Št. 16 (1291)	Leto	XXV
NOVO MESTO, četrtek, 18. aprila 1974
TREBNJE - Danes popoldne bo ObS SZDL obravnavala oceno marčevskih volitev in predlog žirije za podelitev letošnjih priznanj OF.
BREŽICE - Zveza kultumo-prosvetnih organizacij sklicuje za danes popoldne letno konferenco. Na njej bodo delegati med drugim obravnavali tudi spremembe v organiziranosti ZKPO v občini.
TREBNJE - Odborniki občinske skupščine bodo na jutrišnji zadnji seji sprejeli novi občinski proračun, poročilo o izvedbi volitev, po seji pa se bodo zadržali še na tovariškem srečanju.
SEVNICA - Medobčinski svet ZK Posavje je na včerajšnji seji politično ocejiil volitve delegatov v občinski skupščine in obravnaval sklepe predsedstvi ZKJ in predsedstva sveta ZSJ o uresničevanju ustavnih dopolnil.
BREŽICE - V domu JLA b? do ponedeljka odprta razstava del članov brežiškega Likovnega kluba. Na njej prikazujejo 22 slik in osem miniaturnih lesenih skulptur.
KOČEVJE - Proračun občine za letos, ki bo imel okoli 12 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov, so sprejeli v torek.
KOSTANJEVICA - V soboto bo tu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja in ob 19.30 uprizorilo v domu kulture Svetinovo in Povšetovo delo ,,Ukana“.
TOPLIČANI Z „UTOPLJENCI"
V režiji Francija Jerine bodo igralci PD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic uprizorili v soboto, 20. Sprila, Nestroyevega „Utopljenca'*. Delo je za oder priredil režiser sam, slavi letos 30-letnico režiserskega in igralskega dela na amaterskih odrih. S tem* delom so se Topličani prijavili za področno srečanje.
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Minulo soboto so se člani planinskega društva Triglav iz Stuttgarta, v katerem delujejo naši zdomci, odpravili na Lisco. Čeprav je na vrh mogoče z avtomobili, se jih je kar lepo število z vodiči sevni-Škega Planinskega društva Lisca odpravilo peš. Na sliki: zbor v Sevnici. (Foto: Železnik)
8. aprila je bil v Kočevju svečan sprejem kurirčkove pošte
..............lfi
Na-
zboru je govoril sekretar občinske konference SZDL Nace Kami-čnik, Jure Podržaj, predsednik pionirske organizacije na osnovni šoli Kočevje, pa je prebral pismo za tovariša Tita.
(Foto: F. Brus)
f	30	LET	^
KOZJANSKEGA ODREDA
Odbor za proslavo 30. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda vabi vse borke Kozjanskega odreda in aktiviste OF Kozjanskega okrožja na proslavo tridesetletnice ustanovitve Kozjanskega odreda, ki bo 27. aprila ob deseti uri cjopoldne na Silovcu nad Sromljami.
Po proslavi* bo priredila krajevna organizacija ZB NOV Sromlje tovariško sre-\čanje.	^
Lutkovni »vrtiljak« med nami
Na četrtem srečanju mladih lutkarjev Slovenije v Novem mestu je med trinajstimi sodelujočimi nastopilp tudi šest skupin iz Dolenjske
Trinajst predstav, prav toliko lutkovnih skupin s 102 članoma, 2.600 gledalcev! Te podatke so objavili ob koncu IV. srečanja mladih lutkaijev Slovenije, ki je bilo od 12. do 14. aprila v Novem mestu v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger.
Na odru Doma kulture so se lutkovne skupine osnovnih šol zvrstile s temile deli in v takemle zaporedju: v petek je po slavnostni otvoritvi nastopila skupina z Malega Slatnika s Papleijevim „Hudobnim graščakom", lutkarji iz Tišine so uprizorili ..Rdečo kaDico". mladi Dobovčani
pa na zadnji prireditvi tega dne „Račko“. V soboto je bil prvi na vrsti lutkovni ansambel Pionirskega doma iz Ljubljane s Kovačičevo igri-
TRUPLO V KRKI
9. aprila je na Otočcu Krka naplavila truplo mlajšega moškega. Kot so ugotovili, gre za 25-letnega Ivana Milavca iz Ljubljane, kije bil skupaj s svojim bratom Miroslavom 22. marca udeležen pri prometni nesreči blizu Otočca. Po tem ga niso več videli. Poizvedbe kažejo, da je po karambolu Ivan Milavec sam zašel h Krki in padel vanjo. Sodno medicinski izvedenec namreč pri obdukciji trupla ni našel nobenih znakov nasilja.
co „Dva zmerjavca“.
Zatem so lutkarji iz osnovne šole „Dr. Ivan Prijatelj11 iz Sodražice (Nadaljevanje na 4. str.;
V.SOBOTO: ZBOROVANJE AKTIVISTOV OKROŽJA
Novomeška občinska konferenca Socialistične zveze bo priredila v soboto, 20. aprila, v Domu JLA zborovanje aktivistov bivšega novomeškega okrožja. Na njem bodo med drugim razpravljali o družbenoekonomskem razvoju novomeške občine, poslušali poročilo iniciativnega odbora o dosedanjem delu in izvolili odbor aktivistov s komisijami.
PRILOGA
V današnji prilogi objavljamo na 27. strani pod naslovom NA SMRT OBSOJENI POSTANE INTARZIST življenjsko zgodbo Slavka Tompe, ki je bil v avstrijskih zaporih obsojen na smrt in zdaj izpuščen na predlog psihiatra, ki sodi, da je obsojeni nedolžen. O tem, kako se bo boril za svojo pravico, pišemo v P.
Iz serije še neobjavljenih Trdinovih beležk objavljamo tokrat zapis o zdravilnih rožah; prebrali ga boste lahko na zadnji strani, kjer bo tudi prvi del novega gradu in njegove usode - Gracaije-vega turna.
V današnji P preberite še o tem, kako so se v Ribnici pred 60 leti borili za pravico do telesne vzgoje, na sredini P si oglejte tabelo, ki vam bo pokazala, koliko smete tehtati, če nočete biti predebeli. Kot običajno pa: nadaljevanje o usmrtitvi Romanovih,'stran, namenjena kulturi (na njej: intervju z Ladkom Korošcem), zapis o neznanih letečih predmetih. Vse o P boste vedeli, če jo boste prebrali...
Pionirji v Beli krajini
Več kot 600 pionirjev • delegatov iz vse Slovenije bo 26. in 27. aprila počastilo dve obletnici
v Novem mestu je bilo od 12. do 14. aprila 4. srečanje mladih lutkovnih skupin iz vse Slovenije. Na ječanju so nastopili tudi lutkarji osnovnih šol z Malega Slatnika, iz Dobove, Sodražice, Novega mesta Kočevja. Vse igrice so bile zelo dobro obiskane. (Foto: J. Pezelj)
NOVO MESTO: OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV
Pred 54 leti se je v Ljubljani začela,stavka slovenskih železničarjev, ki je bila del splošne stavke jugoslovanskih železničarjev. 15. aprila je v tragičnih dogodkih izgubilo življenje 14 stavkajočih, 40 pa jih je bilo ranjenih. V spomin na ta dan praznujejo slovenski železničarji svoj praznik. Novomeški delavci na železnici so dan železničarjev počastili s proslavo, na kateri so se zvrstili govorniki in recitatorji. Proslavi so dali tudi zunanje svečano obeležje in okrasili peron, spominsko ploščo na kolodvoru ter lokomotive.
Pionirji iz vse Slovenije bodo 26. in 27. aprila počastili spomin na prvo zasedanje SNOS v Črnomlju in obletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko. V Beli krajini se bo 26. aprila zbralo 600 pionirjev. V obeh belokranjskih občinah bodo ta dan priredili vrsto kulturnih prireditev, zvečer pa bodo zagoreli kresovi, ob katerih bodo nekdanji udeleženci pohoda 14. divizije na Štajersko in zasedanje SNOS pionirjem pripovedovali svoje spomine. Mladi gostje
Bele krajine bodo prenočili pri svojih vrstnikih, naslednji dan pa se bodo vsi skupaj zbrali v Črnomlju, kjer bodo v Domu kulture z enournim programom proslavili zasedanje SNOS. Ob 11. uri pa se bodo v Metliki na Mestnem trgu formirali v Šercerjevo, Gubčevo in Tomšičevo brigado in odkorakali do Vinomera, kjer bodo izročila 14. divizije predali hrvatskim pionirjem, ki bodo z njimi odšli naprej po poteh te legendarne divizije.	B.	P.
Osebni dohodek naj bo rezultat dela
----------------^	x
»Osebni dohodek po času in izobrazbi vodi k uravnilovki,« je poudaril M. Rožič na Jasnici
Matjan Rožič
S,e(hmjo, drugo letošnjo polifono šolo na Jasnici, ki bo trajala še do 25. maja, obiskuje 47 sindikalnih in mladinskih delav-Cev iz. vse Slovenije.
Maijan Rožič, sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije, je 12. aprila obiskal slušatelje politične šole na Jasnici pri Kočevju. Odgovaijal je na vprašanja slušateljev.
Ko je govoril o dohodku, je poudaril, da je samoupravljanje rezultat dela, se pravi dohodka. Dohodek je motiv ne le delitve, ampak vsega gospodarjenja, l aka delitev pa vpliva, da sam delavce bolje dela in bolje gospodari, se pravi, da delavcu ni potreben priganjač (kapitalist, tehnokrat, birokrat).
Osebni dohodki vsakega morajo biti odvisni od delovnih rezultatov. Slabost je nagrajevanje po delovnem času, izobrazbi itd., ker tako prihaja v osebnih dohodkih med posamezniki do razlik, ki niso rezultat dela. S lab os* dosedanjega sporazuma je
bila, da je preveč spodbujal le izobrazbo, kvalifikacijo, zato je prihajalo do uravnilovke. Naloga sindikatov pa je ne le obsojati uravnilovko, ampak vztrajati, da so razlike rezultatov dela lahko razlike v osebnih dohodkih.
Življenjski standard ni sociala,
V KRŠKEM BO VI. REPUBLIŠKO PROMEtNO TEKMOVANJE
V soboto, 20. aprila, se bodo v Krškem srečale zmagovalne ekipe in najboljši posamezniki na področnih prometnih tekmovanjih pionirjev. Na republiško tekmovanje v Krško 1)0 prispelo šestnajst ekip s 64 tekmovalci. Pokrovitelj tekmovanja je republiški svet za preventivo m v/gojo v prometu, organizator Ra občinski svet.
ampak eden bistvenih dejavnikov gospodarskega razvoja. Ni cilj socializma proizvajati za vsako ceno, ampak zadovoljevati potrebe delovnih ljudi; ne proizvajati za skladišča, ampak za ljudi.
Sekretar Marjan Rožič je spregovoril slušateljem šole še o drugem delu sindikata in njegovi vlogi doma
ter v svetu.	_
J. PRIMC
Do konca tedna bo prevladovalo suho vreme, v jasnih nočeh nevarnost slane, šeie ob koncu tedna se bo vreme nekoliko otoplilo.
Gasilsko društvo Ratež bo letos slavilo šele drugo oDletmco svojega obstoja. V tem kratkem času mu je uspelo nabaviti nekaj osnovne opreme, pred kratkim pa je začelo ob pomoči vaščanov graditi gasilski dom. Na sliki: marljivi delavci. (Foto: Z. Šeruga)
tedenski
mozaik
Trije palestinski komandosi so 11. aprila vdrli v izraelsko mestece Kirjat Šmonu, kar je plačalo z življenjem 18 Izraelcev, 16 jih je bilo ranjenih, komandosi pa so se po vzoru japonskih kamikaz sami pokončali tisti hip, ko so izraelski vojaki vdrli v eno od stavb, ki so jo imeli v rokah napadalci. Pokol se je zgodil na obletnico drzne akcije izraelskih komandosov, ki so v noči od 9. na 10. april lani v središču Bejruta hladnokrvno pobili tri palestinske voditelje. Torej lahko domnevamo, da gre za maščevanje: oko za oko, zob za zob.
Odgovornost za ta napad je v uradnem sporočilu prevzelo nase poveljstvo fronte za osvoboditev Palestine. To je ekstremistična pale st in & a organizacija pod vodstvom bivšega sirskega kapetana Ahmeda Dži-brila. Napad so izvedli pripadniki te organizacije: Munir Magribi (20 let, Palestinec), Ahmed Sejk (20, Sirec) in Jasim Muzani (27, Iračan).
Po uradnem sporočilu so ti komandosi 11. aprila navsezgodaj vdrli v Kirjat Šmonu in si z orožjem v roki priborili vstop v šolo, ki je bila zaradi verskega praznika zaprta. Od tam je komandose pregnala izraelska vojska, zato so se umaknili v bližnji stanovanjski blok. V četrto nadstropje so vzeli s seboj talce.
Komandosi so zahtevali prek •Rdečega križa, da Izraelci spustijo sto palestinskih borcev, med njimi tudi Japonca Kozo Okamota, ki je sodeloval v pokolu na letališču Lod (1972). Toda Izraelci so skušali ukaniti komandose in so jih napadli, čeprav so bili prej jasno opozorjeni na to, da je poslopje minirano in ga bodo komandosi pognali v zrak, če se bo kdo skušal približati.
Ko so Izraelci vdrli v poslopje, se je razlegla eksplozija, ki je pokončala komandose, z njimi pa tudi 18 Izraelcev, medtem ko jih je 16 obležalo v ranah.
Spet nov pokol, ki priča o tem, da je na Bližnjem vzhodu še veliko žarišč napetosti med Izraelci in Arabci in da je mir, tisti resničen mir, še zelo daleč.
Za šolo niso sposobni?
Kako bodo gospodarili na kmetijah brez osnovnega strokovnega znanja? Nesprejemljiv odnos
Na kmetijah, oddaljenih od industrijskih krajev, je še nekaj mladincev, ki bi se radi vpisali v šolo za kmetovalce, pa jih ne sprejmejo, ker niso uspešno končali osemletke. Tako je povedal predavatelj v kmetijski šoli, ki dobro pozna razmere na kmetih. Kako torej pomagati takim kmečkim fantom in dekletom, ki bodo verjetno ostali na kmetijah?
Nekateri predavatelji v šolah za kmetovalce menijo, da bi tisti mladinci, ki niso uspešno končali osemletke, res težko sledili pouku. Zaradi tega se jim zdi prav, da se ne morejo vpisati. Takih kmečkih mladincev, ki uspešno končajo osemletko, pa se premalo vpiše v njihove šole. Komaj jih zbero toliko, da obdržijo razred. Z izobraževanjem kmečke mladine pa ne bi mogli biti zadovoljni niti takrat, če bi kmetijske šole napolnile vse sedanje učilnice do zadnjega kotička.
Urejanje kmetij gre veliko hitreje kot izobraževanje kmetov.
Morda bomo imeli čez 10 ali 20 let le še 50 ali 40 tisoč kmečkih družin. Toda to bi morali biti sodobni kmetje z urejenimi kmetijami in visokimi dohodki.
Koliko pa jih bo imelo ustrezno poklicno izobrazbo? Zdaj jo ima v vsej Sloveniji le okrog 2 % vseh gospodarjev. Če se vpis v šole za kmetovalce ne bo zvečal in če bi se še v drugih kmetijskih šolah strokovno usposobilo vsaj še toliko kmetov kot v teh,
bi jo imdo čez 10 let le okrog 10 odstotkov.
Nekateri kmečki mladinci ne marajo obiskovati kmetijske šole, drugi ne morejo. A zakaj niso vsi uspešno končali osemletke?
Nekaterim je učenje šlo trdo. Veliko je tudi takiji, ki niso imeli časa za učenje, ker so morali pomagati pri delu na kmetiji. Mnogi niso bili poučeni, da se je tudi za kmeta treba učiti, če želijo dobro gospodariti, in so zato zanemaijali učenje v osnovni šoli.
Ko taki fantje in dekleta do-raščajo, drugače gledajo na kmetijsko izobrazbo kot takrat, ko so bili v osemletki. V šolo za kmetovalce pa se ne morejo vpisati zaradi tistega, kar so zamudili pred leti.
Pouka v kmetijskih šolah ne smemo podcenjevati. Ne moremo pa niti mimo dejstva, da mladinca ne sprejmejo v šolo za kmetovalce, češ da ne bi mogel slediti zahtevnemu pouku, na kmetiji bo pa ostal vzlic temu. Kako izobraževati take kmečke fante in dekleta, ki imajo rta-
Predsedniške volitve v Franciji pričaKujejo za 5. maj. Uradni seznam kandidatov za francoskega predsednika sicer še ni objavljen in ga bodo izdali šele 20. aprila, toda Pariz in druga francoska mesta so preplavljena z volilnimi lepaki najpomembnejših kandidatov. Na naši sliki so pariški lepaki kan* didata združene levice, komunistov in socialistov, Francoisa Mitteranda. (Telefoto: UPI)
men obdelovati kmetije, pa se po sedanjih predpisane morejo vpisati v šole za kmetovalce? Pustiti jih brez vsake kmetijske izobrazbe, pomeni, obsoditi velik del zasebnega kmetijstva na zaostajanje. Kmetijska pospeševalna služba ima premalo strokovnjakov, da bi jim bili stalni svetovalci.
JOŽE PETEK
(Iz zadnjega PAVLIHE)
— Ej, ta naša kmetijska evidenca! Zdaj kar naenkrat ne vemo, ali imamo preveč ali premalo prašičev v državi? !
— To je odvisno pač od tega, kaj vse šteješ mednje.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Prav v teh dneh so potekale po vseh pri- omenjenimi) in to je - da akumulativnost stojnih republiških institucijah zelo po- našega gospodarstva nevarno upada, da se je membne razprave — navezane na oceno naše- zmanjšala že tako močno, da skoraj ne zado-ga gospodarjenja v začetku, v prvih mesecih šča več niti za enostavno reprodukcijo, letošnjega leta. Ocene tekočih gospodarskih Vemo pa, daje nujni cilj vsega gospodarstva gibanj (s podatki iz prvih letošnjih mesecev) ne samo enostavna, temveč tudi razširjena so bile predmet razprav na sejali minuli te- reprodukcija, saj je to pogoj za nadaljnjo den v ekonomskem svetu republiškega izvrš- družbeno rast na vseh področjih, nega sveta, pa v koordinacijski komisiji za Ocene ekonomskega sveta ter koordinacij-gospodarstvo in (ta ponedeljek) tudi na zase- ske komisije so bile torej opozorilne — in po danju republiškega izvršnega sveta.	vsem tem je republiški izvršni svet.na seji ta
Skupni imenovalec vseh teh ocen - če ponedeljek posebej tudi poudaril, da se je lahko tako rečemo - je ta, da so sicer letoš- treba pri skupni in splošni porabi dosledno nja gospodarska gibanja razmeroma ugodna, držati vseh začrtanih okvirov, ki smo se da se nekatera konjunkturna tržna gibanja še zanje dogovorili v sprejeti resoluciji za letos.
kar nadaljujejo ter da podatki kažejo na raz-  ______________________
meroma ugodne proizvodne in druge rezultate (čeprav je sicer še prezgodaj, da bi na podlagi podatkov iz dveh ali treh mesecev že ocenjevali vsa letošnja gospodarska gibanja), da pa je hkrati uspešna nadaljnja rast vseli gospodarskih gibanj tisti skupni cilj, ki mu moramo posvetiti kar največ pozornosti. Res je namreč, da kljub ugodnim dosežkom vsi podatki le ne kažejo tako ugodne podobe, kot bi si jo sicer želeli in kot smo z njo računali, ko smo načrtovali (in si v sprejeti resoluciji za letošnji gospodarski razvoj tudi začrtali) letošnjo rast vsega fiašega gospodarstva.
Iz teh ocen povzemimo le nekaj dokaj zaskrbljujočih ugotovitev. Podatki, na primer, kažejo, da so se obremenitve gospodarstva v zadnjem času (navzlic drugače začrtani politiki) le povečale, namesto da bi se zmanjšale.
Veliko povpraševanje po raznem blagu na trgu (in torej ugodno tržno konjunkturo) si lahko tolmačimo s tem, da kupno moč pospešujemo umetno, tudi s krediti in drugače, razen tega pa naraščanje OD ni vseskozi
gatov za zvezni zbor skupščine SFRJ, pa tudi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine SRS. Prihodnji mesec pa bo na svoji prvi seji (10. maja) nova republiška skupščina izvolila republiško delegacijo v zbore zvezne skupščine ter konstituirala svoje izvršne organe.
Kandidati za republiška in zvezna telesa so sedaj že določeni - določila jih je ta ponedeljek (na predlog predsedstva in izvršnega komiteja RK SZDL) republiška kandidacijska konferenca SZDL. Kandidat za člana predsedstva SFRJ iz SRS je Edvard Kardelj. Za predsednika predsedstva SRS je predlagan Sergej Kraigher, za člane pa Tone Bole, Anica Kuhar, Jože Lončarič, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Janez Vipotnik.
Za vodilne funkcije v republiški skupščini pa so predlagani kandidati: za predsednika nove skupščine dr. Marjan Brecelj, za podpredsednika Vladimir Logar in Beno Zupančič. Za predsednika republiškega izvršnega sveta je predlagan Andrej Marinc.
Predsednik Tito je v minulih dneh obiskal nekatere kraje v BiH, kjer so divjale velike bitke natega
___________________________________NOB,	ta ponedeljek pa se je sestal s političnim
aktivom Sarajeva ter je iinel ob tej priložnosti tudi IS je tudi opozoril, da bo za večjo akumula- daljši govor o naših sedanjih razmerah ter o zuna-
tivno sposobnost gospodarstva treba v orga- hjih pritiskih na nas. -
^	5	Ob	tem je predsednik Tito poudaril svoje prepri-
nizacijah združenega dela povečati napore za čanje, da Obližnji X. kongres ZKJ velika ^odo-
bolj racionalno in ekonomično poslovanje vinska prelomnica v spoznavanju obveznosti in
ter za večje izkoriščanje vseh njihovih notra- dolžnosti jugoslovanskih komunistov ter pri njiho
njili rezerv.
Kako gospodarimo letos
Ocene letošnjega gospodarjenja so torej -če jih strnemo - zadržano ugodne, vsekakor pa nas opozarjajo na to (kar kažejo tudi svetovna gospodarska gibanja), da bomo morali gospodariti za naprej izredno preudarno, skibno in varčno.
Konec tega meseca se bodo na prvih sejali
t Aincl/tN cI/llt>XAm /VI U^/lrv 'IH	J	_
spremljal tudi ustrezen rast proizvodnje, občinskih skupščin (ki bodo 29. aprila) do-Slednjič pa še najbolj zaskrbljiva ugotovitev končale tokratne volitve - z izvolitvijo pred-(ki je pravzaprav tesno povezana z vsemi sednika in članov predsedstva SRS ter dele-
vem usposabljanju za Še večjo aktivnost, za še večjo idejno povezanost in enotnost - zato pa, je menil, se nam gotovo ni treba bati za našo prihodnost.
Zunanjih pritiskov sc ne bojimo, je poudaril predsednik Tito, vsem pa moram povedati, da so to zares pritiski na nas, na našo ureditev in na našo skupnost. To je zelo slaba politika, ki ne'prispeva k svetovnemu miru. Dokler pa bo naša država trdna - in to bo vse bolj - se nam ni treba batitnikogar, ni nam treba dajati nikakršnih koncesij, ni treba nikomur popuščati. Naš delavski razred je tisti povezovalni dejavnik, je poudaril predsednik Tito, ki odločno deluje za enotnost naše države
tedenski zunanjepolitiini pregled
V torek se je v palači Združenih narodov v New Yorku začelo izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Na njem sodeluje 135 držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki jo vodi Miloš Minic, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve.
Zasedanje je generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Waldheim sklical na pobudo neuvrščenih držav, ki so pripravile tudi osnutka temeljnih listin, o katerih razpravljajo na zasedanju. Listini izražata željo neuvrščenih, da bi dosegli spremembe v mednarodnih odnosih. Na svetu so se zadnji čas zgodile tako velike spremembe, da so povzročile novo strategijo neuvrščenih, ki bo prav gotovo naletela na bolj ali manj prikrit odpor. Neuvrščeni želijo spremeniti sedanji sistem mednarodnih ekonomskih odnosov, v katerem imajo nerazviti podrejen in neenakopraven položaj.
Spremembe skušajo neuvrščeni doseči z odločnim uveljavljanjem stališč, ki so bila sprejeta na lanski alžirski konferenci neuvrščenih. Vztrajajo pri pravici do samostojnega izkoriščanja naravnih bogastev in zmanjševanju razlik med cenami surovin, ki jih dežele v razvoju izvažajo ter med izdelki, ki jih uvažajo.
Poleg tega na zasedanju generalne skupščine opozarjajo na nujnost dolgoročnih mednarodnih blagovnih sporazumov, financiranje razvojnih programov, ugodnejši prenos tehnologije v dežele v razvoju in na hitrejšo reformo mednarodnega denarnega sistema.
Za ilustracijo povejmo, da ima 25 držav v razvoju okoli 85 7o vseh surovinskih zalog tega planeta, vendar so te države zaradi sedanjega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov skoraj povsem odvisne od moči razvitih.
Zato ni presenetljivo, da je predsednik zasedanja generalne skupščine Združenih narodov Ekvadorec Leopold Benites v svojem otvoritvenem govoru dejal, da pomeni to zasedanje mejnik v zgodovini Združenih narodov.
Glavna naloga tega zasedanja je zagotoviti vse razpoložljive vire naravnih bogastev zu ustvarjanje boljših socialnih razmer v svetu. To je povedal v svojem govoru na prvi dan zasedanja dr. Kurt Waldheim, ki je nato opozoril še na šest najbolj bolečih točk našega sveta: revščina strahovito naraiča, ljudi je vedno več, hrane vedno
nosti in privilegijev enih na račun drugih, kar je temelj tega sistema, za katerega so še vedno značilne prvine neokolonializma. Sedanji ekonomski sistem je omogočil hiter razvoj in obilje najbolj razvitih držav, hkrati pa pahnil v zaostanek in v boj za najbolj bistvene življenjske potrebe precejšen del človeštva.
Tako je dejal v četrtek v svojem govoru pred generalno
Generalna
skupščina
na
pobudo.
neuvršče-
nih
skupščino Združenih narodov vodja jugoslovanske delegacije Miloš Minic.
Največ pozornosti pa je vzbudil del Miničevega govora, v katerem je primerjal naša stališča s stališči nekaterih drugih držav.
Kot neodvisna, neuvrščena in socialistična država, ki se razvija po lastni poti, se čuti Jugoslavija dolžno, da tudi sama v skladu s svojimi možnostmi prispeva k reševanju problemov dežel v razvoju... Problemi dežel v razvoju so svetovni problemi in jih je mogoče reševati samo z napori vseh dežel v njihovo skupno korist!
TELEGRAMI
MOSKVA - Iz Moskve poročajo, da sc bo sredi tega meseca sestal v Varšavi politično-posvctovalni komite varšavskega obrambnega sporazuma, na katerem bodo sodelovali najvišji voditelji držav - članic.
DUNAJ - Avstrijska vlada bi pristala na revalvacijo avstrijskega šilinga za 2 do 3 odstotke, če sc bo izkazalo, da bo to v korist gospodarske stabilizacije.
WASHINGTON - Ameriški demokratski voditelj v senatu Mike Mansfield je kritiziral dunajska pogajanja NATO jp varšavskega pakta, češ da gre za povsem neučinkovito dolgotrajno konferenco. 'Senator se sicer zavzema za zmanjšanje ameriških sil v zahodni Evropi.
ADIS ABEBA - V odgovoru na
obtožbe o korupćjji med visokim« funkcionarji je etiopska vlada sporo-
'mani energije 'primanjkuje vse
vec denarja gre za oborožitev, narjj dolžni prijaviti vrednost imo-svetovni denarni sistem pa načenja inflacija.
Vsaka država posebej in Združeni' narodi z njimi so na velikem razpotju. Kriza sedanjega ekonomskega sistema je posledica resnične neenakoprav-
vinc, ki jo imajo in obseg posestev, ki so jih pridobili med državnim službovanjem.
NEW YORK - AmcriSki zunanj minister dr. Hcnry Kissingcr se je ti ponedeljek na svojo željo srečal • Milošem Minićcm, našim zveznin sekretarjem za zunanjo politiko.
UVOZILI *4 3»,
IZVOZILI.... , ZA £>000 i
ZAVOZILI....^
V	okviru JPI so na osnovni šoli Grm v Novem ®estu priredili razstavo plakatov o varstvu okolja, ikebane, znamk o flori itd., z nekaj eksponati pa so sodelovali lovci, ribiči in hortikulturno društvo. Z razstavo so opozorili, kako pomembno je ohraniti okolje. (Foto: I. Zoran)
Medtem ko je šofer V. Grabnar iz Radohove vasi v kabini spal, je D. Kovač kar brez vozniškega dovoljenja pognal 12-tonski tovornjak proti Kompolju. Šofer se je zbudil šele, ko je treščilo ob drevo. Na gradbišču sevniškega mostu s tem vozilom ne bo mogel več služiti.
V kinu Krka v Novem mestu je bila prejšnji torek pionirska radijska oddaja „Pet pedi“. Prireditev, ki je bila zelo dobro pripravljena, si je ogledalo precej Novomeščanov, ki so bili s pikrim programom nadvse zadovoljni. (Foto: J. Pezelj)
/**—---------------------------->
V	KRANJU ODPRLI KMETIJSKI SEJEM
. Od 12. do 21. aprila bo v Kranju odprt doslej največji, 13. Mednarodni kmetijski spomladanski sejem, ki bo, kot vse kaze, sčsoma prerastel v splošni kmetijski sejem. Letos razstavlja svoje izdelke 160 domačih ih tujih razstavljalcev; kupci imajo na izbiro zlasti mnogo kmetijskih strojev,' traktorjev, kosilnic ter kompletnih strojnih linij za pridelovanje poljščin. Na prodaj je tudi blago za široko porabo, za obiskovalce pa je zlasti privlačno, da je mogoče razstavljene izdelke dobiti ceneje, saj je občinska skupščina Kranj znižala običajni prometni davek, cene pa so do 60 odstotkov znižali tudi nekateri proizvajalci sami. Ogled Sejma v Kranju priporočamo tudi našim kmetovalcem, ki se zanimajo za nakup kmetijskih strojev in delovnih priprav.
O *	»	v	v
o e j mi sc a
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 328 mlajših in 41 starejših prašičev, prodali pa so jih 275. Za mlajše prašiče kupci zahtevali 490 do 620 dinarjev, za starejše pa od 630 do 750 dinarjev. Tokrat je bil promet malo manjši kot prejšnji teden, cene pa se mso bistveno spremenile.
' BREŽICE: V soboto so na tedenski sejem pripeljali 553 mlajših in 23 starejših prašičev. Mlajših so prodali Kar 434. Kilogram žive teže je veljal do 28 dinarjev. Starejših prašičev so tokrat prodali 17, kilogram žive teze pa je veljal do 17 dinarjev.
OBVESTILO. Krajevna skupnost entrupert obvešča, da bo drugi le-ošnji živinski sejem na Veseli gori v oooto, 27. aprila. Na njem bodo Prodajali tudi kramarsko blago in °brtne izdelke.
V	Petkovi galeriji v Ribnici je odprta razstava del slikarja amateija Janeza Černača iz Kočevja. Na otvoritvi 10. aprila so v kulturnem programu sodelovali učenci glasbene šole iz Ribnice. Razstavo je odprl sekretar občinskega komiteja ZK Ribnica France Grivec. (Foto: Brus)
V skupščino le usklajeni predlogi
„Če bomo hoteli načela, ki jih vsebujeta obe novi ustavi — republiška in zvezna — uresničiti, se bomo morali temu primerno organizirati,“ nam ie med drugim na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani povedal član republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič. Pri tem je imel v mislih naloge v zvezi z uresničevanjem zakonodajnega programa.
Vlado Klemenčič: usklajevanje
v	izvršnem svetu
Prvi korak k novi organiziranosti slovenskega izvršnega sveta, ki bo pripomogel tudi k malce spremenjenemu načinu metod dela tega organa, bo ustanovitev dveh novih svetov, ki pri zveznem izvršnem svetu že obstajata. To bosta gospodarski svet in svet za družbenopolitični sistem in ustavnopravna vprašanja.
V	preteklem delu IS je namreč prihajalo mnogokrat do sporov in težav, oboje pa je
Kmetijski nasveti
Nadležna pepelasta plesen $
Trdovratna m nevarna pepelasta plesen lahko sadjarja, zlasti aiega, spravi ob vse veselje s sadjarstvom. Nekatere sorte, kot č nfrtan’ koksova oranžna reneta, grafenštajnc, so posebno ob-Ujive. Bolezen pa ne napada samo jablane, temveč tudi bre-r\ve» okrasne rastline, vinsko trto, njen napad pa je hujši, če je a zima mila (kot letos) in če v pomladnih mesecih prevladuje ^erno toplo, ne deževno vreme.
, Za pepelasto plesen je značilno, da je drugačna od drugih otezni: prezimi namreč kar na rastlinah, v zasnovah brstov in P°ganjkov. Ko jablane ali kake druge napadene sadne vrste od-^nejo prekrije bolezen mlado liste in jo kaj lahko spoznamo P° sivkasti moknati prevleki. Obolelo listje se zvije, postaja trše propada. Zaradi napada plesni se lahko posušijo celi poganjki. Spopad s plesnijo je dolgotrajen. Priporočajo, naj bi v sušnih zaprtih legah občutljivih sort sploh ne sadili, tako nevarna je Pesen. Če pa se je na drevje, že naselila, jo uničujemo tako, da Rađene poseke 0b koncu maja in še enkrat jeseni porežemo, ttlčkaiji to lahko naredijo na roke in naj ne žalujejo za mla-poganjki, ki bi tako in tako propadli, kr fICCr	najk°U učinkovito pravočasno temeljito več-
nio^r .škroPIJenje z žveplenimi pripravki. Jablane škropimo z nu i/lv®m *vepl°m (cosan, sumporol), vendar v toplem vreme-uj ’ žveplo izhlapeva in učinkuje. Priporočajo, da pred cvete-^roP*mo vsaj dvakrat, v drevesnicah pa še pogosteje, če ^emo imeti zares zdrave sadike.
e je vreme hladnsjše, dajejo zajamčen uspeh drugi pripravki, * Pnmer karatan v 0,1-odst. koncentraciji, acricid (0,25-odst.) Dr. n'?restan. V pretirani vročini moramo biti z žveplenimi pri-avki previdni, saj so lahko nevarni.
Inž. M. L.
imelo eno samo, a hudo posledico: prepočasno sprejemanje pomembnih zakonov in predpisov. Dogajalo se je namreč, da je skupščina, ki so ji člani izvršnega sveta odgovorni, zavračala predloge izvršnega sveta zaradi raznih pomanjkljivosti. Te pa so nastajale zato, ker pri oblikovanju takih predlogov niso sodelovali vsi družbeni dejavniki. Novoustanovljena sveta pa naj bi vključevala razen predstavnikov RIS in republiške uprave tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice, interesnih skupnosti in še vseh tistih, ki jih bo obravnavana problematika zanimala.
B. PODOBNIK
aprila, je zato še posebej opozorila na majhno produktivnost v kmetijstvu. Primerjava s kmetijsko razvitimi deželami pove pravzaprav že vse. Tako so naša sorazmerno dobro opremljena družbena posestva porabila na primer za stot koruze' L'ta 1960 kar 7,42 delovne ure, leta 1971 še 1,58 ure, v istem času pav ZDA le še f5 minut. V Ameriki obdeluje en zaposleni v kmetijstvu 37 ha zemlje in skrbi za 26 glav živine (GVZ), pri nas pa le 9 ha in 3 glave živine. V ČSSR priredijo na hek-taiju zemlje 169 kg mesa, pri nas 63 kg, na Danskem pa 400 kg. Francozi pridobijo na enem hektarju zemlje 900 1 mleka, Danci 1.600 1. Jugoslovani pa le 160 1. Seveda je pri nas opremljenost kmetijstva mnogo slabša. Značilen je podatek, da smo v istem letu, ko so kmečka gospodarstva v ZRN porabila 220KWh na hektar, pri nas porabili le 5 do 10 KWh na hektar. *
Koliko je torej še „prostora" za večjo produktivnost v kmetijstvu, ki edina lahko trajno prinese boljše čase tej gospodarski dejavnosti!
Dana še raste
Investicija je upravičena, povečanje proizvodnih zmogljivosti mirenske DANE je smotrno. Tako je menila skupina proizvajalcev brezalkoholnih in alkoholnih pijač pri odboru za živilsko industrijo republiške gospodarske zbornice.
Storilnost - posnetek je iz Žurg ob Kolpi
Storilnost šepa
Ne govori se zaman o sorazmerno majhni produktivnosti našega kmetijstva. Delovna storilnost in zaostajanje rasti kmetijske proizvodnje sta vredni pozornosti vse družbe. Še več: bolj kot kdaj je očitno, da je prav kmetijstvo potrebno izdatne
•	družbene pomoči, sicer bodo notranja razvojna navzkrižja prinesla nove gospodarske težave.
Prva konferenca sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Jugoslavije, ki je bila 9.
Končna postaja industrijskega sadja: Mirna
Mirenska tovarna namerava zgraditi 2.700 površinskih metrov novih proizvodnih in skladiščnih prosto-
BREZ BESED
(Karikatura: Marjan Bregar)
rov, kupiti naprave za destilacijo sadne brozge, naprave za koncentracijo sadnih sokov (tisoč litrov soka na uro), naprave za izdelovanje esenc in arom, vse v skupni vrednosti 22,2 milijona-dinarjev. Predvideno je, da bodo v prvem letu obratovanja izdelali 680.000 litrov sadnih destilatov iz jabolk, hrušk, sliv,' brinovih jagod in vina, nad 150 ton sadrih koncentratov in 780 ton raznih ».-»ravnih izvlečkov, esenc in arom.
Nove naložbe imajo tudi širši pomen za kmeujstvo v tem delu Slovenije. Tovarna bo potrebovala na leto nad 3.000 ton jabolk in hrušk,
1.000	ton sliv, 100 ton ribeza in še nekaterih pridelkov. To je priložnost za kmetijstvo, ki naj bi navezalo trajnejše sodelovanje s tovarno, podobno, kot se je to zgodilo v pridelovanju krompiija za mirenski obrat KOLINSKE.
Katrce iz Novega mesta gredo dobro v denar
Trinajsti sejem
V	ponedeljek se je v Beogradu začel 13. mednarodni avtomobilski sfc-jem, na katerem razstavljata 302 izdelovalca. Zanimivo je, da je kar 177 razstavljalcev iz Jugoslavije, 125 pa iz 19 tujih držav. Tudi na letošnjem sejmu bodo razstavljalci zasedli ves prostor Beograjskega sejma. Razen avtomobilov si bodo obiskovalci na sejmu, ki bo odprt do nedelje, lahko ogledali tudi opremo, pribor, prikolice in drugo, kar sodi v avtomobilizem.
Beograjski sejem avtomobilov je eden izmed devetih evropskih sejmov proizvajalcev avtomobilov, zato pričakujejo tudi nekaj novosti.
V	strokovnem delu programa bo Jugoslovansko društvo za mciorje in vozila pripravilo dve razpravi: o energiji za avtomobile prihodnosti in o perspektivi motornih vozil na električni pogon.
Med številnimi proizvajalci se bo, kot je že v navadi, pojavila tudi novomeška Industrija motornih vozil. Medtem ko se je prejšnja.leta predstavljala z avtomobili iz sodelovanja z BLMC, bo letos razstavila doma izdelana R-4 in R-12. Zlasti za slednjega, ki je prav zdaj prišel s tekočega traku v kovinskih barvah, bo bržkone veliko zanimanja. Kot običajno pa IMV razstavlja tudi drugo svojo proizvodnjo, med katero velja še posebej opozoriti -na prikolice Adria, ki jih želi letos prodajati tudi domačim kupcem.
GRADBIŠČE
V	TOPLICAH
V	Čateških Toplicah je živo. Obrisi kopalnih bazenov in velikega avtomatskega kegljišča so vsak dan določnejši. To je prva faza kopa-liško-rekreativncga centra. Temeljni kamen so položili 9. novembra lani.
V	temelje so tedaj vgradili steklenico z imeni vseh članov zdraviliškega kolektiva.
rrednoie
Zadošča pogled v okolico slovenskih mest, tudi Novega mesta: nedokončane stanovanjske hiše se vrste. Nekatere stoje tako že leta. Mrtev kapital stoji kot pomnik drobnjakarske politike v stanovanjski graditvi, ki je dala vsakemu prosilcu toliko, da je gradnjo začel, potem pa ga prepustila, da je nadaljeval, kot je vedel in znal.
Kajpak obstaja tudi natančnejši podatek: ob koncu minulega leta je imela Slovenija 29.418 nedograjenih stanovanj, od tega dve tretjini v zasebni stanovanjski gradnji. Celotni stanovanjski primanjkljaj pa znaša 50.000 stanovanj, torej bi ga lahko za dobro polovico zmanjšali, če bi začete gradnje dokončali.
Davek duši
Toda kako opraviti zače to, če gredo cene naglo navzgor, premajhen pa je tudi posluh družbe, da bi z organizirano akcijo za gradnjo družbenih stanovanj pomagala tudi zasebni gradnji. Zve zni zavod za statistiko spo roča, da so bile cene stanovanj lani še za 20 odstotkov večje; na srečo so se še najmanj podražila prav v naši republiki - za 13 odstotkov.
Trditev o premajhnem posluhu je moč dokazati m primeru prometnega davka. Večkrat je bila že grajana obdavčitev, ki gradbeni material skorajda izenačuje z luksuznimi kozmetičnimi sredstvi. Republiški izvršni svet je celo uradno predlagal zveznim organom, na] prometni davek znižajo, a doslej je ostalo pri starem. Za gradbeni material je treba še vedno plačevati posebne višje stopnje temeljnega prometnega davka, ki znašajo od 18,5 do 30 odstotkov, ne pa običajnih 12 odstotkov. Samo cementu so priznali izjemo in mu zmanjšali davek od 30 na 20 odst.
Lahko bi rekli, da si iz stanovanjske stiske in velikih potreb po gradnji proračuni kujejo neupravičeno visoke dohodke. Ob veliki družbeni akciji tega ne bi smeli dovoliti. Stanovanje je temeljna dobrina, ki jo je treba omogočiti vsakemu delovnemu človeku in zato obravnavati drugače kot luksus.
M. LEGAN
Lutkovni. Podpiramo odprtost m povezovanje
(Nadaljevanje s 1. str.)
uprizorili Kuretovega „Matjaža in Alenčico", skupina ljubljanske šole Mirana Jarca je razvedrila poslušalce z Rodetovim delom „Meh za smeh“, domačini, lutkarji iz grmske šole. so uprizorili Frana Milčinskega »Čarobno skrinjico*". Sledili so lutkarji osnovne šole „Ivan Skvarč11 iz Zagorja ob Savi z Roševo „Zajčkovo hišico*4, otroški ansambel lutkovnega gledališča „Jože Pengov** iz Ljubljane je imel na sporedu „Igro za poredneže**, po tej predstavi pa je bilo srečanje vseh mentorjev lutkovnih skupin.
V nedeljo so člani lutkovnega gledališča iz Kočevja uprizorili „Račko**, Bršlinčani so zabavali dvorano z „Jurčkom in tremi razr bojniki**, učenci osnovne šole „Oskar Kovačič** iz Ljubljane so igrali Florijanovo delo „Kako je Association, P. Liner, predstavnik hotel medvedek od blizu zvezde vi-deti“, srečanje pa je končala skupina mariborske šole Martin Košak z igrico „Pri Ježunovih**.
Ocena bo najbrž prišla na vrsto kasneje, /tokrat le nekaj kratkih ugo-' tovitev. Med 13 skupinami je bilo kar šest dolenjskih. To je še posebej razveseljivo in dokazuje, da si lutkarstvo utira pota na našem območju, čeprav za zdaj - z izjemo Kočevja - samo na osnovnih šolah. Nenehno zasedena dvorana na novomeškem Prešernovem trgu na non-stop prireditvah pa dokazuje, da je „lakota** po tovrstnih prireditvah velika, zlasti pri mladem rodu oziroma pri najmlajših.
VINOGRADI RAZDELJENI
Okrog 25 hektarjev zemljišča na Plešivici je že zrigolanega in pognojenega. Iz starih vinogradov so nastaU novi, modemi, ki bodo omogočili obdelovanje s stroji. Kmetje, ki so imeli prej tudi do 12 malih vinogradov, so sedaj po izvršeni komasaciji dobili svoje vinograde skupaj. V njih bodo posadili največ modre frankinje, ki daje najboljšo metliško črnino, druge trte pa bodo še žametna črnina in nekatere, ki dajejo bela vina; ta bodo imeli vinogradniki za lastno porabo. Pravi pridelek pa bo vinogradnike na Plešivici razveselil čez štiri leta.
V SEVNICI KMALU GRADNJA ENAJSTNADSTROPNICE
Gradbeno podjetje Beton-Zasavje je med največjimi graditelji družbenih stanovanj v mestu. 52-stanovanj-ska stolpnica bo vseljiva že oktobra. V isti soseski gradijo še en 30-stano-► vanjski blok, ki zrase vsak teden za eno nadstropje. Ta naj bi bil vseljiv do 15. decembra. Naročena pa je tudi že lokacijska dokumentacija za stolpnico z enajstimi nadstropji, ki bo imela 70 stanovanj. Načrtovalci srednjeročnega načrta stanovanjske gradnje v občini so s takim razmahom družbene gradnje zadovoljni.
PRVIČ 3.000.
DRUGIČ ŽE 4.500 ŠKATEL
V skladišču novomeške tovarne perila LABOD je bilo zadnji dve soboti živahneje kot sicer. Sobotni delovni izmeni se je obakrat pridružilo po 15 članov Odreda gorjanskih tabornikov, ki so ponudili tovarni svoje delovne sposobnosti. Sestavljali so škatle, v kakršnih tovarna odpremlja na trg moške srajce. Takega dela nevajene roke so prvo soboto naredile nekaj nad 3000 škatel, drugo soboto pa je številka skočila že na dobrih 4500. Taborniki so prosili za delo, da bi si zaslužili denar za počitniški tabor in za izboljšanje opreme v odredu, ki je dotrajala. Sklenili so, da bodo sobotno „taborniško prostovoljno delo“ nadaljevali, že to soboto pa nameravajo priti na delo v še večjem številu.
V LABODU so jim že zdaj naročili, da bodo postavili tudi velik pagodni taborni ogenj, ki bo zagorel na travniku nad tovarno v Ločni 24. maja zvečer. Tam bo osrednja novomeška proslava dneva mladosti in veliko srečanje ob 50-letnici obstoja tovarne.
S. H.
Do kongresa 70 novih članov ZK v posavskih občinah ■ Medobčinski svet ZK Posavje zahteva odločnost in podpira razvojni koncept pokrajine
Medobčinski svet ZK Posavje je zaživel v novi sestavi. Njegov sedanji sekretar Mirko Kambič iz Brežic tokrat odgovaija na vprašanja Dolenjskega lista in seznanja bralce s programskimi izhodišči tega medobčinskega organa.
- Tovariš Kambič, kako so se posavski komunisti vključili v predkongresno dejavnost in kakšne naloge je medobčinski svet sprejel za prihodnje obdobje?
- Izredno razveseljiva je ugotovi- činami v Posavju in v širšem .prosto-tev, da je bilo v tem obdobju spre- ru. *
jetih v Zvezo komunistov nad 70	_ Kako boste spremljali,
mladih članov, večinoma neoosred-	m reševali probleme,
značilne in aktualne za vse tri občine?
- Ustanovili smo stalne komisije za posamezna delovna področja, v katerih so enakopravno zastopane vse občine. Medobčinski svet bo spodbujal akcijsko povezovanje z drugimi družbenimi organizacijami. Omeniti moram še nalogo, ki ga čaka pri utijevanju organizacij ZK, SZDL, sindikatov in Zveze mladine. Te organizacije bodo morale pognati korenine v TOZD, v krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih.
T
Mirko Kambič
nih proizvajalcev. Padatek kaže, da se veča zaupanje delavskega razreda v našo organizacijo. Tudi sicer je ocena predkongre:ne aktivnosti v Posavju zelo ugodna, saj je v razpravi o kongresnih dokumentih sodelovalo nad tri četrtine posavskih komunistov.
V prihodnje si bo medobčinski svet prizadeval za uresničevanje družbenih in ekonomskih odnosov na novih ustavnih temeljih. Ta naloga bo dolgotrajna. Komunisti bodo morali spremljati vsa dogajanja, iredvsem pa bdeti nad tem, da _OZD ne bodo samo formalnost, ampak da bodo zares samoupravno zaživele. Vse to je nujno povezano z idejno-političnim usposabljanjem članov ZK in drugih delovnih ljudi. V Posavju- si bomo morali omisliti bolj razgibane oblike izobraževanja kot doslej. Izoblikovati pioramo aktiv domačih predavateljev in s tem sprožiti pretok znanja med ob-
OBČNIZBOR DRUŠTVA BELA KRAJINA
11. aprila se je lepo število Belokranjcev in prijateljev Bele krajine udeležilo občnega zbora društva „Bela krajina**. Namen društva je zbrati Belokranjce, ki žive po vsej naši domovini, obujati stare običaje, obenem pa tudi posredovati pomoč za razvoj svoje ožje domovine.
Na zboru so člani društva dali več predlogov za nadaljnje delo. Med drugim se bodo začeli pripravljati na posebno akademijo v počastitev 25. obletnice smrti pesnika Otona Zupančiča. Izrazili pa so tudi željo, da bi poskušali dobiti ljudi, ki bi po vsej Beli krajini iskali narodno blago in drugo zgodovinsko gradivo, ker je to območje še precej neraziskano, čas pa hitro uničuje, kar je še tega ostalo. Na zboru so tudi predlagali, naj bi se člani društva jeseni zbrali na Gorjancih in opravili izlet do Metlike.
S. SKOČIR
(Prezaposlen«
V zadnji številki revije Prikazi in študije, ki jo izdaja republiški statistični zavod, so objavljeni najnovejši podatki o zaposlenosti žensk v naši republiki. Med zaposlenimi je že 262.000 žensk, kar je že 43 odstotkov vseh zaposelnih. Tri četrtine vseh dela v proizvodni dejavnosti, ena četrtina pa na področjih kul-turno-socialne dejavnosti ter v organih oblasti in uprave. V gospodarstvu je zaposlenih 199.000 žensk, od tega v industriji in rudarstvu 12.700, kar je 42,6 odstotka od skupno zaposlenih.
Najmanj žensk je zaposlenih v rudarstvu (le pol odstotka), v komunali pa dela en odstotek žensk. Kar v 26 panogah so ženske udeležene s 50 in več odstotki. Največji delež imajo ženske v naslednjih dejavnostih: v socialnem varstvu 81,9, zdravstvu 27,5, izdelavi tekstilnih izdelkov 78,5, socialnem zavarovanju 76,7, tekstilni industriji 76,4 gostinstvu 75,3 šolstvu 69,5 itd.
Taka je podoba ženske zaposlenosti na delovnih mestih. Zal ni podatkov o njihovi zaposlenosti doma, kjer je treba še vedno podpirati tri vogale....
MESEC MLADOSTI V ČRNOMLJU
Komisija za šport in rekreacijo pri OK ZMS Črnomelj je za počastitev meseca mladosti organizirala športna tekmovanja, ki so se začela že v marcu, zaključila pa se bodo 12. maja. Na razpis za tekmovanja v malem nogometu, rokometu, košarki, odbojki, streljanju, šahu, namiznem tenisu, teku na 500 metrov in kegljanju se je prijavilo 20 ekip, črnomaljska garnizija in gimnazija pa bosta nastopili v vseh panogah razen v kegljanju.
Namen tega tekmovanja je množičnost in vključitev mladih v različne oblike športnega udejstvovanja.
N. P.
Črnomelj
— Imate trenutno zastavljeno kako obsežnejšo konkretno nalogo?
- Lahko jo kar povem. Medobčinski svet ZK in vsak njegov član se bo vključil v javno razpravo o razvojnem konceptu gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja v obdobju 1971 - 1985. Ko bo razprava mimo, bo s svetom posavskih občin in sestavljavci koncepta usklajeval dopolnilne predloge in pripombe. Po dokončnem sprejetju v posavskih občinah pa bo svet ustvarjalno sodeloval pri njegovem uresničevanju.
Ta koncept zahteva odločnejše ukrepanje, ker naša regija absolutno in relativno zaostaja za razvojem Slovenije. To nam potrjuje podatek o deležu družbenega proizvoda Posavja v SRS. Leta 1961 je ta predstavljal 3,61 odst, leta 1971 pa samo še 2,6 odstotka. Borili se bomo proti zapiranju v občinske meje in ozke okvire podjetij, pa tudi proti monopolističnim-težnjam. Svet se bo zavzemal za hitrejše povezovanje gospodarstva, zdravstva, kmetijstva, bančništva, šolstva, kulture, organov javne varnosti in pravosodja.
JOŽICA TEPPEY
EDINI V OBČINI
Osnovna šola „Miran Jarc“ iz Črnomlja je edina v občini tekmovala v znanju iz Vesele šole in mladih prometnikov. Tako smo dobili šolske in obenem občinske prvake, ki bodo zastopali našo občino na področnem tekmovanju. V znanju iz Vesele šole so si to čast priborili: za 3. razred Igor Štrucl, za 4. razred Majda Zabukošek, za 5. razred Maja Štrucl, za 6. razred Nada Štajdohar, za 7. razred Darinka Grahek in za 8. razred Biserka Mirtič. Mladi prometniki pa so se v petek, 12. aprila, v dveh skupinah (za 5. in 6. ter za 7. in 8. razred) pomerili na področnem tekmovanju v Krškem.
M. C.
„ANA CHRISTIE" NAVDUŠILA
0‘Neillova drama v treh dejanjih „Ana Christie**, z osnovnim motivom, da mornarji niso možje za ženitev, je v ponedeljkovi uprizoritvi z igralci novomeškega amaterskega gledališča in pred polno dvorano srečno prestala najnovejšo postavitev. Predvsem je potrebno opozoriti na dobro dvojno vlogo Rika Urha, ki je sodeloval kot režiser in nosilec glavne vloge (Chris). Zelo doživeto je Mira Lutman, ki smo jo po dolgem času spet videli na odru, oblikovala lik Chrisove hčere Ane,, ki je ob povratku iz tujine dokončno dala slovo svojemu prejšnjemu nečistemu življenju. Rešenega mornarja in ljubimca Burkea je igral Milan Bratož, Chrisovo začasno sopotnico Martho pa Staša Vovk. V drugih vlogah so nastopili M. Sekne, J. Brači-ka, F. Čuček in N. Padevskf. Občinstvo je ansambel, ki se je po letu in pol spet predstavil, za ponedeljkov uspeh nagradilo s ploskanjem.
Pomagati združevanju gospodarstva
Banka bo dajala posojila le delovnifn organizacijam, ki bodo sodelovale in se združevale s sorodnimi v občini, republiki in državi
Na četrtem zboru kočevske podružnice Ljubljanske banke, ki je bil 10. aprila v Ribnici, so potrdili poročilo o lanskem poslovanju podružnice, zaključni račun in predlog za delitev dohodka, doseženega s poslovanjem lani. Nadalje so razpravljali tudi o predlogu finančnega načrta podružnice in centrale za letos.
Za novega delegata izvršnega odbora banke je bil izvoljen Vinko Mate, finančni inšpektor v INLES Ribnica, za delegate za zbor banke pa Jože Košir in Lea Oražem iz Kočevja ter Stane Škrabe c iz Ribnice.
Plačilna sposobnost gospodarstva in banke se je lani občutno izboljšala. Dolgoročna vlaganja so bila lani v primerjavi z letom prej za 31 odstotkov večja, kratkoročna pa celo za 151 odstotkov večja. Skupno pove-
čanje dolgoročnih in kratkoročnih posojil je bilo večje za preko 153 milijonov din ali za 61 odstotkov.
Letošnji porast dolgoročnih vlaganj naj bi bil predvidoma večji za 28 odstotkov, kratkoročni pa za 13 odstotkov. Marca in v začetku aprila letos pa je plačilna zmožnost občut->od načrtovano, zato se lahko J, če se bo tako stanje nadaljevalo, da načrti ne bodo uresničeni.
V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, naj bi banka s svojo politiko vzpodbujala sodelovanje in združevanje gospodarstva, se pravi sorodnih podjetij na območju podružnice pa tudi Slovenije in Jugoslavije. Omenjena je bila tudi razdrobljenost na področju gostinstva in stanovanjske ga gospodarstva v Kočevju, kjer obstajajo tri podjetja.
Posebno pozornost so posvetili novemu načinu izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice, ki je dalo lepe rezultate, kjer je bilo vpeljano. Zaposleni so veliko več privarčevali m hkrati prispevali k večji plačilni sposobnosti bank. Zal pa je celo v nekaterih večjih organizacijah združenega dela (naprimer v INLES) odpor proti takemu izplačevanju osebnih dohodkov. Zato bo tem prizadevanjem banke pouebna pomoč političnih organizacij in samoupravnih organov.
Ko so razpravljali o širjenju poslovne mreže podružnice, je bilo sklenjeno, naj bi odprli še«poslovno mesto v Sodražici. Kasneje, čez dve
do štiri leta, pa bi tako mesto odprli morda še v Vasl-Fari ob Kolpi, če se bo turizem tu kaj bolj razvil in se
Na zboru kočevske podružnice Lb v Ribnici, (toto: Primc)
bo pokazala potreba po poslovnem
Miloš Minič:
Poglobljena neenakost narodov
Docela jasno je postalo, da teh in drugih negativnih gibanj ni bilo mogoče ustaviti z blažilnimi ukrepi in popravki sedanjega gospodarskega sistema oziroma s tako imenovanimi koncesijami in izjemami v obravnavanju držav v razvoju. Ti ukrepi niso mogli spremeniti odnosov neenakopravnosti, ki so zaobseženi v sami naravi sistema. V teh razmerah je tudi znameniti napredek znanosti in tehnologije kot eden od dejavnikov naraščajoče medsebojne odvisnosti in širokih možnosti za splošni razvoj poglobil neenakosti in privedel do tega, da se je pojavil tako imenovani tehnološki kolonializem.
Na drugi strani se je nadaljeval silen razmah najbolj razvitih držav, zlasti tistih, na katere pride največji del svetovne trgovine in ki so največji porabniki surovin iz držav v razvoju. Ta razmah je v veliki meri slonel na nizkih cenah surovin, vštevši nafto, in na ceneni delovni sili v deželah v razvoju ali na tisti, ki so jo te dežele prisiljene „izvažati“. Hkrati se je razvijal proces zapiranja najbolj razvitih držav v privilegirane integracijske grupacije. To je nujno porajalo v mednarodnih gospodarskih tokovih motnje, ki so najhuje prizadevale države v razvoju.
