Leto XI. štev. 1. Paitais« platana » V LJUBLJANI, 8. januarja 1927. Itana^iiju številka Dia l*f>8 l«M]a razen ponedeljka ia dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat aa teden. . Uredništvo in upravništvo: Ljofcljana, Velika Čolnarska' ulica št 19. »aslov za dopise: Ljubljana p. P- 168. »»slov ta telegrame: »Naprej«, Ljubljana. C*kovni račun štev. 14.398. (KDZ) Stane mesečno 25 Um začasno 6 O im« Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Dia, Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali ogla«! beseda 60 par. najmanj 5 Din Dopise frankirajte in podpisujte. 8ic*r rt ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Heklamacije za list so poštnine prost*. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS) u-miK vili., SIpv. 1 Četrtkova .^apreieva" številka ishafa kot Hudnik: LIUDSKI Uidsllu Knin»<4»» vsk« »»eifse Politični položaj in naloge Soc. Dem Kmečko-dalavske Zveze. (Iz govorov s. Klemenčiča na volilnih shodih na Vrhniki in Drenovem griču dne 2. januarja 1S27.) Scdrugi delavci in poljedelci! Kakor ob vsakih volitvah, raste v sedanji predvolilni dobi med ljudstvom zanimanje za politična vprašanja. Zato je naša dolžnost, da v tem času volilne demagogije, volilnih laži in obljub prav posebno odločno povemo ljudstvu vso resnico, pokažemo delavcem in kmetom resnični politični položaj ter pokažemo pota, ki jih mora delavec in poljedelec nastopiti v obrambi svojih življenskih interesov. Da bomo pa jasno uvideli sedanji politični položaj, se moramo ozreti na najvažnejše politične dogodke zadnjih let. Od prevrata 1918. leta do 1920. leta je nova SttS država bila v kaotičnem stadiju, v dobi splošnega, neorganiziranega vrenja, brez temeljnih zakonov, brez trdne vlade. Prevrat j-3 prišel nepričakovano — ža kapitaliste ih ža ljudstvo. Niti kapitalisti — hi!i ljudstvo niso bili pripravljeni, niso bili organizirani; vladalo se je s pomočjo Začasnega Narodnega Predstavništva, nekakega parlamenta, ki pa ni bil izvoljen, temveč imenovan od »voditeljev«. Koncem leta 1S20 smo prvikrat volili poslance v Ustavotvorno skupščino, ki je odločala o obliki nove državne organizacije, ki je izdelala temeljne zakone, ustavo, pravilnik, po katerem naj se upravlja država. V to skupščino je bilo izvoljenih 70 socialistov in komunistov, ki so vsi zahte- vali, da bodi oblika države republika, da naj bodo ljudski zastepi izvor vse oblasti. Večina v tej skupščini — sestoječa iz radikalov in liberalnih demokratov — pa je izglasovala vidovdansko ustavo, ki po oznaki samega voditelja radikalov pokojnega S. Protiča uveljavlja v SHS-absolutistično monarhijo. Ta ustava se pri sedanjih volitvah ne bo izpremenila. Poslabšale pa so nekatere dobre ustavne določbe zakonodajne Narodne skupščine, izvoljene leta 1£22 in leta 1824. V teh Narodnih skupščinah ni bilo in ni nobenega pravega zastopnika organiziranega delavstva. To je doba korupcio-nistične reakcije. Vladajoči kapitalisti so se namreč zbali naraščajoče moči delavskega po-kreta v prvih letih po prevratu, bali so se ne toliko za svojo oblast, kolikor so se bali kontrole delavskih zastopnikov, ki $o brezobzirno razkrinkavali korupcijo in nasilje vladajočih kapitalistov. Zato so udarili po erganiz. delavskem pokretu z bičem »Obzna-ne«, socialpatriotskim voditeljem pa šo ponudili ovsa, da bi jih pokvarili, korumpirali in podkupili za razkolni-štvo. Socialpatriotski voditelji so .to raz-kolništvo tudi prav po željah izvršili v času najhujše ofenzive kapitala. Anarhistično navdahnjeni komunisti pa so s svojim pučizmom igrali v roke agentom kapitala. Tako smo doživeli,, da je v času najhujše ofenzive kapitala ogromna večina delavstva BREZ organizacije. Ostali so le majhni kadri, ki niso sposobni voditi razredni boj v pra- vem smislu te besede. Čim je kapital to dosegel, se je spravil na republikansko kmečko gibanje. V Srbiji in po Besni s terorjem, na Hrvaškem z >0bznano« proti Hrvatski Republikanski Seljački Stranki, se je hotela korupcija, ki vlada, znebiti tudi kmečke kontrole. Prepovedali so HRSS, Radiča in ostale voditelje pa vrgli v zapor, kakor pred par leti komunistične. Ta stranka se je zdela vladajočim kapitalistom pessbno nevarna zato, ker je stopala v zvezo z mlljcn-skimi armadami delavske in poljedelske internacionale v Londonu in v Moskvi. Delavsko - poljedelske internacionalne zveze pa se korupcionislič-ni kapitalisti najbolj boje. Toda kmečke hrvaške organizacije so se pokazale bolj trdne kakor delavske. Navzlic terorju so republikanski kmetje glasovali za prepovedano stranko in za vodstvo, ki je bilo v zaporu —----------, a vladne stranke PP so navzlic nasilju pri zadniih volitvah, navzlic sleparstvom dobile skoraj pol milijona glasov manj kakor opozicijah Zaradi tega cdpora je bila srbska radikalna stranka prisiljena upoštevati HSS, ki je s svoje strani priznala ustavo ter opustila republikansko propagando. Od tu se začenia doba takozvanega sno-razuma med srbsko radikalno in hrvaško kmečko stranko, doba RR vlade. Teda to ni definitivni mir — temveč samo pre^irie med srbskimi in hrvaškimi »voditelji«, prem;rie med centralisti in federalisti. Federalisti in kmečke množice nadaljujejo boj za samoodločbo, boj za samoupravo, boj proti nasilju samo z drugimi sredstvi, z drugo taktiko. Ta Stane letno 72 Din mesečno 6 Din doba je izpolnjena z bojem in odkrivanjem korupcije v belgrajskih vladajočih krogih. Tako je bila sestavljena na božični večer že šesta RR-vlada. V to je hotela stopiti z dvema ministroma tudi SLS, pa se je v zadnjem trenutku premislila. V primeri s