rosmmrA ^avsamraha.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/1. — TELEFON INTERURR. 174.
ŠTEV. 17.	LJUBLJANA, DNE S. MAJA 1931.	LETO HI.
FURNIR
žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, :::
ima v zalogi tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom Podrečje p. Domžale.
Nakupuje trdi suhi les v plohih/in hlodih.
Zaprta kočija - coupe
skoraj popolnoma nova in fina poniklana nova konjska oprema (1 par) se za 30.000 K proda.
Ponudbe na A. Sušnik : Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21.
Proda so kompl. vodna turbina
z regulatorjem 34—70 HP, sistem „Girard“ s stoječo osjo za 2'5—3 m vodnega padca; lahko se pa tudi zamenja za manjšo turbino sistem „Francis“ ali pa za električni motor oz. dinamo. Ponndbe na An. ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, pod „JŽV“.
FRANCOSKO-SLOVENSKI
ŽEPNI BESEDNJAK
ZA TRGOVCE IN DIJAŠTVO !
IŠČE SE ZALOŽNIK.
DOPISI POD „BESEDNJAK“ NA UPRAVO.
Sirkove torbice
za nakupovanje, banjske čarape, kao što i putne košare, košarice za djecu dobavlja po najjeftinijim cjenama češka firma
Zeller Väclav ::: Bakov n. Jiz., ČSR.
Korespondenca: hrvatska, češka, njem., francuska.
Nameravamo kupiti večjo
tovarno za klobuke
v Ljubljani ali okolici.
Cenjeni dopisi pod „B r a r i s" na upravo „Jugoslov borze“.
Vstan. 1.1853. — Telefon St, 52. — Brz. naslov: Fritz Künzel.
Ena najstarejših tovarn pletenih izdelkov
Fritz Künzel & Co., Aš, Češko
Proizvaja v solid, in prvovrst. izdelavi vsakovrstne
trikot - izdelke
za zimsko in letno sezijo, kakor tudi špecijalite iz umet. svile in boljših tkanin.
Prosijo se nemški dopisi.
Vsebina 17. številke:
O carini in carinski politiki. — Delnica in njeno pravo. — Dva pravca v prometu. — Inflacija (poplava papirnatega denarja), njene dobre in slabe strani. — Vprašanje uvoznega parka. — The International Trade Exhibitions Ltd. — Državni zbor in njegove dolžnosti, -f- Wood - Market in Jugoslavia (SHS). — Narodno gospodarstvo.
O carini in carinski politiki.
Carina je danes- v kulturnih državah obrambno sredstvo domače industrije proti tuiii konkurenci bodisi bogat vir državnih dohodkov — ali pa je oboje. Idealno za državo bi bilo. če ne bi sploh rabila svetovnega trga, to se pravi, da bi sama toliko producirala, tooilikor bi potrebovala. Moderni razvoj kapitala onemogoča tako idealno državo. Od zapadnih držav izvedena blokada Rusije, to je zabranjen izvoz in uvoz vsäKterega blaga ni prizadejal samo Rusiji ogromne škode in pomanjkanja ampak tudi vsem drugim isosed-r.im in daHjmm državam.
Države v lastnem interesu gledajo na to, da jim postane njihova trgovska bilanca aktivna. To se pravi, da država skuša več izvoziti kakor pa uvoziti, ali pa da slučajni primanjMjali krije z zaslužki pri pomorskem transportu, na zaslužkih pri posredovanju kupčij, pri tramsitnem prometu na suhih tleh seveda vedno tako, dia pridejo takt zaslužki od inozemcev.
Glavna sredstva, s katerimi se država hrami pred prevelikimi uvoženimi količinami blaga, torej pred prevelikimi dolgovi napram inozemstvu, je njena carinska in železniška tatiMna politika. Ta politika dovede dostikrat do carinskih bojev, ki se prav lahko spremenijo v krvave boje. Zadnja svetovna vojna tudi res ni bila nič drugega kakor posledica tekme med Nemčijo in Anglijo, med Ogrsko in Srbijo itd.
Carinske tarife so različne, kakor že služijo bodisi samo prihodom državnih blagajn, bodisi zaščiti domače industrije.
Razlikujejo se pa tarifi tudi po jakosti kakšne države. Države, ki so neodvisne Od moziemlstva, katerim ni potreba posebnih trgovskih ugovorov, upeljujejo avtonomne tarife, države, ki potrebujejo trgovinske ugovore, pa konvencijonalne carinske tarife Prve carinske postavke sklene avtonomno, neodvisno domači parlament, ne da bi se pri tem oziral še na kakšne druge okoliščine razen ra potrebe lastne dežele. iKonvencajo-nalne carinske tarife pa sklenejo diplomati posameznih držav med seboj. Končno imamo še dife-memoiialne tarife, ki dajejo državam, ki imajo prednost, manjše carinske postavke, kakor pa drugim.
Carinska politika je jako težaven posel. Treba je, da sodelujejo zraven vsi sloji države. Naša država ima diferencijalne tarife, takozvani minimalni in maksimalni tarif, ki ga vlada uporablja napram različnim sosednim državam različno.
■awQBOBa»DBDiaiaiBDwanp«DBOBa
POZOR! Ljubljanski vel. vzorčni semenj
Ljubljana. 6.—20. avgusta 1921.
■□■□■□■□■□■□■□■□■aBaBDBaDBDBDBDa
PUTNIKE
uz visoku proviziju, koji su dobro poznati po cjelom kraljestvu, traži Prva Petrovačka tvornica četaka, kistova i metala F. Filip, Petrovac, Bačka.
Ivan Horvatič, sisak.
najbolje svjetske tvornice „Kayser“, iz Njemačke, prodaje uz jamstvo, na malo i veliko, postavno željeznica Sisak: trg. tvrdka
Priporočam svoje prvovrstne IZDELKE
mehkega pohištva
Karel Červenka
strojna veleindustrija stavbnega mizarstva In mehkega pohištva.
Smečno (Čehoslov.)
I
„OST- EXPORT“
Organ für den :::: Waren-Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: ::
Razširjen po Finski, Poljski, Cehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlina.
Zastopstvo: AnonEna ekspedicija ALJATELiLLjubljana,
Kongresni trg 3.
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
Oioslai[ötiiliUiöliliUi.P6i[a[Jl
Najfinejše ultramarlnovo v krogljicah In prahu in
plavilo
SAMO ENGROS NUDI B Tiie-iri lastna izdelovalnlca * ■ * lirillj
Domata tvrdka.
Solidne tene.
Velika izbira izgo-
Ljubljana
Prešernova ulica 9. Uajnovejši kroji. Točna postrežba.
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega
blaga
za mačke obleke, površnike in suknje, dalje
vata
za krojače v kosih in na metre.
UMETtt PLAKATE' "REKLAMHE-RI/eE* O/miTKE-VATVrV-ZNAMKE/lMEMA-nL' PLOHE' MODERNO OVOJNINO-ETIKETE ' KLtfEJ E-O/KRBJ
AI/OMA'
LJUBU A HA
KDNG^mmc^'
Delnica in njeno pravo.
Starejši denarni zavodi m starejša industrij-sfca podjeitča. ki so delala že dolgo pred zač e,tkam svetovne 'vojne, so si zbrala skazi desetletja svojega obstanka znatne prihranke, odnosna so spravedla in aživotvorila v (predvojni dobi znatne investicije velike vrednosti.
Posli teh zavodov in Sličnih podjetij so cveteli za časa vojne konjunkture vsekakor bodlje kot Pa posli novih začasnih kreacij, ki so morale že začeti svoje delo z velikim kapitalom in žrtvovati veliko denarja za razmeroma male investicije. za svoje skromne zgradbe in pa za notranjo Opravo.