(Zvezni sekretar za zunanje zadeve na 6. izrednem zasedanju generalne skupščine OZN)
Josip Vrhovec:
Ne gre za majhne nesporazume -temveč za zelo nevarno politiko
Želimo ohraniti doslej najbolj odprto mejo še naprej odprto. Odločno zastavljamo zahtevo italijanski vladi tako kot vsem drugim, naj opusti svojo machiavelistično politiko, naj naposled pošteno, iskreno in odkrito pove, da so prekinili s preteklostjo in da zro v prihodnost, v kateri meje ne bodo vir sporov, temveč vez zbliževanja med ljudmi. Ne dramatiziramo stvari zaradi tega, ker mislimo, da jih je treba iz nekakšnih razlogov dramatizirati. Hočemo samo odločno povedati, da je to naša dežela, da je to naša domovina in da ne bomo nikomur dovolili, da bi jo ogrožal. Krizo v naših odnosih je povzročila Italija, ki zavaja evropsko javnost, češ da mi, Jugoslovani, zaostrujemo odnose. Tu ne gre za majhne nesporazume, temveč za zelo nevarno politiko, ki kvari naše dobre sosedske odnose ... Nikomur ne bomo dovolili, da bi zakoračil na naša nacionalna, sveta tla.
/
(Clan CK ZKH 11. aprila na zborovanju na Reki)
Milka Planinc:
S temi silami lahko obračunamo
Birokrati, centralisti, neostalinisti napadajo predvsem program ustave in platforme. Nasprotniki pritiskajo, da bi prišlo do revizije tega programa, do revizije temeljne politike ZKJ v nacionalnem vprašanju. To je kontrarevolucionarna dejavnost, ki je usmerjena v to, da bi onemogočili nadaljevanje revolucionarnega boja delavskega razreda. Če hi zmagala, bi vodila - prav tako kot nacionalistična, separatistična - v državljansko vojno. Program ZK je dovolj jasen, daje možna ostra konfrontacija in diferenciacija tam, kjer se na tej proti-partijski smeri formirajo opozicijske skupine in frakcije. S temi silami lahko obračunamo in tudi moramo, in sicer prav tako ostro, kot smo to storili s hrvaškim nacionalizmom. Frakcionaštvo je treba onemogočiti neglede na to, v kakšni podobi se pojavlja, kajti to partijo razdira.
(Iz uvodnih besed predsednice CK ZKS na VII. kongresu ZK Hrvatske)
Vlado Janžič:
Vodilna vloga - a ne z ukazi
Vodilne vloge pa si ZK ne zagotavlja z ukazovanjem, ampak s tem, da spodbuja in usmerja družbena gibanja, vodi organizirano družbeno akcijo ter ustvarja razmere za socialistično družbeno aktivnost vseh delovnih ljudi. Osnova vodilne vloge ZK pa je aktivnost članstva.
ZK si mora nenehno prizadevati, da bo imela do vseh družbenih vprašanj jasna stališča in da bo povsod idejno, organizacijsko in akcijsko prisotna. Pogoj vodilne vloge ZK pa je seveda tudi njena enotnost v teoriji in akciji, ki jo želi doseči z doslednim uresničevanjem načela demokratičnega centralizma. To načelo bo v statutu natančneje opredeljeno.
Od demokratično sprejete politike v procesu njenega uresničevanja, v katerem morajo sodelovati vsi člani, organi in forumi, ni odstopanja. Vsi člani, organizacije, forumi in organi, tudi tisti, ki se s sprejetimi stališči ali sklepi ne strinjajo, morajo enotno, organizirano in odgovorno uresničevati sprejeta stališča in sklepe, obenem pa skrbno analizirati in spremljati uresničevanje ter zahtevati ponovno razpravo o njih, kadar menijo, da so za to razlogi.
(Iz obrazložitve sprememb statuta ZKS)*
mestu.
J
DOLENJSKI LIST
Črnomelj: obisk Kluba OZN
Člani Kluba OZN iz Ajdovščine so obiskali črno* maljske tovariše - Branili bomo svoje
Člani črnomaljskega Kluba OZN, ki deluje na gimnaziji, so
v	soboto, 6. aprila, gostili svoje tovariše, člane, Kluba OZN iz Ajdovščine. V pogovoru so najprej izmenjali izkušnje pri delu, potem pa so Črnomaljci pokazali svojim mladim prijateljem nekatere zgodovinske spomenike v Črnomlju, Župančičev muzej na Vinici in dolino Kolpe.
V	medsebojnih pogovorih seje izkazalo, da so si člani črnomaljskega in ajdovskega Kluba OZN enotni v tem, da so oni dolžni narediti vse, kar je v njihovih močeh, da bodo odnosi v svetu pravičnejši, da bo mir trdnejši, skratka, da bo jutrišnji dan lepši.
30 LET PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Partizanski pevski zbor bo °b svoji 30. obletnici 26. aprila ob 20.15 priredil slavnostno prireditev v hali Tivoli. Pozivamo vse nekdanje člane zbora, da do 15. aprila sporoče svoje naslove in število želenih vstopnic za obisk prireditve.
Naslov: Partizanski pevski zbor, Ljubljana, Beethovnova 10/11.
Pripravljalni odbor
Spregovorili so tudi o težavah, s katerimi se srečujejo člani Klubov OZN v šolali. Vsakih nekaj let, ko učenci ali dijaki končajo šolanje v določenem kraju in ga nadaljujejo
drugje, se menja skoraj celotno članstvo kluba in novi člani morajo pričeti vse znova. Tudi dvoizmenski pouk, ki onemogoča udeležbo na sestankih vsem članom kluba, in dejstvo da se nekateri v šolo vozijo iz oddaljenih krajev - ovirata delo Klubov OZN.
Gostje iz Ajdovščine so še povedali, da so jih zahteve iredentistov v Italiji po našem ozemlju močno prizadele, da pa bodo.znali braniti svojo in našo zemljo. Ob koncu pa so se še dogovorili, da bodo mladi Črnomaljci obiskali Ajdovščino, ko bodo dozorele češnje.
NATAŠA KAJIN
VECPOZORNOSTI ŠPORTNIM OBJEKTOM
Vsi športni objekti v Kočevju, no^ gometni stadion, igrišča za nogomet, rokomet, košarko, odbojko in dom telesne kulture s telovadnico, so last Centra za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov. Želo slabo je bilo vzdrževano nogometno igrišče. Tako se je zgodilo, da je bilo igrišče včasih popolnoma neuporabno za tekme. Letos pa je drugače, stadionu se posveča več pozornosti, obnoviti pa nameravajo tudi travnato površino, ki je bila najslabša. Prejšnji teden so igrišče povaljali in ga pripravili za spomladanske tekme, prav tako pa bodo popravili atletske steze in še nekaj sosednjih objektov.
Z. FAJDIGA
VAS
PRAVI
KORAK
J
KORAK
dolenjske banke in
HRANILNICE v Novem mestu ■
■n poslovnih enot v Krškem, IJ/letl i ki, IMovem mestu, Trebnjem in na Mirni
^ J|:fn,r.^BlRAJ0 HRANILNE VLOGE IM JIH OBRESTU-
JEJO OD 7,5 DO 10 0DST.
^OD|J° ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČA-
^ TERPRniAJ° DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP tu PRODAJO DEVIZ
pospf?p\/amE,DITE za stanovanjsko GRADNJO, PODLAPi MAMr KMETUSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA # OnnooM	SKEGA VARČEVANJA
dite	0	kratkoročne IN DOLGOROČNE KRE-
^ OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
VAŠABANKABH SV°Jt DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO
IDBHl NOVO MESTO
Kurirčkovo pošto, ki je startala v Črnomlju in sojo v imenu novomeških pionirjev sprejeli na Vah ti učenci iz Stopič, so v telovadnico osnovne šole „Katja Rupena“ prinesli pioniiji iz osnovne šole Bršlin. Na sliki: branje pošte. (Foto: Rasto Božič, „Katja Ru-pena“)
m
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE JUREČIČ roj. Retelj
iz Vel. Mraševega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste spremljali pokojnico na njeifl zadnji poti in z nami sočustvovali. Posebna zalivala pevcem iz Podbočja in vsem drugim, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali.
Žalujoči: mož Anton, otroci z družinami in drugi sorodniki
Veliko Mraševo, Trbovlje, Ljubljana, Cherry Hill, Springfield, Metlika, Novo mesto, 15. aprila 1974
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče
ANGELA JOH - LOGAR
iz Straže pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje, ZB Straža, SZDL Straža, govornikoma Venclju Mervarju in Ivanu Virantu za poslovilne besede, godbi in pevskemu društvu iz Straže. Posebna .ahvala družinam Darovcc, Skok in Bavdek, sosedom in vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, sin Ivo z družino, hčeri Lavra in Mihaela z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in težki izgubi .naše zlate mame, stare mame, tete in sestre
ANE LINDIČ
iz Gabrijel
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot, ji darovali vence in cvetje ter nas tolažili v težkih dneh. Zahvala vaščanom, sosedom za nesebično pomoč. Posebna zahvala dr. Levstiku in sestri Slapšakovi za njun trud in nego, kakor tudi Glušičevim, DU Tržišče za spremstvo s praporom, župniku za obrede in govor v perkvi tor Borisu Debelaku za občutene poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči otroci: Anica, Franci, Lenčka, Andrej in Pavla z družinami, sestra Rezka, teta Ančka, družine Krali in Udovč.
Gabrijele, Krmelj, Ljubljana, Mokronog, Radeče, Breško pri Šentjanžu
raiarviir=9
IMOVO MESTO
Splošno gradbeno podjetje „PIONIR", NOVO MESTO
išče
PRIMERNO OSEBO ALI ZAKONCA, KI BI PREVZELA OSKRBO POČITNIŠKEGA DOMA PODJETJA NA HVARU.
Delo bo trajalo predvidoma od 1.6. do 15. 10. 1974. Osebni dohodek po dogovoru.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe oz. naj se osebno zglase v kadrovski službi podjetja, Kettejev drevored 37.
Transportno gradbeno podjetje „TGP"
METLIKA
cobjavlja
prosto delovno mesto
KV VODOVODNEGA INŠTALATERJA, po možnosti z enoletno prakso.
Nastop službe takoj.
Prijave pošljite na splošni sektor podjetja.-
prof. Janez Kolenc
Italijanskemu ljudstvu
Vam v uteho,
ki ste že v kamen vklesani,
in vam, ki nerojeni
kličete k soncu,
krik iz rodu,
ki na straži
živ in mrtev stoji
zase in vse ljudi. ..
7. '	,
Vam, sebi in svojemu ljudstvu. ..
Sredi poljan in gozdov, vasi in mest stojim
in kakor veter pred viharjem
toče
grozim.
v imenu teh, ki leže komaj rojeni trideset let,
' vsaka naša ped je zasajena s kostjo, vsako zrno naše prsti prepojeno s krvjo. ..
In mi smo zrastli iz teh trav, ki šume
govorico nestrohnelih ust, da bodimo ljudje...
2.
Kraj roba gozda nabrekla zemlja... čigav poslednji krik k življenju, nihče ne ve. . .
Morda za Nemca so ga zapisali, za Italijana, morda za Roma, Srba, morda Slovenca, ko bil je živ. ..
Zdaj živ v jeziku nemem govori,
da ume vsak,
ki s sklonjeno glavo •
srce kot večno lučko
za mir njegov
in svoj prižge. ..
3. .
Zdaj češnje cveto nežno belo, pa so pripravljene vsak hip razcvesti v mračno kri;.
Zdaj naše breskve nežno cveto kot zardelo dekle, pa so pripravljene vsak čas, da nežni cvet se v sovraštvo strdi...
Zdaj ptice preletavajo od žarka do žarka, od zeleneče bukve do prebujajočega se gabra, pa naši ptiči lahko vsak hip kot skovir zakriče....
Bodo vaše-naše češnje dozorele?.. .
Vas vzradosti mar cvet izbuljenih oči... ? !
4.
Bili smo rožnato mladi,
vi	kot zla čebela, z bajoneti ste naše čaše oplodili.. .
Mi še živimo. .•.
Ste v fantovsko nam vasovanje
vi	peli svoj mrtvaški krik, in še v to zemljo mi sadimo, gnoje ljubezen nam še črne srajce...
Za vsakim od nas mrtev stoji. . .
Sovraži? Ne. Ljubezen ne sovraži.
Ljubezen za življenje še mrtve budi.... .
5.
Gonars, Padova in Rab,
druga vaša koncentracijska svetišča
in vsa Prihiorska,
ki ji ruvali jezik ste iz ust,
in goli Kras in Istra opljuvana
in Benečija z Rezijo tožbo
v sramoto vašo kljujejo v nebo
Volkulja črnosrajčnike je oddojila,
nas hoste, polja, vinogradi,
kjer trupla mnogih lačnih že trohne. ..
Drevo prav vsako naše je pripravljeno izdreti svoje korenine, da r truplo vaše z njimi se zaje. ..
Nekoč je pevec vrh Moža kije stal in rjul y vetrove: Zob za zob!
In danes z vrh Triglava, s kraj morja ne zob za zob, za zob naš - vaša glava, če...
Se gnusijo mi tanki, bajoneti, topovi srh prezira mi bude, pa le korak naprej in top prav vsak kot ljubo bom objel...
Sovražim meje, ki zemljo dele,
kot sonce bi razklali,
sovražim pa
jawohl in „si” in vse,
če spev,
moj ljubi Da,
duše.. .
|UUAMK
TBH 14
Bantar
Pri otvoritvi novega hotela v Ribnici se je direktor Drago Turnšek zahvalil vsem, ki so sodelovali pri naložbi in gradnji tega za Ribnico prepotrebnega objekta. Hkrati je orisal skoraj 20-letno razvojno pot trgovskega in gostinskega podjetja JELKA.
HOTEL V RIBNICI
Ribnica ima odslej svoj hotel. Svečano so ga odprli prejšnji torek. Trgovsko in gostinsko podjetje JELKA, ki že blizu 20 let skrbi za razvoj trgovine v ribniški občini, je namenilo zadnjo in za kolektiv izredno veliko naložbo v modernizacijo gostinstva v Ribnici, ki postaja vse pomembnejše gospodarsko središče zahodne Dolenjske.
Iz nekdanje gostilne ,,Pri Pra-jerju",. vojaške menze po osvoboditvi, gostilne Urban in nazadnje restavracije Ribničan je zatem, ko je leta 1968 lokal prevzela JELKA, bilo potrebno nekaj storiti. Največji gostinski lokal v Ribnici ni ustrezal osnovnim zahtevam in inšpekcija je pripravila kar 10 strani dolg seznam pomanjkljivosti.
Kolektiv JELKE je naročil investicijski program, po katerem naj bi restavracijo preuredili v hotel B kategorije. Predračunska vrednost je bila tedaj predvidena na 2,5 milijona dinarjev. To je bilo leta 1971. V začetku leta 1973 so se začela dela. Staro poslopje so morali popolnoma preurediti. Med gradnjo so nastajale razne spremembe projekta, dopolnjevali so načrte z novimi detajli, čutili pri delu pomanjkanje materiala. Zaradi tega se je gradnja nekoliko zavlekla. Vendar je bilo v dobrih 15 mesecih vse nared. Pri tem pa se je krepko povečala tudi naložba. Doslej je bilo v objekt in opremo vloženih okoli 5,5 milijona dinarjev. Kredit je dala kočevska podružnica Ljubljanske banke, nekaj pa tudi ribniška občina.
V novem ribniškem hotelu so moderno urejeni prav vsi prostori. Omenimo naj bogate lesene obloge sten in stropov ter okusno izbran inventar. Številna svetlobna telesa in cvetlični panoji krasijo prostore. V veliki restavraciji je 160 sedežev, na voljo pa so še manjši prostori. Za poslovne sestanke in manjše svečanosti je pripravljena
banketna soba. Posebnost je tudi lovska soba. V hotelu so še točilnica, recepcija, prenovljena kuhinja in nove sanitarije. Pridobitev za Ribnico pa so tudi tujske sobe, ki jih doslej v tem kraju ni bilo. V hotelu je 11 sob z 28 ležišči. Vse sobe so opremljene s kopalnicami in sanitarijami. Ker so v njih tudi pomožna ležišča, bo v stiski lahko prespalo 35 ljudi,-V Ribnico prihaja vedno več poslovnih ljudi in turistov in jim odslej ne bo potrebno iskati prenočišča v oddaljenih krajih.
Z otvoritvijo hotela pa program investicij v gostinstvo ni zaključen. Načrt predvideva še zgraditev depandans s sedmimi
sobami, ureditev zunanjega prostora za 200 gostov in ureditev parkirnega prostora. Seveda pa pri JELKI mislijo še na druge objekte. Štiristezno avtomatsko kegljišče bi bilo spet velika pridobitev. Pri naložbi bi morali sodelovati vsi ribniški kolektivi, saj potrebujejo tak rekreacijski objekt mladina, sindikalna športna društva in vsi občani.
Kolektiv trgovskega in gostinskega podjetja JELKA iz Ribnice vabi vse, ki prihajajo v Ribnico ali potujejo skozi kraj proti Kolpi in morju, naj obiščejo hotel, kjer nudijo vse gostinske in hotelske storitve in kjer bodo prav gotovo zadovoljni s postrežbo in okoljem.
Lepo opremljene tujske sobe v novem hotelu v Ribnici so še posebna pridobitev za kraj, kjer doslej ni bilo prenočišč.
Kuhinja v novem ribniškem hotelu je moderno opremljena.
Za varjenie kosov tanke pločevine ali za n|t m obdela y/o je najidealneiše orodie BANTAM transformator; ker tehta 'e 20 kg |e zelo primeren za delo v delavnici ali na potovamu 7 nprn lahko varite navuJno mehko teklo neriaveča tekla m	jekla so odporna	proti kislinam Moč ie
variti	lito železo ali obnoviti izrnhiiene površine
z e’ xtrod>imi za tnio vaneme Stroi ie možno pri ključiti cnt'*a?ni prikliurek 220 ali 380 V
\	4	'
Za BANTAM veha icija lete. im Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se	stKoi	pokvari	po garancijski dobi	lahko kupec BANTAM
zamenja	za	novega --	po zelo m?ki ceni
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih stro jeva i uređaja — Pula	,
P P ŠTEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 VU ULJTFS
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1
GRADNJA ŽALEC
PROSTA DELOVNA. MESTA!
Trgovsko podjetje NOVOTEHNA Novo mesto
OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA
1.2 KV PRODAJALCEV POSKUSNO DELO 1 MESEC
2. 2 KV AVTOMEHANIKOV POSKUSNO DELO 2 MESECA
3.3 DELAVCEV ZA DELO V SKLADIŠČU IN PRODAJALNI
POSKUSNO DELO 1 MESEC 4. 1 DELAVCA ZA DELO V POSLOVALNICI KRŠKO POSKUSNO DELO 1 MESEC
Vsa delovna mesta, razen pod 4, so v Novem mestu. Delavca za poslovalnico v Krškem sprejmemo za določen čas. Pismene ponudbe pošljite splošnemu sektorju do 25. 4. 1974.
ZGP Mladinska knjiga TOZD Trgovina Ljubljana, Titova 3
razpisuje
LICITACIJO
VOZILA
1000,
KOMBI IMV
letnik 1966
Izklicna cena je 3.000,00.
Vozilo je v nevoznem stanju. Licitacija bo 23. aprila 1974 ob 10. uri v Novem mestu, Glavni trg 9.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odst. varščino. Za pojasnila se obračajte na poslovalnico Mladinska knjiga, Novo mesto, tel. 068/21-525.
OBVESTILO!
STANOVANJSKI KREDITI - KAKO IN KOMU
V prostorih podjetja DOM IN VEST SO NA OGLASNI DESKI OBJAVLJENI:
1. kriteriji, na podlagi katerih je komisija odobrila prve kredite iz sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev,
2. seznam vseh prosilcev, ki jim je bilo posojilo odobreno.
Vse zainteresirane prosimo, naj si to gradivo ogledajo.
INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI V OBČINI NOVO MESTO
r ---------------------
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
razpisuje
javno licitacijo za odkup in rušenje stanovanjske hiše v Novem mestu, Trdinova cesta 43. Hiša mora biti porušena in material odstranjen najkasneje do 10. maja 1974.
Javna licitacija bo 25. aprila 1974 ob 10. uri na licu mesta. Izklicna	cena	je
15.000,00 din.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v znesku 1.500,00 din.
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
6
DOLENJSKI LIST
Št. 16 (1291) - 18. aprila 1974
^ — ^
Pred dvema letoma jim je umrl oče. Osem otrok je ostalo samih z mateijo v mali hišici v vasi Kalce — Naklo sredi Krškega polja . . . Osem sirot, osem lačnih ust, ki jih je življenje ogoljufalo za lepo otroštvo.
Pod njihovo tesno streho je tako malo prostora za brezskrbnost. Družina je bila v hudi stiski že prej, ko je živel oče. Bil je le občasno zaposlen. Revščini je delal družbo alkohol. Tu je začetek zla za vso družino, tu so korenine, ki jih ne more nihče več spodrezati.
Ponesrečili so se vsi poskusi, da bi mati Ivanka odšla na zdravljenje. Poklicali so jo celo v zdravstveni dom, vendar ni pristala in ni podpisala izjave, čeprav je bil o tem že obveščen dr. Rugelj in bi jo v zavodu za zdrav-ljenje alkoholikov takoj sprejeli. Vedno znova obljubi, da ne bo pila, vendar vzdrži le kratek čas. Kakor vsi, ki jih je zasužnjil alkohol.
Sovaščani najbolje vedo za zlo, ki ga prinaša v hišo pijača. V treznih dneh je Ivanka skrbna roati. Takrat otrokom redno kuha, jih opere, pospravi stano-■ yanje in še delo za šentjemejsko v iskro opravlja na domu.
Pokojni mož je bil zidar. Zanj pravi vdova, da je bil več v bolnici kot doma. Hude ledvične napade je imel. Socialno skrbstvo je po njegovi smrti poskušalo oddati nekaj otrok v rejo, da bi bili bolje preskrbljeni. Mati ni pristala na to.
Otroci so dobili skrbnika, očetovega sorodnika, ki pa ne živi v soseski. Pogosto jih obiskuje in si prizadeva, da bi jim i -^ič ne manjkalo, da ne bi bili ‘ lačni. Vsak mesec jim plača v trgovini kruh in najpotrebnejša živila. Mati dobi še občinsko podporo. Zdaj uveljavlja tudi pravico do otroškega dodatka, ker je zaposlena. Z obleko nima izdatkov. Ljudje ji veliko prinesejo, tako da so otroci ob vsakem letnem času primerno oblečeni.
Vaščani so si edini v tem, da je mati Ivanka zelo pridna in delavna, kadar je trezna. Takrat tudi lepo skrbi za otroke. A kaj, ko se vedno znova spozabi! Otroci menijo, da je najbolje takrat, ko ni pri hiši nobenega dinarja. Potem tudi pijače ni in se jim lepo godi.
pridna in delavna, toda ...
poma-
Pol družine na domačem dvorišču. S štirinožnimi prijatelji se otroci najraje igrajo, kadar posije zunaj toplo pomladansko sonce.
DVE POSTOJI
nosan LJUDI
— Otrok ne dam nikamor, ne morejo mi jih vzeti, — mi je zatrjevala vdova Ivanka, ko sem jo obiskala. Rekla je še, da je pokojni mož vedel, da bo tež-
» Pa ni želel, da bi šli otroci po njegovi smrti narazen 1 - Vam sosedje kaj gajo?
~ Nikamor ne grem in nikogar nič ne prosim, edinole po vodo hodimo drugam. Pravijo, a otrokom ne skuham. Če bi I j.° to res, bi že zdavnaj zbo-® Vtako pa mi z njimi ni treba j oditi okoli zdravnikov. Že dve e 1 nisem za nikogar iskala travnika.
„ KaJ pa jim skuhate, preden gredo v šolo?
m ~ Čaj, prežganko, žgance, ' - ompir ali kaj drugega.
-Hodite kam po mleko?
• Trenutno nič. Včasih ga L	P° en liter, a ljudje ga
amo en liter neradi oddajajo.
I o, u *mam spet obljubljeno, da ga bomo dobivali.
~ Ali ni premalo en liter ruleta za vso družino?
; Ne> za kavo je dosti. Vsi se ( aJemo. Medicinska sestra mije I Prinesla tudi dve vreči mleka v Prahu.
~ Koliko otrok hodi v šolo?
- Šest. Najstarejša se uči za trgovko v Ljubljani, pet jih hodi v osnovno šolo, dva sta še doma. -
- Se dobro učijo?
- Pridni so.
- Imate kaj zemlje?
- Naša je samo hišica in dvorišče. Od zadruge imamo v najemu njivo, da pridelamo nekaj koruze in krompirja.
- Delo na domu imate. Koliko vam šentjemejska „lskra“ plača na mesec?
- Odvisno od tega, koliko napravim in koliko je dela. Po trideset tisoč do petdeset tisoč starih dinarjev zaslužim. Nekaj dobimo občinske podpore, veliko pa nam pomaga tudi skrbnik.
- Kaj bi najbolj potrebovali?
- Še eno sobo, da se ne bi tako stiskali v enem samem prostoru. Saj vidite, da nas osem spi na dveh posteljah.
LUČ IMAJO, VODE PA NE
Tudi če bi imeli še kako posteljo, je nimajo kam postaviti, vsaj pozimi ne, ker je prostor poleg premrzel, čeravno je pod streho.
Človek si ne more predstavljati, kako sploh lahko spijo v taki tesnobi. Noč mora biti nadvse mučna in ni mogoče, da bi se zares spočili. Tu bi morali najti rešitev drugi: s posteljami v nadstropje ali'pa poskrbeti še za eno sobico. Otroci vendar rastejo, vsak dan več prostora potrebujejo, pa ne samo za spanje, tudi za učenje.
Do lanskega leta so delali naloge pri petrolejki. Jeseni so dobili elektriko. Napeljavo je plačala občinska skupščina. Toda v hiši še vedno ni vode. Včasih so jo dobivali iz vodnjaka poleg ograje, zdaj je presušil še ta. Morali bi ga najbrž temeljito očistiti, da bi bil spet uporaben. Po vodo hodijo k sosedom, ki jim radi pomagajo. Zaradi tega jim nikoli ne delajo težav.
Učiteljice v osnovni šoli v Podbočju poznajo razmere in to upoštevajo. Pravijo, da nimajo posebnih vzgojnih problemov z otroki, da pa mati preveč poredko prihaja v šolo in se pre: malo zanima za uspeh svojih otrok. Kadar je prišla, potem so se vsakokrat poprijeli učenja, ker jih je spodbujala. Pravi, da ne utegne. Tudi to ji verjamejo, da nima veliko časa, vendar hi se ji vsaka ura, ki bi jo žrtvovala za obisk v šoli, obrestovala pri otrocih.
Učiteljice so mi povedale, da je Anica lani končala osmi razred, da je Silva v sedmem, Tonček v šestem, Jožek v petem, Franci v tretjem in Stanko v drugem razredu. Stanko bi po-
treboval pomoč logopeda za boljšo izgovorjavo. Upajo, da se mu bo to popravilo, ker ga veliko sprašujejo.
OBLEKA IN HRANA NISTA VSE
V šoli sem še zvedela, da otroci nimajo kje pisati nalog, da imajo slabe pogoje za učenje in da se jim pozna življenje v neurejenih razmerah. Dvomijo tudi o tem, da se v dveh posteljah lahko spočijejo.
- Pomagamo jim, kolikor moremo, — so pripovedovale tovarišice v zbornici. — Vsi otroci imajo brezplačno malico v šoli. Vedno gledamo na to, da •niso lačni in da dobijo dovolj jesti. Oblečeni niso slabo. Veliko dobijo od Rdečega križa, pa tudi v šoli ne pozabimo nanje, kadar delimo obleko in obutev. Lahko pa bi veliko bolje napredovali, če bi imeli koga, ki bi jih spodbujal k učenju, ki bi tudi sicer ugodno vplival na njihovo vzgojo.
Silvi, najstarejši med njimi, gre v šoli težko. Zdaj je v sedmem razredu. Matematika in angleščina sta ji delali veliko preglavic. Matije povedala, da ji pomaga pri učenju pater Stanko iz krškega samostana. Ob petkih in sobotah prihaja ponjo in jo odpelje čez nedeljo, da se tam uči gospodinjstva in da se laže pripravi na šolo.
Silva je razdvojeno dekle. Domače razmere jo ubijajo. Zelo sovraži alkohol. Zaveda se gorja, ki ga prinaša v družino pijača, a je brez moči. Če bi mogla, bi šla od hiše. Sosedom je zaupala, da jo veseli glasba. Rekli so mi, da poje kot slavček. Njena sestra, petnajstinpol-letna Anica, prihaja domov bolj poredko. Velikokrat se zjoče, če jo mama napodi od hiše in če mora noč prespati drugod. Zelo je navezana na dom, toda ta jo vedno znova razočara. Takrat išče uteho pri dobrih sosedih. Za novo leto je povedala sosedi, da se ni niti enkrat do sitega najedla.
Mamo je premamila pijača, v hiši je bil nered in prazniki so prinesli otrokom samo žalost. Pa bi bili lahko veseli in siti. Mama je zaklala gosko, potem pa jo je neočiščeno vrgla v shrambo in jo pustila tam, da se je usmradila. Načele so jo miši, osemčlanska družina pa je ostala brez pečenke.
MARLJIVE OTROŠKE ROKE
- Otroci so zlata vredni, — razlagajo vaščani. Zelo pridni so in primejo za vsako delo. V šoli sicer menijo, da zato, ker jih potem čaka boljše kosilo ali boljša malica kot doma.
- Tako pridni so, da bi pri nas takoj vzeli enega k sebi, — so mi dejali pri Kržičniku. Sicer pa se dvanajstletni Jožek tudi tako veliko zadržuje pri njih. Tam sva se srečala. Ponosno mi je povedal, da se vozi v šolo s kolesom, ki ga je sam sestavil.
- Kje si se naučil takega dela?
- Kržičnikov Gusti mi je pokazal in pomagal. On to zna in prijatelja sva.
- Ali kaj razmišljaš, kakšen poklic si boš izbral?
- Avtoklepar bom, sem se že odločil. Tako kot Gusti. Od vsega dela mi je najbolj všeč tolči po pločevini. Tudi varim in brusim zelo rad.	,
V vasi pravijo, da so se na sestanku že pogovarjali o tem, kako bi pomagali otrokom. Prišli so do sklepa, da bi jim bilo treba najprej urediti sobo z ležišči, vendar se niso dogovorili nič natančnejšega. Otroci se jim smilijo.
vložek je v petem razredu. Pravi, da mu učenje še kar gre.
— Kaj bo zdaj, se bova videla na sliki? — se je spraševal Zvonko, ko je kratek blisk razsvetlil kuhinjo.
Kržičnikov Gusti z zvestim ucencem in pomočnikom Jožkom. Veliko časa prebijeta skupaj. Jožek se je zatrdno odločil, da bo tudi on avtoklepar.
Silva za strojčkom, s katerim pomaga mami opravljati delo za „Iskro“ v Šentjerneju.
Kadar je mati trezna, potem res opere, skuha in pospravi, a takoj ko je pri hiši pijača, se to neha. Kadar ima vdova Ivanka denar, pošilja otroke po žganje. Če ne ubogajo in ne gredo, so tepeni.	,
Zgodilo se je, da so otroke še ob enajstih zvečer našli na cesti, ker si niso upali v hišo. Čakali so, da bodo smeli spat. Večerjo jim je tistikrat skuhala soseda.
Da jih čez zimo ne bi zeblo, jim je kmet Kržičnik jeseni dal precej drv. Za dva voza jih je naložil v svojem gozdu, vdovini otroci pa so mu pomagali.
— Res so pridni, veliko znosijo k hiši, — jih je pohvalil.
Čas pa hiti. Še vedno se jih osem stiska na dveh posteljah. Nikogar ni, ki bi jim postavil ležišča v nadstropje ali jim pomagal urediti sobo. Še sreča, da so tako pridni in da v šoli ni slabše. Sicer pa pravijo učiteljice, da za njihov uspeh nihče ne vpraša in tudi za poklicno usmeritev ne.
Razen tega ni dovolj, če so kolikor toliko preskrbljeni s hrano. Zanemarjena je. vzgoja, tu pa gre za osem otrok oziroma sedem, če odštejemo Anico, ki je že skoraj pri kruhu. Zdaj se še upirajo pijači, ni pa rečeno, da se ji ne bodo privadili, saj jih navaja k pitju tudi mati. V takih primerih je družba premalo odločna, premalo učinkovita v škodo skupnosti in prizadetih posameznikov.
JOŽICA TEPPEY
PROSTA DELOVNA MESTA!
%
Tekstilna tovarna NOVOTEKS, Novo mesto
RAZGLAŠA naslednji delovni mesti:
- VODJA VREDNOSTNEGA PLANA
- ANALITIK
Pogoji:
- Dokončana višja ekonomska komercialna šola ali I. stopnja ekonomske fakultete, zaželena praksa.
Ponudbe sprejema kadrovski oddelek do vključno 4. maja 1974.
NOVO
z okusom grozdja
Atv
e-
PROSTA DELOVNA MESTA!
Veietrgovsko gostinsko-turistično in proizvodno podjetje „MERX" Celje, TOZD — prodaja Laško, Komisija za medsebojna razmerja
razglaša
večje število prostih delovnih mest
PRODAJALCEV ZA MM SEVNICA IN SP TRBOVLJE.
Pogoj: šola za prodajalce.
Rok trajanja razglasa je 15 dni.
Pismene vloge pošljite na naslov: „Merx", Celje, TOZD-prodaja Laško.
PETROL
Trgovsko in proizvodno podjetje „PETROL" Ljubljana POSLOVNA ENOTA BREŽICE
RAZGLAŠA prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU ŠENTJERNEJ Pogoji:
končana osemletka odslužen vojaški rok prednost imajo trgovski delavci poskusno delo traja šest mesecev
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega razglasa na navedeno poslovno enoto.
LICITACIJA!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ‘
RAZPISUJE JAVNO PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV
Izklicna cena
1.	KAMION FAP 7 TON V VOZNEM STANJU 8.000,00
2	KAMION TAM 4500 Z NAKLADALNO NAPRAVO HIAB 193-V VOZNEM STANJU	13.000,00
3. TRANSPORTNI ROČNI VOZIČEK, NOSILNOST 2 TONI	2.000,00
4. ROČNI ROBILNIK DESK - VOZIČEK	2.000,00
5. KOMBI IMV 1600 SUPER B -
V	VOZNEM STANJU	10.000,00
Prodaja navedenih osnovnih sredstev bo dne 26. 4. 1974 ob
9.	uri v upravi podjetja GG, Gubčeva 15, Novo mesto.
Ogled možen 2 uri pred pričetkom licitacije.
Na izklicno ceno se zaračuna 22,5 % prometnega davka.
Pred pričetkom licitacije so kupci dolžni položiti 10-odst. varščino.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
Komisija za volitve
in imenovanja občinske skupščine Sevnica ponovno razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA OTROŠKEGA VRTCA „CICIBAN" V SEVNICI
Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje po 13. in 28. členu zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke in imajo moralno politične kvalitete ter vsaj 5 let prakse v vzgojnovarstvenem ali vzgojno-izobraževal-nem delu. Pošljite prijave z dokazili Komisiji za volitve in imenovanja ObS Sevnica. Rok za prijavo je 30 dni po objavi.
K
NOVO
o°k&
z okusom grozdja
UPOKOJENCI!
Prirejamo I. izlet v 1974. letu na relaciji: Novo mesto-Postojna Divača-Škocjanske jame-Lipica-Hrastovlje-Ko-per in povratek.
Izlet bo v torek, 7. maja. Odhod iz Novega mesta izpred avtobusne postaje ob 6. uri zjutraj. Povratek v Novo mesto približno ob 21. uri. Cena prevoza je 60,00 din.
Prijave se sprejemajo do vključno 29. aprila 1974 v podružnični pisarni v Novem mestu, Čitalniška 1.
Splošna bolnišnica Novo mesto
sprejme več NEKVALIFICIRANIH DELAVK za dela na oddelkih in na vrtu.
Podrobne informacije dobite pri personalni službi uprave bolnišnice.
NOVO
z okusom grozdja
P
tudi v vaš dom vodovod
ni
HIDROPAK
rešitev za napeljavo sveže pitne vode v vaše gospodinjstvo
f*
8
DOLENJSKI LIST
Dušan Zorc z Rakeka - njegove partizansko ime je bilo Martin Čeme
—	je s svojimi 9 tovariši pred 32 leti, natanko 19. aprila 1942, uničil italijansko kolono na Majeiju nad Čabrom. Sovražnik je imel velike izgube: 62 mrtvih, 45 ranjenih, 4 njegova vozila pa so bila uničena. Rešilo se je le 14 vojakov in 4 šofeiji. Zaradi tega velikega partizanskega uspeha so se Italijani neusmiljeno maščevali nad vasico Erženi nad Cabrom, kjer so pobili 10 povsem nedolžnih žrtev. To je opisal v svoji novi knjigi ,,Dežela Petra
*	Klepca“ letošnji Kajuhov nagrajenec Tone Ožbolt. Objavljamo odlomek.
Angelo je zagotovil polkovniku Panziniju, da bo nalogo takoj izpolnil. Vrnil se bo na grozno bojišče, pregledal vozila in ga obvestil, kako je z njimi. Vedel je le, da so vsa štiri vozila hudo poškodovana in vsa prestreljena, huje od njegovega pa ostala tri. Ni vedel, kako je s pogonskimi mehanizmi. Do poveljnika je imel le eno željo: naj mu dovoli, da se vsaj malo oddahne in kaj zaužije, saj je po prestani strahoti še vedno ves iz sebe. To pa polkovniku očitno ni bilo po volji, zakaj njegov glas je postajal močnejši. Nazadnje je še odsekano vzkliknil v slušalko: „Angelo, avtomobile nujno potrebujemo!" Zatem pa je kar odložil telefonsko slušalko.
Kilometer v stran in usodno od bojišča leži majhna, tiha in mirna gorska vasica Erženi. Od Čabra do nje se je treba vzpenjati uro hoda. Ko so vaščani prejšnji večer zaslišali zahodno od vasi hudo streljanje, so kar osupnili. Dozdevalo se jim je, da se partizani bijejo z Italijani. Niso bili v zmoti. Hiteli so odpravljati živino, saj so predviđali, da bi ^tegnila iz Čabra kmalu r>-prihiteti pomoč napadenim in se partizanom zakliniti za hrbet.
O PARTIZANIH LE SLIŠALI
O	partizanih so že veliko slišali, saj so jih ljudje in šolarji tu in tam videvali, v vas Erženi pa jih ni bilo nikoli. Med streljanjem so napeto poslušali in kar zijali v. smeri pokanja, dokler ni nekdo dejal, da je najbolje, če se umaknejo, zakaj partizani in Italijani bi jih utegnili kaj osumiti. S temi stvarmi pa se ne gre igrati. In res! Odšli so v hiše. Prižemah so se k top-lim pečem, skrivaj kukali skoz okna in se držali skupaj. Ker pa je streljanje trajalo v nedogled, od četrte do pete ure popoldne, so sklepali, da se za vasjo dogaja nekaj grozovitega.
Ta večer v Erženih niso prižgali petrolejk, zakaj niso želeli, da bi brleče luči kogarkoli bodle v oči in pritegovale nase. V večernem somraku se je začela vas pomirjati in v temi so legli spat. Spati pa niso mogli. Nikomur ni bilo do spanja. Še otroci so se to noč med spanjem vznemirjali. Vse vaščane so mučile moreče smrtne slutnje. Bolj utrujeni so zjutraj vstajali, kot so zvečer legli spat.
Tedaj je bilo v vasi šest revnih bajtarskih hiš, pokritih s skodlami, in toliko družin, ki so štele trideset prebivalcev. To so bile domačije gozdnih delavcev, na pol proletarcev. Delali so v gozdovih in se znojili od ranega jutra do poznega večera, da bi zaslužili kak dinar več. Doma je vsak imel po nekaj peščenih njivic za krompir in senožeti za kravico ali dve. Kmetovale pa so žene s starci iri otroki, da so se družinice laže prebijale.
Pri Kopčark.nih so živeli trije: oče Franc Eržen, ki mu je bilo 64 let, z 22-letnim sinom Jožetom in 16-letno hčerko Slavko. Nakončni so bili štirje. Gospodar Anton Zbašnik je imel nad štirideset let. Imel je ženo Antonijo in dva sina v starosti od 18 do 22 let. Lukakčkinih je bilo pet. Gospodar Franc Štimec je bil mlad mož, star 36 ,et. Z ženo Marijo sta imela tri otroke v starosti do 10 let, četrtega pa je nosila zadnje dni pod svojim srcem in ga rodila v maju. Lojzina družina je štela Jki anov' Gospodar Anton Stimec k * Že os*a^e* in se je bližal šestim ižem. Z ženo Francko sta imela štiri roke. Savina in Vladimir sta bila še
2n i 3’	Je imel 18, Anton pa
let. Največja v vasi je bila Hišcina s ^dmimi člani. Gospodar Ja-D tržen je imel komaj 30 let. Žena arija je bila s tremi otroki, ki so bili >u,Tajhni\V družinski skupnosti sta : u-f	'WV brat Vjekoslav, ki mu
hii i ^ ^et’ *n mati Johana. Šesta je
*	a družina Milana Zbašnika: poleg e Antonije sta bila še dva dečka.
Slavka Eržen iz vasice Erženi nad Čabrom, ki zdaj živi na Travi, pripoveduje.
NITI POVEDNI NISO MOGLI, DA GREDO VSMRTNEDOLZNI
Odlomek iz knjige letošnjega Kajuhovega nagrajenca Antona Ožbolta »Dežela Petra Klepca«
Italijani so se fotografirali pred prvo hišo, ki sojo požgali
žarkov so že ob sončnem vzhodu vsa- -ko jutro pobožali vas, plesali med hišami in drevjem. To jutro je že dolgo v hlevih mukala živina, saj bi morala biti že nakrmljena. Ljudem pa se to jutro ni in ni dalo vstati, a morali so se dvigniti.
KOLONA JE OBKOLILA VAS
Psi so kot prejšnji dan spet divje zalajali. Začeli so lajati huje in močneje. Gozd je rahlo šumel, osvežujoča mrzla sapica je vela iz gozda in prinašala prijeten duh po sveži, brsteči pomladi. Na gozdnih parobkih pa se je med drevjem začelo nekaj pritajeno premikati in lesketati v sončnem siju. Bili so se žarki, ki so se odbijali z jeklenih čelad. Dolga kolona sovražnikov se je vklekla med drevjem in obkrožila vas. Natanko ob sedmih je sto sovražnikov v naskoku kar bruhnilo iz gozda, sopeče pridirjalo, zastražilo hiše in vdiralo vanje. Pograbili so vse moške in jim že
v	sobah ukazali, naj dvignejo roke. Sovražniki so bili videti kot pobesneli. Vsem vaščanom so žugali in jih stra-
hovali. Natanko so preiskali vse hiše, pregledali in razmetali postelje, brskali po koruznem ličkanju v blazinah in slami. Odpirali so omare in razmetavali oblačila, ki so bila v njih. Obrnili so vsa podstrešja, kleti, senike, drvarnice, hleve in kurnike. Vasje bila hudo vznemirjena.
Šestnajstletna Francka Eržen se je zgrozila, ko soji iztrgali brata in očeta ter ju z dvignjenima rokama odgnali iz hiše, brcali, pestili in tolkli s kopiti. Tedaj je v svojem mladem srcu prvič začutila neuničljivo sovraštvo. Strah jo je začel popuščati. Z ostrim pogledom je ošvignila sovražnike in poslej hladnokrvno hodila med njimi. Motala se je med njimi in hotela videti in slišati vse, kar se je dogajalo v vasi. Videla je prestrašene može in fante, ki so jih trgali od družin, neusmiljeno bili s kopiti, brcali in pestili in jih z vzdignjenimi rokami v diru gonili na zborno mesto. Slišala je obtožujoče krike mater, žena iti otrok, ki so se dušili v joku in tonili v solzah. Nikomur sovražniki niso prizanašali. Udrihali so vse močneje.
»j,.	 j	*	uuu	av u vu uwvi\a,
d Je lepo, svetlo in sončno pone-
i	Jk°vo jutro. Mučno noč je odpodi-jutranja zarja nad borQvškimi gorate! i'°Zt* za vas^° je ^ redek in sve-
•	Leščevje in bukovje je brstelo, rnovi smrek pa so se zelenkasto les-ctali in štrleli proti nebu. Prameni
Franc Eržen je moral gledati, kako so mu ubijali nedolžnega sina
Martina Černeta (levo), ki je vodil eno prvih partizanskih bitk - imela je odločilen vpliv na množično vstajo v tem delu Slovenije - je hote ali nehote 11. junija 1942 ustrelil v Taborski steni nad Belico bataljonski operativni oficir Nedeljko. Martin je bil tedaj od-redni operativni oficir. Nedeljko je v času informbiroja pobegnil v Rusijo, kjer živi še zdaj.
SLAVKA ER2EN PRIPOVEDUJE
Sedim pred Slavko Eržen, zdaj že priletno ženo, poročeno Muhič, ki ži-
vi	na Travi nad Čabrom. Zrem v njen prepadli obraz, poslušam o strahoti, ki so jo doživljali v Erženih pred dvaintridesetimi leti. Oči so ji rosne, po licih ji lijejo solze. Koliko solza je pretočila, koliko solza so pretočile druge matere, žene in sestre iz Erženov nad Čabrom! Prisluhnimo ji:
Francka Eržen je videla, ko so gnali Jakoba Eržena iz hiše. Krčevito je objemal v naročju svojega štiriletnega sina. Jožko se je z ročicami oklepal očeta okoli vratu, ihtel v neizmernem strahu, neskončno jokal. Pahnili soju skozi vrata. Za njima je šla Jakobova žena Marija. Roke je imela dvignjene, dlani stisnjene, v nebo je klicala, vpila, prosila boga, prosila . .. Otroka Roman in Francka sta se držala materinega krila, lovila zrak in neutolažljivo jokala. Zadnja je šla babica. V obraz je bila bleda kakor sveča. Roke je imela sklenjene in šla je tiho, nemo kot siva senca. Oči so ji bile udrte in žalostne. Proseče je gledala v obraze in oči sovražnikov, ki pa se niso zmenili za njene bolečine.
Oče Jakob s sinkom je postal pred hišo. Sovražniki so ga brcali in pestili, on pa se ni mogel otepati, kajti krčevito je k sebi stiskal sinka. Njegove oči so uhajale k hišnim vratom in se poslavljale od žene, dečka in deklice, ki sta stala ob materi, in od njune strte babice, saj je bilo to zadnje slovo.
Deček v naročju se je oklepal očeta, kričal, jokal in odganjal sovražnike, kot bi vedel, da ga za vedno izgublja. Drug drugega sta z vsemi močmi stiskala, da sta bila videti kot zlita. A glej! Sovražna roka je pograbila dečka in ga trgala iz očetovega naročja, od njegovih prsi, razklenila ročice, sklenjene za očetovim vratom, ter ju neusmiljeno ločila. Oče je moral svoje roke dvigniti kvišku. Dečka je držal italijanski vojak, ta pa se ga je z vsemi močmi otepal. Nazadnje je vojak vrgel dečka v naročje preplašene matere. Na očetova pleča in zadnjo plat je padlo nekaj krepkih udarcev s puškinim kopitom. Zatem je moral teči z dvignjenimi rokami pred njimi na zborno mesto na Hribu. Na smrt prestrašena družinica je gledala za očetom, dokler gaje videla.
Zadnjega so prignali iz hiše Milana Zbašnika. V diru so ga gnali po Kop-čarkinem vrtu. Tudi on je imel roke dvignjene, od zadaj pa so ga priganjali in tepli. Po nekem hudem udarcu s kopitom mu je zletel z glave klobuk.
V	bolečinah se je zvil in skrčil. Klobuka ni več utegnil pobrati, zal^aj spet so nadaljevali s tepežem in ga pognali v dir.
MUČENJE NEDOLŽNIH
Ko je bilo teh prizorov konec, je poveljnik italijanske vojske dal novo povelje. Tedaj se je na njegov krik iz gozda usulo svojih 200 vojakov. Polovica jih je pridirjala v vas, druga polovica pa k jetnikom. Francka Eržen je odšla v hišo, saj je z okna bolje videla jetnike, in opazovala, kaj počenjajo z njimi. Zagledala je svojega brata v goli srajci, dasi je bil oster jutranji mraz. Pograbila je suknjič in z njim odhitela skozi vrata, pred hišo pa sojo ustavili. Sovražnikom je kazala bratov suknjič in jim govorila v svojem jeziku, da ga zebe. Oni pa so se ji na moč režali. Nekdo jo je sunkovito brcnil, zatem so jo nagnali nazaj v hišo.
Jetnike so začeli goniti sem in tja po senožeti z dvignjenimi rokami. Vojaki so jih priganjali in tepli kot zlobni pastirji čredo. Pognali so jih navzgor po rebri. Stari Eržen ni mogel hitro teči v breg. Začel se je opotekati inje omagal ter padel. Italijan ga je s kopitom kresnil čez križ. Potem so ga spravili na noge. Spet so ga pognali v dir. Opotekal se je za drugimi, ki so jih divje podili v smeri Križeve drage in Parga. Francka je kot okamenela stala pri oknu in gledala za njimi. Zadnji, od katerega so se poslovile njene oči, je bil njen oče.
Vse je kazalo, da jih bodo odgnali v Čabar. Ko pa so dospeli do državne ceste pod Pargom in nad Križevo drago, se je mimo vzpenjala iz Čabra kolona avtomobilov z vojaki in fašisti. Ti so zaustavili vozila, vzeli verige in vseh dvanajst jetnikov uklenili po dva in dva. Uklenjene so naložili in’jih odpeljali čez Parg. Dospeli so do Debele hoje vrh klanca, kjer se začne razgrinjati pogled na Majer in Kozji vrh. Pred njimi je ležala Tatinska draga. Tu so vsi izstopili, vojska in jetniki. Koje
stari Franc Eržen pripovedoval o tem koncu poti, je dejal: „Od Debele hoje do bojišča so nas zverinsko mučili in tepli. Pri Debeli hoji so se za nas začenjale prave Kristusove muke.“ Tega ni mogel nikdar pojasniti do kraja, zakaj vedno so mu lile solze iz oči in začel je na glas ihteti.
BREZ PRAVICE DO ZADNJE ŽELJE
Dospeli so do mostu, tam pa sojih nagnali v jarek, obraščen z drevesi. Anton Štimec in Milan Zbašnik sta bila med prvo svetovno vojno nekje na Soški fronti zajeta od Italijanov in tam sta se naučila italijanščine. Slišala sta poveljnika, ki je dejal, da je treba vse dotolči do smrti. Tedaj sta v imenu vseh zaprosila v italijanščini, naj jim izpolnijo zadnjo željo, kot jo ima pravico izraziti vsak obsojenec pred smrtjo. Štimec ni mogel spregovoriti niti besede, Milanu Zbašniku pa je le uspelo spregovoriti. Začeli so ga neugnano tepsti, tepsti... Oči so mu pod udarci skočile iz očesnih jamic. Bil je že ves zmaličen. Zadnje besede pa niso dovolili nobenemu, niti njemu.
Starega Eržena in starega Antona Štimca so odgnali na most in ju zastra-žili. Ukazali so jima, da morata gledati, kaj se bo dogajalo naprej v grabnu. In gledala sta.
Prej sem v svojem pripovedovanju namenoma pustil v Cabru voznika tretjega avtomobila Angela Mocellina. Zdaj je bil že tu in je tudi on živa priča dogodku. Podžigali in silili so ga, naj gre osumljence partizanskega napada na kolono mučit in streljat. Poudarjali so, da pripada prednost preživelim vojakom uničene kolone. Angelo je bil voznik in si ni maral s krvjo nedolžnih, uklenjenih ljudi mazati prstov.
Stara moža z mostu sta bila prisiljena do zadnjega gledati mučenje. Trpini so bili še vedno uklenjeni dva po dva. Bili so že vsi zmaličeni, da jih ni bilo poznati, komaj še živi. Niso se več bali smrti.
„Saj niso več za življenje. Bolje bo, da jih postrelijo,“ sta si dejala očeta na mostu. Vseh deset sta imela nepretrgoma pred očmi, vendar je oče Eržen bolj imel uprte oči v svojega Jožeta, prav tako Stimec v svoja sinova Antona in Franca. Sem in tja so se srečevali žalostni pogledi, vse pa se je nezadržno bližalo koncu.
ANTON NI HOTEL PASTI
Tačas so se sovražniki pripravljali, da jim do kraja utrnejo življenje, kolikor ga je še bilo v njih. Častniki so znova podžigali pobesnele vojake, češ da so tile „banditi" osumljeni včerajšnjega napada in uničenja avtomobilske kolone, mrtvih in ranjenih. Le čemu si niso upali po sledi za partizani?
Pod mostom je še žuborel potoček. Voda je grgrala v jarku mimo še komaj živih žrtev. Mučila jih je neznosna žeja. Prosili so vode, da si zmočijo suha usta. Sovražniki jim niso dali niti kapljice. Bedasto so se režali vanje. Žrtve so jih nemo gledale in s pogledi obtoževale. Tedaj pa je bilo orožje pripravljeno. Žrtve so pogledale v stran in se znova zazrle na most, kjer sta bila zastražena stara dva, s pogledi nanje. Tedaj pa je zadrdrala strojnica in, jih pokosila. Vsi so popadali, le eden ni hotel pasti. Bil je Anton Štimec, star 21 let. Pretresljivo je pogledal mrtve, z enim samim pogledom ošvrknil morilce, nato pa se je zagledal v most, kjer je stal njegov oče. Veriga je bila zategnjena, saj je bil nanjo priklenjen njegov brat Franc, kije mrtev ležal na zemlji in ga pritegoval k sebi.
Stara moža na mostu sta omedlevala in se v mukah zgrudila. Sovražniki so ju začeli spet brcati in pestiti. Dvignili soju pokonci in ukazovali, da morata do kraja gledati. In res sta gle-' dala do zadnjega.
Mlad fant je naprej stal pred sovražniki, žejnimi krvi. Zdaj je iz pušk vanj odjeknila salva, ga zgrabila in zanesla Toda obdržal se je in se z zadnjim pogledom spet ozrl na most. Spet je kresnila iz pušk salva. Taje bila zadnja. V njej je omahnil in se iztegnjeno zrušil ob bratu.
Hude morije je bilo konec. Pred sovražniki je obležalo deset mrličev deset nedolžnih žrtev. To so bili: Jože Eržen in Franc Štimec (oče štirih majhnih otrok), Anton Štimec (Lojz-kin) z bratom Francetom, Afiton Zbašnik s sinovoma Jurijem in Antonom, Jakob Eržen z bratom Vjekoslavom in Milan Zbašnik, ki -mu ni uspelo preprositi Italijane niti za zadnjo besedo, da bi jim povedali, da so nedolžni.
tura
n
bra-
anje
PRED PODROČNIM SREČANJEM V POSAVJU
Kmalu dvignjen zastor za vrtiljak
Gledališke skupine, ki se bodo uvrstile na področno srečanje, bodo Posavci spoznali na gostovanjih v brežiški, krški in sevniški občini - Razpis za srečanje spodbudil k delu odrasle in mladino
NOVOMEŠCANI MED NAJBOLJ NAVDUŠENIMI
Stigličeve „Pastirce", film, za katerega je po Bevkovi povesti napisal scenarij Ivan Potrč, so najpri-srčneje sprejeli gledalci v Novem mestu. Tako poroča interno glasilo Društva slovenskih filmskih delavcev. Računajo, da je ta slovenski mladinski film videlo že okoli 100.000 obiskovalcev.
„MRTVA PTICA" LETI NA EVROPSKI FESTIVAL
Na enem največjih evropskih filmskih festivalov v Cannesu bodo od 9. do 23. maja predvajali tudi tri slovenske filme. Gre za najnovejši film „Let mrtve ptice“, ki ga je po Soemnovem scenariju režiral Beograjčan Živojin Pavlovič, za Klopčičevo „Cvetje v jeseni*4 in animirani film „Deteljček“ Martina Pintariča.
Od prihodnje srede do četrtka, 2. maja, se bodo v sevniški, krški in brežiški občini zvrstila gostovanja amaterskih gledaliških skupin, ki se bodo uvrstila na posavsko področno srečanje. Najboljšo predstavo bodo poslali na zaključno prireditev v Celje, kjer bo od 27. maja do 2. junija XVII. srečanje gledaliških skupin Slovenije.
Zanimanje za gledališko de-	posavskega združenja, meni, da
javnost se je letos povečala. V	je razpis za sodelovanje na pod-
il
Na osnovni šoli Grm v Novem mestu se učenci v krožku uče ikebane. Nekaj svojih „izdelkov" so razstavili prejšnji teden v šolski avli.
sevniški občini je začela na začetku leta delati mladinska dramska skupina v Šentjanžu, v Loki so se odločili uprizoriti delo „Robinzon in dekleta44, v krški občini sta zaživeli gledališki skupini v Brestanici in na Senovem („Vdova Rošlinka44, „Plinska luč“), v brežiški občini pa so medtem že precej igrali. PD Slavček z Velike Doline je naštudiralo Budakov klobčič44, amaterski oder v Brežicah „Veter v vejah Sasafrasa44, gledališčniki mladinskega aktiva v Pišecah vadijo mladinsko delo „Etienne44, DPD Svoboda bratov Milavcev v Brežicah pripravlja „Inšpektorja na obisku44, y Dobovi pa šolska dramska skupina mladinsko delo.
Marljive so tudi lutkarske skupine, ki bodo prav tako sodelovale na področnem srečanju. Uveljavili so se zlasti lutkarji iz Dobove, Brestanice in Šentjanža.
Vlado Podgoršek, predsednik
V KOČEVJU: MOTIVI IZ MUŠIČEVEGA OBJEKTIVA
Ob nastopu vokalne skupine DO-REMI so 12. aprila v kočevskem Likovnem salonu pod pokroviteljstvom podjetja Oprema odprli razstavo fotografij Jožeta Mušiča iz Ljubljane. Avtor kaže izredno nadarjenost, spretnost in smisel za oblikovanje, raznolik je v motivih in izrazu. Enako zanimive so črno-bele in barvne fotografije.	V.	I.
ročnem srečanju predramil
s JUTRI V NOVOLESU LITERARNI VEČER
Jutri ob 18. uri bodo v Novolcsu v Straži odprli razstavo likovnih del slikarjev amaterjev iz novomeške občine. Predstavila se bo skupina, katere dela so pred tem videli na razstavah v tovarni zdravil Krka in šent-jernejski Iskri. Ob otvoritvi bo tudi literarni večer, na katerem bosta dela dolenjskih besednih ustvarjalcev brala Rudi Kosmač, igralec Drame SNG iz Ljubljane, in Staša Vovk, članica novomeškega amaterskega gledališča.
V BREŽICAH ZA TROJNI PRAZNIK:
Domači in zamejski zbori
Obiskovalci bodo posebno dobrodošlica izrekli Slovencem s Tržaškega in z onkraj Karavank
Izjemen praznik zborovskega petja se obeta Brežičanom 27. aprila, ko bodo na skupnem koncertu nastopili pevski zbori iz Slovenije in zamejstva. S to prireditvijo bodo v brežiški občini počastili 30-letnico ustanovitve Kozjanskega odreda, dan OF in praznik dela.
Nastopilo bo pet zborov, ki gojijo slovensko ljudsko in umetno pesem: moški zbor Vasilij Mirk iz Proseka-Konto-vela (s Tržaškega), mešani zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple (s Koroškega), zbor Svobode iz Stražišča pri Kranju, moški pevski zbor Planina in domačini -moški pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic!
