vzajemnosti. Potem je še posebej pozdravil drage rojake iz daljne Ziljske doline. Narodne noše so plod umetniškega čuvstvovama naroda in izraz narodne duše. V njih je zapisana tradicija nacijomalmega življenja, trpljenje, lri ga ima narod za seboj, porazi in zmage. Kongres narodnih noš smo priredili zato, da manifestiramo svojo samobitnost in da dvignemo lastno samozavest. Županov goro r je bil sprejet s silnim odobravanjem Nato je v narodni noši nastopil senator dr. Rožič z obširnim, globoko zasnovanim govorom o pomenu narodnih noš. Narodne noše nam predočujejo življenje naših prednikov, naim podajajo bujno živo sliko njihovega lepočutja in estetične domiselnosti, kažejo nami našo slovensko in slovansko dušo in telo v vsej njuSii lepoti im vzvišenosti. Romantični časi in sanjavi večeri slovenske preje so minili. Naš oratar ne seje več lanu, pesmi teric in predic ob tihih jesenskih in zimskih večerih so utihnile — slovenske preslice ni več v naših hišah in stari kolovrati samevajo le še po muzejih kot okras in daven spomin. Razpadle so naše parne za sušenje lanu, naše kmetske statve so že zdavnaj izginile iz živega hišnega m družinskega inventarja. Naši otroci, naša dekleta in fantje, naši možje in žene ne nosijo več oblačil domačega padvana, ne prtenih hlač, ne hodničnih srajc, ne ženskih kril iz pravega mezlana. Ni več irhastih hlač pa čevljev in škornjev na kveder. Zakon razvoja je neusmiljeno pometel s temi starimi častitljivimi ostan-ci naše domače kulture. Stara kmečka hišna obrt, izdelava domače robe je izumrla. Stroj nas je izenačil z drugimi civiliziranimi narodi. Totfa ni še minilo vse. Tu smo, tu so naši stari običaja in naše noše. Ta pestri zbor dokazuje, da naš narod še zmerom varuje svoje narodno blago. Kongresi-sti, vi ste sinteza in analiza naših visokih gora, naših belih cest, naših ravnih polj, zelenih trat in livad. Vi ste odsev večne duševnosti in lepote. Draga nam je naša Slovenija, a mi vsi smo Jugoslavije in Slave zvesti sinovi in hčere! Pohod skozi Ljubljano Po teh govorih se je formiral sprevod im se z godbo železničarsske »Sloge« in z gočl-bo Mladinsekga doma pomikal po ulicaTi proti Sv. Jakobu, po Starem trgu, po Mestnem trgu, po Stritarjevi ulici in po Miklošičevi cesti proti velesejmskemu prostoru. Ta sprevod, ki ga je občinstvo vso p0t spremljalo v gostem špalirju in ga navdušeno pozdravljalo, je bil impozantno slikovita revija. Spredaj je jahalo okrog 30 slovenskih fantov, potem so stopali Čeho-slovaki in njihova dekleta v svojih prelepih odelih, potem Korošci rn Korošice v svojih razkošnih avba.i, pa Hrvati. Bosanci, Primorci, Slavonci, šumadinci, potem narodne noše iz Kranja. Bele Krajine. Ribnice, Kočevja, ljubljanske okolice. Dovje-ga in Mojstrane, Kranjske gore, Rateč in Planice, Kamnika, Logatca. Bohinja, Šiške, Krškega in Novega mesta, Viča, Kurje vasi itd. Posebno ljubki so bili otroci v kočevski, šišenski, viški in kurjevaški skupini. Pešcem so sledili vozovi: najprej Borovni-čani z malima konjičkoma in vozičkom, na katerem je v skupini o^rok igral majčken harmonikar, potem iz ivmartnega ob Savi bahavo s tremi pari konj. iz Bizovika, Kra-kovega-Trnovega in Domžal. Domžalčani so vzbujali posebno pozornost z vozom, ki so ga namesto z marelo pokrili z ogromnimi slamnikom, ker je pač slamnik simbol njihovega dela in njihovega življenja. Na velese|mu je vsa ta množica narodnih noš, ki so jih nekateri našteli blizu tisoč, stopila pred strogo umetniško komisijo, ki so jo tvorili dr. Mantuani, profesor Sič im akademski slikar Gaspari, im ki je imela namen, da izbere in nagradi najlepše med njimi. Ob poldvanajstih se je nato v pnsarni ravnateljstva velesejma vršila kratka seja kongresnega odbora, ki jo je vodil senator dr. Rožič in ki so se je udeležili zastopniki vseh posamezmih skupin in propagandnih društev. Ravnatelj Saplja je razvil načrt, kako naj bi se osnovala zveza vseh društev za ohranitev narodnih noš slovanskih narodov. Da se pripravi vse za ustanovitev te nove slovanske organizacije, je bil na seji izvoljen pripravljalni odbor s predsednikom dr. Pucem na čelu, v odboru pa so še ga minister dr. Kramerjeva, senator dr. Rožič. <1t. Dmlar. prof. Sič, Sapi j a im Grum. S seje se je obenem odposlala vdanostria brzojavka najvišji pokroviteljici narodnih naš — Nj. Vel. kraljici Mariji. Razvitje pra$>ora „Soce" Popoldne se je na vrtu Sokols!Ee|a doma na Taboru vršilo slovesno razvitje novega prapora »Soče«. Ob 15. se je na Kongresnem trgu zbrala množica Sočanov, narodnih noš, kolesarjev in drugega narodnega občinstva im se formirala v sprevod, ki se je po Šelenburgovi ulici, po Dunajski cesti in Tavčarjevi ulici napotil proti Taboru. Na čelu sprevoda so bili jezdeci v narodnih nošah, potem godba z Vrhnike, dolga vrsta kolesarjev z razkošno okrašenimi kolesi in originalnimi kolesarskimi aranžmaji pod vodstvom predsednika Batjela. narodne noše, sokolska godba, celjska »Soča« z zastavo in člani pevskih zborov. Posebno .pozornost v sprevodu je zbujal miniaturni avtomobilček iz samega zelenja, na katerem so se vozile tri lutke, ki so predstavljale Srba, Hrvatico in Slovenko, in ki se je skrivnostno vozil med Batjelovimi ko-lesarji. Na vrtu Tabora je vsa mmozica posedla stole in tribune. Poleg odličnikov in predstavnikov, katerih imena smo že zabeležili, smo med gosti opazili še dr. Baltiča. pod-starosto SK.T Qamgla, ravnatelja dr. Bohinjca, tajnika Zbornice za TOI dr. Plessa. ravnatelja dr. Pavlina kot zastopnika Av-tokluiba, im pa akademskega slikarja Santla. ki je uimetmiškT tvorec novega, sila lepega prapora »Soče«. Podpredsednik Sancin je pozdravil zasjnpnike oblastev, vojske, narodnega ženstva, Sokolstva, kluba »Istre« in pa Istrskega akademskega kluba v Zagrebu, kluba »Istre« v Novem Sadu in ostalih emigrantskih društev, zastopnike Korošcev, narodnih noš rn bojevnikov, pa So-oame in vse ostale. Potem je kratko izipregovoril predsednik župan dr. Puc. Razložil je simbolni pomen prapora, s katerim se ljudje že od nekdaj hodili v boj za svoje ideje. Društvo »Soča« se je ustanovilo zato. da goji ljubezen do domovine in da pomaga graditi veliko in močno državo. Zmerom živi v Soči sipo m in na orne, ki še niso osvobojeni in zmerom misli na žrtve, ki padajo za svobodo. Čez dva dni bo obletnica Bazovice in temu spominu naj vsa množica posveti par trenutkov molka. Z vzklikom: »Naš čolnic otmimo!« — ld ga je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem, je dr. Puc razvil prapor, ki naj v znamenju svobode, ljubezni do države in kralja in v spominu na brate in sestre vihra nam v ponos, onim tam pa v tipanje na svobodo. Nato je dr. Puc z lepim nago- vorom izročil prapor zastavonoši Bavdažu. Prisrčno je izpregovorila nato kamica gospa Žnidarčičeva. »Soča« je simbol slovenskega rodu, ki vkljub vsemu zatiranju živi v trdni veri, v veliko bodočnost vsega slovanstva. Gospa Gromova je med velikim navdušenjem v imenu Kluba Primork pripela nacijonalni trak na zastavo v znamenje tesnega in prijateljskega sodelovanja med klubom in »Sočo«. Gdč. E>anica Klavorova je nato zanosno im učinkovito deklamirala pesem »Naš čolnič otmimo«. Ko je še podstarosta Gtangl v imenu sokol-skega saveza v lepem pesniškem govoru podal zaobljubo, da je 250.000 Sokolov vsak hip pripravljenih za brambo domovine, je dr. Puc še kot župan izipregovoril par pozdravnih besed novemu praporu. Prarpor-ščak Bavdaž je prisegel, da bo zastava skrbno in zvesto nosil v boj do zmage. Z ; državno himno im z vzkliki kralju in Jugoslaviji se je zaključil svečani del, potem i pa se je v prostorih Tabora razvila prijetna zabava. Velika manifestacija jugoslovenskih strelcev Z Ljubljano vred so se množice strelcev iz naše prostrane domovine uvedle včeraj in danes v veličastne strelske svečanosti, na katere so se strelci pripravljali že par mesecev. Prvič letos bodo tekmovale skupine posameznih strelskih družin za novi dragoceni pokal, ki ga je poleg prapora daroval Savezu Nj. Vel. kralj Aleksander I. Na garnizijskem strelišču ob Dolenjski cesti je že zarana zavladala največja živahnost. Z jutranjimi vlaki so prispeli še zadnji strelski gostje z juga, ob 10. pa je prispela okrožna strelska družina iz Maribora. Vse številne goste sO sprejemali tudi danes na kolodvoru odborniki ljubljanske strelske družine, ki so jih takoj napotili na strelišče. Tja je vodila pot takoj • zjutraj tudi množico šumadijskih strelcev, ki so prenočili v šoli na Prulah. Na strelišču samem so se davi vršile še zadnje priprave in je tako v teku dopoldneva pričakovalo strelišče vse odlične goste popolnoma preurejeno, okrašeno z neštetimi mlaji, na katerih so visele trobojke in pa s številnim zelenjem in cvetjem. Na strelišču so danes z okusnim aranžmajem razporedili na policah tudi nad 250 daril, ki jih je občinstvo z zanimanjem ogledovalo. V splošnem vrvežu in pestri živahnosti, ki je vladala danes v mestu, je bilo poleg narodnih noš vsepovsod videti tudi sokolske in gasilske kroje. Da stopijo našim strelcem ob bok, so se zbirale sokolske vrste že od 9. pred Narodnim domom, nakar so okrog 10. s konjeniki na čelu odkorakale na strelišče. Na Krekovem trgu pa so se istočasno zbirale gasilske čete, dočim so se na Vodnikovem trgu zbirala razna športna in kutlurna društva, ki so nato v vrstah odkorakala na strelišče ob Dolenjski cesti. Poudarjamo posebej, da je bila udeležba gasilcev še posebno častna. Med tem je postajalo na strelišču kar bolj in bolj veselo in živahno. Prav bratsko so se med seboj seznanjale skupine strelcev, bolj in bolj se je zgostila družba prijateljev viteškega strelskega športa. Ko pa se je po povorki narodnih noš poleglo vrvenje