KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 81 DOGODKI V OBČINI KANAL OD 28. JUNIJA 1914 DO 7. AVGUSTA 1915 DRAGO SEDMAK Od konca maja 1915. leta, ko je Italija stopila v vojno, pa do konca oktobra 1917. leta je ozemlje ob reki Soči med Bovcem in morjem postalo prizorišče vojaškega spopada italijanskih in avstro-ogrskih enot. Na tem kakih 90 kilometrov dolgem ozemlju je potekala ena izmed front 1. svetovne vojne — imeno- vana Soška fronta, ki je bila edina na slovenskem ozemlju. Spopad enot, ki so pripadale dvema nasprotujoči- ma si vojnima zvezama (Antanta — Centralne sile), je prinesel velike spremembe v načinu življenja civilnega prebivalstva na tem ozemlju, ki do tedaj ni neposred- no doživljalo vojne vihre, čeprav je že skoraj leto bila po ostalih evropskih in neevropskih bojiščih. Posebnost te fronte, ko so branilci vztrajali na do- ločenem ozemlju, je pomenila za civilno prebivalstvo pravo katastrofo. Zaradi take taktike so to ozemlje izpraznili in civilno prebivalstvo odpeljali v begunst- vo; dotlej živahni kraji in vasi so bili prepuščeni unič- ujočemu topniškemu ognju. Usode posameznikov in vasi, trgov, mest na tem področju v tem času so še po- polnoma neraziskane in verjetno podrobno tudi niko- li ne bodo. Da pa bi le nekoUko popravili krivico do teh primorskih trpinov, poizkusimo utrgati človeški pozabi drobcene podatke, ki so tudi naša zgodovina. Eden od teh drobcev so tudi zabeležke pomembnih dogodkov v občini Kanal, ki jih je pisal občinski taj- nik Anton Bajt od 9. junija 1902, ko so bile občinske volitve v Kanalu, do 7. avgusta 1915, ko se pisanje za- radi vojnih dogodkov prekine. Zlasti zanimive so vesti, pisane med 28. junijem 1914, t.j. v dobi od atentata v Sarajevu, do 7. avgusta 1915. Gre za čas, ko je civilno prebivalstvo v občini Kanal doživelo mobilizacijo, začetne tegobe vojnega stanja ter neposredne frontne boje. Kronika je pisana v zvezku, ovitem v trdne platnice velikosti 22,5 x 33,5 cm in obsega 89 neoštevilčenih strani. Sedaj je last Kristjana Bavdaža iz Pristave, Kostanjeviška 17, v Novi Gorici, kateremu se zahva- ljujemo, da nam je dovolil objavo. Poleg že omenje- nih 89 neoštevilčenih strani, je na koncu zvezka še do- datnih 12 strani, na katerih so zabeleženi rezultati vo- litev občinskega starešinstva občine Kanal v letih 1870, 1873, 1876, 1879, 1882, 1885, 1888, 1892, 1895, 1898, 1902 in 1906. Vsekakor pa so beležke zanimive tudi zato, ker je večina arhiva občine Kanal med 1. vojno zgorela, ozi- roma bila uničena. 1914 Njegova Visokost Prestolonaslednik Dne 28. ju- nija 1914 Nj.c. in kr. Visokost Franc Ferdinand pre- stolonaslednik in Njegova Soproga v Sarajevem za- vratno zločinsko umorjena. Sv. Maša zadušnica Sv. Maša zadušnica se je brala dne 4. julija 1914. Vojaške potrebščine Dne 24. julija zagotovitev vojaških potrebščin za vojaško domobranstvo. Mobilizacija^ Dne 26. julija 1914 razglašena del- na mobilizacija. Železnica se je takoj zastražila z vo- jaki lovskega bataljona št. 7.^ Mobilizacija Dne 28. julija 1914 I. mobilizacij- ski dan. Promet železnice ustavljen Redni promet po že- leznici zaustavljen. Vozijo samo vojaški vlaki. Odhod bataljona št. 7 Dne 30. julija 1914 odhod C. in kr. lovskega bataljona št. 7 iz tukajšnje garnizije na bojišče. \ 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Mobilizacija Dne 2. avgusta 1914 razglas splošne mobilizacije. Železnica zastražena Dne 30. julija 1914 se je že- leznica zastražila z črnovojniško stražo močno 263 mož in 6 častnikov in sicer: Poveljnik: Stanislav Bevk, c.kr. rezervni nadporočnik Dr. profesor c.kr. Realke v Idriji. Košnik, c.kr. rezervni nadporočnik (profesor c.kr. Realke v Gorici).^ Baron Rudolf Teuffenbach, c.kr. poročnik (c.kr. politični komisar v pokoju in posestnik v Vipolžah). Eduard Buran, c.kr. rezervni poročnik. Johan Mazen in Josip Stajec, c.kr. rezervni poročnik. Soška dolina od Avč do Plav Orožništva pomnožitev Dne 30. julija 1914 se je pridelilo orožniški postaji v Kanalu črnovojnikov v pomoč 60 mož. Poveljnika sta stražmojstra Jaroslav Kocvara in Jožef Fon. Mobilizacija Dne 4. avgusta 1914 je 1. mobiliza- cijski dan.* Vožnja po železnici Dne [...] avgusta 1914 je za- čel zopet promet po železnici in sicer omejen.' Vojna Dne 26, 27, 28, 29, 30, 31 avgusta in 1. septembra 1914 bila se je miljonska grozna bitka na Rusko Poljskem in v Galiciji pri Lvovu. Na Rusko Poljskem je zmagala naša Danklova in Anfenbergova Armada. Pri Lvovu se je naša Armada umaknila Ru- ski premoči.^ Posadka črnovojnikov Dne 1. septembra 1914 je iz Ljubljane sem prišlo in se tukaj nastanilo 5(X) črno- vojnikov z 20-timi dvouprežnimi vozovi. Poveljujoči častniki: Štab Gospod major Mattig " poročnik Kalek Maisel " " " " Petraschka » " " " Sernec ///. stotnija Gospod nadporočnik Jochmann poročnik Schinköur Paäl Steinbach Rudež " " fähnrich Mauzin IV. stotnija Gospod stotnik Rus poročnik Bauer Spuller Kuhar Kolman Bitka pri Grodecku Dne 8. septembra 1914 silna bitka pri Grodecku v Galiciji. Prenočišča vojakov Dne 18. septembra 1914 pre- nočevala v Morskem ena stotnija črnovojniškega pol- ka št. 29. Preseljevanje vojakov Dne 22. septembra 1914 stotnija črnovojniškega bataljona št. 29. odšla v Tol- min. Civilna straža Dne 28. septembra 1914 začela službo civilna straža v Idriji.