SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 35 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de septiembre - 13. septembra 2007 LJUBEZEN TVOJE IN MOJE MATERE OBVESTILO DRŽAVLJANOM DR. JURE RODE Volitve predsednika Republike Slovenije Misli ob 41. obletnici Zveze slovenskih mater in žena Kaj se ni bilo napisanega o ljubezni matere do otroka in družine? Kaj se ni bilo upodobljenega, uglasbenega in opevanega o veličini materinske ljubezni? Česa Cerkev se ni zagovarjala v uradnih dokumentih o dostojanstvu ženske osebe, dekleta, žene in matere? Veliko nam je ohranjenega o vsem tem v delih svetovnih in slovenskih pesnikov in pisateljev, umetnikov in glasbenikov ter v cerkvenih izjavah. A vsi ti niso in ne bodo mogli nikdar izčrpati vsega, kar navdihuje plemenitost materinstva in ženskosti; nikdar ne bo zadosti dostojno prikazana pomembnost poslanstva žene v družbi na splošno, v našem narodu in v naši Cerkvi. Vse to, v najrazličnejših jezikih in izrazih umetnosti, ostaja le pri opisovanju in opevanju na splošno, kar je skupno vsem dekletom, ženam in materam. Toda kdo bi mogel vsaj poizkusiti prikazati in dopovedati kaj vse je njegova mati naredila zanj osebno, zate, zame, za vsakega od nas? To presega naš spomin, naše razumevanje in našo izrazno moč. V upodabljajoči umetnosti bi vsak poizkus ostal le pri zunanji podobi matere. V poeziji in življenjskih romanih bi prodrli malo globlje v dušo in značaj matere. A kdo bi mogel povzeti v eno ali drugo umetnino vso veličino dolgoletnega darovanja in žrtvovanja matere za srečo svojega otroka? ,,SE BODO ZASVETILE KAKOR SONCE" Slovenske matere že od nekdaj rade berejo o sv. Moniki, materi sv. Avguština. Njeni priprošnji izročajo sebe in svoje otroke. Prenekatere matere jo tudi vneto posnemajo, posebej v molitvah za otroka, ki je v duhovni nevarnosti. Tako se pridružujejo vrsti tistih skritih svetnic, ki se bodo ob sodbi v posebnem sijaju ,,zasvetile kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta" (Mt 13, 43). Ljudski glas marsikatero našo mater prišteva med svetnice. Možno da bodo tudi v nebeški slavi dosegle ali presegale največje ,,razglašene" svetnike. Tako sodi Anton Strle, bogoslovni pisatelj in življenjepisec mučenca Lojzeta Grozdeta (Leto svetnikov I, 27). Žlahtnost njihovih duš nekoliko zaslutimo, ko beremo, kar sta o svojih materah zapisala dr. Janez Evangelist Krek in Ivan Cankar. Druge so ostale skrite, ker ni bilo pisatelja, ki bi znal svetu odkriti lepoto in veličino njihovega življenja. MATERE SVEČENICE Tudi če ne bodo uradno prištete med svetnice in tudi če ne bodo ovekovečene v nobeni umetniški mojstrovini, so naše matere svečenice življenja, svečenice katoliške vere in svečenice slovenske besede. Svečenice življenja. Iz ljubezni in z ljubeznijo so nas rodile, hranile, vzgajale in uvajale v življenje. Bile so pogumne in velikodušne. Niso gledale nase, na svojo udobnost in brezskrbnost. Sprejel so odgovornost za novo življenje in nam ga posredovale. Spoštovale so svetost življenja od prvega trenutka do rojstva in naprej, do zrele dobe otroka. Svečenice vere katoliške. Naše prve katehistinje in verske vzgojiteljice. Učile so nas prvih molitev in pojasnjevale pomen verskih znamenj in simbolov, verskih navad in običajev. Učile so z besedo in zgledom. Svečenice slovenske besede. Govorile so slovenski jezik, zato je v polnem pomenu materni jezik. Neznansko so uživale ko smo začeli izgovarjati prve besede. Potrpežljivo, vztrajno in z ljubeznijo so bile naše prve učiteljice slovenskega jezika. SPOMENIK NA OLTARJU SRCA Postavimo vsak svoji materi duhovni spomenik na oltarju našega srca. Spomenik hvaležnosti, spoštovanja, priznanja in ljubezni. Molimo za žive ali pokojne matere. Daj Bog, da bomo skupaj z njimi uživali srečo tam, kjer je naša prava domovina. V begunstvu in izseljenstvu pa so bile in so družinske matere tudi matere naše skupnosti. Podpirale in spremljale so moža pri delu za ohranjanje verskih in narodnih vrednot med nami. Z ljubeznijo, za ceno ne majhnih žrtev, so sprejemale nove otroke in jih z dobro vzgojo pripravljale na življenje ter navajale k delu za skupnost. V zbranosti in toplini doma so izgorevale, da v 60 letih ni ugasnila med nami luč vere in zvestobe narodnim koreninam. Versko in narodno življenje se je ohranilo po zaslugi družinskega in duhovnega materinstva deklet in žena, ki so posvečale svoj čas in sposobnosti našim šolam in skupnosti. Po 60 letih življenja v Argentini si želimo, žene in dekleta pa prosimo, naj bodo matere tudi naše prihodnosti. Naj bodo matere naše vere in domače besede v družinskih in skupnih krajevnih domovih. Marijo, našo skupno duhovno mater prosimo, da bodo naše matere, žene in dekleta srce naše skupnosti in družbe, v kateri nam je Bog namenil, da živimo in ji prinašamo človeka vredno srečo. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da so v nedeljo 21. oktobra 2007 razpisane redne volitve predsednika republike. Volitve bodo potekale na sedežu veleposlaništva Avenida Santa Fe 846, p. 6°, med 9. in 17. uro. Na volitve morajo državljani prinesti veljavni osebni dokument na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti istovetnost. Morebitni drugi krog volitev bo potekal 11. novembra 2007. Veleposlaništvo je volivcem na svojem juris-dikcijskem področju (Argentina, Brazilija, Čile, Urugvaj) po pošti posredovalo obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve RS in Državne volilne komisije, v katerih so pojasnjene potankosti o volitvah in h kateremu je priložen zahtevek za glasovanje po pošti v tujini za državljane brez stalnega prebivališča v RS. Državljani, ki bodo volili na veleposlaništvu, naj zahtevek zadržijo in ga ne odpošljejo. Zahtevek za glasovanje po pošti morajo zainteresirani volivci izpolniti in original poslati po pošti, po faksu ali pa v skenirani obliki po elektronski pošti na Državno volilno komisijo. Rok za oddajo zahtevka je 21. september 2007 (Naslov: Slovenska cesta 54, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, faks: +386 1 43 31 269, e-pošta: rvk@gov.si). V zvezi z glasovanjem po pošti volivce želimo posebej opozoriti na spremembe zakona, ki olajšujejo glasovanje po pošti, saj ni več potrebno potrjevati volilne karte, temveč zadostuje le podpis volivca. Čas v katerem mora glasovnica prispeti na Državno volilno komisijo, da se še pošteva pri izidu volitev, je 8 dni po izteku asovanja. Avguštin Vivod - veleposlanik V Skofji Loki kostnica za žrtve Prva slovenska regijska kostnica za posmrtne ostanke ne-identificiranih žrtev povojnih pobojev naj bi še v tem letu nastala ob obstoječem škofjeloškem pokopališču Lipica. Projekt ureditve kostnice je že pripravljen, v prihodnjem tednu pa naj bi škofjeloška komisija, ki se ukvarja s tem vprašanjem, bolj natančno določila datum začetka izgradnje podzemnega dela kostnice, ki naj bi po prvih ocenah stal od 80.000 do 120.000 ev-rov. Nadzemni del kostnice oziroma spomenik pa naj bi uredili kasneje. Projekt kostnice, ki bo namenjena pietetnemu shranjevanju posmrtnih ostankov iz povojnih grobišč občina Škofja Loka pripravlja v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Z ministrstvom se občina tudi dogovarja, da