po mestu, so pritisnile tja gori še večje množice. Tedaj so tudi že drveli po cesti avtomobili, v katerih so se popeljali na strelišče častni gostje, predstavniki naše javnosti in pa zastopniki raznih društev, kor-poracij in institucij. V zelo velikem številu so bile navzočne tudi dame — vobče je bila na strelišču zbrana kar najodličnejša ljubljanska družba. Pozdrav generala Popoviča Kmalu po 11. uri je prispel na strelišče zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Bogoljub nič, ki je bil od množice, zlasti še od strelcev samih, živahno pozdravljen. Vojaška godba je zaigrala strumno koračnico in ko so bili zbrani v krogu vsi odlič-niki, je nagovoril goste, strelce in vse prijatelje strelskega pokreta predsednik ljubljanske okrožne družine brigadni general g. Dragomir Popovič. Pozdravil je v prvi vrsti zastopnika Nj. Vel. kralja divizijo-narja Iiča, zastopnika ministra prometa direktorja inž. Klodiča, zastopnika ministra za telesno vzgojo bana dr. Draga Ma-rušiča, zastopnika ministra vojske polkovnika Iskriča, podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Dinka Puca, francoskega konzula g. Neuvillea, čsl. podkonzula Cihelko, zastopnika SKJ podstarešino Gangla, starosto JGZ Josipa Turka, predsednika SLD dr. Lovrenčiča in dr. Krejčija, načelnika konzorcija »Jutra« Adolfa Ribnikr.rja senatorja Ivana Hribarjr in dr. Ravniharja, zastopnika ostrostrelcev glavarja Jeana graja, zastopnika Zveze bojevnikov 1 Ma-tičiča, zastopnika ZTOI tajnika dr. Plessa, zastopnika univerze in predsednika CMD dr. Kušeja, predsednika Autokluba inž. Pavlina. in pa zastopnike rezervnih oficirjev, pevskih društev ter drugih kulturnih in športnih društev, naposled najprisrčnejše še predstavnike strelske zveze. Po tem prisrčnem pozdravu predsednika je spet zaigrala godba živahen pozdravni komad. Takoj nato je pristopil k malemu oltarčku prota g. Gjorgje Budimir, to je z asistenco opravil lepe cerkvene obrede. Sodeloval je tudi pravoslavni pevski cerkveni zbor. Obredom so sledile množice s tiho po-božnostjo. Kraljev zastopnik izroča prapor Nato je pristopil k novemu prelepemu s zveznemu praporu zastopnik Nj. Vel. kralja. V svečanem nagovoru je g. divizijonar Bi (5 izrazil zastopnikom strelske zveze iskreno čestitke. Pod kraljevim praporom naj strelske družine strnejo vse svoje sile, da se bo naša mlada Jugoslavija še bolj okrepila in še trdneje ujedinila. S kraljevim praporom naj bodo varovane vse slavne tradicija strelskih družin, ki so vedno znale dopri-našati žrtve za kralja in očetnjavo in tudi v bodočnosti ne bodo nikoli omahovale. Ob teh poudarkih kraljevega zastopnika so za-orile burne ovacije Nj. Vel. kralju. Vojaška godba je zaigrala himno. Nato je zapela Hubadova župa veličastno Adamičevo »Molitev« ob spremljevanju godbe Sokola I. Pevce je vodil g. Zorko Prelovec. Mogočni akordi so prešinjali množico m se krepko odbijali od obeh bregov strelišča. Takoj nato je zastopnik kralja izročil zastavi predsedniku strelskih družin g. dr. Ivanu Ribarju in ob tem so se poklonili najmlajši zastavi številni prapori Sokolov, gasilcev in drugih društev. Zahvala predsednika strelske zveze Predsednik dr. Ivan Ribar je zanosnci poudaril, da je za strelce današnji dan najpomembnejši, saj jim je dano z zastavo visoko priznanje junaškega kralja. Zbralt smo se v Ljubljani, je nadaljeval govornik, v tem lepem mestu, v biseru Jugoslavije, da med brati Slovenci še bolj okrepimo smisel za viteški strelski šport. Ta ne krepi samo fizičnih sil, marveč goji tudi smisel za organizacijo in budi duha in čustvovanje državljana, da naj stoji vedno na braniku domovine. Zedinjena Jugoslavija potrebuje vedno novih sil, ki so pripravljene braniti jo na zunaj in učvrstiti na znotraj. Zgled naj nam bo Švica, kjer se goji plemeniti strelski šport domala v vsaki vasi, s tem, pa se tudi dviga duh za organizacijo. Bratje strelci! Na dan, ko se prično tekmovanja in ko smo prevzeli novi prapor, je potrebno, da se strnemo v še večje, v še močnejše vrste. Pod to zastavo moramo naprej! Kjer bivajo Jugosloveni, morajo biti tudi strelci. V njihovih srcih najmočneje utripa želja: Naj živi Nj. Vel. kralj, naj živi kraljica, prestolonaslednik in ves kraljevski dom, naj živi Jugoslavija! Predsednikovemu govoru je sledilo gro-taovito vzklikanje. Zaigrala je zopet vojaška godba, znova so se naklonile zastave novemu praporu, nato pa je v krogu ostalih sestrskih zastav predal predsednik dr. Ribar novi prapor zastavonoši Zveze strelskih družin bratu Jovanoviču z naročilom: »Nosi ga v duhu starih tradicij! Predam ti ga, da ga nosiš in dvigaš na čast in slavo naših strelskih vrst!« — Zastavonoša g. Jovanovič je v prisego odvrnil jedrnato, da bo z vsemi strelci vred zvesto vršil to sveto dolžnost. čestitke Besedo je nato povzel ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki je naglasil, da mu je izredna čast pozdraviti v imenu bele Ljubljane vse silne strelske vrste. Zlasti mu je v ponos pozdraviti na naših tleh drage šuma-dince, preizkušene borce za domovino in svobodo. Strelci niso zgolj športniki. Vzgajajo energijo volje in dvigajo junaštvo srca. G. župan je ponovno čestital strelcem v imenu mesta in želel, da bi se nacionalna zavest, kakor jo goje strelci, razširila v našo zadnjo vas. potem se nam ne bo uau ničesar. Naprej, strelci!. Podstarešina SKJ brat E Gangi je V krasno oblikovanem govoru izvajal, kako Je že ustanovitelj sokol stva TyrS hotel, da se upelje med Sokoli obvezno tudi streljanje. Avstrijska oblastva tega niso dovolila, zato je moralo Sokolstvo krepiti duha in telo v drugih disciplinah telesne vežbe. Pri vsem tem je sokolsko srce kakor arze-nal, ki naj da vedno duška bratskim čustvom dc strelcev in ki zna kakor oni žrtvovati se za kralja in domovino. Bratska dolžnost mu naroča, pozdraviti strelce in jim v imenu SKJ prav prisrčno čestitati k svečanemu razvitju zastave. Pohod v mesto Zopet je planil iz množic orkan navdušenja, ki se je poleglo šele čez dolgo časa, nakar je sledil razhod občinstva in se je zunaj na cesti formirala veličastna povorka, ki je krenila po Dolenjski cesti, čez Karlovški most, po Florjanski ulici, čez Sv. Jakoba trg, po Bregu, Gosposki ulici, ra Kongresni trg, po šelenburgovi ulici in Prešernovi ulici do magistrata. Povorko je vodil kapetan Stanojevič, ordonančni častnik divizije. Njemu je sledila elegantna sokolska konjenica s pra-porom in trobojkami. Za godbo Sokola I. so nesli prapore društev: Sokola I., Koroška Bela-Javornik, Zgornja Šiška. Moste, ; Sokol n., Novo mesto, Vrhnika, Ljubljanski Sokol, Kamnik, Kranj Tržič, Devica Marija v Polju, štepanja vas, Domžale, škofja Loka. Za prapori so strumno korakali sokolski zbori, nato vojaška godba in sopet vrste strelcev, ki so nosile več zaleta v strelskih družin. V nadaljnji povorki ijc korakala uprava Zveze strelskih dru-!žin in uprava ljubljanske okrožne družine, fr^to goste vrste šumadijskih strelcev, za T jimi Udruženje rezervnih oficirjev, lovci, jrato domžalska eodba. za njimi gasilski jprapori društev Ljubljane. Borovnice, Zg. ;Broika. Podutika Gline. Studenca-Iga in Šenčurja Za njimi so korakali močni zbo-e zastopnika g. bana vladnega svetnika dr. Kariima in delegate iz Dalmacije m Slovenije, nakar je predlagal vdanostno brzojavko N5. VeL kralju. Po čirtanju brzojavke, ki so jo navzoči poslušali stoče, so delegati zakflicafi našemu vladarju trikratni »živijo«. Pozdravile brzojavke so btte nato poslane še ministrskemu predsedniku Srškiču, sfovenskim ministrom dr. Kramerju, Puctju in Mohoriča, kakor tudi barau dr. Maru-Siču. V svojem poročilu j« predsednik g. Vrtovec med drugim poudaril, da se letošnji zbor vrši v znamenj« težke gospodarske in socialne krize, ki Je objela ves svet Tudi Pokojninski zavod občuti to krizo, toda ne tako hudo, kakor sorodni zaivodi v Nemčiji in Avstriji Ta krizia tudi ni .tako občutna, kakor pri delavskem zavarovanju. Izvršena je bila detaa redukcija uradništva in plač. toda hvaJa Bogu le v neznatni meri, kair pomeni, da je privatni nameščenec danes stafbflen element in da odpuščajo delodajalci nameščence le v primeru skrajne sile. Ob koncu preteklega leta je imel zarod t obveznem oddelku 9815, v neobveznem pa 549 zavarovancev, skupni 10.364. Po stanju od 1. avgusta t l. Je to število padlo le za 227. Najbolj se občuti nazadovanje v primorski banovini; tam je letos števifo zavarovancev padlo za 114 na 1255 oseb, v zetski banovini je nazadovalo za 76 na 543, v mariborskem deta dravske banovine za 57 na 2380, dočim Je v ljubljanskem delu dravske banovine celo naraslo za 27 na 5418. Najobčutmejše pa so redukcije v rudarstvu in pomorstvu. Tudi brezposelnost pri privatnih nameščencih do danes še ni tako huda, kakor pri delavstvu. Vendar moramo z vso resnostjo računati s tem faktorjem, kajti brezposelnost povečuje invalidi teto zavarovancev. Tudi glede dejanskih podpor brezposelnim zavarovancem ie zavod vedno občutneje obremenjen. Letos je samo v prvem polletju izda? že 58 brezposelnim zavarovancem podpore v znesku 49.700 Din ftami v vsem letu 30.900 Dia, pre<100 m. Istotako bodo tudi tekme v torek in sredo ob 17.30. Sodelujejo vsa ljubljanska sokolska društva. Danes bo tudi obhod vseh oddelkov po šišenskih ulicah s trobentači na čelu in društveni stafetnii tek z baklami in predajo zahvalnega pisma graditeljem doma. Zbor sodnikov, časomerilcev in tekmovalcev točno ob 17.30 v Sokolskem domu. Start in cilj tekmovanja je pred novim domom. Vabljena vsa ljubljanska društva, da se udeleže sokolskih prireditev v šišenskem okraju v Čim večiem številu. Pomočnik bana dr. Pirkmajer zara. JUTRO« ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, 