^ Vojaški nabor Dne 4. oktobra 1914 vojaški na- bor leta 1892, 1893, 1894 rojenih — v Trstu. Bitka za Przemysl Dne 8. oktobra 1914 krvavo odbit napad Rusov na trdnjavo Przemysl. Preseljevanje vojakov Dne 9. oktobra 1914 odš- la 111. stotnija črnovojniškega bataljona št. 29 iz Ka- nala v Tolmin. Dne 12. oktobra 1914 šla skozi Kanal iz Gorice v Tolmin II. stotnija črnovojniškega batal- jona št. 30. Eden zug ostal v Kanalu. Dne 15. oktobra 1914 iz Moravje semkaj došla II. stotnija črnovojni- škega bataljo št. 42. in se nastanila v Gradu.^ Dne 15. oktobra 1914 šel skozi Kanal en oddelek vojaških bi- ciklistov. Dne 16. oktobra 1914II. stotnija črnovojni- škega bataljona št. 30 šla iz Tolmina v Gorico. Preno- čili so tu. Preseljevanje vojakov Dne 16. oktobra 1914 šla iz Gradca skozi Kanal v Gorico dva oddelka vojaških biciklistov. Odhod v vojaško službo Dne 26. oktobra 1914 odšh v vojaško službo dne 4. 10. 1914 potrjeni. /. in II. obkolitev Przemysla Dne ... oktobra 1914 je bil 1. obkoljen Przemysl kateri je bil ... dni kasneje zopet sovražnika očiščen z obširno okoHco. Tem uspehom naše armade so radi velike premoči Rusov slediU zopetni porazi, tako da je bil dne 4. no- vembra Przemysl zopet obkoljen. Kapitulacija Przemysla Junaški branitelji te trdnjave so morali radi lakote dne 19. marca 1915 ka- pituhrati in izročiti trdnjavo sovražniku.^ Przemysl zopet avstrijski Dne 3. junija 1915 je naša junaška armada zopet iztrgala sovražniku iz rok znamenito trdnjavo Przemysl.^" Silni boji Silni boji v ceh Galiciji, Bukovini in Karpatih, ki so trajali celo jesen in celo zimo neprene- homa." kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 83 Beligrad zasedli Dne 2. decembra 1914 zasedla naša armada Beligrad. Črnovojniški nabor Dne 3. decembra 1914 voja- ški nabor črnovojnikov v Gorici. Umaknitev iz Srbije Naša armada se je umaknila i iz zasedenega zemljišča v Srbiji. Umikanje je trajalo 8 dni.^2 1915 Odhod v črnovojniško službo Dne 16. januarja 1915 odšli v črnovojniško službo dne 3/12. 1914 potr- jeni črnovojniki, rojeni v letih 1887—1890. Dne 1. fe- ; bruarja 1915 odšh v črnovojniško službo dne 3/12. j 1914 potrjeni črnovojniki, rojeni v letih 1884, 1885 in i 1886. Dne 15. februarja 1915 odšli v črnovojniško j službo dne 3/12. 1914 potrjeni črnovojniki, rojeni v j letih 1878—1883. i Vojna v Krpatih Silni boji v Krpatih. :j Dohod vojaštva Dne 5. maja 1915 došlo semkaj 260 mož topništva. Odhod vojaštva Dne 6. maja 1915 odšla iz Kana- la stotnija črnovojnikov bataljona št. 42. Dohod vojaštva Dne 6. maja 1915 došla semkaj stotnija črnovojniškega bataljona št. 30. Stotnija delavcev — Kanal Dne 6. maja 1915 do- šla iz Vrha v Kanal-Bodrež-Loga stotnija delavcev, ki so bili na Vrhu.'* Dohod vojaštva Dne 7. maja 1915 došla v bližino Kanala stotnija 7. lovskega bataljona. Vojna Silni, uspešni boji v Galiciji in Bukovini. Dohod vojaštva Došlo dne 15. maja 1915 sem- kaj 1350 vojakov in 101 konj. Odhod vojaštva Druga stotnija črnovojniškega ba- taljona št. 30 in stotnija 7. lovskega bataljona odšla iz tukajšnje občine. Dohod vojaštva Dne 16. maja 1915 došla semkaj Kanal-Predmost, Vojašnica Bau- daž pred i. svetovno vojno Vojaški nabor letnikov 1891—1895 Dne 19. fe- bruarja 1915 vojaški nabor črnovojnikov, rojenih v letih 1891—1895 kakor tudi naknadni nabor letnikov 1892—1894; 1878—1890. Odhod v vojaško službo Dne 15. marca 1915 odšU v službovanje črnovojniki, potrjeni letos 19/2. 1915. Vojaški nabor letnika 1896 Dne 16. marca 1915 nabor črnovojnikov rojenih leta 1896. Vojaški nabor letnikov 1873—1877 Dne 16. aprila 1915 vojaški nabor črnovojnikov, rojenih leta 1873—1877. Odhod v vojaško službo Dne 13. aprila 1915 odšh v službo črnovojniki, potrjeni 16. 3. 1915. Dne 10. maja 1915 odšli v vojaško službo črnovojniki, potrjeni dne 16/4. Isti so morah oditi namesto 15. maja radi vojne nevarnosti z Italijo. Stotnija delavcev Vrh Dne 27. aprila 1915 odšla na Vrh'^ ena stotnija delavcev in v Morsko ena. Geb. Art. 3/4, ter čez par dni odšla v določeno pozi- cijo.'^ Vojaški nabor Dne 22. maja 1915 vojaški nabor črnovojnikov, rojenih v letih 1865—1872 in 1897. Potrjeni so takoj nastopih službo, t.j. odrinih na do- ločena jim mesta. Tega nabora so bih oproščeni dr- žavni, deželni uradniki in uslužbenci, župani, podžu- pani in občinski tajniki. kanal in avstrijsko—italijanska vojna Napoved vojne Dne 23. majnika ob 6. uri zvečer se je bliskoma raznesla sicer pričakovana ali vendar pretresljiva novica, namreč, da je Italija napovedala vojno Avstriji brez vsakega vzroka. Dne 24. majnika ob 2 urah popolnoči došlo poročilo, da so italijanski vojaki na treh mestih prekoračili državno mejo ob potoku Idrija. Orožniki in orožniška asistenca posta- 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 je: Dolenje, Zapotok, Kostanjevica in Kambreško se je v toku dneva počasi umaknila na levi breg Soče in sicer Dolenje, Zapotok preko Piave, Kostanjevica preko Kanala, Kambreško in Ročinj v AvčeJ' Ob 8. uri zjutraj začeli odhajati iz Kanala proti Vrhu mno- goštevilni civilni vozniki vozeč vojaško blago. Okoli 10. ure predpoldne so jih na poti pod Vrhom obsuli prvi italijanski šrapneli, kateri so napravili med voz- niki velik strah in nevarnost. Naša korna artilerija na Vrhu je precej vzela besedo sovražnemu topu — na- padalcu. Dasi je semkaj prišlo zaporedoma več so- vražnih topovskih strelov, je bil ranjen edino mali, le- ta 1907 rojeni Roman Šuligoj iz Kanala št. 74, kateri se je vračal iz Vrha, kamor je peljal svojo kozo, da mu jo Italijani ne ubijejo. Ranjen je bil v kanalski gmajni v »Skrlju«. Tačasni vojaški poveljnik v Kana- lu ... je naredil veliko pogreško, da ni zaukazal voz- nikom oditi na Vrh takoj, ko je zvedel, da so Italijani prekoračili državno mejo, to je preden se je zdanilo.