SLOVENSKI leto - Año VIII. No. 367 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 1Ü cent. Uredništvo in upravništvo Calle Grair Cesar Diaz 1657 U. T. 59 -3667 ¡Buenos Aires, 26. septembra 1936 iNaročnina za pol leta ? arg. 3.—; celo Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. ' II let0 ? 5,~~ TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 ZAKAJ NISMO SLOŽNI Tu pa tam nam reče kdo: Zakaj bi ne bili vsi skupaj složni! Kako bi to bilo lepo. Je že res, da bi bilo lepo, če bi o tem vsi resno misli, pa ne misli nihče, niti tisti ne ki o tem tu pa tam kaj spregovorijo. Poglejmo najprej malo drugod, da bomo lažje razumeli nas samih. V Španiji bi. ne bilo današnjega krva vega klanja kjer umira cvet španskega naroda, če bi bil narod složen in dovolj izobražen, da bi vedel kje so njegove koristi. Fašistična Nemčija in Italija, kakor tudi Vatikan in še Buiogo drugih neprijateljev trpečega naroda so mnenja, da je bodočnost Španije v fašizmu, faedtem ko Slovenski tednik trdi nasprotno. Vsi ne moremo imeti prav, in kdo ima torej!? Med argentine^ ne "amo bogataši temvečl tudi delavci, je polno takih ki so mnenja, da bi bil en mussolini pravi blagoslov za razvoj Ar-Sentinije. To pomeni, da ne poznajo fašizma v Praksi temveč samo v teoriji ki se v resnici zdi privlačen. Primorskim Slovencem ki poznajo fašizem v bistvu ne more nihče natvezati, da je faši-2em doktrina za človeštvo, vendar 63 bi ne bili tega poizkusil na lastni koži, bogve če bi tudi t(%j verjeli tako, pa če bi se S. T. še toliko Prizadeval za prepričanje. Ljubljansko Jutro in Slovenec sta si idejna nasprotnika, vendar sta si v tem edina, da Miselnost jugoslovanskega naroda ni dovzetna za sovjetizem. Dobro, recimo da imata dnevnika prav, vendar pa nastane vprašanje, č,e jugoslovanski narod, za sovjetizem ni dovzeten, zakaj pa je dovzeten, morda za kulturni in gospodarski razvoj, kot ga ima dan°s?! Sicer pa je vsaka iideja, bodisi sovjetizem, boljševizem, socializem komunizem al anarhični ter kakoršnikoli "izem", odvisna od izvajanja in ne od beseda -ame. Saj bi bil fašizem ^di dober, če bi m? sto samo nekaterim privi-kgirancem služil narodu v celoti. Torej ni važno kakšen "izem" je kje na vladi, temveč če J® sistem res tak, da služi vrem in da se lahko Vgi uveljavijo, bodisi delavci ali znanstveniki ter da delo rok in uma služi človeštvu v prid 111 ne v škodo, kot se godi dandanes. Velikanski izdatki za oboroževanje vendar ne morejo Prinašati narodom srečo in blagostanje. 6e bi ljudstvo le malo mislilo s svojmi last nimi možgani, bi vsega tega ne bilo. Še več pa *ot ljudstvo so krivi tisti, ki pravijo, da zasto Pajo bodisi narodno ali socialno stališče šn nihajo zato ne pravega smisla in ne sposobnosti. Kolikokrat smo videli napihovati se kje kake "narodnjake", češ, gieite nas, mi smo Pravi in smo prpravljeni za domobino tudi kri Preliti. Seveda kje pri kakem jancu. Pa s* dobijo tudi taki ki trdijo o sebi da so komunisti, dasi nimajo o bistvu te ideie nobenega jasnega vpogleda. Njih delovanje je van-d&lsko in ideje ki jih taki prednašajo se ljud- Sovjeti so se potegnili za manjše narode Ko se je ta teden pričelo s pripravami za ponovno zborovanje članic Društva narodov, so se seveda prijavili tudi abesinski zastopniki. Italija je žc v naprej zagrozila, da če bodo pri Društvu narodov govorili zastopniki kake države, ki je nikjer ni, ker Abesinija da, je sestavni del italijanskega imperija, se Italija ne bo vdeležila zborovanja in bo najbrže tudi iz Društva narodov izstopila. Morda bi1 Mussolini celo dosegel namen, da se niso sovjeti odločno potegnili za šibkejše narode. In če bi druge močnejše članico ne priznale, da imajo sovjeti prav, bi odkrito pokazale, da smatrajo Društvo narodov samo tako za slepljenje ljudstva, kot se je že neštotkrat pokazalo od raznih držav. S to odkrito diplomacijo so sovjeti ponovno triunfirali ter celo pri idejnih nasprotnikih vživajo simpatijo. Mussolini in Hitler sta dobila s tem od so-vjetov diplomatično klofuto kot je niti v sanjali nista pričakovala. Zato je povsem naravno, da se bosta skušala iz tega položaja pomagati. Hitler je že povedal svoje mnenje o sovje- stvu priskutijo, pa četudi so najboljše. Slovenski tednik je ustrajal in še ustraja na staliSSu, da m°d delavstvom ni in ne sme biti bistvene razlike, brez ozira političnega ali verskega naziranja posameznika. Seme našega prepriča ni a ne pade povsod na rodovitna tla. Mnogi naši izseljenci in naša društva se poka-žeio najbolj aktivni takrat ko se gre za mrž-njo in nasprotovanje. V izseljenstvu imamo zato več društev, da smo lahko nesložni, ker taki hočemo biti. če bi bilo nasprotno res, tedaj bi se kaj kmalu vsi znašli v enem društvu. To pa se ne bo zgodilo, dokler se ljudstvo ne bo resno potrudilo o."redočiti svoje misli v neki konstruktiven in določen pravec. Rnvno isto kot za društva velja tudi za liste. V Argentiniji imamo dva tednika in eno nabožno revijo in je znamenie, da ie vse potrebno, ker nasprotno bi vsi čitali samo eno ali drugo in bi vse ostalo, moralo prenehati izhajati. Ni odvsno od nas, če nismo složni, temveč od liudi. ki hočWo biti nesložni. SlcvervM tednik je povedal dovolj jasno svoie načelo: Kulturni, socialni in gospodarski pokret vsesra našeo-a izselienstva brez ozira poklica t°r morebtneca noUtičneo-a ali verskega nrfinričnnia posameznika. Ni