AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN *. |N LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIII. — VOL. XL1II CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JULY 30, 1940 NAJNOVEJŠEVESTi HAVANA, Kuba, 29. jul. — Konferenca 21 ameriških republik je odobrila soglasno geslo "Amerika Amerikan-cem," kar pomeni, da bodo ameriške republike Južne, Srednje in Severne Amerike nastopile, če bi se hotela kaka evropska sila polastiti ozemlja ob ameriškem obrežju, ki je danes last Anglije, Francije in Nizozemske. S tem so ameriške republike preprečile, da bi se Nemčija ali Italija kdaj polastili tega ozemlja. BUCHAREST, 29. jul. — Nemčija je določila Romunski rok do 15. septembra, da uravna sporne zadeve glede ozemlja z Ogrsko in Bolgarijo. Ce se te države ne ze-dinijo do tedaj, bosta Nemčija in Italija sami zadevo uravnali. MARSELJ, Francija, 29. jul.— Potniki, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja pripovedujejo, da se zbira nemška armada na zapadnem obrežju vse od Dunkirka, Belgija, pa do francoskega pristanišča Brest. Splošno mnenje je, da Nemčija pripravlja ogromen napad na angleško otočje. Nemci premikajo čete ,težke topove in vojni material ponoči. Poročila zatrjujejo, da ima Nemčija na francoskem obrežju zbranih 600,000 vojakov. LONDON, 29. jul. Danes je priletelo kakih 80 nemških bombnikov nad\ingleško pristanišče Dover, ki so izvedli enega največjih posameznih napadov na Anglijo, kar traja ta vojna. Proti njim so se zapodili angleški letalci in vnel se je strahovit boj. Uradno poročilo zatrjuje, da so Sklatili Nemcem 20 letal. Pravijo, da so padala izstreljena letala na tla kot listje z drevja jeseni. Tekom noči so angleški letalci bombardirali 17 nemških zrakoplov-nih pristanišč v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in severni Franciji. Tri angleška letala pogrešajo. -o- Odpotoval v prestolico Louis Petrich, poznani za-varovalninski zastopnik, iz 18613 Kewanee Ave., je odpotoval s svojo soprogo na enotedenski obisk v Washington, D. C. če se kakemu njegovemu klijen-tu med tem časom kaj pripeti, naj nesrečo telefonsko naznani na CHerry 4520. želimo jima mnogo razvedrila na potovanju. O, ti hudoba, ti! New York. — Harrison Matthews, star 53 let, ealca rta obravnavo, kjer se bo moral zagovarjati radi nezaslišanega denjanja, ker je svojo ženo posadil na razbeljeno peč in to v teh dneh, ko je kazal toplomer 08 stopinj, ne da bi kdo kuril pod njim. Modra obsodba bi bila, če bi možaka posadili za nekctj časa na into pee pri enaki gorkoti. Nemci vežbaio nove vrste padalnikov Berlin. — Nemški padalniki ali parašutarji, katere vozijo nemška letala 'v sovražne dežele in jih tam spuščajo z padali na tla, se zdaj trenirajo za nove vrste napade. Dozdaj so jih spuščali na tla na kaki prazni zemlji, odkoder so se potem splazili do bližnjega mostu in ga razdejali, ali do kake druge javne naprave, katero so uničili in tako olajšali prodiranje nemškim četam. 'Zdaj pa trenirajo te padalni-ke tako, da se bodo spustili s padali na tla v sovražni deželi naravnost na hišne strehe. Imeli bodo s seboj priprave, da bodo lahko predrli streho in prišli v notranjost poslopja. Imeli bodo tudi svileno vrvico, ki bo tenka, toda močna dovolj, da se bodo po tej spustili s strehe na tla. AMERIŠKA If DOMOVINA AMERICAN HOME Hit. »osevelt zahteva pravico,da sme licati narodno gardo na vežbo °sevelt pravi, da je uverjen, da varnost dežele zahteva vpoklic narodne garde in rezervnih častnikov k vojaški vežbi. To pravico more dati Predsedniku samo kongres. kongres dežujejcTprotesti proti obvezni vojaški vežbi Iashington, I). C., 29. jul.— sednik Roosevelt je poslal 0 "a senat, v katerem za-M.a dovoljenje, da sme ta-sklicati narodno gardo in pzervnih častnikov k vols vežbi, ker da to zahteva ost naroda in dežele. "Temnega koraka ne smem Mlašati, ne da bi me pekla •le rekel predsednik v pi- m ž/1 skuPiiui mož," je nada-K, 'lsal Roosevelt, "bo prva v 1)ri narodni obrambi, zato If Pravico, da se kar naj-® Pripravijo, kot to dovo-.cfs 'P okoliščine. Niče-f1 ,J°lj žalostnega, kot do-rm°> kot če so napadeni rjJJJi vojaki od bolje iz- Predsednik v pismu sicer ni omenil, koliko časa naj bi vež-ba narodne garde trajala, toda najbrže ne dlje kot eno leto. Ta moč, ki bi jo dal kongres predsedniku, bi bila v veljavi do 30. junija 1942. Narodne garde se ne bi smelo poslati drugam izven meja Zed. držav kot na Filipine. Medtem se pa senat priprav-llja na debato radi obvezne vojaške vežbe. Senator Vanden-berg pravi, da bo ljudsko mnenje preprečilo kongresu, da bi sprejel'predlog o obvezni vojaški vežbi. Pravi, da ni še nikdar prejel toliko protestov od volivcev kot proti temu predlogu. Senator Taft iz države Ohio se je tudi pridružil onim, ki so proti obvezni vojaški vežbi. W Sam bo plačal vojakom morda tudi premijo na zavarovalnino in vknjižbo rh'ngton, D. C. — Zvezna r J0 morda prevzela plače-t Varovalnih polic in od-I anJe na prve vknjižbe za rnte> ki bodo poklicani na f 0 vežbo. Senatni odsek za I e zadeve že dela na tem, 1 a to k predlogu, ki pride P« danes pred senat v de- l^edlog za obvezno *vo j a- jpbo ima že vključeno toč-Mobe fantje po dokončani 1 Vežbi nazaj delo, od ka-jf bi bili poklicani, če bo Ts prejel predlog za ob- 1 -—o ;a Porota zaslišuje S!Tni gTaft v City Hal1 J- Abbott je včeraj pri-ij',red veliko poroto, kako je j*6^1 nakupovalne listine F leta 1931, všled česar je ,/J^to 'oškodovano za kakih ' °°> ker je dobivalo slabši |Pg> kot je pa plačalo zanj. a Je dobil Abbott od premo-* družbe $20,000. Pred po-P^a državni preiskovalec l' vi je v mestni hiši zadevo /Koval več kot dve leti, pi-ed-!1Ylogel razkriti vso slepariji Premogovnih družb je bi-jPietenih v ta graft. Pet ifa'idskih odvetnikov so irhe-s UŽbve najete, da so jim i f Paročila za premog od rae-»rr So imeli ti odvetniki do-Veze z administracijo. Ryan ^atrjuje, da je dobilo več uslužbencev premog, ži-pViačo in plačane izlete za fn3enost. izmed 216 dobrih zavor ClJa> ki preiskuje zavore ptomobilih pravi, da jih je 215 samo 50, ki so bi-robrem stanju. 115 jih je #rUično dobrih, 50 pa po-l neporabnih. Vozniki | bil* aretirani in obsojeni, 0 vozili z slabimi zavora- ■.1 )elo bodo izgubili p;-,^.e8tni uslužbenci, ki niso i.jg 1 državljani, bodo mora-1 • avgustom zapustiti mest-ah službo. Tako je odlo-^peraj civilna komisija. vezno vojaško vežbo, bo sprejel tudi zgorajšnji dodatek. Sicer pa vlada s tem ne bi dosti tvegala, vsaj v začetku ne, ko bodo klicani k vojakom fantje pod 31 leti. Taki fantje, ki so še neoženjeni in nimajo oseb, za katere bi morali skrbeti, najbrže tudi nimajo posestev, na katere bi dolgovali prvo vknjižbo. Več slučajev pa bo radi plačevanja na zavarovalniške police in bo torej prav, da bo vlada to ' prevzela. ----— Da, da hladna sapica pihlja, pa ne tukaj! Naš vremenski prerok, ki nam že zadnjih pet dni obljubuje dež in hladnejše vreme, je že na tem, da bo skočil iz kože in prerokovanje obesil na kol. Res je vela včeraj hladna sapica po Novi Mehiki, Arizoni in Texasu, pa ste jo čutili v Clevelandu? Mi že ne! Včeraj popoldne je toplomer zopet rogovilil okrog 93 stopinj in vremenski prerok pravi za danes, da "tolažbe najti srcu ni." Na zapadu so menda boljši ljudje, ker dež je včeraj ohladil Nebrasko, del Iowe, vzhodno Minnesota in zapadno Wisconsin. žrtve vročine so dosegle število 658 oseb, 72 v državi Ohio. Nočno parkanje avtov Clevelandska policija pravi, da ne bo še s 1. avgustom začela kzanovati one, ki parkajo svoje avtomobile vso noč na cestah. Videti hoče, kako bo s predlogom councilmana McElroya, da se odpravi postava, ki prepoveduje parkanje več kot štiri ure na cesti ponoči. Torej za enkrat še ne bo "tiketov." Za več WPA del Clevelandski župan Burton bo šel v petek v Washington, kjer bo protestiral radi znižanja