teroristično PP-vlado pomeni vlada RR vsaj za Hrvatsko manjše zlo: hrvatsko kmečko ljudstvo se je oddahnilo, znebilo »Obznane« in batin. Ako bi z vstopom SLS v RR-vlado padel manjšinski režim liberalnih demokratov v Sloveniji, bi se oddahnila vsa Slovenija, da se je otresla strahovlade liberalnih demokratov, ki brezobzirno zagovarjajo kršitev osnovnih državljanskih pravic, se 'norčujejo iz narodne samoodločbe, zagovarjajo razpuste samoupravnih ustanov ter pod plaščem narodnega edinstva ščitijo interese ter korupcijo židovskega velekapitala na račun občih in ljudskih interesov. Toda tudi taka vladaj ki hi bila sestavljena iz parlamentarnih večinskih zastopov Srbov, Hrvatov in Slovencev — RRS — bi bila samo premirjema ne končni mir med jugoslovanskimi narodi, ki si, pa ljudstvo želi. Ta končni mir med Srbi, Hrvati in Slovenci ter ostalimi narodi bo zavladal samo takrat, ko bo uveljavljena pravica popolne samoodločbe vsakega naroda, ko bo odpravljena vsaka nadvlada enesa naroda nad drugim, vsako izkoriščanje in zapostaljanje enega naroda drugemu. Oblastne volitve in njih pomen. Samodloeba naroda je torej tesno vezana s samoupravo ljudstva v občini, okraju, pokrajini. Niti samoodloč- Prsgled organizacij JS9S in KDZ od junija do novembra 1926 (vpoitevajo se samo Hani, ki so plačali prispevke, In organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu JSOS In KDZ v ilubrail). £ s r Rednih članov je OJ 5» O hC 1926 Cmtrsino tajništvo in prejelo: S s 0 100 'C a Din D m 0 1 3 Celje, meato 15 4 13 — 12 12 11 __ 12 7 3 i — —- — 1 — — — — — — — — 32 20 2 68 2 4 Centrala 21 8 29 30 25 20 20 — — — 19 11 2 1 i 2 — 1 —. 1 — — — — — — 61 80 2 <2 3 6 Črna 1. 12 8 93 103 106 110 112 — — — 118 72 41 1 3 — — 1 6 207 20 i <6 4 7 Črna II. 10 51 3 — — — — — — — -- ■ - — — — — — — — — — — — — —. — " 6 10 Gorje 3 1 *r— 3 9 7 7 9 80 7 2 5 13 30 1 :j>o fi 11 Hrastnik I. 3 7 ?o 20 20 20 21 — — 25 17 2 2 3 — 1 — •4 4u (U 70 i 98 7 13 Jesenice 7 4 1« 12 13 15 13 a 5 GO 18 9 o 3 3 — 1 — _ — — —: — —■ — — 1 42 2 31 8 17 Ljubljana l(i 7 23 23 26 27 29 — — — 28 10 1 1 — 1 0 1 2 2 4 1 1 1 — 1 2 32o 40 11 » 18 Mežica 14 3 201 230 249 235 202 64 77 — 244 200 21 8 8 3 1 3 — — — — — — — — 27 413 1 M 10 tl 1» 21 Mislinje S«. Peter p. Gor. 2 1 3 6 3 19 3 4 3 4 3 4 — _ — 3 3 3 3 — — *■*“ — — — — _ — —- __ — — — t 20 $ 1 1 40 -J I? •>•> Skale 1 3 1(5 19 19 19 — —■ — 21 20 — 1 j — — — — — — — — — — — 2 30 80 50 1 40 IH 25 štore 5 2 33 31 31 29 29 - — 29 26 — 2 1 — — — — — -- 45 1 oG 46 p 14 15 1« 27 28 29 Trbovlje Vrenje Videm-Krško 31 K) it 34 5 5 25 9 62 20 7 66 17 7 69 18 9 54 19 9 135 2 199 2 50 80 89 19 9 84 15 3 3 3 1 2 1 1 — .1 ; — i 1 ] i — — 1 —. — — — • — 4 1 .M 4> 30 :o 60 10 1 2 ? 17 30 Vrhnika 6 2 41 42 51 53 63 — — — 63 4S 4 — ■ —, — — — i — — i — -—. — — - — 93 14 10 33 18 Sl Zabukovca 5 8 7 7 7 1 1 40 6 5 — — — — 1 - 1 j -- — — s — — — — — — — — — 2 19 33 Zg. diika — ! — 2 1 1 1 1 4 n — 2 1 — — 1 — 4 i90 2 45 ■tf) 37 Fragerako Sv. Lovrenen.Poh. 1 1 23 . «- . — — —~ — — — — — — — s —3 ! — — i — t — — — — ; .* — —" -- , s n 41 5 3 10 10 10 It 11 — —: 11 9 1 — ( — i —r I — — i — j.— — . — — , — , — i <1 25 49 Celje okolica — — 30 3(2 18 23 21 . — — 23 12 — 5 ! 4 i j j 1 4 51 8i> 211 2 43 Liboje — 17 — 33 24 — —£ 18 18 — — : — 1 ““ • ; ! — j ; — — — — — — 25 1 40 ! 4« Zgornja Rirtr7 100 725 : 206 206 ;3fl0 805 614 | 93 Proflresi | pristopni 30 rni < na * • § zaim V_, •: i 10 udnik i o* 1 31 ' f * • • • ' 2 ::1 1 • • 1 • • • • • • • • i 51 1714 31" 6i; 1 1 2 A Vseh članov skupaj 164 7d4 867 931 Centralno tajništvo Je torej- prejel« * Ln imOu . i 2075 40 1 i' ibe niti samouprave se ne morejo iz-vojevati z volitvami. Da postane delovno ljudstvo prvi in glavni faktor ustavnega, državnega in samoupravnega življenja — je neobhodno potrebno, da postavi močne organizacije in s svojo organizirano močjo doseže svoja pravice. Vsaka organizacija pa le na predstavlja politične moči ljudstva. Organizacije, ki so odvisne samo od kapitala, predstavljajo samo politično •moč kapitala. Od kapitala pa ljudstvo ne more pričakovati ničesar drugega kakor izkoriščanje. Zato je predvsem in neobhodno potr&bno, da se delavci in poljedelci organizirajo v svoje od kapitalistov neodvisne organizacije, ki jih morajo sami s svojimi prispevki vzdrževati direktno, sami potom organiziranega dela v krajevnih organizacijah v vaseh in po obratih voditi in kontrolirati na občnih zborih in kongresih. Danes pa moramo ugotoviti, da v Sloveniji stranke nimajo takih organizacij — temveč imajo samo pristaše, ki pričakujejo vse od voditeljev, a sami mislijo, da so izvršili svojo dolžnost, ako tržejo vsakih par let eno ■kroglico v volilno skrinjico. Resnica je torej, da ogromna večina delavcev in poljedelcev v Sloveniji ni organizirana politično v modernem smislu besede. Ne samo delavstvo je v ogromni večini izven organizacij — političnih — temveč tudi poljedelci in obrtniki. Večina* Slovenije: Delovno Ijzudstvo je torej neorganizirano, cato ono ne predstavlja tolikšne politične moči, da bi zaščitilo svoje živ-Ijenske interese. Zato je to ljudstvo najbolj izkoriščano, plačuje največje direktne in največ indirektnih davkov, zato zgublja že priborjene samoupravne pravice in ga vladajoča gospoda vedno bolj zapostavlja, a ne samo zapostavlja, temveč celo sramoti in ponižuje! Zato vlada vedno večja gospodarska kriza, vedno večja brezposelnost, vedno večje siromaštvo in vedno hujša komanda kapitala in vedno hujše kraljevanje korupcije! Voditelji brez zavednih, od kapitala in korupcije neodvisnih dslavsko-kmečih