treba posebej povdariati. da ie to načelo tudi Prosvet-ne or£ran;zaciie katere last je S. T. Če ste vsi Í7*filienci Zfl, t8, načela, t°da.i imamo slow in enoten napredek tu, če na ne, bo pa še "nadalje tako kot, ie. Vse je torej odvisno od vas, roj ató in rojaknje, tili ill bi grožnjo tudi takoj izvršil, če bi se le upal uspeha. Mussolini bo najbrže še počakal nekoliko z izstopom iz Društva narodov, ker bi kaj takega le poslabšalo njegov prestiž v mednarodni javnosti'. Treba je iskati boljše prilike. Zborovanje glede lokarnske pogodbe, ki se je imelo vršiti v Londonu ali Bruselesu, pa bo najbrže frakasiralo, kot smo predvidevali. Italijanski tisk je kot predigro pričel ljuto napadati Anglijo, češ, da hoče politično in gospodarsko obkoliti Italijo. To da je Anglija javno pokazala ob priliki ko je kralj Edvard šel 11 a"letovišče" v Dalmacijo ter se je Angliji posrečilo navezati več ali manj tesne stike /. Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo ki so največje nasprotnice Italije. Tudi konferenca Male antante ni iztekla povsem tako kot sta si želela Hitler in Mussolini. Se vedno jo drži nekaj zvez, četudi rahlih, ki pa se s pričo političnih in gospodarskih uspehov Anglije, Rusije m Francije dajo kaj hitro zboljšati. Bolj gospodarsko stališče kot moralno državnikov malih držav, je povsem odvisno od močnejšega vpliva velesil katerih val jih zanese na to ali ono stran. To dobro vidita in razumeta fašistični in protifašistični blok. Zato postaja odločilna borba med njima vsak dan večja, dokler ne bo nekega dne dovedlo do skrajnosti ... OKNO V SVET Perpiñan. — Neki francoski trgovec je dejal, da je neverjetno, kako da se morajo ljudje iste krvi tako nečloveško medsabo pobijati. Aragón. — Na bojišču 11a strani vladnih čet je več angleških in ruskih zdravnikov ki zdravijo in operirajo ranjence v prvi sili, potem pa jih pošiljajo v zaledje v bolnišnice. Burgos. — Fašistične čete so zasedle več neznatnih krajev ter izjavljajo o svojih velikih zmagah. Tetuán. — General Franco je poslal nad Madrid letala ki so sipala na mesto ■ letake s pozivom 11a prebivalstvo naj še malo potrpi, da jih bo kmalu prišel osvoboditi. London. — Mnogi angleži so mnenja, da ni nič kaj patrijotično za generala Franco, da je nekim tujim državam obljubil nekaj delov španske kolonije, da mu pomagajo v boju proti ljudski fronti. General Franco pa pravi da to ni nič res, da ni nobene zemlje nikomur obljubil. Varšava. — Poljska vlada je določila skupna taborišča za brezposelne ki bodo podvrženi vojaški disciplini in vzgoji. Plače seveda ne bodo dobivali nobene. Lep produkt časa! Obenem so določili da bodo tudi druge mladeniče od 15 do 20 leta vojaško vzgajali. Menda. se bodo zaenkrat omejili samo na prostovoljca. Bliža se odločilna bitka Ali bi ne bilo bolje in koristneje, če bi se mladina učila kaj drugega, ne ubijanja. Vatikan. — Papež se posvetuje z Marconi-jem, da bi mu postavil telovid. O ti znajdbi se precej razume tudi jezuit So.ceorsi in se papež močno prizadeva, da bi imel Vatikan prvi telovid, to je neke vrste telefon, ki ko se govori na enem koncu, se osebo tudi vidi na drugem, ne le sliši kot je bilo doslej. Rim. — V "L'Ulustrazione Italiana" ki izhaja v Milanu je izšel izpod peresa pisatelja Mario Missiroli-ja članek v katerem pravi da Hitler samo zato kriči proti sovjetski nevarnosti da ima Nemčija povod za oboroževanje. Sovjeti da pa nimajo prav nič namena, napasti Nemčijo in niti Poljsko ne. Nemčija da je bila dobro poučena o zaroti Zinovjeva, o preraču-njeni smrti kralja Aleksandra in Birtoua, kakor tudi smrt Dollfusa, da je nemško delo. Italijanski pisatelj piše še več obtežilnih dokazov za Nemčijo. Vsem pa se zdi čndno, kako je mogel tak članek v fašistični Italiji iziti in je zgledalo kot da italijanske oblasti niti vedele niso za to, ker so mu dale pozornost še le. ko iih je na to spomnil nemški poslan'k. 'London. — Nasprotje med arabci in Židi v Palestini še vedno ni poleglo. Angleška vlnda je poslala novih Pet. ker se vse zdi. da se židie in arabci nrpravljajo na dalekosežnejše politične akcije. AnfVliia I" zelo za-akrhlipna. kako bi nomi-rila d"*>ove in da "hi hva7: vpčiih /anWHajev b'ln +ndi'rio«pbna l-ínhitpliípa ipvanrpdnosti. P«l«rrn,d. — Pol'tinni voditpli 'Roldan M'lič je bil nanarlon k strpli nd strani opozicionalcev ob rvrHln občinskih volitev. pplo-mci. — Dva rndaria je zasulo v Kosovski Mistroviei. Doslej ju še niso rešili. Kot nam ie znano so varnostne nanrave v rudarskih podietiili 70I0 slabe in se vsled tega Zgodi vsako leto čez tisoč nesreč. V to 7flr)pvo hi Tnofala lOarla tío°ppí tpr r>risi- -nArl-ío + Ta ría ■nrAc.V-f.V.í.t^ rlntrr,"!! Trn-pv».-\r-+-niV( nanvnv d°1avnp jAnrnaV kot r\(iTonr1 in lipnio rlolavna smatrano še za manj kot življe-niQ pnpcra mačka. PhnnirTmi. — TTi+a-ípi so phili npkptra i<>r>on-skepa Tnornana in ip npvarnost. da bo valprl ga nastal snor med TCitaisko in .Tanonsko. Ki-taiska Je po vseb mestih nroklamirala vojno stanie ter je alarmirala vojaštvo. Ljudska fronta je izdala manifest s pozivoj» na vse prebivalstvo, ki je sposobno zgrabiti za orožje. Poziv se glasi: — Prišli smo do odločilnega boja. Fašizem rabi orožja za podjarmiti ljudstvo in je na španskem teritoriju izpostavljen... Revolucionará hočejo zavzeti na vsak način Madrid, ampak Madrid je nezmagljiv. Ljudstvo, ki ga je stisnil v vojašnice in ga pognal v gorovje je brez moči. Od za.