bi bil na tej lokaciji kostnice v Lipici mogoč pokop posmrtnih ostankov iz širšega območja južne Gorenjske, so sporočili iz škofjeloške občine. Predsednik posebne županove komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč Jože Kranjc pa je pojasnil, da bo v kostnici glede na pripravljeni projekt prostora za posmrtne ostanke 1500 žrtev povojnih pobojev. V kostnici bodo pokopani le posmrtni ostanki tistih, katerih identiteta z analizo DNK še ni bila ugotovljena, ostanke ostalih namreč v veliki večini primerov vzamejo sorodniki umrlih. Kljub temu bo po mnenju Kranjca v kostnici premalo prostora, da bi vanjo položili posmrtne ostanke vseh, ki so pokopani v prikritih grobiških na celotnem Gorenjskem. Čeprav ni znano, koliko je vseh grobišč na območju regije in koliko žrtev se skriva v njih, je namreč jasno, da je samo na Lancovem pokopanih okrog 1000 žrtev, veliko pa je tudi grobišče v Črn Grobu. Poleg tega naj bi po besedah Kranjca v kostnico šla tudi okostja, ki so jih nedavno odkrili pri gradnji gorenjske avtoceste pri Radovljici. Izgradnjo kostnice, ki bo nastala na posebej za to pripravljenem mestu ob sedanjih mrliških vežicah na škofjeloškem pokopališču Lipica, bosta financirala občina in ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Občina bo verjetno financirala postopek priprave projektne dokumentacije in pridobivanja dovoljenj, ki je že pri koncu, saj so si uspeli zagotoviti vsa soglasja. Ministrstvo pa naj bi financiralo samo gradnjo. Sicer pa tako ocena stroškov kot tudi čas gradnje še nista natančno določena, saj bo gradnja potekala na vodnem območju, zato ne vedo, naj kaj bi utegnili naleteti pri gradnji. Prodi v Sloveniji Italijanski premier Romano Prodi je bil na uradnem obisku v Sloveniji. Potovanje je bilo namenjeno poglobitvi dvostranskega in večstranskega sodelovanja, pa tudi seznanitvi s slovenskimi pripravami na predsedovanje EU. Prodi je v Slovenijo prišel v soboto pozno popoldan, uradni del pogovorov z gostiteljem, slovenskim premierom Janezom Janšo pa je potekal v ponedeljek 10. Prodi se je sestal tudi s predsednikom Italijanske unije Mauriziom Tremulom, s katerim sta govorila o položaju italijanske manjšine v Sloveniji. Pozneje sta si z Janšo v Kobaridu ogledala muzej 1. svetovne vojne, Prodi pa je obiskal tudi italijansko kostnico. Zatem se je Janša sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Glavni del obiska v Sloveniji Prodija je potekal v ponedeljek, ko sta se na Brdu pri Kranju z Janšo sestala na štiri oči. Zatem se je v Ljubljani srečal tudi s predsednikom DZ Francetom Cukjatijem. Obisk je namenjen izmenjavi pogledov in stališč o možnostih poglobitve dvostranskega in večstranskega sodelovanja, slovenska stran pa je Prodija seznanila tudi s pripravami na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta. Kot je Prodi poudaril na skupni novinarski konferenci, se Italija v celoti strinja s slovenskim programom predsedovanja. Podobno podporo pa je italijanski premier Sloveniji zagotovil tudi pri reševanju vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, je pojasnil Janša. Kot je še povedal Janša, je Prodiju v okviru srečanja pojasnil zadnje dogodke v reševanju slovensko-hrvaških vprašanj in ga seznanil z načelnim dogovorom, ki ga je sklenil s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem konec avgusta na Bledu. Kot je dejal Janša, ima Prodijevo podporo za te pobude, ,,ki obetajo neko realistično pot do rešitve". BERI_ ŠTUDIJSKI DNEVI V DRAGI.......2 JANEZ CUKJATI ODLIKOVAN.... 4 NOV ODBOR V MENDOZI.......6 80 let organizacije TIGR IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR obeležuje 80. obletnico ustanovitve te primorske narodnoobrambne organizacije. Gre za odporniško gibanje, ki se je v obdobju fašistične vladavine v Italiji bojevalo za pravice Slovencev. Nastanek narodnoobrambne organizacije TIGR je povzročila italijanska nasilna raznarodovalna politika nad primorskimi Slovenci. Ti so namreč po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske prišli pod Kraljevino Italijo. V njej so bili izpostavljeni pritisku nasilnega italijaniziranja, ki se je še okrepil, ko so ob ast prevzeli fašiti. Temelji organizacije so bili postavljeni na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev sredi septembra 1927 na Nanosu. Ime je organizacija dobila po začetnicah Trst, Istra, Gorica in Reka (TIGR). Med drugo svetovno vojno so se pripadniki organizacije zapletli tudi v prvi oborožen spopad z okupatorji. Tako se je že 13. maja 1941 skupina tigrovcev na Mali Gori nad Ribnico spopadla z italijansko patruljo. Mnogi tigrovci so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanskim vrstam. Drugi, vključno z neuradnim vodjem organizacije Albertom Rejcem, pa so zavrnili sodelovanje v odporniškem gibanju pod vodstvom komunistov. Takoimenovana Osvobodilna fronta nikoli ni priznala organizacije TIGR kot posebne skupine, vodstvo komunistične partije pa je nekatere tigrovce likvidiralo že v času vojne. Preživeli tigrovci so bili po drugi vojni potisnjeni na rob političnega in družbenega življenja, bili pa so tudi pod stalnim nadzorom tajne službe. V Sežani je potekala slovesna akademija ob 80. obletnici ustanovitve te primorske narodnoobrambne organi- zacije, na kateri sta bila slavnostna govornika pisatelj Boris Pahor in predsednik vlade Janez Janša. „Združenju ni šlo za ideologijo ali oblast, ampak za Slovenijo in svobodo," je poudaril Janša. Organizacija TIGR je bila začetnik boja proti fašizmu, ki je zgradil temelje kasnejšega splošnega primorskega upora proti okupatorju v drugi svetovni vojni in je bil kot tak temelj za enoten odpor leta 1991 proti tistim, ki so želeli preprečiti slovensko osamosvojitev, je poudaril Janša. Slavnostni govornik na akademiji je sicer bil primorski rodoljub in pisatelj Boris Pahor, ki je poudaril, da se prvinski odklon TIGR-a od fašizma ni pojavil zaradi ideologije. Ob tem je spomnil na pomen zamejskih Slovencev za matično domovino tudi v današnjem času, a hkrati tudi njihovo ranljivost. TONE MIZERIT 42. Študijski dnevi v Dragi (OD NAŠEGA DOPISNIKA)_ Pisati o Dragi mi je vedno lepo, predvsem zaradi občutka pripadnosti, ki sem si ga „prislužil" leta 1985, ko sem se je prvič udeležil. Zanimiva so predavanja, zanimivo je vsakoletno vzdušje, še bolj pa so zanimivi ljudje, ki se je udeležijo. Letošnji začetek je bil v petek, 31. avgusta popoldne v velikem šotoru na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Ob tej priliki se zvrstijo tudi pozdravi predstavnikov javnega življenja tako z italijanske kot s slovenske strani. Letošnja posebnost je bila optimistično gledanje na manjšino, ki je v zadnjih mesecih dosegla nekatere cilje, ki so se kar oddaljevali. Mislim tu predvsem na dopolnjen seznam občin, v kateri bo (naj bi bil) izvajan zaščitni zakoni in ga mora edinole še italijanski predsednik podpisati, ter ustanovitev javne dvojezične nižje srednje šole v Benečiji,o čemer smo že pisali. Sicer pa so nekateri starejši opazovalci bili malo skeptični nad takim optimizmom, saj pravijo, da je do danes vse uveljavljene pravice manjšina dobila v času zavezniške vojne uprave; od italijanskih oblasti pa še prav