Vsa ona podjetja, ki so imela velčlii del Svojih glavnic im svojih kreditov vloženih v mobili-j ah in imobilijah, ki so si jih nabavila s prediv oj-nimi cenami, imajo sedaj poleg s volj e prvotne imovine jako cesto zelo veliki naravni prirastek na vrednostih.
Njihova aktiva so se v .mnogih slučajih podeseterila. Kjer je lastnik podjetja privatnik ali ipa ‘komanditno društvo, so postali člani takega -društva -vsled tega težki bogataši, med tem ko je pr; delničarskih društvih narasla -sorazmerno notranja vrednost delnic.
Lastnik ali pa član komanditskega društva — toraj pojedini kompanjon v podjetju — je takoj in brez komplikacij prišel oziroma je mogel priti do onega prenosa vrednosti ali -posestva, ki je nastal z nakupljenimi (prihranki, z naravnim na--rastko-m vrednost; investicij, objektov ali pa z izvanredno vojno konjunkturo.
Drugače je pa to pri delniških društvih. Pri teh je namreč rastla takozvana notranja -vrednost delnice: to pa je faktično samo -idealna vrednost, -ndkaka fiksacija, od katere nima lastnik delnice toliko časa nikake koristi, dokler se podjetje ne razpusti ali pa likvidira. Od vsega eklatantnega' plusa nima delničar drugega razven slabe dividende m pa zavesiti, da je notranja -vrednost delnice večja. Ta notranja vrednost pa -more do gotove meje priti do izražanja v tečajni vrednosti delnice, ki more sicer prekositi nekoiti-kokrat nominalno vrednost:	a tudi ta vrednost je samo
fiktivna. Sigurno pa je fiktivna za -onega delničarja. ki je udam svojemu podjetju, ki ga ie mogoče osnoval, ki je spravljali njegov razvoj, ki je pospeševal njegov -razvitek z delom in s svojimi umnimi zmožnostmi.
Fiktivna je ta vrednost za onega delničarja, ki noče s/ojih delnic za-pustiti, ki jih noče prodati in ki ostane in sodeluje še nadalje -pni podjetju; fiktivna je vrednost za onega delničarja, ki noče. da bi prišlo -podjetje s prodajo. Odnosno s kupom delnic v druge, nove roke.
V takih slučajih more priti pravi lastnik do posestva -plusov in vrednosti samo nai ta način, da izdaja nove delnice s prioriteto stare ddmee in to ali ceneje ali po ceni nominale ali pa — ako sta situacija in status Imovine podjetja zelo p-oivoljna — brez naplate.
HSBEBHBffiEBEHBHeeeaasuHaaaasesEH
\	SEJM-VAŠAR	I
LIBERCE-REICHENBERG
■	(ČEŠKOSLOVAŠKA)	g
AVGUST 1921
BI	6i
Dva pravca v prometu.
Na zadnji konferenci zveznih držav, ki -se je vršila 25. marca v Rimu -in na kateri smo bili tudi mi zastopani v večji -meri nego -na bernski železničarski konferenci, ki se ie -vršila prošle jeseni, so nastala nesoglasja med raznimi intere--siranimj državami vsled dveh prometnih pravecv, po katerih hočejo ‘vezati Zapad z Vzhodom -preko naše države. Eden izmed teh dveh prave e v je starejša pot, katere se ie posluževal do vojne mednarodni promet iz zapada preko centra Evrope in Dunaja na Orijent; drugi prav ec pa tvori pot, ki -se ga po vojni poslužuje Simplonsiki - Orient -Ekspres«.
Mirovna konferenca v -P-arizu Se poleg ostalega sklenila tudi konvencijo od 22. avgusta 1919. leta. s katero se regulira povojni medlna-nodni promet med zapadom in -vzhodom. V drugem čle-
Tovarna za kovinasto TBopHHua aa KOBHHacry blago, — železolivarna po6y, ace^eaomBapna
Pazderka i drug, Vyškov, Čehoslavija
nudi po konkurenčnih cenah namizne tehtnice, zmožne za cimentiranje, kuhinjske tehtnice, urne in ročne tehtnice, mlinčke za mak, kruh in meso in drugo kuhinjsko opremo. — Dobavlja vsakovrstne sive odlitke in izvršuje vsa kovo-tlačiteljska dela. Odpremo večjih naročil oskrbuje franko državna meja.
Zahtevajte cenike!
Hyija >3 KOHKypenuHe uene: Bare sa CTone, cnocoÖHe sa uhmehth-paH>e, KyxnftCKe Bare, caTHe h pyune Bare, mjihhc sa Max, Kpyx H Meco u ocrajry Kyxmb-exy onpemy. floöaB^a csaKOBpcHe chbb ojimt-Be re HSBpmyje cbc KOBHHCKOUITaMnapCKC paaH>e. OinpeMy bbHhx Hapyyöa oSaB.ta cjipaH-KO spacaBHe rpannue.
Tpannre uchiikc I
Čitajte
Jugoslovansko
borzo!
Ženitna ponudba
Slaščičar Hrvat v najlepši moški dobi se želi poročiti z gospodično ali vdovo, ki ima toliko premoženja, da bi si ustanovila z združenimi sredstvi boljšo slaščičarno in prodajalno južnega sadja. — Ponudbe s točnimi podatki pod „Lepa prihodnost 24“ na upr. lista. Tajnost zajamčena.
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETELII,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
Za Staro Srbijo, Makedonijo in Sumadijo
prevzel bi, kot dober poznavatelj razmer, zastopstvo večjega podjetja. Dopise prosim pod „Z-ivič“ na upravo „Jugoslovanske borze“.
Slivovka
(rakija)
(25 g) 250 hi in
špirit
89—90°/o nerafiniran 200 hi se proda. — Vprašanja na upravo lista.
200 M.
prvovrstnega belega namiznega
vina
letnika 1919 in 1920 iz Varaždinske okolice na prodaj. Interesenti se naj blagovolijo obrniti na upravo „Jugoslovanske borze“.
Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za
pisaće strojeve, naročito bojadisane vrpce
za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaj a
Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood.
Trgovina čevljev (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Telefon št. 539.
]
TPA2KHMO
arujiHe sacxynHHKe no cbhm BeknM MecTHMa aa nam aner. IloHyabe na ynpaey
»JVrOCJIABEHCKE BYP3E«
Mostna tehtnica
znamke Schember
za tehtanje naloženih vozov do 5000 kg s patentiranimi skalami in napravo za registriranje teže, 4.5 m dolgim in 2.2 m širokim hrastovim mostom, patentirano napravo proti poškodbi oglov, želez, okvirjem, v tvornici preizkušena.
Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Na prodaj manjša oprema za
tovarno
slamnikov
z vsemi pripadajočimi stroji, surovinami in zgotovljenim blagom. Dopise pod „G. L. 1000“ na upravo „Jugoslovanske borze“.
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa,
Štora ^
Tražimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu
»Jugoslavenske burze“.
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih 1 - Cijena po komadu njem. M —*45, --•50, —55, —•60: nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od oajbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumi-jove (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke -počrnjene M 1*40, pomjedene M 1'50, posrebrene M 2-10, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu, p.	Traže se prodavači i zastupnici 1
lativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
mi te konvencije je določeno, da mora teči mednarodni promet preko Simptoma na vzhod; v istem členu konvencije pa ie tudi prepovedan promet od Dunaja za Beograd - Carigrad in Bukarešto - Konstanco.