Prireditelji pričakujejo lep obisk, saj bo to v resnici praznik pete slovenske besede.
Posebno dobrodošlico bodo izrekli gostom s Tržaškega in Koroškega, kjer je uporaba slovenske besede v javnosti za oživljajoče iredentiste in šoviniste hud trn v peti.
Filmska skupina Odcon z Jesenic prireja od 19. do 21. aprila VII. medklubski festival amaterskega filma. Nanj so povabili kinoamaterske organizacije iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Na festival je poslal dva filma tudi France Brus, mentor Foto-kino kluba pri kočevski osnovni šoli. Žirija, ki je 5. in 6. aprila pregledala 116 filmov, je prisodila prvo nagrado - zlato plaketo Zelezar - Brusovemu dokumentarnemu filmu „8. marec - dan
Brusov uspeh
„Pričakoval sem priznanje, kot sem ga dobil za isti film že leta 1972 na Dunaju, take uvrstitve pa nc,“ je zaupal Brus, čigar nagrajeno delo govori o ljudeh, ki izrabijo praznik za uživanje, za zabavo. O svojem filmu „Kipar", v katerem je upodobil Staneta Jarma, pa pravi, da je zanimiv zaradi zvočnih učinkov, ki jih napravijo orodja v umetnikovih rokah, ko ustvarja.
France Brus pripravlja trenutno film „Kozorogi", v načrtu pa ima filmski zapis o avtošto-parkah. Za učence v šolskem klubu dokončuje montažo filma „Muhasta zima“.
VILKO ILC
PREBUJENJE POD'SROBOTNIKOM
Spet razcvet kulture?
Obnovljeni dom bo Straškemu DPD Svoboda omogočil, da bo razvilo vse kulturne zvrsti - Obet novomeške zadruge, da izroči dom kulturi
Za Dolenjskimi Toplicami in Žužemberkom so se tudi Stra-žani odločili preurediti dvorano z odrom v domu, ki so ga ljudje v letih 1949-1951 zgradili z udarniškim delom in je zdaj v
PRIZNANJE SLOVENSKEMU FILMU - Nagrado za najboljšo selekcijo je na letošnjem festivalu kratkega filma v Beogradu prejela ljubljanska Viba, kije imela v uradni konkurenci kar osem filmov. Tudi filmi so bili deležni priznanj. Srebrno medaljo za dokumentarni film je dobil tudi Jože Bevc za delo „Lepo je živeti na deželi", zlato medaljo med ekonomskopropagand-nimi filmi pa Jože Pogačnik za „46. vzporednik". Vibin risani film-./Te-lematerija“ je žirija pohvalila.
GLASBENE SOLE TEKMUJEJO V Ljubljani bo od jutri do 22. aprila III. tekmovanje učencev glasbenih šol Jugoslavije. Nastopilo bo okoli 600 solistov in zborovskih pevcev iz vseh republik. Pokrovitelj prireditve, kije posvečena 30-letnici zasedanja kulturnikov v Semiču, je predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. Na eni od sej je Sergej Kraigher, ki je tudi predsednik častnega odbora, poudaril, da naša družba podpira in spodbuja tekmovanja mladih glasbenikov kot koristno obliko pedagoškega proce
sa na področju glasbene poustvarjalne umetnosti.
RAZSTAVA DEL BREŽIŠKIH AMATERJEV - Likovniki amaterji iz brežiške občine, ki delajo v okviru brežiškega likovnega kluba, so sc po daljšem času spet predstavili javnosti: v domu JLA so razstavili svoja platna in akvarele. Razstava bo odprta do 22. aprila.
GLASBENA PRIREDITEV Prejšnji četrtek so imeli javno prireditev tudi učenci brežiške glasbene šole.
„CVETJE V JESENI** MED KOROŠKIMI SLOVENCI - V enem največjih celovških kinematografov so pred dnevi predvajali tudi slovenski barvni' film „Cvetic v jeseni**, ki ga je po scenariju Mitje Mejaka režiral Matjaž Klopčič. Film so slovenski obiskovalci lepo sprejeli. Zatem so ,,Cvetje v jeseni** predvajali še v Šentjanžu v Rožu, Železni Kapli in na Cajni v Ziljski dolini.
marsikatero skupino, zanimivo pa je tudi, daje vzniknilo večje število mladinskih igralskih družin. Kdor hoče delati, mu ni treba osamljeno, saj daje Združenje gledaliških skupin Slovenije po svojih strokovnjakih pomoč ne samo pri postavitvi dela na oder, ampak tudi pri vzgoji kadrov. Zato ni nič čudnega, da se je v združenje včlanilo že 11 skupin iz posavskih občin.
„PET PEDI"
V NOVEM MESTU
Prejšnji torek popoldan je bila v Domu kulture v Novem mestu javna pionirska radijska oddaja „Pet pedi**, ki so jo pripravili delavci ljubljanske RTV, nastopili pa so učenci iz osnovne šole Katja Rupcna. V dobri uri so se učenci iz najstarejše novomeške osnovne šole predstavili z zanimivim programom, s katerim niso prizanesli niti staremu mostu in še nekaterim novomeškim „značilnostim**. Nastopili so učenci iz vseh razredov z recitacijami, igranjem na različnih inštrumentih, veliko lepih pesmi pa je zapel dekliški pevski zbor osnovne šole pod vodstvom tov. Kastelčeve.
J. P.
IDEJNA USMERJENOST BOLJŠA V OSNOVNIH ŠOLAH
Zavod za šolstvo SRS je pripravil poglobljeno analizo o uresničevanju sklepov in priporočil skupščine SRS o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja, v kateri med drugim ugotavlja precejšnja prizadevanja učiteljev in samoupravnih organov šol... za uresničevanje skupščinskih sklepov ... Prizadevanja so vidnejša v osnovnih šolah. V srednjih šolah so opazni sicer pozitivni premiki, vendar z doseženimi rezultati na področju idejnosti vzgoje in izobraževanja še ne moremo biti zadovoljni. Za izboljšanje sedanjega stanja na tem področju je potrebno daljše časovno razdobje in odprava nekaterih pomanjkljivosti, ki bistveno zavirajo prizadevanja za uresničevanje temeljnih vzgojno-izobraževalnih smotrov. Analiza pri tem -med drugim omenja pomanjkanje strokovno usposobljenih in družbeno aktivnih učiteljev, prešibko usposobljenost zlasti mladih učiteljev za idejno-vzgojno delo, neustrezno družbeno vrednotenje učiteljevega dela, neustrezne šolske prostore, pomanjkljivo opremljenost šol itd.
Delo 21. marca 1974, str. 8
OTROK IN GLASBA
Z glasbeno vzgojo prispevamo k vsestranskemu oblikovanju in kultiviranju osebnosti. S petjem, poslušanjem glasbe in muziciranjem ne vplivamo samo na glasbeni razvoj, temveč na splošni estetski razvoj, posredno pa vplivamo tudi na otrokov umski, moralni in telesni razvoj. .
Darinka Kladnik, Otrok in družina 1974, št. 2, str. 45
Kaj tiskajo na Angleškem?
Mladinska knjiga priredila v Ljubljani razstavo angleških strokovnih knjig* Najnovejši znanstveni izsledki izhajajo prav v Angliji
zadružni upravi. S tem bodo omogočili, da bo DPD Svoboda nadaljevalo tradicijo dramske, godbene, pevske, knjižničarske in filmske dejavnosti, ki je bila pred leti v razcvetu in za zgled drugim.
. Ureditvena oziroma preuredi-tvena dela, ki naj bi se začela takoj, bodo veljala nekaj nad
300.000 din. Na posvetu, ki ga je pred kratkim v Straži obiskalo več predstavnikov kulturnega življenja in gospodarskih organizacij, so se dogovorili, kdo bi naj kaj prispeval. Tako so v No-volesu ponudili 60.000 din, p„Gorjancih“ 45.000, KZ Krka
40.000, GG 30.000, v tovarni zdravil Krka 20.000, Dolenjki
20.000, opekami Zalog 10.000, v ZKK) 50.000, v krajevni skupnosti straža 10.000 din,
10.000 din pa bi naj dal Zavod za rezerve SRS.
Dela naj bi končali do 10. junija, ko bodo „Gorjanci44 slavili 20-letnico ustanovitve. Želijo, da bi bile vse kulturne in druge prireditve, ki se bodo zvrstile za jubilej, v Straškem domu. Kot je na Straškem posvetu dejal direktor inž. Jože Tanko, bi bila novomeška kmetijska zadruga pripravljena izročiti dom v upravljanje DPD Svoboda.
Zanimanje ža angleške strokovne knjige pri nas raste. Pred tremi leti so Angleži prodali v Jugoslavijo za 1,1 milijona takih del, predlanskim z a več kot 1,9 milijona, lani pa naj bi naši kupci odšteli precej nad 2 mili-
Kidričevi
nagrajenci
Prejšnji četrtek so podelili v Ljubljani	Kidričeve	nagrade.
Prejeli so jih: akademik prof. dr. Srečko Brodar za življenjsko delo s področja kvartaroiogije (odkritelj	Potočke	zijalke),
prof. dr. Sergej Pahor in doc. dr. Anton Suhadolc za delo. s- področja transportne teorije, prof. Ciril Rekar za življenjsko delo in za dosežke pri predelavi domačih rud, prof. dr. Janez Peklenik za delo s področja kvalitete obdelanih površin,	akademik	prof. dr.
Andrej O. Župančič za življenjsko delo na področju patofiziološke znanosti in prof. dr. Metod Mikuž za življenjsko delo in posebej za knjigo „Zgodovina NOB Slovenije44.
Nagrajenci Kidričevega sklada pa so: prof. dr. Igor Belič, dr. Helena Sočič in dr. Vili Kramer za dosežke pri biosinteznih raziskavah, dr. Mitja Kregar, dr. Peter Kump, Matej Pavšič, inž. Vekoslav Ramšak, inž. Peter Rupnik in dr. Marko Vakselj za meritve Bopplerjevega premika žarkov gama, inž. Anton Nosan za delo „Termalni in mineralni izviri v Sloveniji**, dr. Ljubo Žlebnik za delo „Pleistoccn Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja**;
prof. dr. Miodrag V. Mihailovič in prof. dr. Mitja Rosina za delo s področja jedrske fizike, dr. Marko Kos za več tehniških del, prof. dr. Janez Brglez za delo o zajcdalcih in boleznih sladkovodnih rib v naši republiki, prof. dr. Draga Černelč za raziskave na področju alergologije, avtorji „Zgodovine slovenskega slov-stva“, akademik dr. Stanko Škerlj za delo o italijanskem gledališču v Ljubljani, dr. Miloš Pavlič za delo s področja biokemije, dr. Milica Kacin - Wohinz za delo „Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-4921“, .dr. Ivan Komelj za „Gotsko arhitekturo na Slovenskem", dr. Jože Trontelj za delo s področja nevrofiziologiie in dr. Pavel Blaznik za knjigo „Skolja Loka in loško gospostvo**.
LOVSKI ZBORI V GLOBOKEM
V soboto, 20. aprila, bo v Globokem srečanje lovskih pevskih zborov iz Slovenije. Svojo udeležbo so najavili zbori iz Maribora, Globokega, okteta iz Dekanov in Sodražice in Artičani, ki bodo nastopili kot gostje. Spored bodo popestrili s predvajanjem lovskih filmov.
jona dinarjev. Približno tri četrtine vseh strokovnih knjig „uvozi44 za jugoslovansko tržišče Mladinska knjiga iz Ljubljane.
Da bi se zanimanje za strokovne knjige, ki jih v precej večjih nakladah kot pri nas tiskajo v Angliji, še povečalo, se je Mladinska knjiga odločila za hvalevreden korak: na njeno pobudo so prejšnji teden v spodnjih prostorih Moderne galerije odprli razstavo, na kateri je 46 večjih založniških hiš iz Anglije razstavilo okoli 2.500 eksponatov oziroma strokovnih del, ki so izšla v tej državi v zadnjem času. To prvo celovito razstavo angleške strokovne literature v Sloveniji je Mladinska knjiga priredila po več kot enoletnih naporih in poglobljenih stikih z založniki onkraj Rokav-skega preliva.
Na tiskovni konferenci pred otvoritvijo razstave so G. Powell, predstavnik British
Publishers Association, P. U* ner, predstavnik British Council in Miran Zierkelbach, generalni direktor Mladinske knjige, go* vorili o založniških in prodajnih zadevah ter problematiki angleške knjige. Med drugim je G-Powell navedel, da so na razstavo pripeljali znatno več knjig zato, da bi imeli obiskovalci, in kupci pregled nad vsem, kar pride novega izpod angleških; tiskarskih strojev. Pri tem je G-Powell še posebej podčrtal, da je zanimanje za angleške strokovne knjige po vsem svetu tem večje, ker prinašajo najnovejš* spoznanja in dognanja z najrazličnejših področij, od medicinskega do kulturnozgodovinskega in sociološkega.
Podobno kot razstava nem; Ške strokovne literature naj b* tudi razstava angleških strokov* nih knjig postala tradicionalni oblika seznanjanja kupcev &\ bralcev pri nas.
IM
SPODBUDEN OBET OB LAHINJI
Prej apno, zdaj kultura
j Kamilo Weiss: »Cerkev sv. Duha v Črnomlju
bodo po obnovi polnili koncertni zvoki«
Cerkev sv. Duha v Črnomlju je star in lep kulturni spomenik, v katerem se prepletata gotski in romanski umetniški slog. In v tem kulturnem hramu so namesto kulture dolga leta hranili orodje, cement, apno.... do letos. Tako je med drugim povedal direktor črnomaljskega Zavoda za kultumo-prosvetno dejavnost Kamilo VVeiss.
*T0
cerkveni prostori zelo akustični, bo velika pridobitev za kulturo v n ši občini.*
„Kaj pa drugi kulturni spomen v občini?
„Cerkev je propadala. Komunalno podjetje, ki jo je uporabljalo za skladišče, je ni prav nič vzdrževalo. Streha je puščala in vlaga je pričela uničevati freske v cerkvenih prostorih. Spodbudno je, da so se tega prvi zavedeli občani, ki so pričeli kritizirati tako početje. Zahtevali so obnovitev cerkve. In kulturnim delavcem v občini nam je ob pomoči takih zahtev uspelo, da so obnovo cerkve uvrstili v program javnih del, za katere plačujejo prebivalci samoprispevek. Delavci „Begra-da“ sedaj s pomočjo samoprispevka občanov rešujejo kulturo ...“
- Kakšnim namenom bo služila cerkev po obnovitvi?
„V njej bomo prirejali razstave in komorne glasbene koncerte, sai 50
10
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: IVRN ZORAH
Kamilo Weiss
„Omenil bi le Kobetičev 8r*J*p» je sedaj v zasebni lasti. V nj* ^0. poleg lastnika stanuje še vcc valcev. Kulturniki že dalj ^asa žf^jstd' vamo, da bi grad, ki je ena n ^ v rejših stavb v mestu, odkup** njem uredili muzejsko zbirk*) sfC. Pravimo, da je bila Bela kraji***tega dišče NOV, muzejske Zbirke l* to-časa pa zaradi pomanjkanja p rov nima. Tudi v Metliki, kjer J| {jj-zcj, take zbirke ni. Pa bi mo
W‘	B.	PODOB*11*
k. \	/-j..
Praznih rok v Šentjurju
V 15. kolu poraz Krke - Dobra igra Trimovih mladincev iz Trebnjega na republiškem turnirju
Zaradi mladinskega prvenstva v odbojki, ki je bilo prejšnjo nedeljo na Ravnah in ki so se ga uspešno udeležili tudi mladinci Trima iz Trebnjega, so bile vse tekme v prvi slovenski odbojkarici ligi odpovedane. Igralke novomeške Krke so gostovale v Šentjurju pri ekipi Gabeija in prvenstveno tekmo izgubile.
te
ŠESTO MESTO ZA MLADINCE TRIMA
Na prvem mladinskem republiškem turnirju v odbojki, ki ga je
nogomet
K
'ELAN: BELA KRAJINA
3	: 0
Novomeški nogometaši so prejšnjo nedeljo gostovali v Črnomlju in so prvenstveno tekmo zanesljivo dobili. Sedaj so na lestvici sami s točko prednosti pred Kamni kom.
KOČEVJE: MEDVODE 3: 0
V	prvenstveni nogometni tekmi so igralci Kočevja brez težav odpravili enajsterico Medvod s 3:0. Pred 350 gledalci je tekmo dobro vodil Šmuc iz Mirne, zadetke pa so dosegli Arko, Kopač in Briški.
Z. F.
TEHNOSTROJ: BREŽICE
2:3
Brežičani so v Ljutomeru z odli čno igro zasluženo osvojili dve dragoceni točki. Zadetke so dosegli Divkovič, Mirkac in Kandič. V nedeljo gre brežiška enajsterica v goste k Steklarju v Rogaško Slatino.
V. P.
TENIŠKI OBČNI ZBOR
V	petek, 19. aprila, bo v prostorih restavracije na Bregu (Trdinova soba) občni zbor novomeškega teniškega kluba. Za vse člane je udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi ostali ljubitelji tega športa. Občni zbor se bo pričel ob 18. uri.
pripravil odbojkarski klub Fužinar, so nastopili tudi mladi igralci TRIMA iz Trebnjega. V začetku so nastopili v drugi skupini in zasedli odlično drugo mesto, za uvrstitev od 4. do 6. mesta pa so dosegli naslednje rezultate: Jesenice: Trimo 2:1 in Mislinja.Trimo 2:0.
Končni vrstni red: 1. Fužinar I,
2.	Mežica, 3. Salonit, 4. Jesenice, 5. Mislinja, 6. Trebnje, 7. Fužinar II, 8. Žerjav, 9. Reka, 10. Kamnik.
GABERJE:KRKA 3:1
V	dvanajstem srečanju v prvi slovenski odbojkarski ligi so Novome-ščanke proti igralkam Gaberja zaigrale neučinkovito. V drugem setu so zamudile priložnost, da ga osvojijo, v tretjem so se razigrale in ga brez težav dobile, v naslednjem pa so zopet močno popustile. Domače igralke so tako vodile že 13:4. Kljub temu so se gostje še močno upirale, saj so razliko zmanjšale na 14:9, toda več kot časten poraz niso mogle doseči.
Za Novo mesto so nastopile: Dokl, Rajer, Pilič, Boh, Babnik, Forte, Adamčič, J. Gostiša in N. Gostiša.
DOB - TRIMO: ENAKO MOČNA V ŠAHU
Letošnje delavske športne igre so se pričele s šahovskim turnirjem. 2. aprila se je v Mokronogu pomerilo
11	ekip sindikalnih organizacij. KPD Dob je poslal kat tri ekipe, prosvetni delavci in Trimo pa po dve. Prvo mesto si delita prvi ekipi Doba in Trima, na 3. mestu je prva ekipa prosvetnih delavcev, 4. so delavci občinske uprave, 5. pa je Kmetijska zadruga Trebnje.
Ker postajajo dnevi vse toplejši, se telesnovzgojni delavci s svojimi učenci selijo iz prezasedenih telovadnic na športna igrišča na Loki. Na svežem zraku, soncu in veliko večjem prostoru se učenci po kisli zimi prav dobro počutijo.
Od osmih za rokometaše šest točk
Ali bo naslednja rokometna nedelja prinesla Dolenjcem toliko točk?
V 13. kolu druge zvezne rokometne lige za moške so Sevničani doma, kot je bilo pričakovati, odpravili novinca v ligi Industro-montažo, Brežičanke pa so z igralkami iz Varaždina doživele poraz. V republiških ligah so Belokranjke prvič okusile zmago, igralci Ribnice pa so v gosteh brez težav odpravili ekipo Radeč.
SEVNICA:
INDUSTROMONT. 19: 17
KOČEVJE - V okviru mladinske nogometne lige so igralci Kočevja v gosteh izgubili z enajsterico Hrastnika - 9 : 0 (Z. F.)
V	važni prvenstveni tekmi so rokometaši Sevnice z dobro igro brez večjih težav odpravili sicer odličnega novinca .v ligi, ki je do sedaj premagal že sedem ekip. V prvem delu je bila igra precej izenačena, takoj v nadaljevanju pa so sc Sevničani razigrali in povedli kar z 18:13. Pohvaliti velja predvsem razpoloženega strelca Trbovca, ki je sam dosegel devet zadetkov.
Za ekipo Sevnice so nastopili: Sirk, Simončič, Šumej, Jurišič 2, Bizjak, Radič 3, Koprivnik, Štojs 2, Šilc 3, Trbovc 9.
BREŽICE: KOKA 11:14
Prvih pet minut tekme igralke niso dosegle zadetka, toda gostje so bile bolj iznajdljive in so vodile 3:0,
V Ljubljano po naslove?
Na področnem tekmovanju v orodni telovadbi so največ znanja pokazali brežiški telovadci in telovadke - Organizacija tekmovanja - odlična
Na področnem šolskem tekmovanju v orodni telovadbi, ki je bilo v sredo v telovadnici osnovne šole v Bršlin v Novem mestu, je nastopilo nad 200 tekmovalcev iz brežiške, krške, sevniške, novomeške, črnomaljske in grosupeljske občine.
v Brežice. Organizacija tekmovanja,
Med posamezniki so si po dve prvi mesti razdelili Novomeščani in Brežičani, v ekipni konkurenci pa so zmagale samo mlade Novo-meščanke, vsi drugi naslovi pa so šli
V soboto:
v* | v ■ i
vroči kosi!
Po zimskem „ogrevanju", ki se je s finalnim turnirjem končalo prejšnjo soboto, bodo v soboto košarkarji spet začeli v najbolj kvalitetni slovenski ligi. Letos bosta nastopali tudi dve naši ekipi - novomeški Novoteks in metliška Beti, liga pa bo bržkone najboljša doslej, še posebej, ker se bo iz druge zvezne lige vrnilo tudi eno izmed slovenskih moštev: celjska Kovinotehna ali ljubljanska Ilirija.
V	zadnjih dneh sta oba dolenjska predstavnika odigrala več prijateljskih tekem. Če smemo soditi po njih, je bolje pripravljena Beti, ki je premagala Novoteks 101:62 doma in 91:83 v Novem mestu ter izgubila z Domžalami v podajjšku. Beti odlikuje izenačena in ambiciozna ekipa, pa tudi odlična telesna pripravljenost. Nedvomno so ekipi močno pomagale enotedenske priprave v Karlovcu, kjer je konaiciiski del vodil trener evropske atletske prvakinje Jelice Pavličič, Oreščanin.
Novomeščani niso izpolnili načrta treningov, ki so si ga zastavili, zato igrajo spremenljivo. Kar poglejmo rezultate: premagali so Triglav v Kranju, dvakrat izgubili z Beti, v zadnjih dneh pa premagali kranjsko Savo 109:34, mladinsko slovensko reprezentanco 109:92, izgubili pa v finalnem turnirju zimske lige s Triglavom 91:78 in z Vrhniko po dveh podaljških 100:98.
Kaj lahko pričakujemo od starta? Obe ekipi sta imeli težak žreb. To velja zlasti za Novoteks, ki najprej gostuje v Ajdovščini in Radencih ter igra doma z Vrhniko, medtem ko igra Beti prvo tekmo v soboto doma proti Vrhniki, lanskemu slovenskem^ prvaku. Napovedovanje je hudo nehvaležno, saj je kandidatov za prvi dve mesti vsaj šest. če bi Šla na kvalifikacije za drugo zvezno ligo ena izmed dolenjskih ekip, bi bil to nedvomno lep uspeh.
J. SPLICHAL
ki so jo prevzeli telesnovzgojni delavci iz Dolenjske in ŠŠD Bršlin, je bila odlična, tekmovanje je potekalo brez zastojev, organizatorji pa so za najboljše pionirje in mladince pripravili odličja in diplome.
Rezultati - pionirke posamezno:
1.	J. Dokl 38,90, 2. Žlogar 38,45, 3. Klemenc 38,05 (vse Grm); ekipno:
1. Grm I. 189,15, 2. Grm II. 181,50, 3. Brežice 180,20; pionirji posamezno:	1. Zorko (Brežice) 36,90, 2. Crv (Bršlin) 3$,65, 3. Žnidaršič (Senovo) 36,65; ekipno: 1 Brežice 178,15, 2. Senovo 175,70,
3.	Bršlin 174,65.
Mladinke posamezno: 1. Gajič (ŠZD Novo mesto) 38,75, 2. Kos (gimnazija Brežice) 37,60, 3. Cemič (gimnazija Novo mesto) 37,55; ekipno:	1. gimnazija Brežice
181,40, 2. gimnazija Novo mesto
180,25.	Mladinci posamezno: 1. Šti-mac 48,35, 2. Balog 47,60 3. Umek
47,10	(vsi gimnazija Brežice); ekipno: 1. gimnazija Brežice I. 236,35,
2. gimnazija Brežice II 218,50, 3. gimnazija Novo mesto 196,25.
OBETAJOČI REZULTATI
V	Celju ie bil prejšnji teden mednarodni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi nekateri novomeški atleti. V teku na 4 x 200 metrov, ki je ve^al tudi za republiško prvenstvo, so Novomeščani zelo dobro začeli in do zadnje predaje celo vodili. Ker pa so slabo predali, so pritekli na cilj šele tretji z dobrim rezultatom 1:32,7. Za Novo mesto so tekli: Bajer, Dragaš, Simonič in Keržan.
Na istem tekmovanju je dosegel v skoku v daljino nov novomeški rekord Simonič, ki je skočil 6,99 m, Dragaš je skočil 6,70, Šlajkovec pa
6,35	m. Nastopil je tudi pionir Lapajne in v metu kopja dosegel 46,98 m. Na 100 metrov je tudi tokrat dobro tekel Keržan in kljub močnemu vetru v prsi dosegel 11,6 sekunde.
Mali program - pionirke: 1. Grosuplje 121,15; posamezno: 1. Miklič
24,25,	2. Križman 23,95, 3. Magyar 23,75 (vse' ŠŠD L. Adamič, Grosuplje),	pionirke:	1	ŠŠD Letalec,
Cerklje	ob	Krki,	131,15; posamezno:	1.	Kerin	28,05, Butara
26,30,	3.	Videnič	(vsi Cerklje)
26,15.
Prvouvrščene ekipe so se uvrstile na republiško šolsko prvenstvo, ki bo v Ljubljani 20. aprila. Na podobnem tekmovanju so se lani Novo-meščanke in Brežičani uvrstili v sam vrh, med srednješolkami pa je republiški naslov osvojila Novomcščanka Anita Gajič.
S. DOKL
do polčasa pa so razliko še povečale. V nadaljevanju so Brežičanke bolje zaigrale in se približale na vsega dva zadetka, toda zmaga je vseeno pripadja gostjam.
Brežice: Hribernik, Molan, Šfau-ber 2, Bah 1, Rožman, Smerkolj 1, V. Mišič, Zakšek, Toplak 7, Der-movšek, A. Mišič, Balon.
ČRNOMELJ:ETA 5:4
V	izenačeni prvenstveni tekmi republiške lige ža ženske so prvič zmagale tudi Belokranjke, vendar so na lestvici še vedno na zadnjem mestu. Prvi polčas seje končal neodločeno, v nadaljevanju pa so Crnomaljke dobro zaigrale v obrambi in tako osvojile prvi par točk.
RADEČE:RIBNICA 13:16
Rokometaši Ribnice.so prejšnjo nedeljo odpotovali v Radeče po toč-
LJUBLJANA - Go zveza Slovenije je prejšnji teden pripravila 11. turnir mestnih ekip za pokal „Zlati zmaj“. Turnirja so sc udeležili tudi novomeški igralci goja, vendar so z letošnjo uvrstitvijo svoje privržence razočarali. V prvem kolu so izgubili z Velikimi Grdevcem z 2:1 in zasedli deveto mesto. Uspešnejši so bi-
li med posamezniki, saj je Čcfarin po prvem kolu delil prvo mesto, dobro pa je zaigral tudi Dragan. (I.K.)
ke. V prvem delu sta obe ekipi igrali nepovezano, v drugem delu pa so gostje igrali precej bolje in zasluženo zmagali. Z devetnajstimi točkami so Ribničani še vedno na drugem mestu, ekipa Pirana pa jih ima tri več.
Ribnica: I. Kersnič, Abram 1, Abrahamsberg, S. Kersnič 3, Matelič 1, Mikulin 4, S. Ambrožič J, J. Kersnič 6.
BREŽICE:ŠEŠIR 29:24
Vodeča ekipa v ljubljanski rokometni ligi je doživela v Brežicah prepričljiv poraz. Prvi polčas so dobili gostje iz Škofje Loke, v zadnjih minutah tekme pa so domači rokometaši zaigrali precej bolje in zasluženo zmagali. Najuspešnejši strelec je bil Gorišek, ki je sam dosegel 15 zadetkov.
V. PODGORŠEK
INVALIDI IN ŠPORT
V	nedeljo je bilo v Kočevju v prostorih osnovne šole in doma telesne kulture področno prvenstvo invalidov v streljanju in šahu. V konkurenci šahistov je nastopilo 5 ekip, prvo mesto pa so osvojili igralci ŠD Ljubljane.
Ljubljančani so zmagali tudi v streljanju. S 511 krogi so se uvrstili pred strelci Ponikev, ki so nastreljali 462 krogov.
Rezultati - šah: Ljubljana
11,5	točke, Ponikve 8, Črnomelj 5, Kočevje A 4,5, Kočevje B 1. Streljanje: Ljubljana 5 11 krogov, Ponikve 462, Črnomelj 407, Itas Kočevje 390, Komet'Ljubljana 335, Kočevje 281-	Z. FAJDIGA
Tudi v Novem mestu karate
Osnove bojne spretnosti Japoncev na Grmu
V soboto, 20. aprila, se bo pričel v Novem mestu v osnovni šoli in na Grmu že drugi tečaj karateja za začetnike. Tudi tokrat ga bo vodil prvi slovenski mojster tega športa Stane Iskra iz Krškega.
Ze to, da se je Iskra še enkrat odločil, da bo osnove bojne spretnosti
Japoncev, za katere se zanima vse več ljudi, prenesel tudi v Novo me-
KRMELJ - V zasavski rokometni ligi so igralci Krmelja gostovali f»ri ekipi Cerkelj in tekmo izgubili z 19:8. V drugi tekmi pa so se doma pomerili z močno ekipo Šmartnega.
V	lepi tekmi so domači rokometaši zelo dobro zaigrali in zasluženo zmagali s 17:13. (D.B.)
ŠPORTNI KOMENTAR
Obnova moči le ob tnalu?
Pri nas so že več let močno priljubljene sindikalne delavske igre, na katerih sodeluje veliko delavcev in delavk. Zal ugotavljamo, da po končanih igrah športno življenje po organizacijah popolnoma zamre. Vadijo le še aktivni športniki, toda njihove vadbe ne moremo poimenovati rekreacija delavcev.
Vemo, da se posamezniki, pa tudi skupine v zrelejših letih - to velja zlasti za Dolenjsko - zelo težko vključijo v športno življenje v podjetju. Zlasti zato, ker že v mladosti niso del prostega časa posvetili aktivnemu oddihu, obnavljanju delovne sposobnosti in razvedrilu. Med mnogimi našimi ljudmi je še vedno močno ukoreninjena miselnost, da lahko obnoviš moči kar doma, ob tnalu za sekanje drv, ob okopavanju, oranju. ..
Ne moremo in ne smemo biti zadovoljni s položajem na področju športne rekreacije v posameznih delovnih organizacijah. Ne smemo zasledovati le ozkega cilja več-
je produktivnosti, zmanjševanja števila obolenj, nesreč pri delu in pod. Vsi delavci morajo spoznati, da je rekreacija samo zaradi njih in ne zaradi podjetja.
In kaj kaže podjetjem storiti sedaj? V strokovni literaturi že zasledimo predloge za nove kadre s področja rekreacije. Vsaka delovna organizacija z več kot 1000 zaposlenimi naj bi imela svojega profesionalnega strokovnjaka na področju delavske športne rekreacije. Nekateri menijo, da bi morali upoštevati še nižjo številko, in sicer na 500 zaposlenih delavk in delavcev. Po teh podatkih vidimo, da bi morali v marsikaterem našem podjetju zaposliti organizatorja rekreacije. Verjetno se bo ustavilo pri vprašanju, kje dobiti denar za novega strokovnjaka. Tu je še bolj pereč drug problem: že aktivni špomtiki si stežka priborijo ure, ko lahko v telovadnicah nemoteno vadijo, kako bo šele s tako propagirano množičnostjo?
J. PEZ EU
sto, priča, da bo tečaj uspel. Na prvih treningih, ki so bili pred dvema letoma, je šepala organizacija, razen tega so bili neresni tudi tečajniki. Sedaj bo ob mojstrovi pomoči tečaj organizacijsko vodil tovariš Pe-takovič, ki bo kasneje, ko se bo strokovno izpopolnil, lahko sam vodil treninge. Stane Iskra bo ostal le še mentor novomeškega kluba, ki se bo ustanovil v jeseni z nadaljevalnim tečajem.
Ker karate ni samo šport za mlade - na Japonskem so znani primeri, ko tudi 90-letni starčki radi oblečejo kimono - oba karateista vabita k vpisu tako mlade, kot tudi starejše občane. Le tako bo karate uspel kot športna panoga, obenem pa tudi kot rekreacija. Da je to res, pričajo nekateri krški, ljubljanski, velenjski in celjski primeri, ko so starejši občani še najbolj redni obiskovalci tečajev in kasneje tudi treningov.
ČETRTO MESTO ZA NOVOMEŠČANE
V	Zagorju je bilo 14. aprila drugo hitropotezno prvenstvo slovenskih mest za mladinske reprezentance. Nastopilo je 21 ekip, ki so štele po 4-Člane, med njimi Novomeščani in igralci Kočevja. Turnirje bil izredno močan, zopet pa so zmagali igralci Maribora.
Vrstni red: 1. Maribor 63,5; 2. Idrija 60,5; 3. Ljubljana 58; 4. Novo mesto 56; 7. do 8. Kočevje 50 točk.
J. PUCELJ
ZA APRIL:
ŠPORAR
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za mesec april je nastopilo 10 igralcev, zmagal pa je mojstrski kandidat Tone Šporar, ki je zbral 7,5 točke. Vrstni red: Šporar 7,5; Praznik 7; Sitar 5; Materni 5; Škerlj 4,5; Istenič 4,5; Pucelj 4,5; Poredoš 4; Sčap 3 in Poljanšek brez točke.
J. P.
ČRNOMELJ - Komisija za šport in rekreacijo pri OK ZMS Črnomelj bo pripravila tekmovanje med mladinskimi aktivi, za tekmovanje pa se je prijavilo 0 ekip, ki bodo tekmovale v naslednjih disciplinah: malem nogometu, rokometu, košarki, odbojki, streljanju, šahu, namiznem tenisu, teku na 500 metrov in kegljanju. (B. B.)
ČRNOMELJ - V prejšnji številki Dolenjskega lista smo na športni strani objavili napačen rezultat rokometne tekme Črnomelj-Steklar. Zapisali smo, da je zmagal Steklar z 19:9. Pravi rezultat se glasi: 14:10 za žensko vrsto Steklarja.
NOVO MESTO - V prvenstveni tekmi mladinske nogometne lige so mladinci Elana v zelo lepi *ekmi brez težav odpravili vrstnike iz Doba s 5 : 0. Še najboljšo igro je prikazal prodorni Venta. (P. J.)
MARIBOR - Prejšnji teden je bi-
lo	v Mariboru republiško šahovsko hitropotezno posamično prvenstvo. Nastopilo je 34 igralcev iz vseh krajev, v finalu pa je četrtič zapored zmagal mednarodni mojster Musil. Izmed Dolenjcev je najbolje zaigral Ostrman iz Kočevja, kije zbral 10,5 točke in zasedel tretje mesto. (P.J.)
LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi so rokometaši Leskovca visoko premagali igralce dijaškega doma s 34:17. Največ golov so dosegli R. Šribar (10), Radi (9) in Mlakar (9). (L.Š.)
RIBNICA - Dve posadki AMD Ribnica bosta sodelovali na drugi dirki v rallyu za državno prvenstvo. Start bo v Modriči, cilj pav Beogradu. Ribničani bodo 670 kilometrov dolgo progo prevozili v renault gordiniju 12 in NSU 1000 TT. (F.Z.)
NOVO MESTO - Elanovi pionirji so prejšnjo nedeljo gostovali pri vrstnikih Olimpije in prvenstveno tekmo izgubili s 5:0. Mladinci so gostovali pri Beli krajini, po izenačeni tekmi pa so se razšli z neodločenim rezultatom. (K.I.)
KOČEVJE - V četrtek bodo v Kočevju na nogometnem stadionu gostovali Mercatorjevi nogometaši. Tekma bo ob 16. uri. (Z.F.)
KOČEVJE - Na domačem igrišču so mladinci Kočevja z vrstniki Medvod prvenstveno nogometno tekmo izgubili s 4:0. (Z.F.)
VIŠNJA GORA - Osnovna šola v Žalni ima prav gotovo zelo dobre šahiste, zalivala za to pa gre tov. Sašu Bindeiju! Šahisti Žalne sodelu-’ jejo na vseh šahovskih prvenstvih v občini Grosuplje in dosegajo zavidljive uspehe, razen tega imajo na šoli med mlajšimi pionirkami slovensko prvakinjo. Lani je Javornik na podobnem prvenstvu zavzel 2. mesto, Pajk pa četrto.
(D. J.)
PIONIRSKO PRVENSTVO
Pionirskega šahovskega prvenstva Dolenjske za posameznike, kije bilo 13. aprila v Kočevju, se je udeležilo 36 tekmovalcev iz Novega mesta, Stične, Višnje gore, Žalne, Ribnice in Kočevja. Tekmovanje je odlično organizirala občinska Zveza za telesno kulturo Kočevje.1<*rvi trije pionirji v vsaki skupini so prejeli diplome.
Rezultati:
starejši pionirji: 1. Žilevski, 2. Terbuc, 3. Ofak - vsi iz Kočevja; starejše pionirke: 1. Sinjur - Višnja gora, 2. Trebuc, 3. Ofak - vsi iz Kočevja; starejše pionirke: 1. Praznik
-	Stična, 2. Steklačič - Višnja gora; mlajše pionirke: 1. Brian - Žalna, 2. Groznik - Višnja gora. Vsi ti pionirji in pionirke so si priborili pravico nastopa na republiškem šahovskem prvenstvu, ki bo 11. in 12. maja v Hrastniku.	p. BRUS
KDO, KJE, KDAJ?
V	drugi zvezni rokometni ligi se bodo rokometašice Brežic pomerile v gosteh z igralkami Ivaniča, ki so na šestem mestu, Sevničani pa bodo poskušali v Šoštanju osvojiti še dve točki. V republiški rokometni ligi bodo Crnomaljke Nodšle v Koper, Ribničani pa bi morali dom?. z veliko razliko odpraviti Mlinote-stove igralce.
Začeli se bodo tudi boji v košarkarski republiški A ligi. Metličani bodo skušali presenetiti lanske slovenske prvake Vrhniko, Novoteks pa bo igral na vročem Fructalovem igrišču v Ajdovščini. V slovenski odbojkarski ligi bodo igralke novomeške Krke nastopile doma proti Ljubljani P., trebanjski Trimo pa bo na Mimi odigral zaostalo prvenstveno srečanje z igralci Bovca.
111
St. 16 (1291) - 18. aprila 1974________________________________________ Stran	uredil	:JfiNEZ	PEZELJ	DOLENJSKI	LIST
— Ustavi, Jože, usekniti se moram!
Po«e»l»M n»i pred 20 leti
Alkohol je morilec
DOLGA, NEPREGLEDNA je veriga gorja, ki ga povzorča morilec — alkohol. Dan za dnem se dogajajo v družinah več ali manj znane tragedije: koliko gorja in solza pa ostane skrito zunanjemu svetu, za stenami domov. Pred sodišči se tu pa tam odgrne zavesa: življenje se pokaže takšno, kakršno je - kruto, težko in mučno v družinah, kjer domuje alkohol. Starši, zavedajte se odgovornosti pred družbo in lastno družino! Ne dajajte otrokom alkohola, odvračajte jih z dobro vzgojo od pijančevanja! Če vam je pri srcu usoda vaših otrok, stran z njim!
V PRETEKLEM TEDNU so začeli delavci podjetja Pionir s pripravljalnimi deli za dotlakovanje ceste od stavbe OLO do novomeškega kolodvora. Približno 800 metrov ceste bodo tlakovali do konca septembra. Pripomnimo ob tej priložnosti, da bi bilo treba čimprej tlakovati tudi odcepe s križišča v Kandiji. Blato, ki zdaj pozdravlja domačina in tujca mestu ni v čast.
ČE SE HOČE delovni človek malo razveseliti po trudapol-nem delu, mu tega ne more nihče oporekati. Da pa si ljudje, ki se v gostilni napijejo in naplešejo, dovoljujejo nasproti svojemu bližnjemu take pijanske bedarije kot je bilo to preteklo nedeljo ponoči v Novem mestu, je že malo preveč. Huronsko kričanje pijanih moških in žensk, cviljenje, jokanje, vmes pa prepiri in kletvice, podedovane od italijanskega okupatorja, vse to se je mešalo v čudoviti kaos, ki je bučal po vsem mestu.
. POHAJAČA NE VIDIŠ v dobrniški dolini. Zemlja že bolj diši po krasu in iz posejanih žitnih polj molijo „kamnite ovce“. Življenje je tukaj mnogo bolj trdo kot pa v plodnih ornicah v dolini. Toda ljudje se našem kraju zagrizeno bore za obstoj, za zboljšanje kmetijstva in boljši donos. Čeprav je naše prebivalstvo skoraj v celoti kmečko, od zore do mraka pri plugu in motiki, pa kulturno delo nikakor ne počiva. Posebno dejavna je naša mladina.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. aprila 1954)
ftSIrnRSm.' M
Zgodilo seje...
IŠČE REŠITEV — Ustvarjalnost znane francoske pisateljice Francoi-se Sagan, ki je zaslovela po svetu z romanom „Dober dan, žalost", seje povsem izčrpala, za kar se lahko zahvali samo pretiranemu uživanju alkohola in strastnemu kockanju. Pred kratkim je zahtevala, da jo vse igralnice proglase za nezaželeno, ker upa, da bo le tako lahko še kdaj trezna in brez kocke v roki.
KRALJEVSKE TEŽAVE - Belgijski 13-lctni princ Philippe je nastopil kot klovn na neki prireditvi in si tako izpolnil svojo veliko željo. Od mladih nog dalje sije želel postati pavliha. Po končani prireditvi pa je izjavil, da je ta poklic zanj pretežak in da bo raje ostal fo, kar je. To pa ne bo pretežko, saj je zaenkrat samo sin svoje mame.
MAŠČEVANJE — Ameriški predsednik je že sit napadov javnosti na njegovo osebnost zaradi znamenite afere NVatergate. Odločil se je za maščevanje in tako prepovedal turistične oglede Bele hiše, za katere je lahko dajal dovoljenja samo on, vendar ne vsem Američanom, ampak samo tistim, ki so volili- senatorja Buckleya. Buckley je namreč prvi republikanski senator, ki je napadel predsednika.
NERAZVITOST - Bukovica v Dalmaciji je bila proglašena za nerazvito območje. Statistika pa kaže takšna stanje: 14 tisoč prebivalcev, 28 tisoč koz, tisoč zaposlenih in tisoč vikendov. Na vsakih 14 ljudi en vikend - česa takega še najbolj razvita območja ne zmorejo.
ŽRTEV REKORDA - Neki ameriški študent je hotel postaviti nov svetovni rekord v prhanju. Toda ta nenavadna želja bi ga bila kmalu stala življenje. Ze po prvem dnevu vztrajnega prhanja, je začel otrde-vati, dokler ni zlezel skupaj. Prepeljali so ga v bolnišnico. Fant noče dati nobenih izjav o svetovnih rekordih te vrste.
SOLZNO, A DOLGO življenje živi Ernest Smith iz Binghamptona. Pred kratkim je dopolnil stoto leto. Novinarjem je izjavil, da je dosegel tako visoko starost, ker redno uživa čebulo.
ŽRTEV POKLICA - Artist Eric Jarvis sc je do nedavnega ponašal s svojim kačastim in gibkim telesom. Toda na zadnji predstavi njegova vrhunska točka ni šla preveč gladko. Zlesti bi moral skozi 30 centimetrov široko betonsko cev. Do ramen je še nekako zlezel v ozko cev, naprej pa ni mogel. Začel seje dušiti in klicati na pomoč. Skušali so ga potegniti ven, pa niso zmogli. ,,Človek-kača“ se je zagozdil. S cevjo vred so ga odpeljali v bolnišnico.
NAJNOVEJŠI PODATKI Združeni narodi so pred kratkim izdali Demografski letnik, ki prinaša najnovejše podatke o številu prebivalstva na svetu. Ugotovljeno je, da živi na svetu 3,782 milijarde ljudi. Več kot polovica ljudi živi v Aziji, na drugem mestu pa je Evropa. Največje mesto ni več Tokio, ampak Šanghaj z 10,820 milijona prebivalci; slede Tokio, Ne\v York, Peking in London.
SINDIKATI IN MONA LISA -Na ulicah japonskih mest seje pojavila slika Mone Lise obdana s parolami, ki podpirajo gibanje sindikatov za večje plače. Znameniti skrivnostni smehljaj Mone Lise je na lepaku spremenjen: Mona Lisa se drži prav kislo.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Gladka vožnja brez zaprek
(Dolenjska ž e 1 e z n i c a). 7. t. m. je šel tako zvani komitejski vlak po dolenjski železnici od Ljubljane do Novega Mesta. Semkaj je dosel ob 12. uri, a vrnil se ob treh popoldne v Ljubljano. Vozil je štiri osobne vozove I. in II. razreda. Vožnja se je vršila gladko brez zaprek, ker je proga vže skozi dodelana. Višji železniški uradniki, ki so se vozili s tem vlakom, so si ogledali posamezne kolodvore in druge naprave. V Novem Mestu so imeli obed. Ob poluosmi uri so prišli gospodje nazaj v Ljubljano. Prvega junija se otvori ta železnica, ki bode poglavitna proga. Radi tega se bodo vozili potniki iz Novega Mesta naravnost, oni iz Kočevja pa se bodo presedali na Grosupljem.
(Nedavno vršila) se je volitev novega občinskega odbora Šmihel — stopiške občine. Volilni boj je bil živahen. Poskus, vodo na staro strugo napeljati, se je popolnoma izjalovil. Hrepenenje po razdružbi te velike občine tem dalje prodira. Ne da se tajiti, da bi bilo za obe strani holie. ako hi nehala medsebojna mrznia.
Čas je zlato
Povprečen vodilni mož preživi petino svojega delovnega časa na sestankih — od tega polovico nepotrebno, tako piše zahodnoevropski poslovni časnik „Vision4* v članku „On konferira, on konferira, on konferira. 4 S to ugotovitvijo soglašajo mnogi raziskovalci delovnega časa; boli jih glava, ko seštevajo, koliko časa in z njim denarja gre po zlu, zato ker ti vodimi možje ne znajo med sabo komunicirati in voditi sestankov.
Predsednik francoske tvrdke „Saint Gobain44 prvi, da je naravnost zaprepaden, oliko denarja stane neplodno sestankovanje. Če bi vsak sestanek skrajšali samo za eno uro, bi ta tvrdka prihranila na leto kakih funtov sterlingov.
posebne ne kažejo sa, temveč tudi dolarje, preračui osnovi njegove plače.
prirejajo minarie, na tečajniki učijo, kako ferira in vodi
Vendar uspeha, zato se tudi drugih omejite ni to je ukrenila tvrdka „Bowater“, pri
sme noben sestanek trajati več kot 20 minut. Za njo dosti ne zaostaja francoski „Radial ‘
K
AL. ___ r_
tui/cn # uOv d« sc
iterranee44, ker na hodni-
pnprava n mnogi
nesporazumi, nepotrebna razlaga, odvečni spori, ki iz-
I]o iz neinformiranosti, in obno.
viraj< pod o
Parkirne ure smo namestili v sobi za sestanke, da bomo krajSi...
Slika spremembe v delu belega krvnega telesca, ki so jo naredili z elektronskim mikroskopom.
Raka takoj odkrijejo
Jugoslovanska zdravnika odkrila metodo za odkrivanje raka
Že preteklo leto so v Angliji odkrili poseben način za ugotavljanje raka, vendar je vest o tem prišla v javnost šele pred kratkim, ko so ugotovili, daje učinkovit in uspešen. Velike zasluge za odkritje te metode imata tudi dva Jugoslovana, ki delata v nekem manchestrskem inštitutu v Angini.
Lea in Boris Cerček, jugoslovanska zdravnika in strokovnjaka za fizikalno kemijo ter radiološko biologijo, sta v skupinskem delu z madžarskim zdravnikom Laszlom Laithajem ugotovila, da je mogoče odkriti rakasto obolenje že z analizo krvi. Vsak tumor namreč proizvaja anomalne proteine, ti pa učinkujejo na nekatere sestavine belih krvnih telesc. Znanost zaenkrat samih anomalnih proteinov ne more odkriti, lahko pa z metodo analize krvi, ki so jo razvili ti trije, znanstveniki, odkrije spremembe v belih krvnih telescih. Takoj ko te spremembe opazijo, je to znak, da se je v telesu stvoril zločesti tumor. Z analizo krvi ni mogoče odkriti, kje tumor leži, vendar ima odkritje . vseeno izredno vrednost, saj pomaga pri diagnozi, še posebno če zdravnik za sam tumor ve, ne more pa zanesljivo ugotoviti, ali gre za običajno cisto ali za pravi tumor.
Nova metoda ima tudi velike možnosti za predčasno ugotavljanje nevarnosti za obolenje. Z občasno analizo bo mogoče kontrolirati zdravje tistih ljudi, ki delajo v poklicih, v katerih je veliko primerov rakastih obolenj.
Največja vrednost metode pa je v njeni enostavnosti in točnosti, saj rezultat analize povsem jasno pove, ali gre za raka ali ne.
m
ki je obema v pogubo. Doslej je ena drugi ovire delala, s tem pa sebe oškodovala. Zdaj je ugoden trenutek, da se željam vstreže. Od eneržije veleslavnega deželnega odbora je odvisno, da to vprašanje v tek spravi in da blagor Dolenjske reši.
(Razglas). 'Deželni odbor kranjski odda konec meseca aprila nekaj bikov belanske, ci-kaste pasme in sicer v prvi vrsti občinam in le če bi se teh ne oglasilo zadostno število, tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike pošiljajo naj se deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
(Mnenje.) V kolikor se mi more posrečiti, da krenem s pomočjo podatkov na praktično stezo, v naprej ne morem obetati, vsekako pa javno izrečem, da ne bodem dajal povoda, udajati se slepim nadam in bodem na podlagi prevdarka trezno povedal svoje mnenje.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC,
■ ^ anriln I XQ41
Pod milim nebom
Danes so se melge vlekle po bližnjih hribih in nisem vedel, ali bo padal dež ali se bo razkadilo. Dolgačs mi je bilo, pa sem jezdil po trdi cesti v mesto k Bolhačeve-mu Pepetu. Sedel je na pragu svoje hiše in mrščil ćelo.
„Kaj tako srdito gledaš izpod ćela, kot bi bil hudemu vremenu podoben? Na slabo vreme se ti vendar ni treba jeziti, ko je zemlja tako suha in tudi seme čaka na mokroto, da vzklije. “
„Kdo pa pravi, da se jezim na vreme? Jaz imam druge skrbi, da veš. “
„Menda vendar ne? V svojem si. Mar več ne pomniš, kako si se pred meseci selil v svojo hišo? “
„Kaj mi pomaga? Izprazniti jo moram, taka je zdaj pravda, “ je zatarnal, si z roko zakril obličje in zdelo se mi je, da bo jokal. Sedel sem k njemu, ga potolažil in
povedal mi je vse od kraja.
Nekaj let je hranil novec za novcem, da bi prišel do svoje strehe. Kupil je staro hišo, vendar je imela streho. Brž je znosil otroke in pohištvo na dvorišče, in tu se je ustavilo. Pepe je bil gospodar hiše, stanovanjsko pravico pa je imela neka ženska, ki je živela pri hčeri, vendar je le toliko prišla naokoli, da je pobrala novce od študentov, ki jih je namestila. Ena izba pa je bila skoraj prazna. Kaj je hotel Pepe? Zima se je bližala. Mar naj otroci spijo na dvorišču zraven prazne sobe? Vdrl je v lastno sobo in otroke spravil na varno. Tiste reči, ki so bile notri, pa postavil ven. Zenska je zagnala vik in krik. Prav na sodni pečat ga je tožila in tožbo dobila. Taka je pravda in Pepeta so iz lastne hiše postavili spet na cesto.
MARTIN KRPAN
Govoreči;
šimpanz^
Živali pomagajo pri odkrivanju nastanka govora - Ponudba Pentagona
Na univerzi v Oklahomi imajo šimpanza, ki „zna44 govoritiM Seveda se žival ne izraža z besedami, ampak s kretnjami in znaki, ki jih drugače uporabljajo gluhonemi.
Profesor Roger Fouts je šimpanza VVashoe učil kretenj in gibov nekaj let, dokler ni žival začenjala razumevati ih prepo-
				A						■sr	12	vsr	
				-•o	K	L	t	0	P	A	T	K	A
				Sl	R	A	P	S	0	D	i	J	A
				VET	A	P		T	R	O	P	A	*
					S	A	M		1	L	A	..u	‘m \
				>V	O	L	1	T	V	t	šrsr	B	A
A		ar	i*	A	T	1	K	A	£	S	L	0	N
	O	s	A	0	1	J	K	P.	A	C	t	3	A
—	p	0	L	i	C	A	3	Vt	C	t	V	sr	L.
■U	0	h	A	L	A	F	A	M	O	N	1	A	K
—	3	A	N	€	SE	K	N	A	«,*•	C	u	L	A
«	«	SL	1	C	»	V	A	T	ES	A	S	A	N
Rešitev prejšnje križanke:
IZ NOVOMEŠKE POLITIČNE ŠOLE
Eden izmed najboljših tečajnikov, mladih obiskovalcev politične šole, je kmalu po prvih predavanjih lani v jeseni „potožil“ sošolcem:
„ Vidiš, vraga, vedno sem mislil, da sta Marx in Engels Angleža no, zdaj se pa pokaže, da sta bila Nemca
SLAB
PESNIK
JAP.
LUKA
DL
^RNJjyOR
ZVRST
KINC
COLE
UMETNIŠKA
DEJAVNOST
JAR . DROBIŽ
VRSTA
MEDIC-
VZORCA
SKRAJ-
NOST
KOTOR
HIMALAJ
KOZA
1.IML
RALKA
mm
PSIHOLOG
100
GR.CRKA
Lovčevo
mmi
ŽIME
KOtfTCA
MUSLI-
MANSTVO
NCMDZEL
DOMAČI
ODDELEK
ZBIRALEC
ROC-
u, NARO N,NIK0V
ROMUN-
KHJMESTfl
KDOR
DELA
SODE
PAPEŽEVA
KRONA
CAČAK
ČEBELJA
TVORBA
cnemssv
m
MORSKA
RIBA
TKANINA
VEČANJE
DL
JAP ALK PIJAČA
KOMPRE-
SIJA
IGRALKA
MIRANDA
SPIS
OLIMP.
ML_
IZDELOV. GOSLI IZ CREMONE
PLUS
HOMERJEV EP
ORJAK
FILM.
NAGRADA
DEL
fofflMOV
Šimpanz VVashoe, ki so ga naučili „govoriti*4.
znavati preko sto različnih znakov. Še posebno pa je presenetilo strokovnjake, da je začela opica znake samovoljno kombinirati in celo sestavljati nove. Tako lahko pove, kdaj je lačna, kakšno hrano bi rada, izrazi željo, da bi šla malo iz kletke ir.-celo, če hoče malo potelovadi-ti.
Raziskovanja in delo s šimpanzom bo po mnenju profesorja Foutsa pomagalo razjasnir ti sam nastanek govora, tako da bodo rezultati in analize dela pomagali tako antropologiji kot filozofiji. Že samo dejstvo, da so živali zmožne duševne kreativnosti, usmeija raziskave o nastanku govora na nova pota. Poleg tega pa so izsledki znakovnega govora že pomagali pri zdravljenju ljudi. Foutsu je uspelo naučiti govoriti z znaki že nekaj duševno zaostalih otrok, ki običajnega načina znakov za gluhoneme niso mogli obvladati.
Za delo profesorja Foutsa se*^. je začel zanimati tudi Pentagon. Ponudili so mu precejšnjo vsoto denarja, če bi hotel izučiti nekaj šimpanzov, da bi opravljali „vojaške14 stvari.
Odgovor je bil kratek in jasen. „Zanimajo me antropologija, psihologija in filozofija, ne pa vojaška znanost!44
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
In moški postane ženska I
 7—3-------------7 'I
Deset tisoč moških na svetu čaka na operacijo, ki naj bi jih spreme- I nila v ženske - Dr. Burou, začetnik tovrstne kirurgije
I
I I
I
I I
E BT% Šf
i^NIŠfe TL
'Na ginekološki kliniki v Casablanci vzbuja postava dr. Georgesa Burouja tiho zanimanje med čakajočimi, med očeti, ki praznujejo svoje očetovstvo, med bolnimi in zdravimi obiskovalci klinike. Za prenekaterega pa pomeni dr. Burou tudi poslednje upanje, zadnjo možnost za običajno življenje. Z vseh koncev sveta prihajajo k njemu nesrečneži, s katerimi se je narava muhasto poigrala in jim pod očitno žensko podobo dala moški spol. 10 tisoč teh nesrečnih žensk - moških čaka vsako leto na operacijo, ki bi jim dala enotnost v spolnosti; hočejo biti samo ženske ali
samo moški.
Zdravnik Burou spada med pionirje v transseksual-ni kirurgiji, mladi medicinski panogi, ki z operativnimi posegi spreminja spol. Od leta 1956, ko je opravil prvo tako operacijo, je spremenil spol že 800 ljudem, šele lani pa je svoje izkušnje na tem področju podal na zboru -transseksualnih kirurgov na univerzi Stanford v ZDA, kjer je potreba po takih operativnih posegih še največja, obenem pa pot do njih najlažja, medtem ko v nekaterih državah sprememba spola ni dovoljena.
Za to dejavnost se je dr. Burou odločil čisto slu-
Dr. Burou (levo) med operacijo, s katero spremeni moškega v žensko.
čajno. Nekega dne gaje obiskala lepa ženska na robu samomora. Potožila je o svojih težavah in izkazalo se je, da gre za mladega inženirja - moškega. Zdravnik se je odločil, da ga bo operiral. Več mesecev se je pripravljal .1 na to operacijo in jo izvedel v popolni tajnosti. Uspela je in nesrečni inženir je postal ženska.
Od tistega časa naprej so postale take operacije stalna praksa. V bistvu gre za plastično operacijo, ki zahteva več zaporednih posegov, ki se zvrste v enem mesecu. Kandidat za operacijo mora imeti dovoljenje za spremembo spola, posvetovati pa se mora tudi s psihiatrom in specialistom za železe z notranjim izločanjem. Le če oba ugotovita, da gre v osnovi za žensko uravnano telo, pride na vrsto nož. Po končanem zdravljenju postane ■ moški prava ženska, zmožna normalnega spolnega življenja, samo otrok ne more nikoli imeti. Vsako prošnjo, ki ni zadostno utemeljena, dr. Burou odločno zavrne, saj ne manjka staršev, ki bi želeli spremeniti spol svojim otrokom.