nič. Morda pa bo le ... Študijski dnevi so uradno začeli z okroglo mizo, pri kateri so trije opazovalci iz^ matične domovine govorili o slovenski manjšini v Italiji. Časnikarka mariborskega Večera Darka Zvonar Predan, časnikar in diplomat Anton Rupnik ter košarkarski trener Peter Brumen so po rodu Štajerci, ki so več let preživeli v Trstu. Predstavili so svoje vtise, pohvale in kritike, ki so lahko dobra podlaga za nadaljnje načrtovanje in delovanje manjšine. Okroglo mizo je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev (ki pripravlja Drago) Sergej Pahor. V časih komunistične diktature v Sloveniji je le peščica izbrancev poznala imena predavateljev, da so se izognili vsakovrstnim pritiskom takratne slovenske oblasti nad predavatelji, ki so prihajali iz Slovenije. Zdaj so poleg tematike predavanja znana tudi imena znana, a ne vedno. Za soboto je bil najavljeno predavanje prof. Igorja Grdine Slovenščina danes in jutri, vendar je prišlo do odpovedi, ker je predavatelja prizadela smrt v družini. Zato so prireditelji morali zamenjati ves sobotni program in na tematiko 60-letnice združitve Primorske z osrednjo Slovenijo v takratni Jugoslaviji povabili štiri predavatelje, ki so z raznih zornih kotov — predvsem pa z versko-cerkvenega — podali povojno sliko zamejskega prostora. Sodelovali so zgodovinarji mag. Renato Podveršič, dr. Egon Pelikan in dr. Tamara Griesser Pečar ter prof. France Kralj, dolgoletni profesor in rektor škofijske gimnazije v Vipavi; moderator je bil časnikar Ivo Jevnikar. Od mnogih zanimivih podatkov se mi je posebno vtisnila v spomin slika škofijskega administratorja na slovenskem (jugoslovanskem) ozemlju msgr. Mihael Toroš, ki je upal s politiko daj-dam od komunistične partije iztržiti boljše pogoje za cerkveno delovanje, pa je nazadnje bankrotiral. To je sam priznal s svojim odstopom od te politike in postal odločen nasprotnik takratnih slovenskih oblasti. Eden izmed predavateljev - dr. Egon Pelikan - je povedal, da je ,,po drugi svetovni vojni primorska duhovščina za podpiranje Osvobodilne fronte in za prizadevanje za priključitev k Jugoslaviji dobila za nagrado to, kar je dobila duhovščina na Kranjskem za kazen" (!!). V nedeljo, 2. septembra je tržaški škof Evgen Ravignani daroval mašo ob somaševanju Stanka Janežiča in dr. Roberta Petkovška, nato pa je sledilo predavanje omenjenega dr. Petkovška o Krščanstvu v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu. Predstavil ga je prof. Marjan Kravos. Po daljšem uvodu, v katerem je predstavil Kristusa kot kamen spotike, ,,skanda-lon" in krščanstvo kot srečanje s Kristusom, v katerem vsak, ki ga sprejme, dobi vse; tistemu, ki ga pa ne sprejme, ne more ponuditi nič. Krščanstvo lahko ponudi le resnico in jo je zmožno direktno predstaviti, medtem ko ima v današnjem svetu prednost diplomacija, torej umetnost iskanje kompromisa. Glavno predavanje — vodil ga je časnikar Marjan Brecelj - je v nedeljo popoldan, ko Drago obišče največ ljudi. Za to priliko je bil povabljen filozof dr. Tine Hribar: stanje duha na Slovenskem. Osrednji del je bila zgodovina Nove revije ob izidu 300. številke in — po njem — bistvena, osrednja vloga novorevijašev pri demokratizacij-skem procesu in osvobajanju izpod jugoslovanstva (vključenost v borbi za ,,afero štirih" JBTZ, številka 57, itd.) V poglavju o bodočnosti, v kateri lahko Slovenija odločilno pripomore k novi evropski renesansi pa zagovarja štiri pravrednote, ki niso lastne le krščanstvu, ampak tudi drugim verstvom. Ena izmed njih je svetost življenja, ki je v vrednotenju slovenske polpretekle zgodovine še vedno pomanjkljiva. Svojo polemičnost je pa nakazal v ugotovitvi, da bi mu v bistvu krščanstvo bilo sprejemljivo, če bi ne bilo tako podvrženo institucionalizaciji (beri: če bi ne bilo cerkvenih ustanov, predstojnikov, hierarhije) ... Kot rečeno je Draga zanimiva tudi zaradi ljudi, ki jo obiskujejo. Med njimi so razni funkcionarji, voditelji, predstavniki, umetniki (od znanih bi lahko naštel veleposlanika RS v Rimu dr. Andreja Capudra, dr. Jožeta Velikonjo iz Seattla, p. Edija Kovača, pesnika Tomaža Pavšiča, pisatelja Alojza Rebulo, prvega predsednika parlamenta Franceta Bučarja, bivšega ministra za Slovence po svetu dr. Janeza Dularja, slikarko Veselko Šorli Puc in še marsikaterega iz zamejskega javnega življenja: dr. Draga Štoko, dr. Damjana Paulina, itd). Nekaterih pa ne bomo več videli, kot je iz letošnjega biltena razvidno: nekaj dni po lanski Dragi je umrla prof. Anda Peterlin. Nikdar ni bila predavateljica, malokdaj se je oglasila pri razpravah, a bila je zvesta obiskovalka od najzgodnejših začetkov teh študijskih dni. Tako pač je. Čas gre naprej in misliti je treba že na naslednjo Drago. Že zdaj se je veselim. GB Neizprosno se bliža 22. oktober, dan splošnih volitev. Oklicani so kandidati, dana je izbira, a normalen in vesten državljan se brezupno ozira po imenih in ne najde prostora, kamor bi mirno položil glavo - in srce. Uporna ^ Provinca Cordoba si je ob osvobodilni revoluciji, ki se je leta 1955 tam začela in je strmoglavila tedanjega predsednika generala Perona, prisvojila naziv ,,uporna". Postala je simbol borbe za demokracijo. Pol stoletja za tem se prav tam demokracija nahaja v bolniški postelji na oddelku za intenzivno nego. Medtem ko sodna oblast pregleduje in ponovno šteje zapiske izidov posameznih volišč, se glavna kandidata, ki jih loči samo en procent glasov, oblivata z gnojnico medsebojnih očitkov, obtožb in psovk. Uradni kandidat Schiaretti in (delno) opozicijski Juez uprizarjata eno najbolj žalostnih slik zadnjih časov. Najbolj zanimivo je, da sta med volilno kampanjo oba uživala podporo zvezne vlade - le da različnih in nasprotnih sektorjev. Zato tudi ni čudno, da sta javno obtoževala zvezne ministre: tarča Schiare-ttija je bil šef kabineta Ani-bal Fernandez, Juez pa je napadal ministra za razvoj (Julio De Vido). ^ a ne prozorna. Predsednik se v to afero ni maral vtikati. Zaveda se, da kjer škropi blato, se človek lahko umaže. Zahteval je le, da morajo biti volitve ,,jasne in kristalne". A do zahtevane prozornosti je še daleč. Juez trdi, da so mu „ukradli" volitve. A jasnih dokazov ni. Sodišče je tudi zavrnilo, da bi ponovno odprli volilne skrinje in prešteli vse glasove. Štejejo se le na podlagi zapiskov, sestavljenih na vsakem volišču. Res ni vse v redu, res so primeri kjer so številke skoraj neverjetne, a trdnih dejstev ni. Naj bo pa končni izid tak ali drugačen, prihodnji guverner bo imel hude težave, ker bo vladal v senci sumljivih volitev in z manjšino v pro-vincijskem parlamentu. Na to seveda danes nihče ne misli. Vladni izgledi. Kljub porazu v provinci Santa Fe in aferi v Cordobi, pa ne kaže, da bi zvodeneli vladni izgledi na zmago v mesecu oktobru. To pravzaprav najbolj preseneča: primeri korupcije, padci ministrov, notranji spori ^ a vse ankete govore o vladni zmagi. Razlaga je enostavna, a dvojna. Po eni strani, kar vedno poudarjamo, razpršenost opozicije. Od trinajst predsedniških kandidatov, ki so se vpisali v ustavnem roku, je le eden vladni (gospa Cristina Fernandez de Kirchner) in dvanajst opozicij- skih. Na tak način ni izgleda, da bi se vsaj približali gospe, kaj šele, da bi jo