števila WPA delavcev v tem kraju. Dokazal bo, da je bilo znižanje števila WPA delavcev v okraju Cuyahoga večje, kot v kateremkoli drugem okraju v Zed. državah. Vse od časa, ko je nemška armada vozila padalnike v Belgijo in Nizozemsko, je začela vež-bati doma vojake v tem novem načinu napadanja. Ti vojaki bodo morali imeti 'vso izurjenost ognjegascev, ali pa spretnost tatov, ker bodo udirali s streh nič slutečih prebivalcev v notranjost hiš. Znati bodo morali odpirati okna in zaprta vrata in biti bodo morali pravi akrobati, da se bodo znali vzdrževati na strehi, zlasti še, ker so evropske in posebno še angleške strehe tako strme. In da se ti padlaniki res prak-tičnoi izvežbajo, so dobili za to ves vzhodni del bivšega poljskega mesta Bromberg na razpolago. Vojaki se morajo vežbati kot na primer alpinci v plezanju, skakanju in plezanju po vrvi ter spuščanju po isti iz višin. Padalniki so izpostavljeni kroglam, ko se spuščajo s padali naj tla. Da se tudi tej nevarnosti izognejo, so Nemci izumili neke vrste dim, ki popolnoma zakrije padalnika, ko se spušča s padalom na zemljo. Tako bodo letala, ki bodo pripeljala te padalnike nad sovražno ozemlje, najprej pustila neke vrste kemikalijo, ki razvija gost dim, nepredirnemu oblaku podobnem, nato se pa v ta oblak spuste vojaki s padali in so tako popolnoma nevidni s tal, da ne morejo vanje streljati. Ti padalniki so oboroženi z novimi brzostrelnimi puškami izdelka Mauser, ki so posebno lahke. Ta puška ima na koncu cevi tudi muho, ki se ponoči sveti, da se more tudi v temi meriti ž njo, samo če vid tarčo. NOVI GROBOVI Rose Mirtel Danes zjutraj ob 3:30 je preminula v Warrensville sanatori-ju Mrs. Rose Mirtel roj. Mer-har, iz 9202 St. Catherine Ave.1 Pogreb ima v oskrbi Louis L. Ferfolia, Podrebnosti jutri. '• J, rt Mildred Gorup Včeraj je umrla Mildred Gorup, hčerka Mr. in Mrs. John Gorup iz 898 E. 207th St. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. -o-~- CIO nasprotuje obvezni vojaški vežbi v U.S. Washington, D. C. —• John L. Lewis, načelnik delavske organizacije CIO je vrgel/ves svoj vpliv proti sprejetju obvezne vojaške vežbe v Zed. državah. Lewis je rekel, da je njegova organizacija (CIO) nasprotna obvezni vojaški vežbi v mirnih časih. Mr. Lewis, ki je imel dolg razgovor z senatorjem Wheeler-jem iz Mo'ntane, je rekel, da v polnem soglaša z Wheeler jem glede obvezne vojaške vežbe. Senator Wheeler, ki je tudi nasprotnik tega, je rekel, da je dobil že več kot 2,000 pisem od farmarskih, delavskih in cerkvenih skupin, ki nasprotujejo prisilni vojaški vežbi, ki urgira-jo senatorja, naj se bori proti temu v senatu. Senator Sheppard iz Texasa je pa izjavil, da bo kongres sprejel ta predlog z veliko večino. -o——— Po dobitke naj pridejo Na nedeljskem pikniku dru-■ štva Ložka dolina so bile odmerjene nagrade sledečem: J. Lube, Mrs. Jakopič, E. Lužar, F. Zal-ler, G. Snyder, J. Asseg, M. Arsh, F. Kocin, T. Bostiančič, E. Ahlin, F. Berk. Nagrade se bodo oddajale jutri večer od 7 do j 8 zvečer v Knausovi dvorani, i Vsak naj prinese svojo številko 's seboj. » .......................... .................................................. i Willkie bo vodil veliko kampanjo v solidno demokratskem jugu Atlanta, Ga. — Predsedniški kandidat Wendell L. Willkie, je naznanil, da bo imel agresivno politično kampanjo v južnih državah, ki so sicer solidno demokratske. To bo prvič od leta 1928, da bodo poskušali republikanci naskočiti demokratsko trdnjavo na jugu. Po zadnji demokratski konvenciji v Chicagu, ki se je zaključila 19. julija, so se pojavili naenkrat Willkievi politični klubi v južnih državah, vse od Virginije do Louisiane. V prvi vrsti se bo skušalo dobiti stare demokrate, ki so v principu proti tretjemu terminu in pa one, ki so nezadovoljni, ker je podpredsedniški kandidat Wallace bivši republikanec. Včeraj je dobil Willkie iz San Diego, Cal., brzojav od Claude Chandler j a, da bo delal za njegovo izvolitev. Chandler je delal 1932 in 1936 za izvolitev Roosevelta v tem kraju. -o- Za kulturo K "Glasbeni Matici" so zopet pristopili kot ustanovni člani, jugoslovanski konzul Dr. James W. Mally, Mr. Joseph Plevnik, Dr. F. J. Kern in Mr. J. J. Cedilnik. Kot podporni člani so pa pristopili: Mr. J. N. Rogelj, Mr. Anton Terbovec, Mr. Louis Ule, Mr. Al Milavec, Mr. John Centa, Miss Anne Erste, Mr. Louis Er-ste, Mrs. Rose Popovich, Mrs. Arnica Franks, Mr. Peter Franks, in Mr. Frank Oglar, vsi iz Clevelanda. Nadalje Mr. in Mrs. John Stergar iz Painesville, Ohio, in Mr. Anton Perušek iz Maple Heights, Ohio. Glasbena Matica se vsem iskreno zahvaljuje. Poroka v West Parku V soboto 3. avgusta se bosta porčila v cerkvi Marijinega Oznanenja v West Parku gdč. Helen Koželj, hčerka znane in spoštovane pionirske Koželove družine in Mr. John Konky. Vse najboljše v novem stanu! Pozdravi iz Willarda Iz slovenske farmarske nasel-bne v Willard, Wis. pošilja pozdrave: Viljem Eisenhardt iz Lo-raina, O., ki se nahaja tam na • počitnicah pri družini Mr. in Mrs. Anton Debevec. Tovarna je odslovila 18 Nemcev Drastično čiščenje delavcev, ki so bili aktivni v ame-riško-nemškem Bundu. Vsi odpuščeni delavci • trdijo, da so bili vedno lojalni Zed. državam. Willoughby, O. — OhiolRub-ber Co. v tem mestu je odslovila 18 dekivcev nemškega rodu. Od-j slovitev je prišla po preiskavi vladnih agentov, ki so dlje časa zasledovali njih aktivnost v ame-l iško-nemškem Bundu. Tovarniški uradniki nočejo podati nobene izjave, kot da se je odslo-viteh teh delavcev izvršila v dobrobit tovarne, naselbine in dežele. Vseh 18 odslovljenih delavcev je* nemškega pokoljenja. Več od teh jih trdi, da so ameriški državljani. Zvezni agentje so odkrili shajališče tega Bunda na 110 a krov obsežni farmi na Lake Road, severno od Willoughby. Tukaj so se člani Bunda zbirali za vežbo v korakanju in streljanju in to pod nemško zastavo. Na farmi je gozd in ima tudi obrežje ob jezeru. Farma je last nekega Johanna Husmanna, ki je tudi med odpuščenimi delavci. Ta je izjavil, da so vse obdolži- tve absolutna laž. On je prišel v Zed. države leta 1927 in je postal ameriški državljan leta 1935. i Rekel je: "Ni pošteno, da se nas odslovi od dela radi tega, ker smo nemškega pokoljenja. Jaz sem navaden delavec in nimam časa, da bi se ukvarjal z aktivnostjo Bunda. Vprašal sem, zakaj sem bil odslovi jen, toda mi ne povedo vzroka. Menda samo zato, ker smo Nemci." Ko so ga vprašali, zakaj je na njegovi farmi vedno toliko obiskovalcev, je rekel, da daje farmo v najem ljudem iz mesta za piknike in kopanje. Vladni agentje so v tajnem razgovoru naročili županu Toddu iz Willoughby, naj pazi na -gibanje članov tega Bunda, ki žive v okolici, župan Todd je rekel, da je prepričan, da bi vodstvo tovarne ne odslovilo teh ljudi, če bi ne bilo dovolj vzroka za to, ki so ga predložili vladni agentje po natančni preiskavi. umrl je v juliju, kot je 25 let trdil Dunn, N. C. — Carson Sur-les je pripovedoval že celih 25: let svojim prijateljem, da bo umrl v mesecu juliju 1940. Pred: enim letom se. je že pogodil s po-1 grebnikom in kupil si je grob' na pokopališču. Pred tremi me- j seci je naročil pridigraju, kako naj govori pri njegovem pogre-; bu., Zadnji pondeljek je obiskal: vse svoje sorodnike, prijatelje j in znance in vzel od njih slovo. | Zadnji četrtek je izruval ves plevel na svojem grobu. V soboto dopoldne je rekel sv,ojemu delodajalcu, da bi šel -:---c Rusija gradi največjo mornarico sveta Moskva. — Mornariški komisar Kuznetzov zatrjuje; da ima sovjetska Rusija v načrtu zgraditi največjo bojno mornarico na svetu, že danes se Rusija šteje, da ima največje število podmornic izmed vseh velesil sveta in v tem letu se bo dodalo bojni mornarici še 168 ladij. Lansko leto je Rusija zgradila 112 ladij, velikih in majhnih. Rusija namerava imeti v kratkem največjo armado, največjo zračno