četka smo vzklikali: Ne prekoračijo ! Sedaj pa vzklikamo: Ne prekoračijo nikoli! Madrid mora biti in tudi bo grob fašizma. Boj se bliža koncu. Trenutek je kočljiv in moramo zato postaviti jekleni zid nasproti sovcražniku. Bolje je stoje umreti kot pa kleče živeti. V kljub temu, da so fašisti z orožjem ter denarjem dobro založeni in podpirani od zunaj, ne morejo beležiti nobenega odločilnega uspeha. To je nemške fašiste zelo razkačilo in so potom tiska pričeli rohneti, da je sovjetska vlata poslala španski ljudski fronti 200 letal in letalcev, ki da so preoblečeni v m:liciane. Ministrski predsednik Larcro Caballero je te vesti iz Berlina odločno zanikal. Da se v vrstah ljudske fronte borijo italijanski, nemški in francoski protifašisti, je znano, ampak jih ni nobena vlada poslala v boj, Oči vseh šnornoleev in priiatpliev šnanskesra ljudstva so obrnipii" te dni v Madrid. Fašisti so se dolco pvinravliali za zavzptie Madrida, tako doVo. da se je očitno videlo, da se ga ne upaio nanasti. Snpcr ip pričpl padati po hrihili in dež po d«Hnah "RVannovi voiaVi so vsak dan manj na-velncCnvu 7a nadalinp hoie. T\Tor1>"r! no oo -in rnprl+nm ntr/^il tZalo- íííl Go in 7 ornimm 'n mnmmn»inm in ímq ttirli AmriV-nonootr £! SO fiT^i lirpaVrT^l-ipni. "V .Tno-oelaví-íi so kiTnili 9 krov. ki jih bodo s tremi parniki pripeljal v fipaniio. Po celi Snaniii so nričpli fašisti zomhliavati na uerledu in na moči in jim vsak dan sla^Sa temveč so se sami prostovoljno ponudili. Č>e so tudi iz Rusije prišli prostovoljni letalci so odšli na lastno inicijativo. Sicer pa mi ne verujemo, da bi Francija m Rusija ter Anglija dovolile, da bi protipostav-no zavladal fašizem na španskem. Pravzaprav bi moralo to preprečiti Društvo narodov, ki pa se je že pri abesinskem sporu pokazalo brez veljave. Španska ljudska vlada je prišla na krmilo zakonito potom volitev, medtem ko hočejo fašisti, kot povsod, zavladati s silo. Če je na svetu le še malo pravice, se mora zabraniti namero španskih fašistov, pa četudi Hitler in Mussolini grozita z vojno. Čimpreje tem bolje. Kdor cinca pomeni da je slab. Čez stotisoč mladih fantov in mož je padlo že doslej. In nekdo je dejal, da ko bo konec revolucije bo dva miliona manj prebivalstva. To so samo človeške žrtve — pa, materjalna škoda! Usoda Španije bo tudi usoda ostale Evropi Zato nam ne more biti vseeno kdo bo zmagal. Res da ne moremo mi n'česar odločevati, vendar če bi vsi rekli tako, bi kaj km«lu po vsem svetu zavladal fašizem. Sai ni arKvna materialna vez med narodi in človeštvom, temveS je še bolj važnu» moralna. prede. "Mundo Obrero" poziva vlado in stranke in sindikalne organizacije naj se reorganizirajo ter podvržejo enotnemu povelju, kaiti če se bodo vsak na svoio pest borili, ne bodo dosegli uspeha, žrtve pa bodo velikanske. Tako smo tudi v našem k'stu rekli v zadnii g+pvilki. da čp se bodo anarhisti in drnpst borile, ne bodo nikoli zmarrali dohro orfan-'ziranprra nasnrotnika. Treba íp diseiiYMnp in sknnnp^a nastopa za odloči-]pn nsneh. amnak Snanoi in slovpnci smo, kar se tiče nesloge in nediscipline, zelo podobni. Zato ne pravimo kar tiavendan: Naučimo se kaj od nesreče španskega naroda. ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici •Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. -— ^nreiema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. *!ntre Ríos «21 U T. 38 Mayo 8182 PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznastá. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jezika. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE! Banco Germánico DE LA AMERICA DE L 5UD' Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8Yi do 7 zvečer, v sobotah do 12i/2 ur®- Madrid se ne bo podal RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Stefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA IZ MALAGUEÑA STAVKA KONČana Stavka kamnolomcev v Malagueña, ki je trajala 20 dni je končana. Delavstvo je dosego nekaj svojih zahtev, dasi ne vseh. Družba Ferreira ni pristala na sindikat, ue-je le pristala na delavsko organizacijo in Je sprejela tudi več drugih točk, ki jih preje ni Q'koli vpoštevala. Plače je zvišala na 6%, čez ® Urno delo plača 50%, ob praznikih pa ravno Polovico več, priznana je tudi angleška soboto- Vse delavce mora imeti zavarovane. Moglo bi se doseči še malo več, ker družba ^ vedno kuje preogromne dobičke iz naših 2nljev, ali nismo imeli več živeža in smo bili Posiljeni sprejeti stavljeni nam predlog ter se Povrniti na delo. Jože Radkovič. ARGENTINSKE VESTI STAVKA KOLEKTIVERJEV že ves teden traja stavka kolektiverjev v llenos Aires kot v protest proti vladi, ki namerava monopolizirati ves prevozni promet. Če bo vlada namero izvršila, kar skoro ni ^voma, tedaj bodo prevozne kapitalistične dru-^e delale dobičke kakor bodo hotele, ker ne nobene konkurence. Kolektiverji so vršili svojo službo zelo vest-in poceni, saj oni niso gledali na velik do-kiíek temveč da se pošteno preživijo. Dobro or-&aliziran promet kolektiverjev pa je jemal za-sWk tranvijskim in omnibusnlm podjetjem, te družbe niso vedele boljše poti kot vze-^ v svoj monopol ves prevoz. S tem pa. ne bodo oškodovani samo kolekti-verji temveč predvsem publika, ki bo brez dvo-1115 morala plačevati višje prevozne cene kot M je doslej. drugi strani pa bodo oškodovane tudi delnice kolektivov ker so večinoma izdelovale "a mesečne obroke. Na cesto pa bodo vrženi todi vsi delavci v teh delavnicah, ker družba gotovo naredila pogodbo s kako večjo ino-*etQsko tvrdko. Tu imamo ponovni dokaz, da ne dovolijo dejstvu, da bi se na svojo roko opomoglo. ®din orožje proti kapitalističnim trustom bi kjle delavske organizacije v katerih bi morali ^ brez izjeme vsi delavci in delavke organi-2iiani, česar žalibog niso. Zato pa mora biti ^avstvo vedno spodaj, kajti nekaj odstotkov 0r8aniziranih ljudi vendar nemore priboriti ptavice vsem. ....................... ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV ^Prejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 SREČA MU JE BILA MILA, ON PA. . . Sidorzsuk Weceznierz, poljak star 26 let, je šele pred štirimi meseci pr.šel v Argentino in se nastanil v Berisso, kjer je dobil delo. Poskusil je srečo tudi na loteriji in je za žrebanje 28. augusta kupil dve de-setinki štev. 15627 katera je bila izžrebana z dobitkom 100.000.— $ in je torej on zadel 20.000.— $ Šele dne 21. septembra se je pripeljal v Buenos Aires, da vnovči srečke in se pripravi, da se kot bogataš povrne na Poljsko. Ker ni najbrže imel še vseh načrtov pripravljenih, se je vsedel na neko klop v ulici L. N. Alem in začel sanjati o bodoči sreči. V takem položaju sta ga dobila dva neznanca in se z njim spustila v pogovor, med katerim jim je poljak zaupal kaj ga skrbi. Neznanca nista na noben način hotela verjeti, da. je poljak tako počasen, da še do danes ni vnovčil srečonosnih srečk, kar jim je pa hotel dokazati s tem, da je izvlekel srečke iz žepa ter jih lepo razkazal. Eden od neznancev je porabil priliko in mu jih je iztrgal iz rok, na kar sta oba zbežala in pustila poljaka v največji zmedenosti. On pa, ker se najbrže boji prehlada, je počakal, 15 ure, da je stvar javil policiji dočim se je prevara zgodila ob 9 uri. SLEPARSKE "RIFE" IN "TOMBOLE" PREPOVEDANE Če človeka zaloti nesreča, da mora hoditi po buenosajreških ulicah (v notranjosti menda tudi ni bolje) bo na vsakem vogalu naletel na prodajalce srečk, za to in to "rifo" ali 'tombolo" katere pa po navadi nikdar ne žrebajo in tako so bili oš-stotine in tisoče pesov. Nadlegovanja ni konca in za take prodaje porabijo navadno mlada prikupna dekleta, katerim se mimoidoči teško izmakne. Zato so se večkrat čuli protesti in želja naj bi se take reči ne ponavljale, v škodo in nadlegovanje pešcev. Zato je končno odločila vlada prepovedati vse take sleparske "rife" in bo dovoljevala samo take, ki bodo prej dobro od strani oblasti, pregledane in nadzorovane. ČUVAJTE in ZAUPAJTE VAŠE PRIHRANKE Ako odprete en račun v Banki Boston, bodite prepričani, da se Vam nudi največja varnost. Vaši prihranki so zasegurirani z vsem našim imetjem, kapitalom in rezervo Centrale v Bostonu. Obiščite naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK v katerem Vas bodo poslužili uradniki Vaše narodnosti, in je odpri od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 do 11 ure. Vsaka Vaša želja in vloga bo točno izvršena. Mnogo Vaših rojakov ima račun v naši Banki, med katerimi so gotovo tudi Vaši prijatelji. Govorite z njimi. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNÓST! BRZINA! o toODNA KROJAČNIC A STANIČ AVGUST ^leke po meri. čiščenj?, in obračanje pomnikov ter oblek. Speci j alna izdelava ienskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U T 23 Buen Orden ;t?R9 — B-? Aires CASA "CAMBOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires DRUŠTVENE VEST! PEVSKE VAJE V nedeljo, to je jutri, se vršijo pevske vaje za ženske. Pridite vse in bodite točne. Načelnik DRAMATIČNE VAJE Jutri v nedeljo se vršijo dramatične vaje v pjrizorih kjer nastopa velika: skupina, žensk. Pridite vse ki imate vloge. ZA FAŠISTIČNE ŽRTVE Janez Košuta $ 1.— Albin Antonič „ 1.- Stanko Stantič „ 1.- Slavko Furlan „ I-— Od prej $ C9.60 Skupaj $ 73.60 Načelnk NA ZNANJE Nekatera društva so pričela nalašč prirejati ples ravno isti dan ko ima SPI). 1. prireditev. Če se bo tudi v bodoče to delalo, bomo vsekakor vzeli na znanje. Odbor SPD. I. NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCI Rovščak Josip, Emilia Koren, gospa Mimi, Štefanija de Riva*, GabršiVek Josip, Friderik Kremolj, Matija Lister Tomas Jier, Franc Jerič, Pavla Luin, Ivan Marsetič, Marija Melinc, Ivanka Kodelja Ivanka Semolič, Lojze Kralj, Jos. vda de Tratnik, Peric Alfons, Anton Kosem, Felijks Grilanc in Sulčič Herman. Naročniki in naročnice! Pošljite nam imena vaših prijateljev in znancev. Gotovo se jim bo dopadel Slovenski tednik, kot se vam, ko ga bodo enkrat par številk prečitali. Ne samo 200 novih naročnikov temveč najmanj tisoči jih moramo imeti do konec leta, če le vsak malo poagitira. Kakñen bo list je odvisno od vas rojaki in rojakinje in ne od urednika ki žrtvuje vse svo je moči, samo da bi slovenci mogli kedaj pokazati malo več samozavesti in ponosa, kot smo obojega pokazali doslej. Najlepša livala vsem! Rojaki in rojakinje! Vsi ki imate namen kaj pomagati za fašistične žrtve pošljite do konec tega meseca, za kar se vam v imenu nesrečnikov priporočamo in že v naprej zahvaljujemo. V BOLNIŠNICI SE NAHAJA V italijanski bolnišnici se nahaja ga. Marija Lupin roj. Lutman. Operacijo je dobro prestala in ji gre polagma na bolje. Doma je iz štandreža pri Gorici. Yrsi vaščani jo