^' Da je Train^' ostal le malo poškodovan se je zahvaliti v prvi vrsti naši uporni artileriji, ki je pre- cej pogodila napadalca in slabemu streljanju sovraž- nika, da ni pogodil voznike, na katere je imel izvrsten cilj. i Koruza, moka Dne 26. majnika. Sreda Občina ; pričela oddajati turšico (poslano od deželnega odbora i a K 48 za 100 kgr. Na osebo 2—5 kgr. na teden turšice, ali 2,1 kg. turšične moke. Dne 27. majnika. Četrtek Nič posebnega. \ Dne 28. majnika. Petek Naše topništvo na Vrhu pričelo je streljati z izvrstnim uspehom. OdgovarjaU so sovražniki iz vrhov od Ivana, Stara Gora in Mariji- nega Celja.^^ Dne 29. majnika. Sobota Sovražnik streljal s to- povi naše strelne jarke v Kršanju^^ in Morskem. Ra- njen nihče. Dne 30. majnika. Nedelja Sovražnik zopet stre- ljal v naše strelne jarke v Kršanju. Ranjen nihče. i Dne 31. majnika. Ponedeljek Naši vojaki v i strelskih jarkih obstreljevali sovražno patruljo ne des- ¦ nem bregu Soče. Nastalo veliko pomanjkanje, poseb-, no tobaka in soli. To dvoje so vozih in nosiU iz Gorice čez Vrh v Kanal. 1 kg. soli stane 60 v. Cesta Solkan— Piave—Kanal je zaprta. Dne 1. junija Torek V Gorenji Vasi pobrali itali- janski vojaki 12 glav živine, ter jo plačali po nizki, v Italiji običajni ceni. Domači Gor. Vaščani, ki so mo- rah živino odpeljati, se niso več vrnih. Kohko je na tej Kanal-Predmost pred prvo svetov- no vojno Dne 25. majnika. Bojev ta dan ni bilo. Razstreljena sta bila mosta čez Sočo, v Kanalu in pri Majdi.Stra- hovita poka in resnost položaja sta napravila ginljiv vtis. Razpršeno kamenje razstreljenega mostu v Ka- nalu, ki je razletelo na širokem visoko v zrak, je na- pravilo vehko poškodb, posebno na streha hiš. Most je razneslo 100 kgr. dinamita. Zadnji osebni vlak je i odpeljal iz Kanala — Sv. Lucijo ta dan ob 5 1/2 zju- traj. Železnica (Jesenica—Gorica—Trst) je bila ot- vorjena 19. julija 1906, prenehala na progi (Gori- i ca—Sv. Lucija) 25. maja 1915; torej je vozila 8 let, 10 ; mesecev in 5 dni.^^ Most v Kanalu se je pričel graditi leta 1815, doko- nčan je bil 1817. govorici resnice, se še ne da kontrohrati. Dne 2. junija. Sreda Ta dan je potekel mirno. Na desnem bregu Soče občutno pomanjkanje živil, | posebno moke in soli. Naši Pionirji delali za »Sam- cem«^* čoln za prevoz čez Sočo, ter v Gradu sekali i smreke za napravo mosta. Oni dve ladji, ki so jih i zgradili Pionirji 7. bataljona, ki so se nahajali na vo- ; jaškem vežbališču, so vojaki 30. črnovojniškega ba- taljona prve dni junija razdjali zato, da ne bi morda prišli sovražniku v roke. Na Kambreškem je po poro- čilih, (ki se sedaj ne dajo kontrolirati) veliko italijan- skih vojakov. Dne 3. junija Četrtek Silni obojestranski artile- rijski boji. Na vse zgodaj, ob svitu dneva so se oglasili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 85 italijanski topovi, ter jeli z vso ljutostjo streljati naše strelne jarke na »Pečnom« na levem bregu Soče.^= Prvi so bili nastavljeni tik pod Ravenco, v potoku vrh Kobilnika. Pozneje so pričeli streljati tudi drugi topo- vi, ki so bili nastavljeni na raznih mestih. Topovsko in puškino streljanje je trajalo z vso ljutostjo ceh dan. V Bodrežu in Logi v strelnih jarkih je bilo 5 mrtvih in 15 ranjenih. Pokopani so v Bodrežu pod cesto v zem- ljišču Ivana Štrukelj trije in v Logi nad cesto v zem- ljišču Ane Bevčar dva in sicer: v Bodrežu ... v Logi .. .^^ Pri Sv. Petru in pri Sv. Pavlu^', nasproti vasi Loga so bili tudi sovražni topovi, ki so bruhah smrto- nosne granate na naše strelne jarke. Naši iz Vrha bombardirah z granatami vrt in hišo č.g. Josipa Vid- mar, vikarja v pokoju v Gorenji Vasi št. 87, ker se je sumilo, da se tamkaj sovražnik skriva. Omenjena hi- ša je bila 4 krat zadeta Ena granata je padla na dvori- šče g. Franca Gorjup, Predmostom št. 4^', ter poško- dovala nad teraso čez zid molečo streho (linda). Dne 4. junija Petek Zjutraj rano so naši iz Vrha zopet pričeli bombardirati z granatami hišo č.g. Josipa Vidmar v G. Vasi št. 87. 4 granate so pogodile naravnost v hišo. Hiša ima več poškodb na facadi in strehi. Na »Pečnom« na levem bregu Soče 1 mrtev .. .^^ Pokopan je v Gradu, v parku tik vojašnice. Po- poldne proti večeru je prifrčala sovražna puškina kro- gla skozi okno v vojašnico v Gradu, ter vojaku, Dal- matincu, prevrtala bluzo. Dne 5. junija. Sobota Topovsko in puškino streljanje nadaljevalo v isti smeri kakor prejšnji dan, slednje pa samo iz sovražne smeri. Sovražna granata razmrcvarila nogo ... Lepuvšček, doma iz Žabelj, občina Kal, vojak orožniške asistence iz Ročinja.