5. geptembra 1932. DOGODKI PO ŠIBNEM SVETU Odtod prihajajo zdaj presenečenja Gradič Neudeck na Pruskem, ki so ga Nemci poklonili državnemu predsedniku Hin-denburgu ob njegovi 801etnici. Posestvo je bilo tedaj silno zanemarjeno. Hindenburg preživlja na njem svoje počitnice. Od tam prihajajo zadnje časa senzacionalni ukrepi Start časi se vračajo — v sliki V Draždanah uprizarjajo z velikim uspehom baletno pontomino »Galantni dane. Sestavljena je iz Mozartovih plesnih domislekov Oko postave naj sodi, kaj je dostojno Nemška vlada je zadnji čas izdala posebne predpise glede kopalnih oblek. Izvrševanje tega dekreta nadzirajo stražniki v vseh kopališčih Galera iz 2000Ietnega groba Letošnje izredno suho in vroče poletje je dalo raziskovalcem Nemijskega jezera možnost, da so 6 posebnimi pripravami dvignili z jezerskega dna ostanke druge razkošne galere rimskega cesarja. Nerona. Pri tem so ugotovila, da so posamezni deli ladje in njenega okrasja navzlic 2000-letnemu ležanju v blatu presenetljivo dobro ohranjeni. Starrnos'ovci celo menijo, da je baš dejstvo, da je galera ležala v blatu, vplivalo ugodno ma dobro stanje ladje. Galera je polna prekrasnega bronastega okrasja. posod j a in plemenitih kovin, kam mitih podob, mozaikov in slikarij v fajansi ter nudi redek primer razkošja, s katerim se je obdajal tiranski Neron. Na galeri so našli tudi slavnostne oklepe Neronovjh gardistov. Največje presenečenje pa je prinesla galera graditeljem ladij. Opremljena je namreč s krmilom, ki se v bistvu krije s slično napravo pri modernih jahtah. Sidro iz 'brona, ki ga ima ta ladja, »lici na las izumu nekega A mileča iz lanskega leta. Galera nudi vpogled še v nekaj drugega. Po vsej priliki je dal grozoviti rimski -ce^ar po neki ongiji zažgati galere in jih potopiti na dno jezera, da je mogel pasti svojo zverinsko zlo nad strašnimi pogledi na svoje goste, ki so umirali med ognjem in vodo. Al Capone - vzorni jetnik Ameriški listi iz pasjih dni p;šejo na dolgo in široko o bandttskem poglavarju Al Caponeju. ki je obsojen na enajst 'et ječe in sedi za zapahi jetnišnice v Atlanti. Ameriška policija je ukrenila vse potrebno, da ostane »kralj piva« trdno pod ključem. Paznikrm. ki ga straži jo, je strogo za-branjeno dajati celo pojasnila o njegovem vedenju. Vendar se je iznad1!.iivim aimeriškVn re-porterjem posrečilo dognati, da se vede Al Capone v ječi naravnost vzorno. Zaposlili so ga v jetniški oevljannTci. kjer dela z velikim veseljem. Dokler ie bil v -preiskovalnem zaporu, je zavračal jetniško hrano, zdaj pa miu baie tekme in celo diši. Odkar so ga zaprli, je prosilo najnvnj tri tisoč ljudi, da bi smeli k njemu. Ravnateljstvo zavoda pa se drži svoje določbe, da sme k niemu edinole njegova žena in celo ta ga sme videti samo v navzočnosti jetnišničnega osoibja. Bofrsač v smrtni nevarnosti Iz Newyorka poročajo, da je Max Schme-ling jedva ušel smrti. Letel je z aeropla-nom v Speculator, kjer živi njegov trai-ner. Kmalu potem, ko SC J*G letalo dvignilo v zrak. se je vnel bencin. Buihlnili so plameni. Na letališču, kjer se je imel boksač spustiti na zemljo, ga je pričakovala Ogrcm-na množica. Toda če bi bil čakal če se bo pristanek posrečil ali ne, bi bil zgorel pri živem telesu. Vzel je rajši padailo in se spustil na zemljo, kjer je srečno pristal Nadir šah snuje univerzo Za Abesinijo noče zaostati niti Afganistan. Nadir kan, vladar te dežele, stopa krepko dalje po poti, ki mu jo je začrtal njegov prednik, katerega so bili zaradi no-votarij izgnali iz domovine. Zdi se pa, da je opreznejši in zato ima tudi boljše uspehe. že Amanulah je izrazil misel, da bi morali dobiti Afganci najvišjo šolo. Nadir kan pa je zdaj poslal v London posebno komisijo, ki bo preštudirala to vprašanje ter po povratku v domovino začela s konkretnim delom. Dve ženski sta se poravnan Znano je, da ,je žena filmskega režiserja Stembenga tožila .igralko Marleno Dietri-chovo zaradli odtujitve njenega moža na pol milijona dolarjev odškodnine. Preden je prišlo do obravnave, pa je tožiteljioa Rita von Sternberg umaknila tožbo. Marlena Dietridhova se je z njo pora-vnala in pri tem tako srečno odrezala, da ji ne bo treba plačati miti pare. Sanjurio v Ječi Iz Santanderja poročajo, da je prispel obsojeni general Sanjurio v spremstvu osmih policistov v taborišče za vojaške kaznjence Dueso. Takoj po prihodu so ga zdravniško preiskali, nakar je moral odložiti svojo obleko in obleči odelo, kakršno nosijo kaznjenci. V madridskem vojaškem zaporu je zdaj še 18 generalov, pet drugih višjih častnikov, deset podčastnikov in tri in trideset vojakov. TEDEN DNI FILMA Divja priroda v filmu Moj poset v ateljeju, kjer nastajajo kulfurni filmi. Mungo se bori pred filmsko kamero. V senci ogromnih Ufinih tonskih ateljejev, ki se v Neubabelsbergu dvigajo visoko v nebo. stoji ponižna skromna hišica m mimoidoči niti najmanj ne sluti, da se v tem malem poslopju dogajajo najzanimivejše in najčudovitejše stvari. Nobena fimska zvezda, katere slavo opevajo dan za dnem, ne prestopi praga te hiške in ;e rdeki so gosti, ki vstopajo med njene stene. Ta hišica je rojstni kraj Ufinega kulturnega filma. Zanimalo me je vsaj enkrat pogledati, kako sploh nastajajo kulturni filmi in koliko truda polagajo znanstveniki in prirodoslov-ci vanje. Vstopim v atelje in imel sem srečo. Ta dan so baš delali zanimiv film iz življenja prirode. Povedali so mi, da so ravnokar prejeli z letalom iz Hamburga malega munga, ki bo sedaj debutiral v zvočnem kulturnem filmu »Živali kot hišni prijatelji«. Mungo, čigar domovina je Indija, je največji sovražnik strupenih kač in UFA si je stavila za svojo nalogo mungovo srdito borbo s strupenimi plazilkami ovekovečiti filmsko in zvočno. Mungo je imel torej glavno vlogo, njegova partnerica pa je bila ena najbolj strupenih kač, imenovana »vipera ruselli«. Fiilmanje se je pričelo. Režiser živalskih kulturnih filmov, piše se menda Junghans, je izpusti! kačo iz steklene omarice. Reflektorji so zagoreli in izžarena toplota je plazilki vidno ugajala. Zvila se je v klopci in režiser je moral imeti mnogo potrpljenja, da jo je s svojo dolgo železno pal-čico pripravil do tega, da se je začela plaziti po glinastih tleh v smeri proti mali, nalašč za ta film zgrajeni hišici. Režiserjevo drezanje je seveda kačo dražilo, tako da je grozeče dvigala svojo glavo in režiserjevo palčioo besno obsipala s svojim strupenim izcedkom. Mladi operater Mahi a se je tedaj kljub opasnosti približal lcacT na daljavo komaj enega metra in čisto od bližine napravil nekaj velikih posnetkov kačine glave v ekstazi. Takoj nato so v areno spustili podgano. Parkrat je obtekla ves prostor, zagledala kačo in — se prestrašeno ustavila. Pa tudi kača jo je zagledala in se začela plaziti proti njej. Konec tega prizora je bil seveda ta, da je padla podgana kot žrtev kačinega pika. Strup je učinkoval grozno, skoro trenutno. Nato je sledil odmor. Za glavni prizor mungove borbe je bilo treba še nekaj priprav. Namestili so lestve točno nad bojiščem, tako da so mogli vso borbo filmati tudi z višine. Za filmanje te borbe so bile potrebne vse vamo6tne odTedibe. kajti opas-nejši kakor kača je baje mungo kot zmagovalec. Razkačen se zakadi v svojo nasprotnico, ugrizne kačo v spodnjo čeljust, v strupene žleze in v svoji besnosti je ta-krat zmožen napasti celo človeka. Zato je bilo torj treba biti zelo previden. Povzpeli smo se na visoke lestve in filmanje se je spet začelo. Tri kamere so snemale ves prizor, ena za »Zeithipe«, ena povečalna in ena avtomatična; dve se sprožita električno, tretjo je upravljal že omenjeni pogumni operater Mahla. Ko so bile vse priprave izvršene, so zopet izpustili kačo. Luči — 35.000 vatov — so za žarele in v to morje svetlobe so slednjič izpustila muniga. Ogledoval se je nekaj časa po čudni okolici in kmalu je zaslutil sovražnika. Vse je bilo tiho v ateljeju, nihče si ni upal izustiti besedice. Mungo-je kačo opazil. Šel je naravnost k njej in se z nosom dotaknil njenega života. Kača se je delala, kakor da ga ne čuti, naenkrat pa se je napihnila in se vzpela v zrak kakor začaran vprašaj. To je bila mungu vojna napoved. Njegova dolga, trda srebrnobarvna dlaka se je naježila in tvorila nekak naraven ščit proti kačjemu vgrizu. Sovražnika sta se približala drug drugemu. Kača je besno dvignila glavo, zab lis kali so se njeni strašni zobje, toda mungo je bil urnejši in njegovi ostri zobje so se zakadili kači naravnost v žrelo. Divje se je otepala kača in se skušala oprostiti iz groznega objema, aK mungo jo je držal krepko in je šele po daljšem prerivanju izpustil svojo žrtev. Krvaveča kačina glava je zapuščala sledove na glinastih tleh, to pa mungu še ni zadostovalo! Spet je pristopil še enkrat pogledal svojo žrtev in jii s svojimi ostrimi zobmi stri glavo. Mungo zmagovalec je ponosno hodil po areni, skakal okoli naših lestev, gledal na nas kakor da bi čakal, da ga pohvalimo, a naposled ga je zvabil režiser z že poprej pripravljeno 6ladko vabo na-zaj v kletko. Ko sem takoj nato zapustil visoko lestvo in z varnega zavetišča stopil na tla. je edino še okrvavljena arena pričala o krvavi borbi, ki mi bo ostala nepozabna. Pr. Marta Eggerthova je našemu občinstvu še nekoliko tuja. ker še nismo imeli prilike videti njenih najnovejših filmskih stvaritev. Drugod, zlasti na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti in Berlinu trdijo, da je danes poleg Liliane Harvey-eve, Magde Schneiderjeve in Katice Nagy-jeve najbolj popularna filmska igralka. Marta je še mlado dekle. Rodila se je 17. aprila 1912. Že kot otrok je kazala veliko nagnjenje do gledališča. S tremi leti je vodila pri raznih otroških igrah