S to konvencijo niso bili že takrat zadovoljni Belgijci, Angleži in Pa Romuni; vMSulb temu se velesilam ni zdelo oportivno spremeniti pravec prometa. Romuni so podpisali kohvenoiio e rezervo in so zahtevali podaljšanje Orijent - Eks-pressa z direktnimi vozovi od Dunaja do Bukarešte. V tel svoji zahtevi so ostali konsekventni zajedno z Belgijci in Angleži in so pripomogli do nove. zadnje konference v Rimu, M je to vprašanje začasno rešila.
Od drugega člena pariške železniške konference se je nekoliko popustilo. Vzrok temu popuščanju se je našlo — kot pravi odlok, ki je bil pridan konvenciji na- rimski konferenci 25. marca ■ - haš v tem drugem členu, čeprav de ibil isti po našem mišljenju dovolj jasen.
Tako pride Zopet predvojni luksuzni vlak Orient - Expressa v promet po starem pravcu iiz Pariza preko Strassburga lin Dunaja v Bukarešto.
Kot nekak nadomestek za to pa je tudi odločeno. da mora biti od 1. juniSa Orient - Express preko Ljubljane - Zagreba im! Beograda za Carigrad vsakodnevno v prometu. Od tega vlaka se bo v Vinkovcih odvajal posebni direktni spalni voz iz Pariza za Bukarešto in obratno.
V tem konferenčnem odloku le tudi 'odločeno, da mora dati Romunija prednost Simplooskemu vlaku pred drugimi mednarodnimi vlaki. Istotako mora dati prednost tudi drugemu Simiplonstkemu vlaku, ki ga predvideva pariška železniška konvencija in k; bo vozil iz Pariza preko naše države v Bukarešto in Odeso.
Da bi zadovoljile Italijo, ki je energično zastopala svoje interese in ie bila zato odtočno protivna upostUvljeniu prometa preko Dunaja na škddio prometa preko Simptoma, so izdavile države. ki so prisostvovale rimski konferenci, po-nolvtnp. da dajo simpfanskemu potu »monopol« za medranodni proimet. Poleg tega je bila izražena tudi želja, da upostavi Belgija kakor hitro mogoče zvezo v Milanu z Simplonskim Orient-Expresom.
Ako bi vsled krajše in ugodnejše zveze preko Dunaja vdz.il simpfamsk/i vlak preko naše države prazen, bi bila to za nas velika škoda. Zato nam ni razmmltiivo, da se naiši delegati kot romunski niso energično izrekli za podaljšanje Orient- Ex-presa iz Dunalia preko Beograda v Carigrad, mesto, da so pripustili to konkurenco v mednarodnem prometu, ki pušča naš teritorij ob strani.
Pri teši priliki se lahko jasno vidi. da so tudi med zavezmimi in prijateljskimi državami ekonomski interesi prvi. nato pride šele platonsko m politično prijateljstvo. Če bi bilo drugače, bi se doivdllo mednarodnemu prometu, da bi šel po onih ootilb, ki so hitrejša, krajša. ptoVolineljša in cenejša. Ta dota pa. kažejo po geografskem po-ložaliu ndše države v obeli praveih čez naš teri-toriii, ki edini veže zapad z vzhodom.
Inflacija (poplava papirnatega denarja), njene dobre in slabe strani.
»Trgovinski Glasnik« je v eni izmed zadnjih številk prinesel sledeči članek, ki ga vsled izani-mlive vsebine podaiamo svojim čitateljem:
Do vojne je veljalo mačeto, da ne smejo nov-čamiiSne banke izdajati ni za vinar več ndvičaniič, kot dovoljuje to po zakonu predvideno kritje v zlatu 'in srebru. V rednih razmerah nikdo ni mislil na to, da bi se smele tudi največje državne potrebe pokrivati s posojili brez zlatega kritja. — Mislilo se ie, da' ubija izdajanje brez kritja vrednost domačega novca napram inozemskemu; smatralo se je, da preveliko število noVčatiic dela draginjo in Odvzema vero v vrednost denarja!.
Vojna pa ie kot preko drugih šla tudi preko tega pravila. Mnoge države in mnoge novčanične banke so izdajale telftmi vojne toliko novčatiic. kolikor jih je država rabila za vojno — in to brez zlatega kritja. Ker pa je bilo pomanjkanje denarja tuidli ipo vojni veliko in ker ga niso mogle dobiti države na redni način, se večina držav, ki so se udejstvovale v vojni, obrača še vedno za kritje svojih stroškov k novčamiSnjim bankam.
Talko se je zgodilo, da se pušča v teku teh izvanrednih let v vseh državah. Idi so se udeležile vojne, v promet večkratno vsoto novčanic, čeprav bi toga metalna podlaga novčandčnih bank ne
„Jugoslovanska borza“ se razpošilja brezplačno!
Parne stroje
vseh velikosti, rabljenih in skoro popolnoma nove, kmetijske stroje vseh vrst, kmet. vozove, avto - pluge znamka „Praga“ 2-pluž., „Scheffeld“ 5 - pluž., lokomobile rabljene vseh tipov in sil dobavlja Adolf Eckert, Chrudim, Ceškoslovenska republika. Zahtevajte ponudbe 1
stare zaloge ceno na prodaj. Reflektanti naj vpošljejo svoje naslove pod „Boč“ na Anon-čno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
trgovcem po naj- HyljaM TprOBUHMa no cenah Kanafase, HajmnKHM uenawa: Ka-a meter Kč. 14"—, nacjbace, pena aa Mexap de za srajce, cena Ku. 14'—, OKCcJiopae aa er Kč. 14"—, Ze- Komyji,e, iiena aa Mexap srajce, cena za Ku. 14'—, Secjmpe aaico-Kč. 14"—. Dalje inyise, pena aa Mexap i barvaste žepne Ku, 14'—. Jfajse 6eae h rute za na glavo, mapene MapaMHue, jamno blago za pred- Maice, HamxaMnaKy po6y pašnike.	aa nperaue.
FRIDERIK KUDELKA
TKALNICA
nahajajočo se v trgu na Dolenjskem, zamenjam za malo hišo v Ljubljani, ker rabim stanovanje za šoloobvezne otroke. Dopise se prosi pod „Valpa“ na Anon-čno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Reklamne
prostore
na stavbišču palače Ljubljanske kreditne banke pred glavno pošto (križišče štirih najprometnejših ulic v Ljubljani) oddaja Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
A. BERNHARD, MARIBOR,
ki se da rabiti tudi kot dinamo za proizvajanje električne luči, 110 do 120 voltov, 6 konj. sil z regulatorjem, števcem, z nekaj žice in zavarovalnico zoper blisk. —• Cena 6500 dinarjev.
Tovarniško poslopje
z okoli 25 m visokim dimnikom, zidanim z opeko, pol ure od Maribora, 10 minut od kolodvora, primerno za stanovanja ali za kako večje podjetje
Proda se elektromotor
!■ ■IHHEHH0
,ŽELJEZO'
Opačić, Zotman i Pavlica
trgovina željeza na veliko
::	'ZAGREB ::
Pisarna Jurišićeva ul. 3. — Skladište Mi-hanovićeva ul. 30. — Brzojavi: Opačić, Zagreb, Jurišićeva. — Inter, telefon 12-39.