^" Zadet je bil v strelnem jarku med Bodrežom in Logo, zvano »Ajbca« pri malnih. Vsled težke rane, je junak še isti dan podlegel smrti. Pokopan je v parku v Gra- du, tik vojašnice. Isti je zapustil vdovo in pet otrok. Zemlja bodi mu lahko kot branitelju domovine. Naša artilerija na Vrhu ima na prostem stoječ lesen top, ba- je 3. komade. Ko se sproži pravi, zakopan top, se tudi v tem lesenem zapali malo množino smodnika. Itali- jani ta top silno obstreljujejo v veliko zabavo naših vojakov. Dve sovražni granati sta padli v vas Vrh in sicer ena na hišo Valentinčič Antona, št. 10 in ena tik mize tamkajšnjega poveljnika. Ranjen ni nihče. Civil- no prebivalstvo je bilo iz Vrha na silo odstranjeno ra- di varnosti. Dne 6. junija. Nedelja Zjutraj precej mirno. Po- sebno topovi so na obeh straneh molčali. Popoldne ob 3 1/2 uri pa je sovražnik otvoril srditi topovski ogenj, ki je trajal 1/2 ure. Na Vrhu štirje konji mrtvi, 2 vojaka težko in eden lahko ranjen. Podatki o mrtvih in ranjenih niso točni, ker izhajajo iz privatnih poročih. Dne 7. junija. Ponedeljek Zjutraj mir, le tu pa tam posamezni streli iz sovražnih pozicij na desnem bregu Soče. Sovražnik se pazljivo skriva po gosto za- raščenem hribu na desnem bregu Soče. Čez dan je sovražnik v daljših presledkih spuščal topovske strele. Sovražnik je baje zasedel vas Ročinj, ter odvedel čr- novojniške zavezance v Italijo. Ponoči iz 6. na 7. ju- nij se je prvič okrog polnoči in pozneje še dvakrat sli- šalo močno streljanje s puškami na sovražnika, kate- rega so zasledili naši reflektorji. Dne 8. junija. Torek Na vse zgodaj so Italijani odprli močan topovski ogenj na naše strelne jarke na »Bregu«, pod hišo Ludvika Vuga v Kanalu št. 110. Streh so padli na desno in visoko, razen dveh, ki sta zadela jarek, kjer pa ni bilo več vojakov. Po 8. uri je naše topništvo vzelo besedo sovražnemu. Sovražnik je imel tudi na raznih drugih krajih topove; tako na primer sredi Nekovskega polja, to je med Dolnjim Nekovim in Cerovim^', drugi pod Sv. Vidom'^ pri njivah itd. Topovi so grmeli celi dan jako silno. Ob- streljevah so strelske jarke tudi pri Bodrežu — Logi; Na Poklonu,^^ v tako imenovanem »Netendorf«, kjer so tudi strelni jarki, so zjutraj in popoldne moč- no streljali s šrapneli in granatami. Granate so padale tik vojašnice v Gradu in tik hiš v Runku.^* V Bodrežu je več granat zadelo hišo Ivana Štrukelj, št. 5, kjer je sovražnik zapazil na ganku iste hiše enega našega častnika. Na omenjeno hišo in isti pripadajočo ostalo je padlo 16 topovskih strelov. V Gorenji Vasi ustrelili naši Štefana Soviča, po domače Tišljarjevega, rojene- ga 1849, ki je baje delal v polju, misleči, da je itali- janski špijon. Pokopah so ga baje na Gorenjem Pol- ju. Ob 2 urah popoldne je začel sovražnik obstrelje- vati kasarno v Gradu in hiše v Runku. Ranjen ni bil nihče. RAZMERE v KANALU PO 17. DNEVIH, KAR JE BILA VOJNA NAPOVEDANA Poleg izseljevanja že pred začetkom vojne, seje tu- di potem izselilo mnogo družin iz Kanala. Življenje je postalo pusto in prazno, kajti prebivati med navskriž- nim ognjem bojujočih, je neprijetno, nevarno in stra- hu polno. Gostilne so zaprte, istotako tudi trgovine. Kdor ima, prodaja po oderuških cenah. Pisma smo dobivali prav poredkoma iz Gorice na ta način, da so se nosila čez Grgar — Vrh v Kanal. V tem času so Ita- lijani zasedli dve mesti na Tirolskem, severno od Go- rice so bili vrženi nazaj, pri Plaveh pa so prodirali v avstrijsko ozemlje. Navduševala nas je nada, o čemur se je govorilo in tudi pisalo, da so se razmere med Ru- sijo in Srbijo ohladile, ker Rusija ne more več Srbije podpirati. Tudi se je Srbije polastila bojazen, da se vphv Italije na Balkanu preveč razvije in ukorenini, posebno z ozirom na to, ker je imela tačas Italija za- sedeno Valono in Drač v Albaniji. To bi bil za Avstri- jo srečen slučaj in skoraj bi se reklo, edini izhod iz te- ga neprijetnega položaja. Vsekakor so te vesti malo verjetne. Dne 9. junija. Sreda Zjutraj mirno. V Desklah in Plaveh se je culo nepretrgano grmenje topov. Poz- neje so tudi tu začeli grmeti topovi. Ker je imel sovražnik tik pod vasjo Ravenca nameščeno svojo 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 gorsko baterijo, kojo so hoteli naši vojaki pregnati in so jo v ta namen obstreljevali, se je na Ravenci po- poldne vnela hiša Antona Žnidarčič, št. 47. Popoldne je sovražnik bombardiral park vojašnice v Gradu. Zadeli sta dve granati, druge so padle na stran in veli- ko nižje. Dne 6. Junija^^ Na dvorišču Andreja Tomažič v Morskem je bilo več vojakov Dalmatincev. Dva sta se medsebojno igrala; tako neprevidno, da se je enemu sprožila puška, katere krogla je pretrgala trebuh to- varišu, kateri je vsied težke rane še naslednjo noč umrl. Pokopan je na pokopališču pri sv. Ani. Pone- srečeni se je imenoval .. .