prekosili. Po drugi strani pa se vlada opira na premoč v provinci Buenos Aires, ki sama predstavlja tretjino volilnega telesa. Kar 430 različnih volilnic, provincij-skih in občinskih, nosi ime gospe na mestu predsedniškega kandidata. V vsaki občini je volilno sodišče dovolilo le eno listino, ki nosi ime FPV (Frente para la Victoria - Fronta za zmago, izum predsednika Kir-chnerja za vladno povezavo). A pripetih, prilepljenih in priliznjenih strank in skupin je toliko, da bo gos-pejino ime kar preplavljalo obzorje, ko bomo stopili v ,,temno sobo". Skupine so peronističnega, radikalnega ali pa neopredeljenega izvora. Zanimiv je primer občine San Mart^n, kjer občinska stranka župana Ivoskusa nosi ime FPV, in seveda za predsedniško mesto gospo Cristino. Kaj pa opozicija. Ni bolj žalostnega prizora kot medsebojni spori. Ob teh smo se zadnji teden lahko razjokali. Pravzaprav bivši gospodarski minister Roberto Lava-gna še najbolj stvarno nastopa. Lopez Murphy bo kandidat za predsednika, a obenem kandidat za poslanca v provinci Buenos Aires. Ma-cri ga bo podprl za predsednika, a le v prestolnem mestu, kjer pa on nastopa z lastno listo za poslance in senatorje. V provinci pa tudi nastopata ločeno. Elisa Ca-rrio je končno izbrala za tovariša formule socialista (Ruben Giustiniani), a v provinci podpira uporno radi-kalko. Nekirchneristični pe-ronisti imajo dva kandidata (Rodr^guez Saa in Jorge Sobisch). Skrajna levica ima kar šest predsedniških kandidatov, desnica le enega (bivši oficir Breide Obeid). Najbolj zanimiva je kandidatna lista „upokojencev in brezposelnih", ki jo tvorita zakonca Raul Castells in Nina Pelozo. Morda upata na popularnost, ki jo je gospa Nina dosegla s plesanjem na televiziji. Doma in po svetu. Uradne številke za mesec avgust kažejo, da je bila inflacija le 0,6%. Kdo jim še verjame! Vzemimo en sam primer: cena piščancem je dogovorjena in zamrznjena. A če ste v zadnjih 15 dneh hoteli kupiti piščanca, ste lahko ugotovili, da je realna cena poskočila za 20%. Državni zavod za statistike seveda upošteva „dogovorjeno" ceno. - Gospa Cristina potuje po svetu. Trenutno je na obisku v Nemčiji, kjer nagovarja podjetnike, naj investirajo v Argentini. Obljub je dovolj, a realno stanje bolj dvomljivo. Pred tedni je po internetu krožil članek nemškega dnevnika Politik und Mitteilung, ki kaže nevarno stanje argentinskega gospodarstva in svari pred novo krizo. SLOVENCI V ARGENTINI Še o predaji akreditivov Prisrčna hvala vsem! (Nagovor ge. Pavline Dobovšek, predsednice Zveze slovenskih mater in žena, na proslavi 41. obletnice) Vsem navzočim lep pozdrav! Hvala, da ste prišli med nas, ko praznujemo 41. obletnico Zveze slovenskih mater in žena - istočasno pa tudi 60 let od prihoda prvih begunskih družin v Argentino. Arh. Vombergar nam je pripravil prikaz prihajanja rojakov v nam tako oddaljeno in tujo deželo na južni polobli. Dolga leta življenja v evropskih taboriščih, strah pred zasledovanjem pristašev komunističnega režima, ki je takrat vladal v naši domovini in žalost za pomorjenimi svojci je pustilo sled na njihovih obrazih. Najbolj zaskrbljeni so bili družinski očetje in matere, še bolj pa vdove z otroki, katerim so pobili može in očete. V domovini so imeli lepo urejene domove in veselo družinsko življenje, semkaj pa so prišli le s par kovčki ali celo s škatlami. Za vse nas so bili težki prvi tedni. Sveže mi je ostalo v spominu, ko smo iskali streho, ko smo kupovali prve krožnike, lonce, žlice, kozarce, itd. Vse nam je bilo predrago ... Bog pa nas je imel rad in tudi tukajšnji prebivalci so nam bili naklonjeni. Dolgoletno popotovanje po svetu kakor brezdomci nam je klenilo značaj in voljo do dela in zvestobe ideji, zaradi katere smo morali od rodne grude, da smo si rešili življenje. Ves čas smo zaupali v Božjo pomoč. In poglejte - kaj vse smo dosegli! Seveda je bilo težko našim izobražencem, ki niso znali nobenega ročnega dela. Obrtniki so se hitro znašli in so bili povsod zaželeni. Nikdar ne bom pozabila plemenite žene, zdravnice dr. Kačarjeve, ki je bila v Ljubljani primarij otroške bolnice. Tukaj pa je v hudi zimi, na prostem in v mrzli vodi prala perilo ... In nikdar nič potožila ... Ni časa, da bi naštevala imena žena in mater, ki so imele doma ponosne domove, tukaj pa so bile vesele, če so dobile vsaj eno sobo, v kateri je živela vsa družina ... Naša vztrajnost in poštenost sta nam pomagali, da imajo sedaj naši vnuki lepe družinske domove in pov- sem urejeno življenje! Ob lepi obletnici obstoja naše Zveze se spominjamo vseh naših nesebičnih odbornic, ki so s svojim delom gradile našo organizacijo in so že odšle po Božje plačilo. Letos sta se jim pridružili še Tončka Rožanec in Martina Berlot. Prisrčen pozdrav častim članicam Zveze, ki so nas razveselile s svojo navzočnostjo! Socialna referentka Ančka Podržaj bo poročala o dobrodelnem delovanju Zveze. Pomagati rojakom pa nam ne bi bilo možno, če ne bi bilo podpor naših dobrotnikov. Zato se prisrčno zahvaljujem vsem, ki nam pošiljajo redne ali občasne darove. Najlepša hvala podjetju ,,Anton Podržaj in sinovi", ki nam mesečno nakazuje lep znesek. Hvala podjetju ,,Pelme" in vsem, ki nas podpirate mesečno. Lepa hvala ge. Julči Zupanovi, ki nam je omogočila tisk knjige Mire Ecker in bratom Klemenčič za podarjene živilske pekete. Hvala dobrotnikom iz Severne Amerike in Kanade in posebej Emi Pogačar. Hvala Ljubljanski nadškofiji Karitas, ki nam priskoči na pomoč, kadar jo potrebujemo in končno hvala Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za razumevanje naših potreb. Ponovna zahvala Slovenski hiši, ki nam brezplačno nudi prostore za naše seje. Posebna zahvala pa našemu ustanovitelju pre-latu dr. Juretu Rodetu, ki nas spremlja na vseh področjih, kjer delujemo in končno lepa hvala Zedinjeni Sloveniji in posebno novinarju Tonetu Mizeritu za vso podporo, kadar ga naprosimo. Hvala tudi sanjuškemu pevskemu zboru in voditeljici prof. Andrejki Se-lan Vombergar. Za konec pa: ko gledam iz svojega zornega kota in se spominjam vseh uspehov in neuspehov, katere smo v zadnjih desetletjih doživljali - ob smrtih in boleznih, ob gospodarskih težavah, a tudi ob vese ih priložnostih - si upam izreči misel našega velikega Friderika Barage: ,,kar želim je, da sem tam, kjer me hoče Bog imeti!" HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^ V štev. 20. našega tednika smo poročali o predaji poverilnih pisem, ki jih je brazilskemu predsedniku predstavil veleposlanik RS, v Argentini, prof. Avguštin Vivod. Za dopolnilo informacije danes objavljamo še fotografska posnetka s predaje akreditivov urugvajskemu predsedniku Tabareju Vazquezu Rosasu (1. novembra 2006 v Montevideu -fotografija zgoraj) in perujskemu predsedniku Gabrielu Ludwigu Garcii Perezu (22. junija 2007 v Limi -spodaj). Kot smo že omenili, veleposlanik prof. Vivod pokriva nerezidenčno Urugvaj, Čile, Peru, Paragvaj in Brazilijo. Ker pa je to edino veleposlaništvo v Južni Ameriki, delovno pokriva tudi področja konzularnih dejavnosti ostalih južnoameriških držav. BARILOCHE Razstava o Vojku Arku V četrtek, 6. septembra, je Slovensko Planinsko društvo Bariloche, v sodelovanju z muzejem Miklova hiša - Ribnica in muzejem Patagonije v