Nudjamo na prodaju sa skladišta više vagona željeza u svima dimenzijama — naročito „šinje“ za Srem, Banat i Bačku 30, 33, 36 mm širine, lim daljine u svežima iz štajerskih i čehoslovačkih tvornica I. vrsti — Osim željeza imademo na skladištu u Zagrebu stalno velike količine:	crnog, pocinčanog i cink
lima, eksera i žice svih brojeva, brava i panti za vrata, lanaca,
:: lopata, asova i krampova. ::
Lesne izdelke,
kakor: kuhalnice, deske za rezanje, seklanje, rezance, leseni krožniki za rezanje mesa, tase za serviranje, stojala za sušenje, klinci za obešanje perila, obešalniki za suknje in obleko, ročne torbe itd., vsakovrstno strugarsko in mizarsko blago. Lesene igračke (nirnberški način) originalne, brezkonkurenčne, trpežne v vseh možnih izpeljavah nudi: Kärntner Werkstätten G. m. b. H.#Klagenfurt, Deutsch-Österreich.
flpseHe npoMSBOfle
itao: KyxaoHHite, flacice aa pesaite, ceKaae, pe-samme, apnene raanpe aa peaaibe Meča, Tace aa cepBHpaite, crojajm-i;e aa cymeite, flpBe-ne tiaBJbe aa očemaise pyöJfca, /ipBena oßeiua-■na, aa Kačaimne n Ofle-jia, py'ine Topöime h t. fl.; c-BaKOBpcny . cipy-rapcny h CTOJiapcity po-6y. JlpBeHe nrpaie (hh-peMčepcKH nasHn) opn-ranajiHe, 6eaK0HKypeH-ime, coJiHfliie y cbhm MoryhnM H3Bea6aMa ny-ha:
GUMBE (PUCE)
lepe, vsakovrstne
CENO NUDI
Jan Hruška, Nechanice - Čehoslov.
smela dopuščati. Banke niti daleč nimajo toliko zlata in srebra, kblikor so izdale papirnatega denarja. —
S temi neizbežnimi posledicami vojne so se sprijaznili tako lastniki papirnatega denarja, kakor finančni strokovnjaki; tako je prišlo do tega. da so se začele delati iz pravila, v katerega stalnost mi nikdo sumil, izjeme in se tudi tolerirati. Danes se ne tiska samo še nadalje novčanic, ampak obstoja tudi mliSijenje, da je povečanje denarnega prometa celo potrebno in koristno, Iče hočemo priti iz današnje težke ekonomske in finančne krize.
Mod inflacijonisti (zagovorniki te zadnje misli) in protčvniki inflacije se vrši v zadnjemu času živa razpra’va o tem. kaj je boljše.
Inflacija novčanic je nenormalni pojav, posledica nenormalne dobe. ki se je .začela :z izačetKom vojne; kot henormalni pojav ie nesumljivo ono zlo. ki vpliva na podraženje blaga in na zmanjšanje vrednosti domačega denarja naipnartl tujemu kot tudi na zaupanje v vrednost novčanice kot denarja. Toda. po našem mišljenju nima veliko število novčanic, ki se nahajajo sedaj iv ,prometu, bas tako slabe posledice, kot se Inflaciji pripisujejo.
V vprašanju draginje, ki je — kot nekateri trdijo — posledica inflacije, moramo omeniti, da je ona v veliko večji meri posledica zmanjšanja proizvajanja, slabega prometa in dragih Vzrokov kot pa inflacije. To veli a zlasti za one predmete, ki jih proizvajamo sami.
Tudi v pogledu vrednosti našega domačega denarja napram tujemu, vpliva inflacija šele na tretjem ali četrtem mestu. Vrednost domačega novca napram tujem je v prvi vrsti odvisna od trgovskih ponudb in povpraševanj. Če ima kaka dežela dovoli izvoza, tako da more :z njim pokriti vse ono, kar mora uvažati, potem ima domači denar brez ozira na kvantum novčanic. kli se nahajali o v prometu, napram tujemu denarju enako vrednost. Šele. če ie izvoz manjši od uvoza, nastane možnost disalžije, ki ie pa lahko večja ali manjša; disažija se ravna pred vsem po tem, koliko zaupanja ima v inozemstvu notranji, zunanji in ekonomski položaj kake dežele.
Istotalko ni vseedno, če se izdane novčanice porabljajo za produktivne ali neproduktivne cilje. Če se izdajajo novčanice samo ;za to. da iz milimi pokriva država svoje izdatke, ki jih ne .more pokriti z dohodki ali z posojilom, poltem je neoporečno .inflacija zelo škodljiva in proti njej se je treba boriti. Ali. če izdaja nove novčanice država in banka, v katero prebivalstvo nima zaupanja. Izdajanje novih novčanic v svrlho, da se dvigne trgovina, zboljša promet, in v s vrh o drugih koristnih in produktivniih. poslov ipa ni škodljivo. ampak ie celo koristno, ker služi vse to poboljšanju položaja, zmanjšanju draginje in zboljšanju vredroslti denarja.
Tudi naša država spada med one. ki so bile prisiljene, da pošiljajo v promet še vedno nove kontingente novčanic: zato je za nas velike važnosti, da se vsestransko razpravlja d škodi in koristi inflacije.
VELESEJM FOIRE
V PARIZU DE PARIS
10.—25. MAJA 1921.
Vprašanje uvoznega parka.
.Velika ovira našega gospodarskega razvoja so nezadovoljive prometne razmere. »Jugoslovanska Borza« je že večkrat o tem poročala, o brodarstvu poseben še v .številki 16 tega leta. Tu hočemo spregovoriti o našem železniškem vozovnem materijalu.
Lokomotiv in vagonov imamo veliko premalo in še ta park. ki ga imamo, se ne uporabil j,a vedno racijodelno. (Delovanje železniške uprave mora tedaj limeti dvojni smoter pred očmi: 1.) pomn,o-žitev vaznega parka.- 2.) njega , redino in racito-nctoo razdeljevanje in uporabljanje.
K 1.) Kakor v celem našem narodnem gospodarstvu. tako moramo tudi v tem oziru gledati, da se osamosvojimo od inozemstva. Zgraditi nam je tefdai zadostno število dovoli velikih železniških delavnic za popravo, pa tudi tovarne za napravo voznega materijala. Dosedanje popravUjalnice v
Si	1Z kovanega železa 601 obsega 30 kg težke,
H VOŽICtVC Kč 194-- za kos. ...........1 ■■ ■. ■
STAVBENA DVIGALA
za 800 kg nosnosti, 400 kg lastne teže, Kč 2900*— za komad, 1500 kg nosnosti 550 kg lastne teže Kč 3700*— komad. == Od mejne železnične postaje Breclave nudi
Ostravsky obchodni Merkur, Mor. Ostrava
Československo.
Iščemo
agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
»»Jugoslovanske borze“.
Pohišioo
nuni«
Seoer ,
Ljubljana n Hi
KoU=rej y W'i
RS
Novost! Novost!
Izdelovanje zračnih motorjev
za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih.
Sistem „Ostrava“ pat. ing. V. Petäk, Slezska Ostrava — ČSR.
Rudolf Kmen, Dunaj
Wien V., Margarethenetr. 110. Zahtevajte vzorce.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Seimig ml., Tacen pod Imamo goro pri Ljobljanl.
VILA NA BLEDU
naj-
krasnejše letovišče Jugosla-vije, na I |_| prodaj.
Krasna I I 1 oprema.
Sobe prirejene tudi za zimsko sezono.	Zidava moderna,
solidna m m Proda sevsled |  1 I i I preselitve iz Jugoslavije. — Cena K 850.000'—. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
,WV11W*1 V
terpentinovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
Mi Trebar
liisbBiaRa
Sv. Petra c. 6. Telet. 539.
Zagrdbu. Ljubi Kuni. Mariboru m drugod so tedaj razširiti in sooooltviti. tako da nam ne bodo več ležati poliomljeni in razdejani vagoni vse križem po raznih kolodvorih kakor n. pr. v Zagrebu. Dravljah pri Ljubljani .itd., ter da nam uli ne bo treba več pošiljati v popravo v moizemstvo. To mozomstvlo ie nam razen Češkoslovaške itak tako gorko, da nam pošilja, ne da bi odpravilo vseh defektov, večkrat vagone le lepo prepleskane nazaj. Sicer pa si dajemo .tudi sami ubožno spričevalo glede naše industrije, ako smo celo. v tem oziru odvisni od tuie milosti.