^^ Dne 10. Junija. Četrtek Na vse zgodaj ob svitu dneva se je culo v Plaveh silno grmenje topov. Tu bolj mirno. Pozneje se je v okolici pričelo topovsko streljanje. Tudi danes se je dvakrat, to je popoldne in na večer, pred mrakom bombardirala vojašnica v gra- du. Več granat je padlo v ozadje. Naši iz Vrha so več . streljaU kakor sovražnik. V Gradu, v vojašnici ni bil ranjen nihče. Kruh (vojaški), ki mu je 2. in 3. junija potekla uporabnost, se je poskusil dobavljati za civil- no ljudstvo iz Gorice čez Vrh, Avče v Kanal, vendar ni bil užiten (napadla ga je že plesen). Tudi vojaška oblast ni dovoHla po cesti iz Avč v Kanal voziti, radi nevarnosti in to tudi ponoči ne. Vojaški zdravnik v Avčah je konstatiral, da je omenjeni kruh že pokvar- jen, da je neuvžiten, zdravju škodljiv. Zato se je do- bava istega takoj opustila. Vino črno (:katanja:) toči Miha Zega po pooblaščencu a 1.20 K.Druge gostil- ne so vse zaprte izuzemši pri Ulagi, ki pa nima več vina. Dne II. junija. Petek Zjutraj mali topovski boji. Po dnevu mirno. Sovražnik v Plaveh poskusil preko- račiti Sočo. Bil je odbit. Dne 12. junija. Sobota Okrog Kanala mirno ceU dan. Boji, posebno topovsko bombardiranje, v Pla- veh. Pri Standrežu (Gorici) poskusil sovražnik preko- račiti Sočo a je bil odbit. Bombardiranje vojašnice v Gradu se nadaljuje. Dne 13. junija. Nedelja Ob 6 1/2 uri zjutraj, ko je bila ravno prva sv. Maša, začel sovražnik bombar- dirati cerkveni zvonik. Zadelo ga je kakih 12 grant v sprednji del gornje polovice. Zvonik je zelo poškodo- van. Enako ura (stolpna). Ena granata je zgrešila cilj, ter zadela v okno dvorane č.g. Dekana. Zadete so tu- di hiše: Nanuta št. 33, Blažiča 46, Cotica 47 in Staniča 48. Pred in po navedenem je sovražnik obstreljeval strelne jarke »Poklon« (Natančno Burg). Četrta kro- gla — šrapnel zadel v hišo Štefana Vidiča, Runk, št. 115. Krog poldne se je začelo bombardiranje vojašni- ce v Gradu. Istočasno, to je po 11. uri se je tudi priče- lo bombardirati hiše v Runku. Poškodovani sta hiši št. 115 Štefana Vidiča in št. 116 Josip Matevžič. To bombardiranje je tudi zahtevalo človeško žrtev in si- cer je bil od koščka granate časom eksplozije smrtno zadet v prsa Miha Kodelja iz Runka št. 114 in to v kle- tici (v skrivališču) Štefana Vidič, kjer je bilo zbranih več preplašenih vasjanov, ko so ravno molili litanije vsih svetnikov, oziroma Matere Božje. Zadeti se je zgrudil na tla in takoj umrl brez, da bi bil mogel pre- govoriti kako besedo. Že pred smrtjo, ob času 1. bombardiranja so sosedje med seboj poravnali so- vražno stanje. Isti je pokopan v parku vojašnice v Gradu blizu grobov padhh vojščakov. Ta dan je pad- lo v Runk čez 20 granat malega kalibra. Isti dan je bi- la v hlevu ubita tudi kacih 450 — 500 K. vredna krava Štefana Vidič, Kanal 115. Ta dan je bil tak, da je gro- za obdajala vseh tu bivajočih. Tudi srca drznih mo- ških niso bila več normalna, ko so morali gledati je- čanje, jokanje in zvijanje otrok in žensk. Posebno strašen je bil prizor zjutraj v cerkvi in opoldne v Run- ku, ko so granate treskale v zvonik in v vas Runk. Dne 14. junija. Ponedeljek V zgodnji uri mir. Toda kmalu pričelo bombardiranje hiš v Kanalu in si- cer: (iz hriba sv. Vida) streho Katarine Krašovec, št. 87, stranišče hiše Cirila Kocjančič, št. 81, streho hiše Jožefa Bajt, št. 128/79, klet hiše Terezije Košir št. 76, streho hiše Miha Zege, št. 52, hlev Miha Zege, št. 59 in sicer 1 strel v streho in 3 v steno; vse to z granata- mi. Hiše: Marije Valentinčič, št. 70 in Marije Bucik, št. 72, zadete od šrapnela. En šrapnel je zadel tudi na severovzhodni strani hiše Terezije Raunik, št. 89, v tla. Enako na vzhodni strani hiše št. 75, Antona Šuhgoj v občini Vrh, brez, da bi povzročil kako škodo, pač pa strah. Bombardiranje vojašnice v Gradu se nadaljuje. VsIed včerajšnjega in današnjega bombardiranja seje mnogo ljudi iz Kanala izselilo. Tudi hiša Frana Ula- ge, št. 119 je bila zadeta od drobca šrapnela, na čuden način. Hudo je poškodovana hiša g. Blaža Košič v Gradu, št. 109. Dne 15. junija. Torek V hišo Miha Stanič, št. 6, je zadelo 7 granat; v hišo gospe Terkuč, št. 125, 3 in v vrtu g. Hrasta 3 granate. Obe omenjeni hiši sta moč- no poškodovani. V podnožje hiše g. Terkuč je padla 1 granata kalibra 15 cm. Bombardiranje hiš: Petra Berlot, št. 113, Franca Kancina, št. 111 in Ludvika Vuga, št. 110 v Gradu, skedenj istega. Bombardiranje hiše g. Marjane Terkuč, 125 in Franca Cargo, št. 1. Dne 16. junija. Sreda Bombardiranje hiše Josipa Hrast, št. 23 in Franca Lovišček, št. 21, kakor tudi pod streho občinske hiše, št. 25. Obstreljevalo se je tudi vojašnico v Gradu in strelne jarke. Ta dan se je vehko streljelo z granatami na Vrh. Celo noč od 15.— 16. junija so se culi hudi boji v Plaveh. Pokanje pušk in grmenje topov ni hotelo prenehati in je trajalo vso noč nepretrgoma. Tudi na hišo Petra Berlot v Gradu 113 je padlo več granat. Vojašnica v Gradu ima na fa- cadi kakih 15 lukenj in toUko tudi streha. Dne 17. junija. Četrtek Ponoči hudi boji v Pla- veh. In zjutraj mirno. Puškinega strela ni bilo čuti celi dan. Popoldne obstreljevanje strelnih jarkov, vile Terkuč in vojašnice v Gradu. Ponoči sta občinski taj- nik Anton Bajt in Ivan Vidič pobirala kotle za kuhan- je menaže došlega vojaštva. Tudi žganjarske kotle se je uporabilo. Dne 18. junija. Petek Dopoldne mirno. Ponoči je bilo čuti hude boje v Plaveh. Popoldne so Italijani kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 87 oddali nekaj topniških strelov na strelne jarke. Itali- jani se od 16. junija, ko so prišli v Plaveh čez Sočo, drže pod zaščito svoje artilerije v Plaveh na levem bregu, toda samo v vasi. Položaj v Kanalu 18. junija 1915 Nekaj dni je bi- la odprta gostilna pri Zegu, kakor že zgoraj omenje- no. Točilo se je vino po K. 1.20. Do sedaj je bila odprta mesnica Križnic, meso I.a K. 3.08, II. a K. 2.68. 