96                                                          Književnost.
pisateljevi so vseskozi-trezni, premišljeni; bralec zve na jedni strani, česar bi se težko naučil po dolgi in dragi izkušnji. Zato je želeti, da bi jo naši kmetje brali radi in z zaupanjem, ogibali se škode in izboljšali si živinorejo, za katero so tako prikladne  naše dežele.                              Agricola.
Kdor z višjega stališča pretehta delovanje naše družbe, kdor premisli, koliko deluje za versko vnemo, pobožnost, krščanski pouk, krščansko življenje, pošteno zabavo, kmetijstvo po vseh posameznih strokah (poljedeljstvo, živinoreja, sadjarstvo, umno gospodarstvo), zgodovino, zemljepis itd. —-ta mora ponižno ukloniti glavo in reči: Tu je velika človeška pridnost in navdušenost, tu je iz-vestno božja pomoč. Ni treba, da bi se bahali z družbo, a bodi nam vedno najtrdnejša podlaga našega upanja za  bodočnost.
Vse pa, ki morejo kaj pomoči, prosimo nujno in iskreno, naj gredo našim preprostim Mohor-janom z opominjanjem in delovanjem na roke, da se knjige dado čim najpreje vezati ali se vsaj dobro shranijo. Tako bo imel vsak večletni Mohorjan doma krasno — slovensko knjižnico. -------------                   Uredn.
Slovenski amerikanski koledar za leto i8g6. Izdala tiskarna „Glas Naroda" 108 Green-vvich Street. New York. 8°. Str. 192. —Ta koledar ni med zadnjimi našimi koledarji, marveč je po vsebini in obliki prav dostojen za vsako slovensko družino. Koledarski del ima mične in poučne sestavke n. pr. : Zgodovina Zjedinjenih dižav, Ribniški narodni običaji (posebno znamenit spis), Naši Indijanci, Nekoliko o kranjskem potresu, Potovanje zakonske dvojice i. dr. Tudi nekoliko slik je med berilom. Slovenci se gibljejo tudi v novem svetu.
Apologetični govori, katere je v postu l. r8g5. govoril krščanskim mo^em P. Hugolin Sattner, reda sv. Frančiška.   V Ljubljani,   l8g6.   Tisk Katoliške
Razne
Naše slike.
Koledniki so tu! Po Notranjskem je bila nekdaj navada, da so se po novem letu do posta kaki štirje godci združili in šli koledovat, t. j. gost sem-tertje po hišah. Ob tej priliki seveda se je tudi rad ta ali oni zasukal, četudi sicer ni maral plesati. Pa tudi ni bilo nič hudega na tem; če ni bilo drugega para, dobra je bila tudi ,metla'. Drugih slik nam ni treba razlagati.
Razne stvari.
Tiskarne. — Zalomil samostan. 8°. Str. 89. Cena 50 kr. — Cenjeni gospod pisatelj nam podaje tukaj one govore tiskane, katere je govoril lani o postu za može. To je prav ljuba spominska knjiga ob obletnici. Govorov je v knjigi deset, a vsi so med seboj lepo združeni. Ker nimamo o vsestransko lepi knjigi reči nič graje vrednega, želimo samo, da bi se čim najbolj more razširila in obrodila obilo  sadov.
Mpizoda iz kulturne   zgodovine  goriške
ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal Andrej Marušič, častni kanonik prvostol-nega kapiteljna goriškega, kne^o-nadškofijski kon-^istorijski svetovalec in visi šolski nadzornik za verouk, lastnik častnega kri^a „Pro Ecclesia et Ponlifice", ud c. kr. deželnega šolskega sveta, gimnazijski veroučitelj v p., c. kr. profesor. V Gorici. Natisnila in izdala „ Goriška tiskarna" A. Gabršček. l8g5. 8". Cena 10 kr., po pošti 13 kr. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelen namen. Knjižica, posvečena baronu VVinklerju, obdeluje na jednajstih straneh cerkveno  petje  na goriški gimnaziji.
Domača vzgoja. Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiieljem po najboljših virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Cisti dohodek je namenjen „ Društvu za Zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani." Izdalo in založilo „Društvo za Z§ra^° učiteljskega konvikta v Ljubljani". V Ljubljani. Tiskarna Rud. Miličeva. — Ljubljana, l8q5. 8°. Str. 141. Cena 1 gld. — Tej knjigi bi radi posvetili o priliki več prostora, kakor ga imamo tukaj za rabo. Srčno nas veseli, da stoji knjiga trdno na trdnem stališču verskega prepričanja. Zato pa ima krepek, odločen, jasen in živahen značaj. Tudi mi želimo, da bi obrodila mnogo sadu in zato jo za sedaj toplo priporočamo.
Program in porodilo kranjske deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu koncem šolskega leta i8g4—95. Izdalo vodstvo šole.  8°.  Str. 39.
stvari.
Zvezdoslovni koledar za mesec svečan.
Venera je jutranjica in vshaja po pol šestih. Blizu nje je Mars, pa malo svetel; Jupiter pa krepko sveti vso noč. Saturn (z obodi) vshaja po jedni po polnoči. — Dne 13. svečana mrkne deloma solnce, a se vidi samo na skrajno južnih krajih. — Dne 28. svečana m rk n e deloma luna, kar se vidi tudi pri nas od 7. ure 14 minut do 10. ure   13  minut zvečer.