organizacij, so slamnati možje, ki ne morejo ljudstvu ničesar priboriti. Zato je vera in zaupanje v vcdi-lelje — praznoverje. Zboljšanje položaja delavnega ljudstva mora biti delo ljudstva samega, a zato mora to ljud-etvo biti organizirano. Kmetje in večina delavstva noče razumeti veliki pomen malega strankarskega davka okrog 10 dinarjev mesečno. Toda brez tega davka stranka ne more delati delavsko - kmečke politike. Črni fondi vseh kapitalističnih in patriotskih strank pa so ravno tako nabrani od delavcev in kmetov, samo indirektno. Slavenska banka je dala milijone za demokratarje, za njihov tisk in stranko. Plačale pa bodo te milijone občinske hranilnice in kmečki vlagatelji. Da bomo dosegli enkrat občinske, okrajne, deželne prave ljudske samouprave, se morajo delavci in kmetje začeti najprvo sami samoupravljati — a to znaoi politično organizirati. To je bistvena in glavna naloga, ki jo moramo razložiti vsem delavcem in kmetom v današnji politični situaciji. Enoten suvereni slovenski parlament, samouprava na socialnem, šolskem polju itd. progresivni davek na kapitalistično dohodke, socialna zaščita in zavarovanje, osemurnik za najboljše sredstvo proti brezposelnosti itd. ter vse zahteve našega dobrega programa, ki * jih moramo naglašati tudi pri teh volitvah, bodo toliko časa samo zahteve, dokler se delavci in kmetje ne bodo organdzirali ter organizirano borili za te zahteve. Ako tedaj delavnemu ljudstvu v 'splošni zmedi, pri veliki demagogiji S vseh iostalih strank v volilni agitaciji pojasnimo pravo stanje ter pokažemo pravo pot, potem upajmo, da se bo krog zavedne delavslto-kmečke armade, ki je sicer v Sloveniji še majhen, a v Evropi predstavlja mnogo-milijonsko armado — tudi pri nas po-vcčfll GOSPODARSKA KRIZA. družino. Skoraj vsaka kmečka hiša v Slo-veni;i je pris.ljena posla.i 1 ali 2 člana rodbine isiiat zaslužek v mesia! Tam pa zaslužka ni ali pa je ta majhen, da mora delavec priti po obleke, obutev in napo-trebnejSe dom c v — a kadar ne najde posla tudi po hrano domov. Delavci in kmelje, ki tverijo 90% prebivalstva nimajo torej s čim kupovati hrano in obleko — najpotrebnejše, zato opažamo čimdalje večjo revščino. To so bistveni pojavi naše gospodarske krize. Milijarde, ki jih plačuje prebivalstvo v obliki davkov pa izginevajo v kapitalistično korupcijo. Poglejmo Slavensko banko! Kam so šli milijoni? Za demokratski tisk v žepe demokratskih bankirjev in politikov! Zato, da podpirajo centralizem, ki davi naše gospodarstvo. S kmečkim in delavskim denarjem se vzdržujejo kapitalistične stranke. Tu moramo povedati ljudstvu celo resnico! Dokler bo tako, ni pričakovati po-boljšanja. — Delavci in kmetje morajo spoznati, na kakšen način oni plaruiejo gospodske stranke. Oni morajo uvideti, da je 12 ura, in nujno potrebno, da se to neha. Delavec in kmet se morata organizirati v svojo stranko. V sak mera s svojimi prispevki direktno vzdrževati stranko, mora kontrolirati kam gre ta denar, mora sodelovati, mera voditi boj za svo„e in skupne interese vsega delavnega ljudstva. Tebi se zdi škoda prispevati za delavsko-kmečko stranko okrog 10 dinarjev na mesec. — Zato pa prispevaš z davki, z majhno plačo desetkrat in še večkrat toliko za gosposke stranke, ki delajo proti tebi. To je bistvo in težišče delavsko -kme&kega vprašanja. Samo organiziran nared si more priboriti narodno samoodločbo. Samo organiziran delavec si more priboriti pravo samoupravo — bodisi v občini, bodisi v okraju, bodisi v deželi ali državi. Tu smo prišli na vprašanja, ki najbolj zanimajo delavce in kmete pri teh oblastnih volitvah. Tu smo prišli na vprašanje, ki zanima vsakega Slovenca. Ven-dar pa brez trdne delavsko-kmečke organizacije ne more biti boljše, .Toda za to ne smemo obupati. Obup hedi pred padcem, pravi pregovor. Zato razredno zavedni proletariat ne obupava ampak gradi svoje crganizac:je, da bo organiziran izbojeval ljudske zasto-pe v občini, v deželi in državi. Ce bomo pri teh volitvah dobili samo kontrolno pravico v oblastnih skupščinah h-mo iz-vMevali tudi pravico do svobodne tribune in to bo za delavski in kmečM razred že velika pridobitev, kajti edino naša stranka razkriva brezobz-irno vse krivice, ki se godijo delavskemu razredu, edino ona ščiti neoma'no, brez strahu in svobodno vse koristi delavskega ljudstva. Delavec in mali kmet pa bosta spregledala in ojačila moč stranke, kadar bosta spoznala, da bo korupcija vladala, dokler ne bosta sama sodelovala za odpravo korupcije in vseh krivic. Zato je dolžnost vsakega, ki to že danes ve, da ne le sam izvrši "svojo volilno dolžnost, ampak tudi svojim sodelavcem in sokmetom pove, kaj je njihova dolžnost. Umazana je konkurenca, sledi ti kot večerna senca; kot Indije neba sijaj — kot lotos čist je »Buddha« čaj! Najboljši šivalni stroj in kolo |e edino l<* Mt vidimo kako se posestva vedno bolj •zadoISujejo in vedno težje preživljajo a C O 30 ,o dom. obrt In 'nduatrifo *• v vutth opr#w®h. Istotam pletilni stroj DUBIED Muk f k Vallatnagarandia | latinici » pt»ri»ll>. Mikt mm, tudi m ikriki. Josip Peteline Ljubljana Ita Pr(Ui**»iga t»*»*nlk» Sredstva in metode kapitalizma. -- Pozitivno delo za socializem. Rjleče hlače, petelinov rep. Bivša Avsaija svojim aiurmstom ni zvisaia piac, puc pa jim je puueiiia naši^1 UiCiantuv vui'aaniiiov;. *"i'i večini je zauela pravo srnino; biti diur-nist, unevmcar, sribar, se je smatralo za nekaj manjvrednega. Kaj pa je ta-k;v n,, kaj, snoar je, laiiran siuaeni... iz, cLurni&ta je torej prebrisanec na Dunaju napravil ouc.anta, uradno osebo. Tiskarne so bile neKaj časa pre-oul^zene