16. junija je pa tudi Križnic mesnico zaprl in jo odkuril na varno, ne meneč se na mastne dohodke, ki jih je donašala ta čas mesnica, ko je cena živine, radi izseljevanja, padla kakih 30 do 40 Radi nevarnega obstreljevanja ni Križnic klal živine v Klavnici, am pak doma. Za živež ni bilo ravno hudo preveč, ker je občina s posredovanjem, oziroma prizadevanjem občinskega tajnika Antona Bajta, pridobila 100 kvin- talov koruze in jo je še imela v zalogi. Ker se je zadnje dni trikrat bombardiral Kanal, so se prebivalci zelo izselili. Ostah so, deloma spali po kleteh, a veliko njih v prithčju tukajšnjega sodišča; po dnevu so se, ko je bil čas nevaren, zbirali v pritličju sodišča, ter v kleti g. Ulage, ker so se v teh obokanih prostorih čuH varne. Pisma je nosil iz Gorice skozi Grgar—Bate—Kanal Peter Lovišček, pismonoša iz Kanala št. 21, ter smo mu plačah: za dopisnico K. 0.05, pismo K. 0.10, za časnik K. 0.10. Tukajšnje vojaštvo je sestavljeno iz samih Dalma- tincev, koji so se pokazah nad-vse junaški in so gojih do Italijanov brezmejno sovraštvo. Srčno so želeli, da bi jih spustih čez Sočo (: desni breg je bil namreč zase- den od Italijanov in se jim tam Avstrijci niso čisto nič protivili:), da zamorejo Italijanom kri izpuščati. Tudi v obnašanju s civilnim prebivalstvom so bili zelo pri- jazni in dobrosrčni. Tudi kradh so vehko manj, nego prejšnji, ki so bili Primorci. Tu padle, ali vsled ran umrle junake, so pokopali v parku vojašnice Pavla, pod vasjo Bodrež in nad vasjo Loga. Ker ni zvonilo že od 20. maja 1915, železnica ni pri- hajala in odhajala in stolpna ura kot zaspana in vsiea strelov z dne 13./6. ni funkcionirala, ni skoro nihče vedel kakšen dan je, ali petek, sobota, itd. Najbolj pomirjevalno je tačas vphval na ljudstvo č.g. dekan Anton Berlot, ki je ostal miren in ravnodušen. Ko se je raznesla govorica, da bodemo vsi primorani Kanal zapustiti in se izseliti, je bil on pripravljen vztrajati tu do skrajnega konca, ko bi bila izselitev prostovoljna. Ravno tako gospod Josip Baudaž, sedajšnji načelnik občine Kanal. Gospod župan Fran Gorjup je sicer odšel iz Kanala že 23. maja 1915 pred razglasitvijo napovedi vojne z Italijo. Dne 19. junija. Sobota Mirno celi dan. Proti ve- čeru dež. Čudna tihota, ki jo nikdo ni znal tolmačiti. Od tukajšnjega vojaškega postajnega Poveljništva je prišel ukaz, da se civilno prebivalstvo iz Kanala izseli, ukaz se ni glasil »moraš«. Družinam, ki imajo živino in mnogo otrok, je delalo to veliko skrbi in preglavic. Toda izselilo se jih je zelo malo, deloma radi slabega vremena, deloma, ker se ni slutilo nevarnosti. Sicer pa je bil ukaz tak, da ga živ krst ni razumel. Bilo je ceh dan, izuzemši par puškinih strelov mirno. Dne 20. junija. Nedelja Dež, zjutraj popolnoma mirno. Iz Gradu in Runka so se vsi izselih razun stare- ga Garbuna in soproge in starega Koncina. Pozno zvečer so naši topovi iz Vrha obstreljevali razne točke na gorskem grebenu Marijaceljskega hriba; Italijani niso odgovarjali. Na ukaz, izdan prejšnjega dne radi izselitve, si jih je prav tnalo odzvalo. Nocoj na večer je zopet hodila okoh patrulja, ter ljudi poživljala naj se izselijo. Glavarstvo se je že popret izselilo iz Gorice j v Ajdovščino, deželni odbor pa na Dunaj. Trg Kanal i ta dan tudi ni bil obstreljevan. Begunci od tu so se imeli po vojnem ukazu izseliti na Vrh, a tam so jih po preteku 6 ur zopet preganjali dalje. Služba božja se še j vedno vrši kakor po navadi, le ljudi je malo. Dne 22. | maja je trg štel 444 civilnih oseb, do 20. junija izselilo j 332, ostalo še 112 oseb. i Dne 21. junija. Ponedeljek Zjutraj posamezni j streli iz pušk. V daljavi iz Plavi se culo zaporedno streljanje iz topov. Lep krasen dan. God sv. Alojzija. Na Vrhu, kjer je vojaštvo samo klalo živino, je plačevalo domačinom a K. 150 za 100 kg. (Tujim, se pravi iz Kanala a K. 200 za 100 kg.) Ravno tako prašiče. Celi dan potekel mirno. Na posamezne topniške strele z naše strani sovražnik ni odgovarjal. Sluti se, da so vse topove pritegnili v Piave. Dne 22. junija. Torek Mirno, krasen dan. Pono- či se culo močno streljanje v Plaveh. Včeraj izdano od tukajšnjega postajnega Poveljništva povelje (pis- meno), da naj se civilno prebivalstvo iz Kanala izseli. Županstvo v Kanalu je poslalo Martina Kančino, za- časnega redarja, prvič na glavarstvo v Gorici s temle j dopisom. A Št. 13491 C.kr. okrajno glavarstvo v Gorici Od C in k. vojaškega postajnega poveljništva je bi- lo dne 19. in 20. junija civilnemu prebivalstvu izdano ustno in 21. junija pismeno povelje, koje se pošilja v prilogi — da se mora iz trga izseliti. Do dne 21. junija se je izselilo iz Kanala 332 prebi- valcev, a ostalo jih je 112. Ti begunci so dobili povelje, da se nastanijo na Vrhu, a od tam so jih kmalu začeli preganjati naprej. Mnogi se vračajo nazaj, ker nimajo kje spati, nimajo kaj jesti in draginja presega vse meje. Žalostno do skrajnosti je to, da so domov se vrni- vši begunci dobili svoja stanovanja nasilno in s silo odprta. Resno je tu uvažavati dejstvo, da doma ostalo ljudstvo sestaja iz samih otrok, žensk, starčkov in bolnih, ter da so vsi ti v vsem času trajajoče vojne pritrpeli že marsikako gorje. Podpisano županstvo se torej obrača do slavno- Istega, z vljudno in nujno prošnjo, naj bi blagovolilo 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 V slučaju, Če je ljudstvo prinnorano k izselitvi, posre- dovati, da se: 1) beguncem določiti stalen, primeren prostor za človeško bivanje; 2) za otroke, stare in bolne, naj se da na razpolago transportna