Nekaj drugega je nabava novega voznega parka Zgradba tovaren na našem dzamlljiu v ta nnlmen bo združena še več let z velikimli teža-\ rini zlaisiti glede tehniške opreme. Gledati nam je tedaj pri vsaki priliki, ki se nam nudi, da si zagotovimo dobavo lokomotiv m vagonov od drugod. To natm je mogoče pri pogodbenih dobavah našega izvozmeg-i blaga za inozemstvo in pri sklepanju trgovskih pogodb s tujimi državami na primer s Češkoslovaško, z Nemško Avstrijo itd.
S tega stališča je pozdraviti, da je ministrstvo taiečno ile sklenilo, da ne prevzamemo od Nemčije kolt Odškodnino nam priznane goveje živine, kotni .in ovac. ampak v zameno za to c. 100 iliotoo-trotiv .in 2000 vagonov. Storiti nam je tudi vse mogoče korake, da odpade .pri razdeli Ovan ju avstro-ogrskega vozovnega parka, kii se je že pričelo, čimiveč na Jugoslavijo, in. da vrne Bolgarija čimpreje iz Srbije odneseni železniški materijal.
K 2.) Proti upravi, zlasti proti razdeljevanju voznega parka širom naše prostrane države se ponavljajo pritožbe od prevrata sem. Navaja se, da bi vagoni v tistem času, ko stoje .praz.nl na postajah, že lahko prevozili manjšo ipot in bili zopet na razpolago na prvotni ali drugi .postaji. Razen tega tečejo pogostokrat vagoni, ko se dirigirajo iz zbirališč v dotične postale, prazni, dooim hi mogli pri racijonelnevšem razpolaganju tudi med tem opravljati službo. Ne trdimo sicer, da ministrstvo saobraćaja ne bi bilo v tem oziru še nič storilo — saj je izdalo pred nedavnim časom potrebna navodila železniškim ravnateljstvom — toda treba bo v tem oziru sistematične, dosledno izvaiane akcije, ki se ne bo ustrašila tudi temeljitih osebnih in organizacijskih sprememb.
Le na ta način in s povečanjem svojega voznega materijala borno odstranili eno izmed glavnih ovir v notranji in izunanji trgovini in pripomogli s tega vidika k boljšemu razvoju 'našega narodnega gospodarstva sploh.
The International Trade Ex-hibitions Ltd.
Mednarodno obrtno ratzstavno društvo (The International Trade Exhibitions) v Londonu je zveza dveh mogočnih obrtnih in trgovskih organizacij. ustanovljena v svrho, da si britanska obrt pridobi več odjemalcev doma in v inozemstvu.
To društvo prireja vsako leto tri razstave, ki obsegalo razne izdelke britanske obrti in sicer:
1.	obleko, suknene izdelke in volneno robo;
2.	draperijske izdelke, tekstilno robo in žensko oblačilo:
3.	»London Fair and Market« — londonska razstava in semeni, ki obsega igrače, luksuzne predmete, ceneno zlatnino in srebrnino itd.
Dalje izdaja društvo list, ki se bavi z britanskim obrtništvom in trgovstvom.
Upraviteljstvo našega lista ie stopilo v zvezo z vodstvom tega britanskega društva, ki nam je obljubilo, da nam bo v vseh važnih dogodkih ^vojega poslovanja pošiljalo poročila, ki bi naš indusitrijalni in trgovski svet mogli zanimati,
Državni zbor in njegove dolžnosti.
»American Econom ist« prinaša pod zgornjim naslovom zanimiv članek, iz katerega povzemamo tukaj nekaj misli, ki bodo dobro služile tudi našim ljudem.	.	.	.. f
Skoro vsi narodi so ali nameravajo povišati syoje carinske pristojbine. Nekatera zvišan la: ca-'rhie. kakor tudi nekatere omejitve v upravi, ki vsebujejo prepoved izivoza, so bila nap eni ena na-tošč proti izdelkom naše dežele. Nobena dotična vlada se ni z nami posvetovala. One so odmerile carino tako, kakor jim je njih lastna korist narekovala. To je. povsem pravilno.
Pa ti narodi niso samo povišali carinske pristojbine in omejili izvoz, «ni so tudi nameravali izkoriščati naše sedanje carinske odmošaae. iti so na podlagi svobodnega trgovstva odmerjeni, ter hočejo poplaviti naš trg s svojimi izdelki, da jih prodajo na »najboljšem svetovnem trgu«. Tuji narodi niso samo »imeli namena« poplaviti naše trge. da. oni so to že storili. Canada nam je v preteklem letu skoro 35 milijonov bušlev pšenice prodala. Argentina pa 7 milijonov bušlev koruze. Im to v času, ko imamo tako preobilico pridelkov, da nam ni mogoče zanje kupovalcerv dobiti. Pri svobodni trgovini smo kupovali od drugih, namesto da bi kupovali pri domačinih —• domači pridelki pa gnijejo in plesnijo v domačih skladiščih.
Naši trgovci so bili poplavljeni z angleškimi tekstilnimi izdelki, naše tovarne te industrije pa so mogle zapreti vrata. Pa temu še ni konec.
V času. ko ne bodo nove carinske pristojbine vpeljane, bodo tujci mogoče več svdjih prkMklov pod sedanjimi svobodnimi carinskimi odnošaji uvažali. Sedal se nahaja za tristo milijonov dolarjev (v tuji valuti) tujega blaga v naših skladirSčih pod zaporo in ki morejo hiti vsak dan toansumentom na razpolago izročeni. Ako računamo še one množine tujega blaga, ki bodo prišle, potem je nujno potrebno, da državni zbor ukrene .potrebno, da to blago ne pride na naše trgove, ne da bi se od njega plavala primerna carina. S tem bi se odvrtnila škoda, ki bi jo v drugačnem slučaju naš; producenti trpeli. Prešli bodo meseci in morebiti leta. preden se bodo mogli naši producenti zavedati slabih posledic, ki jih ie svoboden uvoz iprouzročil. Da. mnogo jih bo propadlo, če se ne ukrene talcoj potrebno v njih varstvo.
Edino praktično sredstvo ie. če se vsat začasno zopet uveljavi carinski zakon iz leta 1900. Mi ne trdimo, da bo to pod sedanjimi razmerami posebno zadovoljivo učinkovalo. Je pa najboljša reč. da se ustreže takojšnji potrebi. Točke imenovanega zakona so se obravnavale in pretre-sovale in brezdvomno bi njih uveli a vanj e dobro učinkovalo. Gotovo je. da bi ta zakon dajal več varstva in nese! več davka, kakor sedanji zakon. Dalje bj dal državnemu zboru več časa, da pripravi take carinske zakone, ki bi se prilagali sedanjim odnošajem. Potreba je velika in dolžnost državnega zbora je lasna.
Opazka uredn. Republikanska stranka, ki je pri zadnji predsedniški volitvi v Združ. državah čez demokratsko zmagala, -je od časa njenegai početka vedno varstveno carino zastopala in če je prišla do moči, jo je tudi uvajala. Kako daleč bo v sedanjih svetovnih razmerah republikanska stranka načelo visokega ali varstvenega tarifa izvajala, se bo kmalu videlo. Seve, da bodo mogle tuje vlade — in tudi paša — pazno proučevati vse kar se bo v tei zadevi v Washing-tonu godilo. Reči se pa more -že sedaj, da če hoče Amerika prodajati drugim, bo mogla tudi itujim narodom pustiti možnost, dia oni nie] prodajajo.
Wood-Market in Jugoslavia (SHS).