Barilochah, ter podporo Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, otvorilo spominsko razstavo ,,Dr. Vojslav Jožef Anton Arko - Miklov Vojko (1920 - 2000) - Drobci iz njegovega življenja in dela". Razstava, ki bo odprta do 21. septembra, poteka v dvorani Chonek patagonskega muzeja v Barilochah. Otvoritve se je udeležila prava množica rojakov in ostalih bariloških gornikov. Dvorana je bila tako polna, da se ni dalo posneti fotografij. O njej so pisali tudi krajevni časopisi. O izrednem dogodku bomo pozneje še dodatno poročali. Andrej Duh Štajerska ,,Pojdem na Štajersko, gledat kaj delajo, gledat kaj delajo ljubice tri pravi priljubljena narodna pesem. Čeprav je malo verjetno, da bi sedaj imeli na Štajerskem kar tri ljubice, no, pa vseeno pojdimo in si oglejmo to zeleno slovensko deželo. Štajersko sestavlja več pokrajinskih enot v severni Sloveniji, razteza se približno od Savinjskih planin do hrvaške meje in Prek-murja in od savske doline med krajema Savo in Dobrovo na jugu, do avstrijske Štajerske (Steiermark) na severu. Sestavlja jo visokogorski svet, sredogorje, kotline, ravnine in gričevje. Podnebje je gorsko, s celinskimi vplivi. V sredogorskem in visokogorskem svetu prevladujeta gozdarstvo in živinoreja, po ravnini poljedelstvo, po gričevju pa vinogradništvo in sadjarstvo. Razvita je tudi industrija: Maribor, Celje, Velenje, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik. Kratek zgodovinski pregled. V starem veku je bila Štajerska naseljena s Kelti, nato je bila del rimskega imperija kot Norik in Panonija. V 6. stoletju jo naselijo Slovani, v 8. pride v sklop frankovskih obmejnih pokrajin, v 9. jo napadajo Madžari. V 10. stoletju je delno vezana s Karantanijo, v 12. postane vojvodina in s časom pride pod Habsburžane. V 15. stoletju je v lasti Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa pride spet pod Habsburžane. Ta dežela je bila zelo močno germani-zirana, današnja meja z Avstrijo je nastala 1918/19 - general Maister je priboril, da meja ne poteka veliko južnejše. Med 2. svetovno vojno je bila priključena avstrijski Štajerski kot Untersteiermark. (Podatki po Leksikonu Cankarjeve založbe; 1976) Za opis krajev na Štajerskem bomo to deželo iz praktičnih razlogov razdelili na tri dele, kar pa nikakor ne odgovarja točni zemljepisni delitvi. SLOVENSKE GORICE Začnimo ob reki Muri, od severa proti jugu. Gornja Radgona: 3.800 prebivalcev. Na avstrijski meji, svoj čas predmestje avstrijske Radgone - Bad Radkersburg, ^se je mesto razvilo pod Grajskim gričem. Čeprav ima manjše industrijske obrate, je kraj važen kot tržno središče za kmetijske pridelke in vino. V drugi polovici avgusta se tu vrši mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največji v Sloveniji. Vina iz tukajšnje vinske kleti so znana tudi po svetu, posebno šampanjec ,,zlata radgonska penina". V muzeju je razstavljena etnološka zbirka in predmeti iz bojev za severno mejo iz leta 1918 in o dogodkih med revolucijo, tkzv. NOB. S sosednjim mestom v Avstriji jo veže 111m dolg most čez Muro. Območje okoliških goric je bilo naseljeno že pred Rimljani, ti so pa te kraje povezali s Ptujem. Radgona se prvič omenja 1211, v povezavi z Radgonskim gradom. V srednjem veku je naselje prestalo več napadov od strani Ogrov in Turkov, prizadele so ga tudi poplave in kuge. Peneče vino in šampanjec so tu začeli izdelovati v drugi polovici 19. stoletja. Na grajskem griču, naseljenem že v prazgodovini, stoji Radgonski grad, omenjen v 12. stoletju, današnjo podobo je dobil 1775. Sedaj služi za kulturne prireditve in turizem. Sedanja župnijska cerkev sv. Petra, prvič omenjena 1446 in prezidana 1813, z gotsko podobo Križanega in nagrobniki iz 17. stoletja, je bila poškodovana 1991 v vojni za osamosvojitev Slovenije. Kot zanimivost kraja je tudi najdebelejša in ena najstarejših trt v Sloveniji. Radgonsko - kapelske gorice so del Slovenskih goric med dolinama Ščavnice in Mure ter Apaškim in Murskim poljem. Na strmih osojnih bregovih so listnati gozdovi, na sončnih legah pa vinogradi, kjer pridelujejo vina posebnih trgatev. Radenci: 2.300 prebivalcev. Zdraviliški in počitniški kraj na severu Slovenskih goric, v slatinskem območju ob Muri. (Sla- tina: mineralna voda, v kateri so raztopljene soli natrija - Na , kalija - K, in drugih snovi, včasih tudi ogljikov dvokis - CO2. Radenska slatina pride na površje s temperaturo od 12° do 16° C, ima dober okus in je po količini rudnin med najbogatejšimi v Evropi). Radenci so prvič omenjeni 1436, vrelce so odkrili 1833, s polnjenem zdravilne vode so pa začeli 1869. Zaradi njene kakovosti ima odjemalce po vsej Evropi in se jo dobi tudi na drugih celinah (pred nekaj leti tudi v Argentini), največ pod znamko „Radenska tri srca". Okoli vrelcev se je razvilo zdravilišče Radenci s hoteli, trgovinami in kongresno dvorano. Gostom so na razpolago pokrit plavalni bazen, odprti bazen s termalno vodo, telovadnice, različne športne naprave, kolesarjenje, sprehajalne steze, pozimi smučanje. V bližini je tudi priložnost za ribarjenje in lov. Oktobra se vrši tu Festival vrhunske komorne glasbe 20. stoletja. Večkrat tudi prirejajo likovne razstave. Kot zdravilišče se specializira za bolezni srca in žilja, revmo, za poškodbe lokomotornih organov, za bolezni ledvic. V okviru zdravilišča je urejen ,,senčni park" s smrekovimi nasadi in ,,sončni park", ki je pravi botanični vrt. Ob parku stoji neogotska kapela sv. Ane iz 1895 in v bližini sodobna cerkev sv. Cirila in Metoda. Odlikovanje g. Janezu Cukjatiju LEKTURICE V četrtek 6. septembra je župnik Janez Cukjati prejel od sveta občine Maipu v Mendozi odlikovanje kot „vreden državljan" (ciudadano destacado). Občinski svet občine podeli vsako leto posebno priznanje trem osebam, ki se žrtvujejo za izboljšanje stanja meščanov v tem kraju; dva izvoli občina enega pa sosedje (vecinos). Gospoda Janeza so izbrali sosedje oz. župljani zaradi zvestega in skrbnega dela, ki ga opravlja kot duhovnik in državljan v okraju Luzuriaga. Ko ga je mendoški nadškof namestil pred 10. leti je bila tam prazna parcela zemlje, danes pa stoji župniška hiša, razni prostori za katehezo, sanitarne naprave in veliki salon za 300 oseb, ki ga začasno uporablja za daritev sv. maše. Načrt za zgradbo cerkve je že končan in odobren in čaka na trenutek boliših ekonomskih razmer. Od leve na desno: častni konzul, inž. Jože ©mon, predsednica občinskega sveta Maipu ga. Olga Bianchi-nelli, župnik Janez Cukjati in predsednica D.S. v Mendozi, ga. Marjana Šmon-Žumer Pred župnijsko hišo „Maria Madre de la Iglesia" g. Janez Cukjati in ga. Marjana Šmon-Žumer Predsednica občinskega sveta ga. Olga Bianchinelli je izročila priznanje in dejala med drugim da gospod Janez (padre Juan) je materialni in duhovni graditelj občestva župnije ,,Mar^a Madre de la Iglesia", ki mu je bila dana v oskrbo. Tekst pravi: ,,Se nombra CUIDADANO DESTACADO del Departamento de Maipu al padre JUAN BERNARDO CUKJATI por su labor desarrollada en beneficio de la comunidad de Luzuriaga". Navzoča sta bila na odlikovanju predsednica Društva Slovencev v Mendozi ga. Marjana Šmon Žumer, ki mu je izročija šopek nageljnov in častni konzul RS v Mendozi g. Jože Šmon, ki je povedal, da