Kruh in potica
Pekarij po vaseh še danes ni, včasih pa je veljalo, da mora gospodinja ne samo znati speči kruh, ampak da mora znati speči dober in okusen kruh. V ta namen so gospodinje -uporabljale lončene sklede, ki so bile največje v gospodinjstvu.
Kruh so mesili v.nečkah, pozneje pa v mentrgah. Krušne nečke so bile izdolbene iz debelega kosa lipovega lesa. Otroci so se z nečkami radi tudi sankali, in če so jih razklali, je doma pač pela šiba. V revnejših hišah so nečke služile celo kot posteljice za manjše otroke. Bolj premožne hiše pa so pripravljale testo za kruh v lončenih skledah, ki so zaradi velikosti služile tudi za pomivanje.
Kadar pa so prišli prazniki in je bilo treba speči kaj boljšega, je vzela gospodinja posebno lončeno posodo, ki je bila prevezana z žico. Kozica za peko potice je imela dvignjeno sredino z luknjo, kar je dalo potici zaželeno okroglo obliko.
Ker so se žice rade izrabile, so gospodinje komaj pričakale, da seje v vasi pojavil mož, ki je hodil od hiše do hiše in kričal, da se je čulo daleč naokoli:	„Loncevezar	.. .-
loncevezar!!“ Otroci so se še posebno radi zbirali okoli njega in opazovali, kako prevezuje lonce.
J. DEBELJAK
Lončena skleda in lončena kozica
m
m
&
j
20. Tako so tekli dnevi Paradi^iku, njegovi soprogi tam v gosposki četrti pa malce drugače. Sprva lagodno življenje se je spremenilo v punlo praznino. Klaro je napadla bolezen, ki tare vse Zaposlene soproge: dolgčas. In ni bil daleč dan. Se je zapostavljena ženka — najbrž prva v zgodovini ' silovito uprla.
Takole se je odigralo!
Tem večera Paradižnika	i	domov.	Veče-
ija v pečici se je že davno ohladila in Klara se je premetavala po ležišču. Potem je prekipelo. Klara je zategnila pas na .alnem plašču, nataknila cokle in zgrabila valjar. 7<Y.. tok, tok so njene stopinje udarjale po tlakovanih spečih ulicah.
Klaru je .sp. ., .a k cesarski palači.
Pred vrati j -Clara položila dvometrskega stražarja. Hin nato	dvomno L;,.r jP „rlvihh pni.
običajnih večernih zabav. Na mizah golide vin, skladovnice pladnjev z vsem mogočim in nemogočim. Gostje s peresi v rokah. Po grlu se ščegečejo, da bi izbruhali, kar so pojedli. Na jedilniku so namreč še kanarčkovi jeziki . ..
Naš junak je sedel v kotu, na kolenih se mu je zibalo pet suženj. Razgovoril se je bil možak in na gosto-
^	-jgrn-L-«.	nnUniin
Dr. RENE FABIAN :
OBREDI DOZORELOSTI V PLEMENSKIH SKUPNOSTIH
Obrezovanje
Pleme vzhodnih Vanglov na Novi Gvineji razlaga to takole: ,ploški je sestavljen iz krvi moškega in ženske. Ženska je slabotna, in kar je v moškem ženskega, mora ven. Zato tudi prebadamo v nosnicah, da izteče materina kri: Če deček močno krvavi, bo postal krepak moški, rad bo zahajal k dekletom, če pa malo krvavi, bo kmalu umrl.“
A. P. Elkins dopolnjuje oceno „mika44 operacije z ugotovitvijo, da gre za seksualno zelo aktivna plemena, pri katerih vlada anarhična seksualna svoboda, pa starši in starejši bratje in sestre nagovarjajo otroke, da javno koitirajo. Schmidt omenja tudi tako imenovane „živalske plese44, kjer se posnema spolni akt teh živali in v katerih sodelujejo skoraj samo „mika44 operirani moški. Toda Karsch-Haack je prepričan, da čeprav so v tem plesu homoseksualni akti, ti niso vzrok za „mika44 operacijo, ampak so nemara le njena spremljajoča posledica.
Najstarejša oblika obrezovanja je cirkumcizija, iz katere so se razvile vse druge oblike obrezovanja.
Kaj torej pomeni obrezovanje za obrezanega oziroma obrezano?
PRAVNI VIDIKI
S stališča krutega plemenskega prava postane obrezani deček sposoben za zakon, obenem pa ga ta obred naredi „odraslega44 v smislu moškosti. Narodi, ki opravljajo obrezovanje, ne priznavajo zakona neobrezanih. Neobrazano dekle pogosto predstavlja lastništvo vsega plemena in jo lahko-ima vsak moški - toda nima pravice na porod. Če pa se otrok rodi, ga ubijejo.
V sociološkem smislu daje obred obrezovanja obrezancu pravico za opravljanje družbenih in imovinskih funkcij in tisti, ki niso bili pravočasno obrezani, šele po tem aktu lahko uveljavljajo svoje pravice.
Tudi v seksualnem življenju plemena ima obrezovanje velik pomen: v nekaterih skupnostih neobrezanec ne sme imeti aktivnega seksualnega življenja, pri drugih imajo neobrezani dečki lahko odnose samo z neobrezanimi dekleti, pri nekaterih, kot smo že omenili, neobrezano dekle predstavlja skupno last vseh moških, po obrezovanju pa pripada samo še možu.
Zemljepisna razširjenost tega obreda je na posameznih kontinentih precej različna. Leta 1931 je Hilda Thumwald z anketo ugotovila, da v vzhodni Afriki 15 plemen obrezuje dekleta med devetim in petnajstim letom. Podobno je tudi v vzhodni Aziji in Ameriki.
KAKO POTEKA OBRED OBREZOVANJA
Obširen opis nam je dal Bryk za pleme Nandi iz vzhodne Afrike. „Rok obrezovanja se določi za desetletja naprej, opravlja pa se na dečkih med 14. in 19. letom vsake 4 in pol leta. Za ta slovesni življenjski dogodek se zbero različni letniki. Razred obrezancev ima posebno ime, ki jih povezuje s čvrstimi tovariškimi, klanovskimi in skoraj rodbinskimi vezmi za vse čase. Zvečer pred obrezovanjem plešejo in skačejo do onemoglosti. Zjutraj se vsi izbrani pojavijo razkošno oblečeni. Od žensk so si sposodili medeninaste krožnike, bisere za ušesa in vratno ogrlico, okrog ušes pa so obesili girlande. Vračajo se z reke, kamor jih je bil poslal njihov obrezovalec z besedami: „Pojdi in si ga umij44.
Z reke se vrnejo v gozd, kjer bo obrezovanje. Neobrezani in ženske ne smejo prisostvovati. Bojevniki, plemenski starci in kandidati za obrezovanje se zbero okrog ognja. Pride starec in mladenič se mu mora izpovedati kot pod prisego, zroč svojemu bogu soncu v obraz. Odgovarjati mora tudi na vprašanje, ali je spal z obrezano žensko - neobrezane.se ne štejejo. Razburjeni bojevniki poslušajo to spoved, saj je možnost, da kateri izmed njih sedaj zve, daje rogonosec. Kandidat ne ravna prav nič viteško: brez slehernega očitka vesti izda zapeljano žensko, ki jo čakajo sramota in batine. Če jo ima rad, pravi: ,Ljubil sem jo in spal z njo v travi4. Če ji je bil obljubil, da njenega imena ne bo izdal, mu sedaj to še malo ni mar. Če mu je tista ženska indiferentna, pravi: ,Šel sem v gozd in ona me je poklicala k sebi, čeprav nisem hotel4. Razumljivo, je, da se ženske plašijo spolnega občevanja z neobrezanci.
V ognju se razbeli železna palica. Kandidat čepi na tleh. Njegov brat meša vročo glino z mlekom in s tomešanico se kandidatu namaže glava. Sedaj nastopi obrezovalec s svojimi pomočniki. Primejo in potegnejo naprej kandidatov pre-pucij, eden izmed pomočnikov pa premika žareče železo čez prepucij, dokler ta ne zogleni in odpade. Sedaj glavni obrezovalec nanese z lesene paličico na opeklino mast kravjega vi-
mena.
Nadaljevanje prihodnjič
U
Risbi dveh kipcev, ki kažeta spremembe spolnih organov pri dekletih iz plemena Hotentotov (levo) in iz nekega plemena z Melane-■uife
POTA IN STA?
Spet nesreča na prelazu
Fičko uničen, šofer pa je imel izredno srečo
J	Po šolah zmanjkujejo copati,
j dežniki, nalivna peresa, manjše i vsote denarja, včasih pa tudi kaj ■ vrednejšega. Izkušnje kažejo, da i sodijo te drobne tatvine (razen
O O nwtlf|
pdrdgrdfi
Dežurni poročajo
ČEZ NOČ OB AVTO - V noči na 31. marec je nekdo Novomešča-nu Novaku odpeljal zastavo 750. Avto je bil parkiran na Kidričevem trgu.
SNAŽILKO OKRADEL - Snažilki hotela Metropol Metropol Mihaeli Hirm je nekdo 31. marca izmaknil denarnico z 2.000 dinarji in dokumenti.
NEDOSTOJEN NA CESTI - Se-miški miličniki so 31. marca popoldne pridržali do iztreznitve 19-letne-ga Martina Mohorja z Vrtače, ker se je opit nedostojno obnašal na cesti.
Z VEJ NA LISTJE - 9. aprila je nastal požar v gozdu Vrtača pod Daljnim vrhom. Starejša ženska iz vasi je med grabljenjem listja zažgala suho vejevje, ogenj pa je zajel tudi Ustje. Domačini so takoj prihiteli na pomoč in ogenj pogasili ter preprečili nadaljnjo škodo.
ISKRA ZANETILA POŽAR - 9. aprila je gorelo tudi v gozdu Kočka reber pri Semiču. Ogenj je zajel okrog 50 arov talne gozdne površine in je naredil za 2.000 din škode. Požar je zanetila iskra iz lokomotive, ki je vlekla tovorni vlak od Karlovca proti Novemu mestu.
KAJ JE ISKAL NEZNANEC? V noči na 11. april je bilo vlomljeno v novomeško „Keramiko44. Neznanec je vdrl v pisarno, kot kaže, pa ni nič odnt;sel. Za storilcem poizvedujejo.
PRETEPAL IN RAZGRAJAL -
Šentjemejski miličniki so do iztreznitve pridržali Antona Matka (33 let) iz Zapovž pri Šentjerneju. Možak se je opil, nato pa razgrajal in se pretepal na kmetijskem posestvu pri Vrhovem. Moral bo še pred sodnika za prekrške.
PRIVOŠČIL SI JE PIJACE -Med 6. in 13. aprilom je bilo vlomljeno v zidanico Novomeščana Alojza Grila na Vel. Riglju. Skozi straniščno okno je vlomilec prišel v hišo, odnesel pa je samo odejo in vzglavnik. Razen tega kažejo sledovi, da si je v kleti privoščil še nekaj pijače.
OVNA SO ODGNALI - Vladu Gorniku iz Malih Brusnic so neznanci v noči na 13. april iz svinjaka ukradli tri mesece starega ovna, vrednega 700 din.
30. aprila se izteče odredba o petmesečni omejitvi hitrosti na slovenskih cestah, ljubiteljem nagle vožnje pa lahko te kar zdaj povemo, da se ne kaže veseliti, kot so novinarjem povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani. Resda z dosedanjo omejitvijo hitrosti nismo dobili zanesljivih pokazovalcev, ki bi govorili v prid manjšemu številu nesreč (imeli smo nenavadno milo zimo), je pa ugotovljeno, da je medtem 85. odst. vseh vozil imelo poprečno hitrost 88 kilometrov na uro.
Vlak in fičko sta trčila 10. aprila ob 7.20 na nezavarovanem železniškem prelazu v Ortneku. Fičko je popolnoma uničen, voznik Jože Zabukovec iz Hudega konca pri Ortneku pa je sam prišel ves krvav iz razbitin, nakar gaje odpeljal rešilec v ribniški zdravstveni dom. Škode je za okoli 20.000 din.
Zabukovec je vozil iz Ortneka in zapeljal na nepreglednem prelazu naravnost pred vlak, ki
DRNOVO:
PREVEČ PO LEV!
13. aprila zvečer je na Drnovem peljal po odcepu za Kostanjevico Emil Nečemer iz Hrastulj pri pri Škocjanu. Naproti mu je pripeljal preveč po levi strani Drago Ratko-vič iz Krškega. Vozili sta trčili, škode je za 15.000 din.
KRŠKO:
V	BETONSKO OGRAJO
13. aprila zvečer je peljal proti Brestanici zdomec Vinko Kolan iz Sentlenarta. Iz neznanega vzroka je na ravnem delu ceste zapeljal na levo in trčil v betonsko ograjo na mostu. Pri nesreči so se lažje poškodovali voznik in dva sopotnika, na avtomobilu pa je škode za 20.000 din.
DENARJA NI BILO
Pri belem dnevu je 14. aprila nekdo skozi podstrešje prišel v hišo Marije Starc v Gor. Podborštu pri Veliki Loki. Gospodinje ta čas ni bilo doma. Vlomilec je vse prebrskal po stanovanju, tudi postelje in omare je premetal, vendar denarja ni bilo nikjer. Odnesel pa je 5 kokoši iz kumika.
ga je trčil, ga nekaj metrov rinil po progi, nato pa ga odložil. Strojevodja Jože Murn, kije vo-
/■ >
12.	aprila okrog enih ponoči se je pri Mačkovcu zgodila ena najhujših prometnih nesreč, ki je terjala spet štiri življenja. Ibrahim Alešević, star 40 let, doma iz Bosanske Krupe, se je s kombijem in osmimi sopotniki vračal na obisk z dela v Nemčiji. Vozil je hitro, pri Mačkovcu pa je nenadoma zapeljal v kamion s prikolico, ki je stal ob cesti. Trčenje je bilo tako
Štirje zdomci mrtvi
silovito, da so takoj umrli 45-letni	Latif	Sadiković,
4	Metni	Šerif	Sadiković,
31-letna Hilmija Alešević in 45-letni Husein Husić, vsi doma iz okolice Velike Kla-duše.
Voznik je bil pri nesreči samo laže ranjen, ostali sopotniki pa se s hujšimi in lažjimi poškodbami še zdravijo v novomeški bolnišnici. Izjema je samo Zubdija Be-gović, ki je iz bolnišnice pobegnil. Vrh vsega hudega znaša še gmotna škoda okrog 60.000 din.
^^
i*
Tak je bil fičko potem, ko gaje trčil vlak. Nekaj bo treba ukreniti, da se na prelazu v Ortneku ne bodo več dogajale take nesreče. (Foto: J. Primc)
zil tovorni vlak iz grosupleljske smeri je zagledal fička, ko je bilo že prekasno. Po približno 100 m je vlak ustavil in tekel pogledat, kaj je z voznikom. Ta pa je že prišel sam ven, nakar so ga domačini odpeljali v bližnjo hišo, kjer je počakal rešilca.
Domačini so povedali, da je na tem prelazu prišlo v zadnjih letih že do štirih podobnih nesreč. Prehod namreč ni pregleden, če pelje vozilo iz Ortneka, vlak pa iz grosupeljske smeri. Tudi previdna vožnja je lahko usodna. Po progi pa vozijo zelo redko vlaki, zato morda tudi pri voznikih popušča previdnost.
Nekateri predlagajo ukrepe, ki bi take nesreče preprečili. Po enem predlogu naj bi namestili na prelazu rdečo luč, ki bi začela utripati, ko bi bil vlak kakih 100 m od prelaza. Po drugem mnenju pa naj bi krajevna skupnost poskrbela, da bi odkopali breg, ki onemogoča preglednost.
Ni bil edini
Leopold Švajger je deloma kriv, deloma pa oproščeni obtožbe
S sodbo, ki je že pravnomočna, je bil pred črnomaljskim občinskim sodiščem obsojen Leopold Švajger, nekdanji vodja nabave v podjetju BEGRAD. Obtožba gaje bremenila, daje v letih 1971 in 1972 osmim zasebnikom izdal za več kot
30.000	din gradbenega materiala in da je skušal goljufati, ker je izdal za S. Z. lažno listino (povratnico) za nad 2 toni železa, vendar je bila zadeva odkrita.
Senat je bil mnenja, da je Švajger kriv ponarejanja in uničenja uradne listine za primer s povratnico za'železo, medtem ko ga je oprostilo obtožbe neupravičene porabe in poskusa goljufije. Priče so namreč povedale, da je bila v podjetju vse od ustanovitve dalje praksa posojanja materiala svojim delavcem, da te navade nihče ni omejeval in ji oporekal, temveč nasprotno. Mislili so, da s tem delajo usluge. Glede na dosedanjo neoporečnost je sodišče Švajgerju, prisodilo 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti.
ja, Švica in Nemčija, in ker | velika večina naših cest ni | grajena za vožnjo z več kot 60 km na uro, se v Sloveniji | pripravlja „nov sveženj ukrepov'4 za nadaljnjo omejitev hitrosti. Nova odredba naj bi veljala od 1. maja do oktobra, ko računajo na sprejem zveznega zakona, ki bo na splošno urejal promet.
Če bo nova odredba sprejeta, o čemer pa skoro ne gre dvomiti, nam bo prinesla naslednje novosti: vožnja na avtomobilski cesti hitrostno ne f)o omejena. Na magistralnih cestah bo dovoljeno
Novi sveženj za ceste
Praksa zadnjih mesecev in merjenja hitrosti vozil kažejo, da so dovoljeno hitrost prekoračevali predvsem vozniki avtomobilov z nad 60 KM, in to na odseku ceste med Ljubljano in Bregano. Prav tu, predvsem na našem dolenjskem območju, je bilo izrečenih 63 odst. vseh tovrstnih mandatnih kazni.
Ker so se za sicer različne omejitve hitrosti odločile tudi druge evropske države, kot Belgija, Bolgarija, Danska, Anglija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Itali-
voziti največ 100 km na uro, na regionalnih in lokalnih cestah pc brzinomer ne bo smel preko številke 80. Razlika med dosedanjo omejitvijo in predlogom nove 'odredbe je v tem, da bo na regionalnih cestah dovoljeno voziti samo 80, in ne več 100 km na uro kot doslej.
Končno pa še podatke: hitrost kot vzrok prometne nesreče se je v Sloveniji lani zmanjšala .za 2,4 odst. To je tudi eden vzrokov za nadaljnjo omejitev nagle vožnje.
R. BAČER
po trgovinah.
„Zame in za otroka vzamem plašč, jutri prinesem denar,“ je imela navado govoriti po trgovinah v Novem mestu, v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu mlajša ženska, ki so jo trgovci večinoma poznali in ji zaupali. Tako si je Polančeva nabrala precej garderobe, perila, jemala je torbice, dežnik, pletenine in
JE BIL VINJEN?
13.	aprila popoldne je Marjan Jaz-binšek iz Brslina z avtom precej podil proti Brodu. Ko je izpeljal levi ovinek, je začelo avto zanaisati. Trčil je najprej v drevo, potem gaje odbi-
lo	še na drugo stran ceste v osebni avto, s katerim je naproti pripeljal Franc Gril iz Dol. Toplic. Pri trčenju se je Gril laže poškodoval, materialna škoda pa znaša 30.000 din. Jazbinška so osumili, daje vozil pod vplivom alkohola.
VLOM V MESARIJO
V	noči na 14. april je nekdo vlomil v pisarno metliške „Mesarije44, last Kmetijske zadruge. Vlomilec je preiskal vse pisarne, se lotil tudi blagajne in predalov, vendar do denaija ni prišel. Kot osumljenca tega kaznivega dejanja so prijeli 20-letnega Petra Sarića iz Knina. Brez zaposlitve se je dalj časa klatil po naših krajih. Najprej bo odsedel klateštvo, potem pride na vrsto še metliški vlom.
druge predmete za osebno rabo. Ker je z denarjem ni bilo blizu, se je ženska znašla v priporu.
Preiskava zaradi suma 14 podobnih goljufij je v teku, potem bo tožilec vložil obtožbo in končno bo morala Polančeva na zatožno klop občinskega sodišča.
To pride in gre
izjem) v sklop mladostne objestnosti in pustolovstva in da ti ta-' tiči še niso kriminalci. Ob dobri vzgoji, s sodelovanjem staršev in , šole navadno želja po tuji lastnini mine, kot je prišla. To potrjujejo tudi izjave ravnateljic:
MARIJA VELIKONJA, ravnateljica osnovne šole Trebnje:
-	Po mojem izginjanje copat, flomastrov in takih stvari sodi k določeni starosti otrok in je mogoče na primeren način takega tatiča spraviti na pravo pot. Imeli smo primer: v razredu je izginilo 10 din. Razrednik je pozval storilca, naj vrne ukradeno, pa se mu ne bo nič zgodilo. In res: čez nekaj dni je bil denar najden v čevlju.
SONJA ROBlC, ravnateljica osnovne šole Milke Sobar - Nataše v Šmihelu pri Novem mestu: - Drobne kraje so tudi pri nas pogoste, dogajajo pa se ne iz potrebe, ampak kar tako. Večje tatvine so zelo redke, zmanjkuje pa po 10 ali 20 din tistim, ki zbirajo za malico in podobne stvari. Take drobne tatvine še ne pomenijo, da je tat na krivih poteh za vse večne čase. Navadno potem starši otroka bolj primejo v roke, s šolo bolj sodelujejo in z enotno ter dobro vzgojo se taka reč kmalu popravi. Pri nas imamo tudi več romskih otrok, a z njimi ni nobenih težav.
PROF. ANA JANKOVIČ, ravnateljica osnovne šole Črnomelj: - Povsod, tudi pri nas, so drobne kraje skoro na dnevnem redu, a jih malo odkrijemo. Te stvari skušamo rešiti na lep način. Opažamo, da otroci, posebno na nižji stopnji šolanja, jemljejo stvari sošolcevem iz objestnosti. Kjpr pa gre za hujše stvari in poviatnike, gre običajno tudi za otroke iz neurejenih družin.
R.B.
Po modif a brez denarja
Kot Mica Kovačeva je Adela Polanc v trgovinah jemala blago, a ni nič plačala
Po sklepu preiskovalnega sodnika je v priporu 22-letna Adela Polanc iz Slovenske vasi. Osumljena je več kaznivih dejanj goljufije
VIHRE: NEPRAVILNO PREHITEVANJE
4. aprila opolnoči je peljal proti Zagrebu voznik tovornjaka Mijal Gulevski in Novega Sada. V Vihrah je pripeljal za njim voznik tovornjaka Marjan Rus iz Stične in začel prehitevati Iz ljubljanske smeri ie tedaj pripeljal neznan tovornjak.
Rus je vozil v škarje, zato je prišlo med njim in Gulevskim do trčenja.
Škode je za 30.000 din.
HUDO POŠKODOVAN VOZNIK VPREGE
8. aprila popoldne je vodil konjsko vprego od Krškega proti Brežicam 64-letni Ivan Rupret iz Sp. Lib-nega. V nepreglednem ovinku je prehiteval vprego Ivan Furar iz Krškega in oplazU konja. Konj se je prestta-
m, sunkovito potegnil voz, da ie ' a"je hotelprehiteti kar po desni, pri Rupret padel z glavo ob cesto. Hudo	.	trčifnajprej	v	Forščkov	avto,
poškodovanega voznika vprege so	^	/	odbilo	še	v	frizerski
odpeljali v brežiško, nato pa v za- salon ^tn.d škoda zna5a 9.000 grebško bolnišnico. Ponesrečenec je ^ v kritičnem stanju.
KANDIJA: SPREGLEDAL ZAPORNICE - 7. aprila zvečer je Dušan Mikec iz Sadinje vasi pripeljal tovornjak s prikolico do železniških zapornic na Partizanski cesti in spregledal, da se zapornice že spuščajo. Zadel je vanje, jih zlomil, zapornica pa je zadela še telefonski drog. Škodo cenijo na 15.000 din.
VAVTA VAS: TRČENJE MED PREHITEVANJEM - Mirko Marič iz Jurke vasi je 9. aprila zjutraj s tovornjakom zavijal na levo, toda za njim vozeči voznik osebnega avtomobila Vid Skedelj iz Mraševega ni videl smernega kazalca na tovornjaku in ga je začel prehitevati. Prišlo je do trčenja in škode 4.000 din.
CEROV LOG: AVTO NI BIL V REDU - Novomeščan Vid Borse je 9. aprila dopoldne z avtom vozil proti Cerovemu logu, v nepreglednem ovinku pa mu je naproti pripeljal zdomec Janez Luzar iz Dol. Stare vasi. Ker je bil Luzarjev avto tehnično pomanjkljiv, ga je pri zaviranju zaneslo v Borsetov avto. Pri trčenju je Borsetova sopotnica dobila nekaj lažjih poškodb, na vozilih pa je za 5.000 din škode.
NOVO MESTO: MORAL BI POČAKATI - Novomeščan Anton Goltez je 9. aprila popoldne vozil po Ulici talcev, ko je iz Jerebove ulice pripeljal na prednostno cesto Ivan Banovec, prav tako domačin. Zadel je Goltezov avto in naredil za 1.000 din škode.
OTOČEC: AVTO V KRKO - Ko je 10. aprila dopoldne Slavko Pavlin iz Hrastja pripeljal z avtom z mosta čez Krko, je zapeljal na levo in hotel ustaviti. Ker ni dovolj pritisnil na zavoro, je vozilo zdrknilo naprej in se prevrnilo v Krko. Škode je za 2.000 din.
ŠENTJURJE: TRIJE RAZBITI -Peter Smiljanič iz Bosne je 10. aprila popoldne zapeljal tovornjak s prikolico s parkirnega prostora na magistralno cesto. Za njim vozeči Metličan Slavko Markovič ga je prehitel, naproti pa je pripekal z osebnim avtom Ljubljančan Iztok Recelj. Metličan se je sicer skušal umakniti, a je zadel v prikolico, od tam pa ga ie odbilo še v Ljubljančanov avto. Škode je za 9.000 din.
BRSLIN: Z AVTOM V FRIZER-S KI SALON - 10. aprila popoldne je Jože Horvat s Pristave pri Stopičah obrnil avto na Ljubljanski cesti in peljal spet proti Bršlinu. Pri poslopju cestnega podjetja ga je prehitel z avtom Novomeščan Dragotin Foršček. Ta je zavil v levo. Horvat
LOČNA: TOVORNJAK ZAPRL PROMET - Jože Kozjan iz Božako-vegaje 11. aprila popoldne vozil tovornjak proti mestu. V ostrem ovinku v Ločni je zapeljal na nasip, tovornjak se je prevrnil na bok, naloženi gramoz pa se je razsul po cesti. Za nekaj časa ie bil promet zaprt, škoda pa znaša 10.000 din.
NOVO MESTO: PREHITEVAL KOLONO - 11. aprila popoldne je Alojz Cesar iz Brezovega loga stal z avtom v koloni vozil na Cesti herojev, ko je kolono vozil začel prehitevati avtobus L J 126-611, ki ga je vozil Alojz Smukavec iz Polja. Oplazil je Cesarjev avto. Skoda znaša 7.000 din.
KANDIJA:	TRČENJE PRED
TRGOVINO - 5. aprila popoldne je Franc Mihelič iz Dol. Kronovega zavijal z t>sebnim avtom z Zagrebške ceste k Mercatorjevi trgovini, pri tem pa trčil v avto Leopolda Pečariča iz Prečne, ki je pripeljal naproti. Škode je za 2.000 din.
ZDOMEC V JARKU
13.	aprila zjutraj je peljal od Bistrice ob Sotli proti Brežicam z osebnim avtomobilom Milan Šterlek iz Pleš pri Bizeljskem, začasno zaposlen v ZR Nemčiji. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v desnem ovinku zaneslo v levo, zapeljal je v jarek in se nato prevrnil. Škode na avtomobilu je za 20.000 din.
SPET POŽAR PRI ZAŽIGANJU
9.	aprila popoldne je zgorelo lastniku Ivanu Resniku z Loke pri Leskovcu 17 arov 3 leta starega gozda. Požar je povzročil Martin Gunčar, ki je v bližini čistil travnik. Pri zažiganju ostankov sc je gozd vnel.
CERKLJE: MLADOLETNIK IZSILJEVAL PREDNOST
11.	aprila popoldne je peljal >z Cerkelj proti Krški vasi z osebnim avtomobilom Ivan Močnik iz Boršta. V Cerkljah je pripeljal po stranski cesti z desne sUani, z neregistira-nim motorjem in brez vozniškega izpita 16-letni Franc Zorko s Pristave. Zaradi izsiljevanja prednosti J«J trčil v Močnikov avtomobil. Pri nesreči sta se hudo poškodovala moto; rist in njegov sopotnik, 17-letn* Janez Kožar z Broda, in so morali enega odpeljati v brežiško drugega pa v zagrebško bolnišnico. Škode jc za 4.000 din.
Pogled na trgovsko hišo, ki jo na Trgu dr. Ivana Ribaija gradijo za ljubljansko Elektrotehno. (Foto: Jožica Teppey)
Ostarelim streho in oskrbo
Posavske občine bodo prispevale za dograditev in obnovo Doma počitka na Impoljci - Vsaka od njih bo pridobila za svoje ljudi po 7 do 8 postelj
Humanost družbe ocenjujemo po tem, kako skrbi za svoje najmlajše in najstarejše člane. Ob številnih vsakdanjih gospodarskih in drugih problemih še vedno pozabljamo na varstvo ostarelih, telesno in duševno prizadetih ljudi. Posavske občine pri tem niso izvzete.
Skupai z novomeško in trebanjsko občino so soustanoviteljice Doma počitka na Impoljci, ki je od 1. januarja lani do januarja letos moral odkloniti 67 prošenj za sprejem v oskrbo. Številu 67 bi lahko dodali še kakih 30 interesentov, ki so se le zanimali, če bi jih lahko sprejeli, pa niso oddali prošenj. V domu so jim povedali, da ni prostora.
Omenjeni zavod ima 212 oskrbovancev. Od tega je 55 bolnikov, priklenjenih na posteljo, 85 duševnih bolnikov in 72 delno pokretnih kroničnih bolnikov.
Pred tremi leti zbrani podatki o starostnikih v dveh dolenjskih in treh posavskih občinah opozarjajo, da je treba na tem območju računati še na 150 socialnozdravstveno ogroženih ljudi, izključno vezanih na oskrbo v domu, razen tega pa še 85 takih, ki bi sami želeli priti v zavod.
Brežiška občinska skupščina se je pridružila podpisu družbenega dogovora za financiranje novega trakta in obnovo obstoječega doma na Impoljci. Prispevala bo 570 tisoč din. V tej vsoti je vštet delež Društva upokojencev, solidarnostnega sta-
Brežiška Agraria povečuje hmeljišča na obeh straneh ceste od Brežice do savskega mostu. Že nekaj dni delavci prizadevno postavljajo lesene drogove. Delo jim gre hitro od rok, ker si pomagajo s traktorjem. Avgusta bodo na novih površinah že obirali hmelj. (Foto; Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
TRGOVINA ZA PLASTIČNE IZDELKE. Nekdanjo poslovalnico „Tekstil - usnje“ v središču mesta preurejajo v prodajalno plastike in Športnih rekvizitov. Prodajalci obetajo bogato izbiro plastike vseh vrst in že zdaj opozarjajo, da bodo posebej dobro založeni z ribiškim pri-
borom. Specializirana trgovina te
S bila ■■ iki je bodo veseli.
vrste je bila v Brežicah potrebna in
DOBRA KUPČIJA. Učenci sedmih in osmih razredov brežiške osnovne šole so se izkazali kot prizadevni zbiralci starega papirja. Precej so ga nabrali in z izkupičkom napol-
nili blagajno, v kateri zbirajo denar za majske izlete.
PREHRANA V SREDIŠČU POZORNOSTI. Medicinske sestre iz zdravstvenega doma v Brežicah so se te dni v Celju udeležile strokovnega seminarja. Predavali so jim o prehrani predšolskih otrok, šolaijev, mladine in odraslih ter o nalezljivih boleznih, ki se prenašajo s hrano. Svoje znanje bodo udeleženke prenašale
pa občane v tečajih in scminaijih ter pri vsakdanjih stikih z ljudmi.
POHOD NA SI LOVEC. Zveza mladine priredi 27. aprila pohod v rojstni kraj Kozjanskega odreda na Silovec nad Sromljami. Mladi sc bodo tam udeležili proslave tridesetletnice ustanovitve odreda. Pohod bodo od tam nadaljevali na Bizeljsko in naprej v Kostanjevico. Pridružili sc jim bodo tudi mladinci iz krške občine.
VELIKO MLADIH BRALCEV. V občinski matični knjižnici v Brežicah so imeli v prvem letošnjem četrtletju 3200 obiskovalcev. V tem času so izposodili 6.718 knjig. Prevladujejo mladi bralci, osnovnošolski učenci, dijaki, vajenci, trgovski uslužbenci in zadnje čase tudi delavke iz obrata Jutranjke. Knjižnico pravkar preurejajo. Dobila bo nove prostore za čitalnico in pionirski oddelek. V čitalnici bo dvajset sedežev. Novih polic imajo 240 metrov in za toliko se bo knjižnica lahko razširila.
BREŽIŠKE VESTI
novanjskega sklada in občinskega proračuna.
Tri posavske občine bodo udeležene z enakim' prispevkom. Vsaka od njih bo pridobila v domu po sedem do osem ležišč. Trebanjska in novomeška občina jih bosta imeli po enajst oziroma dvanajst, ker bo njun prispevek nekoliko večji.
J. TEPPEY
Bodo naši kraji lepši?
Preveč gluhih ušes
„Prijetno s koristnim! “ je geslo brežiškega hortikulturnega društva, ki prireja letos dva izleta v tujino. Te dni zbira prijave za obisk mednarodne vrtnarske razstave na Dunaju. Člani društva si bodo med dvodnevnim bivanjem (25. in 26. maja) v avstrijskem glavnem mestu ogledali tudi njegove kulturne znamenitosti.
Do konca maja se bodo v občini vrstila predavanja s praktičnimi napotki za urejanje balkonov in cvetličnih gred. Občanom bodo ob tej priložnosti pokazali dva barvna filma, na katerih je brežiški Foto-kino klub posnel cvetlična sprevoda skozi Brežice v letih 1972 in 1973. Društvo napoveduje predavanja o urejanju okolja in filmske prikaze brežiških cvetličnih prireditev v Artičah, Cerkljah, na Čerini, v Dobovi, Globokem, na Bizeljskem, v Krški vasi, Piše-cah, Skopicah in na Veliki Dolini. To pripravlja z namenom, da bi vsaka vas poskrbela za lepšo podobo kraja. Zares ni vseeno, kakšen vtis dobijo izletniki o tukajšnjih ljudeh in pokrajini.
Žal je tako, da je mesto trenutno najbolj zanemarjeno. Samo v Krško je treba pogledati, pa vidimo, da so v teh stvareh daleč naprej. Občinska cestna služba v Brežicah ta čas ureja ulice in zasa-ja zelenice v novem naselju. Zanje bo moral najbrž kdo skrbeti. Kaj nam pomagajo gredice, če so eno leto obdelane, potem jih pa zapustimo, da se bohotijo na njih pisani papirčki in drugi odpadki! Tudi enkratna predavanja ne pomagajo, potrebna je najbrž organizirana akcija.
DANES KONCERT
V	BREŽICAH
Glasbena šola v Brežicah vabi danes na koncert v prosvetnem domu. Nastopili bodo učenci harmonikarskega in pihalnega oddelka. Denar, ki ga bodo zbrali z vstopnino, so .sklenili nakazati za graditev doma borcev in mladine v Kumrovcu.
Kdaj nova hrama za kulturo?
Osnovna šola je ponos Krčanov. Zakaj se ne bi čez čas postavili s kulturnim centrom? - Tudi na Senovem gojijo že vrsto let željo po novem kulturnem domu
Želja po novem kulturnem domu se poraja v dveh središčih krške občine: na Senovem in v Krškem. Mnogi občani so prepričani, da bi kulturno življenje bolj zaživelo, če bi imeli zanj primernejše okolje. V Krškem si pozimi ne morejo privoščiti skoraj nobene prireditve. Dom Svobode je tako mrzel, da vanj težko privabijo občinstvo in nastopajoče.
Pri predsedniku občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Adolfu Moškonu sem se zanimala, ce je kaj upanja za uresničenje teh želja. Odgovoril je, da je zaenkrat več upanja kot denaija. Kljub temu je optimist. Prepričanje, da ne bi smeli čakati. Krški kulturni center na levem bregu Save lahko hitro zraste, če bi se odločili za samoprispevek. Treba bi bilo pripraviti ljudi na referendum. Tudi na Senovem bo treba nekaj ukreniti. V Kostanjevici so na boljšem: v dvorani potrebujejo samo centralno kurjavo.
Pogovor sva zasukala na ljubiteljsko kulturo, na pevsko in gledališko dejavnost. Tovariš Moškon je namreč tudi predsednik Posavske pevske zveze in prizadeven zborovodja. Trenutno vodi dva odrasla zbora in tri šolske: občinski mešani pevski zbor „Viktor Parma“ v Krškem, ženski pevski zbor Lisce na Senovem, otroški in mladinski pevski zbor v Koprivnici in mladinski pevski zbor v Kostanjevici.
- Zborovsko petje je v občini najbolj razvito, - je pojasnil. - Imamo pet odraslih in trinajst šolskih pevskih zborov, ki so med seboj povezani Menim, da jih je premalo, in trudimo se, da bi to zvrst amaterske kulture še razvijali.
- Kaj pa dramska dejavnost?
- Tu čutimo največ vrzeli. V občini bi morali imeti človeka, ki bi usmerjal dramske družine, mentorja, ki bi tudi sam delal s skupinami po vaseh in jim na začetku sezone pomagali izbrati primemo delo za uprizoritev. Za nas bi bila rešitev, če bi zadržali v občini diplomanta akademije za gledališče Rajka Stuparja.
Domačin je, rad ima Krško in je že dokazal, da zna nekaj ustvariti.
Pri nas zelo dobro delajo člani likovnega kluba, ki prirejajo redne razstave. Zadnja je bila izredno kvalitetna. Z njo so počastili 8. marec.
Rad bi povedal še to, daje kultura zelo široko delovno področje in ga en sam človek ne more obvladati. Zato sem omenil, da bi nujno potrebovali poklicnega delavca tudi pri občinskem svetu ZKPO.
  J. TEPPEY
V	NOVI ŠOLI BO OSEM UČILNIC
V	novi koprivniški osnovni šoli bodo imeli učenci osem svetlih, toplih in prostornih učilnic in tudi drugo udobje, ki ga v stari zgradbi niso poznali. Sola bo imela večnamenski prostor za prireditve. Do zdaj so st ob takih priložnostih stiskali v učil-
ZADNJA SEJA
OBČINSKE SKUPŠČINE
Za danes popoldne je v Krškem sklicana zadnja seja občinske skupščine v sedanji sestavi. Na dnevnem redu je razprava o smernicah gospodarskega razvoja občine v tekočem letu, razprava o srednjeročnem planu in analiza o delu občinske skupščine v mandatni dobi 1969 — 1974. Za oboje so dobili odborniki obsežno gradivo. Na kratko jim bodo prikazali še naloge pri nadaljnjem razvoju gospodarstva, komunalnih dejavnosti in družbenih služb.
Okolica novih 'hiš in stanovanjskih naselij je redkokdaj lepo urejena, ker ljudje pač niso vzgojeni in nimajo občutka za te stvari. Hortikulturno društvo v Kr Scem je pred kratkim priredilo prikaz zasaditve predhišnega vrta. Nad 60 gledalcev je spremljalo demonstracijo tov. Jelnikarja, ki je na nazoren način pokazal, kako se da urediti najožja okolica. (Foto: T. Zalokar)
y soboto, 13. aprila, je bilo v Krškem tekmovanje najboljših kolesarjev pionirjev v posavskih in dolenjskih občinah. Tekmovalci iz Krškega so zasedli prvo mesto v posavski regiji v skupini starejših in mlajših pionirjev; tekmovalci iz Brežic so bili drugi. V dolenjski regiji vodijo Novomeščani. (Foto: Zupančič)
Pred živahno pevsko sezono
Občinska zveza kulturno-pro-svetnih organizacij iz Krškega bo pokrovitelj in soorganizator vrste pomembnih nastopov pevskih zborov iz domače občine in vsega Posavja. Petero odraslih zborov iz krške občine, ki redno vadijo že dalj časa, bo pridobljeno pevsko znanje in kulturo pokazalo na občinski reviji med 19. in 21. aprilom. V dvorani DPD Svoboda v Krškem bodo
19.	aprila zapeli moški zbor DPD Svobode iz Brestanice« tamkajšnji mladinski mešani zbor in Kostanjeviški oktet. Naslednji dan bo koncert na Senovem; nastopila bosta brestaniški moški zbor ter mešani zbor „Viktor Parma" iz Krškega. Zadnji dan revije, to je 21. aprila, bodo v Brestanici poleg domačega moškega zbora nastopile še pevke ženskega zbora iz senov-ske „Liscc“.
Slab mesec zatem bo občinsko ZKPOS pokrovitelj tradicionalne občinske revije otroških in mladinskih šolskih zborov. Tokrat se bodo zbrali v cerkvi ko-stanjeviškega gradu.'Poleg trinajstih domač ih zborov bo tudi letos na reviji sodeloval gost, vendar zaenkrat še ni znan. Zadnja pomembna pevska prireditev pred poletnimi počitnicami bo „Posavska pevska revija1*, že druga po vrsti.
KRŠKE NOVICE
KONEC IN ZAČETEK - Plavalci krškega Celulozaija so z nastopom na republiškem članskem prvenstvu v soboto in nedeljo v Trbovljah zaključili sezono v zaprtih bazenih. Redno vadbo bodo nadaljevali brez odmora z vajami moči v telovadnici; ob lepem vremenu pa pričakujejo, da se bo kmalu napolnil odprti bazen tovarne „Djuro Salaj".
PRED ZADNJIMI NASTOPI -Mešani pevski zbor „Viktor Parma“ iz Krškega, ki ga vodi Adolf Moškon, se pripravlja na štiri nastope. Najprej bo sodeloval na občinski reviji, imel koncert v počastitev „Dneva mladosti", udeležil pa se bo tudi posavske revije in pevskega tabora v Šentvidu pri Stični.
KORISTNO SODELOVANJE -Občinski konferenci ZMS pomaga pri vključevanju mladih v splošni ljudski odpor predvsem Zveza rezervnih vojaških starešin. Tokrat bosta obe organizaciji skupno pripravili štiri predavanja s filmom o vlogi krajevnih skupnosti v SLO. Ob koncu tega meseca in v začetku maja jih bodo imeli na Senovem, v Leskovcu, Kostanjevici in v Krškem.
ZNOVA SKUPAJ - Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL je sklenil, da bodo praznovanje dneva ustanovitve OF in delavski praznik „1. maj“ združili v eno slavnostno akademijo, ki bo 26. t.m. na dvorišču brestaniškega gradu. V kulturnem programu bodo nastopili trije domači zbori in nekaj recitatoijev.
DOVOLJ POVPRAŠEVANJA -Vse kaže, da bo tudi letos obnova vinogradov v krški občini presegla načrtovane površine. V TOZb - kooperacija pri krškem Agrokombinatu so vinogradnikom prodali oziroma kreditirali nakup več kot
220.000	trt, kar bo s tistimi, kijih bodo kupili drugje, zadostovalo za 90 do 100 ha obnovljenih površin.
PIONIRJI PIŠEJO - Pionirska komisija pri občinski ZPM je s pomočjo Valvasoijeve knjižnice in čitalnice v petek pripravila prvi nastop pioniijev - literatov. V programu so sodelovali tudi učenci krške glasbene šole, kot gosta pa književnika Branka Jurca in Anton Ingolič.
18. aprila 1974
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
DOLENJSKI LIST
Vse več družin je, ki bi rade zaupale svoje malčke strokovnemu varstvu v vrtcu. Da so zaraai prostorske stiske dobili še eno igralnico, so iz ene naredili dve tako, da sojo pregradili z omarami. Na sliki: ob lepem vremenu se razživijo na prostem. (Foto: Železnik)
Sevniški vrtec je prenatrpan
Že letos dozidava štirih novih prostorov? Rešitev tudi za igrišča
V ponedeljek 8. aprila, je bil na predlog sveta otroškega varstva pri temeljni izobraževalni skupnosti že lokacijski ogled za dozidavo 4 novih igralnic ob sedanjem vrtcu. V. njem se trenutno stiska že 161 malčkov.
Kar naj bi prizidavali, je pravzaprav druga faza gradnje novega sevniškega vrtca. Dogaja se pač to, kar je značilno za naglo razvijajoče se industrijske centre; težko je slediti razvoju z gradnjo objektov družbenega pomena, tudi vrtci tu niso izjema.
Poglavitno -sodelovati
Nov pravilnik delavskih športnih iger
Prireditelji sindikalnih delavskih iger v sevniški občini želijo letos izboljšati potek iger, predvsem pa množičnost. Po novem pravilniku ne prinašajo točk le uvrstitve, temveč tudi množičnost športne aktivnosti v kolektivu in točke za sodelovaje v kar največjem številu športnih zvrsti.
Letos se bodo ekipe delavcev merile v športnih dresih, ki sojih priskrbele sindikalne organizacije. Tekmovali bodo v kar 13 panogah. Razveseljivo je, da je med sodelujočimi vse več žensk: tako se bodo merile tudi v kegljanju in šahu. Nasploh je za kegljanje na novem kegljišču veliko zanimanja, prijavljenih je kar 14 ekip. Letos se bodo prvič udeležile tekmovanja tudi košarkarske ekipe. Za nogomet je prijavljenih 9 ekip. V spomladanskem delu bosta namenjena dva dneva tudi atletiki. Tekmovanja bodo praviloma ob sredah .in petkih, ob sobotah bodo izdajali biltene o izidih v tekočem tednu. Igre bodo na igriščih širom po občini: pri Partizanu v Sevnici, na novem igrišču Jutranjke, v Krmelju in Šentjanžu.
Kot nam je povedala v. d. vodje vrtca in pomočnica ravnatelja sevniške osnovne šole Joža Brinovec, so v vseh skupinah varstva presegli z normativi določeno število varovancev. Kjer naj bi imeli v skupinah malčkov največ 16 otrok, jih imajo po 20 in več. Tako je tudi pri starejših otrocih. Gre pa tudi za nove izobraževalne oblike, ki jih naj bi prevzel vrtec: v, prihodnje naj bi bila v njem celotna mala šola.
Sedaj imajo en oddelek v vrtcu, enega na Razboiju, celoletno malo šolo pa imajo v vrtcu že nekaj let. Starši prihajajo z željami za varstvo otrok vse leto, ne le v jeseni, ko je vpis in oblikujejo skupine. Ponavadi odlašajo do zadnjega trenutka, ko nimajo otroka več kam dati, takrat pa je tudi v vrtcu težko najti rešitev. Ob stiski, ki vlada, lahko v glavnem pomagajo le,
če kdo drug vzame otroka iz varstva. Največji naval je za jasli ih nižjo skupino. Veliko prošenj imajo tudi za podaljšano varstvo, kar bodo skušali izvesti v enem oddelku.
Kako je z denarjem za dozidavo? Trenutno zbirajo, ponudbe gradbenih podjetij. 600.000 dinaijev je še ostalo od prejšnjega dogovora delovnih organizacij. Za drugo bo treba poiskati vire. Če bodo zbrali potrebni denar, bodo lahko pričeli graditi že letos. Na predvideno dozidavo so mislili že ob gradnji sedanjega vrtca. Temu so prilagojena kuhinja in skupni prostori. Tudi predvidena dozidava ne bo rešitev za dolgo, treba bo misliti na dodatni vrtec v novi stanovanjski soseski.
A.ŽELEZNIK
KDO JIH BO PODRL VEČ?
Na novem kegljišču velja že od začetka marca za največji dosežek 943 podrtih kegljev, kolikor jih je dosegel Stefan Miklavčič iz Kopra.
»Kopljemo združeno!«
Okičani se borijo za zdravo pitno vodo
Marsikje po hiribih ostajajo starejši sami s svojimi skrbmi. Povsod ni tako. Ker so se pred mesecem in pol na Okiču pri Boštanju zagrizli v težko zemljo, da bi izkopali jarke za vodovod, prihajajo na pomoč družine mladih iz Sevnice, Mirne in Senovega.
„Udeležba pri delih je velika, bojimo pa se storitev, ki jih ne zmoremo sami in jih je treba plačati. Nekje so nam rekli: prinesite milijon, pa bomo prišli
nam je pripovedoval Zi
SEVNIŠKI PABERKI
ZAHVALA ODBORNIKOM -Na zadnji seji odbornikov obeh zborov občinske skupščine po petletnem mandatu se je v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij zahvalil za delo odbornikom v tem najvišjem občinskem oblastnem organu sekretar komiteja občinske konference ZK Viktor Auer. Aktivnost odbornikov je ocenil za izredno plodno.
ASFALT PRED SOLO - V tem tednu bo celjsko podjetje Ceste-kanalizacija kot najugodnejši ponudv nik asfaltiralo ploščad okrog nove osnovne šole v Boštanju. Zaključna dela na samem objektu dobro napredujejo.
KDO BO POSKRBEL ZA DRUŽBENO PREHRANO? - Čeprav se z gostinstvom v Krmelju ukvarjata dve podjetji, sevniško Trgovsko podjetje in Gostinsko podjetje, ne
prideta dalj kot do prodaje pijač ali morda še sendvičev v bifejih. Krajevna skupnost je že sklicala razgovor, kjer bi se pogovorili o napredku gostinstva v kraju, vendar ni uspel. Na razgovor namreč ni bilo tistih, ki se ukvarjajo z gostinstvom.
DRUŽBENI INTERES ZA MOST - Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji soglasno izglasovali družbeni interes za zemljišča pri gradbišču novega mostu čez Savo, saj nekateri lastniki zemljišč še ovirajo gradnjo tega tako potrebnega objekta. Nasploh izvajalec, celjski Ingrad, nima posebne sreče z raznimi soglasji: v strugi bi že lahko betonirali stebre na zgrajene pilote, vendar tega ne morejo delati, ker ni soglasja vodne skupnosti. Sava je ves čas izredno nizka, zato je škoda, ker izgubljajo čas.
pogledat!4
o	težavah Anton Zivič, občinski cestar, kije predsednik gradbenega odbora.
Gre za vnemo šestih hiš, ki doslej niso imele možnosti, da bi prišle do druge vode kot tiste, ki jo nastrežejo z žlebovi ali navozijo.
„Kar naprej ne moremo zaostajati. Če bomo čakali, bomo le še bolj ostareli, takrat pa bo še težjepribije Živič, ko govoriva o tem, kako nujno je bilo, da so se odločili za gradnjo.
Vaščani sosednjega zaselka so se ustrašili stroškov in odpovedali že na začetku. Posamezniki sedaj že pomišljajo in silijo zraven, toda Okičani so lahko kupili le toliko debele cevi, kot jih potrebujejo. Vsekakor gre za nemajhen pogum: predračun za obe naselji znaša kar 150 tisočakov.
' A. Ž.,
SI2VNI&KI MIK
'fni
TRIMO: poslej tovarniški časopis
Letos naj bi časopis izšel še dvakrat, prihodnje leto mesečnik
5. aprila so dobili delavci trebanjske industrije montažnih objektov v roke prvo številko svojega tovarniškega glasila. Urejuje ga petčlanski odbor, ki ga vodi Aleksander Zakrajšek.
Izid glasila, prvega med kolektivi v občini, je plod prepričanja, da dober uspeh zagotavlja med drugim tudi informacija. Uredniški odbor je s prvo številko lahko seveda uresničil le del želja. Čeprav so sprva predvidevali manj strani, so se nazadnje odločili za 8 strani. Med številnimi izjavami delavcev o potrebi po časopisu, so v tej številki objavili nekaj o začetkih tega samorastniškega kolektiva, o prodoru na jugoslovansko tržišče, o izobraževanju delavcev in tudi podatke iz poslovanja po zaključnem računu in smernice za letošnje gospodarjenje. Svoj prostor imajo sklepi samoupravnih organov, objavili pa so tudi izide volitev delegatov v občinski zbor združenega dela. Svoj kotiček imata tudi šport in rekreacija, pozabili niso niti prispevkov najmlajših iz trebanjske osnovne šole, nad
LUDVIK JANEŽIČ
V sredo, 10 aprila, je na mokro-noškem pokopališču pospremila na zadnji poti Ludvika Janežiča iz Gor. Lakenc velika množica znancev in prijateljev. Pokojnik je bil vesten gozdar, borec NOB, daleč naokoli je bil znan kot prizadeven gojitelj div-
| jadi in lovski čuvaj. Vrsto let je bil | gospodar mokronoske lovske družine. Bil je skrben mož in oče, ki je spravil do kruha pet fantov.
PRIPRAVE NA KRVODAJALSKO AKCIJO
V začetku maja bo v trebanjski občini spet redna krvodajalska akcija: 8. maja v Trebnjem, 9. maja na Mirni in 10. maja v Mokronogu. Lani so presegli načrt predvidenega števila krvodajalcev za 139 odst., kar pomeni 5. mesto v republiki. Ce bi upoštevali še tiste, ki so darovali kri med letom, bi se uvrstitev še izboljšala, tako da bi dosegli 2. mesto v republiki. Na splošno pa tudi drugod močno presegajo število odvzemov krvi, kot ga predvidevajo načrti, zato bo treba povečati aktivnost, da bi pridobili še nove krvodajalce v Občini.
ANTON ŽIVIČ; „Kam bi se še obrnili za pomoč? “
Telefon na vas
Sela Šumberk: kmalu telefonska zveza
„Dva dneva sem bil na poti od Ljubljene do Trebnjega, da smo uredili glede prevoza vode ob sedanji suši. Če bi imeli telefon, marsi-kam ne bi bilo treba,“je dejal kmet Miha Ozimek ob zadnjih drogovih, ki so jih postavljali v jame za telefonski vod minulo soboto. Telefon pa jim bo prišel prav še za marsikaj, saj je njihova krajevna skupnost daleč od občinskega središča. Čas je tudi današnjemu kmetu vse bolj dragocen, ne le delavcu v tovarni.
Številke iz predračuna so tudi tokrat eno, akcija drugo. Če bi morali na roko odšteti 180 tisočakov ali kar 200, kolikor bo vse skupaj na kraju vredno, do tega telefona ne bi nikoli prišli, navkljub raznim prošnjam, ki so jih naslovili na razne strani. Vaščani so brž uvideli, da lahko največ opravijo s svojim delom in lesom. Dogovorili so se, da bo vsak gospodar prispeval po 4 drogove, izkopal 4 jame, razen tega pa prispeval še 16 ur dela in 100 dinaijev. Navsezadnje je do žužemberške pošte v vrsti kar 230 drogov, les zanje, jame in postavljanje velja po računih pošte 120 tisočakov.
Kolikor se bo dalo, bodo pomagali tudi pri napeljevanju žic. Radi bi pohiteli, saj je po travnikih in njivah že močno pognalo. V Selih— Šumberku bodo postavili telefon v trgovini, priključek pa bodo imeli tudi v Repljah.
A. Ž
katero ima tovarna pokroviteljstvo.
Ko smo se o prvi številki glasila pogovarjali z odgovornim urednikom Zakrajškom, je po-
Inž. Aleksander Zakrajšek
novil željo uredniškega odbora, da bi v časopisu sodelovali s prispevki in zamislimi vsi delavci, člani odbora bodo ob tem že nudili potrebno pomoč. Ob prvi številki ni bilo težav z gradivom; tudi vnaprej jih ne bo, če bodo pisali sproti.
Pogumna odločitev^ samo-
upravnih organov Trima o pravem tiskanem glasilu bo pokazala prednosti čez čas. Redno izhajanje bo mogoče prihodnje leto, ko bo list postal mesečnik. Naslednja številka naj bi izšla junija, pred dopusti. Želeti je, da bi pobuda iz Trima našla pot tudi v druge kolektive.
A.	ŽELEZNIK
UGODNE OCENE
Družbe no-politič ne organizacije ocenjujejo minule volitve. Volitve je ocenil tudi komite občinske konference ZK. Udeležba občanov in prvih kandidacijskih konferencah je bila sicer slabša, vendar sojo z večjo politično akcijo popravili do drugih sej kandidacijskih konferenc. Temu primerna je bila tudi dobra volilna udeležba: za zbor združenega dela 96,8-odst., za zbor krajevnih skupnosti 96,1-odst. in za družbenopolitični zbor 96,4-odst.
Komite je menil, da bi bili volilni uspehi lahko še boljši, če bi volivce še bolj seznanili z delovanjem novega skupščinskega sistema in izpeljali prilagodljivejšo mrežo volišč. Se več bo treba storiti pri pojasnjevanju, da bi tako zmanjšali število neveljavnih glasovnic. Ponekod se je po volitvah spremenila tudi sestava izvoljenih delegatov, še največ med delegati za zbor združenega dela. Glasovanje za družbenopolitični zbor na Jezeru, Dobravi, Selih-Sumberku in Knežji vasi je pokazalo, da bo treba v ten krajih povečati družbenopolitično aktivnost.
Do Žužemberka je 9 km. Postavljanje drogov so končali minulo soboto. Z napeljavo telefona bodo uresničili več kot desetletno željo. (Foto: Železnik)	/
IZ KRAJA V KRAJ
TREBNJE: VODE JE, VODE NI
-	V glavnem je ni, predvsem ne v više ležečih mestnih predelih. Dolgo pričakovano novo zajetje stiškega vodovoda še vedno ni priključeno na omrežje. Kp je po ceveh suša tudi po več dni, Trebanjci seveda nimajo v čislih grosupeljskega komunalnega stanovanjskega podjetja, ki skrbi za ta vodovod. Grosupeljskim vodovodarjem najbolj zamerijo, da se ne zganejo tudi po 12 dni. Toliko je namreč trajalo, da so odstranili napako pri hidrantu v Velikem Gabru, čeprav so bili o tem pravočasno obveščeni. Ob pomanjkanju vode bi seveda kazalo prepovedati tudi zalivanje vrtov, umivanje avtomobilov ipd.
ŠENTRUPERT: SPET NEKAJ ASFALTA DO PRAZNIKA - Se pred krajevnim praznikom bodo v Šentrupertu podaljšali asfaltni trak za 1.280 metrov proti Plavčevemu mlinu, kar bo veljalo okrog 440.000 dinaijev. Kot ponavadi bodo šentruperški krajevni praznik tudi letos počastili s svečanostjo pred spomenikom padlih in proslavo v prosvetnem domu.
DOLENJKA SE ZBIRA PONUDBE - Čeprav bi moralo biti že živahno na gradbišču nove Dolenjkine blagovnice v Trebnjem, je še vse pri starem. Trebnje bi moralo bobiti nov trgovski prostor že v jeseni, tako je bilo rečeno. Res je, da gre za montažni objekt, ki ga bo mogoče hitreje postaviti, tako naglo pa vseeno ne bo šlo.
MOKRONOG: MILIČNIKI IMAJO PROSTOR - Minuli petek so izročili namenu preurejene prostore postaje milice v tem kraju. Miličniki so do nedavnega imeli le en, neprimeren prostor, kar jim je že močno oteževalo delo.