lahko obiščejo v omenjeni bol-niššnici. OSEBNE VESTI V soboto 19. t. in. je prispel v Buenos Aires g. Dr. David Doktorič, ki prevzame službo dopisnika ministerstva Socijalne Politike in Narodnega zdravja. V' torek 22. t. m. se je vrnil g. župnik Josip Kastelic, kateri bo nadaljeval svojo prejšnjo službo. V sredo 23. t. m. pa je prispel iz New Yorka g. Dr. Stojanovič, kateri prevzame mesto Odpravnika poslov na, Jugoslovanskem konzulatu. namesto Dr. A. Mišetiča, ki je odpoklican v Beograd. Vsem trem obilo sreče in dobrodošli. I I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Biné. Mitre) LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. VAŠA osebno CERKVENI VESTNIK To nedeljo, 27. D. bo prvč sveta maša za Slovence v Vil la Devoto. Ob lOh in pol v cerkvi Versalles. Xa križišču Bruselas in Marco Sas-tre (5115). Iz Nogoye zaviješ na 5900 eno kva-dro v stran. Zvonika ni, Cerkvica je lesena. Samo da bi jo napolnili. Ne le ta dan ampak tudi pozneje vselej. Treba je le nekaj dobre volje. Mašo in pridigo bo imel g. Doktorič, ki Je v soboto prišel v Buenos Aireš. Mnogim je o» že stari znam-c iz tečajev in iz zadružnega del" na Primorskem, koder je gospod deloval, kler ga niso Italijani izgnali. Če bo vreme ugodno se bomo tudi fotogra' firali, da bo za spomin na ta začetek slovensKe službe božje v Villa Devoto. mi qo dod ot'iapou o; opoq doiu.iagaA Avellanedi, kjer bomo podali tudi poročilo 0 nabirki za novi harmonij, ki ga že imamo. I'8 še ni ves plačan. V torek je god sv. Mihaela nadangela . V sredo svetega Hijeronima, svetnika, ki lZ Nanosa kraljuje čez celo kraško Slovenijo. V soboto je spomin Male Terezije. Vnedeljo 4. okt. je angelska nedelja. Svet« maša na Saavedri ob pol lih, večeru ice na 1>8' térnalu ob 4h. Vtorek je prišel spet nazaj g. Kastelic. Hladnik Janez. GOSPODARSTVO KOLONIZACIJA Kolonizacija zapuščenih argentinskih painP' je vedno velika skrb odgovornih činiteljev' Skoro ni tedna, da se ne pojavi kak nov »8 črt Vsi pa so tako napravljeni da so že v z»' četku zapisani smrti. Pripravljajo jih narare Dekliška Greda ŠKRAT Izmed vseli sošolk je bila najbolj nagajiva Marica. Radi nje nagajivosti ji je nokdo izrekel škrat. In od takrat smo jo imenovali — škrat. Nič se ni jezila nad novim imenom, nasprotno, veselila se ga je, ker poleg nagajivosti je bila tudi posebna ljubiteljica izvanrednohti. Še ko smo v šolo hodile je bil naš škrat vedno središče vseh zabav. In tako je ostalo za naprej. Lepa vrsta let je že odšla v večnost odkar sem zadnjič prestopila šolski prag. Toda mali škrat mi je še danes živo pred očmi. Postave majhne in bolj slabotne, krasni' črni lasje ki so ji v dveh kitah padali čez ramena. Njene velike oči niso imele določene barve, zdele so se sive a v jezi ali nagajivosti so se spreminjale ter so čestokrat zadobivale zelenkasti lesk. Na njeno največjo žalost polti ni imela bele temv.eč temno brezbarvno. Nihče ji ni re- kel da je lepa, a vkljub temu je imela, ko je enkrat postala dekle, mnogo snubcev. Vsled svojega posebnega temperamenta in nagajivosti je' bila vsem prikupna. Skratka, škrat je bil povsod dobro došel. Nekoč smo šle na ples, a škrat se nenavadno dobrevolje in lep prlsmeje med nas. Vedno je bila lepo počesana a to pot pa še prav posebno. In na naše veliko presenečenje so bila nje brezbarvna lica lepo rudeča in enako tudi ustnice. Presenečene smo zrle v njo in jo občudovale. Bila je v resnici krasna. In njene zmagoslavne oči so se zdele kot dva čista smaragda. — No, kaj zijate vame, mar me ne poznate? — Da, takšne kot" si danes bi te skoro ne spoznale. Kaj ti 'je in čemu.si danes rudeča kot nisi bila še nikdar? — Bolna sem pravi z njenim hudomušnim glasom. — Bolna?! Bolj bolna si zgledala druge dneve. — Že res, p« pri meni je vse drugače kot pri vas. Ve ste vedno lepo rudeče, le kadar ste bolne vam izgine rudeča barva z lic, pri meni pa je ravno nasprotno. Če sem danes lepo rudeča, pomeni da imam bolezen ki se ji pravi "biti lepa". Pri tem se je presrčno zasme-jala, me pa smo še vedno strmele v njo. 'Pregovor pravi: — nadaljuje — Pomagaj si sam ill Bog ti bo pomagal. Jaz sem se hotela prepričati koliko resnice je na tem, in vidite me. — Škrat, ti si se pobarval!? — Da, in kaj za to? Upam da smem računati na vaše prijateljstvo in da ne boste tega. raz-bobnale po vasi. Bogvari če izve oče, potem gorje meni. Obljubile smo ji, da bomo molčale kot grob, a v zameno da nam mora razodeti, kako je prišla do tega skrivnostnega pripomočka za, barvanje lic. — Včeraj — tako je pričela — sem z mokrimi prsti odstranila kos rdečega papirja ki je bil prilepljen na mizi. Vrgla sem ga v smetišče. Čez čas pa si slučajno pogledam roke in glej, prsti so bili lepo rdeči četudi sem precej časa. po vodi mešala. Tn skušnjavec se je poja- FEODORA Vladimir so .jo lahno poklonil in odliitel po stopnicah, ki so vodile h kabinam. čez nekaj tre.nutkov se je ustavil pri vratih svoje kabine opazoval je vrata, ki so se nahajala ob njegovih in za katerimi bi se morala v tem trenutku nahajati Aleksandra. — Majhna bojna zvijača, — pomisli Vladimir Ro- rotin, — poskušal jo bom! Vsakdo bi v prvem trenutku lahko mislil, da sem se zmotil v vratih, kar se pri potnikih, ki se mude Šele nekaj minut na parniku, kaj rado zgodi. Torej naprej! Prijel je kljuko in jo rahlo pritisnil, vrata so se odprla, v tem trenutku pa--- V prostoru