silo in največjo boj po mornarico. ---o—-- Precinktni načelniki se cdpovedujejo radi službe Včeraj se je odpovedalo pet precinktnih načelnikov uradu, zadnji teden pa 20 radi sodnij-ske določbe, da noben mestni ali okrajni uslužbenec ne sme biti aktiven v politiki. Ti bivši precinktni načelniki imajo službo in delo pri mestu, ali v kakem okrajnem uradu in raje, kot bi izgubili delo, so se odpovedali politiki. Druga obletnica V sredo 31. julija ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadu-šnica za pokojnim Johnom Mu-hich v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Seja škrjanekov Nocoj ob 7:30 se vrši važna seja mlad. pevskega zbora škr-jančki radi izleta, ki se vrši 11. avgusta. rad domov, ker napočil je dan njegove smrti. Šel je domov, se vlegel in ob 2 ;30 popoldni; je. umrl. Surles je pripovedoval, kako se mu je v bolezni pred 25 leti prikazal Bog, katerega je prosil, naj ga še pusti pri življenju. Bog da ga je uslišal, toda mu je rekel, da bo moral umreti pred no bo dopolnil 60. leto. In 60. leto bi bil dosegel 18. avgusta letos. Zdravnik, ki je truplo pregledal pravi, da še ni pr ona šel vzroka smrti, toda zatrdil pa je, da je samomor izključen. ^Morilec se veseli smrti Faiford. Fla. — Herbert God-dard, ki je danes umrl na električnem stolu radi umora neke ' višješolske dijakinje, je rekel, da je vesel dneva, ki bo njegov zadnji v tem življenju. "Trpel sem že dovolj in vesel bom, ko bo napočil jutrišnji dan," je rekel v nedeljo šerifu, ko mu je ta pre-bral smrtno obsodbo, šerif, ki bo po postavi spustil električni tok v obsojenca, mu je nato rekel: "Dobil ne boš nič drugega kot to, kar si zaslužil." -—o—~— Nadaljnih 1000 otrok pride iz Anglije London. — Ameriški odbor za oskrbo evropskih otrok, je sklenil, da pošlje iz Anglije 1,000 nadaljnih otrok v Zed. države, če se bo moglo dobiti kako ladjo za prevoz. Otroke bi se odposlalo v prihodnjih treh tednih. —.——o—- Važna seja Danes ob osmih zvečer se vrši mesečna seja Kluba Ljubljana v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. IZ NAŠIH NASELBIN Detroit, Mich. —- Frank Bole se je moral podvreči operaciji in se nahaja v bolnišnici Grace. Grass Valley, Calif. — Tu je 13. julija umrl Frank Petač, Mar 64 let in doma iz Vir j a pri Medvodah nad Ljubljano.. Tu zapušča ženo, tri sinove in hčer, |v West Newtonu, Pa., pa bra-I tranca. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3o. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 178 Tues., July 30, 1940 BESEBA IZ MIOBA Pripravljeni moramo biti Ta teden se bo vršila v senatu Zed. držav velika debata, če se vpelje obvezna vojaška vežba, ali ne. Nekateri senatorji so se že oglasili, da se bodo borili z vso močjo proti temu radi prepričanja, da bi prisilna ali obvezna vojaška vežba za vedno pogazila demokracijo v tej deželi. Senator Vandenberg se je izjavil, da ta korak deželne obrambe še ni potreben, medtem ko pravi senator Norris, da bi bila obve zna vojaška vežba v nasprotju osebne svobode ameriškega naroda. Tako bomo slišali debato v senatu za in proti. Nekateri vidijo potrebo, da se začnemo pripravljati že sedaj proti eventuelnim napadom, drugi trdijo, da ni še nobene nevarnosti. Predsednik Roosevelt priporoča, da ne smemo čakati niti trenutka več in moramo takoj začeti vežbati naše fante v vojaški vedi. Vprašanje je, kdaj je čas, da se začne zbirati in vežbati armado? Ali tedaj, ko sovražnik že trka na vrata, ali tedaj, ko si pripravlja pot do nas s tem, da podjarmlja eno deželo za drugo? Zed. držav ne more sovražnik nikdar podjarmiti, trdijo nekateri. Spomnimo se, da so tudi Francozi rekli, da Nemci ne morejo nikdar preko Maginot linije. Videli smo, kako močno se je izkazala ta obrambena linija, ki je stala Francoze $500,000,000. Toliko je zalegla kot navaden plot iz remeljnov. Francija je svečano obljubila, da ne bo njena mornarica nikdar padla Nemcem v roke. To je govoril premier Rey-naud. Pa je prišla druga vlada, kateri na čelo je stopil 84 letni maršal Petain in sklenila je z Nemčijo* mirovno pogodbo, v kateri je izročila Nemčiji vso mornarico. Da ni padla vsa ta mornarica Nemcem v roke, so preprečili Angleži, ki so jo sami prej pograbili. Anglija tudi pravi, da se njena bojna mornarica ne bo nikdar podala. Toda, kadar bo prišlo do tega, da bo stala Anglija pred faktičnim razdejanjem, bodo tudi Angleži raje predali mornarico, kot bi pa žrtvovali svoje žene in otroke, in potem bo stala ameriška bojna mornarica samo proti nemški, italijanski in japonski. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da bi tudi Rusija hotela del plena, ker Stalin že sedaj željno gleda na Alasko z ruskih otokov, ki so samo 10 milj od ameriškega teritorija. Evropska vojna še ni stara eno leto in vidimo kaj vse se je zgodilo v Evropi. Tudi tam so bile svobodne in demo kratske dežele, ki se niso hotele pripravljati na vojno, ker so bile trdno prepričane, da jih sovražnik ne bo napadel. Saj so poskušale biti nevtralne, brigajoč se samo za svojo deželo, ne vtikajo se na levo ne na desno v razmere svojih sosedov Ko je prišel trenutek, je planil sovražnik v njih dežele in jih v par urah ali dneh zasedel. Potem je postavil v teh pod-jarmljenih deželah svoje vlade in svoje zakone ter začel meriti nekdaj svobodnim narodom vsakdanji živež, da je lahko vzel drugo za nemško vojsko. Vse to vidimo in slišimo tudi tuk^j in še vedno pravimo, da ni še prišel čas, da bi se začeli pripravljati. Ti možje, ki ne vidijo potrebe priprav, so sicer pošteni in patriotični možje. Pošteni in patriotčn so bili tudi voditelji onih evropskih držav, ki so padle sovražniku v žrelo, ker dežela ni bila pripravljena za vojsko ?\[ za dovolj močno obrambo. Tu ni vprašanje pcsrenosti in patriotizma, ampak je vprašanje strategije in pogleda v bodočnost. Dežela se bo izognila vojni samo tedaj, če bo imela dovolj orožja in dovolj veliko armado, da je sovražnik ne bo upal napasti. Močnega in do zob oboroženega si ne upa nihče napasti, slabiča pa vsak. Iz Collinwooda Prihodnjo nedeljo, 4. avgusta imamo farni piknik fare Marije Vnebovzete. Piknik se vrši na Pintarjevi farmi. Za vse tiste, ki nimate svojih avtomobilov, bodo pripravljeni busi, kateri bodo čakali pred cerkvijo, da vas odpeljejo na prostor piknika. To je edini piknik naše fare v tem letu in zato pa želimo, da bi se ob tej priliki pokazali vsi farani fare Marije Vnebovzete. Ob tej priliki bomo dajali tudi lepa darila, nad vse pa bo gotovo privlačno darilo "Pontiac Sedan," s katerim se bo eden izmed navzočih odpeljal domov. Poleg tega pa bomo dajali tudi nagrade v gotovini. Vabljeni ste vsi znanci in prijatelji in ne samo iz naše fare, ampak tudi od drugod. Pridite na ta piknik, da tukaj zopet obnovimo naša stara znanstva in prijateljstvo. Pričakujemo vas v velikem številu in vam kličemo na vesejo in gotovo svidenje. Odbor fare. Marije Vnebovzete, Collinwood, O. -o- Podružnica št. 14 SŽZ EUCLID RIFLE CLUB Plešec ....................12 Kastelic...........