se temu priznanju pridruži vsa Slovenska skupnost v Mendozi, mu čestita ter se mu zahvaljuje za duhovna srečanja in za delo pri naši slovenski mladini. -e. -n. Gorenjski arheologi imajo veliko dela Po delovnem poletju arheologe kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije čaka tudi pestra jesen. Po tem ko so avgusta izposlovali rešitev antičnega najdišča v Mošnjah in končali izkopavanja grobišča v kranjskem Lajhu, je sedaj na vrsti priprava izvedbenega projekta ureditve najdišča v Mošnjah, nadzorstvo na spodnjem delu Lajha, zaključek izkopavanj prazgodovinskega najdišča v Radovljici in podrobna sondaža pred gradnjo ceste Želodnik - Mengeš - Vodice. Vodja arheologov na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pojasnil, da so končali zelo uspešna izkopavanja srednjeveške nekropole v kranjskem Lajhu, kjer so našli kar 146 grobov. Med njimi jih je bila kar tretjina takšnih, ki jih Tomaž Pavšlar pred dobrimi stotimi leti ni prekopal in so tako v njih našli kosti ter številne najdbe, med katerimi prevladuje zlasti langobardski posmrtni nakit. Z izkopavanjem pa so odkrili tudi zahodno mejo velikega kranjskega grobišča, v katerem so večno počivališče v času preseljevanja ljudstev našli mnogi Langobardi, Goti, Alemani in Bizantinci. Z zaključkom izkopavanj v Lajhu pomembna arheološka izkopavanja na gorenjskem v tem letu še niso končana. V Radovljici nasproti vrtca namreč arheologi že več tednov prekopavajo prazgodovinsko najdišče iz stare železne dobre, torej iz obdobja osmega stoletja pred našim štetjem. Našli so že več primerkov keramike, na podlagi katere bodo ugotavljali, kako so v naselbini nekdaj stali objekti. Za končanje izkopavanj pa arheologi potrebujejo še deset do enajst delovnih dni. Gorenjskim arheologom se obeta tudi nova večja najdba, in sicer na trasi nove hitre ceste Želodnik - Mengeš - Vodice oziroma obvoznice Mengeš. Pri sondiranju bodoče trase so odkrili več možnih lokacij. ,,Kaže, da bo med pet in deset novih najdišč na tem območju, vendar pa je za natančno število potrebno počakati še na intenzivnejše preglede," je dejal Sagadin. Ob tem upa, da bodo z izkopavanji teh najdišč začeli spomladi in jim ne bo potrebno ponovno delati v težkih zimskih razmerah, kot je bilo to v primeru najdišča v Mošnjah, ko jim je bilo vreme še relativno naklonjeno. Slovenija v svetu vabi! Dragi prijatelji nogometaši! S skupnimi močmi smo uspešno končali 3. svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu. Veseli smo, da se je kljub tekmovalnem vzdušju turnir odigral v prijateljskem duhu in s podporo najvišjih vladnih predstavnikov. Vsa moštva ste dale vse iz sebe in tudi dokazale, da kot športniki, kot prijatelji in kot Slovenci zmorete zavidljiv nivoj profesionalnosti. Mnogi izmed vas ste bili prvič v Sloveniji in verjamemo, da je Slovenija vas toliko navdušila, da se boste radi vračali. S tem se tudi uresničuje cilj letošnjega prvenstva: druženje Slovencev po svetu preko športa. Ta cilj je športni moto društva Slovenija v svetu, zato načrtujemo nadgraditi naš športni program. Po letošnji izkušnji razmišljamo čez dve leti organizirati 4. svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu, v sk opu vseslovenske olimpiade. Ker bo to zelo zahteven projekt, vas že zdaj vabimo, da nam pomagate. Potrebovali bi nekaj informacij: 1) Katere športne panoge, poleg nogometa, trenirate v vaših prostorih (moški/ženske). 2) V katerih panogah sodelujejo slovenski izseljenci v vaši državi. 3) S katerimi športi bi se želeli predstaviti leta 2009 v Sloveniji. Pri organiziranju tovrstnih srečanj nismo nikoli prezgodaj: več časa - boljša organizacija in boljša podpora. Nenazadnje nas tudi zelo zanima, da nam poveste, kako ste doživljali letošnje svetovno nogometno prvenstvo in kaj bi se morda dalo še V pričakovanju vašega odgovora, vaših predlogov in pobud vas lepo pozdravljamo. Boštjan Kocmur Predsednik SVS Slovenska astronavtka Ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams je obiskala slovenske rojake v svojem rojstnem mestu Euclidu pri Clevelandu, kjer je v Dvorani slavnih polke in muzeju opisovala^ svoja doživetja v vesolju. Že v sredo pa je v dvorani slovenske cerkve St. Mary v Collinwoodu na podobni prireditvi od slovenskega generalnega konzula v Clevelandu Zvoneta Žigona dobila spominska darila in zahvalo za promocijo Slovenije. Williamsova je opisovala svoja doživetja v vesolju in odgovarjala na vprašanja otrok in odraslih, ki so nanjo zelo ponosni. Williamsova je Slovenijo obiskala še pred poletom v vesolje v času priprav, ko je obiskovala tudi Rusijo, kjer se je med drugim učila ruščine in se seznanjala z rusko tehnologijo. Sunita Williams se je vrnila na zemljo 22. junija, potem ko je v vesolju oziroma na Mednarodni vesoljski postaji preživela 195 dni in s tem podrla ženski rekord po bivanju v vesolju kot tudi rekord po času, prebitem na vesoljskem sprehodu. Williamsova je tretja ameriška astronavtka slovenskega rodu, ki je že bila v vesolju, po Ronaldu Segi in Jerryju Li-nengerju. Sunita Williams se je rodila 19. septembra leta 1965 Bonnie in Deepaku Pandyji v Eu-clidu, kjer živi veliko ameriških Slovencev, ki so nanjo zelo ponosni. V Sloveniji je še posebej odmevala novica, da ji je mama Bonnie v paket presenečenja za božič v vesolju zapakirala tudi slovensko klobaso mesarije Azman. V času volitev VERA BREZNIKAR PODRŽAJ V demokratičnih državah prej ali slej napoči čas volitev. Državljani gremo na volišča, da izrazimo svojo odločitev o kandidatu za določeno funkcijo. V različnih časovnih presledkih si sledijo predsedniške, parlamentarne, občinske in še kake druge volitve. Pred določenim datumom za volitve poteka predvolilni čas, ko kandidati začnejo z volilno kampanjo. Kdaj se ta pravzaprav začne? Rana ura, zlata ura je zlato pravilo. Čimprej je treba začeti napeljevati vodo, oziroma glasove, na svoj mlin. Kar hitro je treba s pripravo volilnega golaža, v katerega je primerno vmešati tudi socialne podpore in obdarovanja. Po čem še spoznamo predvolilni čas? Veliko je govorjenja. Kandidati se neprestano priglašajo k besedi, bodisi na radiu ali televiziji in v časopisih. Kandidati nam s sladkimi besedami obljubljajo, kaj vse bodo naredili za narodov blagor. Previdno in spretno odgovarjajo predvsem na sporna vprašanja, ker se bojijo za glasove in vejo, da vsaka jasna opredelitev lahko pomeni padec glasov. Med kandidati nasprotnih si strank pa se pogosto vname pravi besedni boj in se med sabo obtožujejo ter ostro zmerjajo. Vse za narodov blagor. V predvolilnem času so mesta kar preplavljena s plakati in letaki. Zidovi, ograje, oglasne deske, javna prometna sredstva, ceste, vsepovsod, so nalepljeni nasmejani obrazi kandidatov, ki bi se včasih kar lahko kosali s profesionalnimi manekeni. V času volilne kampanje so na dnevnem redu tudi razna popravila (npr. cest) in otvoritve (npr. kake šole ali bolnice). Volivci kar lepo pozabimo na vsakdanje probleme in nasedemo sladkim besedam, mislim in dejanjem. Volilna kampanja hitro mine, dan volitev še hitreje in že je pred nami dan po volitvah. Po slavju zmage ali objokovanju poraza nas čaka kruta realnost. Tolaži pa nas zavest, da bodo zopet kake volitve