je odjeknil rahel vzklik. Tedaj pa sei je vzravnala neka oseba, ki je ležala odobno zleknjena na divanu. — Ha, — pri Bogu, ali vidim pravil — Vi ste, Aleksandra?! — se izvije Vladimirju iz prsi. — Da, jaz sem tukaj, Vladimir, — spregovori Aleksandra, plane k lepemu častniku in ga prime za roko, — da, jaz sem, toda ker ste me tako hitro odkrili, morate sedaj vse izvedeti! Poslušajte me torej! Zaprla je vrata za njim in ga potegnila globlje v notranjost kabine. — šla sem za vami, Vladimir, -—- je spregovorila lepa mlada deklica, katere glas je drhte! od razburjenosti, pri tem pa je krepko stiskala njegovo roko v svoji, —1 šla sem za vami, kajti brez vas ne morem živeti! Sinoči sem vam povedala, da vas ljubim. Dejala sem vam, da ste podnetili y moji duši močan plamen ljubezni, ki ne bo nikdar ugasnil, uničil mi bo življenje, če ga vi, Vladimir, ne boste pogasili! Ne, ne glejte me tako otrplo, ne glejte me, kakor da bi mi bil tujec — nadaljuje Aleksandra z zapeljivim glasom. — Ne, vi ne smete biti hudobni, ne smete me za to karati, da sem napravila ta nenavadni korak, — umreti bi bila morala, če bi bili kar tako odšli od mene! Mladi poročnik je takoj slutil, da je tukaj v skrajno neprijetni situaciji. šlo je za hčerko gubemerja Nižnjega Novgoroda. Kar tako je ni sm,el pahniti o<] sebe, ni si smel nakopati gubernerjevega sovraštva, kajti vedel je, da je Aleksandra očetova ljubljenka, da stori guberner vse, kar je v njegovih močeh, samo da ustreže Aleksan-tlrinim muham. Vladimir pa je bil še vedno v guberniji Nižnij Nov- gorod, torej pod njegovo oblastjo, radi tega si je moral prizadevati, da bi se kolikor mogoče pametno izmazal iz te afere. — Prosim vas, Aleksandra, poslušajte me, — spregovori Vladimir, — dovolite, da bova čisto mirno in prijateljski govorila med seboj! Pridite, sediva k mizi, — sediva drug drugemu nasproti, — potem pa — potem bova govorila, kakor govorita dva stara in zvesta prijatelja! — Prijatelja, — vzklikne Aleksandra z bleščečimi očmi, — prijatelja, da to je lepa beseda in nadejam se, da bo imela tudi zame vso lepoto! Gubernerjeva hčerka je sedla na naslanjač k mizi, na kteri je stalil tista usodna vaza s šopkom cvetja, ob njej pa se je nahajala ura budilka, katere kolesje se, je glasno premikalo, kazalci pa so hiteli vedno naprej. Od vaze do budilke pa je bila napeljana tenka, skoraj nevidna nit, kateri je bilo treba samo majhnega pritiska in dinamit, ki se je nahajal v kovinasti škatli, bi bil eksplodral. Tud Vladimir je sedel k mizi in da bi si pridobil še nekaj časa, da bi lahko premislil, kako bi guberner-jevi hčerki vse pojasnil, se je zazrl v šopek cvetja na mizi in dejal: — To je prekrasen šopek — in kako prijetno diši! — Najzanimivejše pa je to, da niti ne vem, ledo mi je daroval to cvetje.--odgovori Aleksandra. — Morda je storil to kapetan "Rurika", ki je hotel okrasiti mojo kabino! Toda najlepša cvetka, ki je v tem šopku, naj bo vaša, Vladimir, — dovolite, da vam jo pritrdim na prsi! Aleksandra vstane. Sklonila se je nad vazo, da bi iz nje potegnila najlepšo cvetko. Pri tem se je njena roka nehote dotaknila tenke svilnate nitke. Nit se je nategnila, — nesrečneža pa nista, niti slutila, da je bilo njuno življenje, kakor tudi življenje dva tisoč ljudi, ki so se nahajali v tem trenutku na parniku, v največji nevarnosti. K sreči je Aleksandra cvetko lahko hitro potegnila iz šopka — in preden je mogel mladi poročnik to preprečiti. mu je deklica pritrdila cvetko na prsi. To je odlikovanje, s katerim vas morem okra smeline, — in verjemite mi, da je ta cvetka dragocenejša, kakor marsikatero drugo odlikovanje, ki ga daje car. Ta cvetka naj vam govori, ona naj bo slika moje ljubezni, — največ pa je vredna zato. ker je neminljiva, nikdar ne bo ovenela ta cvetka, — nikdar ne bo usahnila moja ljubezen! — Sprejmem cvetko, — reče Vladimir Borotin in bo prikloni, — sprejmem jo kot znak vašega prijateljstva, Aleksandra, kajti že sinoči sem vam povedal, da naju ne more spajati ničesar drugega, kakor samo iskreno in dobro prijateljstvo. Ljubezen naju ne bo družila — nikoli! — Vladimir, — klikne Aleksandra in njena roka se je nehote dotaknila svilnate niti, — to ne sme biti, to ne more biti vaša zadnja beseda! Mar ne vidite, kakšne žrtve sem že doprinesla radi vas in na kakšne sem še pripravljena?! Kadi vas sem zapustila svojega očeta, z vami nameravam potovati na daljnji vzhod — v neprijetne azijske kraje, tja, kjer besni sedaj vojna z vsemi svojimi strahotami, — pripravljena sem oditi z vami tja. kjer kosita smrt in propast! Vi pa ste se za mojo ljubezen tako malo zmenili! Prijateljstvo mi ponujate, — miloščino ljubezni, dar, ki ga damo beraču, — ne, V-ladimir, tega ne boste storili, vem, da ne boste hoteli da bi bila obsojena na večno žalost! Ljubljeni človek poslušaj me, — nadaljuje to lepo bitje, ki se je v svoji strasti in koprnenju sklonilo čisto k Vladimirju, — moj moraš biti, da, moj! Kajti če me boš pahnil od sebe, Vladimir, ti prisegam pri vsem, kar mi jo sveto na svetu, da se ne bom vrnila živa v hišo svojega očeta! Brez tebe ne morem živeti i nrajši bom poiskala smrt v hladnih valovih Volge, kakor pa da bi morala misliti, da počivafi v naročju — druge! J — Tn vm^, _ jaz ijubi,„ drug0 _ 0(lKOVOri Vln. vstal in stal Aleksandri tako bli-je čutil na svojem obrazu njen vroči dali. Ne morem vam lagati, Aleksandra, in