s tiskanjem vizitk. Ji. k. Of-iiciant, k. k. Uberof lici ant! veterani so zahtevali k uniformam še sablje. Ako bi jin bili dobili, bi zahtevali še puške in nazadnje celo kanone. ivako srečni so bili ob smrti kakega svojega tovariša, da so se lahko postavili v uniformi pri pogrebul To je bil v družini praznik, četudi je šel zaslužek pol dneva po vodi; tak dan so še mama oblekli mašno krilo, pa se postavili s kaprolom pri »Belem volku« ali ».t ajmi/štru«! Taka je človeška narava, če ni krotitelja, ki bi jo spravil v prave meje; vsak se povzdiguje nad druge, biti noče nekaj več od svojega vrstnika. Vsak ni mogel biii k. k. Of-ficiant, vsak ni megel postati veteran ... Vse to izvira iz tistega tajnega notranjega nagona sebičnosti, ki mu pravimo častihlepje, stremljenje, biti nad drugimi, se pokazati celo kot nekaj več, nego smo v resnici. Ta nagon se izraža na najodličnejše načine: pisatelj in pesnik plagirata, puhloglavec kriči, lakomnež markira socialno ču-teonost, gizdalin vatira obleko, ženska se šminka, Hercstrat se je otel pozab-nosti na svoj način. Biti uradnik nameščenec, to smatrajo ljudje plitve miselnosti za nekaj boljšega, vzvišenejšega. Ne trgovski pomočnik, ampak uradnik, nameščenec ali vsaj sotrudnik; pomočnik je namreč tudi kovač, mizar, brivec. Včasih so se vojaki mikastili radi barve našivov: kaj bo zelena, ta ni nič; rjava je lepša!K. und k. je smešil domobranca s krompirjevcem, ker je ta bil samo k. k. in je nosil na klobuku petelinov rep; dragonec v rdečih hlačah je bil bolj obrajtan od zelenega lovca. V vojni je bila vsa ta krama nerabna, praksa je nujno zahtevala enotnost. Kurja peresa so le za mirno dobo navdušenja, ki zastruplja možgane in razkraja. Delo je, ki daje človeku pomen. Bleščeči naslovi, posebno nezasluženi, so kakor rdeče hlače s petelinovim repom. Prazen pomp, zamorski vrišč, ki naj drugim vcepi rešpekt. Potrebni so za označbo funkcij, kakor ima tudi pri lokomotivi vsak sestavni del svoje ime. Ali je kolo zato manj važno, ker se imenuje kolo in nosi na sebi vso težo železne zgradbe, nego kotel, v katerem se proizvaja parna sila? Gotovo ne. Prebrisanci so v davnih dneh pretkano izrabili nagen sebičnosti v človeku. Nekatera dela so proglasili za zaslužna, ene, ki so jih izvrševali, so častili in jih odlikovali. Ustvarili so razna odlikovanja, privilegije, kaste, ki so se s časom spreminjale, vedno pa iz istih ciljev. Sodobniki so jih, kakor še danes, smatrali za n^kaj naravnega, kar mora biti. Socializem je obsodil to cehovsko miselnost že prvi hip. Priznava samo dva razreda: razred posedujočih in razred neroseduiočih, ki delajo. Tako je ugotovil in tako je. Kakor ie iznajdba kolesa položila prvi temelj tehniki, tako je ugotovitev ob&toia dveh razredov današnje kapitalistične družbe funda-mentalni kamen, takorekoč doorma socializma. S to ugotovitvijo je bila roka dvignjena v zamah, ki bo prizadel smrtni sunek kapitalizmu. Na j več ji sovražnik delavstva. Največii sovražnik delavstva je nevednost. Na nevednosti delavskih množic je zgrajena vsa strategija kapitalizma. Med nevednimi se špijoni lahko presto gibljejo, agenti provokatorji se jim zdijo neustrašeni borci za proletariat! Cehovska miselnost, kastovstvo, da je nameščenec vzvišen nad delavcem, to ie kaj uspešno orožje kapitala. Oba si služita kruh s prodajanjem svo- jih moči, pa se pisano gledata, ker ima eden umazano, drugi pa nekaj čistejšo srajco. Kaj za to, če ima nameščenec prazen žep, delavec pa lačen želodec; trd in mehak ovratnik dela med njima razliko, da S3 tepeta, in kapitalist lažje oba izkorišča. Nesloga delavstva dela kapitalista močnega. Vladajoči razred namenoma seje med delavstvom razdor, ustvarja in vzdržuje razne kategorije, favorizira in podeljuje odlikovanja, daje barvaste hlače in petelinje repe, da se predsodki odražajo tudi na zunaj. Predsodki, posebno pa cehovski predsodki, umetno ustvarjeni in gojeni, so eden največjih sovražnikov delavskega razreda. Boj zoper nje je boj zoper nevednost. V tem boju ne more biti nobenih koncesij, ne taktičnih, ne načelnih; kdor tu popušča, nima pravice imenovati se socialista; en je hlapec kapitalizma. Zmaga socializma zavisi predvsem od duševnega osvofcoienja proletariata. Duševen rob ne ve, kam s svobodo. Delavec pomeni nekaj pozitivnega, človeka, ki dela, ustvarja. Temu nasproti pomenja nameščenec osebo, ki je nameščena. Bili nameščen, še ne pomeni tudi delati. Označba je kakor ime sestavnega dela pri stroju, ki je lahko kolo ali kotel. Ime je samo označba, važna pa je funkcija, ki jo označeni del opravlja. Kolo je nataknjeno, kotel je vmeščen, s tem še ni rečeno, da kolo in kotel tudi funkcionirata, delata. Ne ime, ampak funkcija, opravilo, delo, ako se to res izvršuje, daje človeku vrednost. Odklanjanje delavskega naslova samo zato, ker delavec dela in se uipaže, ker je za svoje delo slabo plačan in smatran za nekaj manj vrednega, je v prenesenem smislu isto, kakor želia pr> rdečih hlačah, da bi se nositelj ločil od drugih, ki nosijo črne. Sebična gi^da-vest, plitva miselnost! (Dalje sledi.) Konferenca SMRJ na lese-nicah in oblastne volitve. Ambrožič (levičar): Ni merodajno, kdo je član strokovne organizacije in kdo ne, postaviti moramo tistega, ki največ potegne itd. Scdr. Žnidar: Vidim, da je prišla konferenca na težko stališče. Pri nekaterih, ki stojijo okrog »Enotnosti«, se ne uvažuje, da je treba upoštevati razredno politično organizacijo. Kakor sem že prej rekel, imajo tudi oni, ki pravijo, da nimajo svobode delovanja, dano možnost izbojevati si svobodno delovanje v pozitivnem