-......21 Dolenc....................21 Debevec ................19 Sepic ......................18 Spenko ..................15 Setina ...........,........22 Jelerčič ..................16 -D. Milimeter Zadnjo sredo je bila velika nevarnost, da se našo blagajno popolnoma osuši, še nikdar nisem videl našega predsednika Jima v takih skrbeh in še meni se je enako storilo, ko sem ga gledal, kako je štel razstre-ljene golobe pri treh strelcih, ki so se zarotili, da jih bodo napravili po 25. Klub ima namreč v pravilih, da plača vsakemu, ki se mu posreči ali ponesreči vsaj enkrat na leto, da jih zdrobi vseh 25, pet dolarjev iz blagajne. In trije so bili, kot rečeno, ki so se zarotili, da bodo živeli za en dan na občinske stroške. Ti trije so bili: Tone Baraga, John Klaus in Frank Kramer. Pok, pok, pok, so padali golobi, zdrobljeni v prah in pepel. In bolj ko so golobi pada- Narod brez pravic Nad 7,000 podpisov je bilo nabranih v Euclidu proti zgradbi hišnega projekta. Teh 7,000 podpisov zastopa 90 odstotkov vseh državljanov v tem mestu, ki so odločno proti temu, da bi se postavilo tukaj hišni projekt, ki bi obsegal 214 hiš, ki bi bile proste vsakih davkov. In vendar, kot se vidi, ne pomagajo vsi protesti, nič. Takozvana Housing Authority gre naprej in kupuje parcele ter trdi, da bo še pred zimo začela z gradnjo. Zveza davkoplačevalcev je šla na okrajno sodnijo, da bi ustavila gradnjo. Sodnik Skeel je rekel, da ne more napraviti ničesar, ker je euelidska mestna zbornica odobrila ta hišni projekt in župan Sims je podpisal pogodbo za zidavo. Torej se Housing Authority opira na pogodbo z mestom, a davkoplačevalci nimajo v rokah nič, razen tega, da so proti zidavi. Vprašanje je, kaj več zaleže: ali volja župana in mestne zbornice, ali volja naroda? Na okrajni sodniji se je videlo, da volja naroda ne pomeni nič. Zveza davkoplačevalcev je nesla zadevo na prizivno sodnijo. Kako bo ta odločila, se še ne ve. Toda že to, da Housing Authority ne čaka odloka prizvne sodnije, ampak kupuje parcele kar naprej kaže, da si je svesta zmage. Mi ne vemo in narod v Euclidu ne ve, kaj leži za vsem tem. Zakaj sili Housing Authority s to zidavo navzlic temu, da ve, da je narod proti? Vse to kaže, da davkoplačevalci nimajo nobene besede in nobenih pravic. Ena oseba na županskem stolu in nekaj mestnih councilmanov dela kar hoče. Skupno romanje v Lemont je bilo prav prijazno. Veliko število članic naše podružnice se je udeležilo tega izleta in ravno tako tudi od drugih podružnic. Tako prijetno se človek počuti v domači druščini. Vse članice so bile videti zadovoljnih obrazov. Saj tako je tudi prav, da se včasih podamo na kakšno pot, da vsaj za en čas pozabimo na vsakdanje skrbi. Pred leti smo se pogovarjali, kadar smo se sešli, od kje si ti in ti iz starega kraja, sedaj se pa že obrača in že se vprašujemo od katere podružnice je katera in se takoj spoznamo. To je zopet lep dokaz zakaj smo v slovenski ženski organizaciji in zakaj nam je potrebno, da smo skupaj. Le naprej, drage Slovenke, katera še ni pri nas, naj pride, da nas bo več. članice naše podružnice prav prijazno prosim, da se udeležite prihodnje redne seje 6. avgusta, ker imamo na dnevnem redu več važnih stvari in je dobro, da bi nas bilo več skupaj. Prosim vas pa tudi, da poravnate svoj asesment, posebno tiste, ki ste zaostale. Pobiram na seji in potem še vsakega 25. v mesecu v dvorani in tudi na domu ste vedno dobrodošli. Doma sem vsak čas 25., 26., 27. in 28. Torej imate prav lepo priliko, da, lahko poravnate svoj asesment. Meni je nemogoče kolektati posamezno, ker imam tudi jaz dovolj dela doma in tudi s podružnico, ker sedaj je precej večje število članic. Sestrski pozdrav in na svidenje, Frances Medved, tajnica. -o- Milijarda Običajno izgovarjamo ime "milijarda" zelo lahkomiselno, kakor nekaj vsakdanjega. Kakor znano, pravimo Evropejci milijarda tisoč milijonom, dočim je miljon milijonov bilijon. Kdor bi rad natančnejše poznal te številke, naj poskusi šteti do milijarde. Kdor ima zelo namazan jezik, bi vtegnil v eni sami minuti našteti do 200 in v dobi četrt ure do tisoč. Za štetje do 40,-000 bi rabil 20 ur, za 400,000 že li, bolj tiho je postajalo v zaledju. Drugega ni^em slišal kot dva komarja, ki sta sedela na naši kantini in si brusila šila za poznejšo invazijo po naših gležnjih, nosovih in ušesih. Vsak izmed strelcev jih je že imel na vesti po 20. Samo še pet vsak in trije finfarčki bodo leteli iz relifne blagajne. Pogledal sem predsednika Jima. Videl sem natančno, da je hotel nekaj reči, pa je usta samo odprl in ^opet naglo zaprl. Po obrazu mu je tekel pot v debelih sragah in cigara se je sama kadila med njegovimi prsti. Tedaj se je usoda omehčala in nam prinesla olajšanj e. Klaus je namreč prvega zgrešil. Takoj za njim pa Baraga enega. Predsednik Jim je bil tako vesel, da je naglo vtaknil v usta goreč konec cigare, grdo pljunil, cigaro obrnil v pravo smer in zadovoljno rekel: aha! Klaus je kmalu potem zgrešil še enega, Kramer je pa zadeval naprej, kot bi bila usoda vsega sveta odvisna od tega. Baraga in Klaus sta končala prvi s 24 točkami, drugi z 23. Kramer je imel še en strel. 24 jih je že imel v malhi, kaj bo zdaj ? Vse napeto čaka. Pri kaže se golob. Fiancelj Kra-merjev pomeri, zamiži in tresk, zadnji in 25. golob se je razle-tel, kot bi vrgel kamen v šipo. Vsi smo zavpili: hura! čeprav se je videlo med temi\gla sovi mnogo nevošljivosti in hu dobije. Predsednik Jim je vzel blagajniku pet bankovcev po en dolar, se vstopil pred zmagovalca in mu v ginjenih besedah Čestital, nato mu pa izročil zaslužek. Ko mu je našteval bankovce, sem videl, kako so se mu tresle roke. Le kaj bi bilo, če bi bil moral kar trem odrajtovati nagrade, pa še v taki vročini? Ne verjamem, da bi bil Jim to prenesel, ker tako zvesto skrbi za blagajno. Se reče, saj rad prizna vsakemu kar mu gre in je ponosen na fante, ki dobro streljajo, pa vendar najraje vidi, da ostane blagajna velika in močna. Saj nazadnje 24 ni dosti manj kot 25, pa se vendar prihrani en petak. 400 ur, moral bi namreč izgovarjati vse številke s polnim besedilom, za 4 milijone 8,000 ur, za eno milijardo pa nekaj več kakor 600 let. Seveda je to nekaj nerodno opravilo in smo prav gotovi, da se ga noben izmed naših čitateljev ne bo postopil. Streljali smo pa takole: Mandel ..................15 Gubane ..................16 Krame'r ................25 Kunstelj ..............15 Oven ......................13 Baraga ..................24 Klaus ....................23 In vendar bodo morali davkoplačevalci vzdrževati mestno postrežbo za ta hišni projekt. Ali bi ne bilo pravično, da bi imeli pri tem besedo? Ali se župan Sims in mestna zbornica zavedajo, kaj so naprtili narodu na rame? Ali smo prišli že tako daleč, da imamo samo še dolžnosti, pravic pa nič? če gledamo-nazaj v zgodovino tehnike, je prav za prav težko najti tisti dogodek, oziroma iznajdbo, kije sprožila velikansko delo, ki je ustvarilo današ-1 njo tehniko. Gotovo je, da bi bilo človeško prizadevanje na tem področju zastalo Bog ve kje, če ne bi poznali recimo parnega stroja. Toda če gledamo prve poskuse Papina, ki svojih zamisli ni mogel uresničiti, ker so mu že pri prvem obratu popokale cevi, in prizadevanje Watta, ki je poleg vseh teoretičnih težkoč moral o tem ustvariti točno izdelan parni valj in valju primeren bat, oboje iz snovi, ki naj bi v pari dovolj dolgo zdržale, bomo spoznali, da sta se morali obenem s pogonskim strojem razvijati tudi obdelava in izdelava snovi, še večji pomen kakor v prvih začetkih pa je dobilo ob delovanje materialov, ko so se začeli pogonski stroji uveljavljati v vsakdanjem življenju, ko so zrasle iz tal prve tovarne in so stroji začeli nadomeščati obrtniško izdelavo. Pri obrtniški izdelavi je mojster sodeloval pri izdelavi predmeta prav od začetka, dokler ni izdelek zapustil delavnico. Pozneje pa je ta način dela izpodrinilo v industrijski izdelavi "tekoče" delo. Posameznik je dobil v izdelavo samo še do 'očeno delo na kakem predme tu, ki pa je moralo biti izdelano natančno po načrtu, sicer se izdelani kosi ne bi skladali pri montaži. Vzemimo recimo av tomobil. Ali si moremo misli •"i, da bi polomljen del, ki ga hočemo zamenjati, morali še prej piliti, žagati, tolči in vr tati, da bi lepo pristojal na prejšnje mesto? S "tekočim' načinom dela je natančnost pri izdelavi dobilfci ;čisto poseben pomen. Natančnost je še čtež kočena s serijsko proizvodnjo Brez natančne serijske izdela ve pa danes ne bi imeli poceni biciklov, motornih koles, avto mobilov itd. Natančna izdela va je torej tudi neposredna po Medica pospešenega izdelova nja v velikih količinah. Danes se v mnogih obratih