najstrožjo režijo in je vsem svojim soigralkam kot netaletiranim goskam prav pridno delila zaušnice, če je niso ubogale. Ko je bila stana osem let, so jo peljali prvič v teater, k operi »Botheme«. To je bflo za mlado deklico razodetje, dogodek, bi je neizbrisno vplival nanjo. Z desetimi leti je bil njen skiep, da pojde k teatru, končno veljaven, Posečala je gledališko šolo, učila se je petja poleg drugih predmetov, in že z enajstimi leti jo vidimo na de?kab budimpeštanske opere kot punčko v »Hoff-manovih pripovedkah«. Do svojega 15. leta je bila tako zvana »mala prmadona«. Nastopala je tudi že kot solistka pri filharrao-niunih koncertih, vselej z uspehi. Slednjič jo je mojster Emirek Kabnait odvedel v rojstni kraj prave operete, na. Dunaj. Tu je prišlo njeno znanje do prave veljave. Pela je glavno vlogo v »Vijolici z Montrnartra« na Dunaju 110-krat. potem je šla v Hamburg in nastopila v isti vlogi preko stokrat. Publika jo je oboževala, kritiki so jo obsipali s slavospevi. Da so bila taki umetnici vrata k filmu odprta na ste-žaj, je razumljivo. Režiser Eichberg je »vijolico« prestavil v filmski raj. Toda spočetka ni bila srečna. Berlin je njene filme sprejel zelo hladno. Filmala je pod režijo Eichberga v treh filmih »Zaročenka-vdova«, »Don Juani garnizije« in »Zmaga ljubezni« (zadnji film pri nas v Ljubljani še ni bil predvajan), nato pod režijo Neufelda v filmu »Ena noč v Grand hotelu«. Oba navedena režiserja pa nista znala Marte prikazati v pravi luči. Šele ko je prišla v vešče roke mojstra, BoJvarvja, je zasijala tudi njena zvezda. Nastala je Stolzova filmska opereta »Pesem, poljub in dekle«. Uspeh ni izostal. Ko je nato Franc Lehar sp;sel svojo prvo filmsko opereto v veselem, prijetnem dunajskem žanru, je sem zahteval, da igra glavno vlogo plavolase Štefke spet Marta Eggerthova. Film se imenuje »Valček sreče« ter je doživel oh premieri v palači »Primus« v Berlinu tak uspeh, da so ljudje pri sleherni predstav1 glasno ploskali m da je bil film nad 6 mesecev na sporedu. Zdaj je Marta zelo zaposlena. Sodeluje pr filmih »Moderna dota«, »Ljubavni manever«, »Ženski diplomat«, »Valčkov čar«, »Ančka ima denar« in v Pavla Abrahama opereti »Ob sladkih zvokih violine«. VSAK NAROČNIK »JUTRA« |e zavarovan za 10.000 dinarjev! Arkadi j Averčenko: Ogrski jezik Za razgovor je Sukačev izbral najnepri-kladnejše mesto; suvali so naju, na noge so nama stopali, zakaj srečala sva. se bila na križišču dveh najprometnejših ulic. Vendar pa mi je Sukačev uspel povedati svojo zgodbo do konca. Sicer pa mislim, da je bilo to najino srečanje na ulici kakor nalašč: če bi bilo to v zaprtem prostoru, bi Sukačev plakal ko otrok. Sukačev se je oprijel gumba mojega suknjiča, kakor potapljajoči se mornar, ki grabi kos plavajoče deske, ter mi pričel pripovedovati: Glejte posle imam z Budimpešto in prej ali slej moram iti tja. Toda pri vsem me silno ovira neznanje njihovega ogrskega jezika. In nekoč mi je šinila v glavo blaga misel, da bi jo vrag vzel, to misel: šel sem v upravništvo nekega lista in oddal takle oglas: »Iščem učitelja madžarščine. Honorar je postranska stvar.« Drugi dan je prišel k meni mlad človek prijetne vnanjosti in dejal: »Jaz vas lahko naučim ogrskega jezika.« »Ali ste Madžar?« »Ne, toda moj ded je dolgo živel na Madžarskem. Potem je 1. 1848. bežal pred Hortyjevim zasledovanjem.« »Kaj vendar govorite?! Saj Hortyja leta 1848. še na 6vetu ni bilo.« »Recimo, da je bilo res tako, toda, kaj sledi iz tega? Če sem jaz imel deda, čemu ga ne bi imel Hortv? En ded je bežal pred drugim dedom — in to_ je vse! Torej, ali se hočete učiti madžarščine?« »Zelo rad. Koliko pa hočete za svoj tečaj?« »To je vaša stvaT, lahko mi plačate za ves jezik skupaj, lahko pa tudi za vsakodnevni košček jezika posebej — kakor hočete.« »Kakšna razlika pa je?« »Če plačate posebej, se boste dvakrat hitreje naučili.« »Potem seveda posebej. Koliko hočete?« »Dva tisoč kron. Samo naseliti se moram pri vas in živeta nerazdruženo z vami, potem bo imela stvar svoj smisel Čez mesec dni boste govorili po madžarsko kakor Beethoven.« »Oprostite. Beethoven ni nikoli govoril po madžarsko!« »Tem slabše zanj. Če bi se bila za časa sreča k, bi se znal pomenkovati ko Dante Allegibieri!« »Dante je bil Italijan.« »To je prav vse eno. Jaz tudi po italijansko govorim ko bog. Ali se lahko jutri presel:m k vam?« »Lahko že danes.« * Najina prva ura je napravila name najugodnejši vtis... »Najbrže bova začela 6 slovnico?« sem povprašal »Zdajle boste prijetno iznenadeni.« se je nasmehnil moj mladi učitelj. »Stvar je namreč ta, da ogrski jezik vobče nima slovnice« »Kaj pravite'« »O, to je sijajen jezik! Tam se nobena beseda niti ne sklanja niti ne sprega. Na primer, po rusko pravite: »Videl sem ga iti po ulici« ... A po ogrsko se to sliši tako: »Jaz videti on iti ulica«. »Potemtakem je to sila lahek jezik!« »Nikakor ne. Besede so zelo težke. Toda v enem mesecu vas bom naučil« Znal sem eno samo madžarsko besedo in zato sem se hotel malcc pohahati pred svo- jim učiteljem. »Ki ss enem,« sem se priklonil On se je začudliA: »Ka-a-aj?« »Kiissenem« sem dejal. — po ogrsko sera dejal »hvala«. Ali ne poznate tako pri(proste besede?« »Ah, da! Toda nepravilno ste jo Ogovorili, zato vas nisem razumel Ne »kisse-nem«, marveč »kussesiem«!« »Glej, glej, saj sem videl tem nad »i« dve črtici, pa nisem vedel, kaj pomenita.« »Tako je. Zaradi teh dveh črtite »i« zmerom prehaja v »o«. »Prej ste pa dejali »u«. »Nu, da — to je nekaj srednjega, med »o« in »u«. Sicer pa se ne bova ustavljala pri taki malenkosti. Za zdaj se naučite najbolj rabljene fraze: »Zdravstvu jte —- ava-lakitašvara, kako vam gre — gazogenera-tor, do svidenja — dizelmotor.« Jaz sem vse te izraze vestno napisal v zvezek. Ker so mi bile ogrske ženske že od nekdaj všeč, je v meni nam ah oblastno iz-pregovoril moški: »Povejte, prosim, kako se po ogrsko reče ženski »ljubim vas«?« On se je v zadregi nasmehnil in po kratkem kolebanju dejal: »Dubist ejnezel!« »Hvala lepa. Zapišimo.« Delo je lepo napredovalo. Vsak dan »e je širilo moje znanje ogrskega jezika, samo to mi ni bilo všeč, da mi je moj učitelj prepovedal govoriti z drugimi po madfžaTsko: »S tem si boste samo pokvarili izgovarja vo.« Moja izgovarjava je bil« zares čisto dobra! Komaj sva se zjutraj zbudila, že sva izmenjala nekaj madžarskih fraz in moji odgovori 90 bili zmerom sila rezki in točni. »Avaloki tašvaira,« me je pozdravil učitelj. »Išias,« sem odgovoril. (Učitelj je trdil da pomeni »išias« — »klanjam 6e«.) »Flegmona pečeni,« me je vprašaL (Kako ste spali?) »Himairga (prekrasno!)« sem naglo od-vrniL »Fistula furunkul?« je poizvedoval učitelj. (Ali bova pila čaj ali kavo?) »Diabet! (konjak)« sem ves vesel kričal. Vobče sem se z ogrskim jeznlkom silno zabaval. Teko sem na primer nekoč vprašal učitelja: »Kako se pravi po ogrsko »drevo«?« »Tam,« je dejal, ne da bi premišljeval. »Dve drevesi?« »Tam-tam.« »Tri?« »Tem-tam-tam.« »Prekrasen, čudovit jezik! In cel gozd?« »To se pa poje po napevu marša: »Tram-da-tam-tam, tra-tam-tam.« »Kako lep jezik! Tega prav gotovo ne bom nikoli pozabil.« »To se ve. Vse življenje boste pomnili.« * Nekega lepega dne pa »e je učenje nehalo... Učitelj je pripravil svoj kovčeg, mi stisnil roko in dejal: »Dubist groser ezel!« (zelo ras imam rad!) . , , »Pinakoteka.« sem čustveno priznal (tudi vi ste mi všeč). »Dizel-motor s knens-šukerta!« (ostanite zdravil) »Kussenem!« In odšel je z dvema tisočema prelepih čeških ban. Za zmerom je odšel! • Ko je končal svojo povest, )e Sukačev žalostno pobeedl glavo in umolknil. »Kako se je ta stvar potem končala?« sem ga vprašal Divje je zavpil: »Kako?!! Jaz, osel, sem se odpeljal v Budimpešto, prekoračil mejo — in glej, mislil sem si, zdajle se bom lahko malce porazgovoril v svojem novem, pravkar zla-s •kiranem jeziku, pogledal sem skozi okno — v daljavi je bilo videti les,— obrnil sem se k svojemu sosedu v kupeju in mu dejal v prepeva jočem madžarskem narečju: »Lep les! (Bum, tram-ta-ta-tam!)« Divje me je pogledal i.n 6e obrnil: proč. »Gazogenerator?« sem vpraša.'. Vzel je svoj kovčeg in molče odšel v drug kupe. Jezik mi vendarle ni dal miru: šel sem na hodnik, stopil k gospodični, ki je gledala skozi okno, in jo vprašal, če bo kmalu postaja... Ona je pričela kričati in nekdo je od strahu potegnil za zasilno zavoro. Pograbili so me in me nekam peljali. čeprav sem jim v madžarščini pojasnil ves dogodek, so me vendarle poldrugi mesec imeli zaprtega v neki ogromni, neprijetni 6tavbi kjer je bilo vse osobje v belih plaščih. Tudi jaz sem bil v plašču. V sivem. Ali ni bil lopov, ta moj ogrski učitelj, kaj?« Zasmejal sem se: »Nu, domov moram. Drugič bodite pametnejši. Dizel-motor!« ) »Ka-a-aj?« »Saj sami pravite, da je to po madžarsko »do svidenja!« 1 »Da bi vas vrag vzel!