delu edino delujoče politične organizacije. Tukaj pa je treba misliti na enotno politično organizacijo, kajti rešitev proletariata je le v resni organizaciji! Da se do skrajnosti izčrpa in utemelji predlog članskega sestanka naše krajevne politične organizacije, katere predsednik sem in ki je bil podlaga naši oblastni konferenci, zato v najskrajnejši meji predlagam za nosilca skupne kandidatne liste sodr. M. Noč-a, župana iz Koroške Bele, če ne pristane konferenca na kandidaturo sodr. Morettija kot nosilca. Izjavljam pa, da vse nadaljnje pregovore za dosejo enotnega nastopa more voditi edino le članski in skupni sestanek, ki smo ga v ta namen sklicali za 2. uro popoldan na Javorniku pri g. L. Noč (Čebular) in vabimo vse zborovalce. Jeram: Ako z JSDS ne moremo priti do sporazuma, se moramo sami pogajati. Popoldan se pa udeležimo skupnega sestanka. Mulej se strinja s tem. Pintar je nadalje predlagal za železničarje strok, učitelja Zupančiča za nosilca, za kandidate pa ss. Moretija in Muleja, o namestnikih ni nič povedal. Pri, teh predlo/ih smo takoj opazili, da niso izvirali od nikakega sestanka, temveč le od osebe. Nadalie je govoril tudi Vergelj (levičar, ki je podpisal Makuc, Štukelj, Sedejev manifo3t) o potrebi enotnega nastopa mase in o kmetskem proletariatu, sicer pa ni vedel povedati nič posebnega^ zagovarjal je »Enotnost« in »Zedinjenje«, prave organizacije pa ne. Sodr. Žnidar: Prepričan pa sem, da bo proletariat zmagal le potom razrednega političnega boja v organizaciji in na to je članstvo naše krajevne organizacije -zapustilo zborovanje. Pričakovali smo, da bo na našem in ■skupnem sestanku udeležba cd nasprotnih frakcij čim popolnejša, zato smo z otvoritvijo čakali do 15. ure. Sodr. Žnidar je pojasnil članstvu potek dopoldanske konference. Ker je bil dnevni red: »oblastne volitve«, je poročal k točki v glavnem sodr. Thaler. Nato je povzel besedo Mulej in izjavil, da je kandidatna lista že sestavljena in da se ne da nič več spremeniti, ako ne revidiramo svojih predlogov. (Torej kar slepo naj bi jim sledili — to je gaženje organizacijske moči. Op. dop.) Za tem je dobil besedo Jeram ,ki je v svoji demagoški frazi govoril o vsem mogočem in nemogočem, zato, da bo članstvo naše organizacije kapituliralo in podleglo mamljivemu besedičenju. Motil* se je, naše članstvo ni od včeraj, pozna take ljudi in je enostavno obrnilo hrbet demagogiji. K besedi se je na to oglasil sodr. Bregant, ki je pojasnjeval, da bi bilo izdajstvo socialne demokracije, če so-cialnodemokratična stranka pogazi svoj princip in svoje sklepe. Bilo bi popolnoma nesmiselno pustiti idejno neorganizirani ali sploh neorganizirani masi kandidata kot nosilca liste. Kdo naj potem tega poslanca kontrolira, če nima organiziranega delavstva ■ za seboj in kdo naj mu potem daje razne direktive za njegovo delo? Tn kdo naj bo za to delo odgovoren? Ali naj mu delavstvo na ulici diktira in sprašuje kaj in kako je to napravljeno? Zato je nujno treba organizacije, ki to vodi in ki je odgovorna za dejo. Ker na skupnem sestanku ni prišlo do sporazuma je članstvo sestavilo svojo organizacijsko listo. K stvari moramo pripomniti, da je dopoldanska konferenca »združenih« odobrila za nosilca njihove liste Ravnika (levičar), ker pa kakor pravijo ni vpisan v volilni imenik, so posamezniki drugi dan določili, da sprejmejo Muleja za skupnega kandidata. Naš predlog so zopet enostavno brez sestanka odbili. Na konferenci in po splošni debati na našem sestanku smo dobili vtis, da živijo jeseniški levi in strokovni funk-cijcnarji pod diktatom njihovih generalov in da prav radi tega ni prišlo do pravega skupnega nastopa, dočim so bili naši predlogi za skupen nastop izdelani v naši krajevni politični organizaciji. Iz tega pa se proletariat uči, da mora sam opravljati svoje organizacije, demazoškim in avtokratskim generalom pa obrniti hrbet. Proletariat ve, da so plačanci moderno razbili močno socialno demokracijo v pokrajini, matico vsega razrednega pokreta in strokovno organizacijo po industrijskih revirjih. Ve pa tudi, da razbijajo plačanci še nadalje. In v najnovejšem času ustanavljajo po industrijskih centrih (Jeram, Jesenice) nove politične velekapitalu sorodne organizacije. Ali so to Marksova načela? Cernu ste šli iz stranke? Popravite, kar ste zakrivili sccialni demokraciji! Čemu še nadaPe ubrale proletarsko načelo? Ali je res bančna krma boljša cd proletarske poštenosti? Proletariat spregleduje, zaupanje ste izgubili po vašem delu. Demantiranje bolniškega in starostnega zavarovanja, Delavska zbornica itd, so nam najjasnejši dokazi. Kdo naj glasuje za vaše protide-lavsko delovanje? Ali se kaj razlikujete od kapitalistov? Proč roke od proletarskih pravic! Proletarci, organizirajte se in izpopolnjujte naše zapečete delovanje. Ne samo v tovarni, marveč tudi v občini in državi moramo biti zastopani. Rešitev nas, je delo nas samih! Zato ponesite pravo marksistično idejo v obrate in provinco. V skupnosti in zavednosti je naša moč! Skupna last ima poštenega življenja in dela za ves vesoljni svet dovolj. Izkoriščevalcem bomo vzeli moč le tedaj, če ne damo kroglic. Istotako tudi kapitalističnemu sorodstvu. Oblastne volitve so prehod za državnozborske volitve. Organizacija vas kliče. Odzovite se našemu klicu! Sicer se ne bo prav nič spremenilo. Jeseniški proletarci.