sredstva, da se jih odvede na določen prostor; 3) se vsem tem, ki nimajo primernih sredstev priskrbeti potrebna živila in 4) onim, ki jim je usoda tako mila, da se zamorejo nastaniti v poljubnem kraju, priskrbi po železnici prosta vožnja. Županstvo v Kanalu, dne 22. junija 1915 začasni obč. predstojnik: SS Josip Baudažl.r. Odgovor c.kr. okrajnega glavarstva na gornjo pro- šnjo, pisan s svinčnikom na hrbtu originalne prošnje, katere se je vrnila se glasi: Storiti je treba po naročilu vojaških oblasti. Za begunce se bode skrbelo. Naj pridejo v Gorico, odkoder se jih odpošlje z vlakom dalje. Brez uradnega pečata in brez podpisa. Tudi ni glavarstvo vloge protokohralo. Po hribovju nad Kanalom t.j. črta Grgar do Avč, ki se razsteza do približno 700 m višine so postavljeni sami vojaki: Dalmatinci in Bošnjaki, ki kažejo izvan- redno hrabrost. Sovraštvo do Italijanov je v njih uko- reninjeno in jim je najljubši bajonetni naskok, toda ne le z nasajenimni bajoneti, ampak tudi z lopatami in krampi. V Plaveh 6 stotnij Dalmatincev užigalo 3 Regimente Italijanov. Dne 23. junija. Sreda Tudi danes mirno, razen nekaj puškinih strelov. Ponoči hudi boji v Plaveh. Govori se, da je bilo od enega bataljona čez 50 mrtvih in 300 ranjenih na naši strani. Italijani pa imajo ogromne izgube. Obstreljevanje vasi Deskle s šrapneli se je vršilo ponoči in ceh dan, jako silno. Sv. Gora zrušena Ta dan je bilo zrušeno Mariji- no Svetišče na sv. Gori. Stari ljudje, ki so v tem času culi nove neznane bese- de, so te kaj smešno izgovarjali; npr. Šrapnel: eni šempel, drugi Stempel, strapnel, itd. Eksplodiral: spedirai, sperirai, itd. Bombardirajo: bombira- jo. V zdržema in v presledkih streljati s puško: frkacija. Nahrbtnik (Ruksack) kojego nosijo begunci: žakelj od beguncev — Punkeljsak, itd. Granata: granjada. Dne 24. junija. Četrtek Ponoči hudi boji v Pla- veh. Tu mirno. Kakor včeraj se nadaljuje obstrelje- vanje Deskel. V Kanalu ostalo še 65 prebivalcev. Dne 25. junija. Petek Ponoči so naši topovi me- tali granate za železnico pri tunelu, ki vodi v Gorenjo- vas Zagabrca,'' ker so slutili, da tam Italijani izdelu- jejo most čez Sočo. V zgodnjih urah mir. To je traja- lo celi dan. Dne 26. junija. Sobota V tukajšnji okolici po- polnoma mir. Dne 27. junija. Nedelja Med 9—10 uro zvečer so bih silni artilerijski boji v Plaveh. V Kanalu posamez- ni streli. Dne 28. junija. Ponedeljek V Kanalu tišina, le posamezni streli. Dne 29. junija. Torek V bližini par topovskih in en tucat puškinih strelov. V Plaveh so se boji nadalje- vah s prejšnjo ljutostjo. Dne 30. junija. Sreda Popolnoma mirno. To- povski boji v Plaveh. Ob 5. uri popoldne začel so- vražnik streljati s puškami od Marijaceljske kapelice v Pečniku^a in izpod Ravence. Naši niso odgovarjah. Kasno na večer pričelo z naše strani topovsko strel- janje v smeri Vrh—Gorenjavas. Dne 1. julija. Četrtek Kakor prejšnji dan je bilo tudi danes oddanih z naše strani 22 strelov. Obstrelje- vala se je Gorenjavas in okolica s šrapneli, kjer so opazili sovražnike. Zvečer ob 11. uri boj s puškami v smeri Bodrež—Škalabon.*" Lucija Makarovič iz Ka- nala št. 6, ranjena od sovražne puškine krogle v roko in nogo in sicer v polju v Berlotovi brajdi pri novi šo- li. 2/6. ob 10. uri zvečer odnesli isto vojaki na Vrh in naslednji dan Vrh — Banjšice — Čepovan — Sv. Lu- cija — Ljubljana. Dne 2. julija. Petek Posamezni puškini in to- povski streli. Čuje se nepretrgoma grozno grmenje topov v smeri Kolovrat—Krn. Dne 3. julija. Sobota Enako kakor prejšnji dan. Dne 4. julija. Nedelja Čuje se redke puškine strele. Tembolj pa se je danes razširil hud topovski ogenj in obstreljevanje in sicer se je od naše strani z granatami in šrapneli: Gorenjavas — Dolnje in Gorn- je Nekovo in vrhove gora ob Čolnici. Neprijatelj pa je obstreljeval vas Avče, Vrh, Levpo in Kal. Dne 5. julija. Ponedeljek Nadaljuje se z naše strani obstreljevanje Gorenjevasi, raznih krajev ob Čolnici in Nekovem. Isto tako je neprijatelj z grana- tami in šrapneli obstreljeval Avče, Vrh, Levpo, itd. Tudi tu sovražni artilerijski streli. Zvečer silni artile- rijski in infanterijski boji v Plaveh. Dne 6. julija. Torek Iz kambreških hribov je ne- prijatelj otvoril hud artilerijski ogenj na Kalske hribe, ter na jarke na »Poklon« nad Kanalom. Dne 7. julija. Sreda Čuti se posamezne infante- rijski strele. Silno pa obstreljuje sovražnik hrib »Ur- ling« nad Plavami.*' Dne 8. julija. Več granat je sovražnik izpustil med Kanalom in Gradom in na strelne jarke. Ena je padla na vrt Franca Berlot kakih 20 metrov od hiše istega, št. 19. Ranjen ni nihče. Sovražna artilerija zo- pet obstreljevala hrib »Urling« nad Paljevim z grana- tami in šrapneli. Tu se čuje samo posamezne infante- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 89 rijske strele. Pri Škalaboni infanterijski boj. Na Vrhu padlo 6 granat blizu hiše Roka Brezavščka. Ranjen ni nihče. Dne 9. julija. Petek Tu posamezni infanterijski streli. Ob 10.30 predpoldne so naši izpustili več gra- nat in šrapnelov v Gorenjovas in Potok. To se je na- daljevalo tudi popoldne. Sovražnik je tudi odgovar- jal. Dne 10. julija. Sobota Zjutraj živahno obstrelje- vanje na obeh straneh s puškami in topovi. Ponoči in posebno zvečer silni sovražni artilerijski ogenj v Pla- veh. Dne II. julija. Nedelja. Artilerijski boji v Pla- veh in pri Gorici so se nadaljevali. Na vse zgodaj je naša artilerija sipala goste šrapnele na vrhove planin pri Srednjem. Posamezni obojestranski artilerijski in infanterijski streli: Bodrež—Nekovo, Loga—Ajba, Sv. Peter in Pavel. Dne 12. julija. Ponedeljek Posamezni topovski streli. Naši spustili več šrapnelov na severno stran vasi Jesenice na kosce in grabiče, misleč, da so špijoni oblečeni tudi v žensko obleko.