in se bo volilna kampanja spet začela. V Argentini in v Sloveniji so že pred vrati oktobrske predsedniške volitve. G. JOŽE RAZMIŠLJA Človekoljubnost ali ljubezen do človeka To ljubezen je že sam Bog pokazal, ko je na ta svet še ustvaril človeka. Ljudi vseh različnih barv, narodnosti in jezikov. Dal je človeku sposobnosti in mu jih položil v naravo. Človeka je hotel imeti za sebe, za svojega in pri sebi. Zato ga je ustvaril po svoji podobi in sličnosti. Ne pozabimo na dar razuma in volje, dveh sposobnosti, ki ju nima nobeno drugo ustvarjeno bitje na tem svetu. In po božji volji je za nas in za vse ljudi še večnost in prostor v nebesih. Po Kristusu smo vsi tudi odrešeni. To je božja zamisel in tak je človek. Take in tako nas gleda sam Bog in v nas vse ljudi. To človekoljubnost smo seveda dolžni imeti tudi mi ljudje. Dolžni smo posnemati samega Boga. Človekoljubnost vsebujejo tudi Jezusove besede: bodite popolni, kot je to vaš nebeški Oče. Neverjetno, kako je, oziroma, bi moral biti človek blizu Boga in Njegovi popolnosti. Človekoljubnost je izraz ljubezni do človeka. Prvi, ki nam jo je v taki meri pokazal je prav gotovo Bog sam. Potem pa vsi oni, ki so ga v tem posnemali in zares jemali Jezusove besede: bodite popolni ... To so bili brez dvoma prvi kristjani, ki so imeli vse skupno. V našem času ne bi bilo prav, če bi pozabili na nemške kristjane, ki so v svojih nabirkah v adventu in postu toliko pomagali Cerkvi v stiski. Tudi slovenska Karitas je rojakom v potrebah veliko pomagala. In druge organizacije med nami. Pomislimo še na misijonarje in njihovo delo. Vedno jih je spremljala človekoljubnost naših ljudi. Ta krepost ima odprto srce in roke za bližnjega. Lahko jo imenujemo tudi širokogrudnost ali ljubezen do vseh. Ta pa ni samo v denarju in v njega dajanju. Morda nimamo vsi v rokah toliko, da bi mogli drugim pomagati. Vsi pa imamo srce in ljubezen lahko pokažemo na mnogo načinov. Eden od zadnjih izrednih zgledov je bil papež Janez Pavel II. On je obiskal, se pogovarjal in odpustil tistemu, ki ga je streljal. Tudi oni je bil človek, potreben, pa morda nevreden, človekoljubja. Dobra beseda vedno lepo mesto najde. Pa prijazen nasmeh, čut in čas za bližnjega, vse to je včasih več kot denar. In vse to lahko napravimo brez denarja. Vsi smo ljudje in vse naj nas olepša človekoljubnost. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI MED NAJVISJIMI KOLIČNIKI Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2003 razglasila 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora, saj samomorilnost postaja vedno večje breme razvite družbe. Tema letošnjega dneva je preprečevanje samomora skozi življenjska obdobja. Slovenija sodi med države z najvišjim samomorilnim količnikom - med letoma 1997 in 2005 je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev med 25 in 30 samomorov letno. VEČ LETEČIH POTNIKOV Prek treh mednarodnih letališč v Sloveniji je v letu 2006 potovalo 1,36 milijona potnikov, od tega največ, 1,33 milijona potnikov, prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. To je pri slednjem v primerjavi z letom 2005 za devet odstotkov več, v primerjavi z letom 2004 pa za 27 odstotkov več, ugotavlja državni statistični urad. PROJEKT LJUBLJANSKEGA BARJA Na razpis za sofinanciranje projektov in aktivnosti na območju Ljubljanskega barja za leti 2007 in 2008, ki ga je okoljsko ministrstvo julija, rok pa se ježe iztekel, so prispele štiri ponudbe. Svoje projekte so prijavili Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja, Turistično društvo Lokvanj iz Brezovice, Občinsko društvo podeželske mladine Brezovica in Zavod za razvoj iz Brezovice Celota, so povedali na ministrstvu. Celotna vrednost razpisa, ki je namenjen spodbujanju delovanja v smeri uveljavljanja načel in doseganja ciljev prihodnjega Krajinskega parka Ljubljansko barje, je 30.000 evrov. Pri predlogu financiranja projekta mora delež lastnih sredstev znašati najmanj 25 odstotkov vrednosti celotnega projekta, ministrstvo pa bo sofinanciralo izbrane projekte največ do 75 odstotkov vrednosti celotnega projekta. PO SVETU ZUNANJI MINISTRI EU Sklepni dan neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije na Portugalskem je minil v znamenju Kosova. Kot je znano, je slednja napovedala, da bo neodvisnost razglasila konec novembra. Povezava je glede te možnosti razdeljena: Francija in Velika Britanija sta neodvisnost pripravljeni priznati, Španija, Madžarska, Grčija, Slovaška, Ciper in Romunija pa temu niso naklonjene. Razlogi za nasprotovanje enostransko razglašeni neodvisnosti so dvojne narave: države blizu Balkana menijo, da bo ogrozila varnost v regiji, nekatere pa opozarjajo, da bi lahko takšno enostransko dejanje spodbudilo podobne težnje na drugih območjih v Evropi. Neenotnost Unije pri reševanju kosovskega vprašanja bi lahko spodkopala njeno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti v regiji, pa tudi njen vpliv na mednarodnem odru. Njeni partnerici v pogajalski trojki, ZDA in Rusija, imata namreč jasni stališči: prva neodvisnost podpira, druga pa ji nasprotuje. OPERA ŽALUJE Luciano Pavarotti, eden najbolj znanih svetovnih opernih pevcev, je v četrtek, 6. septembra umrl na svojem domu v italijanskem kraju Modena. 72-letni pevec je bil julija lani operiran zaradi raka na slinavki. Po tem pa so se težave z zdravjem le še stopnjevale. Pavarotti je imel na leto do sto koncertov, na katerih je nastopal z največjimi opernimi divami, kot so Montserrat Caballe, Kiri Te Kanawa, Joan Sutherland, Ileana Cotrubas. Julija 1998 je nastal tudi vsem dobro znan tenorski trio Pavarotti-Carreras-Domingo. Nastopal pa je tudi, zlasti v humanitarne namene, v duetih s popularnimi pevci. PREPREČENI NAPAD Načrtovana napada v Nemčiji, ki naj bi jih izvedli trije domnevni islamski teroristi, bi lahko po oceni nemških kriminalistov povzročila številne smrtne žrtve ali ranjene. Po navedbah vodje nemškega kriminalističnega urada si je trojica, ki so jo aretirali 4. septembra, priskrbela 730 kilogramov raztopine vodikovega peroksida. Ta količina naj bi zadostovala za izdelavo eksploziva z veliko rušilno močjo, kot na primer pri napadih v Madridu ali Londonu. KITAJSKA Kitajski okoljski inšpektorji so od julija, ko se je začela nacionalna kampanja za zmanjšanje onesnaženja voda, zaradi neizpolnjevanja okoljskih standardov zaprli 400 podjetij. Zaradi kršitev okoljskih standardov so poleg tega 762 podjetij in projektov suspendirali ali jim izrekli denarno kazen. USPESNI TRG Na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu so v razpravi o reviziji enotnega trga povezave poudarili, da je ta eden največjih uspehov Evropske unije. Številni poslanci so tudi opozorili, da je ob tem potrebno pridobiti zaupanje državljanov v prednosti, ki jih prinaša enotni trg. Za globalno konkurenčnost trga pa je treba na njem čim prej odpraviti obstoječe ovire. ŽIVLJENJE OB SLOVENSKI PESMI V SVETU V zadnjem času smo imeli na področju Vel. Buenos Airesa tri lepe in uspele koncertne nastope slovenskih pevskih zborov. Naši poročevalci nam o njih poročajo takole: KONCERT V LANUSU Za prvo nedeljo septembru je lanuški cerkveni pevski zbor skupno s tamkajšnjim mladinskim zborom