^ Pletilni stroji naj novejšega patente »IDEAL« nemškega izdelka so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila se dobi: Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Političen proces prvega reda se bo vršil v kratkem pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Toženi so na podsta- vi zakona o tisku sodr. Janez Kccmur, visokošolec Ciril Hočevar, urednik »Narodnega Dnevnika«, jurist Vladimir Svetek in bivši realec France Aleš, ker so v »Napreju« in v »Narodnem dnevniku« nastopili s polnim imenom za čast edine slovenske univerze s tem, da so grajali denuncira-nje, ki je dalo povod za splošno preganjanje marksističnih in katoliških dijakov na srednjih šolah v Sloveniji 1. 1925. Naši sodrugi se gotovo še spominjajo ognjevitega članka sodr. Kocmurja »Proti nasilju, korupciji in de-nuncijantstvu« v 46. številki »Napre-ja« od 13. novembra 1926. Kot tožrtelj nastopa dijak prava Vekoslav Iskra, ki ga zastopata dr. Knaflič in dr. Klepec. Branilejstvo obtoženih, ki se bodo deloma sami zagovarjali, so prevzeli dr. Brejc, dr. Lemež, dr. Marušič in dr. Ravnihar. Kakor čujemo, obtoženi ne bodo izbegnili, temveč bodo nastopili dckaz resnice. Imeli bomo torej političen proces prvega reda, za katerega vlada naravno zlasti med dijaštvom vseh šol ogromno zanimanje. Pričakujejo, da bo z bengalično lučjo posvetil v strašno leglo zaranih nesreč slovenskih dijakov. K razpravi pridejo tudi zunanji časnikarji. O izidu bo poročal tudi »Naprej.« TO IN ONO. " Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na notico v Vašem cenjenem listu od 24. decembra 1926, št. 52, letnik X., priobčeno na tretji strani v prvem stolpcu, pod naslovom »To in ono«, prosim, da objavite v smislu zakona o tisku, §§ 26 a) in 27, v prvi prihodnji št. »Napreja« popravek, ki se ima glasiti: Podpisani izjavljamo, da ne poznamo nikogar, ki kandidira na listi sccialpatriotov in bi bil organiziran pri samostojnih demokratih in socialpatriotih hkratu. Zato odklanjamo vsako informacijo celjskim sodru-gom. Pisca — zavijalca pa pozivamo, da dokaže istinitost svoje trditve, da smo menda istega kova, kot je baje poznani kandidat - dvoživec, ker ga v nasprotnem slučaju imenujemo podlega obrekovalca. Celje, dne 27. decembra 1926. Miroš Tomc, s. r., Ig. Šimnovec, s. r. in Miloš Čepin, s. r. — Popravek ne odgovarja zakonu o tisku, pa ga kljub temu priobčujemo, ker ne maramo nikomur delati krivice, pa tudi zato, da sodrugi vedo, kako in kaj. Če na sccialpatriotski listi res ni nobenega, ki bi bil organiziran pri soci-alpatriotih in samostojnih demokratih hkrati, nas more samo veseliti. Ker so gg. Tomc, Šimnovec in Čepin tako točni, jih vprašamo, če med nameščenci OUZD ni nikogar, ki bi bil organiziran na obeh straneh? Naj nam tudi povedo, če ne kandidira na so-cialpatriotski listi mož, ki je oz. njegova žena večkraten milijonar, namreč oni, ki ima na Ponikvi ogromno posestvo. 0 g. Korenu vemo, da je kot pekovski mojster organiziran v zadrugi delodajalcev, kot »sodrug« pa pri delavcih SPJ. Nismo pa mislili na g. Korena ne c-nega milijonarja, pa tudi ne eraričnih konjev. Če smo se zmotili ali bili napačno informirani, zmoto in z njo storjeno krivico radi popravljamo gg. Tomcu, Šimnovcu in Čepinu. Naj se jim izkažejo hvaležne tudi drugi. »Enotnost« piše v enotni fronti od spodaj. Res je, delavci »spodaj« se morajo združiti, da dvignejo pastirje gori. Tudi svoje vrste enotna fronta. — Uradnik OUZD Josip Tekauc je bil čez noč premeščen iz Ljubljane v Krško. V par letih je bil premeščen že štiri ali petkrat. Znamenje finega socialnega čuta. — Pogreša se Centralni delavski svet, ki je izginil neznano kam. Ima pisano obleko, Šimi čevlje, na glavi enotnost. Kdor ga zasledi, naj to javi uredništvu »Delavske Politike«. — Moralne okrožnice so zato, da ekspresno avanzira, kdor jih prelomi. — Petejan pravi, da še ni primeren čas za zahtevo po zboljšanju socialnih zakonov. V skupščini ni namreč nobenega socialista. Za spremembo volilnega reda za Delavsko zbornico je tudi še čas. V njej je namreč preveč »socialistov«. Or junaška kandidatura. V okraju Laško kandidirajo socialpatrioti urad- nika OUDZ, trboveljskega župana Ignacija Sitterja, ki mu stoji nasproti njegov ravnatelj dr. Jože Bohinjec kot esdeesarski kandidat. Dr. Bohinjca so postavili socialpatrioti za ravnatelja OUZD, sedaj pa misli, da mu morajo dati še rudarji svoje glasove. V laškem okraju je trboveljski premogovni revir, kjer so Orjunaši pred leti pobili več ljudi, starčke, žene in otroke. Kudarja Fakina so najprej besti-jalno mučili, potem pa pobili kakor psa. Dr. Bohinjec je navdušen Orju-naš, čeprav ni imel nikdar toliko korajže, da bi nastopil v uniformi javno. On in njegovi tovariši pri OUZD so darovali po pokolju veliko svoto, toda ne za rudarske žrtve, temveč za Orju-naše. Svoj dar so izkazali javno, da je bolj vleklo. Povejte, rudarji, delavci in kmetje, kadar pride med vas dr. Bohinjec ali kdo njegovih agitatorjev, naj gre iskat glasove med Orjunaše. Spomnite jih, da so Trboveljska tla krvava. Vrhnika. Sestanek kraj. organizacije JSDS in KDZ se bo vršil v soboto 22. januarja ob 7. uri zvečer v gostilni pri .»Dalmatinski trti« (»pri Pintarju«) na Vrhniki. Dnevni red: Oblastne volitve, poročilo gospodarskega odbora KDZ in slučajnosti. — Kr. pol. org. JSDS in KDZ na Vrhniki. »Socialno demokratska lista za radovljiški okraj razveljavljena. Deželno sodišče v Ljubljani je od.jlonilo listo zdiuženih delavskih strank (z nosilcem g. Mulejem, ker ni imela dovolj veljavnih podpisov. Lista naprednih strank SDS in NSS ima na drugem mestu kandidata delavca tovariša Lavzagerja z Jesenic.