*^ Od 10—11. ure zve- čer spuščali naši granate in šrapnele v potok pod sv. Jakobom na južni strani vasi Jesen, kjer je baje so- vražnik imel lager konj. Silno grmenje topov pri Go- rici. Dne 13. julija. Torek Silno grmenje topov se pri Gorici nadaljuje. Ponoči silno grmenje topov med Plavami in Gorico. Dne 14. julija. Sreda Zjutraj silni artilerijski ogenj sovražnika v smeri Stara Gora, Piave »Urling«. Silno grmenje topov pri Gorici. Dne 15. julija. Četrtek Zjutraj grmenje topov na obeh straneh. Zvečer grozoviti artilerijski in infante- rijski boj pri Plaveh, ki je trajal do jutra. Dne 16. julija. Petek Posamezni artilerijski in infanterijski boji. Zvečer mirno. Dne 17. julija. Sobota Zjutraj mirno, izuzemši par puškinih strelov. Zvečer silno grmenje topov v Plaveh, večinoma iz sovražne strani. Dne 18. julija. Nedelja Zjutraj silno grmenje to- pov v smeri Stara Gora, Piave v hrib »Urling«. Naši niso odgovarjali. Od sovražne strani celi dan pokale puške, posebno na civilno ljudstvo, ki je prihajalo in odhajalo od Maše. Največ je pokalo nad kapelico v »Pečniku«. Da ni bil nobeden ranjen se je zahvaliti razdalji nad 1000 m, tako, da ni mogel sovražnik po- goditi v cilj. Krogle so padale večinoma prenizko. Ne- varno mesto kamor je sovražnik streljal največ je bila cesta od gostilne Bohar do občinskega vrta pod voja- šnico Cargo. V zapadno stran stene hiše Boltar je za- delo 6 krogel, v steno hiše št. 12 (Flajs) 2, v sodnijsko poslopje 2, v steno hiše št. 66 Vinka Valentinčiča 1, v zgoraj omenjeni del ceste pa več kot 25 krogel. Enako se je obstreljevalo Bodaržane in Ložane, ki so priha- jali čez vojaško vežbališče »Pečno« — Grad v Kanal k sv. Maši. Domov so se vračali nekateri po stranskih poteh, ki jih krije zeleno drevje, potokih, nekateri so pa tudi čakali, da se je zmračilo in pod zaščito teme šli domov. Zvečr mirno. Noč tudi mirna. Dne 19. julija. Ponedeljek Zjutraj se streljanje s puškami od sovražne strani nadaljuje. Skačemo od kraja do kraja po Kanalu, kakor miši, kadar je mač- ka blizu, da se ognemo sovražni krogU. Naši redkoma odgovarjajo. Iz Morskega sta semkaj prišli Katarina Tinta in Marija Berlot, jako preplašeni od sovražnih strelov, ki so jih spremljali celo pot. K sreči sta obe semkaj prišli zdravi. Nazaj sta se vrniU Kanal—Grad —Morsko po stranski poti, ki jo krije zeleno drevje. Predpoldne so naši iz Vrha spustili kakih 10 granat in šrapnelov v hišo (in njeno okolico) v Sredenco št. 82, ki je last Andreja Kamenšček, ker so tam opazili so- vražnika, ki baje dela strelne jarke. Popoldne so naši spustili en par granat na Dolenje Nekovo. Puškino streljanje je okrog poldne prenehalo. Vlada tišina. Razmere v Kanalu 20. julija 1915 Sovražnik je bil par tednov sem zmernejši. Dalo se je, kljub redke- mu streljanju s puško, za silo obdelati v polju; nam- reč oni, ki so bili predrzni, da se niso preveč bali so- vražnih krogel. Zadnje dni je pa postal sovražnik bre- zobziren; strelja s puškami na vsako živo bitje, ki ga opazi na levem bregu Soče, pa bili otroci, ženske, sta- rčki ali živina. Sovražnik je do danes spustil več kot 1000 krogel iz puške, na civilno ljudstvo. (Mogoče misleč, da so to v civilno oblečeni vojaki). To stre- ljanje je imelo sledeči učinek: 1) Andrej Vuga, p.d. Hajduk iz Morskega št. 30, za- det v levo nogo, v stegno. Rana ni težka. 2) Ljudmila Brezigar, iz Morskega št. 19, zadeta od puškinega strela v desno nogo, pri členku stopala in sicer na dvorišču pred omenjeno hišo. Rana je težka, ali ne nevarna. 3) Marija Pušnar, iz Kanala št. 95, zadeta dne 4/6. z kroglo puške v nogo nad kolenom in sicer na cesti med cerkvijo svete Ane in kapelico sv. Ivana pod Morskim, ko je šla v polje. Rana je težka, ali vendar ozdravljiva. Isti dan je sovražnik obsipal z kroglami: Antona Žbogar, njegovega sina Ivana iz Kanala, št. 94 in Andreja Žnidarčič iz Kanala, št. 69. Prva dva sta se vračala iz polja in tretji iz mlina. Isti so si rešili življenje s tem, da so se vlegli za »bankin« ceste in lezli tamkaj zakriti celih 5 ur. Isti so zatem prišli v Ka- nal vsi bledi in preplašeni. 4) Jožefa Škodnik, iz Bodreža št. 3, zadeta od puški- ne krogle v nogo in sicer na Bodreškem polju, kjer je z drugimi žela ječmen. Rana je težka, ali vendar oz- dravljiva. 5) Justina Drašček, iz Bodreža št. 11, zadeta od pu- škine krogle v kito las, ter je presekalo lase in pre- luknjalo ruto, ki jo je imela na glavi. To se je zgodilo na Bodreškem polju, ko je z drugimi v družbi žela pš- enico. Padlo je veliko strelov, a kljub temu ni bil ni- hče zadet, ker so vsi, tudi sosedi iz polja, pobegnili v varno. 6) Lucija Makarovič, iz Kanala št. 6, zadeta od so- vražne puškine krogle v levo roko nad laktom in v desno nogo nad kolenom z enim hitacom in to v Tinč- ni brajdi pri novi šoli, ko je ravno brisala čevlje, pri- 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 šedša iz moi