« | In odtaval je po ulici, ta čudoviti človek, ki je znal po madžarsko eno samo besedo »kissenem«, pa si je še to za dva tisoč čeških kron pokvaril Iz ruščine B. Z. Tekme v liga It so končane Maribor ie včeraj dobil še dve točki od Primoža in zavzema ponosno tretje mesto z 1© točkami in razliko 17:12 — Ig*a je trpela zaradi dežja teme — kar 6 golo*. Tekmo je sodil g. Čuvaj iz Zagreba v splošnem jlobro; mislimo pa, da a priori ne gre, da bi tekmo sodil aktivni načelnik sekcije ene izmed nastopajočih družin. Prvenstvena dirka »Triglavskega pododbora« Ljubljana, 4. septembra. Borba v ligah je končana in osem moštev, ki pojdejo v ožje tekmovanje, je določenih, če ne računamo protesta, čigar rešitev bi lahko prav v naši skupini prinesla veliko spremembo v korist Maribora m škodo Gradjanskega. Ker je menda ta protest Maribora podprt z argumenti _ zoper sodnika, je seveda njegova pozitivna rešitev precej problematična, najbrze tem bolj, ker bi ugotovitev povzročila nove proteste in dalekosežne posledice za vse tekmovanje. Vsekakor ima Maribor popolno moralno zadoščenje m zavest, da je v letošnji izbami borbi za najboljše jugoslo-veusko nogometno moštvo nadvse častno zastopal slovenski nogomet m samo za točko zastal za renomirano enajstonco Gradjanskega. Kako je prišla Viktorija na vodstvo s tremri točkami naskoka, tega ne vedo pojasniti najboljši poznavata mo-S-ev ki so bili v konkurenci prve skupine. Za zadnji termin — včeraj ah danes — »ta ostali v naši skupina neodigram tekmi, med Gradjanskim in Viktorijo ter Mariborom in Premor jem. Zagrebška kandidata za vstop v ožje tekme sta tekmo odigrala že včeraj — glej brzojavko v naši nedeljski izdaji — m sicer neodločeno z 2:2- ter si lepo razdelila točke. Vsekakor je zanimivo, da sta to pot •Že drugič odnesla vsak po pol izkupička. Primorje je moralo na zadnjo te&mo na vroča mariborska tla, kjer je tudi pustilo •obe toaki. S splošnih vidikov je to v re-idu ker je končno bolj koristno, da se daje onemu, ki že ima, ker oni, ki nama mno-<00 že tako ne more imeti koristi. Končnoveljavna slika prvenstvene taibe-jls v naši skupini je naslednja: 8 6 2 0 19:9 8 4 3 1 30:12 8 4 3 1 17:12 8 12 5 10:27 8 0 1 7 9:25 Viktorija ; Grad jamski ! Maribor jPrimorje 'Ilirija 14 11 10 4 1 Maribor : Primorje 2:0 (2:0) Mnogo j« stvu za uvod k dvema hazenskima tekmama, o katerih poročamo na drugem mestu. I Ilirija je nastopila s kombinirano enaj-storico, v kateri je bik) 5 igralcev prvega moštva. Igra, ki je potekla ob skromnem zanimanju občinstva, se je končala brez večjih pretresijajev za nasprotnika in se je končala s 3:1 (1:0) za Ilirijane. Tekmo je sodil g. Zupan. Ostale nogometne tekme Zagreb: Concordija : Hajduk 2:0 (1:0). Drž&vno-prvenstvena tekma. Osijek: Slavija : Gradjan^ki 2:1 (2:0). Državno-prvenstvena tekma. Banjaluka: Repr. Zagreba : repr. Banja-hike 2:2. Novi Sad: Repr. Novega Sada : repr. Subotice 3:0 (1:0). Sofija: Levski : Hašk (Zagreb) 3:2. 10.000 gledalcev. Ker ima Hašk pet bie-zi rasnih igralcev, je odpovedal vse nadaljnje tekme. Dunaj: Vierana:Rapid 3:2 (l:l), Sport-klub : FAC 3:0 (1:0), Austria : Adimira 2:1 (0:0), Haikoh-Nicholson 0:0. Budimpešta: »ll«:Somogy 3:0, Ferencz-varos : Kispest 8:0, Soroksar : Attila 2:2, Hungaria : Bocskay 4:0. U'jpest:Bastay 1:0. Berlin: Berlin : Hamburg 5:3. Praga: Sparta : Bohemians 2:1, SI a via : Tek 1500 m (4 tekm.). 1. Ogrin (Prim.) 4:32 dve petini, 2. Kovačič Leo 4:34 dve petini. Kian-eiFri^fPrir!^ °ki 1 80 starta« prvorazream vodama ue pwgi r^l^^fdU kofp^i^ o^-i I Lrubljana-Novo mest<>-Ljubljana (km Ljubljana, 4. septembra. Triglavski pododbor je priredil danes oestno prvenstveno dirko na progi Ljubljana—Novo mesto—Ljubljana. Dirke so se udeležili vozači v polnem številu, dasi spada proga med najtežavnejše v celi Sloveniji. Točno ob 6.15 zjutraj so startali prvorazredni vozači ne progi je prispel rta cilj kot prvi su 4:20 min., je bil zaradi nepravilnega križanja proge diskvalificiran 138), 10 minut za njimi juniorji na progi Ljubljana—Trebnje—Ljubljana (km 100). Od prvorazrednih vozače v je dospel ' 40» m l* Ferenščak (Marathon) 54 P™ na eilj Abulnar Franc, MK »Ilirija«, o2 tri petme 2 Fereracak (Mamthon)j* v času 4:57:10 sek (ca 28 km -H.n, Putinia (rran.) za nekaj cm. | ^J ^ ^ ^^ ^ (>>ZarjaK Jesenic€) 5:14:20. 3. Rozman Štefan (Veloc. bat. Ljbbljana) 5:14:25. 4. Bertoncelj Ivan »Zarja«, Jesenice). Med juniorji je dospel prvi na cilj Avbelj Valentin (MK »Iliri ia« Ljubljana), v času 3:27:04 (ca 29 km na uto). 2. Vrhovni k Ivan (»Disk«, Domžale) 3:37:08. 3. Brajmik Janko (MK »Ilirija«, Ljubljana) 3:37:08-5. 4. Barlič Marko (»Zagorje«), 5. Močnik Valentin (»Disk« Domžale), 6. Karat Rudolf (»Zagorje«), 7 Košir Mirko (»Zarja« Jesenice). 8. Jevc Franc (»Ilirija« Ljubljana). Dirica je potekla v najlepšem redu z neznatnimi defekti in zamudami. Met diska (2 tekm.) 1. Manojlovič (Con cordia 38-91 m), 2. Ferkovič II (Hašk) 33.05 m. Skok v višino (7 tekm.). 1. Martini (Hašk) 1.75 m, 2. Dereta (Hašk) 1.65 m, 3. Žgur (Prim.) 1.60 m. Skok ob palici (6 tekm.). 1. Ferkovič 1 (Hašk) 3.40 m, 2. Cvijetič (Hašk) 3.00 m. 3. Ferkovič II (Hašk) 2.90 m. Štafeta 4X200 m (2 štafeti). 1. Primorje (Kovačič, Perovič L, Žorga A., Skok) 1:36 štiri petine, 2. Hašk (Cvijetič. Jam-moky, Muhvič, Ferkovič II) 1.38 štiri petine. Včeraj se je tekmovanje razvijalo znatno hitrejše, kar je dalo prireditvi čisto drugo obličje in bilo tudi za publiko veliko bolj zanimivo. Doseženi so bili v nekaterih disciplinah zelo dobri rezultati in nov državni rekord v olimpijski štafeti (Primorje). Rezultati so naslednji: Tek 200 m: 1. Jamni>cky (Hašk) 22.9; 2. /45K Primorje (lahokatletska sekcija). Z ozirom na skorajšnji dvomateh s KAC prihodnjo nedeljo pozivam vse atlete, z last Kovačiča A.. Cerarja. Perovida L, Cepina. Godunoma, Franci in Vinka Juga, Korčeta, Raiča M.. Slamiča Putinjo, Slaparja, Cerkvenika, Medico, Žorgo A. in F., Krevsa, Kovačiča Leona, Zgurja. Pet-kovška. Mareka I in II, naj redno trenirajo. Načelnik. Zaključek veslaških tekem za prvenstvo Evrope V finalih za veslaška prvenstva Evrope je Jugoslavija zasedla prvo mesto v osmerki s krmarjem pred Madžarsko in Češkoslovaško - Odlična organizacija - 15.000 gledalcev - Na tekmi so bili Nj. Vel. kralj in številni člani vlade Beograd, 4. sept. p. Za današnje vesla-Ske mednarodne teikme se je Beograd zelo pripravil. Iz vse beograjske okolice in celo iz Subotice so prispeSi tisoči ljudstva, da prisostvujejo tekmam. Ogromne tribune so bile vse zasedene, prav tako stojišča, dalje parniki, ki jih je dalo na razpolago prista- — I - „ _ n.— 2 i^./-v m Ortlnl 23.6. Lepa borba. Skok vodi do 150 m, toda odpornejši Jamniicky zmaga v lepem finishiu zim naskoka. Troskok (8 tekmovalcev): 1. Martini (Hašk), 12.88 m, 2. Bučic (Concordia) 12.76 m, 3. Petrioič (Hašk) 12.66 m. Še četrti tekmovalec, Haškovec Cvijetič, je skočil preko 12 m (12.27 m). Met krogle (5 tekmovalcev): 1. Martini (Flašk) 11.33 m, 21 Marek Evgen (Pri- za zamudnike ni bilo prostora. Pri tekmah se je zbralo okrog 15 tisoč ljudi. Tekmam so prisostvovali vsi ministri, zbrani v Beogradu, z ministrskim predsednikom dr. Srskičem na čelu, ob tričetrt na 5. je prispel s posebnim motornim čolnom kralj, ki ga je ljudstvo burno pozdravljalo. Spremljal ga je njegov pobočnrk general Dimitrijevič. Organizacija tekem je bila izvrstna, kar so priznali zastopniki Fise in inozemski novinarji, ki so se zbrali v Beo- morje) 10.90 m, 3. Putnija (Primorje) 10.38 gradu v lepem številu. Občinstvo je spremni. Starejši Marek je sunil kroglo 11.47. ya]0 borbo tekmujočih moštev z navduše-kar mu pa ni bilo priznano v klasifikaciji. ker je prvi rezultat dosegel šele v četrtem metu. njem. Maribor, 4. septembra, bilo kombinacij v teku zadnjega tedna o razvrstitvi udeležencev v naši skupini po zmagi Maribora nad Gra-dianskim. Situacije so se večkrat menjale in neodločeni rezultat med Gradjanskim in Viktorijo je precej neugodno vplival na razpoloženje klubov.h prijateljev. Kljub temu, da današnja tekma ni bila več tako odločilnega pomena in da je med vso tekmo lilo kot iz škafa, se je vendar držalo pod tribuno nekaj nad 400 navdušenih privržencev nogometa, katerim sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: 'Primorje: Mika, Hassl, Jug H., Zemljak, Sočan, Pišek II., Šinkovec, Jug I Mice, Trček, Uršič. Maribor: Koren, Bertoncelj, Savo, Kokot, Kirbiš, Kukanja, Miro, Vodeb, Bertoncelj II., Priveršek, Zemljič. Maribor si je prizadeval, da bi ponovil igro prejšnje nedelje, kar pa se mu na razmočenih tleh ni posrečilo. To velja zlasti za drugi nolčas, v katerem so globoke luže preprečile vsako premišljeno akcijo. Bistvena razlika med obema nasprotnikoma je bila ta, da so domači Igrali pametno in s poudarkom gostje pa so že takoj v začetku izgubili glavo. Karakteristika današnje tekme je bila izredna ostrost in večkrat tudi prav neumestna nedisciplina. V tem pogledu pa so prednjačili gostje, ki s takšnim nastopom ne bodo mogli pridobiti simpatij izven Ljubljane. Domači so imeli zopet najmočnejše orožje v obrambi. Prav tako tudi niso zaostajali krilci. V napadu je prevladovala leva stran, obnesel pa se je tudi reaktivirani Vodeb. V polju so bili domači tehnično boljši, kolikor se more na takšnem terenu sploh pokazati tehnika. Rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu, dasi se ne sme prezreti, da je imelo Primorje v drugem polčasu vsaj 20 minut več od igre. Primorje je imelo v vratarju zanesljivo moč, ki sta mu sem in tja z nedovoljenimi sredstvi čistila ozračje Hassl in Jug. Krilska vrsta je bila najbolj disciplinirana — posebno Zemljak — in zato tudi najboljša. Napad ni pokazal one stare prodornosti primorjanskega napada; v njem Je bil edini nevaren človek Uršič. ■ Gole sta zabila v 12. min. Zemljič in V 30. min. Bertoncelj H. iz prostega strela. Sodnik g. Podubski iz Zagreba je imel z ozirom na bojevito razpoloženje nasprotnikov izredno težko stališče. Kljub temu. da je storil nekaj pogrešk v škodo gostov ki niso bistveno vplivale na potek igre, se lahko uvrsti njegov današnji nastop med boljše. V predtekmi, ki se je odigrala samo do polovice, je SK Mura iz Murske Sobote odpravil rezervo Maribora s 3:1. Kvalifikacijska tekma v Celju SSK Celje : SK Slovan 5:0 (4:0). Celje, 4. septembra. Danes popoldne se je vršila na Glazaji ob navzočnosti 700 gledalcev prva kvalifikacijska tekma za vstop SSK Celja v podsavezno ligo. Moštvo Celja je zasluženo zmagalo. Tekma je bila živahna in zanimiva. Celjani so bili po večina v premoči; gostje so po odmoru spremenili postavo °in igrali potem nekoliko boljše. Sodnik g. Skalar iz Ljubljane je sodil v prvem polčasu zelo zadovoljivo, pozneje pa je precej popustil v škodo Celja. Zaradi visoke razlike lahko Celje z veliko gotovostjo računa, da bo prišlo v podsa-vezno ligo. Druga kvalifikacijska tekma bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Skromni program v Ljubljani Po skoraj nepretrgani verigti prvenstvenih tekem, ki so se vrstile vse poletje nedeljo za nedeljo, je danes — prav ob otvoritvi velesejma in ostalih velikih svečanosti v beli Ljubljani — življenje na zelenih poljih za nogomet skoraj zamrlo. Moštvo Primorja je odšlo na zadnjo preskuš-njo v Maribor, Ilirija pa je z ojačeno rezervo nastopila proti jeseniškemu Brat- i i ^-u..." -------------- - v — i ie& <:uu m: i. jajuua^Kv inaas i -----T — ' — J .