računa, da odpade na samo iz delavo predmeta komaj štiri deset odstotkov delovnega ča a, medtem ko odpade na mer jenje in kontrolo šestdeset od stotkov, dela. Seveda se za merjenje rabijo primerna orodja. V teku uporabe se tudi merilna orodja izrabijo in jih je treba od časa do časa preizkusiti. Pri preizkušnji merilnih orodij pa človeško oko odpove. Tukaj ni več merodajen milimeter, ampak samo njegovi majhni deli. Zato lahko kontrolna merila preizkušamo samo na zelo natančnih aparatih za merjenje. Pri takih merilih prihajamo često v območje fizikalnih zakonov, ki jih v navadnem življenju niti ne slutimo. Dvoje končnih ploskev, ki v takem stroju predstavljata mejo, do katere merimo, sta zbrušeni tako natančno, da predstavljata najpopolnejšo zrcalo. Razdalja med njima je določena z natančnostjo nekaj desettisočink milimetra. Aparat se da nastaviti za posamezna merila, od katerih vsako posebej kaže svojo natančno določeno dolžino. Za prakso seveda ni potrebno, da bi imeli j do 100 milimetrov dolžine vse možnosti, ki nam jih lahko da tako natančno merjenje. Do 100 milimetrov nam zadošča "samo" 142 različnih mer. Najmanjšo "dolžino," ki jo tak a-parat pokaže, je četrtinka milimetra. Pri končnih ploskvah aparata lahko zasledujemo prav zanimive pojave. Če kontroliramo merilno pripravo, ki ima ravno tako natančno zbrušene ploskve kakor aparat sam, se obe ploskvi (med katerima je lahko v najslabšem primeru zaradi nevarnosti komaj nekaj desettisočinke milimetra prostora) tako prilepita druga ob drugo, da je potrebna precejšnja sila, če hočemo ploskve ločiti. Z začudenjem opazimo, da je sila, s katero sta se ploskvi v nekaj sekundah sprijeli, mnogo večja, kakor bi bila sila elektromagneta. Če bi pa pustili ploskve drugo k drugi strnjeni nekaj dni, bi videli, da jih s preprostimi sredstvi sploh ne moremo več ločiti, šele z močnimi udarci ali pa z zelo veliko silo bi oba predmeta lahko razklenili, pri tem pa bi opazili, da končni ploskvi, ki sta se zlepili, nista nič več zrcalno gladki, ka-cor prej, ampak da sta druga iz druge iztrgali posamezne končke materiala, tako da v pokvarjeni zrcalni ploskvi vidimo primerno grobo površino. Polvršini obeh predmetov Ista; bili tako natančno zglajeni, da je ob dotiku začel material iz enega predmeta pronicati v drugega, pojav, ki ga drugače lahko dosežemo samo z velikim pritiskom ali močnimi u-darc, če obenem oba kosa jekla dovolj razžarimo. -o- na tanku na zadnjem j Njegov krov je poleg teg* je iz jekla, sorazmerno ^ debeline, in ves prevrtan/ motor dovolj hladi. Vidimo torej, da so deli tankov, to je motor ftLp. sadka, z zgornje strani |te slabo zavarovani. Za ogl; krov zadostuje, da vzgradif se avion strojnico, kalibra % V£ 25 mm., in avion bo lahkOld rekoč brez nevarnosti zas'jjres padel bojni voz iz zrakaJbi ] obstreljeval na delih, Wipe! najbolj občutljiv. Poleg|jun pa ima avion, kar se tiče, g() ne, veliko prednost predi tal kom. Po enem neuspele%no padu lahko avion svoj najjua nekaj minutah zopet poetom Vse te prednosti letalsko napadu na bojne vozove iiclo\ jo seveda samo toliko Čas~—: kler sovražnikovi lovci "ionj ščitijo prodiranja svojWm kov pred nasprotnikovimi k oni, ali pa da so avioni °ioge padu na sovražne tanWpt ; dostno zaščiteni od lastn9ihi tiletalske artilerije. »a b Izkušnje na Poljskem.-—? di uspehi zadnjih bitk v?? so jasno pokazali •uspeheBisl: lovanja zrakoplovstva P| ni padu na sovražne oklop"' ku te na zemlji. il." IZ DOMOVlNt Avioni proti tankom Od svetovne vojne, to je, odkar je nastopil razvoj letalstva zmagoslavno pot, so obstali vojaški strokovnjaki pred novim, a važnim in do sedaj še nepreizkušenim orožjem, pred letali. Vojaško vrednost letal so zelo različno ocenjevali. Nekateri' strokovnjaki, in to predvsem letalci v Nemčiji in Italiji, so prerokovali, da bodo letala dosedanji način vojskovanja popolnoma predrugačila. In res je bilo že pri zasedbi Abesinije videti, kako važno je letalstvo v moderni vojni. Nekateri italijanski strokovnjaki so celo zagovarjali misel, da bi se ustanovilo pravo zračno brodovje, ki naj bi nastopalo samostojno, tako kot nastopa mornarica. Zračno brodovje naj bi zaseja-lo nered v sovražno zaledje, porušilo naj bi prometne zveze, onemogočilo organizacijo odpora in zbegalo civilno prebivalstvo. Kak pomen ima tako bojevanje v praksi, nam je pokazal potek bojev, ki so se zadnjega pol leta bojevali v Evropi. Letalstvo je v marsičem spremenilo tudi bojevanje na kopnem. Zdaj nimamo več bombardiranja in juriša brez letal. Poleg letal pa so vtisnili današnjim bojem posebno sliko tanki.. Zanimivo je, da se je izkazalo kot' najboljše sredstvo, ki ga uporabljajo v boju proti tankom, letalo. Nov način borbe proti tankom z letali so najprej preizkusili na Poljskem. V boju proti tankom se danes pri pehoti največ uporabljajo težke strojnice, katerih kaliber ne preseže 15 mm. Vendar se je pokazalo, da pehota sama tudi s takim orožjem ne more zadržati prodiranje bojnega voza. Avioni pa imajo to prednost, da le tako obvladajo tanke iz zraka, da jih lahko zasledujejo in da jih v najbolj ugodnem trenutku uničijo. Pri tem pa letalu 3amemu ne preti prav za prav nobena nevarnost. Letalo namreč, ki leti nizko pri tleh, predstavlja za protiletalsko topništvo zelo neprimeren cilj prav zaradi svoje velike brzine. , Poleg tega pa so tanki, kot so zdaj v rabi, zelo slabo zaščiteni pred ognjem iz aviona, posebno kar se tiče oklepa. Današnji tanki imajo namreč oklep spredaj in ob straneh. Ta oklep je 20 do 25 mm. debel. Medtem, ko je krov, ki pokriva tank, zgoraj samo 8 do 10 milimetrov debel. Tudi motor je zelo slabo zaščiten. Motor je —18 mesečni otrok Ufa.' mlaki. Usodna nesreča f> j pripetila v Senarski pri S? s jici v Slov. gor. Posestni^! Ple j a Ploj je pasla proti večef uj; jo živino, poleg nje pa s0!^ rali na travniku njeni štifpng li otroci. Dva otroka jer ka postala posestnica z 18 tfjpka hčerkico Marijo domov, Tar jesti. Oba starejša oW| ne sta pustila malo Marin za P" pred hišo ter sta se slay igrat. Deklica je potem *aka mlako, ki je kakih 50 m#eP< daljena od hiše. Mlaka ograjena, otrok pa se jelp'ca skozi ograjo ter je utoni'|seb ki. p — Delavska zbornic3 P 8 svojem zastopniku izVr tervencijo za zboljšanjema Tekstilni tovarni v La$f° d lavci in delavke, stari l^f^ni 18 let ki so zaslužili 4jev din, so dobili povišek z^rec stotkov. Podjetje je za4lov< lavcev takoj ugodilo. ' Vo bilo, da bi bilo tako u*|a> podjetnikov še več, pa ' odstranjena vsa nesogla\1 po iiiiiiiiimiiiimu jp Če v^MKi verjamete al' pa ne iiiiimimmiimi Fantje v naši tiskal'1".}. ne boje, če bi morali jaško vežbo. Sicer ne klicani med prvimi, letih že precej napredo^L^ dar bodo organizirali 1 n- nike, bomo šli tudi "^'.J},'. ne bojimo, kot sem re po svojih izkušnjah v ^j! kodelstvu" lahko nafL sami svojo divizijo z ^T^o trebnimi edinicami, j a Da stvo, pijomrje, saperje, i1 ce.alpince in navadno 'J er Edino, kar nam še tl( tambor in hornist. če •'I0 S rega volja, se lahko p1'1' l'ž * F ti Desetletni TonČe"!