VODENA ELEKTRIKA - Va: ščani Vrtače in Repč v krajevni skupnosti Scla-Sumberk imajo tako slabo električno napetost, da televizijski sprejemniki sploh ne delujejo. Podobno je s pralnimi in drugimi stroji. Marsikdo bi si omisln tudi hladilno skrinjo, pa se mu ie zdi škoda. Vse je napredovalo, električno omrežje, grajeno za nekaj žamic, pa je na istem. Ce bodo hoteli imet) DoJjši tok tudi tu, bo treba čimprc> omrežje obnavljati.
TREBANJSKE NOVICE
I
s
J
*
*
*
*
*
*
4
!
i
**
5 J *
*
S
i
j
*
+
*
*
*
*
i
*
s
EETRTK0V INTERVJU
Proboj z znanjem
Jože lljaž: »V aktivih se rodile pobude
mladih delavcev naj bi za akcije mladih«
Novi odnosi v združenem delu omogočajo mladim, da se še bolj vključijo v samoupravljanje. Kajpak se jim vrata ne bodo sama odprla, ampak bo potrebna moč. Združeni v aktivih mladih delavcev, organizirani na podlagi skupnega dokumenta mladinske organizacije in sindikata, bi to zmogli. A se še zatika, ugotavljajo; najbolj tam, kjer tudi ustavnih novosti niso sprejeli navdušeni.
Jože lljaž, predsednik občinske konference mladih delavcev v Novem mestu,
Jože lljaž: novi odnosi omogočajo boljše uveljavljanje mladih.
pravi, da aktivov mladih delavcev ni uspelo povsod ustanoviti tudi zato, ker se je sindikat premalo zavzel. Slabše je ta akcija stekla tudi zavoljo prešibke odzivnosti in pripravljenosti mladih. „Dobra injekcija proti tej nezainteresiranosti in mlačnosti bi bili aktivi mladih komunistov. Mislim, da ni dovolj mladega le včlaniti v ZK, potem pa mu ne dati dolžnosti. Mladi člani ZK pa bi morali biti gonilna moč v mladinski organizaciji. “
Na občinski konferenci mladih delavcev, ki se je prejšnjo sredo, prvič sešla sestavljena po delegatskem načelu, so prišla na površje mnogokatera vprašanja, ki težijo mlade. Tako so ugotavljali, da sestavlja delegacije, izvoljene na nedavnih volitvah, okoli 20 odstotkov
mladih, da pa besede mladih ne bo slišati, če se ne bo leta oglašala pogumno in oborožena z znanjem. ,JVe potegujemo se za nove pravice, ampak za to, da bi uživali že uzakonjene, že priznane pravice, “ meni lljaž.
Do zdaj se mladincu, ki je v imenu mladih „stegnil jezik", ni dobro godilo. Precej primerov to potrjuje. Ali se bo tako dogajalo tudi v prihodnje? Jože lljaž meni, da ne, saj je življenje v novih odnosih tako prepleteno, da so smotri mladih zvečine tudi smotri sindikata, ne nazadnje pa tudi ZK. Seveda ne bo dobil podpore tisti, ki bo hotel prek mladinske organizacije uveljaviti oseben interes.
Mladi strokovnjaki se, kot ugotavljajo, neradi vključujejo v mladinsko organizacijo. Tudi v aktivih mladih delavcev jih ni mnogo. lljaž pravi, da je to posledica slabega stika med študenti in proizvodnjo: premalo-je narejenega, da bi mladinec, ko še drgne višješolske ali visokošolske klopi, spoznal življenje in delo v podjetju, organizacijo, samoupravne akte, od statuta do pravilnikov. Da je res tako, je pokazala anketa, ki so jo izvedli v večjem novomeškem podjetju med pripravniki.
Mladincev naj bi poslej v Zvezo komunistov ne sprejemali več mimo mladinske organizacije. „Mladi se najbolj poznamo,'vemo za vrline in slabosti posameznika, zato sami najbolje vemo, kdo zasluži, da postane član ZK. Kdor ni dober, se pravi aktiven mladinec - pri tem seveda nimam v mislih le udeležbe na sestankih - ne bi smel biti sprejet v partijo. Žal se je do zdaj večkrat dogajalo, da so tega ali onega sprejeli, ne da bi v mladinski organizaciji o tem kaj vedeli. To bo potrebno popraviti, če hočemo v ZK kadrovati res najboljše in ideji socializma najbolj predana mladince, “ se zavzema lljaž.
I. ZORAN
5
S
S
*
!
s
s
s
s
s
N
*
S
S
!
Kdo dobi letos pitno vodo?
Več vodovodov, ki so že v gradnji, naj bi letos dokončali s sredstvi povečane vodarine - predlog: povprečno 30 par za kub. meter
Predlagani program graditve vodovodov v novomeški občini do leta 1980 je stalna konferenca krajevnih skupnosti pred kratkim sprejela. Dogovorili so se tudi, da bodo imeli prednost vodovodi, ki se že gradijo.
Pomoč bodo dobili vodovodi s povečano vodarino. Predlagajo, naj se kub. meter vode podraži povprečno za 30 par. V občini bi tako zbrali in v celoti namenili za nove vodovode okoli 600.000 din. Ker pa znašajo letošnje potrebe 810.000 din, bo treba nekaj manj kot 210.000 din še dobiti. Računa-
/■	'v
Suhokrajinski drobiž
V TOREK, 9. APRILA dopoldne, je bila pred spomenikom na Cviblju velika slovesnost. Na sprejem kurirčkove pošte je prišlo več kot 100 ljudi. Kurirčkova pošta je prispela iz Dvora, lokalna -pa iz Prevol in sojo ponesli naprej v Ajdovec. Pionirjem je spregovoril FRANC LAVRIČ, borec NOV, iz Žužemberka, v kulturnem programu pa so nastopili žu-žemberški šolarji.
GASILSKO DRUŠTVO KRIŽI PRI ŽUŽEMBERKU je dobilo moderno motorno brizgalno. Skoraj vsa sredstva za brizgalno so zbrali sami, za priključke in za najnujnejše orodje pa jim bosta prispevali krajevna skupnost in Občinska gasilska zveza. Tomosovo motorno črpalko pa so dobili pionirji jz ajdovskega gasilskega društva. Nabavila jim jo je krajevna skupnost.
V ISKRINI TOZD v Žužemberku so organizirali tečaj samouprav-ljalcev, ki se gaje udeležilo 22 delavcev. Tečaj je trajal ves teden, skupaj 24 ur. Bil je v popoldanskih urah. Delavci so zadovoljni z organizacijo tečaja in s predavatelji.
PIONIRJI ŽUŽEMBERŠKE OSNOVNE SOLE so pod vodstvom učitelja SREĆKA KO DRETA pripravili razstavo o varstvu okolja. Razstava je v prostorih osnovne šole Žužemberk.
. SUŠA JE MOČNO PRIZADELA občane-kmetovalce iz žuženiberške krajevne skupnosti, manj pa jo občutijo prebivalci Hinj in okolice, kjer jim je pred več kot enim mesecem pomagal sneg, ki ga je takrat padlo kar precej. Suša se pozna ne le v vodnjakih, pač pa tudi na njivah in travnikih.
M. S.
AKTIVI PROTI ALKOHOLIZMU
Mladi niso ravnodušni Ob tem, da se rijihovi vrstniki vdajajo alkoholizmu. Ta bolezen, ki se običajno začne z dvema, tremi konjaki, izpitimi na eks, je tudi med mladimi delavci pognala globoke korenine. To smo prejšnji teden slišali med drugim na občinski konferenci mladih delavcev v Novem mestu. Poudarili so, da bi morali aktivi mladih delavcev, kijih ustanavljajo v TOZD, preventivno delovati proti alkoholizmu kot družbenemu škodljivcu.
jo, da bi solidarnostno pomagale tiste krajevne skupnosti, ki letos ne bodo,gradile.
DANES:	KAKO	DELA
SOLIDARNOSTNI SKLAD?
Na seji skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki bo danes v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje, bodo dopolnili statut sklada, obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma za ustanovitev stanovanj sfce skupnosti, sprejeli pravilnik o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega sklada, poslušali poročilo o graditvi blokov, ki jih financira ta sklad, in reševali vloge na predlog upravnega odbora sklada.
MARCA
ZA SOLE DIN VEČ
500.000
Sklad za gradnjo šol v novomeški občini se je marca povečal za nekaj več kot 505.000 din. Krajevne skupnosti so vplačale 343.700, delovne in druge organizacije pa 161'.3 70 din. Novomeška krajevna skupnost je vplačala 223.472 din, šentjeinej-ska 25.530, Straška 22.800, topliška 21.900 din, druge pa manj.
VRTEC NA DRSKI
Svet za otroško varstvo je 11. aprila sklenil, da bo nov novomeški vrtec na Drski. V njem bo prostora za 100 do 120 otrok, zgradili in odprli pa naj bi ga še letos. Te dni bodo z natečajem dobili izvajalca del. Zdaj še ni možno reči, ali bo gradnja montažna ali klasična.
Na stalni konferenci krajevnih skupnosti so se strinjali z vrstnim redom graditve in razdelilnikom za vsoto, ki naj jo navrže povečana vodaripa. Tako bi Kamence dobile za vodovod 200.000 din, za vodovod Dolenjske Toplice — Sušice bi odšteli 80.000 din, šentjoški vodovod potrebuje pomoč
50.000 din, vodovod od Dola do Klevevža pričakuje 30.000, vodovodi v škocjanski krajevni skupnosti 200.000 in vodovod Kronovo — Družinska vas
250.000 din.
Graditev vodovodov za Žiho-vo selo, v Lešnico, Jelše, Globo-dol in Suho krajino je, kot kaže, še pod vprašanjem, čeprav to ne pomeni, da se vodovodna dela tu in tam ne bi začela s sredstvi krajevnih skupnosti in s samoprispevki občanov. Tako bodo tudi brusniški vodovod gradili letos s svojim denarjem in svojimi močmi. Krajevne skupnosti, ki zdaj ne bodo prišle na vrsto, bodo do konca leta 1974 naredile načrte, iz katerih bo razvidno, kako si zamišljajo graditev vodovodnega omrežja, na kakšna sredstva računajo in do kdaj bi jih lahko zbrali.
PODPORA LISTI
Sindikalna lista je dogovor, ki ga moramo spoštovati. Tako je stališče novomeških sindikatov. V akcijskem programu so zapisali, da najnižji osebni dohodek delavca ne sme biti manjši od 60-odstotnega poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji.
MINI ANKETA:
Izredno velik osip na osnovnih šolah je slej ko prej eden ključnih problemov našega šolskega sistema. Neugodne posledice tega so vidne na veliko straneh, še najbolj pa so prizadeti neuspešni učenci, ki jim ne preostane drugega kot delovna mesta za nekvalificirano delovno silo in morebiti možnost dopolnilnega osnovnega šolanja. Ena od poti iz takega položaja je tudi t. i. izdelovanje razredov z negativnimi ocenami oz. izdelovanje po členu, ki se bo menda uveljavilo tudi v višjih razredih. Koliko je tak način odpravljanja osipa smotrn, je razvidno iz mnenj posameznih pedagoških delavcev:
m
KURJAVA Z ZAMUDO, A VENDAR KURJAVA
Premoga spet dovolj!
Tako zagotavljajo pri novomeškem Kurivu, ki dostavlja kupcem premog in drva tudi na dom
Da je premoga v tem času dovolj, ni bosa, pa naj tisti nesrečnež, ki ga je pri novomeškem Kurivu vplačal že pred pol leta, a ne dobil, veijame ali ne. „Nič ne moremo, vselej je prišel ponj, kadar ga nismo imeli. Če bi prišel zdaj, bi ne^>dšel prazen,“ zatijujejo pri Kurivu.
Asfalt-odrešitev za pet krajev
Pod asfaltom bodo letos središča krajevnih skupnosti: Stopiče, Šmarjeta, Mirna peč, Birčna vas in Prečna - Za vzdrževanje cest mora -občina zagotoviti nad 4 milijone dinarjev - Bo komunalni sklad zmogel vse?
Pet krajev v novomeški občini se bo letos dokončno oteplo prahu. To so: Stopiče, Šmaijeta, Mirna peč, Birčna vas in Prečna, ki so hkrati tudi sedeži krajevnih skupnosti. Za asfaltiranje cest v teh naseljih ter cest do Stopič in od Šmaijeških Toplic do Sniaijete bo treba zbrati okoli 6 milijonov dinaijev. Zagotovljena je tretjina (2 milijona), ki jo bo dal občinski komunalni akiad.
Pri posodobljanju cest raču-	4.000 din. Za vzdrževanje teh
najo na prispevke prebivalstva	cest potrebujejo krajevne skupin drugih dobrotnikov, nekaj	nosti 1,100.000 din. Denafr bo
denarja pa bodo dobili tako, da  ;_________________________________________
bodo del odškrtnili od sredstev za vzdrževanje cest. Za vzdrževanje bo treba kljub temu zagotoviti več kot 4 .milijone dinaijev. Takih cest je 410 km, od tega jih mora samo komunalno podjetje vzdrževati 120 km (ceste prve in druge skupine).
Po dogovoru na stalni konferenci krajevnih skupnosti bodo dobile krajevne skupnosti letos za vsak kilometer lokalne ceste III. skupine po 5.000 in za vsak kilometer ceste IV. skupine po
delno zagotovljen iz komunalnega sklada občine.
Zalog rgs ni, ker Kurivo nima primernega skladišča, vendar pa je nabava hitra; takole okoli osem dni • je treba počakati,, da pride vagon. Naprodaj so vsi znani slovenski premogi - senovski, trboveljski, zagorski, kanižarski in kočevski, razen velenjskega, ki ga potrebujejo termoelektrarne. Za tono je treba odšteti od 244 do 363 din in seveda plačati vnaprej. „Naj se nihče ne boji,,, če ni velenjskega premoga, kanižarski mu je po kalorični vrednosti zelo blizu," pojasnjujejo pri Kurivu.
Tudi drva preskrbijo in dostavijo na dom pri novomeškem Kurivu. Prvi razred je po 174, drugi razred pa po 154 din kub. meter. Po naročilu je treba čakati največ dan, dva. Stalno imajo na zalogi najrazličnejše gradbene materiale, od betonskih cevi do votlakov.
Kajpak velja osrednja pozornost premogu, ki ga jeseni in pozimi ni bilo. V kleteh oziroma v drvarnicah imamo še prostora za kakšno tono, sicer pa - kdo ve, kaj bo jeseni. Noben dober gospodar ne bo pomi-
šljal, ker ve, da je bolje kupiti takrat, koje, kot nikoli.
»cvekih«
MARA GLONAR, učiteljica: „Način izdelovanja razredov z negativnimi ocenami ne bi bil sprejemljiv, ker bi to v vsakem primeru najbolj škodilo slabim učencem, ki bi še težje osvajali predpisano shov. Šlo pa bi tudi za stimulacijo staršem, in to \ slabem pomenu, kajti starši že zdaj premalo skrbijo za to, da bi učenci več znali. Skrbijo za to, da bi izdelali, in ne, da bi znali."
DRAGA MISLEJ, učiteljica: „Praksa kaže, da bi bil prehod v višje razrede z negativnimi ocenami neustrezen. Osip bi se sicer zmanjšal, kopičilo pa bi se neznanje iz določenih predmetov, kar bi bilo slabd za tiste, ki hočejo nadaljevati šolanje na srednjih šolah.“
JANEZ PAVLIN, učitelj: „Rezultat takega načina šolanja bi bil manjši osip in slaba kvaliteta znanja. Kljub vsemu bi kazalo slabše učence spustiti v višje razrede, ker bi na ta način vsaj nekaj odnesel, saj zdaj marsikdo na delovnem mestu ne ve, kaj je to fizika ali kemija itd. Učencem, ki bi izdelovali z negativnimi ocenami, pa ne bi smeli dovoliti, da nadaljujejo šolanje v tistih smereh, za katere so imeli negativne ocene.“
SONJA ROBlC, učiteljica: „Izkušnja kaže, da so tisti učenci, ki so imeli v petem razredu slabši uspeh, v višjih razredih iipeli ali popravne izpite ali pa niso izdelali. V primeru, da bi taki učenci izdelali kljyb slabim ocenam, bi jim morali nuditi več dodatnega pouka, za to pa bi bi la potrebna dodatna sredstva, ki jih zaenkrat ni. Torej: dokler ne bomo mogli nuditi slabim učencem dodatnega pouka, ne more biti govora o izdelovanju z negativnimi ocenami, ker bi bilo stanje, kar se tiče znanja, še slabše.“
ZDENKA BOHTE, učenka 8. raz.: „Za nagrajevanje znanja je potrebno znanje, katerega pa učenec z negativno oceno nima, zato je tak način izdelovanja razredov neustrezen."
D. R.
Novomeška kronika
MESTNI VODOVOD BO!
Voda iz novega vodovoda, ki ga napeljujejo od Šmarjeških Toplic, bo letos zanesljivo pritekla v Novo mesto. To trditev predstavniki občine te dni, ko so jarki za glavni cevovod skopani že do Mačkovca in je poleg njih videti tudi debele cevi, povedo glasneje, kot so si jo upali še pred meseci. Na ta vodovod med drugim čakajo tudi Bršlin, Bučna vas in več drugih vasi v okolici Kar-telievega, kjer so medtem tudi že položili cevi za lokalni vodovod. Mestni vodovod bodo po dogovorih z vojaškimi poveljstvi pomagali g”: diti tudi vojaki.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
m
mm is$j
I
v*-	*
" H. >	\	,	«	•
Vaščani Verduna in Šentjošta pri Stopičah so sklenili v hiše napeljati pitno vodo. Izkope bodo opravili prostovoljno. Do zdaj so se prebili skozi najtrši teren. Ob Klamfaiju jim bo jarek izkopal stroj. Pri nabavi glavnega, cevovoda jim bo pomagala stopiška krajevna skupnost. (Foto: Feliks Orel)
POLNOČNI STRAH - Kot kaže, ima letos pomlad še posebno moč, težave pa nimajo samo ubogi mački, ki jih občani ob njihovih nočnih serenadah neusmiljeno preganjajo. Da je tako, lahko potrdijo nekatere ženske in dekleta iz naselja Nad mlini, kajti prejšnji ponedeljek je že ob drugi uri zjutraj neznanec neutrudno pritiskal po zvoncih, ko pa so se v nekem stanovanju le oglasili, je moški zaječal: „Odpri, že mesec dni nisem videl ženske!"
TEČAJ IKLBANIi - Hortikulturno društvo Novo mesto prireja od 23. aprila dalje začetni in nadalj evalni tečaj v aranžiranju cvetja. • Tečaj se bo pričel v gimnaziji ob 17. uri, vodila pa ga bo strokovnjakinja Klara Kos. Cena za obiskovanje tečaja je 120 dinarjev na osebo, prijave in vse informacije pa zainteresirani dobijo v mestni cvetličarni na Glavnem trgu.
CENA JE - CENA - Marsikateri kupec je najprej presenečen, ko pa se spomni na delo naših trgovcev, sc ob ceni Iskrinega brivnika v Okrasu in pri Drogeriji samo nasmeje. Tako stanc brivnik pri Okrasu 44 365 dinarjev, v Drogeriji pa samo 44 363 dinarjev.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Na novomeškem transfuzijskem oddelku je tokrat darovalo kri 44 občanov, zopet pa jih je največ (14) prišlo iz NOVOTEKSA, kjer imajo prav gotovo najbolj organizirane krvodajalske akcije.
TRŽNICA - Nekoliko manj branjevk je ta teden ponujalo svoja živila, zato pa je bilo več prodajalcev kiča, ki so tokrat ponujali noži-čke, Kalimere, britvice, glavnike, vodne pištole, umetne rože, svete podobe in žensko spodnje perilo.
Tokrat je bilo na tržnici še največ jajčk, ki so veljala od 1,10 do 1,30
par. Ostale cene: merica čebulčka 2 dinarja, banane 8 do 9 dinarjev kilogram, fižol 12 din liter, solata 13 do 15 din, jabolka 4 do 6 din, smetana 7 dinarjev, čebula 5 din, hruške 8 dinarjev kilogram in oljčne vejice 2 do 5 din vejica.
ROJSTVA - Prejšnji teden so rodile: Katica Markovič iz Volčiče-ve 42 - Igorja, Jožica Peterlin, Nad mlini 23 - Katjo, Nevenka Gošnik iz Jerebove 3 - Barbaro in Marta Kapš iz Slakove 2a - dečka
POGREBI - Prejšnji teden so umrli: Zora Adam, upokojenka iz Trdinove 9; Terezija Stibrič v 82. letu starosti, družinska upokojenka iz Bršlina; Jože Kozoglav v 65. letu starosti, upokojenec iz Stranske vasi 6.
- Ena gospa je. rekla, da ne ve, ali je pravilno izrazila svojo demokratično voljo, koje naredila črto čez protikandidate na srajčarski volilni listi. Je rekla, da ne bi bilo ničemur podobno, če bi obkroževala kot drugi: enega med kandidati, enega med protikandidati, enega...
Zaupali smo jim, da nas zastopajo
Kdo so Slani delegacij KS, izmed katerih bodo voljeni delegati za občinske seje - Izvoljenih skupno 152 delegatov KS
Občane bo gotovo zanimalo, kdo izmed kandidatov je4 bil ob zadnjih volitvah izvoljen za delegata. Objavljamo le imena delegatov za zbor krajevnih skupnosti (KS), za družbeno-politični zbor smo jih že, za zbor združenega dela pa so volilce gotovo že obvestile same TOZD oziroma delovne skupnosti. Delegati KS so:
Moški pevski zbor iz Loškega potoka zelo lepo zapoje. Približno zadnjih pet let ga vodi Anton Bartolj. Tudi na proslavi ob občinskem prazniku je ubrano zapel. (Foto: J. Primc)
Osebni dohodki počasneje naprej
Zdaj so namreč večji kot produktivnost, kar pomeni, da napravimo manj kot želimo potrošiti - Na kratko o letošnjih »smernicah«
' Pred kratkim sprejete smernice družbenega in gospodarskega razvoja občine Ribnica predvidevajo, da mora rast gospodarstva temeljiti na večji produktivnosti dela, skladnejši rasti osebnih dohodkov v primeijavi z rastjo produktivnosti, izboljšanju tehnične in tehnološke ravni proizvodnje, večjih vlaganjih (investicijah) v postopke, kadre in opremo ter na nadaljnjem vključevanju v mednarodno delitev dela (izvoz itd.).
KOČEVJE: Drago Benčina Saša Bižal, Franc Ožbolt, Darko Novak, Miha Petrovič, Franc Brus, Alojz Hočevar, Jože Primc, Stane Lavrič, Jože Smolej, Franc Jarc, Ivan Mikoš, Nataša Priča, Jože Šubic, Alojzij Petek, Dolfe Jakopin, Stane Jajtič, Marija Mihelič, Peter Ješel-nik, Lea Oražem, Rudi Miler, Vera Košir, Anton Horvat, Vlado Turk in Mile Opačič.
RUDNIK:	Nevenka	Buchvald,
Nande Fink, Jože Horvat, Bojan Jerman, Slavko Kerč, Milan Kajtna ml., Stane Kovačec, Milan Križaj, Marjan Levstek, Mira Meljo, Janez Meljo in Vida Skrabar.
^GTARI LOG: Anton Knavs, Vlado Troha, Franjo Kovačevič, Franc Robida in Pavel Krmelj.
POLOM: Cveto Pršle, Anton Hočevar, Jože Papež, Jožica Pršle in Pavla Škufca.
STRUGE: Anton Dermuljcc, Stane Ferkulj, Jožica Fabjan, Darinka Košorog, Ignacij Kraš°vec» Edo Pogorelc in Stane Pugelj.
STARA CERKEV: Jože Benčina, Angelca Blatnik, Janez Fabjan, Marija Furlan, Darko Grabrijan Jože Klun, Franc Koncilija, Stane Krašovec, Ivan Lavrič, Ivan Maršenič, Karol Mrvar, Anton Muhvič, Anton Omerza, Ivan Poje in Jože Špolar.
DOLGA VAS: Anton Grmovšek, Ivan Bradač, Ivan Mule, Alojz Klepač, Andrej Debeljak in Adolf Kotnik.
LIVOLD: Jože Grabrijan, Jože Veselič, Marija Farkaš, Anton Delač in Mirko Mikulič.
MOZELJ: Jože Fajfar, Gojko Bunjevac, Pavica Mihelčič, Mirko Kavrar., Rudi Gabrovec, Zdravko Škof in Pavel Žagar.
VIMOLJ:	Ivan Rauh, Slavko
Mavrin, Martin Kolarič, Franc Pezdirc, Viktor Majerle, Anton Kovač, Janez Gestelj.
KOPRIVNIK: Bela Bence, Božo Bregar, Matija Faflek, Rudolf Ober-star in Anton Poje.
PREGRAD: Mihael Bižal, Franc Gorjup, Drago Jonke, Marija Jonke, Jurij Kraškovič, Ivan Konda, Franc Rauh, Mirko Rauh in Peter Rauh.
KOČEVSKA REKA: Jožica Jurkovič, Jože Nagu, Lojze Bartol, Matija Krkovič, Jurij Štimac, Vili Žagar.
BANJA LOKA: Miha Klarič, Slavko Klarič, Marija Malnar, Peter _ Marinč, Agata Piršič, Anton Piršič, * Jako*b Štajdohar in Vinko Vidervol.
Na prvem sestanku delegatov krajevne skupnosti Koče\je, ki je bil 9. aprila, so izvolili za vodjo delegacije Leo Oražem, za njenega namestnika pa Lojzeta Hočevaija. V delegacijo, ki jih bo zastopala na prvi seji nove občinske skupščine, so izvolili: Draga Benčino, Saša Bižala, Franca Ožbolta, Leo Oražem, Lojzeta Hočevaija, Jožeta Primca in Adolfa Jakopina.
Liste kandidatov za zvezni zbor iz ljubljanskega območja niso potrdili,
FARA:	Anton Baucer, Jože
Jakšič, Matija Jakšič, Alojz Jurjevič, Jože Kolenc, Marjan Lisac, Stanko Nikolič, Matija Ožanič, Jože Selan in Kristina Škvarč.
OSILNICA: Janez Grabar, Gabrijel Klepec, Vlado Kvaternik, Anjon Kovač, Genica Muhvič, Janez Ožu-ra, Anton Šercer, Anica Štimec, Franc Volf in Anton Žagar.
DRAGA: Franc ‘Erjavec, Franc Kalič, Ferdinand Katem, Anton Košmrlj, Milan Pajnič, Jože Poje, Franc Troha, Nada Vreček, Janko Žagar in Franc Žagar.
Delegacija posamezne krajevne skupnosti bo pred vsako sejo občinske skupščine izvolila toliko delegatov, kot ima delegatskih mest v zboru KS. Ti delegati sc bodo nato udeležili sej občinske skupščine. Seveda ne bodo odhajali na vsako sejo isti delegati, ampak bo delegacija pač izvolila verjetno tiste, ki se bodo najbolj razumeli na zadeve, ki bodo na dnevnem redu seje.
ker so bili na listi, ki jo je poslala v obravnavo SZDL, eni kandidati, isti dan^a so bili objavljeni v časopisu tudi nekateri drugi, in tako delegati niso vedeli, katere delegate naj bi pravzaprav potrdili. Zaradi tega in še nekaterih drugih zadev so izrekli kritiko SZDL. To listo bodb ponovno obravnavali na prihodnjem sestanku, na katerem bodo razpravljali o gradivu za prvo sejo nove občinske skupščine.
Delegati so menili, da se je treba prizadevati, da bi bili v vseh pomembnejših republiških organih tudi predstavniki kočevske občine ali pa vsaj zahodne Dolenjske, se pravi občin Kočevje in Ribnica. To pomeni hkrati, da je potrebno zaradi hitrejšega napredovanja tega območja in uspešnejšega dela tesnejše sodelovanje obeh občin.
Obračun volitev
Udeležba okoli 93-od-stotna *
Končni obračun volitev v kočevski občini je pokazal, da je delegate družbeno-političnega zbora volilo 10.638 volilcev ali 92,98 odstotka vseh volilcev. Za listo'jih je glasovalo 9.575, proti njej 665, neveljavnih glasovnic pa je bilo 398. >
Volitev delegacij TOZD in drugih delovnih skupnosti za zbor združenega dela občinske skupščine se je udeležeilo 6.883 volilcev ali- 93 odstotkov. 219 glasovnic ni bilo veljavnih. Izmed 411 kandidatov je bilo izvoljenih 292 članov delegacij.
Delegacije za zbor krajevnih skupnosti je volilo 10.654 ali 92,2 odstotka volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 510. Izmed 202 kandidatov je bilo izvoljenih 152 delegatov.
Iz Kolpske doline
USPELE VOLITVE - Na volitvah 31. marca jc bil pri nas že ob 7. uri naval. Volilci so morali čakati, da pridejo na vrsto in opravijo svojo dolžnost. Nekateri volilci so bili celo prej pred voliščem, kot so prišli člani volilne enote.Kuželj.
SLABE ZVEZE - Zmeraj imamo prebivalci Kolpske doline kakšne težave. Sedaj dobivamo pošto z večjo zamudo in imamo bolj slabe zveze s Kočevjem. Jutranji avtobus proti Kočevju pelje že ob pol petih skozi Kuželj, gre pa samo do Čolnarjev. Od tam do Novih sel, to je kar dober kilometer, morajo potniki peš do drugega avtobusa, ki pride po potnike iz Kočevja. Nerodno je tudi, ker gre prvi avtobus tako zgodaj, šolski ob 7. uri pa sedaj še ne vozi v Kočevje zaradi Čolnarskega klanca.
J. K.
10.	aprila je tcicioniral naš dopisnik V. P. iz Ortneka, da se je zgodila huda nesreča na železniškem prelazu v Ortneku, kjer je vlak trčil avto, da je verjetno „vse mrtvo v avtu" in naj pridem slikat. Taka sporočila so dobrodošla, vedno pa je dobro, če dopisnik prej tudi zbere najpomembnejše podatke in čimbolj verno (ne pretirano v eno ali drugo smer) sporoči te podatke.
Spet se je oglasil dopisnik J. K. iz Kužlja. Med drugim je poslal tudi
Investicije bodo usmerjene predvsem v posodabljanje in avtomatizacijo proizvodnje, v razvoj kmetijstva in preskrbe s hrano in surovinami iz domačih virov.
Družbeni proizvod vsega gospodarstva naj bi bil letos večji za 23 odstotkov (nominalno, vrednostno) oziroma 6,5 do 6,7 odstotka (stvarno, realno), industrijska proizvodnja za 8 do 10 odstotkov večja, zaposle-
Počitniška skupnost Ribnica vabi delavce, da se prijavijo za letovanje v njenih domovih v Novigradu in Ma-linski. Cene prenočišč obeh domovih so enake kot lani. Letovanje bo poceni, saj boste plačali za 2 postelji 18 din na dan, za tri 25 din in za 4 30 din. Ta cenik velja izven sezone in za domače goste.
V	sezoni pa boste morali plačati nekaj več, in sicer od 2 do 4 din na dan, odvisno od števila postelj, kijih boste imeli na razpolago. K temu bo treba dodati še turistično takso, ki
ANTON KNAVS
V	vrstah nekdanjih partizanov je spet nastala vrzel. Anton Knavs-Gašper iz Loškega potoka je za vedno odšel.
Mladost je preživel v rojstnem Malem logu. Odrastel je v delavski družini, ki je živela v pomanjkanju. Še zelo mlad je občutil težave gozdnega delavca in izkoriščanje. Zato ni čudno, da se je že zgodaj priključil borcem obroženega upora proti okupatorjem. V najtemnejši zgodovini Loškega potoka, julija 1942, so ga skypaj s številnimi Poto-'čani Italijani aretirali in internirali.
Iz internacije ga je vodila pot v partizane. Partizana Gašperja so poznali številni borci 14. divizije, saj je z njimi delil vse gorje. Bil je na pohodu 14. divizije iz Bele krajine čez Hrvaško na Štajersko, sodeloval v številnih bojili in juriših in v njej dočakal končno zmago nad zavojevalci. Pokojni Gašper jc rad pripovedoval o dogodku, ko je v eni številnih bitk z Nemci padla mina na hrbet tovorne živali, obložene z vrečami moke. Žival je razneslo na koščke, Gašperja pa je ranilo in ga vrglo daleč vstran. Gašper je bil v
14.	diviziji ekonom. To ni bilo lahko delo, a ga je uspešno opravljal.
Gašper je bil vedno dobre volje, z vsakim prijatelj, dobričina v pravem pomenu besede. Bil je eden tistih nepozabnih likov partizana in tovariša, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Njegovi soprogi in svojcem izrekamo iskreno sožalje.
K. ORAŽEM
zanimivo poročilo o^nudi nesreči zagrebške študentke pri Kužlju, zaradi katere jc ponesrečenka kasneje podlegla. Poročilo je zelo zanimivo, ima pa pomanjkljivosti: nikjer ni imena in priimka ponesrečenke. Ker študentka ni domačinka, za naše bralce ime in priimek res nista izredno pomembna, vendar naj za vsakega dopisnika velja, naj vedno napiše priimek in ime človeka, o katerem piše. Tudi ime, ne le priimek!
J. P.
nost* v družbenem sektorju gospodarstva za 3 do 4 odstotke večja, produktivnost za 4 do 5 odstotkov večja, osebni dohodki 18,5 odstotka (vrednostno) oziroma 3,5 odstotka (stvarno), medtem ko bodo cene po-rastle predvidoma za okoli 15 odstotkov.
V	gradnji bo letos 108 stanovanj (od tega 60 zasebnih), dokončanih pa okoli 78. Postopno bo treba uve-
je znašala lani od 2,50 din do 3 din. Prijave sprejema tajnica Počitniške skupnosti Nada Blatnik iz INLES Ribnica. Ob vpisu morate plačati 100 din akontacije.
Počitniška skupnost Ribnica se trudi, da bi delovni ljudje letovali čim ceneje. Za uresničitev tega cilja je potrebna pomoč delovnih in sindikalnih organizacij. Letno bi potrebovala skupnost vsaj 13.000 din. Ce tega denarja ne bo, se lahko zgodi, da Počitniška skupnost ne bo mogla obdržati domov. Prisiljena bi ju bila ponuditi kakšnemu drugemu podjetju. S tem bi bila zaprta pot do letovanja tudi delavcem iz manjših delovnih organizacij, kar pa ne bi bilo prav.
NAŠ HOTEL - Ogledal sem si novi, prvi hotel v Ribnici in na ribniškem območju sploh. Kljub mnogim kritikam se z njim lahko postavljamo in čestitamo tistemu, ki si je upal ugrizniti v kislo jabolko ribniškega gostinstva. Imamo lepo število gostiln, manjkalo pa je prenočišč in „reprezentativnega14 gostinskega lokala za tujce.
ZLATA REZERVA - Koliko starega papirja, ki je iskana surovina naših papirnic, in koliko starega železa, ki ga naše železarne uvažajo, doma po naši krivdi propada, k9r je zbiranje slabo organizirano. Vsega tega so polna dvorišča, kleti, leži ob cestah in po gozdovih ter nam kazi okolje. Zadnji četrtek sem imel kar dobro „bero“, ko sem zbiral papir za upokojence. Po Ribnici in okolici sem ga v kratkem času nabral za poln kombi. Zato lahko trdim, da v Ribnici manjka zbiralnica odpadnega materiala vseh vrst in tedensko ali mesečno pobiranje po okolici in vaseh. Papirja jc povsod veliko in povsod je ljudem v nadlego. Ureditev tega vprašanja naj bi bila prva naloga medobčinske organizacije za vrastvo okolja. Denar nam leži vsepovsod naokoli, mi ga vidimo, a ga ne poberemo.
PRVI IZLET - Po sončni Primorski se bomo razgledali upokojenci 12. maja. Preko Vrhnike in po novi cesti se bomo zapeljali v. Lipico na ogled najlepših konj naše dežele. Nato sc bomo odpeljali preko Sežane v Tomaj na teranovo pokušnjo in še v Štanjel ter preko Vipave, Po-
ljaviti višje stanarine. Nova samoupravna stanovanjska skupnost je dolžna vzdrževati in graditi stanovanja? poživiti delo zborov stanovalcev in hišnih svetov in skrbeti za pospešeno gradnjo stanovanj. Določeno je tudi, naj se za zidanje stano-
*	vanj za delavce z manjšimi osebnimi dohodki uporabijo^sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, združena sredstva in sredstva TOZD.
Materialna osnova družbenih dejavnosti bo naraščala v skladu z rastjo družbenega proizvoda v občini. Delovnim ljudem v družbenih dejavnostih bo torej omogočen enak družbeni položaj, kot ga imajo delavci v organizacijah združenega dela, se pravi v proizvodnji. Letos bo celotna skupna in splošna poraba urejevana na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki bodo podpisani do konca aprila med delavci TOZD, kmeti, obrtniki in drugimi občani na eni strani ter delavci v družbenih dejavnostih na drugi.
J. P.
, IMELI SMO VRTNARIJO
Imeli smo lepo vrtnarijo, pa je nimamo več. Imeli smo vedno dobre vrtnarje. Tudi zadnji par se je trudil, da bi vsem potrošnikom ustregel, in zadovoljni smo bili. Sedaj smo zvedeli, da je zapustil vrtnarijo in svoje sposobnosti preusmeril v izdelavo štedilnikov. Ali bo ves svet bivše vrtnarije pozidan? Ce bo, bo treba zanjo poiskati drug prostor. Primeren bi bil v bližini gradu. Naselje, kot je Ribnica, potrebuje vrtnarijo, * saj ima malokateri Ribničan svoj vrtiček.	,,	„
stojne, Cerknice in Blok domov. Odhod iz Ribnice bo ob 6. uri. Cena za članstvo naše podružnice je 30 din. Prijavite se do 5. maja v trafiki kot običajno. Letos bo takih izletov več, in sicer v Zasavje, na Dolenjsko, na Pohorje, v Gonars in na Rab.
CRN A TOČKA - Koje 10. aprila ob 7.15 vozil na postajo Ortnek vlak iz smeri Velikih Lašč, je trčil v fička, ki je pripeljal na nezavarovani železniški prehod. Fičko je bil uničen, voznik pa je imel srečo. Ta
(»rehod ima že zelo dolgo „črno isto“, saj je bilo od leta 1893 do danes na njem že nešteto nesreč, med njimi tudi nekaj smroiih. Zato bi morali kaj urediti, da do takih nesreč ne bi več prihajalo.
občan . vprašuje
\\Uji N \/ /medved
:	odgovarja
- Ribničani ste pa res lahko ponosni na novi hotel, kije naj-lepsi daleč naokoli.
- Malo manj pa smo lahko ponosni, da stoje vrata hotela odprta le, če jih podložijo z velikim kamnom.
Med prvimi so zaključili volitve na Polomu, in sicer ob 9.10, kjer so tudi vsi volilci, razen dveh, glasovali za uvedbo samoprispevka. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
. ZAVAJANJE - Za zamaške gre, kajti pod njimi je slika, ki prinese srečo, in to kar brez žrebanja. Štiri /•’ike avtomobila raznih barv, in že je tu pravi avtomobil! Samo kako priti do zamaškov? Otroci v trgovinah in v gostilnah kupujejo pivo „za do-mov“. V skrivnem kotu ga odmaši-jo. Pod zamaškom seveda ni nič. Pivo zlijejo in gredo po novo. To se ponavlja, dokler je kaj denarja. Koliko raznovrstne sreče čaka Kranjce pod zamaški! Eni avtomobile zapije-j6, izjemni srečniki pa ga „pripije-jo“. Histerija nagradnih tekmovanj se širi, kar ni brez posledic, posebno pri otrocih.
UNIČENA GNEZDA - Prve lastovke so se že vrnile, a nekateri pari niso dobili več starih gnezd. Podrli so jih lastniki hiš, da bi obvarovali •nesnaženje pročelij hiš. Ali ne bi bilo bolj preprosto pod gnezdo nabiti deščico-lovko in pročelje bi bilo rešeno? Tako bi lastnik hiše tudi videl, koliko mrčesa znosi lastovičji par v vedno odprte kljunčke malih, vedno lačnih ptičkov. Seveda vidi to le lastnik hiše, ki mu ni samo do lepega pročelja, temveč tudi za naravo in človeško okolje.
PRVI NAČRT - Načrt mesta je izobešen v informativni pisarni Turističnega društva na avtobusni postaji. Na njem so označene vse ulice in trgi, važni objekti, vse ceste. Načrt je izdelan v kombinaciji risanega de-
la in lepljenke z barvnimi papirji, kar je prav posrečen prikaz mestnega področja. Žal je izdelan samo en primerek. Naredil ga je marljivi predsednik Turističnega društva Stane Jajtič. Taki načrti mesta bi bili potrebni tudi v ostalih lokalih.
ČEBELE DOBRO PREZIMILE -Čebelarji se s prezimitvijo čebeljih družin za sedaj pohvalijo. Toplo vreme jim je omogočilo pregled vseh panjev. Ugotovili so, da čebel niso napadle razne bolezni. Tudi hrane niso porabile veliko. Nove zalege je precej. Pričakujejo močne roje. Kdor bo roje preprečil, bo okrepil in utrdil družine slabših panjev.
- Okoli Kočevja je polno kmetijskih obratov, pa ne morem dobiti gnoja niti za moj vrt.
- Uporabljaj namesto gnfbja Rinžo, ki jo je kmetijstvo spremenilo v gnojnico.
KOCEUSKE nouke
REŠETO
Vodja delegacije Lea Oražem
Liste niso potrdili - Sodelovati s sosedi
Urednikova pošta
Tudi letos poceni letovanje
Počitniška skupnost potrebuje pomoč
Ortneški poročevalec
Turizem kuka v Belo krajino
Kljub uspešnem poslovanju belokranjske Viatorjeve TOZD lani zelo malo ostanka dohodka ■ Cene storitvam ne sledijo naraščajočim stroškom
Razmišljanja o močnejšem turističnem razvoju Bele krajine so se pričela pravzaprav šele pred dvema letoma, koje turistično gospodarstvo na tem koščku Slovenije prevzel ljubljanski „Viator“. Belokranjci se pohvalijo, da je njegova TOZD s sedežem v Črnomlju doslej upravičila zaupanje. Predvsem pa so Belokranjci veseli boljših avtobusnih prevozov na „starih“ avtobusnih progah in potniškega prometa na nekaterih novih progah, ki jih je uvedla belokranjska Viatoijeva TOZD.
Lani je omenjena TOZD dosegla skupaj za 15 milijonov dohodka, kar je bilo za sedem odstotkov več, kot so pričakovali. Uspeh so dosegli kljub manjšemu prometu v gostinstvu, ker nekateri lokali zaradi preurejanja niso obratovali. Vseeno pa je predstavljala gostinska dejavnost 80 odstotkov skupnega prometa, ostalih 20 odstotkov pa so iztržili pri tovornem in potniškem prometu. Pri „Viatorju" so prepričani, da lahko zasedenost nočitvenih zmogljivosti od lanskih 35,8 odstotka povečajo vsaj še za 10 odstotkov.
Kljub lanskemu uspešnemu poslovanju je omenjeni TOZD ostalo manj kot deset tisočakov ostanka
Me samo voda
Kamp na Vinici bodo uredili
Belokranjska TOZD ljubljanskega Viatorja se je odločila, da bodo letos le izkoristili čistost Kolpe, ki je povrhu tega še zelo topla in primerna za kopanje tja od začetka junija pa do konca avgusta meseca. Na Vinici bodo uredili kamp, ki bo imel - kategorijo mednarodnega kampa. Kmalu bodo pričeli graditi sanitarije, električne priključke za šotore in avtomobilske prikolice, zgradili pa bodo tudi stopnice, ki bodo omogočile kopalcem lažji dostop v bistro vodo in otroško igrišče.
Gostje, ki bodo prebili na Vinici več dni, tudi za zabavo ne bodo prikrajšani. Ogledali si bodo 'lahko več folklornih nastopov, če pa ponoči ne bodo mogli zatisniti očes, si bodo lahko ob dobri postrežbi v črnomaljskem nočnem lokalu ogledali program varietejske skupine. Malo slačenja in malo čarovnij pa nemara še kaj. Skupine se bodo menjavale vsak mesec in program tudi!
Razen nedeljskega in sobotnega kopalnega vlaka iz Ljubljane, ki bo vozil kopalce na obrežja Kolpe, bo Viator, če bo za to dovolj zanimanja, uvedel tudi posebno avtobusno progo Novo mesto — Vinica, na kateri bodo avtobusi vozili kopalce ob sobotah in nedeljah.
B.P.
dohodka. Temu so bili „krivi" mnogo večji stroški poslovanja, kot so računali. Za 36 odstotkov se je podražilo gorivo za vozila, pa tudi dru-. gi materialni stroški niso zaostajali. Cene storitvam pa so bile vse do julija lani zamrznjene. Kljub temu je ta TOZD lani investirala skupno za
12,460.000	dinarjev. Vsak zaposleni pri belokranjski TOZD Viatorja je dosegel lani v primerjavi z 1972. letom za 126 odstotkov večji celotni dohodek, ustvaril za 159 odstotkov več družbenega proizvoda, dosegel kar osemkrat večjo akumulacijo in
ANTON INGOLIČ
V	ČRNOMLJU
Osnovno šolo v Črnomlju je v petek, 5. aprila, obiskal pisatelj Anton Ingolič, ki je tekmovalcem za Župančičevo bralno značko podelil značke in priznanja in odgovarjal na vprašanja. Tekmovalo je 351 učencev, od tega jih je 225 prejelo značko, 126 pa diplome. Po skupinah so bili razdeljeni tako: za cicibanovo jih je tekmovalo 91, za bronasto 147, za srebrno 80 in za zlato značko oz. diplomo te stopnje 33 učencev. V programu ob podelitvi so nastopili mladi pesniki in pisatelji z lastnimi deli, pevski zbor in folklorna skupina. Potem se je pisatelj pogovarjal še z učiteljskim zborom/ M. C.
J
ŽUNIČI:
MOST NEVARNOSTI
„Promet prepovedan!“ Tak napis stoji pred dotrajanim lesenim mostom v Žuničih, ki povezuje tudi dve republiki, Slovenijo in Hiyatsko. Žal zraven prepovedi ni pojasnila, kje je namesto preko tega mostu promet še mogoč. Nikjer, pravijo domačini. In zato seveda kljub prepovedi vozijo preko mostu s težkimi kmečkimi vozmi, tudi avtomobili vozijo preko njega. Do kdaj? Dokler se most ne bo podrl in bo nesrečnež, ki bo „botroval" temu zadnjemu dejanju starega mostu, padel 10 metrov globoko v vodo. Prebivalci namreč ne veijamejo, da bo most kdo popravil ali zgradil novega. Prepričani pa so, da se bo potem denar za most ze kje našel. Bo prepozno?
Pionirska folklorna skupina je s svojim nastopom obogatila slovesnost ob pobratenju prebivalcev krajevnih skupnosti Adlešiči in Pri-lišč. (Foto: B. P.)
ČRNOMALJSKI DROBIR
| KLJUB DRAGINJI - Na črnomaljski bencinski črpalki pretekli Četrtek, ko so pričele veljati nove, seveda višje cene bencina, zaradi podražitve nišo prodali nič manj Dfcncina kot drugače. Vozniki so sicer godrnjali, plačevali pa vseeno  v
ZDOMCI GRADIJO - Na črnomaljski občinski oddelek za gradbene in komunalne zadeve prihaja Vse več zdomcev, ki sprašujejo, kje si lahko gradijo hiše. Okrog sto pa si jih hiše žc gradi, ker sc mislijo kma-J lu vrniti domov.
GNEČA V BARU - Odkar se jc v Začetku aprila pričel nočni program s striptizom, je lokal bolje zaseden.
Kaj pa pravijo svojim „barskim" možem po vrnitvi iz bara domov žene in zaročenke, ni znano.
ZDRAVSTVENI DOM - GP Be-grad pričakuje, da bo vsa potrebna dokumentacija za zdravstveni dom, ki ga bo gradilo to podjetje, kmalu izdelana in da bodo zato še ta mesec zastavili lopate. Dom naj bi zgradili do pomladi piihodnje leto.
CENEJE - /Odkar so inšpektorji pred časom ugotovili, da tudi mesarji v črnomaljski občini prodajajo vse goveje meso po cenah, ki veljajo le za meso mladih govedi, so hitro ukrepali. Tega so vesele zlasti gospodinje, ki sedaj za staro govedino plačujejo manj kot pred nedavnim.
imel za 11 odstotkov večji osebni dohodek.
Letos načrtuje kolektiv za 54 odstotkov večjo celotno realizacijo, kot so jo dosegli lani, akumulacija pa naj bi se povečala za 123 odstotkov. Tak skok si obetajo tudi zato, ker bodo pričele lanske investicije vračati vloženi denar. Sicer pa naj bi letošnjemu „bogatejšemu" poslovanju pomagala predvsem prometna dejavnost, kjer načrtujejo povečane zmogljivosti predvsem v tovornem prometu?
Kljub močnemu povečanju celotne realizacije si ob koncu leta kolektiv ne obeta kaj dosti ostanka dohodka. „Požrli" ga bodo, po mnenju kolektiva, naraščajoči stroški v prometni dejavnosti, ki jim cene teh storitev ne sledijo.
B. PODOBNIK
SPREJEM V ZM
Že sedaj si bodoči mladinci OS „Miran Jarc" Črnomelj in OŠ „Miroslav Mrkša" Zagreb-Klara redno dopisujejo. Bolje se bodo spoznali
20.	aprila, ko bo 142 pionirjev iz Črnomlja in 47 pionirjev iz zagrebške šole pri spomeniku NOB na Gričku v Črnomlju sprejetih v ZMS oz. ZMH. Na Gričku bo skupen kulturni program, nato pa se bodo pomerili še v športu in zaplesali.
M. C.
PRI SEMIŠKI POSTAJI -PONOVNO GOSTILNA
Kakor jeaže, bo za letošnje prvomajske praznike spet odprta domačinom in turistom znana Bukovčeva gostilna pri semiški železniški postaji, ki so jo zadnji dve leti pošteno pogrešali, saj je bilo znano, da dobiš v njej vedno dober prigrizek in pristno belokranjsko vino, in to poceni kakor malokje. Gostišče je že temeljito prenovljeno, ima lepe sodobne sanitarije, tako da bo tudi poslej privlačno, zlasti za tiste, ki bodo tu čakali na vlak. Vsekakor lepa pridobitev za Semič, pa tudi belokranjski turizem nasploh.
SVETLE NOČI
Enajst svetilk javne razsvetljave na Vinici je že postavljenih. Če bo po sreči, jih bo že ob koncu letošnjega leta gorelo 23. Toliko žarnic pa bo že lahko pregnalo temo iz tega kraja. Hkrati z vodovodnim omrežjem so pričeli na Vinici lani urejati tudi javno razsvetljavo, za kar je dobila črnomaljska enota „Elektra" 180 tisočakov namenskega posojila. In ker je lani nekaj denarja ostalo, bodo javno razsvetljavi urejevali tudi letos. •
KDAJ ČRPALKA?
Dolga je zgodba o viniški bencinski črpalki. Pred tremi leti je bila žc določena lokacija pri gradu in odkupljeno zemljišče. Odlaganje „Petrola"’so izkoristili inšpektorji, ki so menili, da ta lokacija ni najprimernejša zaradi bližine Kolpe. „Petrolu", so določili drugo lokacijo blizu cerkve, vendar lopate za črpalko še ni nihče zasadil. Številni motorizirani občani iz Vinice ter okoliških krajev tostran in onstran Kolpe, ki morajo sedaj napajati svoje „bencinske." prijatelje v Črnomlju, pa upajo, da bodo oktane kmalu lahko kupili tudi na Vinici.
STREHA NAD ČAKALNICO
Krajevna skupnost Vinica je v svojem letošnjem delovnem načrtu oziroma pri letošnji porabi denarja že „rezervirala" sedem tisočakov, s-katerimi bi ugodili željam, starim nekaj let, ki pa so tudi upravičene. Prebivalci Perudin in Hrasta morajo, ko čakajo na avtobus, če je grdo vreme, čakati v dežju, snegu in na mrazu. Pokrito avtobusno čakalnico nameravajo zgraditi v Hrastu. S tem bodo ugodili predvsem otrokom, ki čakajo na omenjenem postajališču vsak dan.
NAJ BO OBČINSKA!
Edinole v Vukovcih pridobivajo •pesfek iz Kolpe. Razumljivo je zato, da jc promet na tej vaški pet kilometrov dolgi cesti do Vinice zelo gost. Predvsem vozijo pa njej tovornjaki in traktorji in jo uničujejo. Denarja za vzdrževanje pa ima krajevna skupnost zelo malo. Zato zahteva svet viniške krajevne skupnosti,' naj občinska skupščina to cesto prekategorizira v cesto IV. reda, s čimer bi postala občinska, vzdrževalo bi jo komunalno podjetje in najbrž bi luknje z nje izginile. Saj je sedaj ta cesta deležna le občasnih posegov.
BODO OSTALI DOMA?
V	devetnajstih vaseh krajevne skupnosti v Dragatušu živi okrog
1.400 prebivalcev. Največ prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Mlajši so dopoldne zaposleni v črnomaljskih tovarnah ter v semiški „Iskri", ' popoldne pa pomagajo na kmetijah. Mnogi se potem, ko se zaposlijo, kar izselijo iz domačega kraja. Zato si v Dragatušu že dolgo prizadevajo, da bi dobili kak industrijski obrat, ki bi mlade zadržal doma in preprečil „staranje" kraja.
To je Božakovo (Foto B. Podobnik)
Božakovo - belokranjski raj
Božakovo je šest kilometrov oddaljeno od Metlike, pravijo pa mu belokranjski Bled - Če bo asfalt zamenjal makadam, bo še več turistov
Ste že slišali za belokranjski Bled? Če še niste, potem gotovo še niste bili v Božakovem. Po šest kilometrov dolgi cesti, ki je do polovice prevlečena z asfaltom, se v Božakovo pripeljete iz Metlike v nekaj minutah. In kdor ta kraj, strnjen okrog cerkvice nad pečino in s kapelico pred vasjo - oboje spominja na Bled - enkrat obišče, ta se še vrača. Kajti ne more se ^odpovedati pogledu na prelepi kanjon pod vasjo, skozi katerega si je pred davnimi leti utrla pot bistra Kolpa.
In prebivalci Božakova so zadovoljni. Tako zadovoljni, kot da bi se vsak trenutek zavedali, kako srečni so lahko že samo zato, ker živijo v tako lepem kraju. V čistem, neoma-deževaneni okolju, ki postaja v našem času že pravo razkošje. V okolju, ki ga je vse manj in ki je ?ato vse bolj cenjeno. Zato so prebivalci Božakova upravičeno zadovoljni in ponosni na svoj kraj.
Okrog dvesto ljudi prebiva v krajevni skupnosti Božakovo. Razen omenjenega kraja spadata v to krajevno skupnost še vasi Rakovec in Želebej. Nekaterkvaščani se vozijo na delo v metliške delovne organizacije, popoldne pa pomagajo doma na kmetijah. „Okrog polovico prebivalcev pa je čistih kmetov. Ti živijo samo za in od kmetije," je med drugim povedal predsednik krajevne .skupnosti Slavo Nemanič.
Vseeno pa prebivalce tega idiličnega kraja nekatere stvari tudijezi-jo. „Kmetje se jezimo nad prevelikimi prispevki za starostno zavarovanje. Prispevki so vsako leto večji, cene naših pridelkov, ki jih proda-
MLADINCI S PIONIRJI
Pri programu ob zboru slovenskih pionirjev v Beli krajini, ko bodo 26. in 27. aprila počastili 30. obletnico zasedanja SNOS in pohoda 14. divizije iz Bele krajine na Štajersko, bodo sodelovali tudi metliški mladinci. Nekateri bodo postali komandirji čet pionirjev, ki se bodo razdelili v Gubčevo, Šcrcerjevo in Tomšičevo brigado, vse tri brigade pa bodo iz Metlike odkorakale na Vinomer, kjer bodo izročila 14. divizije predale hrvatskim pionirjem, ki bodo odšli naprej po poteh naše legendarne divizije. Mladinci pa bodo 26. aprila, na večer pred odhodom brigad, na Vinomeru zakurili tudi kres.
jamo, pa se ne večajo tako hitro. Zato mnogi kmetje prispevkov za starostno zavarovanje ne zmoremo," je povedal Nemanič.
Pa asfalt na cesto, ki vodi iz Metlike, bi morali dobiti. V nekem občinskem načrtu razvoja do 1975. leta je bilo asfaltiranje te ceste upoštevano, vendar prebivalci Božako-vega in okoliških vasi sedaj niti ne upajo več, da se bodo lahko prihodnje leto vozili v Metliko in iz nje na svoje domove po asfaltu.
„Pa bi se asfaltiranje gotovo obrestovalo," pravi Nemanič. „Lepote našega kraja bi gotovo pritegnile še več obiskovalcev kot sedaj. Pa kopališče na Kolpi bi morali urediti. Prostora ob tej topli in čisti vodi je dovolj."	,
VEČ ČRNINE .
V	metliški vinski kleti so ugotovili, da z lahkoto prodajo vsa kvalitetna vina, predvsem metliško črnino. Zato priporočajo vinogradnikom, naj v obnovljene vinograde zasadijo modro frankinjo^in žametno črnino, saj daje grozdje iz teh trt najboljše vino za znano črnino z zaščitnim ’ znakom. \z lanskega pridelka gro-zdja v Beli krajini bodo v kleti proizvedli 450.000 litrov črnine, kar je 30 odstotkov več kot lahi. Prodali pa bi jo lahko še več.
OBNOVA ŠE TRAJA
Doslej so vjnetliški občini obnovili 250 hektarov vinogradov. V občini gre torej obnova vinogradov h kraju, vendar se je metliška kmetijska zadruga načelno že dogovorila s predstavniki črnomaljske in delno tudi novomeške in trebanjske'obči-ne, da bi prevzela nadzorstvo nad obnovo vinogradov v teh občinah.-Čimveč vinogradov -naj bi sodobno uredili, da bi jih lahko obdelovali s stroji.
Solidarnost za dvorano
Priprave za osrednjo republiško proslavo v Gradcu ob 30. obletnici ustanovitve slovenske organizacije Rdečega križa potekajo po načrtu. Dan pred proslavo, 15. junija, se bodo v Gradcu pomerili v poznavanju delovanja te humane organizacije pioniiji, najmlajši člani Rdečega križa iz vse Slovenije, 16. junija pa bodo na vrsti prireditve, ki jih več odborov pripravlja za proslavo.
V	dvorani v Gradcu bi bila potrebna, če bi jo hoteli v celoti preurediti, tolikšna dela, da jih do proslave najbrž ne bi zmogli. Pa tudi denarja za to še nimajo na voljo. Zato bodo za proslavo uredili dvorano, v kateri so pred tridesetimi leti obnovili delovanje te organizacije
v Sloveniji, le zasilno. Uredili pa bodo tudi okolico.