---. . i , .1. „ Teplitzer FC 1:1, Viktoria (Plzen) : Lrben | (P>) 23) 3. Ferenščak (Marathon) | niskopoveljstvo, m motorni čolni, takoja 4:1. We1s: BAC : Wefeer-Sportfreunde 14:1. Nurnberg: I. FC Nuraberg:ASV Nurnberg 4:1. Fiirth: Sp. V PuriJh :FC Schweifurt!h 2:1. Linz: Linzer AC : Lustenau 07 3:0. Lahka atletika Mednarodni miting ASK Primorja V soboto in nedeljo so tudi športniki proslavili 10-letnico agilnega društva »60-ča« in predsednikovanja zaslužnega ljubljanskega župana g. Dr Dinka Puca z lepo lahkoatletsko prireditvijo AS>K. fn- ^ Žal' so v zadnjem momentu odpovedali Celovčani, člani KAC, ki so morali po nalogu svojega se veza v SolnogTad, zato pa je Zagreb iz svojih klubov Con-cordie Marathon a in Makabija) poslal močno četo odličnih prvakov in juniorjev, v katerih so zadeli domači atleti, člani Primorja, na odlično, res prvorazredno konkurenco. , , Prireditelj je žal moral v soboto re^g- V prvi teikmi četvork s krmarji 90 nastopili čolni Jugoslavije, Italije, Danske, Fran-Juniorji C, 100 m (6 tekm.): 1. Bičanič I c;je in češkoslovaške. Naslov je branila (Concordia) 11.6, 2. Cvijetič (Hašk) 11.8, Francija. Prva je prispela Italija v času 3. Brozovič (Concondia). Lahki veter v 6:35.4, druga Danska v 6:40.4, tretja Ceško- hrbet je nekoliko favoriziral rezultate slovaška v 6:40.7, četrta Francija v 6:50, žati se novi rekordni znamki (48.99 m). Met krogle 5 kg, jun. kat. C (6 tekmovalcev): 1. Bičanič (Concordia) 12.60 m, 2. Cvijetič (Hašk) 12.07 m, 3. Kolenc (P.) 11.04 m. Tek 5000 m (3 tekmovalci): 1. Krevs ^ ____ . ______ „ fp.) 16.41 tri petine. Renomirana atleta svoje" odlične"etle te allround tek- I Koren (Marathon, Zfe^rčb) in Štangl (Ma-movalca Korčeta. metalca Slamiča in sed;'.j rathan; Maribor) sta kljub zelo pooasne-najboljšega jugoslovanskega dolgoprogasa mu tempu v prvih rundah odstopila pn-Krevsa Id bi končne izide v tekih na lo00 b^žno na polovici proge, m in 400 m, ter v skoku v daljavo in metu Juniorji kat. C, skok v daljino: L Cvi-diska znatno spremenili, toda kljub temu . ^ (Hašk)> 5.91 ^ 2. Brozovič (Concor-Pmmrtf ia v mnofih disciplinah. | ^^ ^ ^ ^ 3. Božin (Concordia) 5-59 m. 4X100 m: 1. ASK Primorje (Kovačič A., Met kladiv-a: 1. Gojič (Hašk), 47-47 m, zadnje mesto je zasedla Jugoslavija. 2. Puhovič (Concordia) 34.74 m, 3. PeTO- V drugi tekmi dvojk brez krmarjev so vič (P.) 29.71 m. Gojiču ni uspelo pribli- nastopili čolni Jugoslavije, Italije, Švice in - - . , ----1-: /aq 00 I B^gjje p^o mesto je zasedla Švica s 7:14.2, drugo Italija s 7:16.4, tretje Belgia s 7:26.4. Čoln Jugoslavije se je prevrnil. V naslednji točki so nastopili skiffi Madžarske, Belgije, Francije, Italije in Češko- slovaške. Naslov je branila Švica, tekmovalo se je za nagrado Belgije. Zmagala je Italija s 7:18.2, druga je bila Francija s 7:20.4, tretja Češkoslovaška s 7:26, nato pa Belgija in Madžarska. V tekmi dvofk s krmarji je zmagala Ho-landska v času'7:412, druga Italija s 7:45.4, tretja Poljska 7:47.3, četrta Švica 7:53.1, peta Belgija 8:01.2, Holandska je vodila samo od začetka. V tekmi četvork brez krmarjev se je tekmovalo za nagrado Švice. Zmagala Je Madžarska v času 6:39.4. nato pa so sledire Italija, Jugoslavija. Nizozemska, Švica. Madžarska je vodila od vsega začetka pred Italijo. Jugoslavija bi bila lahko zavzela drugo mesto. Med tekmo jxa je menjala smer in s tem izgubila na času. V tekmi double scullov je zavzela prvo mesto Madžarska v času 6:47, druga je Italija 6:49. tretja Poljska 6:55. četrta Belgija 7:14, za"dnja Jugoslavija. V tej točki sta se borili Madžarska in Italija. Italija Je že vodila, toda v finishu je Madžarska dosegla prvo mesto. Nato je bila tekma vojne mornarice s štirimi čolni: odmerka s krmarjem. V tej točki je zmagala Jugoslavija v času 6:11 -2, za njo Madžarska 6:15.4, Češkoslovaška 6:17.4, Poljska 6:27.3. Čoln Francije se je zaletel v kažipot na vodi in se razbil. Nocoj so se zbrali vsi udeleženci tekmovanj v Oficirskem domu na banketu, kjer je minister v t telesmo vzgojo dr. Kraljevič razdelil pokale in darila. nirati na »l/ so atleti Primorja v mnogih discipl nudili renomiranim Zagrebčanom ne saimo Velika nemška militaristična manifestacija Ogromna parada »Stahlhelma« ob prisotnosti nemške vlade, bivšega prestolonaslednika in nemških prince v ogoičen odpor, temveč odnesli tudi efsit- perovie s^k 46 eno petino; 3. Marathon (Malčič, Ku-mer, Žingerlin, Ferenščak), 50 eno petino. 800 m X 400 m X200 m X 200 m: 1. ASK XII Ct iVi/Ui«n.v«»----------. , I I UUO Ul /\ TIWW JUt 111 / N «uv u«« m.% * tukaj zaostal za dve desetin« .sekunde, primOTje (2orga, Poitinja, Perovič, Skok), vendar je pokazal 3voh> ena^cv"' 347 ^ petino, novi jugosiovenski rekord; Jamnickemu. k? mu manjka samo n?ic'H«o stare ^^ke za celih 9 sekund treninga oziroma nastopov na tekališču. Tudi Kovačič — dasi četrti v tej disciplini za Tauberjem (Makabvi) — je dosegel svoj najboljši čas v atletski karieri (11.4) in obeta, da bo v kratkem posta, nevaren konkurent obema prvoplasiramma. V vseh skokih sta dominirala odlična Haškovca Martini in Ferkovič. ki jima ie odsotnost Korčeta ozir slaba forma Zgura olajšala sig.ume zmage z dobrimi rezultati; seveda bi bili se boljši, če bi bila brnela močnejšo konkurenco. V metu kopja sta se kosala klubska n-vala Primorja. Petkovšek in Slapar, dasi nista dosega sv.>j;h oblčainih rezultatov sta d ka/.i' > sta trenutno nsj-boljša jugoslovensfoa metalca kopja. Met diska je bil siguren plen Goncordi-jaša Manojloviča, ki še ni v dobri formi, vendar je njegov rezultat — skoraj 39 m — za nas v Ljubljani prav dober. Škoda, da ni bilo Slamiča. Jamnicky (Hašk) je tudi na 400 m pokazal svojo veliko premoč nad jugosloven-skimi 400-metaši. Korče je imel v tej di- 2. Marathon Zagreb (Žingerlin, Ferenščak, Kumer, Malčič), 3:57 dve petine. Primorje je zmagalo z naskokom 80 m; ob močnejši konkurenci bi se brez dvoma teklo za nekaj sekund boljše. Prihodnjo nedeljo bo imelo PrimoTje dvomatoh s KAC. Z ozirom na splošno dobre rezultate, ki 90 jih dosegli njegovi atleti, je pričakovati še znatno izboljšanje rezultatov. Hazena Velika zmaga zagrebške Concordije Concordia (Zagreb): IFtrija 13:4 (7:3) Za hazenske tekme, v katerih nastotpa zagrebška Concordija, vlada povsod veliko zanimam je, ker je znano, da je to brez dvoma najboljša hazenaka družina Jugo- scdplini priliko uveljaviti se, in sioer od- J srlavije m sega njen sloves še daleč preko I da i Berlin, 4. septembra. AA. Veliko vodar ško vežbališče pri TempedhofTi je bilo danes pozorišče veLičastne vojaške manifestacij«. Na tem vežbaLišču je do L 1814. bivši nemštai cesar Vijem II. prirejal znane militaristične parade, ki so zbujale pozornost po vseim svetu. Sedaj je (tel tega vežbališča last letališča Tempelhof. Bataljoni >fitahlhelma< so bili razvrščeni v globokih formacijah. Vsak bataljon ae imel svoje zastave, ki so vihrale v jutranjem vetru. Vojaške godbe so brez prestamka igrale stare pruske koračnice. Ogromna vojska de defilirala pred starim maršalom Maokensenom. Ob njegovi strani so bili državni kancelar Pajpen, vojni minister general Schleicher in drugi člani vlade. Zanimivo je, da so mimohodu pflisostvova>M tadii presf!Jlonaslefl««:.te & svojimi brati in 21 bivših nemških prin- Zveza jeklenih čelad je hotela a tom mar nifestaaijo dokazati »i-lo in disciplino svojih čet. Ta dokaz se je v celoti posrečil. Na vežbalšču je bilo zbranih kakih 180.000 mož v ikrodih. Bataljoni in stotmije so se razvrščale tako točno kakor izvežbana redna vojska. Mnogi vooaki so imeli že bele lase, dokaz, da so bi« v svetovni vojni Bilo pa je tnda desettisočev popolnoma mladih članov, ki bodo jutri že pravi vojaki. . . . . Voditelji >StaMhelma< sicer zatrjujejo žele nove vojne, toda damašmja »Hka nemške vojaške sile je bila tako mogočna. da je prepričevalno dokazovala nasprotno To je bilo opažati tudri iz navdu-iLja gledalcev in z obrazov visoke gene ralitete. lično! mej naše domovine. Včeraj o tem zanima- li ljub diskvalifikaciji je na 1500 m rm- J nju na igrišču Ilirije ne more biti govora, poniral Žorga z rezultatom 4:20 min., ki ker »e je na teikmi zbralo komaj za pol je dosedaj najboljši čas naših atletov in tribune najbolj vnetih prijateljev bazene, s svojo svežostjo na cilju, ki kaiže, da bo ki so seveda v polni meri prišli na svoj v močnejši konkurenci lahko pretekel to račun. Če upoštevamo, da Je bilo drugod progo v znatno boljšem času. več lepih prireditev in se je ostala Ljub- Dasi prireditelju ni v polni meri uspe- Ijama zbrala na prostoru velesejma, je se-la ideja same prireditve in je sodniški zbor ta slabi obisk razumljiv in so morali s svojo »odlično« odsotnostjo precej ovi- prireditelji ž njim že v najprej računati, ral hitrejši potek, kakor tudi pravočasni p0 precej medli predigri, ▼ kateri je