- 1 strašno slabe volje. hišo je sedel na drvah 1 z njal: Pik "Saj ni več za PrT°8 Vsem moram biti v str^Fr ] strahu pred očetom, V1M pred materjo, v stra'1 j le učiteljico. Oženil se M 0l bo! O žen j en moški ni J^iU pred drugim kot pred S |te! no!" Rn; P Ameriški humorisj Ti Twain je nekoč rekeL Jspei bodo Italijani bahali U p, svojim Vezuvom,! N3'ft v gara ga pogasi v tre'1 j^j tah!" ^'^»»»»»»»»ŽllIlllllllllllllllIltlllllltllilllllltlllllllllVIlllllllllllllIlllltTtllltltttttM t* WINNETOU r. aenlktm lirlnlki K. M»y» ! ^Pak, master, ne zamerite, tlJ1|fce se mi! Tisti Winnetou jpglavar Apačev, s tisoč vra-lflj se spoprijel, tisti Old Fire-' r Varn ustreli mušico iz roja ^d Shatterhand še nikdar aS|reŠil s svojo kroglo in tudi a,|bi najmočnejšega rdečkar-k|Pestjo v kašo. če bi eden ^junakov rekel, da pojde c|gori k Trem Tetonom, bi e ■ lako potovanje še vedno Fn° tudi za enega izmed lia|iudi, Pa človek bi dejal, da oJfonCno le zdrav In cel in lst«Jo prispel nazaj. Ampak /ečlovek, ki knjige piše—! :aT~: Pshaw— ker ste ti_ h far imenujete tam v starem nedeljskem lovca." arf zakaj mislite, da sem tak sla" • ir. "l'Kaj Ker je yse na yas u« j ePo snažno in čisto. Poglej- * £ gale Pravega prerijske-je I ta pa pi.imerjajte s sa_ ' ovi j! Vaši visoki škornji I m' zares, zlikani so, da iClJVet|jo! Vaši legginsi— :V|JTS° iz najfinejše jelenovimi ^ ,lovska srajca je moj-fgte Indijanke, vaš klo-X1® na najmanj dvanajst iVVl,'V ^ vaši samokresi z no-lli C Še gotovo niso nobene- I l vVtkU niČ Žale^a storila! ^ vobce znate streljati, sir?" uv - nekoliko. Prvo darilo pa { obil pri streljanju," sem medl1 zelo važnega. I vo' darilo —? Torej ste \/j Nemec''" ^ipeda." W('n Tako tako —! Prvo In Nemec ste — L atterhand je baje sicer u-n'.v Gl.nec' Pa on je izjema, it'^C'lsto resno, vas prosim, t>o| Se kar najbrž mogoče, si-Zgubljeni!" videli! Kje pa je prav i ff av tisti Old Shatterhand, ni' (.j 3em govorite?" ve, kje da tiči! ' ab i zadnjikrat tam go-Headu' se™ "ečal .ld tt ans eara- Potoval je kotP Shatterhandom v Kalifor- « ilteri?1 ,je pravil- cUl J« 01d ' o , nd odšel v Afriko, v II feu 110 dežel0' ki PU-'e. |,J dharo imenujejo. Tam se Pretepa z Indijanci, ki lif deŽeli Arabce imenu-. ta mož je dobil A 2 lme Old Shatterhand, Inika'010 PeStj° P°bije S°~ nV'borH -lVd tla- Pa si vaše ro- ;;X°tfe! Nežne in b2ie s° v iea s° •kake dame' na Prvi a«le ,llm vidi> da znajo pri- > orapap> in za pero- dru" ii vrfejte°ZJa Pa ne P°zna30. [s4tei {J !vet°vati, sir, pa se Ha,,., as zaPad ni za gen-Ih ld vaše vrste!" rigtl T!n-teh besedah je umolk- "Lt;meni se ni ijubii°'da i nn 6Zal P°g°vor. Sana 1A v V? res pravil> da P°i- i min-, 'aro- Seveda je med-| ml° že precej časa. Vozili smo mimo postaje Sherman in nato se je stemnilo. Polagoma sem zaspal. Rawlins je bila prva postaja, ki sem jo drugo jutro videl. Za Rawlinsom se začenja pust, prazen, gorski svet, brez življenja, žžmžmuiitit»:t»:t»»užtmt:i:tiiit»»»tt»tnit»ittiii»itm»mi»nmxttim)ni»t>»S IJ02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU mtm»mtKuuutmuu»i»n»»i»t»>>»»»tu»t»i»i»»»ti»i»i»i»t!n»iiiiii»iun^» brez vode, puščava v oazi. Tla so bela od kalijeve soli in bleščeča se svetloba odseva od njih, da te oči skelijo. Gola pobočja, strme stene, razklane in razora-ne od nalivov in mraza, dajejo pokrajini otožjen, mučen, žalosten značaj. V tej brezupni pokrajini leži postaja Bitter Creek, Grenki potok. O potoku pa ni sledu in vodo morajo sedemdeset bil j daleč voziti na postajo. In vendar bo ke-daj morebiti tod vrvelo živahno življenje. Kajti v bližini ležijo ogčromni zakladi premoga, ki zagotavlja puščavi bogastvo in bodočnost. Vozili smo se dalje mimo postaje Carbon in Green River, ki leži že 846 milj zapadno od 0-mahe. žalostni, pusti svet izginja, hribovi se ogrinjajo z zelenjem, svet je prijaznejši vese-lejši. Pravkar smo privozili po prelepi zeleni dolini in šinili v široko odprto ravnino, ko je stroj nenadoma presunljivo zažvižgal, še en žvižg, še eden in še eden, zavore so zaškripale, kolesa so škrtala, vlak se je ustavil. Pri prvih žvižgih smo skočili na noge. Vlak je bil v nevarnosti —. In komaj da je stal, je vse planilo iz vozov na varno zemljo. In videli smo, kaj se je zgodilo. Strašen pogled se nam je nudil. Proga je bila daleč naokoli posuta z ožganimi in osmo j enimi ostanki vozov. Railtroubler-ji so ponoči napadli delavski vlak, natovorjen z živili za bližnji camp. Potrgali so tračnice, vlak je skočil iz tira in se zvrnil po visokem nasipu. Vozove so izropali, ljudi pobili pa ves vlak sežgali. Našli smo med razvalinami in pepelom ostanke ubitih ljudi, nobeden popotnikov menda ni ostal živ. Kolika sreča, da smo se vozili po odprtem svetu in da je vla-kovodja opazil razvaline ponesrečenega vlaka na tiru! Da, smo se vozili ponoči, vsi bi bili j zleteli po nasipu. Komaj nekaj; metrov pred nesrečnim mestom' se je vlak ustavil. Popotniki in železniško osob-je, vsi so bili strašno razburjeni in kar popisati ni mogoče, kaki krepki izrazi so padali na račun zločincev. Grebli in kopali so po kadečih se ostankih vlaka, pa nič več se ni dalo rešiti. Vlakovo-dja je sestavil zapisnik in lotili so se proge, da jo za silo popravijo. Potrebno orodje vozi vsak amerikanski vlak s seboj, ker se slični slučaji pogosto pri-j petijo. Vlaku da se mudi, je pravil vlakovodja, drugega ne more storiti, ko da naznani dogodek na prihodnji postaji, zasledovanje zločincev in vse drugo pa da bo oskrbela jury, ki jo bodo seve takoj sestavili. Medtem ko so popotniki čisto brez potrebe brskali po razvalinah vlaka, sem šel, da pogledam za sledovi roparjev. Svet okoli železnice je bil raven in travnat, na levi, južni strani proge gol, na desni, proti severu, pa poraščen z grmič-jem. Stopil sem ob progi nazaj, krenil proti severu in se v velikem polkrogu vrnil na kraj nesreče. Če sem bil količkaj pozoren, nisem mogel zgrešiti sle-"dov. In. res sem kakih tri sto korakov daleč od nesreče našel med grmovjem poteptano travo, ljudje so sedeli in ležali za grmi. (Dalje prihodnjič) Ko sem odhajal iz samostana, sta mi opat dr. Kostelec in pa župnik Bolcar naročala, da pozdravim ameriške rojake, zlasti pa te, ki so iz stiške župnije ter sosednjih župnij kot Krka, št. Vid in druge. Za svoje rojake v Ameriki se jako zanimajo ter so me vprašali, kako se ima ta, kako živi ona, ali so zdravi, kako napredujejo. Skoro za vsakega pa vedo. župnik Bolcar mi je pokazal knjigo, v kateri ima sistematično vpisana imena vseh svojih žup-ljanov, ki so se izselili in kdaj je kdo šel v Ameriko, kje živi. In samostansko obzidje je večkrat priča molitev, ki se odpravljajo za te izseljence. Prav priporočljivo je, da bi se tudi rojaki v Ameriki kaj spomnili na stiski samostan, na katerega so lahko upravičeno ponosni. Poleg izletov po Dolenjski, sem jo krenil tudi še na nekatere druge kraje; malo po Not-ranjski, nekoliko po Gorenjski, da si tako ogledam še druga dva dela Kranjske dežele. Še pred odhodom iz Amerike mi pravi p. Bernard Ambrožič OFM: "Boste šli tudi kaj na Dobravo, stopite še v Gabrje, pa mi tam pozdravite moje starše. Kar patru Odilu Ilajn-šku reci, te pa bo šel z vami tja; po poti si ga pa privoščite kak polič na moje zdravje. To-le dajte pa očetu za tobak." Tako sem potem napravil, kajti odkloniti p. Ambrožiču tako prošnjo, ne bi bilo lepo. Tako sva jo mahnila z p. Hanjškom neko popoldne v Gabrje k Tr-novčevim, kjer je rojstni dom požrtvovalnega ameriškega župnika in misijonarja, p. Atn-brožiča. Prišedši k Trnovčevim, nama pridejo nasproti oče Gregor Ambrožič, p.qtem pa še mati Frančiška, roditelja p. Ambro-žiča, katerima je manjkalo še okrog 10 mesecev do zlate poroke. Pa kako oba čvrsta in živahna. Potem je prišel še gospodar Trhovčeve hi^e, g. Aloj- zij Ambrožič, brat p. Ambro-žiča, svakinja in pa teta Franca, ter še drugi domači, ki so naju prav z veseljem sprejeli, le o tem niso hoteli nič slišati, da bi midva kmalu šla. "To pa že ne bo šlo," so dejali- in g. Alojzij ter njegova sestra Franca sta se takoj spravila na lov za kokošmi. Nič ni pomagalo, da sva z p. Hajnškom protestirala proti temu, ter apelirala, da Bog ne daj, da katera kura radi naju zdihne. Najni protesti so šli enostavno v koš. Hočeš nočeš, morala sva za mizo z obljubo, da nekaj časa ostaneva. V hiši smo pričeli razgovor in oče Gregor so naj prvo vprašali, kako kaj njih Francelj (p. Ambrožič). Silno veseli so poslušali, ko sem jim pripovedoval o njem, potem so pa dejali: Ja, on je bil vedno tako priden pa dober, da sem ga najrajši imel. Pa pride domov na najino zlato poroko?" so vprašali mati, ki bi strašno radi videli, da bi bil