Dvorano bodo dokončno obnovili pozneje. Republiški odbor Rdečega križa je za ta dela že zagotovil 150 tisočakov, drug denar pa bo treba še zbrati. Vse skupaj naj bi po predračunih veljalo okrog 800 tisočakov. V Metliki, predvsem pa v Gradcu upajo, da bodo okrog 250 do 300 tisočakov zbrali ob tednu Rdečega križa. Ta denar naj bi zbrali s pomočjo občin-
skih odborov RK po vsej Sloveniji, seveda če bodo člani v občinah soglašali s takim načinom zbiranja denaija za dvorano v Gradcu. Na vrsti je torej solidarnost do Bele krajine.
B.P.
Mehanik naj bo
Čez leto dni bo Josip Venceš pravi mehanik. Sedaj je še učenec, vendar že dve leti pomaga popravljati jeklene konjičke v servisu „Novotehne" v Metliki. Doma je iz Zaloke na hrvatski strani Kolpe. Iri čeprav je edinec, mu starši, kljub ,temu da imajo doma precejšnje posestvo, niso branili oditi v šolo. Predvsem oče je bil navdušen nad sinovo odločitvijo, da bo postal mehanik.'
„Tudi, če ne boš ostal v službi, boš imel dovolj dela. Doma! Saj imamo traktor pa še nekaj druge kmetijske mehanizacije. Boš pa to popravljal. Vse, kar se beš naučil, ti bo v življenju koristilo." je dejal oče Josipu, ko se je vpisal v šolski center za kovinarsko stroko v Novem mestu.
- Edinec ste. Zakaj ste zapustili'dom in posestvo? Zakaj niste postali kmet?
„Zato, ker kmetje še vedno nimajo pravega družbenega priznanja. -Njihovo delo ni dovolj cenjeno, pa tudi plačano ne. Pa poklic mehanika me zelo privlači: rad popravljam stroje."
- Na račun mehanikov kroži mnogo pikrih: da goljufajo, zamenjujejo dobre avtomobilske dele s slabimi pa še kaj...
„Tudi jaz sem vse to že slišal, trdim pa lahko, da se v našem servisu kaj takega ne dogaja. Sicer pa to najbolje dokazujejo lastniki avtomobilov sami. Celo iz Bihaća jih vozijo k nam v popravilo."
- So lastniki avtov kaj tečni?
„Ne! Prav je, da mehaniku kar
najbolje razložijo „vedenje" svojega avta, važno je le, da ga med delom na motijo."
- Dober mehanik mora biti...?
„Pošten in poznati mora svoje delo.“
SPREHOD PO METLIKI
NI DENARJA - Viatorjevih .campjng prostorov ne bo več v Beli krajini, ker ne ustrezajo zelo zahtevnim pogojem, denarja za ureditev pa ni. Tako ne boste več smeli postaviti šotora ali prikolice na Vinici, v Podzemlju in Metliki.
ODPLAKE - Kolpa je brez dvoma najčistejša reka v Sloveniji. Nad kopališčem v Metliki pa sc vanjo izliva Sušica z odplakami Novoteksa
II.	Pristojni se bodo morali z Novo-teksom dogovoriti za pametnejšo rešitev, saj ne gre onesnaževati te čiste in tople reke.
ZA TURISTE - V kratkem bodo kategorizirali zasebne turistične sobe tako, da bodo nočitve v bodoče •primerno plačane. Vsi, ki bi v prihodnje radi oddajali sobe, sc lahko javijo Turističnemu društvu ali v
upravi hotela „Bela krajina".
K SODNIKU - Prebivalci vse premalo skrbe za čistočo mesta. V kratkem bodo lahko dobili smetnjake vsi, ki to želijo. Najhujše kršilce ima Komunalno podjetje pravico prijaviti sodniku za prekrške. Če ne bo šlo torei zlepa, pa zgrda.
I
IZLET - Učenke srednje tehniške tekstilne šole Beti so bile prejšnji teden na ekskurziji. Obiskale so Muljavo, Kranj, Vrbo, Doslovi-če, Begunje, Bled, Bohinj in Vogel. Z ekskurzijo, ki jim jo je omogočilo podjetje, so bile zelo zadovoljne.
VRSTE - Ob semanjih dnevih, sobotah in pred prazniki je pred blagajnama v samopostrežni dolga vrsta. Stvar bi morali urediti tako, da ljudje ne bi predolgo čakali.
metliški tednik
119
_____________________________________________Stran	uredil:	BRANKO	PODOBNIK	D01.FNJSKI	LIST
>
Dragocena voda
„Sveti Gregor ima preveč vode, nam v Prapročah, Martičih, Gašpinovem in Pustnem hribu pa jo primanjkuje. Njim nekoristno odteka, nam pa je ne dajo; oni plačajo 3 din za kubik vode, mi pa smo jim ponujali 6 din za kubik/* je potožil odbornik občinske skupščine Ribnica Jože Klun na zadnji seji.
Odbornik iz Sodražice je poudaril,* da je treba ob razlastitvi parcel pri izviru „Iz-ber“ kar najmanj prizadeti lastnike-parcel in tudi novo rekreacijsko središče ,,Iz-ber“ pri Sodražici.
Razprava je pokazala, da je voda že izredno dragocena in da postaja iz leta v leto dragocenejša, bolj iskana. Z vodo bo treba zato bolje in pametneje gospodariti. Zato ne bi bilo prav, če bi bil vodni izvir last gospodarja, na katerega zemlji je, ali posamezne vasi ali posamezne krajevne skupnosti. Za gospodarjenje z vodo je treba organizirati skupnost, ki bo pametno in pošteno izkoriščala ter razdeljevala vodo.
Posebno pomembno za naše območje - ne le ribniško, ampak tudi kočevsko -pa je, da ne bi ustanavljali takih podjetij in obratov, ki potrebujejo za svojo proizvodnjo večjo količino vode. Odločno bi se morali braniti tudi obratov, ki bi lahko onesnaževali naše vode. Bolj dosledno in učinkovito je treba preganjati tudi vse tiste, ki že zdaj onesnažujejo okolje in še posebno vodo. Pri nas je malo vode, zato je še posebno dragocena.
^_________________J.	PRIMC
Delovni potoški upokojenci
Uredili so si društvene prostore
Predsednik podružnice Društva upokojencev v Loškem potoku Franc Jereb in bivši tajnik ter blagajnik Alojz Vesel sta ponosno pokazala gostom, med katerimi je bil tudi predsednik občine Bogo Abrahams-berg, nove društvene prostore. (Foto: J. Primc)
Potoški upokojenci niso le prvi v občini Ribnica, ampak celo med prvimi v-Sloveniji, ki imajo svoj upokojenski dom. Prostori so v isti stavbi, kjer je tudi novi gasilski dom.
Gasilci in upokojenci so složno gradili stavbo. Drug drugemu so pomagali. Upokojenci imajo zdaj v vrhnjem nadstropju pisarno, dvorano s točilno mizo in dve manjši sobici za skladišči. V dvorani imajo prireditve ob raznih praznikih, občne zbore raznih društev in organizacij, pa tudi predavanja oziroma tečaje. Tako je ta dvorana nekakšno središče, kjer se odvija družbeno in družabno življenje.
Pokazala pa se je tudi že prva nevšečnost. Čeprav je stavba nova, že curi streha, in sicer najprej v upokojenske prostore, ki so na vrhu. Vendar bodo gasilci, ki imajo stavbo v upravljanju, vse uredili, ko bo čas in denar.
J. P.
Kdo so delegati krajevnih skupnosti?
Izmed 299 kandidatov za člane delegacij krajevnih skupnosti jih je bilo izvoljenih 240
Občane gotovo zanima, kdo vse je bil izvoljen v delegacije, se pravi, kdo jih bo zastopal v občinski skupščini. Predstavili vam bomo delegate krajevnih skupnosti (KS), delegate družbenopolitičnega zbora smo že, medtem ko bodo za delegate zbora združenega dela zvedeli v svojih TOZD.
RIBNIŠKI POZABLJIVCI
Le 28 občanov od skupno 300 je do roka, se pravi do 15. marca, vložilo napoved za odmero davka od gozdov. Te napovedi so dolžni vložiti občani, ki jim kmetijstvo ni glavni vir preživljanja, a imajo gozd. Prijaviti bi morali vsi, tudi tisti, ki lani niso sekali.
KS RIBNICA, 6 delegatskih mest v občinski skupščini (OS). Delegati so: Ivana Andoljšek, Slavka Andolj-šek, Janez Arko, Alojz Češarek, Janez Češarek, Radko Djekič, Milojko Djokić, Marija Gabrijel, Bogomir Fegic, Janez G6rše, Anton Henigman, Franc Ilc, Ivana Ilc, Jože Jamnik, Janez Kersnič, Jože Klun, Franc Koprivec, Alojz Kos, Stane Košir, Silvester Košir, Jože Kozina, Franc Krže, Maijan Lesar, Matija Lesar, Anton Marolt, Franc Mihelič, ZdenkŠ* Mikulin, Angela Mohar, Jože Nosan, Štefan Novosel, Ančka Pakiž, Albin Pelc, Darko Peterlin, Janez Picek, Janez Pucelj, Olga Pu-(SeJi, Slavka Pucer, Franc Škrabec, Stane Škrabec, Slavko Škrinjar, Draga Tanko, Marjan Tanko, Boiis Va-nič, Damjan Vanič-Malkoč, Pepca Zakrajšek, Franc Zajc, Franc Zbačnik, Nataša Žibert in Franc Železnik.
KS SODRAŽICA, 5 delegatskih mest v OS. Delegati so: Franc Lešnjak, Slavka Drobnič, Anton Mihelič, Viktor Drobnič, Edvard Arko, Ivo Šilc, Alojz Ajdič. Franc Košir, Janez Košir, Janez Pakiž, Alojz Benčina, Drago Košmrlj, Jože Belaj, Ludvik Janež, Ivan Hočevar, Tone Joras, Marija Gaiperič, Ivan Virant,
Silvo Košmrlj, Branko Mihelič, Franc Mivšek, Viktor Mihelič, Danica Cvar, Anton Prijatelj, Anton Benčina, Janez Lesar, Drago Kožar, Franc Mihelič, Gvido Čarman, Vera Janež in Franc Zavodnik.
KS LOŠKI POTOK, 4 delegatska mesta v OS. Delegati so: Jože Avstelj, Alojz Car ml., Franjo Kvaternik,	Franc	Lavrič,	Stanko
Anzeljc, Ivan Mohar, Anton Lavrič, Ivan Gregorič, Janez Knavs, Albin Baiba,	Anton	Debeljak,	Drago
Lavrič,	Franc	Levstek,	Rudolf
Kordiš, Tomo Lavrič, Jože Debeljak, Janez Pajnič, Rudolf Lavrič, Jože Kordiš, Janez Turk, Dominik Kordiš, Stanko Debeljak, Franc Knavs, Ivan Car, Alojz Debeljak, Ivan Knavs, Jože Mohar, Alojz Ru-
Earčič, Alojz Rojc, Anton Malnar, lirko	Mohar,	Franc Debeljak,
Anton Kordiš, Vinko Mohar in Ivanka Škornik.
KS DOLENJA VAS, 4 delegatska mesta v OS. Delegati so: Tone Bojc, Leopold Dejak, Vinko Henigman, Jože Merhar, Pavel Dejak, Mirko Kaplan, Ludvik Pahulje, Franc Merhar, Alojz Levstik, Tone Kromar, Jože Pogorelc, Franc Hočevar, Jakob Henigman, Stane Kromar, Ivan Kromar, Franc Trdan, Francka Merhar, Janez Petek, Franc Mihelič, Karol Klun, Marica Lovšin, Vinko Pogorelc, Alojz Pahulje, Nežka Henigman, Karel Merhar, Norbert Černe, Ivan Oberstar^ Stanislav Poje, Mirko Rovan in Ivan Mohar.
KS SV. GREGOR, 2 delegatski . mesti v OS. Delegati so: Jože Klun, Alojz Adamič, Jože Adamič, Janez Adamič, Metod Jaklič, Stanko Gruden, Janez Perovšek, Janez Oblak, Alojz Rigler, Franc Vrh, Matija Levstek, Jože Marolt, Anton Perovšek, Anton Petrič in Jože Dolščak.
KS GORA, 1 delegatsko mesto v OS. Delegati so: Anton Bačnik, Mirko Gornik, Jože Modic, Jože Krže,
Ribnica dobila prvi hotel
To je po notranji ureditvi gotovo eden najlepših
Ribniški hotel je res lep in sodoben, vendar bo obisk odvisen predvsem od sposobnosti hotelskega osebja, da bo zadovoljilo goste, pa tudi od sodelovanja s turističnimi in gostinskimi organizacijami, ki bi sem usmeijale turiste in izletnike. (Foto: J. Primc)
Ribnica je 9. aprila dobila prvi hotel v svoji zgodovini. Odprlo ga je domače trgovsko-gostinsko podjetje JELKA. V hotel so preuredili bivšo restvra-cijo oziroma kasnejšo gostilno „Ribničan*4.
Novi hotel ima 28 ležišč. Sobe so zelo lepo urejene, saj lepših in udobnejših doslej v zahodni Dolenjski ni nikjer drugod. Restavracijski del, kije tudi prenovljen, razpolaga z 200-sedeži. Novi hotel bo predvidoma razporejen v B kategorijo.
Prenovitev bo veljala’ okoli 5,5 milijona dinarjev. Točnega obračuna še ni. Ta znesek pa je precej večji, kot je bil prvotno predviden za ureditev hotela.
Investicija še ni popolnoma zaključena. Urediti nameravajo še depandanso, da bi imelo podjetje okoli 50 do 60 ležišč, zunanji prostor za 200 oseb in parkirni prostor. Urejanje se bo
nadaljevalo postopoma, ko bo pač na razpolago dovolj denarja-
Direktor podjetja Drago Turnšek se je v govoru na otvoritvi zahvalil tudi izvajalcem del, projektantu in nadzornemu organu, ki so se trudili, da bi bila dela res dobro opravljena.
Franc Arko, Anton Arko in Anton 'Turk.
KS VELIKE POLJANE, 1 delegatsko mesto v OS. Delegati so: Jože Andoljšek, Janez Novak, Alojz Škulj, Franc Andoljšek, Franc Peterlin, Anton Strnad in Franc Prijatelj.
KS SUŠJE, 2 delegatski mesti v OS. Delegati so: Franc Bartol, Anton Govže, Alojz Pakiž. Vinko Lovšin, Alojz Arko, Jože Oberstar, Janez Kczina, Slavko Klun, Alojz* Lovšin, Franc Lesa^ Ivan Čampa, Silvo Klun, Jože- Žlindra, Franc Grebenc, Stane Jjarbo in Franc
KS DOLENJI LAZI, 1 delegatsko mesto v OS. Delegati so: Janez Arko, Janez Boh, Franc Dejak, Janez Klun, Jože Klun, Maijan Levstik, Alojz Lesar, Janez Petek, Jože Rigler in Ivan Stupica.
. KS JURJEVIČA, 1 delegatsko mesto v OS. Delegati so: Ivan Ogrinc, Viktor Osvald, Ivan Arko, Ivan Mihelič, Jože Arko, Jože Lovšin, Franc Osvald, Ivan Mihelič, Ivan Gornik in Franc Lovšin.
KS BUKOVICA, 1 delegatsko mesto v OS. Delegati so: Anton Adamič, Janez Klun, Matija Klun, Ignacij Jereb, Janez Pakiž, Leopold Andoljšek, Ivan Gornik, Jože Šobar ml., Alojzij Zobec in Franc Lesar ml.
KS GORICA VAS, 1 delegatsko mesto v OS. Delegati so: Jože Ambrožič, Franc Bolha, Pavel Češarek, Janez Grebenc, Alojz Ilc, Ivanka Lovšin, Franc Oberstar, Andrej Pucelj, Jože Pucelj in Ana Šega.
KS NEMŠKA VAS in KS OTAVI-CE imata skupaj eno delegatsko mesto v OS. Delegati so: Franc Čampa, Alojz Kersnič, Ivan Klun, Viktor Pogorelc, Franc Trobec, Stane Čampa, Jože Petek, Mirko Starc, Franc Stupar in Franc Umek.
Končni obračun
V ribniški občini okoli 94-odstotna udeležba
Poročali smo že o prvih, neuradnih izidih volitev v ribniški občini, zdaj pa smo dobili tudi končne rezultate.
Za zbor združenega dela je od 5.253 volilcev glasovalo 4.907 ali 93,4 odstotka. Neveljavnih glasovnic je bilo 456. Skupno je bilo izvoljenih izmed 277 kandidatov 215 članov delegacij.
Za družbeno-politični zbor je od 7.714 volilcev glasovalo 7.260 ali 94,1 odstotka. Za listo jih je glasovalo 6.054, proti njej 802, neveljavne pa so bile 404 glasovnice.
Za zbor krajevnih skupnosti je glasovalo 7.266 volilcev ali 94,2 odstotka. Neve ljavnih glasovnic je bilo 447. Izmed 299 kandidatov je bilo izvoljenih 240 članov ^delegacij._______________
LETOSBODO ZAJELI IZBER
Program HYDROVODA Kočevje-Ribnica predvideva za letos v ribniški občini zajetje izvira „Izber“ pri Sodražici in gradnjo vodovoda do Brega, sofinanciranje vodovoda na Gori, naročili pa bodo tudi načrte za grčarski vodovod. Razen tega imajo v načrtu dokončati vodovoda v Žlebiču in Gorenjih Lazih.
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so ugotovili, da ie izvir „Iz-ber“ javnega oziroma splošno družbenega pomena. V sedanjem črpališču Obrh, od koder dobivata vodo Ribnica in Kočevje, vode že primanjkuje. Poraba vode namreč hitro narašča. Zato bo zajetje „Izber“ razbremenilo Obrh.
Vodovod iz zajetja „Izber“, ki daje 25 1 vode v sekundi, bo napajal vasi po dolini do Brega. Ker teče navzdol (gravitacijski vodovod), ne bodo potrebne črpalke za dviganje vode, razen za Travno goro. Sodražica si je zase pridržala izvor v Podste-nah (30 1/sek.).
Letos za 54 milijonov gradenj
V tem znesku so štete le investicije v gospodarstvu
V	smernicah letošnjega družbenega in gospodarskega razvoja občine Ribnica, ki so bile sprejete na seji občinske skupščine v aprilu, je predvideno, da bo za razvoj gospodarstva v občini vloženih okoli 5,4 milijonov dinaijev. To bo zneslo blizu 30 odstotkov letošnjega družbene-
[>roizvoda (DP), medtem ko
a
ga f	'	r
so lanske investicije znašale 14
odstotkov DP. 31,6 odstotka investicij bodo predstavljala lastna sredstva TOZD, ostalo pa bodo posojila bank in drugih virov. Pretežni del investicij bo odpadel na industrijo.
Bodi vesel, če te ni doletelo
Kažemo premalo razumevanja za reševanje zadev duševno prizadetih Invalid tvoj tovariš
DL: - Kakšni so načrti društva za delo v naslednjih štirih letih?
ODG: - Prizadevali se bomo za ustanovitev psihološke službe za otroke pri otroškem diipanzeiju v Kočevju. Če bo več prizadetih predšolskih otrok, bi zanje ustanovili poseben oddelek pri vrtcu in tudi oddelek male šole. Želimo, da bi še čimbolj razvilo rejništvo za naše učence. Za mlajše učence je namreč veliko bolje, če žive v družini kot v internatu. To velja seveda za podeželske otroke. Še naprej se bomo prizadevali, da bi v Sloveniji čimprej dobili tretji zavod za srednje prizadete. Skrbeli bomo za razvoj poklicnega Šolstva in zaposlovanje prizade-
tih. Predvsem pa je treba v bodoče bolj pomagati staršem srednje in težje prizadetih otrok, ki žive v slabih materialnih razmerah. Omogočiti jim je treba tudi, da bi šli otroci skupaj s starši na dopust.
Posebno potrebno pa je, da se bomo prizadevali, da bi pri SZDL ustanovili odbore, ki bodo usklajevali delo vseh socialnih in človekoljubnih organizacij v občinah. Ljude o našem delu in težavah premalo vedo, zato nas niti ne razumejo. Norčujejo se iz prizadetih, namesto da bi jim pomagali. Ne zavedajo se, da so lahko srečni, če sami nimajo takih težav.
Društvo bo tudi pobudnik za reševanje tistih nalog, ki še niso vključene v redni sistem izvajanja in financiranja. Posebno tesno pa bomo sodelovali s komaj ustanovljenim
Društvom invalidov, saj je naše delo so'odno, zato bomo drug drugega tudi najbolje razumeli.
Še k predsedniku
Po razgovoru s tajnico društva sem obiskal še predsednika Vinka Mateta in tudi njega vprašal, katere so glavne naloge društva ter kako jih bodo reševali. V glavnem se je strinjal z vsem, kar je povedala tajnica Francka Turk, nakazal pa je še nekatere nove smeri za delo društva, oziroma je nekatere že povedane zadeve še podkrepil.
Najprej je opozoril, da bi morali obe občini vnesti v svoj srednjeročni program razvoja tudi zagotovilo, da bosta sodelovali pri skupni gradnji objektov, ki so potrebni za prizadete otroke.
Tudi skladi za zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov bi mora-
li	biti veliko bolj naklonjeni reševanju zadev duševno prizadetih. To pomeni, da bi morali sodelovati pri gradnji potrebnih stavb, pa tudi pomagati pri vzgoji in delovnem usposabljanju teli otrok oziroma mladostnikov. To so namreč invalidi, zato ni prav, da nimajo nobene pravice iz zavarovanja. Tudi človekoljubne ustanove bi potem laže pomagale duševno prizadetim. Zdaj so namreč nemočne.
Večjo oziroma zelo veliko pomoč posebnim osnovnim šolam in našemu društvu bi morale nuditi tudi osemletke. Učenci osemletk, bodoči zdravi občani, sc oblikujejo prav v osnovnih šolah\in že tu jim je treba vcepiti, da bouo imeli človeški, pošten oziroma pravilen odnos do vseh ljudi in seveda tudi do prizadetih otrok. Vsa naša družba namreč še danes obravnava vse invalide precej krivično, nečloveško in jim premalo
nudi. Vsaka družba pa je toliko bogata, razvita in človeška, kakršen odnos ima do invalidov in prizadetih oseb.
Vinko Mate, predsednik Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim: „Človečnost, zrelost in razvitost vsake družbe se meri po tem, kakšen odnos ima do prizadetih in invalidov/4 (Foto: Primc)
Predvidene so naslednje pomembnejše investicije:
INLES Ribnica bo dograuil in opremil novo vratarno, kar bo velja-
lo	okoli 12 milijonov dinaijev. RIKO bo nakupil novih strojev za oko-
li	1,5 milijona dinaijev. ITPP pa ima v programu dograditev skladiščne hale in obnovo oziroma posodobitev objektov v bivši Opekarni.
Pomembne investicije predvideva tudi obrat SUKNO Zapuže v Jurjeviči, in sicer za nakup novih strojev, gradnjo čistilnih naprav, obnovo stavbe kosmatilnice in delno zgradi* tev nove, 1500 kvadratnih metrov velike hale. Vse to bo veljalo okoli 7 milijonov dinarjev. Popolna dograditev hale bo zahtevala še nadaljnjih
1,5	milijona dinarjev.
DONIT načrtuje razne manjše investicije v skupnem znesku milijon dinaijev. Trgovsko-gostinsko podjetje JELKA bo nadaljevalo urejanje hotela, kar bo veljalo okoli 1,°
milijona; v poslovno-stanovanjsko
stavbo v Sodražici pa bodo soinve-stirali okoli 2 milijona dinarjev.
EUROTRANS bo obnovil objekte v Goriči vasi in nakupil 20 novih tovornjakov, kar bo veljalo 10 mi*1* jonov. TOZD „Jelenov 2lcb“ bo za gradnjo cest, biološka vlaganja in ostalo porabil 4 milijone dinarjev. KZ Ribnica pa bo v sodelovanju z LJUBLJANSKIMI MLEKARNAMI obnovila nekatere trgovine, za kar bo vložila 2,8 milijona.
KOMUNALA wadi poslovno stavbo, mehanične delavnice in garaže, kar bo veljalo 1,2 milijona dinarjev. HYDROVOD Kočevje-Ribnica bo vložil 2,2 milijona za izgradnjo vodovoda Izber—Breg in 200.000 din kot svojo udeležbo pri gradnji vodovoda na Gori.
20
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC________________________________________________________________ St.	Ib	(1291)	-	18.	aprila	l974j
Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO
TUDI NAGRAJUJE
8 zamaškov s črkami
PIVOVARNA LAŠKO
Nagrade
OBIŠČITE gostilno KRIM
Na poti v Ljubljano obiščite prenovljeno
GOSTILNO KRIM na Dolenjski cesti 24.
Na voljo: domača jedila za malico ter odprta bizeljska vina. Prepričajte se o kvaliteti.
GP FIGOVEC, Ljubljana IOBIŠČITE GOSTILNO KRIM!
STAR PAPIR!
Unija papir servis, Ljubljana, bo pobiral star papir, knjige,
revije in krpe za „boj proti raku":
v Črnomlju	petek,	26.	aprila
v Kočevju v Krškem v Metliki v Novem mestu
torek, 30. aprila poned., 29. aprila petek, 26. aprila sreda, 24. aprila četrtek, 25. aprila
25. oktobra 29. oktobra 28. oktobra 25. oktobra
23. oktobra
24. oktobra
PROSTA DELOVNA MESTA!
Kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto,
vabi sodelavce za naslednja prosta delovna mesta:
1. POSLOVODJA PRODAJALNE DELIKATESA-BIFE V NOVEM MESTU, KOSTIALOVA 1,
2. VEČ PRODAJALCEV MEŠANE TRGOVSKE STROKE;
3. GOSTINSKA DELAVCA ZA BIFE URŠNA SELA.
Poleg splošnih pogojev veljajo še naslednji pogoji:
— Za delovno mesto pod 1: VKV delavec trgovske stroke in 3 leta prakse ali: KV delavec trg. stroke in 5 let prakse ter sposobnost vodenja prodajalne Delikatesa — bife.
— Za delovno mesto pod 2: KV prodajalec mešane trgov, stroke.
— Za del. mesto pod 3: KV delavec gostinske stroke.
Za gostinska delavca, če sta zakonca, nudimo družinsko stanovanja.
Osebni dohodek po pravilniku o oseb. dohodkih. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti na naslov: Kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto, personalna služba. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo:
13. aprila v Mariboru	11. maja v Ptuju 29. junija v Celju
J.
>JL iln
Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd
Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG!
Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov!
ISKRA
PROSTA DELOVNA MESTA!—
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV IN ZABAVNE ELEKTRONIKE (kratko: ISKRA — IEZE) Ljubljana, Stegne 17
Skladno z zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register in na podlagi ustreznih členov iz statutov v temeljnih organizacijah in statuta delovne organizacije ISKRA - IEZE ter na osnovi sklepov pristojnih organov upravljanja
komisije za razpis pri organih upravljanja v TOZD in v delovni organizaciji ISKRA — IEZE v skupni objavi
RAZPISUJEJO naslednja delovna mesta delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo oziroma delavcev na delovnih mestih individualnih članov kolegijskih poslovodnih organov:
A.
V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
V SESTAVU DELOVNE ORGANIZACIJE ISKRA - IEZE
1. V TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, Žužemberk 1. DIREKTORJA TOZD
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije ali —. višja strokovna izobrazba istih smeri in 8 let delovnih izkušenj v svoji stroki ter sposobnost vodenja organizacije ali — srednješolska izobrazba istih smeri in 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki ter sposobnost vodenja organizacije — znanje enega tujega jezika
2. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE KERAM. KOND.
Pogoji: — visoka izobrazba tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali
— višješolska izobrazba iste smeri, 8 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali
— srednješolska izobrazba iste smeri in 10 let delovnih izkušenj na enakem in podobnem delovnem mestu.
3. VODJE ENOTE VF KERAMIKE s sedežem v Ljubljani, Stegne 19
Pogoji: — enaki kot pri vodji tehnične službe Keram. kond. 4
4. VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE
Pogoji: — enaki kot pri vodji teh. službe Keram. kond., s tem da se pri izobrazbi doda še ekonomska smer (2)
— znanje enega tujega jezika.
5. VODJE KONTROLNE SLUŽBE
Pogoji: — enaki kot pri vodji teh. službe, s tem da se za tehnično smer zahteva elektro stroka — šibki tok.
6. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE KERAM. KOND. Pogoji: — enaki kot pri vodji kontrolne službe (5)
7. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV'
Pogoji: — enaki kot pri vodji tehnične službe (2)
Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programov dela za naprej naj naslovijo kandidati na „KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST -ISKRA IEZE - TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, Žužemberk."
2. V TOZD UPORI, Šentjernej na Dolenjskem
DIREKTORJA TOZD
Pogoji: — visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali
— višješolska izobrazba enakih smeri in z 8-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali
— srednješolska izobrazba enakih smeri z 10-letnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu
— znanje enega tujega jezika.
Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela za naprej naj naslovijo kandidati na „KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST -ISKRA IEZE - TOZD UPORI, Šentjernej na Dolenjskem."
3. V TOZD ELEKTROLITI, Mokronog
DIREKTORJA TOZD
Pogoji: - visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali
— višješolska izobrazba enakih smeri in z 8-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali
— srednješolska izobrazba enakih smeri z 10-letnimi izkušnjami na vodilnem delovnm mestu.
Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela za naprej naj naslovijo kandidati na „KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST -ISKRA IEZE - TOZD ELEKTROLITI, Mokronog."
Skupni pogoji za razpisana delovna mesta pod A
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
— da imajo strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti;
— da so moralno in politično neoporečni ter samoupravno usmerjeni.
B.
1. Vsak kandidat mora v svoji ponudbi točno navesti, za katero Helovno mesto kandidira. Kandidira se lahko za največ dve delovni mesti — pogojno.
2. Ponudbe morajo biti pismene in naslovljene na „KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST ISKRA - IEZE" tiste organizacije združenega dela, za katero je razpisano delovno mesto in kandidat kandidira.
3. Razpis velja do vključno 15. maja 1974. Po tem roku prejete ponudbe se ne bodo upoštevale.
4. Komisije za razpis bodo o izbiri kandidatov in o imenovanju kandidatov obvestile vse, ki so kandidirali, v roku enega meseca po izteku razpisnega roka.
RAZPISNE KOMISIJE ISKRA - IEZE Ljubljana
so:
DOLENJSKI UST
TEDENSKA
m
Četrtek, 18. aprila - Konrad Petek, 19. aprila - Ema Sobota, 20. aprila - Neža Nedelja, 21. aprila - Simeon Ponedeljek, 22. aprila - Leonida Torek, 23. aprila - Vojko Sreda, 24. aprila - Jurij Četrtek, 25. aprila - Marko
BRESTANICA: 20. do 2. 4. danski barvni film „Rektor v postelji41.
BREŽICE:	19. do 20.	4.
francoski barvni film „Zlata". 21. do 22. 4. angleški barvni film „Stanje redno.“ 23. do 24. 4. španski barvni film „Banda treh krizantem."
IČRNOMELJ:	19.	4. angleški
barvni „Kompanija za ubojstva.“
mM
21. 4. ljubezenska drama „Dama s kameljami." 24. 4. angleški barvni-film „Postelja."
KOSTANJEVICA:	24.	4.
francoski barvni* film:	„Nicht
Philibert v vojni in ljubezni." 21.4. ameriški barvni film ,,Solo.“.
KRŠKO: 20. do 21. 4. ameriški barvni film „Tajinstvena Justina.” 24.	4.	francoski barvni film
„Ognjevita ljubezen".
MIRNA: 19. do 22. 4. ameriški barvni film „V vrtincu.“ 24. do 25. 4. ameriško.- italijanski barvni film „Nekaj se plazi v mraku.“
NOVO MESTO: od 19. do 21. 4. ameriški barvni film „Čuvarji gradu. Od 23. do 25. 4. italijansko-jugoslovanska drama „Kratka noč metulja."
RIBNICA: 20. do 21.4. ameriški barvni film „Teror in strast."
ŠENTJERNEJ:	Ljubezenska
zgodba „Love story.“
TREBNJE: 20. do 21. 4. ameriški kavbojski barvni film „Poišči kraj da umreš". 24. 4. jugoslovanski barvni mladinski film „Volk samotar."
Qg
SLUŽBO DOBI
KUHARICO IN NATAKARICO, kvalificirano, polkvalificirano ali priučeno, zaposlim takoj v gostilni. Stanovanje in hrana v hiši, plača dobra, 2 dneva na teden prosta. Pridite oziroma oglasite se zaradi dogovora na naslov: Danilo Kosmačin, gostilna, p.Reteče pri 64420 Škofji Loki
SPREJMEM v službo s 15. majem brivsko-frizersko pomočnico, po možnosti vsaj z enoletno prakso. Vse drugo po dogovoru. Dragica Zupanc, frizerski salon, 68290 Sevnica, Glavni trg 17.
ZA LAŽJE DELO na mali kmetiji sprejmem dekle, šole prosto, v stalno zaposlitev. Če bi se želela zaposliti, ji preskrbim tudi dobro službo. Oglasite se na naslov. Janez Trkov, Sadinja vas 24, 61261 Dobrunje pri Ljubljani.
MIZARSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, sprejmem takoj. Plačam dobro, nudim stanovanje v hiši. Stane Snedec, Bohinčeva 14, Dravlje-Ljubljana.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA sprejme za pomoč v gospodinjstvu in varstvo enega otroka urejeno in skrbno žensko. Poleg plačila damo hrano, stanovanje po dogovoru. Oglasite se samo osebno vsako popoldne na naslov: dr. Kranjc, Trebnje, Ul. heroja Slaka 11.
HIŠNO POMOČNICO tudi upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu iščem. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. Oglasite se na na-9 slov: Marija Černe, 68250 Brežice, Zakot 35.
STANOVANJE IN HRANO dam pošteni samski upokojenki, ki bi v tričlanski družini pazila na dom. Po možnosti šivilja. Ponudbe pod „DOGOVOR".
IŠČEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (1001/74).
STANOVANJA
IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali najbližji okolici. Naslov ^ v upravi lista (954/74).
UČITELJICA nujno potrebuje stanovanje v Šentjerneju. Naslov v upravi lista (963/74).
MLAD ZAKONSKI PAR nujno potrebuje sobo z možnostjo kuhanja in s kopalnico. Ponudbe pošljite na naslov: Peter Petrovič, Pot na Gorjance 31, Novo mesto. Plačam redno.
ODDAM SOBO in nišo s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice
Poštenemu zakonskemu paru. lačilo za dve h ti naprej. Naslov v upravi lista (995/74).
Motorna vozila
UGODNO PRODAM dobro ohranjen volksvvagen 1300, letnik 1967. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure na Zagrebški 9. Informacije tudi po telefonu 22-095.
MERCEDES 190 D prodam ali zamenjam za tovorni avto 15 t. Avgust Oset, Bczovjc 13 a, Šentjur.
PRODAM ali zamenjam mercedes 311 (3,5 tone) kiper, 90 KM, letnik 1952, za osebni avto v vrednosti približno do 15.000 din. Motor je v odličnem stanju, potreben manjšega karoserijskega dela. Naslov v upravi lista (961/74).
UGODNO PRODAM tovorni avto MAN 635 kiper, leto izdelave 1964? registriran, 6-tonski. Ogled možen vsak dan proti večeru. Ivo Durjava, Škocjan 29 pri Novem
AMD ČRNOMELJ razpisuje javno ustno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila-Zastava 750, letnik 1971. Licitacija bo v nedeljo, 22. aprila 1974, ob 9. uri v prostorih AMD. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo 10 % od izklicne cene.
PRODAM ZASTAVO 850, letnik 1969. Edo Groegl, Trdinova 5 b, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson 35, registriran za leto 1974, letnik 1970, in kosilnico BCS ali Bortulin z vozičkom. Naslov v upravi lista (971/74).
PRODAM NSU 1000, letnik 1969. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Franc Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen fiat 750, letnik 1971. Telefon 71-372. «
UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 1968, ali zamenjam za malo rabljen moped z doplačilom. Naslov v upravi lista (993/74).
PRODAM
PRODAM garažo v Kočevju v Cankarjevi ulici. Naslov v upravi lista (774/74).
PRODAM novo kosilnico BCS in nove grablje z obračalnikom Maraton. Ponudbe pod „UGODNO".
PRODAM malo rabljen plug za Ze-tor. Ponudbe pod „UGODNO".
UGODNO PRODAM, kompletno opremo za frizerski salon. Vprašajte pri Jasni Žagar, Prvih borcev 16, Brežice.
PRODAM žgano apno, primerno za soboslikarje, ali zamenjam za cementne bloke ali strešno opeko. Vidmar, Male Vodenice 10, Kostanjevica.
PRODAM kuhinjsko pohištvo. Ogled vsak dan po 14. uri. Radivoje Milič, Jerebova 8 b, Novo mesto.
PRODAM italijanski športni voziček za dvojčka. Pavletič, Kristanova 24, telefon 21-317.
PRODAM nov traktorski dvobra-zdni plug IMT 751. Naslov v upravi lista (941/74).
UGODNO PRODAM pletilni stroj znamke Singer, dobro ohranjen. Maistrova 21, Novo mesto.
PRODAM DVE večji garaži, ki sta služili kot delavnica. Reška cesta, Kočevje, Informacije na telefon (061) 86-402.
UGODNO PRODAM globok otroški voziček. Žlogar, Majde Šilc 16.
OBČINSKO SODIŠČE Novo mesto prodaja stare pisalne stroje, stole, lestence, mizo, stensko uro in lo-ščilec za parket. Interesenti naj se zglasijo v ponedeljek, 22. aprila* 1974, na Občinskem sodišču v N "cm mestu, soba št. 70.
PRC »AM DROBILEC z rezervnimi č justi in motorjem Aranom, v c ličnem stanju. Vgrajen je na I >losih za premik, primeren za v.:obljcnje gramoza ali peska, letnik 1970, ali pa ga zamenjam za fiat 750. Janko Potokar, Lokve 1 /b, Črnomelj.
PRODAM motorno kosilnico BCS • 128 v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (999/74).
POCENI PRODAM Zastavo 750, letnik 1968, nevozen. Ogled vsak dan v SERVISU PIONIR.
POSEST
PRODAM takoj vseljivo hišo z velikim vrtom v Gorenjem pri Kočevju. Oglasite sc pri: J. Mohar, Ribnica, Seškova 44 (fotoatelje)
NA ZDOLAH prodam starejšo hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in 70 arov zemlje. V hiši je vodovod in elektrika. Dostop možen z vsakim vozilom. Ivan Urek, Pleterje 27, Krško.
UGODNO PRODAM hišo z manjšim posestvom v Kaplji vasi pri Trži-
šču. Marija Pelko, Škovec 17, Tržišče.
PRITLIČNO HIŠO, vseljivo, s trosobnim stanovanjem in lepim vrtom prodam v bližini industrijskega centra Novo mesto. Naslov v upravi lista (979/74).
PRODAM hišo z vrtom ob glavni cesti na Orehovem pri Sevnici. Vseljiva takoj, cena ugodna. Naslov: Anton Šerbec, Brestanica 101.
PRODAM njivo (40 arov) ob avtocesti pri Korenitki. Julijana Gorišek, Mali Videm 11, Velika Loka.
KUPIM
KUPIM vprežni mešalec za seno, po možnosti tudi zamenjam za vino. Stanko Lamovšek, Mali Cimik 5, Šentrupert na Dol.
KUPIM starejšo hišo ali stanovanje v okolici Novega mesta. Plačam v gotovini. Ana Črtalič, Kristanova 34, Novo mesto.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji .najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
GRADITELJI, POZOR! - Opravim vsa zidarska dela tistemu, ki mi posodi 3.000 din, ker jih nujno potrebujem. Naslov v upravi lista (989/74).
ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst opravim hitro in poceni. Ponudbe pod „SOLIDEN".
PROSIM POŠTENEGA najditelja ženske ure „LONGINES", naj mi jo vrne proti nagradi, Jerman Slavka, Irča vas 9, ali telefon 22-517.
&
DRAGI MAMI, stari mami in prababici NEŽI JURŠIČ z Iglenika pri Stopičah iskreno čestitajo za 75. rojstni dan sinovi Jože, Ivan, Franci ter hčerke Lojzka, Justina in Marija, vsi z družinami, 15 vnukov in 5 pravnukov pa ji pošilja koš poljubčkov. Enako voščita tudi sestra Marija iz Leskovca in brat Jože iz Gotne vasi.
DOBREMU in skrbnemu očetu JOŽETU DERGANCU iz Zaloga pri Novem mestu za 70. rojstni dan, dobri mami za 67. rojstni dan in stricu Viktorju za 60. rojstni dan vse najlepše in najboljše ter veliko zdravja. Sinovi Jože, Stane, Lojze in Martin ter hčerki Anica in Marinka z družinami. Osem vnučkov pa pošilja koš poljubčkov.
Ob smrti našega očeta in starega očeta
JOŽETA SLAKA-z Golobinjeka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu Novoteksa za podarjeni venec in osebju Doma počitka Metlika. Hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi, hčerke in drugi sorodniki
Ob prerani smrti našega moža in očeta	"
ALOJZA SAJETA
z Dol. Kamenja
se zahvaljujemo vsem za podarjene vence in cvetje, dr. Vodniku in dr. Kramarju, kolektivu Novoteksa za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti v tako velikem številu.
Žalujoči: žena Ana, sin Martin, hčerke Ani, Pepca, Mici in Fani z družinami
Po hudi bolezni in trpljenju nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in prastari
oče
ALOJZ PAŠIČ
upokojenec iz Semiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo osebju onkološkega oddelka splošne bolnice v Ljubljani za nego in zdravljenje, sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjem trenutku prišli na pomoč, ter tov. Martinu Golobiču za poslovilni govor pri odprtem grobu. Enaka zahvala organizaciji ZB Semič, sind. organ. OKP in ObS Črnomelj za podarjene vence.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Mirko, Edi in Toni z družino, hčerki Milka in Zdenka z družino, sin Franci in drugo sorodstvo
Semič, Split, Ljubljana, Črnomelj, Reka
V SPOMIN
Te dni mineva 29 let, odkar je pretrgala fašistična krogla nit življenja najinemu nepozabnemu bratu
JOŽKU AVBARJU
kom. jurišnega bataljona
Tvoj spomin med nami še živi in nikdar ne zamre. Sestra Rozi Vire in brat Viktor Srebrnjak
Dragemu možu in o$ku SLAVKU GREGORČIČU iz Družinske vasi iskreno čestitajo za njegov praznik in mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let žena Stanka, hčerki Stanka in Tatjanca
v ter sin Robert.
\   ____________________
FRANC DEŽELAN, Brusnice 43., prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku na Gabrskem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JANEZ BLATNIK, Brusnice 30, prepovedujem hojo, vožnjo in delanje kakršnekoli škode po gozdu v Lukševki in Tkavcih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANGELCI IN DRAGU ŽlBERTU za 25-letnico poroke želijo še mnogo srečnih in zdravih let skupnega življenja družina RAUTER
lOoBVESTILA I
KRAJEVNA SKUPNOST Birčna • vas obvešča, da je cesta Stranska vas-Lakovnicc zaprta. Obvoz za vas Jamo in Lakovnice je možen na Jurno in Koroško vas. Cesta bo zaprta od 20. aprila do 26. aprila 1974 zaradi popravila mostu v Vejerju.
PRODAJAMO enoletne rjave kokoši, zelo dobre nesnice, in enodnevne piščance, bele, težke, in rjave, srednje težke pasme. Piščance lahko dobite tudi brez predhodnega naročila vsak torek od 16. do 20. ure, vsak petek od 15. do 21. ure ter vsako sredo od 6. do 9. ure. Priporoča sc Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB Kandija obvešča vse člane ZB, da imajo možnost 10-dnevncga letovanja v Banjolah, vojaški vojni invalidi pa 10-dnevnega letovanja v Strunjanu. Interesenti naj se za informacije obmejo na Občinski odbor ZB Novo mesto. Rok za prijave je do 10. maja 1974. Odbor.
JREKUCI^
JOŽE KRAŠEVEC, Herinja vas 15, Otočec, prepovedujem hojo in vožnjo po mojih parcelah, zlasti pa po stezi pod vinogradom v Ri-ševcih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JERNEJ PILETIČ, Gor. Suhadol 12, Brusnice, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in dvorišču ter vožnjo motornih vozil po poti • na travnikih in ostalem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JANEZ PRELESNIK, posestnik z Goriče vasi 88, prepovedujem odlaganje plevela (korenin in cvetočega), vožnjo, zlivanje gnojnic^ odlaganje smeti in kopanje po mojih njivah in vrtu, predvsem družini Ambrožič iz Goriče vasi 47. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARIJA BRUDAR in ANTON MURGELJ iz Gotne vasi
. prepovedujeva pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po najinih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
MARIJA BOLDAN, Podgozd 16, Dvor, prepovedujem pašo kokoši in vožnjo ž živino po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
MIRKO LUBŠINA, Trebež b.b., prepovedujem hojo po moji parceli v Trebežu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dobrega očeta, moža, starega očeta, strica in brata
LUDVIKA JANEŽIČA
iz Gor. Lakenc 11
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremenili na zadnji poti, ga zasuli z venci in cvetjem in sočustvovali z nami v težkih dneh. Hvala vaščanom za nesebično pomoč, posebno Francu. Kosu. Zahvala lovskim družinam Mokronog, Šentrupert, Trebnje, Mirna, Tržišče, Šentjanž in ZZB Mokronog za izkazane časti in spremstvo s prapori, pevcem KUD Emil Adamič Mokronog in godbi na pihala Trebnje za žalostinke. Za pozornost se zahvaljujemo GG Brežice-obrat Puščava, GG Trebnje, Trimo iz Trebnjega, Krki iz Novega mesta, AMD Novo mesto, DU Mokronog in osnovni šoli Mokronog. Posebna zahvala LD Mokronog, ZZB Mokronog za pomoč pri pogrebu, župniku za obrede ter tov. Antonu Kresetu in Antonu Goletu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marija z mamo, otroci Ludvik, Alojz, Dušan, Ciril z družinami, Tonček z Mari, brata Anton in Janez ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka
KARLA ŠTERKA
iz Kočevja pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sindikalni podružnici Belt Črnomelj, kolektivu Bcgrad in LB-podružnici Črnomelj, ZB Črnomelj, SZDL Kanižarica in vaščanom za podarjene vence, črnomaljski godbi ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Fani, sin Jože, hčerka Karlinca z družino, bratje, sestre in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, nadvse dobrega in skrbnega atka, starega ata, brata in strica
JOŽETA KOZOGLAVA
iz Stranske vasi pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi kolektivu tovarne zdravil Krka, učencem 3. b razreda in kolektivu osnovne šole Milka Šobar-Nataša v Novem mestu ter podjetju Kremen, ki so pokojniku podarili številne vence in cvetje, ga v velikem številu pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Radojki Šarac za skrbno zdravljenje v času pokojnikove bolezni, zdravnikom, medicinskim sestram, zlasti Milki Hrovatičevi in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, pevcem iz Stopič za zapete pesmi, župniku za opravljeni obred, dobrim sosedom in prijateljem, ki so ga obiskovali v času njegovege težke bolezni in nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin Jože, hčerka Silva, vnuk Tomaž, sestri Zali in Mici, bratje: Janez, France in Alojz z družinami, družini Pugelj in Vide ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič,
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo’mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30, in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 430 do
8.00,
Četrtek, 18. aprila: 8.10
Glasbena matineja 10.15 Po Taliji-nih poteh. 11.00 Poročila - Turi-itični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Stane Sajevec: Čebelarji, pozor pred insekticidi. 12.40 Igrajo pihalne godbe.
' 13.30 Priporočajo vamm... 16.00 »Vrtiljak41. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Nočni koncert.
PETEK, 19. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska »la za nižjo stopnjo:	Ptice
spomladi. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Branko Koibar: Kmečki gozdni Posestniki na strokovnih ogledih.
12.40	Po domače. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.35	Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak14. 18.15 „Signali.44 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Stop-pops 15. 22.15 Besede in zvoki <z logov domačih.
SOBOTA, 20. APRILA: 8.10 Glasbeba matineja. 9.05 Pionirski tednik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič: Zrelost trave za pašo, silažo
111	seno, da bo hranilna vrednost obrokov čim večja. 12.40 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo yam ... 15.30 Glasbeni intermezzo
16.00 „Vrtiljak.44 17.20 Gremo v fino. 18.15 Dobimo se ob isti uri
19.00 Lahko noč, otroci. 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Radijski radar.
22.20	Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 22. APRILA: 8.07 Radijska igra za otroke - Žarko Petan: „Ukradena igra.44 9.05 Še Pomnite tovariši... 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitaio in Pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna - R. Ranfi: Humoreske. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 - 18.15 Nedeljsko »Portno popoldne. 18.15 Radijska ’gra - Miodrag Djurdjević: Junak našega časa. 19.00 Lahko noč, °troci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 22. APRILA: 8-10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan pravljic in zgodb. 10.15 Za *»akogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami.	13.30 Priporočajo
^m ...	14.30	Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni	intermezzo. 16.00
»Vrtiljak44.	18.45 Interna 469.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Predstavljamo vam nov posnetek Verdijeve opere - „Don Carlos’4.
22.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 23. APRILA: 8.10 glasbena matineja. 9.05’ Radijska *°la za srednjo stopnjo - Narodni ^eroj Tone Tomšič. 10.15 V žanru starih plesov. • 11.00 Poročila -turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -
inž. -Franjo Jurher: Ravnanje z gozdnimi sadikami. 12.40 Z domačimi	ansambli.	13.30
Priporočajo vam . .. 14.40 „Na poti s kitaro.44	15.30	Glasbeni
intermezzo. 16.00 „Vrtiljak.44 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta. 18.30 Y torek na svidenje.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 24. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Kaj določajo novega pravilniki za potrjevanje sort in semenskih posevkov. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30	Priporočajo vam .. : 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 17.10 Naj narodi pojo.
18.15	S pop ansambli. 19.00 Lahko noč,	otroci!	20.00
Komorno-glasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza. Srečanje flavtistov jazza v okviru glasbenih dnevov „Donaueschingen - 73'44.
ČETRTEK, 24. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lojze Plaznik: Razmišljanja o vlaganjih . za povečanje pridelkov krme za boljšo živino, za ureditev in opremo
Pretekli, teden so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Vah tar ić iz Risvice - Ivana, Emanuela Černelč iz Polja - Renato, Marija Antolovič z Bizeljskega - Ingrid, Bariča Horvat iz Radakovega -dečka, Milka Plevnik iz Pišec -Melito, Marija Novak iz Raven -Rafaelo, Milka Kovačič iz Trstenika
- dečka, Marica Razum iz Nedelje
- Tomislava, Zofija Korez z Vrha -dečka, Veronika Kert iz Brežic -deklico, Terezija Rožman iz Bukoška - dečka. - Čestitamo!
hlevov. 12.40 Igrajo pihalne godbe.
13.30	Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 16.00 „Vrtiljak44. 17.00 „April 7444. 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom.
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
22.15	Popevke in plesni ritmi.
UMRLI SO
Pretekli teden sq v brežiški bolnišnici umrli:	Vid	Gluščič,
delavec iz Vrhovščaka, star 51 let -Marija Mrakovčič, mati krmarja iz Bregane, stara 77 let.
BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Vincenc Berkovič je padel na dvorišču in si poškodoval desno nogo; Ivan Šoba si je Vincenc Berkovič je padel na dvorišču in si poškodoval desno nogo; Ivan Šoba se je ranil desno roko in trebuh; Josip Švigir je padel z voza in si poškodoval rebra; Alojz Bučar je padel v sobi in si poškodoval rebra; Alojzija Podgoršek sije pri prometni nesreči poškodovala prsni koš; Ivanka Polovič je padla z lestve in si poškodovala levo roko; Rajko Polovič se je s čajem poparil po nogah; Zdravko Bajič si je z cirkularjem poškodoval levo nogo; Francu Rajtariču je kmetijski stroj poškodoval levo nogo; Ana Stanič je padla po stopnicah in si poškodovala levi kolk; Ani Kunej je brana poškodovala desno peto; Ivan Suban je padel z lestve in si poškodoval levo nogo; Stanko Kuhar je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 21. APRILA: 10,30
- reklame, oglasi in obvestila -
11,00	Po domače -	11,15 Slovenska beseda v tisočletju -prispevki starejših slovenskih znanstvenikov k širši evropski kulturi (Nikola Tesla, Anton Ažbe)
- 11,30 zabavna glasba z uganko -
11,50 Nedeljski intervju - 12,00 za vsakogar nekaj - 12,30 poročila -
12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -	14,30 zaključek programa.
SREDA, 24. APRILA: 16,00 poročila - 16,10 reklame, oglasi in obvestila - 16,30 po domače -
16.45 kotiček za šoferje: Akumulator hoče nego - 16,55 disko klub brez imena - 17,30 vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17,40 popevke na tekočem traku - 18,00 zaključek programa.
SOBOTA, 27. APRILA: 16,00 SOBOTNI VRTILJAK - 16,15 pet minut za . .. - 16,20 EPP I. del -
16,30	poročila - 16,35 EPP II. del
- 16,45 mini anketa - 17,00 zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo. *
Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja! '
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Anton Drčar, Slavica Hrovat, Jože Barborič, Anica Hribar, Vinko Boimc, Franc Klemenčič, Danica Hrastar, Jože Dragman, Ciril Kukman, Anton Pate, Greta Fink, Lojzka Rapuž, Brane Avbar, Bogdan Mali, Rozalija Sitar, člani Novoteksa Novo mesto; Milka Papež, Zofka Vene, Jože Mežnar in Marjan Godler, člani Krke -tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Irt in Alojz Plantan, člana Novomontaže Novo mesto; Mirko Črnič, Štefka Pavček, Jože Zupančič, Stanc Kavšček, Janez Turk in Branko Dular, člani Novolesa Straža; Julijan Krin, Irena Paskvalis, Rudolf Meglič, Štefan Količ in Martina Klevišar, člani IMV Novo mesto; Jožica Turk, Metka Romih, Cecilija Smolič in Jožefa Papež, članice Skupnosti .invalidskega in pokojninskega zavarovanja Novo mesto; Janez Blažič, dijak Šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto: Danijel Kavšček, član Gorjancev Straža; Rudolf Habe, član VP Črnomelj; Jože Levstik, član G.G. Novo mesto; Jožefa Govednik, gospodinja iz Bušinje vasi; Nada Colarič, Marica Drab in Angela Novak, članice DBH Novo mesto; Andrija Budisavljevič, član Krke - tovarne zdravil Novo mesto, Josip Darič, zidar iz Brežic; Nežka Godler, članica Bora Dolenjske Toplice.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 18. aprila: 16.00 -
16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 -
17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
SOBOTA - 20. aprila: 16.00 -
16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30
-	17.00 Jugoton vam predstavlja I. srečanje lovskih zborov Slovenije -
v Globokem reportaža 17.00 -
17.30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole. 17.30	-	18.00 Domače
zabavne na valu 192 m.
NEDELJA - 21. aprila: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo o delu skupščine občine Brežice v zadnji mandatni dobi - Za naše kmctovalce:' Ivan Kozole -Zdravstvena zaščita v sadjarstvu in vinogradov - O ustanovitvi Kozjanskega odreda pripoveduje njegov prvi komandant Marjan Jerin obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 23. aprila: 16.00 -
16.15 Napoved programa in Srečanje z Ano Štefok ter Bobom Stefanovičem -	16.15	-16.50
Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar. 16.50 -
17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled. 17.00	-	17.30
MLADINSKA ODDAJA. 17.30 -
18.00 MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE.
ČETRTEK, 18. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.05 Angleščina (Zg) - 9.20 Nemščina (Zg) - 9.35 Francoščina (Bg) - 14.10 TV v šoli ponovitev (Zg) - 15.05 Angleščina (Zg) - 15.05 Angleščina (Zg) -
15.20 Nemščina (Zg) - 15.35 šolska TV - ponovitev (Lj) - 15.55 Helsinki: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni prenos srečanja SZ:ČSSR (EVR —Lj) v I. odmoru. .. v II. odmoru... 18.25 Obzornik (Lj) - 18.40 Zlati cekin - II. del evrovizijske oddaje (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
-	19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Vest in pločevina: Divji lov - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.15 Monitor: Olimpija (Lj) - 21.40 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 19: PRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli ponovitev (Zg) - 17.25 Pisani svet -mladinska oddaja (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Podpeški oktet in ansambel Franca Flereta (Lj) -
18.55	Mozaik (Lj) - 19.00 Naš vsakdanji kruh: Hranila (Lj) -
19.25	TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.5Q Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) -
20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Pojmo v dežju - celovečerni film (Lj) -
22.20 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj)
SOBOTA, 20. APRILA: 9.30 TV v šoli (Bgd) - 12.00 TV v šoli (do
12.30 (Sa) - 12.55 Helsinki: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu -barvni prenos srečanja SZ : Švedska (do 15.15) EVR (Lj) - v I. odmoru. . . v II. odmoru ... 17.25 Srečanje s Tončko Maroltovo (Lj) -
18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Zvezdica - barvni film (Lj) - 19.05 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) -
19.15	Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 Tedenski notranjepolitični oddaja (Lj) - 21.15 Pravnuki (Lj) - 21.55 TY dnevnik (Lj) - 22.10 Cannon -serijski film (Lj)
NEDELJA, 21. APRILA: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Zg) - 11.00 Mozaik (Lj) -	11.05 Otroška
matineja: Beli kamen, Ljudje morja, Pravnuki (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) - NEDELJSKO POPOLDNE (Pisani svet, Prvi aplavz, Za konec tedna) (Lj) -
18.10 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.20 Poročila (Lj) - 18.25 Tujec je opasal pištolo - cel. film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -	20.25	Tedenski
zunanjepolitični komentar (Lj) -
20.40	TV igra (Lj) - 21.35 Mongolija: Rdeči junak - barvna oddaja (Lj) - 22.05 Športni pregled (Bgd) - 22.40 TV dnevnik (Lj)..
PONEDELJEK, 22. APRILA:
8.10 TV v šoli (Zg) - 17.50 Koko, moko in vrabček Skoko (Lj) -
18.05	Risanka (Lj) -	18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Na daljnjem severu: Otok ptic - finski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Mladi za mlade (Bgd) - 19.30 Kaj hočemo - aktualna oddaja (Lj)
19.45	Risanka (Lj) - 19.50
Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Sodobna oprema (Lj)
- 20.35 M. Vratiči Solnice — drama TV Beograd (Lj) - 21.25 Kulturne diagonale (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 23. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.50 M. Golar: Jaše k nam zeleni Jurij (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj)
- 18.25 Jazz na ekranu (Lj) -
18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Prehrana dojenčkov (Lj) - 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -. 20.35 Od Rapalla do Londona (Lj) - 21.25 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 Poročilo s kongresa ZK Srbije (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Li).
SREDA, 24. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 15.25 TV v šoli (Bgd) -
17.45	Beli kamen - serijski film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Navaden brod - reportaža TV Zagreb (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) --
19.00 Zabavna glasba (Bgd) - 19.20 Stari mojstri: Francesco Robba (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00'TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Film tedna: Maček v vreči (Lj) -
21.55 Poročilo s kongresa ZK Srbije (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) -
22.25 Nogomet Atletico : Celtic -posnetek (Lj).
ČETRTEK, 25. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.00 Šolska TV
- ponovitev • (do 17.20) (Lj) -
17.25 Zlati cekin — nadaljevanje in konec (Lj) - 17.55 Mozaik (Lj) -
18.10 Kiti, delfini in človek (Lj) —
19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) -	19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 V. Zupan: Starka, ki ne more spati
- barvna TV nadaljevanka Vest in pločevina (Lj) - 21.25 Četrtkovi razgledi: Brkini danes (Lj) - 21.45 Poročilo s kongresa ZK Srbije (Lj)
- 22.00 TV dnevnik (Lj).