zato vam prisegam, da nikdar ne moreni postati vaš! Prav tako pa vas prosim, rotim vas, vrnite se v hišo svojega očeta. Na prvi postaji, kjer se bo par-nik ustavil, morate izstopiti in uporabiti prvo priliko. da se boste vrnili v Nižnij Novgorod — k svojemu očetu! Pomislite samo, kako bi bil vaš oče nesrečen, ko l>i ne imel svoje ljubljene hčerke! Premislite — — _ — O vsem sem že dobro premislila in ne vem več, čemu bi to še enkrat, ponavljala, — ga prekine Alek- i na,-r—: 111 v — j¡ Tlfijfflclimir Borotin, ki je ¡ « zii, da je čutil na s siti, — spregovori lepa črnolasa deklica in se na-fj"»' — .ro,i,,m!t„ ,1. Í„ ATmtVn ,1-----KB san d ra s prekipevajočo strastjo. — Kaj se zmenim diniir jaz za svojega očeta — samo zate hočem živeti. Vlače pa me boš ti pahnil od sebe--- Ha, Vladimir, še enkrat te vprašam, ali me hočeš sprejeti v svoje naročje, ali mi boš dovolil, da smem ostati pri tebi. govori, Vladimir, jaz — 3QNCHL1 DMNSLAQTS No. 367 vil v meni ter me je kmalu premagal. Šla sem po zavrženi papir na smetišče ter ga uporabila L dobrim uspehom, kot vidite. — Ah, kako lepa je mladost, —- vzklikne ter tleskne z rokama in se razposajeno zavrti. — Dekleta — reče z narejeno koketo — ali ne slišite! Valček igrajo. Pojdimo plesat. Seveda če uas bo kdo popeljal. Ah, kaj bi dala, da bi prišel Janko pome. — škrat, ti bi rad imel vse najlepše fante. Janko tudi nam ugaja. — Veš kaj Mici — pravi škrat prijetno na-šobljen — zapomni si dobro, da škrat bo ljubil samo lepega fanta, razumeš, le-pe-ga. — Bi bil jaz dovolj? — se oglasi tuj fant prišedši izza grmovja., škrat ga precej nejevoljno' pogleda, a ne reče nič. Vendar se ji jasno vidi, da ta fant ni nje "ideal". Mladenič je bil bol nizke in čokate postave, nazunaj nič kaj posebnega, zgledal pa je drugače zdrav in energičen. Pri plesu se je škratu vroča želja izpolnila. Plesal je z .Jankom ki se mu je lepo pobarvani škrat dopadel. škrat je to čutil in so se mu kar bliščale oči zmagoslavja. Ker pa je zavisti povsod dovolj je tudi naš škrat kmalu bil osramočen. /> , — — Ne, Aleksandra, — odgovori poročnik s krepkim glasom, — kot poštenjak vas moram zavrniti, kajti lagal bi. če bi vam dejal: Ljubim vas! — In to je tvoja zadnja beseda t — To je moja zadnja beseda — tako mora biti! — Tedaj pa — tedaj pa ti jaz — trdi, neusmiljeni in strašni človek pravim, — krikne Aleksandra, — da si ti kriv. da sam si kot rešitev poiskala smrt! Zbogom, Vladimir, v valovili Volge hočem utoniti, hočem, da se bo to zgodilo pred tvojimi očmi! — Zbogom in želim ti — da bi se nikoli ne kesal, da si zavrnil Aleksandrino ljubezen! V tem trenutku je Aleksandra prispela do vrat kabine. Odprla jih je, mladi poročnik pa je še samo videl, kako je deklica 'izginila v dolgem hodniku. Slišal je njene korake, ki so hiteli proti stopnicam, ki so vo¿ile na krov. V prvem trenutku je obstal Vladimir kakor omamljen, tedaj pa se je zdramil i/, svoje otrplosti, kajti za vsako ceno je moral preprečiti to neumnost, čeprav bi pri tem tvegal svoje lastno življenje, je moral Aleksandri preprečiti, da bi storila, karkoli, kar bi jo veljalo življenji. Odhitel jo. v hodnik. Zdajsi je opazil svetlo Aleksandrino obleko, ki je obstala na stopnicah. Odločno je planil za njo, toda medtem je guberner-jeva hčerka že prispela na krov. Nesreča je hotela, da se je Vladimir spotaknil na stopnicah in padel za nekaj stopnic nazaj, zopet je moral vstati — in tako se je zgodilo, da je bila v trenutku, ko je Vladimir prispel na krov, Aleksandra že pri ograji. "Rurik" še ni odplul iz pristanišča. V daljavi so še blestelo luči Nižnjoga Novgoroda, bile pa so zavite v meglo. Tukaj Volga ni bila ravno preširoka, toda valovi, ki jih je danes bičal veter, so se dvigali zelo visoko, ' velikansko močjo so se zaletavali v zid, s katerim-je bilo pristanišče zavarovano. Medtem je gubernerjeva herka že stopila na ograjo, je Btala na njej. Ae enkrat se jo ozrln nazaj, pogledala je mladega poročnika na krovu, tedaj pa----- — Nazaj, Aleksandra, — nesrečnica. kaj nnmera-"itet! — jo kriknil Vladimir Borotin in hitel naprej, ori tem pa je potnike, ki so mu prihajali naproti, po- '¡«kal vstran. — Aleksandra rotim vas--- Prepozno. — vzdahne mladi častnik, — ona je iz- — Čuj škrat, — pravi Kati — kakšne znamke pa je tisti papir s katerim si se pobarval. Ubogi škrat nas obupno in proseče pogleda in skoro bi bil izgubil ravnotežje vendar se še pravočasno zave ter junaško kljubuje zasmehovanju. Najbolj pa ga je zadel Jankov dovtip, češ, malo je manjkalo da me nisi ti ponarejeni škrat zapeljal in vkradel srca. Škrat je imel zelene oči od jeze na Kati, ki jo je tako neokusno izdala. Že je izgledalo, da bo nekaj dejal, pa je pokorno obinolčal. Obrnil se je ter šel na plesišče. Klicali smo ga v družbo nazaj, pa ni nič pomagalo, rekel je, da zaenkrat nima nič takega nad čemur bi se spodtikale. Tedaj je pričel škrat plesati z onim tujim fantom kakor ljubljanska Uršika s povodnim možem. Od te nedelje pa je prišel čokati fant vsako nedeljo v našo vas. Škrat nam je pozneje'povedal, da se imenuje ta fant Tone, da je mehanik in da je doma nekje z Vipavskega. — Jaz ga ne maram, — je dejal škrat — ker se nikoli nič ne smeje in tudi ni tako lep kakor Janko. In bojim se ga kakor medveda. Škrat pa se je kar naenkrat spremenil. Ob sinila, strmoglavila se je v vodo! Vladimir je obstal