pri zlati poroki navzoč njih sin-duhovnik. Nato sem povedal, da morda, če le mogoče, da pride, četudi ima dela čez glavo; voditi mora župnijo, misijonariti, pa še Ave Marijo urejevati, to je ogromno delo. "Oh, ko bi vsaj prišel!" so vzdihnili vsi domači in teta Franca je pa pripomnila, da če pride, mu ne bodo več pustili nazaj v Ameriko. "Potem je pa najbolje, da sploh ne pride, ker mi ga v Ameriki zelo potrebujemo," sem pripomnil. Domači so se nasmejali temu, nakar smo trčili na zdravje p. Ambrožiča. Med živahnimi pogovori zagledam za mizo kup časopisov, bili so dobri katoliški časopisi in med njimi tudi. "Amerikanski Slovenec," in "Ave Maria." "Pri vas pa, kakor vidim, veliko citate." "Ja," pravijo oče Gregor, "rad berem, ampak najrajši berem vaše ameriške liste, ki so tako lepo pisani, da jaz vse razumem; lepa slovenščina, tako vse lepo domače; naši tukajšnji listi pa imajo toliko tistih tujih besed, da človek polovico ne razume. Bi moral še posebej hoditi v šolo, da bi jih razumel. Ampak ameriški pa ja, ti so pa lepo urejeni, to pa vse razumem." Tako nekako so Trnovčev oče hvalili slovenske liste iz Amerike, ter kritizirali domače. To kar so Trnovčev oče povedali, sem jaz često čul od naših ljudi v Ameriki, ko so se slično pritoževali nad staro-krajskim časopisjem ter književnostjo sploh, češ, da je vse preveč tujk, da ne rezumejo in tako sem naletel tu'di doma. Bo že res, da razni profesorji v stari domovini, zlasti v Ljubljani, slovenski jezik vse preveč mrcvarijo ter mu vsiljujejo tiste tujke, ki so mnogim tako nadležne, da naravnost .zoprne. Je že lepo, da se slovesnki jezik izboljšuje, zgladi, ampak besedilo naj bo slovensko. Po obisku v Gabrju sem se napotil na Vrhniko. Takoj po zajtrku sem zajahal kolo ter jo mahnil preko Brega, Borovnice mimo orjaškega borovniškega mostu, kjer sem se za malo časa ustavil na Dolah pri teti Ančki, materini sestri, potem pa nadaljeval vse do Bistre. Tam sem pa razjahal mojega "konja" ter vstopil, da si ogledam nekdanji kartuzijanski samostan, ki že zdavnaj več ne služi svojemu namenu ter je v rokah g. Galleta. "Prosim, ali si lahko ogledam nekdanji samostan, zlasti pa kapelo?" sem dejal služkinji, kt> sem stopil na dvorišče. "No, seveda, zakaj pa ne." Naročila mi je, naj malo počakam, da gre po ključe, potem pa me vede po nekdanjih me-niških prostorih, vstopil sem v nekdanjo kapelo, kjer so dobrih poldrugsto let še molili očetje kartuzijanci. V kapeli je vse še dokaj dobro ohranjeno, zlasti pa''slike na stropu, ki predočujejo življenje in smrt ter poveličanje sv. Jožefa, iz česar je razvidno, da so bistriški menihi zelo častili rednika Gospodovega. Predvsem me je zanimala smrt sv. Jožefa. Na postelji leži rednik Gospodov, poleg postelje na eni strani je Jezus Kristus, na drugi strani ob postelji pa božja mati Marija. Nekako tako kot je bilo v resnici, ko je umiral v nazare-ški hišici in tu so bistriški menihi tako lepo predočili ta dogodek, da je že radi tega vredno si ogledati nekdanjo samostansko kapelo. Na dvorišču sem si tudi ogledal lep velik kip Brezmadežne, ki zapuščen sameva na dvorišču, po hodnikih nekdanjega samostana so po stenah rogovi in druge lovske trofeje, kar ni nič v skladu z častitljivo in zgodovinsko stavbo, ki ni brez zaslug za on-dotno bližnjo in daljno okolico. Vdecl vojne v Evropi je Daljni Vzhod skoro stopil v ozadje, a se kljub temu vrše tam še veduo srditi boji med Japonci in Kitajci. Japonske čete ob zavzetju mesta Ichang, Kitajska. Mesto je bilo zavzeto 11 junijah po 12 dnevnem obleganju. V pričakovanju na prihod zmagovalcev. Ranjeci nemški vojaki pričakujejo prihod zmagovalskih nemških čet na povratku iz Francije v Berlin. Vrnilo se je nad 15,000 s cvetjem okrašenih nemških borcev. Tako je oskrunjen nekdanji samostan kartuzijancev, katere je ustanovil sv. Bruno. Ustanovitelj bistriškega samostana je bil koroški vojvoda Bernhard, ki je samostan ustanovil 1. 1255, njegov sin Urh pa je samostan bogato obdaril z zemljiščem, ki je segalo od Podpeči do Rakitne, potem Cerknice in Logatca. Tja je spadala tudi naša vas, Prevalje z Žalostno goro. Menihi so imeli mnoge ugodnosti od strani države ter so bili prosti carine. Bistriškemu samostanu so bili naklonjeni tudi Celjski grofje: grof Friderik in pa nesrečna Veronika Deseni-ška sta samostan bogato obdarovala. Smostansko življenje strogih kartuzijancev je lepo cvetelo, dokler ga niso pričeli uničevati Turki. Najhujše je bil samostan prizadet ob času Lutrove reformacije, ko so se menihi poluteranili. Sam prior Gregor 1552-1564 je bil v stiki z ljubljanskimi protestanti ter je podpiral slovenskega reformatorja in lute-rana Primož Trubarja. V takih okoliščinah je pa samostanska disciplina močno padla in nič čudnega ni bilo, da so bili morda kaki škandali, o katerih še danes vedo dosti povedati, dasi je morda tudi to precej pretirano, zlasti kar piše neka knjižica "Kralj Matjaž." Je pač težava, kadar voz zagazi s ceste v—blato. Tiste čase je pač bilo na Kranjskem in po Slovenskem sploh dosti homatij radi nemškega Lutra, ki je sam kot menih izstopil iz samostana ter se—oženil. Tako je luteranski val zajel žal tudi Bistro in samostan je potem celo prenehal. Leta 1598 pa ga je zopet obnovil nadvojvoda Ferdinand V. in potem je samostan zopet lepo procvital in napredoval tudi v kulturi; v samostanu so imeli šolo in pa prav lepo knjižnico, v kateri je bilo dosti važnih rokopisov. Menihi so se trudili za blagor ljudstva tako na kulturnem kakor tudi verskem polju. Poleg Preserja je leta 1658 na prijaznem griču zrastla cerkev sv. Jožefa, a leta 1727 pa je bila dozidana cerkev na Žalostni gori. V tem pa se je počasi bližala samostanu usodna ura. Avstrijski cesar Jožef II. je samostan leta 1782 razpustil. Nekdanji avstrijski monarh, ki je hotel Cerkev napraviti za nekako državno deklo, je razpustil v avstro-ogrskih deželah okrog 738 samostanov, med njimi tudi bistriški, potem je prišel na vrsto pa stiški ter še nekateri drugi po slovenskih deželah. Nekateri od teh so se potem dvignili, bistriški ne več. Leta 1826 ga je kupil Fran Gal-le in ta rodbina ga še danes la-stu je. Prebivalstvo onih krajev ni zato nič na boljšem, ko so osvobojeni menihov, pač vse prej na slabšem; od privatnika nimajo nobenega dobička, od menihov bi ga lahko. Da je tako res, priča zopet obnovljeni samostan v Stični. Tam je radi tega vse bol j živahno, dočim se to ne more reči o okolici Bistre. Še ni poteklo 150 let, so bili pa potomci cesarja Jožefa II. Habsburžani, pognani na vse strani sveta, kjer delajo pokoro za brezobzirno postopanje svojega prednika napram raz- gnanim menihom, avstro-cfgru ska je šla pa dobesedno v fran-že. Z željo, da bi se samostan zopet vrnilo redu, za katerega je bil pozidan, sem zapuščal zgodovinsko stavbo, se zahvalil za naklonjenost, sedel na kolo ter se odpeljal na Vrhniko, kjer sem si najprvo ogledal rojstno hišo Ivana Cankarja. Pri vstopu v hišo me je sprejel prijazen mož, ki se bavi z čevljarstvom, ter mi razkazal hišo, v kateri je bil leta 1879 rojen pisatelj "Hlapca Jerneja" ter mnogih drugih povesti, Ivan Cankar, najbolj plodovit in pa odličen pisatelj našega naroda. Z zanimanjem in spoštovanjem sem gledal hišo, kakor sem gledal Baragovo in Jurčičevo ; saj so bili to veliki možje, četudi vsak drugačnega prepričanja in nazorov. Pri teh odličnih hišah sem pa jaz ugotovil, da se še najbolj spoštuje Jurčičevo hišo, zdi se mi, da so bližnji rojaki Jurčiča še najbolj ponosni na moža, ki je izšel iz njih srede, kajti Jurčičeva hiša je res narodni spomenik in narodni spomenik bi morala biti Vrhničanom Cankarjeva hiša. To se pravi, da bi jo morala la-stovati—Vrhnika. Lastnik hiše je Karol Kestner, ki se bavi s čevljarstvom. Moj spremljevalec po Cankarjevi hiši mi potem predloži Spominsko knjigo, da se podpišem. Na prvi