As wood is for the present the omly article oi importance that comes into consideration in the tirade between England and Jugoslavia. we will at intervais reoort the Situation preVailing in relgand to this subject. Accordinig to to tarifi statisties for the mouth of February there were notwithstanding irregulär traffic oondiitioms expor-ted from Jugoslavia: fire wood 1,410.000 Kilogr.. value 169.000 Dinars, structural wood 17 Millions Kilogr., value 8,830.000 Dinars, ctc. Altogethere there was exported for 15,400.000 Din, wor.th n" woOd and this at a time of the greatest dulness in the wood trade.
The complete export from Jugoslavia \ amo-unts to 148 Miltions Dinars. Wood Stands on tfhird place. The Stagnation in wood trade is the result of delaying the solving of the question regardimg Rcka (Flume) and Port Baroš the latter which the treaty of Rapall ceded to Jug-dslavia but has nevertheless as yet not been evacuated by the Itälians. The significance of Port Baroš for our wood exiport is oif a very great degree. Its dose Position to the principal forest centres makes Baroš an indispensable necessity for our wood export. The expensive transport on dry land to Ports in Dalmatia from Groatia and Slovenla would exclude every export of great quantltles of forest Products from the whole westem part
of Jugoslavia. About Baroš there carmot be any arguing.
Bniglishmiem and Americans will very readily imderstand our standpoint in this matter as they themsdves have omly through free navigation on all the seas build up their dominatlng Position and national wealth. Our content for the posses-siom of Port Bardš is not a rebellious intriguing agatost the Ailied Powers but is a vital necessity involving the future economical development of our State.
The general Stagnation in wood trade and other Industries was alleviated by the high stand of foreign values. especially Lirais, a cireumstamce that gave to the export of wood a new impetus. This affects chiefly soft wood. The export vo Greece. Egypt atid Asla Minor is increasing. The late economical crisis in Great Britain. ponovoket by labour troubles. has hindered to a great extemt the export to this country. We exipect with ceiitainty that in this respect the near future will bring a m-ore auspicions state bf things. The ptice oif our w ood is in corrtpairison to the reigning international prices moderate.
Herewith we -give some data: Oak and Bech-iogs. Ist dass, 1800—2800 Jugoslavic Ktons (4 Kr; — 1 Din.) per Cubic Meter. 2nd dass Beeoh logs 800—1200 Jugosl. Kr. Oak for veneers 3000—4000 Jugosl. Kr. Edged Oak b -s. and 2 in-ches 3000—4500. Raw friezes 3000—3500 Jugosl. Kr., Ist dass Maple logs 1200—2000 Jugosl. Kr.. Raft ans 4200—500 J. Kr.. Ist. cl. sawu — st’d B. 1100—43000 J. Kr. Oak R/R sleapens 130—200 per piece, Beech R/R sleepers 95—130 J. Kr. per piece. Gharcoal per cartoad 15.000—17.000 Jugosl. Krons.
OD		aa
D	Našim generalnim zästupeem pročeskoslovenskou republiku jest p. Viktor Dostäl v Praze, Marianskä 16. — Tel. 228/VIII.	n
DD		na
Narodno gospodarstvo.
Trgovska pogaiania z Italijo. Ta pogajanja so se prekinila, ker ie naša delegacija izjavila, da imora obširne laške .predloge šele proučiti. — Resničen vzrok zastoiu le pa ta. da nismo mogli pristati na pretirane italijanske zahteve im da smo dali razumeti, da ie nadaljevanje pogajanj mogoče le. ako se izprazni tudi II. in HI. cona nam v ra-pallski' pogodbi priznanega ozemlja. Tozadevne pregovore -vodita naš rimski poslanik Antanijevič in dr. Ribar.
IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA.
Izvoz živine in mesnih Izdelkov v Italijo ie .zopet dovoljen, dočim ie izvöz raznih vrst žita v inozemstvo še vedno prepovedan.
Lesna industrija. V svrho uspešne industrijalizacije naših dežela je potrebno, da ne izavaZamo surovin in pol-fabrikatov, ki jih potem inozemstvo (Italija) podeluje v koneßne industrijske izdelke. T) velja pred vsem tudi za našo lesno industrijo. To moramo tako spopolniti. da bomo sčasoma tevažali po možnosti le pohištvo, zabole in lesnoindustrijske izdelke, sploh predelan les. To nalogo bo vršila tudi -na novo ustanovljena lesna trgovska in industrijalna družba z o. z. Ilirija, koje sedež ie v Ljubljani, obrat sam pa pri Domžalah pri Ljubljani.
Jugoslavenska Švica.
Gorenjski del Slovenije me zaostaja po svojih naravnih krasotah za švicarskimi letovišči in zdravilišči. V večina krajih Izletniki sicer še nimajo takega komforta kakor v Švici toda dela se v splošnem na to. da se zamore gostom nuditi vse kar se od letovišča zahtevati zamore. Pomanjkanje konforta pa nadomestuje v veliki meri prisrčnost in postrežljivost prebivalstva.
Izredne važnosti za vsakogar pa so primerama zdo nizke cene za jestvine, kar se opaža posebno iv letoviščnfh krajih, kjer imalo samo omejeno število sob za goste.
Posebno priporočljiva je v tem oziru penzija »Grintovec«, ki se nahaja v graščini »Preddvor« (pošta Tupaliče v okolici mesta Kranj.) Gostje s« tamkaj izborno oskrbljeni, imajo priliko za krasne ture (tudi vozovi na razpolago), kopelji na prostem in druge zabave. Po naročilu pričakuje vsakogar voz na kolodvoru v Kranju.
Občinstvo opozarjamo, da daje Generalni ko-misariiat iza tujski promet v Sloveniji, Ljubljana,
Trgovina z Nemčijo!
Import	Export
TRIGLAV
DRESDEN-A.
Zinzendorferstr.2b.
Brzojavna adresa:
„Triglav“ - Dresden.
Tel. št 10 510.
Največje	ugodnosti!
Ne kupujte za drage novce
umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke novodobne kirurgije
pri tujih neprijateljskih podjetjih
ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi
po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega
.Ortopedičnega društva voj. invalidov1 Praga, Vyäehrad. tr.-Emanzy, Češko.
Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev.
Filijalka: HRADEC KRÄLOVE-TRIDA NÄRODNIHO VOJSKA.
Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekt 1
Svakovrsne cipele
na m a 1 o i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, razšilje
Cipelarska gospodarska zadruga
LjubnO pri Podnartu Gornja Kranjska.
liajiHiji ameriMi pisati stroj
UNDERWOOD
dobije se odmah Kod
THE REX C0., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narndžabn popast.
	
Lastilo Ia	JlaiHTHJIO Ia
za cipele prodaja na veliko i malo. Kemička tvornica Frant Trefny Rožmital Češko Oddelčni 18 f.	sa LtHnejie nposaja na bb^hko h Ma^o. KeMHHKa xproBHHa Opanr TPEOHH PoxcHHxaa, Recka Oneneibe 18 ej).
Dunajska cesta 18 (Tourist Office) brezplačna pojasnila o letoviščih, zdraviliščih v Sloveniji ter zdraviliščih po Hrvatski in ob Jadranu. Pri pismenih vprašanjih nai se blagovoli priložiti znamke za odgovor. — Istotam so na razpolago turistom točne mformaciie o potovanju po slovenskih planinah in gorskih postojankah Slovenskega Planinskega društva ter se izstavljajo tudi članske izkaznice SPD.
Borza 4. maja.