š?b- pričetek prireditve, je bil miting odlična ka rezervna družina Ilirije odpravila am- preizkušnja za sikorajšnje državno prven- bicijozino družimico SK Bratstva z Jesenic stvo, ki bo v 14 dnevih v Zagrebu in ob- z 9:1 (4:1), sta nastopila glavna nasprotni- enem zadnji izpit naših atletov za nasto- ka, državni prvak Concordija m prvak pe na balkanij«di v Atenah. Vsekakor so ljubljanskega podsaveza Ilirija. , ......... na tej prireditvi doseženi rezultati že se- Concordijašice — v belih dresih in krep- Vpocih Heimwehra hudo zatneriaio daj dokazali, da bo letos več Slovencev kih zagorelih postav — so kar spočetka za- vf>d;tewtl avstriiskega fašizma, " " ' igrale s svojo priznano hitrostjo in odloč- vrHovnwra vuu j ■ glaiSoval za nostjo ter si že v prvem navalu zasidrali knezu StarhmAergu aa ie | dva gola naskoka. Polagoma se je znašla lausanmk, protokol, ki nalaga avs« i tudi Ilirija in je sem in tja s prav lepimi | ne obveznosti in onemogoča na . Vlada sama je čutila, da bi bilo nerodno, če bi stala v preveliki bližini bivših prince.v. Zato je bivši prestolonaslednik z ostalimi člani bivše cesarske hiše prisostvoval mimohodu s terase bližnjega letališča. Manifestacija, kd je bila v petek v sportmi palači, pa potrjuje, da so med zvezo jeklenih čelad in bivšo cesarsko hišo prav tesrai stikL čete so se pričele zbirati že ob 6. zjutraj. Povelja za razvrstitev posameznih vojaških oddelkov so oddajali po zvočnikih. Voditelji »Stahlhelma« so se pripeljali ob 11. v odprtem vozu in s poveljniško standardo. V drugem vozu je bil maršal Mackensem. Maršal, ki mu je 83 let, je stal v svojem vozu ves čas mimohoda, ki je trajal 3 ure. Vodja >Stahlhelm^« Sledt je izročil zastavo novim vojaškim oddelkom in se spomnil žrtev svetovne vojne. Mimohod se je pričel ob 12. Državni kancelar Papen in general Schleicher sta ostala na vežbališču do konca prireditve. Ves čas sta se razgovarjala z bivšimi generali, ki so vsi nosili jeklene čelade. Med njimi je bil tudi princ Starhemberg, vodja avstrjskega Heimwehra. Zveza jeklenih čelad je danes dokazala svojo moč. Opaziti pa je bilo, da zveza v Berlinu ni popularna. Nemška prestolnica pripada socialistom, komunistom in narodnim socialistom. Manifestaciji ni prisostvovalo berlinsko občinstvo v večjem številu. Ta odsotnost je dokazala, da zveza jeklenih čelad podpira državnega kan-celarja Papena, da pa on sam predstavlja le neznaten del sedanje Nemčije. Razkol v avstrijskem Heimwehru Dosedanjega voditelja Starhemberga bodo odstavili , , . vr, M v avstrijskem I ficor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, ueinivvcujiu iv k**— - , . v pks- dogodkih v Atriji do-ra^Veis v Atenah kot dosedaj. Izid sobotnega tekmovanja >e sledn ji: Predteki 100 m (8 tekm.): I. bel na- 1. Skok _______ _ _ in .. MmrričiiL (Priir)Tl.7W^kr2.VFe^Sk (Marathon) I akcijami" zmanjševala razlikoki pa se je I akc;i6 za priključitev Avstrije QV_ 11.8 sdk.. 3. Perovič Ivo (Prim.). n. 1. Jam- stalno večala v korist boljših. Družina Neraz^0ženie kažejo nicky (Hašk) 11.5 ®ek„ 2. Kovačič (Prim.) | Concordija se je pokazala v ^h delih j ^ kr0^ na Gomim m Nizjero Avstru 11.6, 3. Tauber (Makafci). Finale 100 m: 1. Jamnicky (Hašk), 11 sek., izenačen jug. rekord! 2. Skok (Primorje) 11.2 sek.; 3. Tauber (Makabi) 11.4 ...... . _ sek 4 Kovačič (Prim.). Za nekaj cm; uspešno končala daljšo turnejo P<>J^vo- p^ecej moč^ protiveter, radi tega odlični | ni ji, ima v svoji postavi _ nekaj odličnih Tezulteti! _ ^ Martini mtlkH.43 m^l^iričič (Hašk) I ^ltet^mno^ pTevteok; škoda je tudi da I heimwehrov- 1 - • • - 1 je sicer odlična vratanca premajhna, kar ob;ave te?a pisira ,e pnSlo za- so nasprotnice spretno izkoristile in po- i ^ • - - v---- iljale vse nevarne strele visoko pod drog. Concordija se je pokazala v vseh delih ^ ^^ ^ ....... boljšo in je zmago pošteno zasluzila, dasi iti SofaograŠkem, ki sPlon je razmerje golov morda le nekoliko pre- ' avai-0 V^eza Starhemberga za . ^ln voditHia. Nacionalistična »Wiener Ilirija, .ki je pred^ tem nastopom^zelo ^a^t^ ^^^^ dličnih mo na kneza Starhemberga. v katerem igralk,1™ katerimi ^lah^a" tudi s nag1aša3o. da knez Starhemberg nima vj Concordijo. Po igri v pol juta taktiki je pooHastaa nasproti v nneiw štaiers-Kin 6.32 m, 3. Pubinja (Pinni.) 6.14 Med kopja (4 tekm.) 1. Petkovšek (Primorje) 46.85 m, 2. Slapar (Prim.) 46.56 m, T5Sn? (Prta.) 446BZ. W'lum^ kjer so res našli pot v mrežo. V zadnjem ; 47.76 m. ' delu igre je padlo - deloma tudi zaradi radi: tega. ker je knez Starhemberg odpotoval v Berlin na kongres StaMhelma. aa bi tam zastopal avstrijski Heimwehr. Ka- nih voditeliev Heimwehra, na katerem bodo sklepali o odstavitvi kneza Starhemberga kot vrhovnega voditelja Heimwehra. Hmeljski trg Žatec, 3. septembra, h. Cene hmelja so bile čvrste, povpraševanje nespremenjeno. V manjših množinah se je plačevalo za srednje dobro blago 500 do za izbrano bla-eo pa 600 do 650 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj ča-šioo naravne »Franz Josefove« grenc'ce. ki doseza zaradi tega, ker čisti kri t* dec in čreva pni dečkih in deklica* prav znatne uspehe. V otroških klinikah sp porablja »Franz Josefova« vod* ie nri ma m tudi največ težko zaga t eir h »Franz Josefova« g renči ca se dob,va ,v vseh lekarnah, drogeriijah in specerijsk h trgovinah. žena v sodobnem svetu Osvobojenje Turkinje Za zapadnega Evropca je bila združena še nedavno z imenom Carigradom predstava o ženah s pajčolani, o haremskih skrivnostih in zadnja leta je bil marsikak tujec razočaran nad pomanjaknjem vsega, kar se mu je videlo najbolj tipično za to orientalsko mesto. Toda kakor mnogo drugega se je moral umakniti novim oblikam tudi pajčolan in ž njim družabne omejitve, ki so oklepale ženo in katerih vidni simbol je bil pajčolan. Pajčolan in tako zvani čaršaf, črna halja, ki je ovijala ženo od nog do glave, sta bila nerazdružljiva. čaršaf je izenačil vse žene, to je bila uniforma turške žene, ki se vse življenje ni smela civilno obleči za ulico. Kakor jate črnih pingvinov so se videle te žene, kadar so šle v gručah v mesto po opravku, zakaj turške žene so hodile vedno v skupinah, ker je bilo nespodobno, da bi se pokazala posamezna na cesti. Tako so bile bogato obdane od svojih služabnic, revnejše pa od svojih tovarišic. V električni železnici in na parnikih Bo-spora so imeli za ženske posebne oddelke. Kakor na ulici pajčolan tako je ločilo Turkinjo doma haremsko omrežje od zunanjega sveta. Harem je bil ženino kraljestvo. Ostala Evropa ima o haremu po večini napačne pojme, s katerimi so navadno združene predstave o lepih odaliska ki polegajo v brezdelju po otomanah, se krase in čakajo na migljaj svojega paše. To mnenje je povsem napačno. Harem je del poslopja za žene, kamor je imel dostop samo gospodar, med tem ko je bil ženam dostop v njegove prostore prepovedan. V haremu je vršila žena svoje delo: negovala je otroke, šivala, delala ročna dela ter sprejemala obiske svojih prijateljic. Nikdar pa ni bila v enem in istem hermu več kakor ena žena, pa naj je imel mož toliko legitimnih žen, kolikor mu jih je dovoljevala postava, to je štiri, zakaj zakon je predpisoval popolnoma enako ravnanje z vsemi legitimnimi ženami in kakor hitro je vzel novo ženo, ji je moral oskrbeti prav tak harem, kakor ga je imela prva. Iz tega vzroka, ki je dovoljeval samo zelo premožnim moškim luksuz mnogoženstva, je bila legitimna poligamija zlasti v mestih brez pomena že mnogo prej, preden je bilo sprejeto v Turčiji švicarsko civilno pravo, ki je danes splošno v veljavi. Za ženo ni bilo mnogoženstvo tisto, kar jo je najbolj poniževalo in tlačilo k tlom, temveč mnogo bolj njena absolutna izključitev od zunanjega sveta. Kaj je bila za Turkinjo, ki je bila deležna boljše vzgoje in izobrazbe, zavest, da ji vse njene zmožnosti ne bodo pomagale, da se bo mogla kdaj dvigniti nad obzidje harema! Za revna dekleta pa se je našel samo en poklic; služabnice v haremu bogatih. čas je dozorel za ženino osvobojenje, ki se je izvršilo kakor druge preosnove brez globljih pretresljajev. Novodobna tehnika je pričela odstranjati pajčolan. že pred vojno je marsikak napreden Turek vzel svojo izobraženo ženo vsaj na evropsko potovanje brez pajčolana. Odločilno pa je vplivala vojna, ki je tudi od turških žen zahtevala, da so nadomeščale moške pri različnih delih, kjer je bila noša pajčolana nemogoča. Mnogo, za kar so se evropske žene borile desetletja in ^e v nekaterih državah še bore, je mlada turška republika ženam prostovoljno naklonila, morda celo vsilila nekaterim. To ni bil izraz moške velikodušnosti, temveč zahteva časa. Vsi poklici so se odprli tudi ženi. Lahko je postala zdravnica, uradnica, pravnica. Svet je kmalu po vojni čital razgovore z repor-terkami ter občudoval turške umetnice na odrih in v razstavah. Dovoljena ji je bila tudi udeležba na javnem življenju: uspešno se udejstvuje kot občinska zastopnica ter v drugih javnih korporacijah. Celo v diplomatski službi se je uveljavila. Letošnje leto je bila ena sposobnih prideljena kot tajnica teheranskemu poslaništvu, da s poudarkom dokumentira perzijskim ženam, ki so še vedno zastrte s pajčolanom, da je njena zapadna soseda za nekaj desetletij naprej v kulturi. V šole so uvedli skupen pouk dece obojega spola, ustanovili so trgovske šole za dekleta. 2ene na univerzah so prav tako pogost pojav kakor pri nas. Brez hrupa se je uvrstila turška žena v socialno življenje, kakor da je to samo po sebi umevno; prav tako kakor je vrgla od sebe šal in uniformo ter oblekla praktično kratko športno obleko. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da so se že vse žene emancipirale, da se ne vidi noben pajčolan več. še prav v bližini Stam-bula je ostalo vsaj na zunaj marsikaj pri starem; tako tudi pajčolan. Eyub, mesto grobov, kjer nemoteno prebivajo živi med mrtvimi, je nekaka božja pot ob Zlatem rogu, ki si je ohranil svoj stari orientalski značaj. Izdaja ga pred vsemi ženska noša, k je ostala stara. Toda dolgo časa se tudi reakcijonarne žene ne bodo mogle upirati, kajti napredek žen podpira napredni predsednik republike, ki se zaveda, da je brez ženske enakopravnosti moderna država nemogoča. .j" Nemški fašisti proti ženskam. Nemško učiteljstvo, ki je po večini fašistično, je prejelo nedavno na svojem zborovanju v Badenu n-.slednje sklepe: 1. ženskam naj se omeji pravica do dela v smislu 10-odstot-nega odbitka pri plači. 2. Odpuste naj se vse poročene uradnice. 3. Odpuste naj se vse neporočene uradnice, katerih starši so dobro situirani. 4. Odpuste naj se vse ločene žene kakor tudi vse vdove. To so dobrote, katere imajo pričakovati žene od fašistov, dasi so pri volitvah v trumah drvele v njih tabor. Politična nestrpnost. Po parlamentarnih pravilih v Nemčiji ima predsedovati do volitev novega predsedstva najstarejši član parlamenta. To je v Nemčiji Klara Zetki-nova, komunistična poslanka. Proti temu predsedovanju so vprizorili narodni socialisti pravo gonjo. Tudi nemški meščanski listi se zgražajo nad to fašistično nestrpnostjo. žene v poklicih v Rusiji. Po »Osteuropi« je bilo v Rusiji zaposlenih žen: 1. 1928. 2,394.000, leta 1929. 2,584.000, leta 1930. 3,697.000, leta 1931. 5,859.100. Od teh deluje: 1.500.000 v mladinskem gibanju, tretjina milijona v stranki, 4,500.000 v strokovnih organizacijah. Od osnovnošolskega učiteljstva je 67 odstotkov učiteljic. V zadnjih treh letih se je naučilo 15 milijonov žen čitanja in pisanja. Iz akvaristove torbe O vodožitju in o kačah. Akvaristovstvo, po naše »vodožitje«, m je poslednjem času pridobilo dokaj prijateljev. To nam dokazuje vsestransko zanimanje za ta plemeniti šport, zlasti v krogih visokošolcev in srednješolcev, a tudi mladina ljudskih šol ne zaostaja, kar je moral opaziti vsakdo, ki se je kopal v poletju v raznih prdrodnih kopališčih okoli Ljubljane. — Pri najmlajšem akvaristov-skem naraščaju je stvar samo v toliko kočljiva, ker ne zna ravnati z ribicami. Otroci nadove premnogo ribic V malih steklenicah. ki jih vzori a jo seboj, zmanjka kisika in polovica jih pogine že na lovišču, nekaj na poti domov, ostale pa prej aLi slej doma. ker se zaduše zaradii pomanjkanja kisi ka, ker niso posode in razni »glaži» zasajeni z rastlinami in ker jim otroci ne menjajo uporabljene vode s temperirano svežo. Hranijo jih navadno z drobtinicami, ki nabreknejo v črevesih, nakar ribice tudi poginejo. Da bi se preprečilo tako nepotrebno umiranje, bi se morali priodoeloven in prijatelji v od ož: tja usmiliti teh ubogih ribic s tem, da bi objasnili mladini v šoli in zunaj nje razmerje med rastlinami m živimi bitji v vodi, o vodi in njenih sestavinah, o dihanju, o kisiku in ogljikovem dvokisu, o umetni hrami (wawil, pisoidin) in o pri-rodni hrani (vodne bolhe tubifeksi, razkosani deževniki) Tak pouk bi mnogo koristil. Ker so nekatere šole v Ljubljani dobile po razpustu Zoa akvarije na uporabo, bi si pač ljubitelji profesorji rn učitelji pridobili velikih zaslug, ko bi te akvarije zasadili in mladini kazali, kako je treba ravnati z ribicami. Pri tem omenjam, da je mladina, ki se bavi z vodožitjem ali s katerokoli druigo panogo prirodoslovja. gotovo na dobri poti. ker je primorana podati se v prirodo, kjer vidn lepote stvarstva. ki vplivajo blagodejno na dušo in srce. Zrak in gibanje na prostem okrepčuje mlada pljuča gotovo v večji meri, kakor skakrnje po kateremkoli igrišču ali katerikoli z ogljikovim dvokisom nasičeni dvorani sedaj modernih športnih panog. Res je. da mora učitelj žrtvovati malo časa in truda okoli ureditve. Ali seme, ki ga vsadi s tem v nežna srca mladine, prinaša stokratni plod. Posebno dandanes je potrebno usmeriti omladino k prirodi. ko se demora-lizujoče posledice vojne občutijo vsepovsod — V nekaterih šolah (Vič. g^mnazira na Poljanah) se bavi jo posamezn i gg. učitelji z vodožitjem. Akvariji v šoli vzbujajo vsestransko zanimanje, o čemer sem se prepričal osebno na šolski razstavi na Viču. Sedaj nekaj o kačah. To poletje sem opazoval belouške v nekem tolmunu Malega grabna in v brezoviškem potoku. V tolmunu sta bili gazdarici dve belouški. Sedeč mirno v pesku sem opazil pred nekim grmičkom tik obale rahlo valovanie in zagledal v vodi neko sivo nihalo, nihajoče vodoravno tik nad gladino. Vstal sem polagoma. Na dnu sem opazil begajoče ribe; na vijugastih kretnjah telesa, kamor je pripadalo nihalo, sem pa spoznal kačo-belo-uško. Cim je priplavala ra nasprotno obalo, se je ustavila in si ogledala okolico, ali ne sedi slučajno v bližini kaka žabica. Ker je ni videla, je podaljšala svoio vijugasto pot ob obali. Ni dolgo trajalo, ko je nenadoma obstala, dvignila slavo in bliskoma pograbila — žabico. Nekega drugega dne sem videl zanimivejši prizor. Žabi ca je belouško opazila, naglo skočila v vodo in se skrila na dnu. Zal, belouška je bila preblizu. Tudi ona se je podala naglo pod vodo in zasledovala žabico, ki se je prehitro ustavila. Videč kačo pred seboj je bila tako presenečena, da je pozabila odplavati. Belouška jo je popadla, splavala na gladino k obali in jo pogoltnila. Pri -istem tolmunu je ostala ozka plitka luža. kjer je samevalo nekaj poher. klinov in globočkov. Tudi to mlako je posetila belouška. Ko 60 jo zagledali pohre in klini, so švigali po luži, samo neki globoček je ostal ničesar sluteč na dnu. Zagledajoč ga, je kača za trenutek obstala pod vodo in ga potem z bliskovitim sunkom pograbila in — hotela izplavati. Ko sem priskočil, je izpustila globocka rn se naglo izgubila v bližnjem grmičevju. — V brezoviškem potoku, kjer je voda zaradi suše skoro popolnoma usahnila, so ostali le majhni kotlički, v katerih 60 čakale ribice na deževje, ki naj bi jih osvobodilo. Zaporedoma sem videl tri belouške, ki so v jamicah lovile. Sicer pa belouška ni škodljiva, ker wgo-nablja v glavnem žabe, močerade, pupke, paglavce, male miši in drugo. Samo bolj redko, — če ne najde nič drugega — se poda pod vodo nad ribe. Večina rib se ji spretno umika, edino globoček, koreslji m krapčki, ki so bolj apatični, se ji ne izognejo pravočasno. Često opazimo po cestah in podeželskih potih, katere spremljajo vodni jarki, ubite belouške. Ko vprašamo malčke, zakaj so ubili žival, ko jim vendar ugonablja miši vn nadležne žabe, odgovore navadno: »Saj je kača«. Ker belouške nmogo več koristijo kakor škodujejo, jih res ni treba uničevali. O. S. mmm Vsaki beseda 50 par; ta dajanje naslov« aH u Šifro pa 8 Din. (1) Fanta 151 et starega. zdravega Vn poštenega sprejmem v si u;žSo. Dopise i navedbo p-^aScov na pociru.in.vc-i> ».J-.jtraK V Mariboru ^ pod »Spodoben«. 330.*M Marljivo učenko sprejmem k dobri šivilji. N^si rm takoj ali pozneje. y2s'.ov v oglas-n-em odel-*TT »J-Jtrac. 34007-44 Natakarico »r>re>m«m takoj. Nas'ov v »Vasnem oddelku »Jutra« 34031-1 Strojno veziljo rglas. oddelek »Jutra« pod »Poiziknis«. 33888-4 Gramofon, plošče »d 20 Din — kakor tndfl gramofone od 300 Digl. oddelek »Jutra«. 34339-6 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; u dajanj« naslova ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja vsaka beseda 50 por; ta dajanj« naslova ali ca šifro pa S Din. (7) Trgovina sredi Ljubljane, takoj naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa«. 34293-19 Posest Vsaka beseda I Dtaj m dajanje metuia •> M Mfr« pa 6 Mn. (SO) Hiša enodružinska — v okolici Celja naiprodaj za 95.000 Din. Naslov pni podružnici »Jutra« v Celja. 34320-20 Nova hiša trg., stanovanjska, večja, takoj na prodaj v m-estn na Gorenjskem. Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiifro »Proti gotovina« 34033-20 Hiša z 10% čistih dohodkov na prometnem mestu Ljubljane ugodno naprodaj. — Vprašati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilna«. 34090-20 V Litiji prodam hišno parcelo t velikosti preko 300 mJ. — Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 34133-20 Komfortna vila z vrtom i/n garažo, v najlepši poziciji naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddolek »Jutra« pod šifro »900.000« 33148-20 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklim, v pritličju odd« in kuhinje oddam v Zgornja Siaki št. 194. 34384 21 Stanovanje 2 »o+i, kuhinje in prVtiklic oddam v novi hiši na periferiji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »600 Din«. 34337-31 Krasno stanovanje za Bežigradom, obstoječe lz 3 sob, kuhinje kopalnice ter vseh pri-tlklln v X. nadstropju oddam mirni stranki za oktober. Naslov pove ogl. cdd. »Jutra«. 34275-21 Trisob. stanovanje flolnčno. v vili n« Vrtač« oddam s 1. novembrom. NasJov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32510-21 Stanovanje »obe. kabineta, kuhinje ta pritriklim išče enim.osit.<\ina dama, državna uradnica zi oktober aJi pozneje. Po-mulbe pod »Do 500 Din« na oglasni odovemibrom. Pormd/b« na ogla«, odd-eleik »Jutra« pod značko »Točen plačnik«. 34283-31/a Stanovanje sobe in kuhinj«, v ofcolid Poljanske oeete ali Kode-ljevega išče mlad zakonski par, to6*n pla-čmiik. — Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 34346-31/a Dijaka najraje nižješolca, sprejme učiteljska rodo v centru mesta. Klavir. Na-?l.nv pov« oglasni oddelek »Jutra«. 34282-22 Sobo odda Prazno sobo s centralno kurjavo, na Miklošičevi cesti, ugodno oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34250-23 Ležalne stole 100, po povaetjn 130 Dta Spalne fotelje Sostanovalca solidnega — sprejmem po ni