notranji strani knjige sem videl z dekoracijami obdan napis: "Velikemu sinu naroda, svojemu zglednemu mojstru Ivanu Cankarju. Poklonilo v hvaležen spomin Ljubljansko učiteljsko društvo." V to knjigo sem podpisal svoje ime in datum obiska ter sem se poslovil. (Dalje sledi) -o- IZ DOMOVINE — Toča. Iz št. Lovrenca na Dol., 30. maja. Včeraj, v sredo, pop. okoli dveh je pobila toča med hudim nalivom in viharjem po Korenitki in Pljuski in nekoliko tudi po Občini, da bodo morali ljudje žita pokositi in fižol na novo saditi. —Z drevesa je padla. Iz Zagorja se je pripeljala v ljubljansko bolnišnico Itlehar Kristina. Doma je padla z drevesa tako nesrečno, da si je zlomila roko. MALI OGLASI Odda se čedno sobo poštenemu fantu. Vse ugodnosti. Vpraša se na 996 E. 74th St. (180) Iv v see se Ženska dobi stalno delo pri slovenski družini brez otrok. Ostane lahko čez noč. Splošna hišna in gospodinjska dela. Za pojasnila se vpraša na 434- E. 157th St. blizu Waterloo Rd. (180) Delo dobi starejša ženska, ki bi pazila na dveletnega otroka. Dom se nahaja v Euclidu, poldrugo miljo južno od Euclid Ave. Vprašajte na 24114 Highland Ave. (180) Odda se lepo stanovanje za veliko družino; obstoji iz 7 sob in kopališča. Vse moderno urejeno in dekori-rano. Vprašajte pri Gornikovih, 6217 St. Clair Ave. (178) Mesnica naprodaj Lastnik želi prodati lepo opremljeno in dobro idočo mesnico, ki se nahaja na izredno prometnem prostoru. Lepa prilika za rojaka mesarja, ki si želi ustanoviti svojo lastno obrt. Cena $1,500. Vprašajte pri M. Pe-trovich, 253 E. 151st St. Telefon KEnmo.re 2641-J. (July 27, 30, Aug. 1.) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2878 >', št. 2. — Pierre Laval je bil izbran za namestnika sedanjemu francoskemu diktatorju, -maršalu Henri Philippe Patain. Laval je sin mesarja in je star 57 let in je že več let aktiven v političnem življenju. On je poz7ian po svojem simpatičnem delovanju napram Italiji in fašistom sploh. hak, hiter, gibek in okreten, kadar se je trebalo zasukati. Bil je malce preglasnih in prenaglih besedi, vendar je Lavrans menil, da ipak kaže razumnost in tudi znanje, kadar govori s starejšimi ljudmi. Ragnfrid ga je hitro vzljubila in Ulvhild se ga je precej oklenila z največjo ljubeznijo — saj pa je tudi bil posebno dober in ljubezniv z bolnim dekletcem. In ko se je Kristina malce privadila na njegovo okroglo lice in na način njegove govorice, je bila zares prav zadovoljna s svojim zaročencem in vesela, da je oče zanjo tako poskrbel. Tudi gospa Aashild je bila na gostiji. Odkar jo je družina z Jorundgaarda začela sprejemati, so se tudi velikaši v bližnjih srenjah zopet začeli spominjati čudnem slovesu, tako da je gospa j sedaj mnogo občevala z ljudmi. I Ko si je bila ogledala Simona, je rekla: "Dobra je ta možitev, Kristina, Simon si bo utrl pot v življenje —1 marsikaterim skrbem boš i ušla, in dober mož bo v skupnem' življenju. Ta debeluhar se mi zdi dobra duša. — če bi pa bilo na Norveškem, kot je bilo v prejšnjih časih in kot je še v drugih deželah, da namreč ljudje nasproti grešnikom niso strožji kot Bog sam, tedaj bi ti rekla, da si najdi slokega in otožnega prijatelja —takega, s katerim bi lahko posedela in pokramljala. Potem bi dejala, da ne boš z nikomer bolje vozila kot s Simonom." Kristina je zardela, dasi ni popolnoma razumela besed gospe Aashilde. Ko pa je čas potekal in so se i\iene skrinje polnile in je zmerom poslušala govorice o poroki in o tem, kaj bo vzela v novo domačijo, se je je polotila želja, da bi se stvar podkrepila z zaročnim pi-jsmom in bi Simon prišel k njim !na sever — nazadnje je mnogo mislila nanj in se veselila, da se zopet snideta. Kristina je zdaj čisto dorasla j in postala zelo lepa. Še najbolj je bila podobna očetu: bi-|la je visoke rasti, ozka čez pas, j tenkih drobnih [členkov, venj-dar kljub temu okrogla in polna. Njen obraz je bil malce prekratek in preveč okrogel, čelo nizko, široko in belo kot mleko, oči pa velike, sive in [mehke pod lepo zarisanimi o-: brvmi. Usta so bila nekoliko | prevelika, vendar sveža, rde-jča in polna, brada pa okrogla j kot jabolko in lepo izoblikova-jna. Imela je prekrasne, goste , in dolge lase, vendar so bili ne-| koliko temni ob straneh, prej j rjavi kot plavi in čisto gladki, j Lavrans ni nič rajši poslušal | kot besede Sira Eirika, kadar : je slavil Kristino. Dekle je od ! malega doraščalo pred njegovi mi očmi, naučil jo je bil branja j in pisanja ter jo je imel zelo j rad. Vendar pa Lavransu ni i bilo nič kaj po volji, da je du-! hovnik včasih primerjal njego- se ji ni pripetila tista Dalje prihodnji*!' PODPIRAJTE SLOV$ TRGOVCE ___4' Domača industrija v mestu Elivood, Ind., kjer ma sedanji republikanski predsednišk\ kandidat, l^jL L. Wdlkie. Sedaj tu izdelujejo kampanjske tablice tomobile z Willkie je vim imenom in na katerih je flCjj "Upanje naše dežele"—(Hope of Our Country). Jjf , »0, h In |r; ®i ZEN1NI IN NEVESTE!' Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasr.a poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite le nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson L (fre b u Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven nr katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: ie - _ -> Kranjsko-Slovenska Katoliška M; Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, i" 1 POSLUJE ŽE 47. LETO /la Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 V ^ Illinois, s sedežem V mestu Joliet, Illinois. } SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 h( SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odrasl^f ln mladinskem oddelka. 1 SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio Je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svoje* obstanka nad $7,400.000 i GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NA*V' Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni ln solventnl P^; organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jedn® w se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, pr° iezni in onemoglosti, ^ K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice > do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zava^ <0 lahko od $250 do $5000 posmrtnine. ;e V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavaruj razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddeleK L nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom nara=; slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otr ^ lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani J izplačano v gotovini. " J1 BOLNIŠKA PODPORA: S< Zavaruješ se Ianko za $2.00; $1.00 ln BOe na dan ali 5 teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst ** ^ cianl ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadaj0^ [0 rezervo Izplačano v gotovini. ^ Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih , mentov. ^ Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," tffHr haja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in w dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan 't K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi f^jj članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi . pristopi takoj. P1 V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi mor&^hi društvo, spadajoče h K. S. K. . Jednoti. Kjerkoli še nimate spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, £ ; vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — ".f daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: ' ' ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. 01020200235353234853234823232323230248482323894853484853 Sigrid Undset: KRISTINA — LAVRANSOVA HČI VENEC vo hčer s svileno se blestečo! žrebico, ki nima madeža na se-i bi. •<>• « ^ g Vendar so bili vsi ljudje! mnenja, da bi bila Ulvhild še mnogokrat lepša kot sestra, da(