12 NOVOMtŠKEJiV'!' P0R0DNi$NiCE*vj|fc
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Pavliha iz Kloštra - Mirjam, Marija Žgavec iz Kočevja - Aleksandro, Elka Kovačič iz Žabjeka - Borisa, Vida Cimič iz Črnomlja - Darjo, Gordana Marentič iz Gradaca - Siniša, Marija Lozar iz Črnomlja - Marjana, Ivanka Ribič iz Dolnjih Kamene -Roberta, Martina Novak iz Dolnje Rad ulje - Boštjana, Ana Koračin iz Sela pri Zagorici - Renato, Ana Flek iz Jerneje vasi - Nado, Amalija Mandelj iz Občin - Tadejo, Majda Hiti iz Sela pri Otovcu - Tomaža, Nada Grandovec iz Male Bučne vasi
- Jerneja, Marija Milek iz Ljubljane
- Mitja, Zora Mostek iz Volčkove vasi - Janeza, Marija Koželj iz Dolnjega Podšumberka - deklico in dečka, Frančiška Tomažin iz Rake
- dečka, Zdenka Mirt iz Gmajne deklico, Rozika Cimermančič iz Velikih Brusnic - deklico, Danijela Zagorc iz Metlike - dečka.
Jaro Stoviček:
nunmr
vhipu sem umolknil, ko sem spoznal ®ltciija Slovenca iz domačega kraja in "Ovensko sem pristavil: „Oprostite ^oji nerodnosti! “
»»No ja, je že dobro, že dobro,... ^pak povej mi, fant, ali me morda P°znaš, da si kar naenkrat začel govori slovensko? “
»»Poznam vas, gospod profesor, vi n" Rotar iz Belega kamna!“
V	lr ?n Pa m* odvrne: ,.Poglej no, Kakšno naključje. Haha! Hudimana, Cl8av pa si? In od kod? “
»»Robert Levičar sem od Sv. Roka nad vinogradi*4
. »»Vidiš, to je pa zanimivo in pri-oVr’ sva x rojak3 srečala. Sicer so Poljščine čudne, ampak nič ne de! er je že tako in ker imam nekaj pro-, e8a časa, te povabim na razgovor ob ozarcu, da nama bo bolj prijetno. Mi-ogrede bova naredila še kratek ovi-e* do Herrengasse. Tam skoraj vsak an obdarim starega berača iz naših
^•16 (1291) ~ 18. aprila 1974
krajev. Hudimana, saj ga moraš tudi ti poznati! Se spominjaš grofa Augen-burga? No, spomni se naduteža iz graščine, mimo katere si moral vsak dan, ko si se spuščal od Sv. Roka v vas! Morda je kdo tvojih hodil k njemu na dnino, v tabrh, kot so rekli? Hajdi. ... bo kaji Se spomniš tiste presvetle krščanske kronane veličine? Ce se že njega ne spomniš, ti je gotovo ostalo v ušesih njegovo ime. Grof Augenburg, haha!“
Bilo mi je, kot da bi mi kdo zasadil leden kapnik v srce. Poročnika sem nemirno in prepadeno gledal v oči, ko je nadaljeval: „Kaj ti je vendar, fant? Kaj si onemel? Kaj me gledaš, kot da ti je vsa kri odtekla v čevlje, še ustnice so ti obledele? “
„Oh, nič, gospod poročnik, le majhna slabost me je obšla. Grofa, ki ste ga omenili, poznam le po imenu in pripovedi.44
Kajpak mu nisem izdal, da je gro-
mm
:< M i \ 4W’<:V4
fovska veličina, ki se je bila prelevila v beraško bedo iz Gosposke ulice, kot mi je rekel poročnik, moj oče.. . moj krvni oče! Sramoval sem se ga in tudi samega sebe me je postalo sram.
Profesor pa je nadaljeval: „Jaz ga pa prav dobro poznam in vidim, kako je obžalovanja vreden. Pojdiva, če hočeš, ti bom med potjo povedal o njem kaj več.44
Koraki, koraki. . . Ob vsakem koraku na tej nepričakovani poti mi je bilo, kot da bi me nekdo udaril v možgane, da sem bil kakor pijan, in čutil sem, kot da nekdo gazi po mojih mislih. Oh, če se samo spomnim korakov in spoznanja, da moj oče berači in da mu je cesta tovariš. Glavo sem čutil na vratu kot na pol preklano bučo: s polovico zavesti'sem moral pazljivo poslušati oficirjevo pripoved, mu gledati v obraz, mu kimati in pritijevati v stvareh, ki mi jih je razlagal; z drugo polovico sem jezno mlel Augenburga z njegovimi grofovskimi znaki vred v tropine... Naj bi bil profesoiju Rotarju povedal, kaj mi pomeni ta berač? Naj izdam, da sem od grofa napravljen mulec, ko je iskra strasti skočila s konja na oslico? A mama, v grobu posušena? Mislim, da bi se zdrznila sredi večnega miru in da bi ji po uvelem obrazu spolzela solza, če bi jo bil izdal.
Ker ni poznal mojih bolečin in razdvojenosti in ker je menil, da me bo s tem razveselil, je poročnik drobil besede o mojem očetu, ki se je po svoji
aristokratski božji poti znašel v cunjah in ves izčrpan v ulici z zvenečim imenom!
„Veš, dragi moj kaprol,44 je nadaljeval, kot da bi se spominjal lepote neke stare pravljice, ,jaz sem iz kmečke družine#ki ji ni šlo hudo, pa tudi tako dobro ne, da bi me mogla šolati v mestu, ko sem končal ljudsko pet-razrednico. Moral bi bil ostati doma pri očetu, s plugom in motiko. Toda v meni je klila čudna sla, ki meje klicala v šole. Hotel sem se po končanih šolah pridružiti tistim, za zdaj še redkim, ki bodo čez čas zmagali s svojo zahtevo, naj se kmetom priznajo njihove človeške in delavske pravice. Kot smrkavec, z glavo majhno kot repa, sem venomer premišljeval, ko sem ure in ure prečepel v vrbovju ali pa se skrival v slami ali v krmi na kozolcu ali kot klobčič zvit v svinjaku. Končno je dozorela odločitev: kot da bi imel žerjavico pod nogami in voljo kot zmagovalko pred očmi, sem nekega dne pobegnil v Ljubljano. Eno samo željo sem imel - hotel sem v šolo.
Še danes se nasmehnem, kako tatinsko sem se pripravljal na beg. Mesec je svetil, ko sem po prstih in v senci neslišno prišel do shrambe. Vzel sem dve klobasi, pol lilebca ajdovega kruha, za pol dlani slanine in nekaj čebu-
Objavljanje odlomka iz romana je omogočila Krka Novo mesto
J
J
le. Mami sem pojedel na pol pripravljen sir za štruklje, dobro sem se zalil z mlekom pa hajdi! Bos, s čevlji čez ramena sem jo mahnil po cesti, ki se je čez hribe in doline vila proti 100 kilometrov oddaljenemu glavnemu mestu Kranjske, ki ga nisem še nikoli videl in v katerem nisem nikogar poznal. Dobro se Še spominjam, da sem v .žepu nosil vse premoženje: groš in pipec za dva krajcarja.
S krvavimi podplati, lačen, zbegan, preplašen, smrkav in objokan sem se četrtega dne znašel za zapahnjenimi samostanskimi vrati. Prijel sem za obročasti tolkač in najprej tiho, potem pa vse glasneje skušal izprositi pomoč in milost, da si potolažim lakoto in stresem s sebe mrzlo nočno vlago,
Odprli so mi: dali so mi jesti in piti, potem so me začeli hrabriti, naj jim vse povem. Odkritosrčno sem razložil, zakaj sem pobegnil od doma, razložil sem, kako si želim v višje šole in da sem brez denarja. Ko so se čez čas. vrnili, so mi rekli:
„Fantiček, kako ti je pravzaprav ime? 44
,.Mihael Rotar, prosim!44 sem hitro odgovoril.
„Poslušaj torej! Po Kristusovi dobroti in kajpak tudi po svoji volil smo odločili, da te bomo zadržali v božji hiši, ker si tako želiš v šole. Dali ti borno majhen prostorček, v katerem boš bival in se učil. Tudi hranili tc bomo,' ti pa nam boš pomagsl
DOLENJSKI UST
Eden od osmerice
„Ko se začne človek razdajati delu, ki si ga je bil izbral, se sploh ne zaveda, kako zelo ga lahko prevzame. Potem se nekega dne zave, da mora... “ razmišlja Vlado Janžič, Šetinčev namestnik v slovenskem CK.
S temi besedami bi se lahko označil tudi Ludvik Golob, naše male gore list, poleg Franca Šalija drugi Dolenjec, ki je iz Novega mesta prišel v zadnjem času v slovenski politični vrh, eden od osmerice novoizvoljenega izvršnega komiteja CK ZKS.
O funkciji, ki jo je prevzel, Ludvik Golob najbrž ni veliko razmišljal. Vse je prišlo tako iznenada, tako rekoč na samem VII. kongre-
SU, da tega niti ni mogel. Ce ga je presenetila izvolitev, ga hi dolžnost, ki jo je dobil kot član izvršnega komiteja. Njegova resorna skrb bo politični sistem.
In tako bo njegov delavnik še bolj raztegljiv, po dolgem in počez, saj običajno pomeni višji položaj več dela, večjo odgovornost, večjo skrb in ne nazadnje češče samoodrekanje, k čemur sodi tudi tisto, da ima človek čedalje manj časa za svoje, za prijatelje, znance, tovariše.
Ludvik Golob rad dela. Dosedanja dolžnost medobčinskega sekretarja ZK za Dolenjsko, na katero je bil pred dnevi spet izvoljen (po izvolitvi v CK najbrž samo začasno), ga je še bolj prekalila, postal je temeljitejši, doslednejši, bogatejši za novo znanje in izkušnje.
Kdor je trdil, da je Golob v odločitvah prepočasen, premlaćen, cincarski, mu je delal krivico. Temeljitost Golobu ni dovoljevala, da bi „prodajal“ ne dovolj pro-
učene sklepe, ne dovolj premišljene načrte za akcije. Zato se ni zaletel, zato je bilo vse, kar je ponudil v obravnavo, dorečeno, da si lahko samo soglašal. Česar ni dodelal v svoji delovni sobi, je storil doma in sosedi so nemalokrat opazili, „kako v Golobovem stanovanju gori luč še pozno ponoči'‘
Delal je v bančništvu, bil je novomeški župan pa zvezni poslanec, direktor, medobčinski sekretar. Funkcij je bilo toliko, da se človek najbrž ne bi mogel ustaviti pri sto. Okusil je marsikaj dobrega, a nič manjšo mero grenkobe. Odkar se je zapisal partiji, je
delal z vestjo poštenjaka in napredku predanega moža. In ni mu šlo vselej kot po maslu. Tudi ovire in nizke udarce je okusil. Spoznal je, da bi bilo prenekatero stvar laže dograditi, utrditi, spremeniti, naravnati, usmerjati, ko bi ne nagajali ljudje, ki radi vlečejo na svojo stran, ki jim je več za zasebno kot za družbeno, ko bi se vedli vsaj po človeško.
Napredek Dolenjske mu je še posebej pri srcu. „Stopnja gospodarske rasti, ki komaj dosega slovensko povprečje, kajpak še ni dovolj trdno zagotovilo, da bi se Dolenjska že v bližnji prihodnosti uvrstila v povprečno razvito sredino. A ne velja biti črnogled: z večjo 'načrtnostjo in s še boljšim samoupravnim povezovanjem v regiji bo tudi Dolenjska hitreje napredovala. “ Te misli je podčrtal v nekem lanskem intervjuju, zdaj pa bi lahko rekel, da v tem smislu pišejo tudi kongresne resolucije.
I. ZORAN
Z nedeljskega koncerta v Artičah pri Brežicah. Franc Glogovšek izroča zborovodji Mihu Haleiju cvetje in sliko - darilo družbenopolitičnih organizacij. (Foto: Martin Zupančič)
Lep pevski praznik v Artičah
Za deseto obletnico moškega zbora povabili v goste Toneta Kozlevčarja
Prebivalci Artič in okolice so v nedeljo popoldne napolnili dvorano prosvetnega doma in prisostvovali jubilejnemu koncertu domačega pevskega zbora. Z njim so kot gostje zapeli pevci iz Globokega ter član Slovenskega okteta Tone Ko-
Ropar s sekiro
8. aprila je prišel k 75-letne-mu Papežu na Potovrh moški in zahteval denar. Imel je sekiro in dobesedno grozil: „Denar ali življenje!“ Gospodar se je izgp-vaijal, da denaija nima, in se je izmuznil iz hiše ter ropaija prijavil. Že po nekaj dneh so miličniki prijeli 61-letnega Miho Brajdiča iz naselja Žabjek.
Miha Brajdič, osumljen strahovanja priletnega Papeža, je po nalogu preiskovalnega sodnika v priporu.
KRŠKO:
ZARADI DALJNOVODA DVA MRTVA
V	petek, 12. aprila, ob 17. uri popoldne sta se pri prekrivanju strehe na stanovanjski hiši Maijana Jalovca v Krškem smrtno ponesrečila 37-letni Edvard Govekar, monter Marlesa iz Škofje Loke, in 44-letni Ivan Brunčič iz Senuš pri Leskovcu. Ker ni nesreče nihče videl, domnevajo, da je Govekar z glavo zadel v žico dljnovoda visoke napetosti, ki teče kakih 170 cm nad streho hiše. Gove-kaijevo truplo je bilo ožgano. Brunčič mu je hotel pomagati, vendar je tudi njega ubilo. Ta daljnovod bi moralo Elektro Krško prestaviti na drug kraj. Ker bi morali vsa potrebna dela za prestavitev daljnovoda plačati graditelji tamkajšnjih hiš, Elektro Krško še ni pričelo delo. Tragična nesreča teija takojšnje ukrepanje.
zlevčar. Na harmoniko je igral Avgust Stanko. Moški pevski zbor iz Artič je dobil za deseto obletnico priznanje Posavske pevske zveze, plaketo Brežic od  ^
Smrt študentke
Valila se je 150 m daleč po strmem pobočju
30. marca so prišli izletniki iz Hrvaške na izlet na Vidikovec in v Ajdovo jamo na Grbajelom pri Kužlju v Kolpski dolini. Vendar nesreča nikoli ne počiva. Dekle, stara 19 let, kije študirala na zagrebški fakulteti, doma pa je bila iz Pulja, se je skoraj ubila. Na strmem, malone navpičnem pobočju ji je spodrsnilo, da je padla in se po kamnitem pobočju pod Ajdovo jamo valila okoli 150 m daleč.
Vso polomljeno, oblito s krvjo in nezavestno so prenesli v vas Grbajel. Poklicali so takoj rešilni avto iz Delnic, dajo je odpeljal v bolnico, kjer je 4. aprila poškodbam podlegla. Obžalujemo jo vsi prebivalci Kolpske doline, njenim staršem, ki jim je bila edini otrok, pa izrekamo iskreno sožalje.
Kaj tako žalostnega se v naši okolici še ni dogodilo.
J. KRIŽ
občinskega sveta ZKPOS, darilo pevskega zbora iz Globokega in moškega pevskega zbora iz Brežic.
Tone Kozlevčar je obljubil, da bo Slovenski oktet za svojo petindvajsetletnico poklonil Artičam spomenik puntaijem, izseljencem in borcem. Spomenik bodo odkrili Artičani za dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija. Takrat bo oktet zapel skupaj z moškim pevskim zborom iz Artič.
Franc Jan iz Radulj je najstarejši Dolenjec
Dva dni po 99. rojstnem dnevu mi je Franc Jan iz Radulj pri Bučki z veseljem povedal: na rojstni dan je dobil še pravnuka! Nasploh je rodbina Janovih znana po koreninah: v Mokronogu ima sestro v 94. letu, brat je umrl v 90. Franc Jan se še danes nasmehne, kako je dal v koš tri mlade fante, ko so jo mahnili peš iz Sevnice čez hribe v n^ Bučko. Ko so se fantje na nekem grebenu zasopli ustavili, so izdavili: „Koliko pa ste pravzaprav stari? “ Takrat mu niso mogli verjeti, da jih je imel 82.
Dodatna desetletja mu niso vzela živahnosti, le hodi manj. Ob omizju gostov, ki so mu prišli voščit ob rojstnem dnevu, je vedno brž opazil slabo napolnjen kozarec. Naglo je vstal s stola, s steklenico v desni je l ^ mirno roko natočil kozarec do | samega roba, ne da bi polil kap-ljico. Vse brez očal! Ne uide mu nič iz dnevnega časopisja, v koledar zapisuje vse pomembnejše dogodke v vasi, vremenske posebnosti in druge zanimivosti.
Obstaja recept za visoko sta-rost? Franc Jan pravi, da je bil svoje čase ,kneipovec‘ in da si ^ še sedaj vedno želi mrzle vode. Mati jim ni pustila uživati vročih jedi, niti da bi pili razgreti. „Toliko časa je že, da se ohladi^ in popiješ v miru. Kadar piješ, ga nagneš’ kot bi ga mislil kupiti,“ pripoveduje človek, ki gre stotemu letu naproti. Tak pa že ve, kako.
A.'ŽELEZNIK
Francu Janu na levi je čestital za 99. rojstni dan druga korenina iz soseščine, 87-letni Martin Hočevar iz Dul.
Tudi tako bogatijo gostinci...
Pri kontroli so našli pokvarjeno ali neprimerno olje v vseh cvrtnjakih za sebnih in družbenih gostišč - Kaj pa zdravje?
Vzorci olja, ki jih je sanitarna inšpekcija vzela lani avgusta v zasebnih in nekaterih družbenih lokalih v novomeški občini, so bili po mnenju živilskega laboratorija „neprimerni za ljudsko prehrano in promet“. Olje je bilo motno, z očitnim usedkom iz delno pooglenelih drobcev hrane. Ocena kvalitete v vseh primerih: pokvarjeno ali delno pokvaijeno.
S	tako hrano so nam in turistom, kajti bilo je v glavni sezoni avgusta lani, stregli vrli gostinci. Ko so ugotavljali, zakaj toliko pokvarjenega olja, so strokovnjaki spoznali, da so v
Kozerija
0 NEPRIŽGANI CIGARETI
V	Repičevi dragi so živeli mirno in spokojno, da, lahko zabeležimo, da so se Re-pičani skorajda ljubili med seboj. Zaradi te lastnosti so prebivalci sosednjih zaselkov zeleneli od zavisti kot angleška trava spomladi. Predrzno je sicer trditi, da je ta nevoščljivost podnetila velik plamen, ki se je nekega sončnega dne pričel dvigati iz Repi-čevega senika, a resnica ni daleč od gornje trditve.
Sirena je razparala zrak in klicala gasilce, ki so bili tedaj razkropljeni po njivah, vinogradih in travnikih. Ženske so vreščale kot kokoši, ki jih preseneti kragulj, otro-
ci so se potihoma zabavali, kajti tako velikega ognja še niso videli, odkar gazijo zemljo tega sveta, starejše Repičanke so zmajevale z glavami, v katerih je že tičalo ime tistega, ki je podtaknil ogenj. Ko je ogenj požrl že skoraj vse, kar je imel namen, so od nekod pridrli gasilci, zabasali svoje cevi v vodnjak in pričeli gasiti. Kričanje zmedenih babnic je bilo slišati v bližnjo vas, možakarji pa so privlekli iz dima počrnel voz, ki so mu gorela gumijasta kolesa.
Sosed Jožič je stal naslonjen na jablano, topo zrl v plamen in curek vode, ki je
bil slab, ker so cevi puščale na vsakem centimetru. Z leno kretnjo je segel v žep, izvlekel cigarete in si eno potisnil v usta, z drugo roko pa je tipal po žepih, da bi našel vžigalice. V hlačah jih ni bi-
lo,	v suknjiču tudi ne, še manj v žepu na srajci. Želja po kajenju pa je bila zelo močna. Premaknil je noge in se napotil proti gorečemu skednju z željo, da si pripali cigareto. Sklonil se je, pobral gorečo tresko in si jo nesel k ustom.
„Stoj, Jožič!“ je zatulil Repič. Jožič se je ozrl proti glasu, ki ni obetal nič dobre-
„Z mojim ognjem si ne boš prižigal cigaret! Ne boš si prižigal cigaret z mojo nesrečo !“
Jožič je osupnil: toliko ognja je, pa da ne bi kadil? Ni mogel razumeti, da je sosed tako skop, nesramen.
V	velikem loku je treska zletela preko slive in pristala na mokri travi, kjer je ugasnila. Se je pa zato razplame-tela Jožičeva jeza. Stopil je dva koraka proti sosedu, vsa kri mu je planila v glavo, stisnil je pest in zažugal:
„Le čakaj, Repič, tudi pri meni bo gorelo, pa si ne boš smel prižgati cigarete!“
To rekši, je odhlačal v hišo, kjer je jezno zaloputnil vrata.
In soseda se nista več pogledala.
TONI GAŠPERIČ
prvi vrsti krivi električni cvrtnjaki, ker so slabo in nestrokovno izdelani. Cvrtnjake so delali zasebni obrtniki, niso opremljeni z avtomatskim izklapljanjem in termostatom, zato se olje v njih segreva do previsoke temperature. Le en gostilničar, ki je pripravljal hrano v cvrtnjaku, uvoženem iz Nemčije, je imel olje „še primemo za ljudsko prehrano“, a tudi to je bilo že prevečkrat uporabljeno.
Gotovo pa je, da so nekateri gostinci, ne glede na napako v cvrtnjakih, iz povsem pridobit-niških namenov uporabljali pokvarjeno olje in si s tem ustvar-
jali velike dobičke. Tudi to je izračunano. Cvrtnjak sprejme 25 litrov olja, kar velja 232,50 din. Če gostilničar ne menja olja vsaj dvakrat na teden, kot bi bilo potrebno, prihrani na mesec 1.520 din. To je neupravičena premoženjska korist na račun gosta in njegovega zdrav- j ja.
Škoda le, da so ti poda prišli v javnost pol leta pre pozno, sicer bi se še kdo spomnil, če ga je poleti bolel želodec.	R-	®-
NAJ ŽIVI KOLESARSTVO!
Teksaško mesto Dalas je znano po svojih avtomobilskih dirkah. Kcf pa zadnji čas tudi tam manjka bert' cina, so začeli uvajati spet kolesa*' skc dirke. V eni skupini so tekmova-
li	starejši dirkači, ki so drugače last' niki petrolejskih družb. Zmagovalec te skupine pa je dobil za nagrad® dragocen - avto Mercedes!
Ženski ustrahovali moškega
15. aprila je »ob uri strahov« nadlegoval recep* torko hotela Metropol, ko je nesla denar
15. aprila kmalu po polnoči je Minka Vene, receptorka hotela Metropol v Novem mestu, nesla dnevni izkupiček v nočni trezor banke. V kaseti je imela
15.000	din, toda koje stopila iz hotela, jo je že po nekaj korakih začel nadlegovati in napadati mlajši moški. Kot kaže, ji ji hotel odvzeti denar.
Venetova se je branila, ravs je sl*' šala natakarica Marija Kranjc in j* prihitela na pomoč. Ženski sta b*1 dokaj korajžni. Poklicali sta miličn)' ke in tako so že na kraju samem pv-jeli 23-letnega Salkana Burkića _** Zavidovičev, delavca pri SGP Pionir
Kaj je pravzaprav hotel in zakaj j* strahoval ženski, se bo izkazalo v preiskavi in potem na sodišču.
RABELJ VELIKO STANE
STE SE ODLOČILI
GRADOVI IN USODE
GRACARJEV TURN
ZDRAVILNE ROŽE
Medtem ko danes iščemo najbolj primerno obliko organiziranosti telesne vzgoje, so se Ribničani ^red natanko 60 leti borili, da bi njihovi otroci sploh smeli telovaditi. Pod naslovom BORBA ZA TELESNO VZGOJO objavljamo na 26. strani zapis o tem, kako so protestirali pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kočevju, ker je šolsko vodstvo v. Ribnici prepovedalo otrokom, da bi hodili k telovadbi, ki'jo je prirejal Sokol. Šolsko vodstvo je pred 60 leti nastopilo izredno strogo, saj je prisodilo otrokom, ki so šli k telovadbi, po dve uri zapora in jim dalo slabši red iz vedenja.
Neverjetno je, da se je to dogajalo v Ribnici, se pravi prav blizu takratnega telovadnega središča v Novem mestu. Takrat je bila novomeška sokolska vrsta znana po vsej Jugoslaviji, njen najboljši posameznik Leon Štukelj pa je deset let pozneje priboril Jugoslaviji prve zlate medalje na olimpijskih igrah. Kakšno naključje: v disciplini, ki so jo v Ribnici uradno prepovedali!
60 let pozneje je kajpak vse drugače: danes iščemo najbolj primerne oblike, da bi našo telesno vzgojo dvignili tako v kakovosti kot v množičnosti. Prav zato bo zanimivo, kako so se za telovadbo morali pred šestimi desetletji boriti v Ribnici. . . .
DOLENJSKI UST
^o^tno^o, pa je po
puščen? Kako se počuti, .p
dili na najstrožjo kazen, zatrjeval, da je necjplžen in i bilo oprijem^th dokazov ^^^^ovori naša reporl nosi naslov NA SMRT OB
|||v* zagovornik zatrdil,
§ m W/WB. %
■
K/ s*.- -c-"
::
V 18. stoletju je Novo mesto siromašilo od leta do leta; zgodilo se je celo, da ni moglo več plačevati davka od mostovine. Višji uradi so zato žugali, da mu bodo vzeli pravico, ker je bilo za 8 let zadnjega desetletja dolžno več kot 1.200 goldinarjev. Ker je cesarska oblast hotela, da bi mesto vodili izvežbani pravniki, ne pa neuki obrtniki, so manjšim mestom vzeli krvno sodstvo. To pa je na primer Novo mesto, že tako finančno na tleh, hudo teplo.
Kar poglejmo, koliko je veljal rabelj, da je usmrtil na smrt obsojenega! V vicedomskem arhivu v Ljubljani je račun o stroških, ki jih je imelo Novo mesto z nekim zločincem Jurmanom, obsojenim zaradi številnih zločinov na smrt. Leta 1737 je moral zaradi tega priti iz Ljubljane cesarski sodnik s svojim pisarjem, kmalu za njima pa tudi rabelj. Za pot iz Ljubljane je dobil sodnik 35 gold. in 13 krajceijev, njegov pisar pa polovico te vsote. Jetnika so imeli
zaprtega od 18. spetembra do 23. oktobra, stal je 6 krajcarjev na dan. V arhivu piše: „Vsak drugi dan so mu dali tudi po eno svečo.“ Kupili so mu tudi en škaf, ki je stal 3 kr. in tri otepe slame za enak znesek. Rabelj je prišel v Novo mesto že teden dni pred žalostnim opravilom. Ker se ni stvari, ki jih je uporabljal, dotaknil nihče več, je moralo mesto kupiti nalašč zanj žlico, nož in vilice, sklede, namizni prt, prtičke, blazine, odejo in .vse drugo. Krmili so mu tudi konja. Za grmado, na kateri so Jurmana sežgali, so mestni očetje kupili 9 voz drv in 10 otepov slame. Posebej so pačali tudi mestne stražnike, ki so stražili zločinca noč in dan, mu nosili jedi, žagali in klali drva za grmado, prinesli otepe in vse drugo. 24. oktobra so Jurmana sežgali. Rabelj je takrat zaslužil 5 gl. in 30 kr. Posebej pa so mu dali še: 1 gld. 20 kr. za to, da je pritrdil vrv, 1 gld. 30 kr. za to, daje pripravil grmado, 20 kr., da je zločincu
odrezal lase, 1 gld. za to, da mu je odsekal glavo, enak znesek za to, daje potegnil truplo z vrvmi na grmado, prav toliko, da je vrgel na grmado tudi glavo, in 1 gld. še za to, daje truplo sežgal. Tega dne je dobil rabelj še dva bokala vina, njegov hlapec pa 1 gld. darila. Ko je grmada zgorela, je moral zbrati pepel v škaf ter ga stresti po Krki; s tem je zaslužil še dva gld. Za vsak dan, ki ga je preživel v Novem me.-stu, mu je mesto plačalo po 1 gld.
Nič čudnega torej ni bilo, da so bile razmere v mestni ječi hudo domače in da so mnogi jetniki ušli. Mesto je imelo pač preveč stroškov z eno samo smrtjo. Jetniki bi morali na primer biti uklenjeni k železnemu obroču; teda ječarji so bili usmiljeni - zlasti če so čutili, da ima uklenjeni denar. Jetnike so spuščali v svoje sobe in jim dovoljevali, da so hodili v mestne gostilne ...
Kako revni so bili meščani, priča tudi naslednji podatek: v
začetku 19. stoletja je vlada vprašala novomeški magistrat, kot poroča Ivan Vrgovec, če pet krajcarjev za hrano jetnikom na dan ni premalo, češ da je v Trstu in Istri prisojeno jetnikom več denarja. Mestni očetje, so odgovorili; da je pet krajcarjev dosti, če ne celo preveč. „Kakšnega življenja pa so pri nas ljudje, ki pridejo v ječo, vajeni? Največ jih živi vse življenje v kaki raztrgani koči! Če koga zapremo, ga damo v bolj dostojno stanov rnje, kot ga je bil vajen doma. Ko bi bila še hrana boljša, bi bile kmalu vse ječe polne, da ne bi vedeli kam z jetniki...“
Mesto je torej najraje videlo, da so bile ječe prazne, ker je v svoji revščini vsaj kaj prihranilo. Finančno si je mesto opomoglo šele, ko je Marija Terezija ustanovila gimnazijo. S tem namenom, da bi pomagali ubožnemu mestu, je bila pravzaprav gimnazija v Novem mestu tudi ustanovljena ...
nunm mm
trnu
V telesni vzgoji iščemo danes najbolj primerne oblike organiziranosti in z novimi telesnokul-turnimi skupnostmi skušamo poživiti tako množični kot vrhunski šport, šolska društva kot rekreacijo zaposlenih. Medtem ko danes iščemo najbolj primerno obliko, pa so se ribniški prebivalci pred 60 leti ukvarjali z vse drugačnimi skrbmi: oblast je prepovedala, da bi otroke pošiljali k telovadbi.
Ribniški starši so zaradi tega 8. marca 1914 sestavili naslednjo pritožbo:
,.Slavni c. kr. okrajni šolski svet - Podpisani stariši šoloobveznih otrok v trgu Ribnici so na svojo odgovornost sami pošiljali otroke k telovadnim uram v telovadnico telovadnega društva ,Sokol4 v Ribnici.
Šolsko vodstvo pa je poset telovadnih ur prepovedalo in otroke celo kaznovalo na ta način, da so dobili slab red v nravnosti ter po dve uri zapora z grožnjo, da se v prihodnje poostri na štiri ure in več. Ker nameravamo svoje otroke zopet pošiljati k telovadnim uram iz ozirov na njihovo telesno zdrav-
je in prospe vanje, smo se vnovič obrnili do obeh šolskih vodstev v Ribnici s prošnjo, naj bi se nameravani poduk v telovadbi otrok dovolil tudi od šolske oblasti. Pri tem nas je vodila misel, da imamo kot priznani stariši svojih otrok vendarle pravico razpolagati z otroci v njihovih izvenšolskih urah. Kakor pa je razvidno iz obeh prilog, sta obe šolski vodstvi nameravano telovadbo znova prepovedali in celo izrekli, da se bo proti krivcem t.j. otrokom, ako bi se nameravanih telovadnih ur vendarle udeleževali, najstrože po-1 stopalo.
Proti tej prepovedi šolskih vodstev v Ribnici, da se našim šoloobveznim otrokom v izvenšolskih urah, prepoveduje udeleževati se telovadnih ur, namenjenih izključno otrokom v telovadnici telovadnega društva JSokol* podajamo pritožbo in prosimo: Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju naj imenovani prepovedi v celem obsegu razveljavi in izreče, da imamo kot stariši pravico, pošiljati svoje otroke v izvenšolskih urah v omenjeno telovadnico k telo-
vadnim uram, ki se vrše pod vodstvom in nadzorstvom osebe, ki jo bomo sami določili.
V utemeljitev te pritožbe navajamo, daje že po veljavnih pedagoških načelih telovadba tudi za otroke potrebna, koristna in nujna. Nobena ljudska šola v Ribnici pa nima lastne telovadnice in zatorej ne more deliti poduka v telovadbi v zadostni in pravi meri. V tem vidimo nevarnost, da naši mladoletni otroci zaostajajo v telesnem razvoju in je torej naša zahteva, da se našim otrokom dovoli obisk telovadbe opravičena. To tem bolj, ker smo stariši za svoje otroke po zakonu odgovorni. Telovadba naših otrok pa je krajevno mogoča le v telovadnici telovadnega društva „Sokol4, ker je to sploh edina pravilno urejena telovadnica v Ribnici.
Rešitev te pritožbe naj se dostavi s povratkom prilog na prvo podpisanega Ivana Arkota, posestnika in tajnika posojilnice v Ribnici.44
Pritožba je bila v celoti zavrnjena - kljub temu pa kaže veliko naprednost ribniških staršev do telesne vzgoje. Prizadeti
Ribničani niso popustili in so se zoper sklep okrajnega šolskega sveta v Kočevju pritožili na deželni svet v Ljubljano. Tudi tam so imeli gluha ušesa za pravico do telesne vzgoje. Potem ko so pritožbo odbili, je odvetnik Vladimir Ravnihar pisal v Ribnico: „Vaše blagorodje! Pritožbo, ki Vam jo z dhigimi spisi vred pošiljam blagovolite priporočenim pismom poslati dež. šolskemu svetu. Seveda morate pritožbo prej podpisati. Ako bi ministrstvo pritožbi ne ugodilo,
gremo še na upravno sodišče.44
Pritožbo so Ribničani sicer takoj poslali, vendar pa je najbrž obležala v dunajskih predalih: 14 dni pozneje je bila namreč splošna mobilizacija, s tem se je začela svetovna vojna.
Nedvomno paf so pisma ribniških navdušencev zgovoren dokaz, da so pred 60 leti nekateri pravilneje presojali upravičenost telesne vzgoje kot mnogi starši danes, čeprav je naša družba zdaj mnogo naprednejša. Telesna kultura v kočevski dolini pa ima nedvomno svoje korenine prav v Ribnici.
ANDREJ ARKO
je
,P:
P
P
P
k
d
n
d
P
ti
P
o
ti
zakaj
nezaupanje
do vesoljskih bitij?
V bližini mesta Cabason v Granciji sta iz svojega diskastega vozila izstopili dve vesoljski bitji, ki sta bili pokriti s čeladami. Plovilo je bilo visoko en meter in je merilo v premeru pet metrov. Neznani leteči predmet je opazil okrog 65 let star moški, kije bil ravno na lovu. 50 metrov od predmeta se je ustavil, in ko je zagledal vesoljski bitji, se je tako ustrašil, da se je obrnil in tekel, kolikor so ga nesle noge.. Pes je bil bolj radoveden in manj prestrašen: toda tudi ta se je umaknil, ko se je približal neznanemu predmetu. Lovec je opazil, da pes hodi, kot da bi bil paraliziran.
Toda naslednji večer so pri Fontenayu številni ljudje gledali, kako se približuje neznani leteči predmet. Neki moški in neka ženska sta opazila žareč predmet cigaraste oblike, ki je rdeče svetil. Neznani predmet se je začel strmo spuščati in je pristal prav blizu ceste v goščavi. Opazovalca sta šla do vrha griča, kjer sta se srečala z vesoljskim biljem, ki je bila. podobno človeku in pokrito s čelado. Bitje je imelo oranžne oči, ki so močno žarele. Ženska je padla v nezavest. Neznani leteči predmet so videli še štirje drugi ljudje blizu kraja, kjer je padla ženska v nezavest. Neznani leteči predmet je letel nizko nad pokrajino in jo osvetljeval.
Isti večer se je gospodična Marie-Louise Bourrot peljala z mopedom domov, ko je na obali jezera St. Point blizu kraja Doube v bližini sirotišnice opazila svetlo rdečo luč, ki je osvetljevala okolico. Najprej je mislila, da je mimo peljal avto, saj je svetloba čez hip izginila. Zato se je odpeljala naprej, toda v bližini mlina je zagledala na levi človeku podobno bitje manjše postave. Neznano bitje je bilo oblečeno v enodelno obleko. Bourrotova je zraven njega zagledala še dva majhna stvora, podobna škratom, ki sta hodila po dveh nogah. Bitji sta prečkali cesto in se pridružili večjemu škratu. Tega se je Marie-Louise tako ustrašila, da je pustila moped in zbežala. Ko se je čez čas ozrla, je opazila svetleč predmet, ki se je hitro in strmo dvigal nad jezerom. O nenavadnem dogodku je poročala oblastem. Preiskovalci so naslednji dan odkrili majhne stopinje.
Naslednje leto so Francijo vznemirili ljudje, ki so glasno govorili o tem, kar so videli. Ko sta se zakonca Labassie peljala po cesti skozi Normandijo, sta nenadoma opazila čudno oblikovan predmet, podoben tehtnici. En del, neznanega predmeta je bil oranžen, drugi rdeč. Nenadoma jefl § svetleči žarek, ki je združeval oba predmeta, zbledel in iz-J J ginil, predmeta pa sta pristala blizu, toda ločeno. V nejasni!| 1 svetlobi predmetov sta zakonca zagledala dve majhni bitji, kij: i sta se srečali in zamenjali vozili. Neznana predmeta sta po-1 tem vrtoglavo odletela. To je doslej prvi primer, da je j „žarek44 združeval dve vesoljski plovili, da sta dve plovili I n hkrati pristali inda sta neznani bitji zamenjali svoja leteča p dve plovili hkrati pristali in da sta neznani bitji zamenjali svoja leteča energijo? Ali je bilo morebiti kaj drugega, česar t doslej še nikomur ni uspelo razvozlati? Strokovnjaki doslej j li še niso odgovorili na ta vprašanja; vsaj javnosti niso dali primernega odgovora!
Da je šlo zares za dve vesoljski vozili, ki sta bili med seboj povezani in sta se ločili ter zamenjali pilota, je tisto noč opazilo več ljudi. Njihovi opisi dogodka so se popolnoma j ujemali....	c
V bližini kraja Les-Jonquerets-de—Livet je v eni izmed	S
naslednjih noči kmet opazil neznani leteči predmet podolgovate oblike, ki je bil osvetljen na svojih skrajnih točkah,	i
Neznani predmet je pristal, na pašniku, kmet pa je bil tako	<
prestrašen, da se sploh ni upal iti k plovilu, da bi ugotovil*	i
kaj je pristalo. Neznano plovilo se je na travniku ustavilo za dlje časa, saj je. dve uri pozneje motociklist, ki se je peljal	]
tam mimo, padel, potem ko mu je nenadoma ugasnil motor-	l
V tem času pa je tudi kmet že obvestil svoje sosede in skupaj	i
so se odpravili pogledat, kaj se dogaja. Ko so se ljudje približali neznanemu predmetu, ki je stal na tleh, so opazili, da se
je medtem* že premaknil. Takoj nato so zagledali dve bitji, visoki okrog meter, ki sta le s težavo hodili okrog plovila. Neznani bitji sta bili oblečeni v srebrnikasti obleki.
Po približni oceni strokovnjakov, ki se pečajo z neznanimi letečimi predmeti, je bilo v tistih dneh v Franciji okrog 300 do 400 pristankov neznanih letečih predmetov. V številnih primerih so opazili tudi vesoljska bitja, navadno velika okrog meter, ki pa so bila prav presenetljivo podobna človeku.
Da ne gre za prazne izmišljotine, dokazujejo tudi imena uglednih znanstvenikov, ki so se zanimali za pristanke iz vesolja. Med drugimi je študiral pristanke vesoljskih bitij tudi znani francoski matematik in filozof Michel Aime.
Še najbolj jih je zanimalo vprašanje, če je med pristajanjem neznanih letečih predmetov in radiacijo v zraku povezava. Značilno je namreč, da se je taka množica pristank°v neznanih letečih predmetov v Franciji strnila v nekaj dni; Strokovnjake je tudi zanimalo, če neznani leteči predmet* povzročajo povečano stopnjo radiacije v zraku. Za zdaj ^ niso ugotovili še nič otipljivega, tako da medsebojna povezava ni dokazana.
Kljub temu pa upajo, da bodo pogostna opazovanja ne; znanih letečih predmetov kmalu prinesla tudi uspehe. Skoraj vsak dan namreč poročajo o novih pristankih neznanih preo-metov in o novem strahu, ki ga užijejo ljudje. Čeprav je nekaj tistih, ki so jih neznana bitja ogovorila, trdilo, da s° vesoljska bitja prav prijazna in da so prijateljsko razpoložena do ljudi, ostaja dejstvo: človek je do vsega, Česar dobro fljj-. pozna, močno nezaupljiv. Zato je razumljivo, daje tako tudi z neznanimi bitji, ki prihajajo iz vesolja. Ljudje imamo * njimi pač Še premalo stikov in premalo izkušenj - slabih al1 dobrih.	^
Murska Sobota. Beltinci. Melinci. Asfaltni jezik se odsekano odtrga in avto poskoči po Prašni makadamski cesti. Marogasta sled hlevskega gnoja, ki se je stresel s kmečkega voza, pelje proti Gornji Bistrici. Vitki topoli, značilni Predstavniki pokrajine, nemo stoje ob cesti. S Polj vzdolž nje se sliši rezgatanje konj, zategli klici kmečkih gospodarjev se mešajo s pogovori domačih, ki so izkoristili sončno dopoldne za neodložljiva kmečka dela. Topla, mehka pomlad diha življenje na vsakem koraku. Svet se zdi Prijazen, domač - kako šele se mora počutiti v takem devu človek, ki je več kot dve desetletji Preždel za visokimi zidovi avstrijskih zaporov, obsojen na dosmrtno ječo za dejanje, za katero trdi, da ga ni storil?
Sest ur znanim
„Če vi niste nedolžni, potem se človeštvo neha!“ Tako je vzkliknil pred meseci graški Psihiater dr. Matiaschitz, potm ko si je več me-vSecev ogledoval Slavka Tompo in se dolge ure tudi pogovarjal z njim. S tem stavkom se je začelo novo poglavje v življenju človeka, ki gaje sodni spis št. 5190 pred 21 leti pahnil na rob obupa in posredno v smrt, pa je dve desetletji pozneje Spet vstal iz brezna, s človeškega dna. „Ne maram, da se govori o meni; to bi morali početi avstrijski časopisi!“ zamrmra na dosmrtno ječo °bsojeni in pred nekaj tedni izpuščeni jetnik grafih zaporov.
Z novim poglavjem v tem sodnem spisu pa še ni narejena zadnja pika v mapah avstrijskega sodišča: v mapi 5190 bodo, kot vse kaže, morah še Marsikaj spremeniti. ,
V	avstrijskem mestu Sopot je nekdo posilil in
I	nato ubU okrog 50 let staro Margareto Gallin. °sumili so Slavka Tompo, češ da ga je usodnega dne s tisto žensko videl neki šofer — šoferjeva spremljevalka, Margaretina soseda, je to zanikala. »Niti za las dokaznega gradiva niso imeli proti n*eni, a so me obsodili na dosmrtno ječo! “ pripo-Veduje mirno in zbrano Slavko, ko se spominja
ll.	marca 1953. Takrat je bil star 26 let, nemške-< & jezika ni znal, pravzaprav ničesar ni razumel, čeprav je imel tolmača. Sojenje - prej je bil eno ‘eto v preiskovalnem postopku — se je začelo ob dopoldne, ob treh istega dne je porota deželnega sodišča v Gradcu razglasila: „Kriv, dosmrtna ječa!“ Svet se je zrušil - brez dokazov je fant doživel najhujšo kazen, ki jo pozna avstrijsko pravosodje. Pritožba najvišemu sodišču na Dunaj je bila odbita, državljan je postal kaznjenec. Zahteval je obnovo procesa — zaman. Materi Evfemiji, ^i ga je prišla tolažit, se je izpovedal in prisegel: '•Nisem kriv!“ Mati je veijela sinu, prodala dobršen del zemlje, da bi ga rešila iz zaporov. Vse *aman. Tudi pomoč jugoslovanskega konzulame-v predstavništva v Gradcu ni pomagala. Tekla so *eta, desetletje, drugo desetletje. Je zares vse izbijeno?
jZGUnUElE ILUZIJE
. Kako žalostno se je obrnilo življenje fantu, ki I® takoj po osvoboditvi služil vojake v Novem
mestu — še zdaj se spomni Pogancev in Vavte vasi
—	potem pa je v želji za zaslužkom naredil nepremišljeno potezo. Mislil je, da mu bo tujina odrezala večji kos kruha. Pot na tuje takrat ni šla čez odprte meje, pač pa je bilo treba pobegniti. Poleti 1951 je že bil v lageiju blizu Leibnitza, čez dva tedna je začel delati na kmetiji. Nazadnje je bil v Sopotu, do tistega usodnega popoldneva, ko so ga zgrabile žandarske roke na poti iz gozda. Od takrat se je začel pekel, ki se pravzaprav še danes ni končal.
Že prej so hoteli zapornika iz graškega zapora izpustiti, vendar Slavko sam ni hotel: zahteval je obnovo procesa in dokaz, da ni kriv. Takega dokaza še danes nima, saj so ga končno izpustih na psihiatrov predlog.
Križev pot torej še ni končan, spomini so še preveč živi, rane preboleče, da bi lahko hitro pozabil. Ure v zaporu tečejo bolj počasi od ur na prostosti. Misel na življenje, ki naj bi se mu izteklo v zaporih, stran od sveta; misel na življenje, ki ga ne bo mogel izživeti - to ga je glodalo v dolgih urah samote. Prva leta ni znal nemško, a je bilo na srečo v zaporu nekaj takih, ki so znah slovensko. Potem so sledila leta, ko ni spregovoril slovenske besede, razen takrat, ko gaje obiskala mati.
Bil je izpostavljen upravnikovi zlobi, ki je na primer naročil zdravniku, naj na njem preizkusi nova zdravila. Pojedel je tableto in naslednje jutro je bil brez volje, zmeden. Nekajkrat so ga hoteli spraviti v norišnico, večkrat je zahteval obnovitev procesa... Leta so tekla. Pomlad, poletje, jesen, zima, pomlad, poletje... vse to je samo čutil in videl skozi rešetke • zaporniškega okna.
Štirje poklu inVESEUE
Danes, na svobodi, a še vedno ne svoboden človek, se spominja hudih časov z jekleno mirnostjo. Niti ena mišica ne trzne na gladko obritem, asketskem obrazu; nobene odvečne kretnje rok, nobene odvečne besede in le redek nasmeh. Kruta usoda ga je naučila odločnosti, zbranosti, bržkone tudi samozaupanja.
Ko je prišel med zapornike, so mu za obvezno delo plačevali po 9 grošev na uro, ob koncu je dobival 2,5 šilinga. Tudi v tem razvrednotenem avstrijskem šilingu, v njegovem deviznem plačilu za delo se kažejo leta, ki jih je po nedolžnem izgubil v graški kaznilnici. Kdo mu jih bo povrnil? Mar lahko dve desetletji zapora odtehtajo znanja, ki si jih je pridobil? Najprej se je izučil za tkalca, v to so ga prisilili, potem pa je na lastno željo delal najprej v knjigoveznici, potem se je izučil za čevljarja in potem je postal Še tapetnik. Kmet ne bo: v borbi za iskanje svobode in pravice je mati prodala večino zemlje, tistih nekaj oralov, kijih imajo zdaj,je prej vrt kot njiva.
Ko se je vrnil, čeprav brez razveljavljene sodbe sodišča v Gradcu, so mu v Lendavi takoj ponudili roko. Za njegov poklic ni težko, štiri znanja, vsa dobrodošla v občini, kjer primanjkuje obrtnikov. Tudi v tovarno bi lahko šel.
Slavko se je odločil za peto znanje, morebiti najmanj zanesljivo. „Rad bi bil .pri 77-letnl materi, pri ženski, ki mi je v teh dveh desetletjih stala ob strani, ki ni niti za hip podvomila vame. To sem ji dolžan ne le kot sin, tudi kot človek. Pomagal ji bom obdelovati še zadnji košček zemlje, hkrati sem se že odločil, da si bom doma
naredil atelje. V zaporu sem naredil množico slik, zlasti olj, naučil sem se tudi intarzije. Škoda, da so mi to dovolili šele po letu 1970. Kljub temu imam doma nekaj 100 slik in intarzij, posvečal se bom tudi umetnostni obrti, zlasti mizam z intarzijami. Če ste se peljali skozi Mursko Soboto, potem ste morebiti v izložbi pohištva že opazili dve taki mizi. Tisti sta moji. Ko bom naredil več, ko se bom še izpopolnil, bom morebiti prišel tudi do razstave/4 pravi.
popnnvKO vsmnsBounc
Najhuje ga muči, ker se še ne počuti svobodnega človeka. Sodba še ni razveljavljena, izpuščen je bil na psihiatrovo priporočilo. Prvi ukrep: pritožil se bo Organizaciji združenih narodov, uradu za zaščito človeških pravic, ki ima svoj sedež v Strasbourgu, največjem francoskem pristanišču na Renu. Njegova zahteva: rehabilitacija za sodbo za zločin, ki ga,ni storil in ki mu ga pravzaprav nikoli niso niti dokazali. Vse, kar so povedali o njem, je to, da je šofer izjavil, da ga je videl s posiljeno in ubito žensko na dan zločina!
Slavko se boji, da ne bo zmogel stroškov advokata, želi si nadaljnje podpore naših predstavniških organov. Vroče pa upa, da bo štrasbourški urad za zaščito človeških pravic razsodil v njegovo korist.
Če mu bo to uspelo, bo hkrati pomenilo, da bo moralo avstrijsko pravosodje ponovno vzeti z zaprašenih polic sodni spis št. 5190 in obnoviti
V	milijonih let borbe za obstanek so živali našle najboljše rešitve, da so lahko preživele. To so genialni izumi najboljšega znanstvenika - narave. Znanstveniki, ki se bavijo z bioniko, ustvarjajo zdaj nove sisteme, katerih značilnosti se približujejo nenavadnim značilnostim živih bitij.
Radar, kakršnega lahko vidite na letališčih, je težak nekaj sto kilogramov s prostornino nekaj kubičnih metrov. „Radar netopiija je težak komaj desetinko grama in ima prostornino 1 kubičnega centimetra. Kar je najbolj pomembno: ultrazvočni radar netopirja je mnogo boljši!
Netopirjev radar je namreč bolj precizen in sprejema celo signale, ki so za 35 decibelov manj slišni od srednje glasnosti šuma! Z izmeničnim spuščanjem in zadrževanjem zraka v grlu netopirja, kar predstavlja svojevrstno ultrazvočno piščalko, nastajajo ultrazvočni signali. Oddaljenost od mušice ali nočnega metulja na primer, kontrolira netopir po razliki med oddanim in odbitim signalom; če je cilj 15 cm odmaknjen, bo signal odbit že v tisočinki sekunde.. . Netopirjev radar ne samo da odkrije mikroskopsko majhne cilje — to naredi tudi izredno hitro, ker možgani netopirja s hitrostjo računal-
proces, ki ga je 11. marca 1953 po šestumi obravnavi zaključilo z ugotovitvijo: „Kriv, dosmrtna ječa!“
Bržkone potem avstrijsko sodišče ne bo moglo še enkrat presoditi enako, pač pa bo moralo razveljaviti sodbo in priznati svojo napako. Za človeka, ki je več kot dve desetletji trohnel za sivimi jetniškimi zidovi, bi to hkrati pomenilo tudi pravico do odškodnine. „Odškodnina me zdaj ne zanima, želim postati povsem svoboden človek. To bom šele takrat, ko bom vsakemu lahko mimo pogledal v oči, ne da bi mi kdo mogel reči, da sem obsojen za umor. Če je kaj pravice na svetu, bo graško sodišče svojo sodbo preklicalo!“
To je povedal mimo in zbrano; bilo je nekaj trenutkov pred tistim, ko sva se poslovila. Stopil je z mano po mračni veži, kjer je dišalo po oljnih slikah in svežem furnirju, ki je bil pripravljen za intarzije. Nenavadno: dve desetletji je ždel v celici graških zaporov, toda njegove podobe so vesele, radožive, polne življenja. Njegove intarzije tudi: psi, ki mahajo z repi, podobe sončne pokrajine, veselih mest.
Stopila sva pred hišo. Dehtelo je po pomladnih travah, vonj po gnoju se je mešal s prešernim smehom otrok, ki so se lovili na sosednjem dvorišču. „Nekaj novih hiš so zgradili, sicer pa je Bistrica ostala taka, kot je bila takrat, ko sem jo zapustil. In nikoli si je nisem predstavljal drugače.“ Mimo je pripeljal tovornjak, iz rdeče panonske zemlje se je dvignil oblak prahu. Poslovila sva se, črvsto mi je stisnil roko, ko sem mu zaželel, da bi se še naprej vse dobro izteklo. Za hip je obstal med vrati nizke hiše, vas je izginjala za ovinkom.... Melinci. Beltinci. Murska Sobota. Spomin na usodo, kakršne ne bi privoščil nikomur.
nika obdelajo podatke za odrejanje smeri, oddaljenosti in hitrosti usmeritve k cilju. Znanstveniki sodijo, da je netopirjev radar naravnost popoln - prav popolnost pa je največji problem v moderni radarski tehniki.
Toda ko leti množica netopirjev, vsi spuščajo glasove. Kako lahko ;vsak netopir sliši vse glasove? Netopirji oddajajo svoje signale na široki fronti. Kako lahko s?išijo odmeve, odbite od številnih objektov? Strokovnjaki so dokazali, da netopirji poznajo Dopplerjev efekt. Avstrijec Doppler je 1842. leta dokazal, da so frekvence nihanj, ki jih dobiva sprejemnik, odvisne od hitrosti in smeri gibanja sprejemnika in izvora nihanja. Pri približevanju frekvenca raste, pri oddaljevanju pa pada. Že prej pa so vedeli, da netopirji spreminjajo število nihajev v sekundi. Prav v tem je skrivnost njihovih „radarjev4*. Netopir oddaja signale le takrat, ko leti, odmev signalov pa sprejema na višji frekvenci. Signalov drugih netopirjev pravzaprav sploh ne sliši! Kdor tega ne verjame, naj naredi poskus, kot so ga naredili znanstveniki: na vrata dveh zatemnjenih prostorov so razpeli izredno tenko mrežo iz najlonskih vrvic, v prostoru pa je bilo več netopirjev. Niti eden izmed njih se mreže ni dotak-
nil!
J. SPLICHAL
f
NETOPIRJE!/
MMR
O odvečnih kilogramih smo že govorili, danes pa najdimo način, kako bi se jih iznebili. Zanimivo: tudi letošnji svetovni dan zdravja
-	7. april - je posvečen problemom pravilne prehrane.
Medtem ko se del sveta bori z lakoto in z debelostjo tam nimajo težav, pa del sveta in njegovega prebivalstva uničuje čezmerna debelost.
Obolenja srca in ožilja so tu-
VIŠINA	NAJMANJŠA	IDEALNA	MAKSIMALNA
TEŽA	TEŽA	TEŽA
di posledica te nadloge, prav tako arterioskleroza in sladkorna bolezen. To so vedno bolj naraščajoče bolezni razvitih dežel. Kdor se jim hoče izogniti, mora v prvi vrsti doseči pravšnjo telesno težo.
Vašo pravšnjo telesno težo kaže spodnja tabela. Poiščite se v njej in se odločite!
R. B.
Prijetno na pomladnem soncu. Majda Umek, šivilja pri podjetju KROJAČ v Trebnjem. (Foto: Ria Bačer)
Dve zamisli za praktične d* delne obleke za prehodni-p* mladni čas. Oba modela lahk med seboj kombiniramo ali P vsakega posebej dopolnjujem«' bluzami in puloveiji. Iz e* obleke tako rekoč več moiSf sti.
ENKRAT
PRETOPLO,
DRUGIČ
PREMRZLO
Vse je zacvetelo, vse ozelenelo. Kot se spomladi spreminja narava, tako tudi mi menjamo oblačila. Prav pomlad pa je čas, ko ženske ne vemo, kaj naj oblečemo, da nas ne bo zeblo ob jutranji hoji v službo in da nam ne bodo stale potne kaplje na čelu, ko se ob popoldanskem soncu vračamo domov.
Za ta prehodni letni čas je najbolj praktično oblačilo dvodelna obleka ali kostim. Ni treba, da sta krilo in jopič iz istega blaga, važno pa je, da se posamezni kosi garderobe med seboj barvno ujemajo. H krilu oblečemo bluzo ali puloverček s kratkimi rokavi. Jopič bomo v času opoldanske pripeke slekle, ob jutrih in večerih pa bi nain bilo brez njega hladno.
Tudi hlače lahko mirne duše še nosite. Kljub temu da jih modni kreatorji izpodrivajo, kolikor le morejo, so nam tako prirasle k srcu, da jih bomo le počasi opuščale. Modne hlače imajo zdaj povrhu našite žepe, največkrat pas, medtem ko spodaj niso več tako neznansko ma-
hedrajoče, kot so bile doslej. Kar priznajmo, da smo tega lahko vesele, kajti opletanje več kot metra blaga okrog vsake noge ni bilo prijetno ne za hojo in ne za oko.
Modni spomladanski jopiči so pravzaprav vseh dolžin. Za mlajše so priljubljeni kratki, segajo samo do pasu. Zapenjajo se največkrat na zadrgo in imajo povsem športni videz. Zelo posrečene so kombinacije z volno. Jopiči so lahko tudi normalne dolžine - do bokov -s precej širokimi reverji, s pasom ali brez njega, krojeni pa so ob telesu. Uveljavljajo pa se tudi bolj ohlapne jopice, izpod katere gleda samo ena četrtina krila,. Krilo sega seveda do pod kolena. Obvezno.
Bluze iz tankega jerseya ali bombažnih tkanin imajo v vsaki trgovini. Povrhu lahko oblečemo brezrokavnik. Če pa hočete biti še bolj moderni in nekaj posebnega, si spletite ali nakvačkajte puloverček s kratkimi rokavi. Ti segajo do komolca. Vzorec je luknjičav.
RIA BAČER
Letošnja nova modna ob^ se močno razlikuje od čevlja debelimi podplati, ki so trgovine še vedno polne. Za P letne dni so debeli podplati-da iz vrvi, ostali še vedno 8* alni, pri sandalih iz usnja, Pa peta višja.in ožja, podplat Pj rahlo odebeljen. Veliko je takih, da kažejo prste
PRAVILNA
PREHRANA
ZANOSECNICO
Za pravilen potek nosečnosti in za zdrav otrokov razvoj je pravilna prehrana v nosečnosti zelo pomembna. Količina zaužite hrane ne sme biti večja kot sicer. Med ženskami pogosto slišimo, da mora nosečnica jesti za dva. To mnenje je zmotno. Ker pa nekatere ženske čutijo v zgodnji nosečnosti odpor do nekaterih vrst hrane in imajo še druge težave (slabosti, bruhanje), morajo pa vendar paziti na zadostno količino hrane.