Zagreb, devize: Berlin 214—215. Bukarest 223—223.50. Rim 678—683, London 557—<560, Newyonk kabel 136.50—137.50. ček 136—137, Praga 193—193.25, Švica 2460—2470. Dunaj 22.90 do 23 25, Pariz 1090—1095, Budimpešta 65—66. — Valute: dolar 135—135.50, avstrijske krone 23 do 23.75. lovi 160- -170, rubili 65. češke krone 193—195. franki 1050. napol eondari 481—483, marke 215—220. leji 219-221. italijanske lire 650 do 660. turške zlate lire 505. BI a1 go vrta bor-z a : pšenica 73—74 kg tri odstotke primesi paritet Zagreb 1060, koruza 458. koruza franko Srem 420, pisanj fižol paritet Zagreto 395, beli 500. pisani stari fižol 350. prvovrsten bukov les franko vagon slavonska postaja 3600.
	denar	blago
Banka za Primorje	920	935
Hrvatska eskomptna banka .	1400	1430
Jugoslavenska banka	572	580
Ljubljanska kreditna banka .	980	
Eksploatacija drva .	1850	
Slavonia . ,	1070	
Trgovsko-obrtna banka .	.	760	770
Jadranska banka .	.	405	410
Dubrovačko parobrodno društvo .	2000	
Praštediona .....	5800	
Rečka pučka banka	9600	9625
Banka Brod na Savi	935	750
ut man	.....	1340	
Narodna šumska industrija .	725	735
Ljubljanske strojne tovarne in liv.	870	
Beograd, valute:	dolar 34—34.80. funti
265 -266. švicarski franki 595—600, lire J65 —166. leji 55.75—56. levi 42.50—43. marke 53.50—54, češke krone 47—48. avstrijske krone 5.90—6. na-poleondori 1J9—119.50. — Devize :	London
138.50—139. Pariz 270—272, Ženeva 600—615. Solun 200- -215. Praga 48.25—48.50. Dunaj 5.80—5.90, Berlin 53.50—54. Milan 169—170.
Dunaj, devize ; Zagreb 427.75—43:1.75. Berlin 924—930, Budimpešta 276.70—279. Bukarešta 995—1005. London 2420—2440, Milan 2965—2985, Newyork 608—612. Pariz 4830—4870. Praga 841 do 847. Sofija 725—755. Valttšava 69—71, Curih 10.700—10.750. Valute: dolarji 602—606, levi 710—720. marke 924—930. funti 2420—2440. franc, franki 4815—4855, lire 2955. dinar« 1703—1723. poljske marke 69- -71. leji 985—995. canski rublji 133—488, švic. franki 10.675—10.725. češkoslov. krone 841—874.
Praga, devize: Berlin 110.25—41.1.75. Curih 12.88—12.91, iMilan 3.53—3.65. Pariz 567—579, London 290.75—292.75, Newyork 279.25. Beograd 207—209, Bukarešta 119.37—120.37. Sofija 87.85 do 88.25. Dunaj 11.37. VaršaVa 8.37 do 9.37, Zagreb 51.50—52.50. Budimpešta 34.12—35.12. — Valute : marke 110.25. švic. franki 12.83—12.87. lire 359—360. franc, franki 573—575, funti 288 do 290. dolarji 71.75—72.75. dinarji 200.50—200.52. Ich 119.37—120. avstrijske krone 11.37—42, poljske maftke 8.37—9.37.
Berlin. Italija 320.75—321.35. London 263.20 do 263.80. Newyork 66.02—66.17. Pariz 523.45 4o 524-55. Švica 1170.30—1172.50. Dunaj 17.85 do 17.89,5 Praga 91 20—91.35. Budimpešta 30.69 do 31.09.
Curih, devize: Berlin 8.60. Newyork 5.66, London 22,50. Pariz 44.85. Milan 27.65. Praga 7.80. Budimpešta 2.65, Zagreb 4.05, Bukairelšta 9.25. Vaitišava 0.68. Dunai 1.57.5.
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„OST-EKSPORTÜ“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3,
Plutove zamaške
e eksport
en groš
Josef Kornfeld, Praga-Vinohrady, NerudovaS, ČSR.
NAROČILA
za izdelavo plakatov za „Ljubljanski velesejm“ sprejema An. ekspedicija Ä1. Matelič :::: Ljubljana.
Zastopnike
v vseh večjih mestih Jugoslavije
išče tovarna kravat.
Ponudbe pod „Kravate“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
kočija
sa tamhomodrim suknom i 2 konjska komata prodaju se za K 25.000. — Pojašnjenja i naslov dobiju se u upravi „Jugoslavenske burze".
MHOMOflpHM CyitHOM H 2 KomcKa KOMara npo-gajy ce sa K 25.000. OčjavBeiba u hecjiob 4o6njy ce y ynpasu >/Jyroc.jiaBeHCKe öypac«.
postojeći iz: crveno plišastih zofa 30 m dužine, 2 kompletna biljara, 5 velikih zrcala, kavarnički mramorni stolovi sa stolicama, sve potrebno po-sudje za kavarnički obrt. Posljednja ejena 100.000 K. Popis i nadaljnja pojašnjenja dobivaju se u upravi „Jugoslavenske burze“.
Proda se
kompletni kavar-
HPO A CE
KOMimeTHH Kaaa-HHHKH HaMeurraj,
nocTojehu ro:	npneno
njiHmacTHx 30(j)a, 30 m gyjKHHe, 2 KOMmiema
ÖHJBapa ,	5 B0JIHKHX
spnajia, KaBaiinuKii Mapnopmi CToaoBH ca cTOJiHiiana, ose noipeč-Ho noeyhe sa KaBann-UKH oCpr. ITocjieaaa itena K 100.000. Honnc u HanajBBba nojaciteiua floÖHBajy ce y ynpaBit »JyrocjiaBeHCKe öypse«.
Tvrdke
ki bi uvažale
konoplj o
(surovo in izdelano) in
električne aparate
za razsvetljavo in kurjavo, naj blagovolijo nemudoma javiti svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
OnpMe
Koje 6h HssajKa^e
KOHon^»y
(cupoBy h Hspabeny) te
ejieKTpHHHe
anapare
aa paesexy h orpea, neica oawax 6;iar0H3B0Jie ja-BHTK caoj HacaoB ua AHOHHHy eKCneÄHunjy A. Mare a h h, Jby tirana, KoHrpecHH xpr 3.
LEP HOTEL,
16 sob za tujce, lepi restavracijski prostori, trgovsk lokal, vrt, električna razsvetljava in vodovod v niši na najlepšem prometnom letoviščnem kraju v Jugoslaviji
se zamenja
za enak hotel ali večjo trgovsko" hišo v Jugoslaviji, najrajši na Spodnje Štajerskem. — Ponudbe se prosi pod „Zlata ejobenca“ na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Z
Kristalna
soda
Oddaja se zastopstvo ali samoprodaja kristalne sode samo dobro vpeljanim tvrdkam. Zmožen sem izvršiti tudi velika naročila
KpHCTajma
cosa
Ilpe/taje ce aacryncTBO h jih caiionpoflaja KpH-oiajiHe cofle caMO flo-öpo yBefleiniM cjmpMaMa. Cbphihth Mory h bg-jihkg napypCe.
Ja EHaS, tovarna sode, Praha VII. u Pruhonu 773.
Toaletna zrcala brušena
in nebrušena, v niklastih in lesenih okvirjih v vseh izdelavah (namizne, ročne, žepne, tridelne) nudi
Zrcadlärna Lažne železnice ::: Čehoslov.
7000 sifonskih steklenic
se pod ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod 7000 na upravo lista.
7000 ch4>ohckhx
6ona
n po.ua ce ys nosojbiie yßeie. rionyAe no^ »7000« na ynpasy jih-CTa.