za Jiip kakor okamenel. Misel, da bi si to mlado bitje vzelo življenje radi 'Me6a. j? tnko porazno delovala nanj, da je mislil, da mu e zblazneti. — Kaj se je zgodilo. Vladimir! — je slišal v tem 'renutku vzklikniti Mimozo. — Pri Bogu — saj ste podobni prikazni, v vašem obrazu ni niti kaplje krvi! — Na pomoč! •— zavpije Vladimir z glasom, ki je odmeval po vsem parniku. — Na pomoč — neka ženska se je s krova vrgla v vodo! — Na pomoč! Na krovu je zavladala splošna zmešnjava. Potniki so prihiteli iz svojih kabin, prišli so na krov in se izpraševali. kaj se je zgodilo. Tudi kapetan je prihitel iz svoje kajute. Vladimir plane k njemu. — Gospod kapetan, — reče Vladimir zasoplo in pokaže na površino vode, kjer je priplaval iz vode temen predmet, da bi zopet izginil in se pojavil kje na drugem mestu, — gospod kapetan, ali bi ne hoteli takoj spustiti v vodo rešilnega čolna, — hčerka gu-bernerja Nižnjega Novgoroda je skočila s krova v vodo! — Ni mogoče I — Pravite, da ni mogoče t! S svojimi lastnimi očmi sem jo videl, — poglejte jo, — tain plava nesrečnica in se bori z valovi! Morda se je v tem trenutku tud že skesala, ko je videla, da postaja stvar resnn! Ne, gospod kapetan, v tem slučaju je treba vsekakor pomagati! Kakot — Mar morate toliko časa premišljevati, mar potrebujete tako dolgo, da pustite majhen čoln v vodof fe je pa tako, tedaj naj mi Bog pomaga, sam jo bom poskušal rešiti! — Vladimir, kaj delaš! — krikne obupano Mimoza, ki je sedaj videla strašne Vladimirjeve priprave, — kajti mladi poročnik je odložil svojo z zlatom vezeno uniformo, tedaj pa se je zavihtel čez ograjo. — Zbogom. Mimoza! — ji je še zaklical. — Ce me ne boste več videli, javite carju, da počiva njegov kurir na dnu Volge! fte enkrat, zbogom! Mimoza je kriknila, ko je videla, da je Vladimir skenil roke nad glavo potem pa strmoglavil v globino. ' ~ Kapetan parnika pa je prišel medtem do cevi. po kateri je dajal strojevodji naloge. Ukazal je nekaj skozi to cev. nekaj trenutkov pozneje pa se je parnik ustavil na vodni površill, — ko- nedeljali se ni nič več barval in lase si je pričel spletati okrog glave. — Škrat kaj ti je —, ga vprašujemo. — Pamet me je srečala, — pravi. — Spoznala sem da telesna lepota ni vse, čeravno sem doslej vedno trdila, da je telesna lepota sama po sebi moč in privlačnost. Tone ni lep pa. je bil vseeno dovolj močan da je vkrotil neumnega škrata. — Torej ga imaš rada?! — Pa še kako, o pustu se poročiva.Zato tudi sem opustila barvanje in prizadevanje za u-metno lepoto in tudi kite po hrbtu se ne spodobijo za bodočo ženo. Prišel je dan poroke našega ljubljenega škrata. V poročni obleki je bil res lep. Preden pa je šel pred oltar nam je še dejal. Drage prijatelj ice. Sedaj sem še vaš škrat, a ko pridem enkrat izpred oltarja preneham fo biti in vas prosim da me imenujete Marico. Ljubeznivo se obrne k Tonetu rekoč: — Na ••eke ti bom hvaležna, da si mi znal pokazati razliko med lepo dušo in telesom. Spoznala nem, da harmonija dveh duš. je lepota, je ljubezen in je sreča in je vse. — škrat ti boš srečen ker si dočasno spoznal pravo srečo! — ji je dejal nekdo izmed s lesa stroja se niso več premikala — para se je zaprla. Valovi so se zgrnili nad Vladimirjem in čutil je. kako se pogreza vedno globlje in globlje. Z vsemi močmi je začel delati, da bi prišel na po-vršje in res, voda ga je nosila kvišku, tako da je mogel dihati. Ves v strahu je iskal Aleksandro, in glej — kakšnih petdeset korako od sebe je zapazil iztegnjeno telo, ki so ga nosili mogočni valovi Volge. Ni imel časa, da bi si pomišljal. «lina razburjenost ga je pognala naprej. Zelja, da bi rešil nesrečno deklico, ki si je radi njega hotela končati življenje, ga je popolnoma prevzela. Z močnimi zamahi svojih krepkih rok je rezal valove, ki so inu hoteli preprečiti, da bi se približal predmetu na njih. — še par krepkih sunkov naprej — in prijel je telo, z obema rokama ga je potegnil in stisnil k sebi. . Toda Vladimir si ni dal niti toliko čnsa, da bi rešeno kaj vprašal, takoj se je obrnil na hrbet in si telo. ki ga je ugrabil valovom, položil na prsi — na hrbtu je tako plaval zopet nazaj z namero, da bi se čim hitreje približal "Ruriku". Na parniku je vladala med tem časom velika razburjenost. Z bliskovito naglico se je raznesla vest, da se nahajata dva človeka izven parnika, da se borita z valovi in minilo je komaj par sekund, ko je že sleherni izmed potnikov vedel, da je bila to hčerka gu-bernerja Nižnjega Novgoroda. ki je v samomorilnem namenu skočila čež ograjo parnika. Govorili pa so tudi o pogumnem poročniku, ki si ni pomišljal postaviti svoje življenje na kocko in ki se je strmoglavil za samomorilko v Volgo. Po krovu se je prerivala množica sem ter tja tako da so si morali kapetan in mornarji precej prizadevati, da so si napravili pot. da so prišli vsaj do rešilnega čolna. Kapetan je ukazal z gromkim glasom: — Spustite reSilni čoln — štirje mornarji vanj in poskušnjte rešiti ponesrečenca! Minilo je pet dragocenih minut, preden so spustili čoln v vodo in so mornarji prijeli za vesla. Med tem časom se je Vladimir Boj-il z nadčloveško močjo s strujo, ki je bila ravno tam najmočnejša, kjer e plaval s svojo rešenko. Voda ga e odnašala od parnika in le s težavo je prodiral naprej. (Nadaljevanje) svatov. — In za vse to se imam zahvaliti mojemu Tonetu je dejal škrat prepričevalno. — Bog