« Tako piše Jutro 6. jan. — Nevedneži bodo nasedli in verjeli, da je ta lista res soc. demokratska. Razložite lopovščino teh lažnivcev, zraven pa tudi, da je treba podpisov simo 25 in da jih je manjkalo najbrž samo zato, ker socialpatrioti ne marajo Muleja, ki se jim noče tako brezpogojno vdinjati kakor Sedej. Mulej je namreč »samo .strokovno z njimi, oni pa zahtevajo pod strokovnim plaščem tudi politično vdinjanje. Krajevna organizacija JSDS in KDZ v Zabukovci sklieuie za dne 16. januarja članski sestanek ob 10. dopoldne pri sodr. Martinu Šumerju. Dolžnost vseh članov je, da ee sestanka sigurno udeležijo. 0 „Oho! Sedaj pa že vem zakaj sl tako čvrst!" Narodne socialiste je zveza s SDS popolnoma izpodkopala. Ostanki, kolikor jih je še, pri volitvah v oblastne skupščine nikjer ne nastopajo samostojno Povsod samo v zvezi z SDS. To dokazuje, da njihovo ujedinjenje z demokrati ni samo strokovno, - marveč tudi politično. Kakoršno življenje, takšna smrt. POSLOVANJE OUZD V LJUBLJANI. Že večkrat sem slišal kri.iziranje s strani malih obrtnikov, češ, da OUZD slabo uraduje. Ti obrtniki so po večini mislili, da plačujejo OUZD zato, da vodi točno evidenco, ker pa te tudi sami nimajo, se ne morejo braniti. Pri meni je dne 11. novembra 1926 potrkal eksekutor in mi izročil dve listini, in sicer eksekutivni opomin za zaostale prispevke s pozivom, da jih moram poravnati tekom 8 dni. Če bi zavlačeval s plačilom, mi preti kazen v znesku 100 do 50C0 Din. (Kdaj bomo mi mali obrtniki dcsegli zakon, ki bo OUZD naložil kazen ali globo, kadar bo zavarovance krivično preganjal, rubil itd.?) Ugovor zoper plačilni nalog nima odložilne moti. Tako je torej, urad razmetava milijone, plačnikom pa niti ugovora ne dovoljuje! Za tega velja: plačaj! — Če boš pa preveč plačal, boš žfe na pritožbo enkrat nazaj dobil. Drugi list je bil izvleček zaostalih zavarovalnin v skupnem znesku Din 144.20, ki pa je resnično tudi že davno plačan, in sicer tako-le: Račun za XI.—XII. 1924 Din 46.50 je bil napisan dne 26. januarja 1925, plačan pa 21. februarja 1925. Račun za VII. lf 26 Din 37 20 je bil napisan 7. septembra 1926, plačan pa 4. novembra 1926. Račun za VIII. 1926 Din 60.50 je bil napisan 1. oktobra 1926, plačan pa dne 4. novembra 1926. Prav uren je ljubljanski OUZD. Za račun z dne 1. oktobra 1926 napiše že 26. oktobra 1926 eksekutivni opomin. Seveda velja ta hitrost le za male obrtnike, dočim imajo velike tvrdke kcncesionirane pravice pri plačevanju in dolgujejo OUZD težke tisočake na zavarovalnini. Kakor sem pojasnil, je bil torej eksekutivni opomin neupravičen in sem pričakoval, da bo urad uredil zadevo sam. Toda zmotil sem se. Dne 13. decembra sem dobil potom občinskega urada ponovno terjatev in grožnjo z rubežnjo in prodajo, zato sem primoran javno pozvati OUZD v Ljubljani, da primerja moje navedbe s svo-' jimi knjigami, kajti jaz nisem plačan za to, da hodim dokazovat po srezkem ali občinskem uradu, da sem svojo dolžnost napravil in račune plačal. Saj plačujem urad tudi za to, da vodi račune. Posledice tega javnega poziva naj pa urad pripiše svoji evidenci. — Ivan Bizjak, čevljar, Krško 61. Terorizem vel. župana Pirkmajerja in ravnatelja OUZD Bohinjca. Oba delata nezakonitosti in na tozadevne očitke v javnosti kuhata svojo jezo in jo stresata zlorabljajoč svojo uradno moč. Če bi bili vsi ljudje figarji, če bi ne bilo Moderndorferjev. Te-kavcev in drugih, bi ležalo pred nj ma vse na kolenih kakor pred kakšnim srednjeveškim samozvancem. Pirkmajer še zdaj ni pokazal revizijskega poročila, zaradi katerega je kakor trdi, razpustil obč. odbor v Mežici. Tudi novih volitev še zdaj ni razpisal, misli, da je on več ko zakon. Bohinjec preganja uradnike OUZD, ki jih sumi, da so pisali v »Naprej«, namesto da bi se na pošten način lotil »Napreja«. Dela pa to z neverjetno finim socialnim čutom: e. Jos. Te-kavca je premestil v Krško, dan pozneje ga je pa suspendiral z naročilom, da ne sme zapustiti novega kraja. Namena ni mogoče videti, vendar ne bo mogel utajiti, da je ta drakonični ukrep imel namen spraviti Tekavca iz stanovanja in ga postaviti v neznan kraj 'brez sredstev. S terorizmom ne boste ukrotili pravice. So rial patriotski hlaoci se bojijo, pošteni ljudje ne. Svoj kruh si namreč služijo z delom, ne pa s kle-čeplastvom. .■■■".. umu. i i n" I Človek brez sna je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim blagodašečim »Elsaflujdom« poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja samozaupavanje in živi jensko radost. — Kellerjev E'eailujd je ono bolečino olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljala od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno »Fellerjev« pravi Elsaflujd v poizkusnih stekleniičioah po 6.— Din, v dvojnatih steklenicah po 9.— Din ali 'Specdjalnih steklenicah po 26.— Din. Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat, z aavojnino in poštnino vred stane: 9 poizkusnih, 6 dvojnatih ali 2 spec. steki. 61.— Din. 27 poizkusnih, 18 dvojnatih ali 6 spec. steki. 183.— Din. 54 poizkusnih, 36 dvojnatih ali 12 spec. steki. 250.