Posledice nepravilne prehrane med nosečnostjo so vidne pri materi in otroku. Nosečnica se slabo počuti, je utrujena, pada v omedlevice, ima bolečine v mišicah. Otroci mater, ki so se v nosečnosti nepravilno hranile, pa so rahitični, slabokrvni in neodporni proti boleznim. Pri prehrani nosečnice ni bistveno pomembna količina hrane, temveč kakovost. Hrana mora biti raznovrstna.
Mleko je za nosečo ženo nepogrešljivo, saj vsebuje beljakovine, rudninske snovi, vitamine in ogljikove hidrate. Če se ženam večje količine mleka upirajo, ga lahko uživajo v drugih oblikah (sir, skuta in razne mlečne jedi). Del potrebne dnevne količine mleka lahko nadomestimo tudi z nemastnimi siri. Priporočljivo pa je, naj bi nosečnica vsak dan zaužila en liter mleka.
Tudi meso in jajca (živalske beljakovine) so v tej dobi zelo pomembne. Vsaj.en obrok na dan naj vsebuje meso, ribe, perutnino ali drobovino. Enkrat na teden naj bodo na jedilniku tudi jetra. Nosečnica naj bi vsak dan pojedla 125 g pustega mesa in eno ali dve jajci.
Hrana noseče žene mora poleg tega vsebovati veliko sadja in zelenjave. Priporočamo zelenjavo tudi dvakrat na dan, ker ne redi in ureja prebavo. Med najpomembnejšo zelenjavo štejemo zelje, solato, špinačo, zeleno papriko, korenje, cvetačo, grah, gobe. Vitamin C, kije prav tako nujno potreben, najdemo v pomarančah, limonah, ananasu, paradižniku in šipku.
Ne pozabimo pa tudi na izdelke iz žitaric. Kruli, testenine, riž, krompirjeve jedi pa mora žena v nosečnostni dobi uživati zmerno. Nosečnica naj je čim manj maščob. Za zabelo naj uporablja olje in maslo, medtem ko svinjska mast ni dovolje-na.
In kaj odsvetujemo v prehrani nosečnic? Svinjsko meso, konzervirane ribe, slanino, sladkarije in začimbe. Tudi alkohol je na listi prepovedanih živil, dovoljen pa je le v majhnih količinah ženskam, ki so bile nanj navajene že prej. Povsem neprimerne in škodljive pa so v času nosečnosti shujševalne kure.
DIPL. BABICA JELKA PIRC
Mladostnik je kot živ, včasih do skrajnosti nabit energetski sistem. Od tod pri mladostnikih takšna nezmagljiva težnja po udejstvovanju ali po aktivnosti, po trošenju energije na kakršenkoli način, samo da se je znebi, ker sicer ne ve, kaj in kam bi z njo.
Prav v tej pobudi imajo svoje korenine mnoge sicer težko umljive oblike mladostnikovega vedenja: izbruhljivost ali eksplozivnost gibanja, pretirana prizadevanja v raznih športih, vsa mogoča pretiravanja v gibanju, stalna pripravljenost na kosanje v telesni moči, loteva se dela, ki ga ne zmore ali ki mu lahko škodi zaradi prevelikega naprezanja itd.
Toda ker je vsa njegova duševnost ognjeniška, je taka tudi njegova aktivnost. Hitro kakoi slama se vnamejo mladostnikove želje po njej, a enako hitro tudi ugasnejo. Mladostnikova želja po delovanju, udejstvovanju si bo našla seveda mnoge problematične, to je zaskrbljive in sporne izhode, če je starši in vzgojitelji ne bodo znali usmerjati, voditi, pa tudi krojiti, oblikovati, bogatiti in vzgojno izrabljati v dobro razvijajoče se mladostnikove osebnosti.
Stara vzgojna modrost namreč je, naj ne bo mladostnik nikoli brez dela, saj je prav brezdelje najbolj nevarno kotišče vseh mogočih vedenjskih in doživljajskih odnosov, pa tudi zablod in nesreč. Zaradi tega so stari izpovedovali veliko ,vzgojno resnico, ko so rekli: ,,Ce starši nimajo dati otrokom nobenega drugega dela, pa naj zmešajo koruzo in fižol, dajo bodo otroci prebirali in odbirali.”
Zaviranje mladostnikovih teženj po udejstvovanju ali njihovo nepravilno in vsiljevano oblikovanje pa lahko pahne mladostnika v obnašanje, ki bo rušilo med njim in starši ter drugimi vzgojitelji vse mostove.
Zato naj velja pravilo: mladostnika ne smemo nikoli puščati brez dela, brez takšne ali drugačne zaposlitve. Njegov močni motiv po aktivnosti je treba razvijati in bogatiti, ne pa ga dušiti. Mladost je vendar čas udejstvovanja, ne pa čas mirovanja in ždenja ter brezplodnega poigravanja z bolnimi mislimi in željami.
V mladostniku pa so tudi močne težnje po počivanju in brezdelju, po zabavi in razvedrilu. Prav gotovo je treba voditi tudi to mladostnikovo pobudnost. Tega mnogi starši skoraj ne vedo. Otroka, mladostnika je potrebno danes enako voditi v svet prostega časa, počivanja in razvedrila, kakor v svet dela in udejstvovanja. Počivanje razvedrilo, prosti čas niso več nepotrebna razkošnost brezdelja, temveč pogoj in vir dela.
DR. FRANC PEDIČEK
za dekle ali fanta
Če želimo urediti delovni kot za doraščajoče dekle ali fanta, lahko za sobo dekleta kupimo sekreter. Zato, ker ima dosti predalov, kamor lahko shrani tisoč drobnjarij, lepih in samo njenih. Na steno obesimo njen poletni slamnik pa copatke, ki jih je naredila babica^ in ob strani še vedno potrebno ogledalo. V sekreteiju bo prostor tudi za nakit in kozmetiko.
Za fanta kupimo pisalno mizo, steno dekoriramo s spominki, prinesenimi s potovanj, ali pa mu prostor prepustimo, da ga opremi sam.
Oba kosa pohištva sta zelo enostavna, čistih oblik značilnega in zelo cenjenega severnjaškega designa. Podobne imajo tudi gri nas.
ARH. MARTA RACEČIČ
KAM „
ZODVEČNO ENERGIJO?
DELA „ VTEMCASU
ID
vinograd
sadovnjak
VRT. Odljudne betonske, kamnite ali visoke kovinske ograje okoli hiš nadomeščamo raje z živicami, ki jim pravijo tudi seči, če jih redno strižejo. Živico ali živo mejo naredimo tako, da v pol metra globok jarek na gosto zasadimo sadike želene rastlinske vrste, najbolje ene same. Dobrih živic je malo. Zelo se obnese in množično uporablja kalina (Ligustrum), dobro živo mejo pa dajo še bukev, gaber, Thunbergov češmin, maklen, rašeljika. Ob napravi potrebuje živa meja dobro pripravljeno, s hlevskim gnojem ali kompostom zagnojeno zemljo, sicer bo slabo rastla. Odločilno je tudi striženje, ki naj bo redno, enkrat na leto za kalino in še nekatere vrste ter dvakrat na leto za bolj bujne rastlinske vrste. Živicoje treba striči tako, da je spodaj širša kot zgoraj, sicer bo ogolela in ne bo lepa, značilna sestavina dobro urejenega vrta.
VINOGRAD. Ni miru pred škodljivci. Spomladi komaj nabreknejo brsti in poženo nežni poganjki, že se nadnje spravijo jajčasti rilčkaiji, izmed katerih je na Dolenjskem zlasti pogosten črni rilčkar, volkec ali tudi kukec kot mu ponekod pravijo. Če se razmnoži, lahko naredi velikansko škodo, zato se izplača napadeno vinsko trto škropiti. Zatiramo ga tako, da ob pojavu hroščev zgodaj zjutraj trto Poškropimo z enim izmed organskih fosfornih pripravkov, kot so diazinon, folidol ali zelo strupeni paration. ^poročajo tudi škropljenje z ultracidom, če pa hrošči niso močneje razširjeni, zadošča tudi obiranje, nastavljanje vab ali stresanje trt in pobiranje otrplih živalic. .
SADOVNJAK. Zoper škrlup, sadno monilijo, jablano-v° plesen, ki je zelo nevarna, zoper jabolčni cvetožer, gosenice in grizoče žuželke škropimo pred cvetenjem in Po cvetenju, vendar vse v skladu z navodili iz koledarja Škropljenja, ki priporoča tudi najbolj primerne pripravke za škropljenje. V mladih sadovnjakih še posebej mislimo na voluharja, pri kateremu se sadjarji borijo na mnoge načine, žal ne s stoodstotnim uspehom. Voluharja uničujejo z vabami in cinkovim fostidom. s cimagom, ki ga' natresejo v rove, s pohtanolom, ki je zelo učinkovit, z izpušnimi plini motorjev, z endrinom, če gre za večje površine, in še na druge načine.
Inž. M. LEGAN
Vsaj enkrat na teden za večeijo lahko naredite ocvrta jajca. Da jed ne bi postala dolgočasna in da se je ne bi naveličali, lahko jajčni jedilnik popestrite. V ponev dodaste malce narezane salame (še boljša je šunka), obložite z narezanim paradižnikom in papriko ter vse skupaj potresete s peteršiljem.
ZA POTRPEŽLJIVE
Današnji ženski generaciji je vezenje povečini španska vas. Morda postajajo prav zato vezenine toliko bolj cenjene. Grobo platno na-pnemo na obroč, v reviji poiščemo vzorec, vdenemo nitko v šivanko in začnemo. Če so znale vesti vse naše babice, ni zlomka, da se tega ne bi naučile še me, sodobne in bolj spretne ženske. Pravijo tudi, da se pri takem ročnem delu odpočijejo živci.
1* h Se bojite semiš čevljev, ker jih ne znate čistiti? Je povsem enostavno. Z radirko ali gumi-
Ijasto krtačko jih narahlo Ognete, bolj umazani semiš pa zahteva krtačko iz žice. Poma-
Igamo si lahko tudi z ostrejšim steklenim papirjem. Madeže čistimo z bencinom. Kadar ta sodstva ne zadoščajo več, premažemo čevlje še s prahom ali tazpršilom v ustrezni barvi. Teh 50 trgovine polne.
Svoje pojasnjevanje je Jakovljev utemeljeval s tem, da so mu v Moskvi zares ukazali, naj odpelje Romanove v Jekaterinburg, toda med potjo mu je prišlo na uho, da Avdjejev in Zaslanski pripravljata atentat na carsko družino. In ker mu je J. M. Sverdlov ukazal zavarovati Romanove z vsemi sredstvi, jih je sklenil rešiti s tem, da je obrnil vlak v drugo smer.
Jakovljev je predložil trak z zapiski svojih pogovorov s prezidijem v Moskvi. Trak je dokazoval, da je Jakovljev obvestil Moskvo o nevarnosti, ki naj bi pretila carski družini. Prosil je, naj mu dovolijo prevoz Romanovih v Ufimsko gubernijo, kjer bi carsko družino „skril v planinah*4. Toda prezidij je zavrnil njegovo prošnjo.
Iz Moskve je Jakovljev najprej odposlal brzojavko svojim pomočnikom in delu ufimskega oddelka v Tobolsk s tole vsebino: — Zberite odred. Odpotujte. Polnomočju sem se odpovedal. Za posledice ne odgovarjam.
Jakovljev je tedaj dobil v roke imenovanje za vojaškega komisarja na samarski fronti. V neki temni oktobrski noči 1918. leta je pobegnil čez obrambno črto k nasprotnikom.
Beločenskemu generalu Šenihu je izrazil svojo željo po tem, da bi obrnil orožje proti komu--nistom. Sprejeli so ga v kolčakovsko armado. V. belogardističnih časnikih se je Jakovljev tiste dni predstavil z vrsto prispevkov, v katerih se je pokesal svojih boljševističnih grehov. Toda zaman. Niti s tem niti s poskusom, da bi rešil Romanove, si v očeh belih ni zaslužil službe v njihovih vrstah.
30. decembra 1918 so ga are tiradi na ukaz polkovnika protiobveščevalne službe Klecenda. Odpeljali so ga v štab Kolčakova. Tam je prišel v roke bivšemu oficiiju avstro-ogrske armade polkovniku Zajčeku, beločeškemu načelniku proti-vohunskega oddelka pri vrhovnem poveljstvu. Iz njegovih rok Jakovljev ni prišel živ.
Sokolov se v svoji knjigi posmehuje Zajčeku za skrajno nesmiselno odstranitev najpomembnejše priče zadnjih dni v življenju ruske carske družine.
30. aprila ob devetih zjutraj se je vlak št. 42 počasi približeval Jekaterinburgu. Na trgu pred železniško postajo se je zbrala množica. Jo so bili mestni prebivalci, večinoma delavci. Pnhod Romanovih bi lahko povzročil nerede.
Na postajo so prispeli člani prezidija sovjeta in ukazali uslužbencem .potniškega prorpeta, naj ustavijo vlak št. 42 na postaji Jekaterinburg - III. To je bila tovorna postaja, kjer naj bi izstopili trije člani carske družine, vlak z ostalimi potniki pa naj bi krenil na glavni kolodvor.
Že dolgo pred prihodom v mesto so stali Romanovi oblečeni v svojih kupejih in čakali, kdaj bodo lahko izstopili. Dve vrsti pred glavno železniško postajo se je vlak ustavil. Trije potniki so se spustili po stopnicah na tla. Jakovljev se je poslovil od njih, ne da bi pokazal trohico kakršnegakoli čustva na svojem gladko obritem obrazu.
Na postaji Jekaterinburg - III sta čakala na potnike dva zastražena avtomobila. Romanove je pospremil do njiju Avdjejev, Carski družini so prišli naproti predsednik uralskega sovjeta A. G. Beloborodov, njegov namestnik B. V. Didkovski in član prezidija sovjeta F. I. Gološčekin. Potem ko se je pozdravil s prispelimi potniki, jih je Beloborodov povabil, naj sedejo v avtomobila.
V	prvi avtomobil so posedli na zadnji sedež Nikolaj, njegova soproga Aleksandra Fjodorovna in hčerka Marija. Poleg voznika Samohvalova si je izbral sedež Didkovski. V drugem avtomobilu sta se peljala na zadnjem sedežu Beloborodov in Avdjejev, spredaj pri šoferju Zagorujku pa se je sedel Gološčekin. (Šofeija Samohvalova so razorožili in ustrelili v Omsku marca 1919. Voznika Zagorujka je doletela enaka usoda 1919. leta.)
Hip nato so se potniki odpeljali s postaje. Avtomobila brez zaščitnice nista vzbujala nobene pozornosti med mimoidočimi. Hitro so prispeli v središče mesta.
Na vogalu, na stičišču široke in ozke Vozne-senske ulice„ so se ustavili pred velikim, zelo svečanim vhodom. Beloborodov je izstopil iz avtomobila in šel k Nikolaju, kije ravno tisti trenutek vstal iz drugega avta. Takole ga je nagovoril:
-	Državljan Romanov, lahko greste v dom.
Zahodna reakcionarna propaganda si že desetletja izmišlja vse mogoče konflikte, ki naj bi se pojavljali 1918. leta v organih so^etske oblasti in sredi tobolske straže v zvezi s premestitvijo Romanovih v Jekaterinburg. Za primer -samo nekaj verzij, ki so krožile naokoli:
a) Moskva je hotela izpustiti Romanove na svobodo in jih poslati čez mejo, vendar so to preprečile radikalne mestne oblasti.
b) Ural ni hotel ničesar ukrepati brez Moskve, zato je za usodo Romanovih odgovorna centralna oblast.
c) Romanovi so bili mrtvi, ker se Ural ni pokoraval ukazom iz Moskve. To potrjuje brezupen poskus Jakovljeva.
d) Vojaki zaščitnice so sami ponudili Nikolaju možnost za beg.
e) Znotraj straže so bile razprtije in prav tako med Kobilinskim, Pankratovim in Hermogenom. To je preprečilo načrte za beg Romanovih.
Te in še druge verzije si nasprotujejo med seboj, so izmišljene in ne dajo odgovora na to, kar se je zgodilo v resnici.
PODSTREHO.’ IMIEVEG4 PCm
28. aprila 1918 so v uralski sovjet poklicali jekaterinburškega višjega inženirja in dobavitelja
Nikolaja Nikolajeviča Ipatjeva. Sprejel ga je komisar preskrbe Peter Lazarevič Vojkov. Ipatjevu so povedali, da morajo njegovo hišo v štiriindvajsetih urah izprazniti. Stvari Ipatjeva so nato rdečearmejci pospravili v shrambe in skladišče in hiša s° je od tistega časa preimenovala v „dom posebnega pomena.“
To je bilo torej poslopje, kamor so pripeljali Romanove, najprej Nikolaja, Aleksandro Fjodorovno in pozneje še ostale člane družine.
Skupaj s tremi potniki vlaka št. 42 so stopili v dom predsednik uralskega sovjeta Beloborodov, njegov namestnik Didkovski in član prezidija sovjeta Gološčekin. Beloborodov je zbral skupino okoli sebe, poprosil za pozornost in sporočil, da bo po sklepu sovjetske vlade bivši imperator Nikolaj Aleksandrovič Romanov z družino ostal v Jekaterinburgu — v domu Ipatjeva - pod vodstvom uralskega sovjeta do sodbe Romanovu.
—	Za poveljnika doma, - je nadaljeval Beloborodov, je sovjet imenoval Aleksandra Dimitrijeviča Avdjejeva, ki je tule pred vami. Če imate v tem trenutku kakršnokoli prošnjo, pritožbo ali vprašanje, potem na dan z besedo! Torej nič ... V prihodnje se za take stvari obračajte na sovjet s posredovanjem poveljnika Avdjejeva.
Sedaj pa se, državljani Romanovi, po svoji želji nastanite v domu, kot se vam bo zdelo najbolj udobno. Na razpolago vam je večji del drugega nadstropja.
Vse to se je zgodilo 30. aprila 1918 zjutraj. Uradno sporočilo je prispelo deset dni pozneje. Glasilo se je:
ki je tisti čas prispel z jekaterinburške postaje. Avdjejevu in Didkovskemu je pojasnil, da pojmuje Aleksandra Fjodorovna pregled osebnih stvari kot zasmehovanje in jima daje za zgled spodoben odnos Kerenskega.
Potovalko so kljub temu pregledali. Didkovski je privlekel z dna majhen fotografski aparat in podroben načrt Jekaterinburga. Aleksandra Fjodorovna se je krčevito oklenila fotoaparata in v angleščini kričala, da nam to ni v čast, česar Botkin seveda ni prevajal.
Didkovski je hotel spraviti Aleksandro k pameti in ji je povedal, da je v preiskovalnem zaporu, toda ona se kljub temu ni pomirila.
Nikolaj je vse to mirno spremljal, spregovoril ni niti besede. Po pregledu so prtljago zaklenili v shrambo, ključe pa izročili lastnikom.
Kakor hitro sta Didkovski in Avdjejev odšla, je Aleksandra Fjodorovna vzela svinčnik in v beli okenski podboj vrezala kljukasti križ, nad njimi pa datum: ,,17/30 aprila 1918. leta.“ To je napisala zelo odločno. Gilliard je opazil napis čez tri mesece, ko je prišel v dom skupaj z belogardističnimi preiskovalci. Takrat je zapisal v svoj dnevnik:
—	Na sredi okenske vdolbine sem v sobi, kjer je prebivala imperatorica, opazil njen najljubši znak, kljukasti križ (svastiko), ki ga je risala zelo pogosto ...“
Ljubezen ruske imperatorice do „svastike“ je živo komentiral tisk na Zapadu. Londonski Times je v recenziji ameriškega filma „Nikolaj in Aleksandra44 imenoval Aleksandro Fjodorvno „fašistično Brunhildo'4. Aleksandrov pa je našlo-
M.KASVINOV
PREVEDLA: J. TEPPET
io
- S sklepom sovjeta ljudskih komisarjev sta bivši car Nikolaj Romanov in njegova družina premeščena iz Tobolska v Jekaterinburg, kjer bodo prebivali ločeno od zunanjega sveta. (Uralski delavec, 9. maja 1918.)
Romanovi so sc nato razmestili v domu Ipatjeva. Nikolaj s soprogo Aleksandro Fjodorovno in Marijo (namesto Marije se jima je pozneje pridružil Aleksej) so sc nastanili v vogalni sobani z dvema oknoma na široko in dvema oknoma na ozko ulico. Iz te sobane so vodila vrata v jedilnico. Tam je spala Demklova. V naslednji sobi, ki sojo predelili na pol, sta spala doktor Botkin in njegov služabnik. Kuharja Karpinov in Leonid Sednjev sta prebivala v kuhinji. Straža si je izbrala bivališče v dveh sobah poleg jedilnice.
Beloborodov in Gološčekin sta odšla. Didkovski in Avdjejev sta se sprehodila po sobah med novimi stanovalci. Bivša carska družina je dobila v domu Ipatjeva štiri sobe. Bile so velike in dobro opremljene. Ipatjev je obogatel pri državnih nabavah in je živel precej razkošno. Tukaj seveda ni bilo tako prostorno kot v tobolskem gubernator-skem domu z osemnajstimi sobami.
Nikolaj si je mirno ogledoval novo bivališče, Aleksandra Fjodorovna pa je bila razburjena. Po pisanju zahodnih avtorjev naj bi bila takoj izzvala incident.
Toda Avdjejev. ki je bil ves čas prisoten, poroča o tem drugače:
— Iz Tobolska so pripeljali Romanove s pospešenim vlakom, zato z njimi ni prispela vsa prtljaga. Uralski sovjet je ukazal, naj kontroliramo v$e njihove stvari. Prvi kovčki so prispeli v dom Ipatjeva. Vojaki so jih prinesli v vežo. V prisotnosti Avdjejeva in Marije so jih nato še pregledali. Didkovski je opozoril Aleksandro Fjodorovno, da so dolžni pregledati tudi njeno potno torbo. Burno je protestirala in izražala svoje nezadovoljstvo najprej v ruščini, nato pa v angleškem jeziku. Vlogo prevajalca je prevzel nase doktor Botkin.
vil svojo knjigo o bivanju Romanovih v Jekaterinburgu. „V znamenju svastike44.
ZLNOBRLJANn . SMARAGDI IN BISERI
Tedaj, v Jekaterinburgu, je Aleksandra Fjodorovna verjela, da se bo vse še spremenilo, da se jim bo sreča ponovno nasmehnila. Zakaj naj bi si sicer belila glavo s tem, kako naj ji pošljejo v Jekaterinburg dragocenosti iz Aleksandrovskcga dvorca, ki so jih zaradi naglega odhoda morali pustiti v Tobolsku.
-	Štiriindvajsetega aprila - je zapisal Gilliard, ki je ostal pri bolnem Alekseju - je prispelo iz Jekaterinburga prvo gospodarično pismo, v katerem nam sporoča, da so jih nastanili v sobah Ipatjevega doma. Piše, da jim je tesno, da se sprehajajo po vrtu in daje mesto zaprašeno .... S previdnimi izrazi nam je dala razumeti, da moramo pri odhodu iz Tobolska vzeti s seboj vse briljante in jih previdno zapakirati. Dragocenosti je imenovala „zdravila44.
Po tistem je prispelo v Tobolsk drugo pismo. Tokrat ga je poslala Ana Demidova. Vsebovalo je praktične nasvete o tem, kako naj skrijemo dragocenosti in jih varno pošljemo v Jekaterinburg.
Iz previdnosti jih tokrat imenuje „stvari Sednje-va*\ njihovega kuharja. Dragocenosti smo previdno zavili v vato in jih nato všili v životce iz " debelega platna, bnega od njih sije nadela Tatjana, drugega Anastazija in tretjega Olga. Smaragde, ametiste in bisere smo všili princesam v klobuke, med podlogo in žamet. '
Z biseri na golem telesu in z dragocenostmi, všitirrfi v obleko, so tri princese zapustile guber-natorski dom v Tobolsku in odpotovale za očetom in materjo.
Dragocenosti, ki si jih je družina Romanovih nakopičila v treh stoletjih caijevanja, so cenili na milijone zlatih rubljev. Shranjene so v zakladnicah Peterburga in Moskve. Po oktobrskih dogod-'kili 1917 so jih zaplenili in jih oddali v državno pristojnost in pod državni nadzor. Del dragocenosti so Romanovi vzeli s seboj ob odhodu iz Carskega sela.
V	Tobolsku so hiteli s pripravami na evakuacijo ostalih članov carske družine. Šestindvajsetega aprila je kontroliral gubematoski dom Hohijakov. Na čelo rdečearmejske straže je postavil delavca Rodionova in skupaj z njim pri-sotvoval pripravam na odhod Alekseja in njegovih treh sester.
Drugega maja so odpustili Kobilinskega. Sredi maja je Aleksej okreval. Lepega majskega dne sta Hohijakov in Rodionov prepeljala štiri Romanove na parnik „Rusija44, s katerim je prejšnjo jesen carska družina prispela v Tobolsk.
Parnik je dvajsetega maja ob treh popoldne odplul iz tobolskega pristanišča. Dvaindvajsetega maja ob osmih zjutraj so prispeli v tjumensko rečno pristanišče. Od tam so Romanove prepeljali na železniško postajo in jih takoj poslali naprej. Dobili so, prostor v osebnem vagonu skupaj s šestimi najbližjimi ljudmi njihovega družinskega kroga. Ostali so se peljali v tovornih vagonih. Z njimi se je vozil tudi Kobilinski, kije bil tedaj že razrešen dolžnosti.
Proti jutru triindvajsetega maja se je vlak ustavil v Jekaterinburgu na tovorni postaji, kjer so na štiri potnike čakale kočije. Odpeljale so jih v dom Ipatjeva po isti poti kot prej carja, carico in hčerko Marijo. Prtljago so poslali za njimi pozneje.
Dva tedna po evakuaciji bivšega prestolonaslednika Alekseja in njegovih sester so beli prevzeli oblast v Tobolsku.
Pod streho Ipatjevega doma so se tako konec maja sešli vsi člani družine Romanovih. Sedem jih je bilo. Z njimi je bilo pet uslužbencev: doktor Botkin, služabnik Trupp, sobarica Demidova, kuhar HaritonOv in njegov pomočnik Leonid Sednjev.
Z Romanovimi so postopali zelo človeško, zelo korektno, čeravno prikazujejo to na Zahodu ravno obratno. Ti gospodje si izmišljajo neverjetne reči.
Straža ni poniževala Romanovih in tudi mučila jih ni. V domu Ipđtjeva so se Romanovi svobodno gibali. Njihovi sprehodi po vrtu niso bili omejeni na trideset minut. Tudi stradali niso. V sobah drugega nadstropja, kjer so prebivali, so jim vzdrževali red, kolikor je bilo v tistih razmerah to mogoče. Romanovi so imeli osnovno udobje. Čas za sprehode so si izbirali sami. Poveljstvo se ni vmešavalo v njihov dnevni red. Za odrasle je skrbel Botkin, za Alekseja Derevenko. Imeli so najpotrebnejša zdravila. Rdečearmejci so na ukaz poveljnika nekajkrat odšli v mesto iskat duhovnika Storoževa in ga pripeljali, da je bral mašo zapornikom.
-	Dom je bil neizmerno zamazan, - piše Vil-ton. Toda Nikolaj je že prvi dan vpisal v dnevnik takole: — Dom je urejen, čist. — Vilton piše med drugim, da so Romanovi spali na žimnicah, položenih po tleh, da je bila miza v jedilnici pokrita z zamazanim prtom, da so jedli skupaj s služabniki in vojaki, da niso imeli jedilnega pribora in da so se stražaiji vedli pri mizi zelo nedostojno ter prepevali revolucionarne pesmi. Hrana naj bi bila odvratna. Zjutraj slab čaj brez sladkoija s črnim kruhom od prejšnjega dne, za obed redka juha in zrezek, ki je imel le malo skupnega z mesom.
Pa prelistajmo še Nikolajeve zapiske! V njih beremo, da je bila hrana ves čas zelo dobra in obilna ter da so bili obroki redni.
Zlonamernim piscem na Zapadu smo torej dolžni odgovoriti, da so z Romanovimi lepo postopali do zadnje minute njihovega življenja.
No seveda, Aleksandra Fjodorovna si je izmišljala tudi muhaste želje in celo ustregli so jim. Avdjejevu in Ukrajincevu je očitala, daje v domu premalo služabnikov. Zahtevala jih je več, kar ji je poveljstvo odklonilo. Kadar se je razburila, je govorila najprej polomljeno ruščino, nato pa je prešla na angleščino in se pri tem obračala k Bot-kinu, kije moral prevajati njeno kričanje. Doktor se e znašel med dvema ognjema in je ponavljal samo to, da Aleksandra Fjodorovna protestira in zahteva, naj pride k njej predsednik oblastnega izvršnega komiteja, da bo odposlal njen protest v Moskvo.
Na njeno zahtevo se je napovedal predstavnik sovjeta P.L. Vojkov. Ko je uvidela, da ne razume angleško, je Aleksandra Fjodorovna takoj začela kričati, cepetati z nogami in napadati doktoija Botkina.
Vojkov jo je hitro spregledal in z mirnim glasom zaprosil Botkina, naj bivši carici pove, daje zapornica, zato naj se izraža spodobneje. Na kratko naj pove vsebino pritožbe in naj ga ne zadržuje. Zelo je zaposlen, zato ne želi poslušati njenih histeričnih izbruhov.
Doktor Botkin je po tistem razložil njeno pritožbo. Ta se je končala z zahtevo, naj ji pošljejo vse služabnike, v nobenem primeru pa ne manj kot trideset. Če oblastni izvršni komite ne bo ustregel njeni prošnji, bo zahtevala, da posredujejo pritožbo V.I. Leninu v Moskvo.
Vojkov je odgovoril, da ji ne morejo dati več služabnikov, da pa je pripravljen oddati njeno pritožbo v Moskvo. Seveda jo bo morala obrazložiti pismeno. Nato se je Vojkov poslovil. Vstopil je kuhaijev pomočnik in ji prinesel testenine, pripravljene po njenem okusu.
BJ
DOLENJSKI UST
lemama
DOLENJSKI UST
OKTET
GALLUS
zlata, srebrna in bronasta odličja ter posebno nagrado „Žele-zar“ za najboljši alpinistični film.
KNJIGE
DOKTOR IZ BERKLEtt
Mariborska založba Obzorja je izdala v zbirki Prizma, ki prinaša izbrane romane iz svetovne književnosti, dokaj nenavadno delo Josefa Skvoreckega ,Iliada levinja“. Roman je nekakšen eksperiment v priljubljenem in oporekanem žanru detektivke, vendar presega meje, v katerih se običajno giblje ta literarna zvrst.
umom
mn
Slovensko tržišče ni ravno bogato s strokovno literaturo, še posebno če gre za manj znane stroke, kot je kinologija. To vrzel zapolnjuje knjiga Miroslava Zidarja „O psih“, ki jo je izdala Zveza klubov za vzrejo športnih in službenih psov SR Slovenije. S fotografijami bogato opremljena knjiga skuša zaje-
ti vse, kar zadeva pse, od pasje fiziologije, vzgoje, pašem do pravilnikov. Ker je ljubiteljev psov med našimi ljudi precej, bo knjiga gotovo naletela na ugoden odziv.
USIANOVITEV IN RAZVOJ ZKJ -
V strnjeni in poljudni obliki napisano zgodovino Zveze komunistov prinaša knjiga „Zveza komunistov Jugoslavije, ustanovitev in razvoj“, ki jo je napisal Aleksander Kutoš. Knjiga je namenjena vsem članom ZK pa tudi nečlanom, skratka vsem, ki bi se radi seznanili z razvojem naše avantgarde in iz preteklosti spoznavali probleme sedanjosti.
PLOŠČE
BEETHOVEN
Na vrhuncu svoje ustvarjalne moči se je Beethoven po 14 letih spet lotil komponiranja
triov. V tem času je nastal znameniti trio v treh stavkih, ki ga je imenoval „Duh“, nekaj kasneje pa še trio v Es — duru, ki ga je posvetil svoji prijateljici grofici Mariji von Erdoedy. Oba tria sta tudi na veliki plošči, ki je izšla pri Jugotonu. Izvajalci so: Daniel Barenboim, pianist, violonist Pinchas Zukerman in violončelistka Jacqueline du Pre.
.itzhak
perlman
Okoli imena Paganini so krožile fantastične zgodbe. Pripisovali so mu, da je stopil v zvezo s hudičem, da je kriv umora in podobno, a vse to je bila le posledica neverjetne virtuoznosti, s katero je Paganini igral na violino. Še danes so njegove skladbe izredno težko' delo za violiniste. Paganinijev koncert v D-duru, ki ga izvaja violinist Itzhak Perlman, lahko poslušate na veliki plošči, ki jo je izdal Jugoton. Na drugi strani te plošče isti violinist izvaja fanta-
zijo Carmen, ki jo je po motivih iz istoimenske opere napisal Pablo Sarasate, največji španski violinist svoje dobe. Itzhaka Perlmana spremlja Kraljevski filharmonični orkester pod vodstvom Lavvrenca Fosteija.
Oktet Gallus, ki smo ga poznali kot izvajalca stare slovenske glasbe, se na novi plošči, ki je izšla pri Helidonu, predstavlja kot izvajalec slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Na prvi strani velike plošče pojejo znane umetne pesmi, med katerimi so mnoge že skoraj ponarodele, npr. „Nocoj pa, oh, nocoj“ in „Žabja svatba“, na drugi strani pa samo ljudske pesmi iz vseh naših pokrajin. Plošča je zanimiv prikaz slovenskega ljudskega in umetnega pevskega ustvarjanja.
PRflMTAVUAflkO VIMIFN
/
Basista Ladka Korošca moraš slišati, kadar zapoje, doživeti vsaj delček mojstrske interpretacije njegovih opernih likov. Potem je vse tako preprosto, da skoraj ni treba besed.
V Krškem je ta operni umetnik svetovnega slovesa star znanec. - Poznam to občinstvo, -pravi, - in ga zelo cenim. Dvakrat smo gostovali tukaj z opero Don Pasquale, v Kostanjevici pa s Prodano nevesto, Seviljskim brivccm, Don Pasqualom in Gorenjskim slavčkom. Pel sem tudi na mnogih koncertih.
- Koga ste imeli v mislih, ko ste v knjigi „Na tista lepa pota“ oživljali spomine na nastope širom po svetu in tako svoja bogata umetniška doživetja oteli pozabi?
- Neskončno rad imam naše ljudi --našo mladino. Zanje sem pisal. Veselim se vsakogar, ki se v tej zmedi favoriziranja popevk brez smisla in brez vrednosti še zanima za resnično umetnost, lem je namenjena
moja knjiga in pobuda zanjo je prišla prav od mladih. Pisatelju Gabru se moram zahvaliti za dragoceno pomoč, Partizanski knjigi pa za to, da je knjiga zagledala beli dan.
- In tako ste prišli slavit njen izid v Krško, kjer je našla zelo veliko prijateljev?
- Da. Sam sem si izbral ta kraj. Prav posebej imam rad Dolenjsko in prepričan sem, da se je Prešeren naučil svojega čudovitega jezika prav na Dolenjskem. Ta dežela je zame srce, je pesem.
- Veliko ste gostovali na tujem, od Londona do Rima, Pariza, Moskve, Tokia in Chicaga. Nastopali ste pred zahtevnim občinstvom, ki je vsakokrat znova preverjalo vašo umetniško moč. Kljub pohvalam pa ste ostali zvesti domači, slovenski Operi, kajne?
- Res je. Pel sem na vseh velikih odrih sveta, pred izbrano, do potankosti kultivirano in kritično publiko. Doživel sem prekrasne sprejeme in bučne aplavze. Hodil scin pred zastore in se zahvaljeval zlati publiki,
objavljal v periodičnem tisku. Ker so njegovi spisi zanimivo in poučno branje ter brez dvoma lahko veliko prispevajo h gradnji socialistične morale, so se pri založbi Obzorja odločili, da pripravijo že drugo izdajo izbora Potrčevih spisov. Spisi so urejeni po tematikah, ki zajemajo vprašanja socialistične etike in morale, zdravniško etiko, vprašanja družine in vzgoje, humanizem in etiko v mednarodnih odnosih ter spomine na soborce.
, amaterski film
Na Jesenicah bo od 19. do 21. aprila VII. medklubski festival amaterskih filmov mednarodnega značaja. Svoja dela bodo predstavili filmski amaterji iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Za stvaritve bodo podelili
0S0C/M77fllf/ [TIKI IN MOMI
Dr. Jože Potrč v času svojega življenja ni objavil v slovenščini nobenega svojega dela v knjižni obliki, čeprav je veliko pisal in
občinstvu, ki zna ceniti umetnost in je veliko plačalo za vstopnice. Ampak najbolj srečen in zadovoljen sem, kadar pojem domačim ljudem. Z naj: večjim veseljem grem v sleherno slovensko vas. Na mojo pobudo so v Ljubljani kupili pianino, ki ga vozimo s seboj fK> hribih. Rad bi, da bi pravo kulturo, njene resnične vrednote,, še bolj prenašali.na naše čudovite ljudi, na mladino.
- Komu je najteže peti?
- Šolski mladini. Dati ji je treba zares najkvalitetnejše stvari.
- Katere vloge so vam prinesle največ slave?
- Varlaam v Borisu Godunovu, Kecal v Prodani nevesti, Don Bartolo v Seviljskem brivcu in Sančo v Don Kihotu.
Najprej ni našteval, čeravno bi se bil lahko pohvalil še z mnogimi uspešnimi stvaritvami. „Za velikev talente ni majhnih vlog,“ je zapisal zanj kritik ob nastopu v Monte Carlu in ni se
zmotil
Ladko Korošec je jeseni 1968 slavil 25-letnico umetni-
škega dela. Ves ta čas je bil zvest član Slovenskega narodnega gledališča, ki mu je pomenilo vse. Zanj je dajal svoje moči, zapisal se mu je z dušo in srcem. Opere ni hotel zapustiti za nobeno ceno, tudi za devize ne, in na to svojo zvestobo je bil vedno ponosen.
Svojo knjigo zaključuje Korošec s tole mislijo:
„Rad bi povedal, da mije pri vsem mojem delu, pri sleherni predstavi, koncertu, tudi pri koncertih za naše najmlajše, šlo vedno za to, da bi svojo vlogo, arijo ali pesem umetniško podal. Umetnost mi je pomenila in mi pomeni vse.
Večkrat sem premišljeval, kaj je umetnost. Umetnost je tisti človekov najvišji dosežek, ki sočloveka potegne in prevzame, je lepota in iskanje resnice. Zato resnična umetnost ne laže. Silno težko je dosegljiva. Še nekaj je pri umetnosti: ne da se kupiti z nobenim denarjem. In če sem se umetnosti s svojim delom vsaj deloma približal, ima moje življenje svoj smisel.“ JOŽICA TEPPEY
Za festival jugoslovanskega filma, ki bo čez tri mesece v Pulju, so že izbrani filmi. Največ novih filmskih stvaritev bo prikazala srbska -filmska industrija. Pripravljenih ima 18 filmov. Slovenci se bodo predstavili z dvema filmoma: z i;Letom mrtve ptice“ režiserja Živojina Pavloviča in Branka Soemna ter „Pastirci41 režiserja Franceta Štiglica.
PRnzm hribi
Prevodi iz srbskohrvaške književnosti v slovenskem knji-gotrštvu niso najbolj pogosti, zato je toliko bolj pozornosti vredna knjiga Antonije Isakovi-ča „Prazni hribi“, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. To je že tretja zbirka novel tega avtorja v slovenskem prevodu.
Mladinska knjiga je izdala zanimivo publikacijo, po kateri bodo radi segli vsi ljubitelji oper. Potreba po tem čtivu je precejšnja, saj opere poznamo prek radia, plošč in televizije, medtem ko teksti niso bili dostopni. Knjiga „Operne zgodbe “je plod dolgoletnega dela najbolj plodovitega prevajalca opernih besedil Smiljana Samca. Na kvaliteten način seznanja bralca z vsemi podatki, ki so potrebni za uživanje in spoznavanje operne umetnosti, privlačne pa so zgodbe že same po sebi. V izbor je avtor zajel 150 skladateljev in 333 oper s poudarkom na jugoslovanski in slovanski glasbeni ustvarjalnosti.
V zbirki Veliki možje, ki izhaja pri mariborski založbi Obzorja, je izšel biografski roman o podeželskem zdravniku dr. Edwardu, Jennerju „Doktor iz Berkleya“, ki je iznašel in uveljavil metodo cepljenja kot preventivo proti zelo nevarni in nekdaj pogosti bolezni — proti kozam. V knjigi nam avtorica v kronološkem redu popisuje življenjsko pot tega zdravnika in njegov boj za priznanje njegovih spoznanj o cepljenju.
Vsako leto se v francoskem mestu Le Mans zbero pogumni možje in se pomerijo v eni naj-, težjih avtomobilskih dirk „24 I	ur Le Mansa“. Napeto doga-
f janje v tej dirki prikazuje film, ki ga je slovensko distribucijsko podjetje vesna film pripravjlo za letošnjo sezono. Več kot dve-umi film je zrežiral Lee H. Katzin, v glavni vlogi pa nastopa priljubljeni filmski igralec Steve MxQueeri, ki mu dirkanje ni tuje, saj je tudi sam večkrat sodeloval na avtomobilskih dirkah.
	1		1
			
	1		
zd ■avilneroze
„Zdravilne rože so jugovci, jugovčki, v Straži in tudi drugod jim pravijo igovci, kar pomeni isto kot trobentice. Prav tako je zdravilna kačja roža (spomladna kot podlesek). Razhudnik, ki je malo znan, cvete plavo, raste v plotih, zlasti blizu gnojnice: preganja oteklino in zvin na rokah in nogah. Leto dni stare trte in sončni roži podoben, le nižji zobnik se skuha (zobnik ima perje dolgo in malo ožje kot hren), na to se ulije voda, oboje v kako kad dene. Človek počepne dobro odet na ta krop, začne se potiti in vodenica gre najraje s tem zdravilom domu.
Veternice odpode trganje kakor veter, ne pijo se, ampak se z njimi podkadi. Treba se dobro zagrniti. Polajc, lila cvet, poma-ga, če boli želodec moškega. Vrdtiice, poparjene, denejo se okoli želodca, če ima človek ured, če je vrdan.
Globočnik raste po mejah, cvete lepo plavo, perje, kot detelja razklano na tri peresa, se kuha in pije, še polje pa je, če se surov je, ali ne paroma, ampak najprej tri peresa, potem pet, sedem, devet in tako naprej. Komur se zdi že preveč,
pa naj se gre nazaj. Nek mož prišel je do 39. Če nič druzega, pomaga globočnik, tako použit, zoper jetiko. To bolezen odžene tudi pelin, če ga človek z usti trga in je, brez pomoči prstov! Kolesnik je huda pijača; ko se skuha, pomaga zoper mrzlico.
Sicer pa se ljudje v bolezni neumno ponašajo. Zdravniki in zravila se prebirajo, gre se pra-šat, ali je bolezen prava ali storjena \ Posebno škocjanski slepar ima vero pri ljudeh. “
Pred desetletji je Trdina torej verjel v moč zdravilnih zelišč in narave, sicer ne bi bi! napisal, kako čudežno je ozdravela grajska gospa, ko je pila studenčnico Gospodične. Trdinov nauk bi bil tudi danes dobrodošel. V času, ko se vsi pehajo za blaginjo, v dobi izpušnih plinov, onesnaženega ozračja, umazanih voda, bi bilo gotovo zdravilno že nabiranje rož, ki jih Trdina opisuje, da imajo zdravilno moč. Da bi vse te vrste zeli našli, bi morali premeriti prenekatero košenico na Gorjancih, poiskati prenekateri cvetnik, prehoditi prenekateri kos poti, ki ga je tako izborno popi-
sal mojster v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih.
Zal smo danes takr, da raje zaupamo umazanemu mestu, po zdravje pa hodimo - in še to takrat, ko je sila — k zdravnikom. Tablete proti glavobolu, kapljice proti nahodu, mast proti bolečinam ... Vse to je zamenjalo stare čase, čeprav tudi danes še živijo zeliščarji, kakršen je bil Vandotov Koso-brin v „Kekcu". Roko na srce: ljudje jim tudi dandanašnji verjamejo, sicer bi ne izvedeli številnih zgodb o tem, kako znani so in kako dobro jim gre.
Tistim, ki bi se z zdravilnimi rožami radi sami pozdravili, je Trdina v svojih zapiskih samo nakazal, kaj vse je potrebno vedeti. Za nekatere bolezni in za začetek „zeliščarstva" pa je le, kaj ne?
Trobentice, trta, vetrnice, globočnik, kolesnik — to so le nekatere izmed rastlin, ki jih omenja Trdina in ki tudi danes rastejo v vsakem gozdu, v vsakem vinogradu. Vam otekajo roke? Jmate vodenico? Vas trga? Če bolj verjamete zeliščem kot zdravnikom, poskusite. Stalo vas ne bo nič — k zdravniku boste pa vseeno šli .. .
>
Gracagev turn, slikovit grad pod Tolstim vrhom, se na zunaj prav nič ne razlikuje od številnih drugih gradov na Dolenjskem. Še več: v primerjavi z Otočcem, Starim gradom in še katerim drugim je že slabo ohranjen. Toda pozor: ima nekaj, česar ne premore noben drug grad pri nas: ima še živega graščaka, lastnika gradu. Sedem stoletij se že menjujejo lastniki tega gradu, ki so ga baje postavili zaradi bojazni pred mongolskim vdorom! Današnji lastnik je Herbert Schoeppl. „Hvala bogu, da me je mati silila v šole!“ trdi danes, ko živi od pokojnine. Grad sam namreč ne vrže nobenega dinarja; nasprotno — za popravila bi bilo potrebno toliko denaija, da tega s svojo pokojnino upokojeni gozdarski inženir nikoli ne bi zmogel... Grad bo po Schoepplovi smrti, kot pravi sam, prišel v roke njegovih vnukinj, ki živijo v Belgiji in vsako leto obiskujejo graščaka. Vnukinji, ki znata tudi nekaj slovenskega, sta hčeri Herbertove hčere Vite, ki je delala za partizane in so jo rešili iz brloga Wol-bangove „črne roke“, pozneje pa je v internaciji spoznala moža Belgijca, ki je tudi sodeloval v odporniškem gibanju.
Sicer pa so bili Rudeži sploh — Schoeppl se je oženil z vnukinjo Trdinovega pobratima Dragotina Rudeža — napredni Slovenci in med okupacijo niso oklevali, na katero stran naj se postavijo. Zato ni naključje, da je vdova po Dragotinovem sinu aprila 1942 kupila prvim upornikom v Gorjancih vola, da je z družino morala stati pred puškami legistov, ki so nasilno zasedli grad. Ni čudno potemtakem, da je rešila terenskega sekretarja Osvobodilne fronte gotove smrti, ko so v grapi Tolstega vrha več zvezanih nesrečnikov postrelili in jim s krampi razbili glave.
Sicer pa sva preveč zašla v novejšo zgodovino Gracaijevega turna. Tudi Gracaijev turn je bil kot vsi naši starejši gradovi v začetku samo stolp na pobočju vinorodnega Tolstega vrha. Po enem izročilu so grad sezidali belokranjski Gracarji leta 1240, menda zaradi bojazni pred mongolskimi napadi, vsekakor pa tudi zaradi napadov Ogrov, ki so v tistem stoletju silovito napadali in plenili po dolini Krke, da so ljudje bežali z domov in so kmetije ostajale v pušči. Drugo izročilo pa pravi, da je Gracaijev turn,.s prvotnim imenom Orešek, stal vsaj leta 1311.
Valvasor pravi o Gracaijevem turnu: „Grad Feistenberg (po kranjsko Gracarjev turn) leži na Dolenjskem ali v Slovenski marki, 10 milj od Ljubljane in 2 od Novega mesta, na nizki vzpetini, to je nekolikanj navkreber, na rodovitnem in prijetnem kraju.
Grad se je popred imenoval Graetzerthurn, zaradi česar se ga še danes drži kranjsko ime Gracaijev turn, ki ga je dobil po svojem ustanovitelju, namreč po nekem gospodu Graet-zeiju. Ta ga je bil prvi pozidal, ga poimenoval Gracarjev turn in gospodje Graetzeiji so ga imeli v lasti še mnogo let; tako: leta 1328 gospod Herward in .gospod Meinhard, dva brata Graetzerja, viteza; nato leta 1353 gospod Andrej Graetzer, leta 1371 gospod Engelreich, leta 1411 gospod Haenselein Graetzer, leta 1441 gospod Andrej, leta 1540 pa gospod Jožef Graetzer.
Ko je ta rodbina izumrla, kar pa se je zgodilo že pred davnim, in ko so h gradu še mnogo prizidali, so ga imenovali Feistenberg (po slovensko bi to pomenilo Tolsti vrh). Kdo mu je dal to ime prvi, tega sicer ne vemo; moje mnenje pa je, da so s tem imenom hoteli pokazati na rodovitnost tal, ki so tu v okolici zares odlična in rodovitna. Graščina ima namreč lepa in ravna polja ter travnike, poleg tega pa tudi prelepe vinograde - (že takoj pod gradom je zasajen izboren in velik vinograd, ki rodi nadvse slastno vino). V mičnih in čednih gozdovih v neposredni bližini gradu raste veliko kostanjev in skuršev. Tudi sadno drevje je veselo teh plodovitnih tal, ki ga zasujejo z veliko množino najokusnejših jabolk, hrušk in podobnega sadja, tako da torej ta grad z vso častjo nosi ime Feistenberg.44
Tako Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. V 16. stoletju so stolpe z zidovjem povezali v štirioglato nezavzetno trdnjavo: tako lice kaže grad še danes, čeprav spričo napredka v tehniki vojskovanja že zdavnaj ni več nezavzetna trdnjava. Še danes je vidna letnica 1537 na zaprtem notranjem dvorišču, vsekana v kamen. Sodijo, daje to leto, koje grad dobil današnjo podobo. V Valvasorjevem času je imel grad še cerkven stolpič in še neko drugo zgradbo.
Gracarji so sredi 16. stoletja izumrli, po ohranjenih dokumentih so imeli graščino v rokah v 17. stoletju Busethi in Dienersbergi, Valvasor omenja tudi gospoda Malešiča in gospoda Tadiolaviča, nato Edlinga, od katerega naj bi grad kupil spet gospod Ivan Jurij Bu-seth. Ta pa je po smrti zapustil grad, imenovan Busethov grad, svoji ženi Mariji Rosini,
Rojeni Rasp. V Valvasorjevem času je bil lastnik Henvart Buseth. V 18. stoletju so imeli grad v lasti grofje Paradeiseiji. Zadnji tega plemenitega rodu, Regalat Paradeiser, je leta 1786 zblaznel. Oddali so ga v oskrbo usmiljenim bratom v Ljubljano, kjer pa ni imel mirnega življenja. Norce so takrat imeli za hudičeve obsedence in so temu primerno z njimi tudi ravnali.
Ko je ta gracarska veja Paradeiserjev izumrla, je grad prišel v meščanske roke. Kupil ga je zakupnik šmarske pošte Ivan Vincenc Pavlin, ki se je vpisal v knjigo lastnikov gradu leta 1800. V naslednjih dveh desetletjih so se hitro vrstili razni gospodarji, dokler ga ni 1821. leta kupil ribniški graščak Anton Ru-dež. Gospodarske posle je Rudež poveril spretnemu in zvestemu oskrbniku Strgarju. Malo je znano, da je Strgarjev sin zdravnik svojo edinko Mari oženil z osvoboditeljem Maribora, generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom, čigar mati je bila tudi Dolenjka, doma iz Trebnjega. 1828. leta je Strgar na zahodni strani gradu podrl starinski dvižni most.
Še danes se vidi, kje je most včasih stal... Strgar je dal sezidati vhod, kakršen je še danes. Tudi jarek, je dal nasuti, da pelje do vhoda široka pot. Zanimivo je, kako so se graščaki včasih braniji napadalcev. Ker v širokem in | globokem jarku niso imeli vode, so bili v njem I ujeti sestradani volkovi. V gradu so takrat po- ' stavili stolpič z uro in oglejskim križem v spomin, da je bil grad v davnih časih pod oblastjo oglejskih patriarhov. Sezidali so tudi velike kašče za slavonsko pšenico, s katero je začel trgovati za gospodarja. Namesto nekdanjega kolovoza so do ceste na Mokrem polju zgradili novo cesto, ki so jo po Rudeževi ženi krstili „Louisina cesta44. Lastnik Anton Rudež je tako zaupal zvestemu Strgarju, da je s sinom Jožefom, kije bil sila učen, živel v Ribnici.
O Gracaijevem turnu_in njegovih prebivalcih so se ohranile mnoge zgodbe. Valvasor na primer piše, da so Turki na nekem svojem pohodu ujeli na Šentjernejskem polju plemkinjo iz družine Turn in jih hoteli storiti silo. | ,JCer pa se je branila in se jim z vsemi močmi tako upirala, da sramotnega dejanja niso mogli opraviti, soji odsekali roke, zaradi česar je ta častna žena umrla z nesmrtno slavo svoje poštenosti,*4 piše Valvasor. Poroča pa tudi: „Prav tu, in sicer v samem gradu, se je pred približno dvanajstimi ali trinajstini leti v mesecu juliju pripetil strašen dogodek. Uskoki, ljudje, ki s svojimi dolgimi parklji prav radi segajo po tuji lastnini (poštenih tukaj ne mislim!), so prišli ponoči skoz okno v grad in stopili v obednico, kjer je spala ena izmed služkinj. Ker je nanjo skoraj stopil Uskok, ki je stikal za stvarmi, je ta začela na glas kričati. Oni jo je zaradi tega prijel za goltanec, da bi ji zaprl zračne cevi ali pa jih z nožem morilsko odprl in prezračil. Seveda pa je deklino vpitje prišlo j do ušes grajske gospe Marije Rosine Buseth, ki je spala v sosednji sobici; s hčerko, kije spala pri njej, je v temi hitela v obednico, tu pa so jo, kakor že prej služkinjo, lopovi s sabljami žalostno potolkli. Ko se je zaradi tega po gradu razlegalo vpitje na pomaganje, je pritekel oskrbnik Wolf Salomon Janko, a gaje doletela enaka nesrečna usoda; morilski tatovi so ga namreč s svojimi sabljami tako srdito pričakali, da je obležal mrtev. Medtem pa je gospa z gospodično Rozalijo zbežala in se po vseh štirih splazila skozi vinograde ter se rešila k nekemu kmetu. Ko si je tolpa zlikovcev prisvojila najboljše, kar ji je dopustila naglica, je zbežala od tam.44
Sedanji lastnik gradu Herbert Schoeppl rad pove tudi naslednjo zgodbo iz stare in bogate zgodovine: „Slikar Rangus je naslikal prizor po resničnem dogodku iz turških časov. Takole je bilo: ko so Turki zasedli Bosno, so od tam pribežali Uskoki, ki so jim tukajšnji ljudje radi govorili Žumberčani. Naselili so se na belokranjski strani Gorjancev, podpirala jih je tudi oblast, ker so se dobro bojevali. Kadar ni bilo bojev, so radi plenili po okolici. Nekega dne je skupina Uskokov — bilo jih je 12 in so bili ravbarsko razpoloženi - prišlo v Vrhpolje.
Eden od njih je vstopil v mlin, mlinarica pa se ga je tako ustrašila, da je na vrat na nos sko-čila skozi okno.
Mnogo bolj znana in še danes lepo ohranjena pa je Rangusova slika na vratih grajske kašče, ki govori o tem, kaj se je zgodilo slikarju. Slikarja je srečala znana roparska skupi' na Uskokov, ki so jo že dolgo brez uspela lovili. Roparji so hoteli piti in slikarje moral i njimi. Najprej so se hoteli napiti, potem pa so nameravali opleniti grad. Rangus naj bi ji*11 kazal pot. Ko so prišli do zidanice, je slikar uporabil zvijačo. Kazal se jim je, kako je vesel in vljuden, po glavi pa so mu šle druge misij- , Vseh dvanajst ropaijev je pustil, da so pred
[;• 1
Nadaljevanje prihodnji (	1
Oče Franc, 44-letni lastnik avtomehanične delavnice v Krškem, zvezni trener jugoslovanskih dirkačev speedwaya, pred leti štirikrat državni prvak. Sin Evald, 22-letni avtomehanik, jugoslovanski prvak v speedwayu za mladince, trenutno najboljši jugoslovanski dirkaj. Drevo in jabolko. Gotovo ste uganili, da gre za očeta in sina Babiča.
Leto dni mineva od usodne ekshibicijske vožnje v Gornji Radgoni, kjer se je Evald uvrstil na svetovni polfinalni turnir v speedwayu na peščeni stezi. To je bil njegov največji uspeh. Najboljši so se še enkrat zapodili po stezi. Potem pa: ovinek, oblak prahu - nesreča... Z zlomljenimi nogami so mladega Babiča odpeljali v mariborsko bolnišnico. Takrat je Franc Babič gotovo preklinjal dan, ko se ni odločneje postavil po robu sinovi želji, da bi šel po očetovih stopinjah, „Zdaj sem dober, noga me sicer še boli, tudi kon-
dicije mi manjka - ampak spet sem na motrju!44 se veseli Evald Babič, ki je po hudi poškodbi spet v vrhu našega speedwaya. Zmagal je na pregledni tekmi v Mariboru in'si delil prvo mesto s prvakom Kekcem v Krškem. Ob uspehu mimogrede pozabi, da ga v jeseni čaka še ena operacija noge. Tak je kot oče: tudi on je bil poškodovan in mnogi so misli-
li,	da ga ne bo več nazaj na progo -pa je spet prišel in zmagal na državnem prvenstvu. „Ni čudno da mi je oče vzornik, čeprav jih je med dirkači veliko, ki bi jim bil rad dorasel!4* pravi Evald.
Bliskovit je bil Evaldov povratek med najboljše: eno leto je izgubil zaradi poškodbe, eno leto v vojaški uniformi. „Pri nas se to ne pozna preveč, ker smo vsi čisti amaterji. Za treninge državne reprezentance nam niti ne povrnejo izgubljenega zaslužka na delovnih mestih. Zaradi tega tudi zaostajamo za drugimi Ka-
ko naj se mi kosamo s Sovjeti, Švedi, Cehi, ki so pravzaprav poklicni dirkači. Ali jih plačujejo tovarne na zahodu, ali država na vzhodu ...“
Evald Babič bo letos dirkal z novim češkim motorjem Jawa. Odveč bi ga bilo spraševati po željah. Po prvih uspehih v sezoni je jasno, da si želi po očetovih stopinjah. Evald še ni bil državni prvak pri članih. Mu bo to uspelo letos, ko se je iz bolniške sobe vrnil na dirkalne proge? Ob zavzetosti in navdušenju, kakršnega kaže za speedway, in ob željah, da bi posnemal očeta, skoraj lahko pričakujemo ta naslov že letos. Za prodornejši uspeh v mednarodni konkurenci pa bo potrebno v jugoslovanskem speedwayu vse tisto, česar si želi mladi Krčan: več dirk, več sodelovanja s tujci in boljše pogoje za najboljše. Pričakuje Evaid Babič, bodoči jugoslovanski prvak med speedwayisti, preveč?