pripravil koncert pretežno narodnih pesmi, ki je v dvorano Slovenskega doma privabil lepo število poslušalcev. Dobro uro trajajoči, v tri dele razdeljeni program je obsegal nič manj kot 23 pesmi: 13 narodnih za mešani zbor, 5 mladinskih in enako število umetnih spet za mešani zbor (Škroup, Sattner, Vodopivec). Mešani zbor, ki ga že dolgo vrsto jet z veliko požrtvovalnostjo vodi neumorni g. Mirko Špacapan, je pripravljeni program odpel intonančno pravilno in dokazal, da se zna disciplinirano podrediti svojemu dirigentu. ... jus. DVA VEČERA RAMOSKEGA PEVSKEGA ZBORA Za letošnjo sezono nam je pripravil ramoški cerkveni pevski zbor drugačen večer kakor doslej. Namesto celovečernega koncerta nas je razveselil z nastopom moškega zbora v prvem delu, v drugem pa z opereto Čevljar in vrag, kateri je dal besedni skelet R. Cerar, v glasbo pa ga je odel D. Cerar. Prvi večer je bil v soboto, 7. sept., drugi pa v nedeljo, 8. sept. Oba v cerkveni ramoški dvorani. Nastop moškega zbora je obsegal narodne in umetne pesmi. ... Zbor je pod vodstvom g. Čamernika dobro zvenel in spretno zvozil tudi preko zahtevnih mest, kaj več dinamike bi bilo le še spopolnilo kvaliteto izvedbe. Je bilo pa veselje v tujini slišati spet našo lepo slovensko pesem, ki poživi naša srca in okrepi narodno zavest in mišljenje. Od tod gledano, je imel večer gotovo svojo visoko vrednost. V drugem delu večera smo gledali opereto -dvodejanko Čevljar in vrag, ki jo je spremljal orkestralni zbor dveh violinistov, dveh violončelistov in harmonikar, na odru nastopil zbor in solisti, dirigiral pa g. Čamernik. ... -jkc. NOV USPEH PEVSKEGA ZBORA ,,GALLUS" Kot smo že objavili v prejšnji številki, je pevski zbor „Gallus" v nedeljo 8 t. m. nastopil z enournim koncertnim programom v dvorani Instituto Superior de Economia Domestica v ulici Carlos Calvo 922. Koncert je tvoril zaključek prireditev, ki jih je zavod pripravil v proslavo zlatega jubileja svoje predstojnice. Lepa dvorana je bila že pred napovedano uro polna odlične buenosaireške publike, tako da so mnogi morali ostati kar na hodniku kjer so vztrajali do konca koncerta. Koncertni program je bil sestavljen iz dveh delov. ... Že sama predstavitev zbora na odru je izzvala v dvorani val navdušenja, ki se je po prvi odpeti pesmi podvojilo in nato po vsaki naslednji točki stopnjevalo. ... -a SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Mendoška slovenska mladina se z vso vnemo pripravlja na mladinski dan, ki bo 22 t. m. na Bajdovem prostoru. Dekleta se pridno vadijo za rajalni nastop in za simbolične vaje, fantje pa za svoje točke. Po telovadnem nastopu bo mendoška slovenska mladina uprizorila Finžgarjevo igro ,,Veriga" in to na svojem lastnem igralskem odru. Stroški za postavitev lastnega odra so veliki. Fantje in dekleta so že precej nabra i, vendar še dosti manjka za plačilo vseh računov. Na mladinskem dnevu bodo dekleta razstavila tudi svoja ročna dela. Svobodna Slovenija, 12 . septembra 1957 - št. 37 RESUMEN DE ESTA EDICION ELECCIONES PRESIDENCIALES La Embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires informa que, el domingo 21 de octubre de 2007 se realiza la convocatoria de las elecciones presidenciales de la Republica de Eslovenia en Argentina. Las elecciones transcurriran en la Embajada de la Republica de Eslovenia, Avenida Santa Fe 846 piso 6 entre las 9 y las 17 horas. Los ciudadanos que se presenten para votar en la Embajada deberan traer un documento para acreditar su identifica-cion. En caso de segunda vuelta, el acto electoral sera el 11 de noviembre de 2007. La Embajada envio a los ciudadanos que estan bajo su jurisdiccion (Argentina, Brasil, Chile y Uruguay) la infor-macion del Ministerio de Relaciones Exteriores de la Republica de Eslovenia y de la Comision Nacional Electoral respecto a las elecciones y la solicitud para votar por correo. Los ciudadanos que no tienen direccion permanente en la Republica de Eslovenia, y desean votar por correo, deberan llenar la solicitud y enviarla por correo, fax o por mail a la Comision Nacional Electoral hasta el 21 de septiembre de 2007 (direccion: Slovenska cesta 54, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, fax +386 1 43 31 269, mail: rkv@gov.si). Los votantes que decidan votar en la Embajada no necesitan enviar esta solicitud. En relacion a las votaciones por correo se desea destacar a los votantes sobre el cambio de la ley, que agiliza este tramite, ya que no hace falta certificar el voto electoral, basta solamente la firma del votante. El voto debera ser enviado a la Comision Nacional Electoral y seran tenidos en cuenta todos los votos que lleguen hasta los 8 d^as despues de las elecciones. El presente comunicado destinado a los electores fue enviado por el embajador esloveno en la Argentina, Avguštin Vivod. MADRE Innumerables expresiones art^sticas plasman el carino maternal. Sin embargo, nunca se logra expresar todo lo que significa y engloba la palabra mama. Nuestras madres son verdaderas sacerdotisas de la vida, de la religion y de la lengua eslovena. Del amor y con amor nos dieron vida, nos ensenaron a amar a Dios y se enorgullecieron con nuestras primeras palabras. Por su paciencia y dedicacion, pongamosle un altar en nuestros corazones. En agradeci-miento, respeto y reconocimiento por todo lo dado. Fueron ellas los pilares para que en 60 anos de vivir en la Argentina no se haya apagado la luz de la religion ni de las ra^ces nacionales. Roguemos a Mar^a, nuestra madre espiritual, para que las madres continuen con su gran tarea. (La editoria es el discurso del monsenor Rode a los 41 anos de la Liga de mujeres y madres eslovenas). PRODI EN ESLOVENIA El primer ministro italiano, Romano Prodi estuvo de gira oficial en Eslovenia del 8 al 10 de septiembre. Su visita estuvo ligada al fortalecimiento de las relaciones bilaterales y las cooperaciones multilaterales. Prodi se reunio con el primer ministro Janša y el presidente del parlamento Franci Cukjati. Tambien se reunio con el Maurizio Tremul, presidente de la Union italiana, para dialogar sobre la situacion de la minor^a italiana en Eslovenia. FILANTROPIA El amor hacia el genero humano lo mostro Dios al crearnos. Nos moldeo con diferentes lenguas, nacionalida-des, colores de piel. Nos entrego aptitudes, habilidades. Somos los unicos seres dotados de entendimiento y voluntad. El amor por los hombres lo debemos tener nosotros tambien. Para ser filantropo no es necesario el dinero. Solo se debe tener el corazon y las manos abiertas para el otro. Una palabra de aliento, una sonrisa, tiempo para compartir^ son, numerosas veces, mas que el dinero. MENDOZA El centro esloveno de Mendoza tuvo su Asamblea General en el mes de julio. Los presentes propusieron la continuidad de la comision que hasta ese entonces se desempenaba en el centro y sumaron a cuatro nuevos integrantes. Es decir, para el ciclo 2007/2008 seguira al frente del centro mendocino Mariana Šmon Žumer. jFeli-citaciones! SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Jure Rode, Pavlina Dobovsek, David Bajda, Andrej Duh, Jože Šmon in Vera Breznikar Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-8259 — E-mail: info@vilko.com.ar O