— Din. Naročila nasloviti razločno tako-le: Eugen V. Feller, lekarna v Stubici Donji} Elsatrg štev. 252, Hrvatska. ODPRTO PISMO ravnatelju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Jožeiu Bohinjcu v Ljubljani. Z d”em 31. dec. 1926 ste mene in g. Vladimirja Pfeiferja odpustili iz službe brez navedbe vžrokcv. Nei.oliko prej ste g. J sipa Tekavca premestili nenadoma k ekspozituri v Krško, takcj drugi dan pa suspendirali, da zdaj lahko živi cd zraka ali pa skoči v Savo. Ali je namen ;ali je samo slučaj, da ste udarili ravno nas tri. Vi bcste seveda rekli, da je to samo slučaj. Nas ste torej odpustili, obratno pa ste že 1. decembra 1926 sprejeli v službo 6 novih meči. Enkrat ste me že hoteli odpustiti. Takrat ste motivirali cdpu:t s tem, češ, da imam dovolj zmožnosti poiskati si službo drugod. G. Josipu Kopaču, ravnatelju Delavske zbornice, ki je interveniral pri Vas za mene in g. Pfcčferja ste izjavili, kakor je g. Kopač na članskem sestanku SPNJ povedal, da ste pripravljeni vzeti nazaj samo mene, aro napravim prošnjo; kasneje pa je izjavil g. Kopač napram drugim osebam, da bi meral v tem slučaju pcd.pl ati izjavo, da ne bom več intrigiral in da se cdročem družbe gospe da Ivana Kocmurja mlajšega in še nekaterih drugih. Gospoda Pfeiferja pa da ne sprejmete, ker mu hočete dati s tem priliko, da svobodno izrabi v svoje svrhe pi mo Vaše gospe nanj, katerega Vam vkl.ub obljubi ni hctel svoječasno vrniti. Napravil sem prošnjo, sklicujoč se na to, da moram podpisati mater vdovo in neprerkrbljenega brata in ker se mi vl.-ljub intenzivnemu iskanju ni posrečilo dobiti službe. Na Silvestrovo ste vpričo uradnikov gg. Golobiča, Jugovca in Honnigsmanna kritizirali mejo prošnjo, češ, da je pisana v samozavestnem tonu. Pričakovali ste znabiti, da bom padel pred Vas na kolena, priznal nekaj, česar nisem storil in Vam dal priliko, da pokažete svojo socialno čutečnost, ki jo imate vedno na ustih. Namigavali ste na nel e vloge itd. Gospcd dekter! Za ena namigavanja in Vaše trditve nimate niti enega dokaza. O Vašem ponašanju v javnih lokalih v opitem stanju ni trebp, da bi go voril jaz, o tem bedo najbrže govorili še drugi, ki vedo več — nego jaz. Ne samo o tem in o Vas, ampak tudi o drugih junaštvih Vaših političnih prijateljev v in zunaj urada se bo še govorilo. Prišel pa bo tudi še čas, ko ne bodo mogli poklicani faktorji z bagatelno geslo iti preko stvari, o katerih že čivkajo vrabci na strehi. Jaz nimam nobenega političnega sorodstva pri višjih instancah, zato lahko geverim odkrito, posebno sedaj, ko ste me odvezali vsake obzirnosti. Govorili pa bedo tudi še drugi; sam pa bom že še javno orisal Vašo veliko socialno čutečnost. V Ljubljani, dne 4. jan. 1926. Josip Pukl, 1. r. vičena). Da bo enotno, bomo počakali občnega zbora II. rudarske skupine in tam volili namesto odbora pač odbor* ki bo takorekeč dal direktive po sklepu občnega zbora za enotne volitve obratnih zaupnikov, po zakonu o zaščiti delavcev. To je treba tembolj, ker nova mezdna pogodba z£ državne rudnike predvideva 8-urnik in drugo, po zakonu o zaščiti delavcev. Novi zaupniki fci izvolitve pri teh volitvah sploh ne sprejeli, ker so protizakonite; ker pa stari odbor ni razpisal novih volitev, dasi je zakon že od 1£23. leta^ v veljavi, zato je to zdaj naša naloga in se mora izvršiti. Toliko v vednost vsem. 3Ia!a pomota. Zadnji »Delavec« piše v skritem količku na zadnji strani z najmanjšimi črkami: »Umri je Pa-šič, ki "ga po pravici imenujejo srbskega Bismarcka. Umrl je sredi boja s komarilo. V svoji politiki je napravil usodno napako, da se je zvezal z enimi, ki v odločilnih momentih ponižno klecnejo pred absolutizmom. Delavski razred je edini dosledni borec za demokracijo in napredek. Mesto, da bi se je zvezal s tem razredom, je bil njegov naihujši sovražnik.« — Tu se je primerila »Delavcu« mala pomota. Pašič se res ni zvezal z delavskim razredom, zato so se pa ž njimi zvezali »voditelji« delavcev v času glasovanja za Vidovdansko ustavo. Takratni «so-cialistični« narodni predstavniki so bili določeni kot zadnja rezerva za slučaj, da bi Pašiču manjkalo glasov. Dslavci so iih zalo krstili za Pašičeve huzarje. Mično zgodbico o tem in o dr. Korunovem priznanju, ki ga je hotel pozneje utajiti, prihodnjič. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz dne 24. dec. 1926 Din 12.972.45 Josip Tekauc, uradnik OLJZD neizrabljene po.nine za premestitev v Krške Din 20.— Mariin Kucler Vrhnika Din 6.— Anton Faganel, Rakek Din 2.— Gabrijel irungartnak v Mežici Din 5.— Peter Havle v Mežici Din 5.— Franc Travnekar v Mežici Din 5.— Ivan Strmčnik v Mežici Din 5.— Blaž Žagar v Mežici Din 3.— Dominik Grego u v Mežici Din 6,— Franc Kramperger v Mežici Din 10.— Pavel VurniCar v Mežici Din 5.— Joža Pilih, Celje Din 5,— Ivo Lang, Celje Pin 3.— Franc Jelen, Celje Din 5.— Aleš Peklar, Zidani most D n 10.— Valentin 1 eklf.o, Z dani most Din 10,— Janko Telban, Ljubljana Din 2.— Jakob Dolničar, Brezovica Din 4.— Jas. Breskvar, Ljubljana Din 1.— Karl Kisovec, Ljubljana Din 20.— Lovro Zlak, Trbovlje Din 5.— Neimenovan, Trbovlje _ Din 12.— Pri veseli drvžbi v Trbovljah: Ignac M.rzelj, Trbovlje Din 2.— Franc Ovsec, Trbovlje Din 2.— Jožefa Mrzel jeva, Trbovlje Din 2.— Jožef Vozel, Trbovlje Din 2.— Ana Zelen&kova I., Trbovlje Din 2.— Angela Možganova, Trbovlje Din 2.— M:ci Avsecova, Trbovlje Din 1.— Jože Zelenšek, Trbovlje Din 3.— Ana Želenžkova II-, Trbovlje Din 2,— Ivan Zelenšek,Trbovlje Din 2.— Ivan Žekar, Trbovlje Din 10.— ______________________Skupaj-Din 13.151.45 7. I. 1927. — 24CO. UČITELJSKA TISKARNA Citajte Naprej Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 reglttrovana zadruga s omejeno zavezo. Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša nredba za tiskanje časopisov, knjig, broSnr Itd. StereotlDlla. ISSHSjSBB UtogradJn. na moške, žene In otro-Ice, volna v raznih barvah, rokavice. nogovce. dolcole-n ce, nahrbtniki za šolarj. a lovce, d žnlkl, kloti, Sifoni epni robci, palice, vilce, noži. škarje potreblČIne za StVilJe, krojač«*, čevljarje, brivce edino ie pri tvrdki MODROCG iz najboljšega dorrtnčega in češkega platna posteljne mre*e otomane Ih tapetniške izdelke nudi najceneje _ RUDOLF RADOVAN tapetnlk LJUBI) AN A, KREKOV TRO 7.