	
'-***■ *'^*	vešč v žaganju vsakovrstnega blaga, in cirkularist 5= tZfnLÄLep-pÄ1 Ppo0d „Gaterist“ in „Cirkularist" na upravo.	Javite svoj naslov in uprava „Jugoslovanske borze“ Vam bo pošiljala svoj list brezplačno.
	
	
sniunitnittntiisittssitumwijinu
s trgovskimi prostori v Ljubljani se ugodno proda. Resni reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove pod „600.000“ na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
PRODA SE
salonska oprava, krasno francosko delo, z lepim ogledalom. Oprava je bogato okrašena z bisernico (Perlmutter) in medenimi (Messing) vložki. Oprava je kupljena na zadnji razstavi v Parizu. — Naslov v upravi.
Brnska industrija predpasnikov (kecelja)
Wodak & spol
BRNO
Starobrnönska 9/11. Češkoslovenska.
Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme.
Jožef Berounsk^
tovarna kovinastega in pločevinastega blaga
Svratka, Češkoslov.
nudi
vsakovrstno kuhinjsko posodo in gospodinjsko orodje iz bele, črne, počinjene in cinkaste pločevine — dalje močno žičnato blago čisto počinjeno, kakor tudi železno lakirano.
Ceniki na zahtevo zastonj!
Razstavljalec II. mednarodnega praškega velesejma.
JOCWl BEPOVHCKM
TBopHHn;a jihmobh6 h KOBHHacre poče
CepatHa, WeuiKocnoa. «VAH .
CSaKOBpCHO KyXMIbCKO nocyfee h opy^e sa Ky-taHCTBo H3 Gejior, np-Hor, nouHBeHor h pn-HacTor jiHMa — flajte jaKy jKHHHy po6y, hh-cto non,nE>eHy koihto h aceJiesHy jiaKOBaHy. LUhmkm Ha saxiee 6a-flasa! EfejioHcnieJb II. MeljyHapoAHor npaniKor BejieBamapa.
Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča J. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
Tvrdka Jaroslav Kozel
mehan. tkalnica u UPIČI, Čechoslavie,
dobavlja
pristno barvane kanafase 80 in 120 cm šir., tančice (inlete) 80 in 120 cm šir. razna belo tkana platna, brisače, poltkana pogrinjala, robce inkordinele, dalje elastiko, čevljarska in sedlarska platna, slamnike i. t. d.
Izvozno dovoljenje oskrbljeno in je mogoče vsa naročila odposlati takoj po pošti ali železnici. —Cene v resnici konkurenčne ! — Na zahtevo pošljem vzorce.
dobavlja
pristne bojadisa-ne kanafase 80 te 120 cm šir., tančice (inlete) 80 te 120 cm šir., razna bjela tkana platna, ručne rubce, polutkane prosti-rače, maramice i kordinele, dalje elastiku, cipelarska i sedlarska platna, slamne šešire i. t. d. Izvozna dozvola je preskrbljena te se sve naručbe odmah mogu odpre-miti postom ili željeznicom. - Cjene zaista konkurenčne! Na zahtjev šaljem uzorke.
AOÖaBTba
npncTHe CojaflHcane Kana^ace 80 ie 120 ii,m miipoKe, lairnme, (hh-Jieie) 80 H 120 IJM HIH-poice, pasna 6ena Ticana iiJiania, pyuif pyöne. nojiyTKane npociHpaie, MapaMime ii KopflHne.Jie, AajLe ejiacTHKy, utine-aapcKa njiania, cjiaMiie memiipe hta. HsBosna AOSBOJia je npecKpöjBe-Ha ie ce cne napypGe OAMax Mftry ompeMimi IIOHITOM HJIH ncejieSHH-AOM.
Uene aancra KOHKypeH-hhb! Ha saxTCB uian>eM yaopKe.
Prvovrstni
kotli za kuhanje slivovke
po 25 in 50 I na prodaj.
Vprašanja na An. eksp.
Al. Matelič :: Ljubljana.
Vsakovrstni stroji za lesno in mizarsko industrijo, nadalje vsi poljedelski stroji se pod najugodnejšimi pogoji dobavljajo od svetovnoznanih tovaren. —
Interesenti naj se obrnejo na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Ročni menjalnik
s zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov.
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIßER & KWAYSSER
d. z o. z.
Wien XIII/2 AL, Linzerstrasse 16
V
APARATI ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbe brezplačno.
Skoro največji
moderni mlin
v
Češkoslovaški na prodaj. — Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na An. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
COLONIALE OLANDESE, TRST
oddaja 20.000 kg
Ia angl. kristal, boraksa
v vrečah brutto per netto franko zacari-njeno od skladišča ::	Ljubljana po	::
::	Lit. 5'—za kg	::
Pri prevzemu najmanj ::	1000 kg po	::
::	Lit. 4‘80 za kg	::
::	Vpraša se pri ::
Jadranski banki, podružnici Ljubljana, komisijski odd.
Soudeležba z varnostjo na posestvu
TproBim y CpönjH
KojH jom ne ÄOÖHsajy ßecmiaxHO »JyrocnaBeHCKe öypse«, H6Ka npujase cßoj nacaoB ynpaBH. JaBHxe h nac/iOBe CBojnx Koaera!
je omogočena trgovcu ali pa tudi samo kapitalistu, ki bi se hotel udeležiti ev. tudi aktivnega sodelovanja pri trgovini z mešanim blagom, deželnimi pridelki, lesom, vinom in sadjem v prometnem kraju na Štajerskem (Slovenija). Trgovski prostori se nahajajo v lastni hiši. Kapitala se potrebuje 400—500.000 kron. Reflektanti naj blagovolijo vposlati svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št, 3.
		
Priložnostni nakup! Prostostoječa litoželezna peč centralne kurjave na gorko vodo (8 m3 kurilne ploščine) in 500 m cevi iz počinjene železne pločevine (premer 90 mm) ceno na prodaj Obrniti se je na upravo lista pod „litoželezna peč“.	Prilični nakup! Slobodno stoječa lievo-željezna peč centralnog ogrjeva na toplu vodu (8 m3 ogrijalne ploštine) te 500 m ejevi iz pocinkane željezne pločevine (promjer 90 mm) proda se jeftino. Obratite se upravi lista pod „lievoželjezna peč“.	ripHUMHHM H3Kyn! Cjioöoäho CTOjajyha jih-Toacejieana neh ca uen-rpajiHOM orpeöoM ua Toiuiy BOfly (8 m2 orpu-jaJiue njiomTHHe) le 500 M ItCBH H3 noitHH-aane hccjicshc n.wieBH-ue (npoMep 90 mm) npo;ta ce jejiTirao. 06-paiHTe ce ynpaBH jihctb nofl »jiHTOKeJicana neb«.
Ustanov. 1898. Anončna ekspec Ljubljana, Kongresni (Pri vprašanjih zadostuje 32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000'-	Ustanov. 1898. licij'a AL Matelič trg 3. Telefon 174. poleg navedena številka.) 43. 3 motoma kolesa 1) Puch 2 HP, 2) 6-7 HP, 3) Raaf 3 Vi HP, v dobrem stanju z malo rabljeno pnevmatiko ceno naprodaj.
38. Družabnik za mizarsko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje.	45. Visoka vrata z angleško ključavnico, skoraj popolnoma nova, se prodajo.
42. Moderna lokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurljiva z drvmi, cirkularna žaga 5 HP 1 in železo-stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda.	46. Sprejme se razmnoževanje vsakovrstnih risb, not, okrožnic, z ročno in strojepisno pisavo, vabil itd. po najugodnejših cenah in takojšnji prvovrstni izvedbi.
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje Številke, bovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
JADRANSKA BANKA
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split; Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi .večjimi kraji v tu- in inozemstvu.