glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE stran 3. Marko Bule in Vinko Vasle stran 4. Zakaj so kazni različne? stran 6. Referendum v Zavodnjah stran 8—9 Razpis kadrovskih štipendij titovo velenje, 23. februarja 1989 številka 7 (963), cena 2000 dinarjev h otdr Gorenje na Domotechnici '89 Slediti konkurenci Od 14. do 17. februarja je bil v Kolnu v Zvezni republiki 16. mednarodna razstava gospodinjskih aparatov, kuhinj in opreme za gospodinjstvo »Domotechnica '89«. Na razstavi, na kateri je sodelovalo 1121 razstavljalcev in 37 držav, obiskalo pa jo je nad 50000 poslovnežev iz vsega sveta, se je predstavilo tudi Gorenje. Kmetijstvo v občini Mozirje Podobno kot zadnje razstave je tudi letošnja Domotechnica '89 potrdila, da se v svetu nadaljuje proces povezovanja proizvajalcev gospodinjskih aparatov in opreme za gospodinjstvo. Združujejo se največji proizvajalci, na evropski trg pa prihaja tudi kapital iz Združenih držav Amerike. Druga temeljna ugotovitev z letošnje Domotechnice '89 pa je, da razstavljeni gospodinjski aparati porabijo vse manj energije, vode in pralnih sredstev, se pravi, da se nadaljuje bitka za ohranitev človekovega okolja. Vse večji prodor pa doživljajo tudi naprave za mikrovalovni način priprave hrane. Tudi letos je Gorenje predstavilo na mednarodni razstavi v Kolnu vrsto novosti, ki so vzbudile tako med poslovnimi partnerji kot med drugimi obiskovalci precejšnjo pozornost. Proiz- vodne novosti, razstavi prostor in na Domotechnici '89 prvikrat predstavljeni novi prospekti za Gorenjeve izdelke kažejo, da si prizadeva ta poslovni sistem, kolikor je pač najbolj mogoče, slediti usmeritvam in dosežkom najpomembnejših tovrstnih svetovnih proizvajalcev. Pogovori z že tradicionalni poslovnimi partnerji v dneh sejma in stiki, vzpostavljenimi z novimi partnerji, pa so pokazali, da so uresničljivi letošnji ambiciozni izvozni načrti, prvič izvoziti za več kot 300 milijonov dolarjev. Seveda pa bodo za ostvaritev tega zahtevnega cilja potrebni maksimalni napori vseh, od oblikovalcev, delavcev v proizvodnji do prodajalcev. N. K. NEVARNE IGRE NA VELENJSKI SKAKALNICI — Že pred časom smo na straneh Našega časa pisali o hudi nesreči, ki se je pripetila fantu, ko se je igral na velenjski skakalnici. Opozorila, kaj se lahko zgodi, pa nekateri ne jemljejo hudo resno. Igre se nadaljujejo. Sicer pa je jasno, da samo opozorila niso dovolj. Objekt bi morali že zdavnaj ustrezno zavarovati. Manj mleka, manj pitancev Krizne razmere v naši družbi in gospodarstvu še povečujejo težave in negotovosti v kmetijstvu. Dolgoletne in vsem znane so nedorečenosti in neskladja v cenovni politiki, ki zavirajo razvoj kmetijstva, temu se je pridružil še predrag kapital za naložbe (tudi že za enbstavno reprodukci- jo), ki onemogoča sleherni tehnološki razvoj, zelo vprašljiva pa je tudi enostavna reprodukcija. Kmetijska proizvodnja v Zgornji Savinjski dolini je zaradi teh razlogov v zadnjih dveh letih nazadovala, dodaten prispevek k temu pa so bile še vremenske razmere, ki so lani pestile kmetij- /A a S / ^KT / / -^vv i ^ N feKEZ VIZE NIKAMOR I Črnomelj — Občinska plaketa Gorenju Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Črnomelj, v soboto 18. februarja, so tozdu Kompresorji Črnomelj Gorenja Gospodinjski aparati dodelili plaketo občine Črnomelj za posebne zasluge pri razvoju občine. stvo nasploh in se odražajo še danes. Deževje v prvem delu leta je skoraj onemogočilo pašo, pobralo zadnje zaloge krme in zaviralo prvo košnjo, zatem pa je prispevala svoje še suša, ki je krepko zmanjšala pridelek krme in njeno kakovost. Posledice že občutijo, saj krme primanjkuje, to pa povzroča zmanjševanje osnovne črede. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so z ugodnejšimi ukrepi koruze in krmil želeli nadomestiti ta izpad, vendar niso v celoti uspeli. Težave lanskega leta se letos nadaljujejo in na zadrugi se bojijo, da bodo še hujše, že sedaj pa je jasno, da se upadanje nadaljuje. V primerjavi z letom 1987 so lani pridelali za 4 odstotke manj mleka in priredili za 10 odstotkov manj pitancev. Zanimivo je, da je manjše število molznic v hlevih le manjši del razloga za upadanje mlečne proizvodnje. Bistveno se je namreč zmanjšala molznost, saj kmetje kratkomalo ne prenesejo več bremena predragih krmil in gnojil. Na zadrugi upajo, da bodo letos vendarle uspeli zaustaviti padanje in bi vsaj ohranili lanskoletno raven, k čemur naj bi pripomogla tudi regresirana prodaja krrpil in gnojil. Ne glede na vse, pa to vendarle pomeni znaten izpad, zlasti v zvezi s srednjeročnimi načrti, pa tudi o letnem načrtu ne morejo več smelo govoriti. j. p. Center srednjih šol Jeseni splošno izobraževalni program Na februarski seji skupščine republiške izobraževalne skupnosti so delegati dali zeleno luč za možnost vpisa v novo usmeritev na tistih srednjih šolah, kjer se dijaki ;že izobražujejo v naravoslovnih usmeritvah. Med slednje sodi tudi Center srednjih šol iz Titovega Velenja. Kot smo slišali na četrtkovi seji komiteja za družbene dejavnosti, bodo na Centru v jeseni že razpisali prosta mesta za vpis v splošno-izobraževalni program, ki daje možnost direktnega vpisa na katerokoli visoko šolo. Po ocenah je interes za to usmeritev med osmošolci naše občine dokaj velik in zna se zgoditi, da se bodo na centru že v jeseni ti lahko izobraževali v enem oddelku družboslovne, naravoslovne usmeritve ter v dveh oddelkih splošno-izobraževalnega programa. Treba je povedati, da se programi v posameznih usmeritvah med sabo zelo malo razlikujejo, in da nova usmeritev ne bo »potegnila« za sabo nobenih kadrovskih in materialnih težav. Po mnenju članov komiteja za družbene dejavnosti je uvajanje nove usmeritve na srednješolskih centrih dokaz več, da je reforma izobraževalnega sistema padla, in da to odgovorni hočejo priznati čimkasneje. Konec koncev ni pomembno ime usmeritve, ampak vsebina programov, ki morajo zagotavljati dvig kakovosti izobraževalnega sistema. -ip- Omejimo porabo elektrike! Dolgotrajna suša vpliva na izredno nizko proizvodnjo v naših hidroelektrarnah, zaradi ekoloških razlogov pa morajo proizvodnjo omejevati tudi v termoelektrarnah. Slovenci smo že kar lep čas zato odvisni od zelo drage električne energije iz uvoza. Prav zato moramo elektriko zares varčno uporabljati. Že od 10. februarja pa velja 50 odstotna omejitev razsvetljave ulic, trgovin in drugih objektov (seveda tako, da varnost ni ogrožena). Na minium je treba zmanjšati tudi razsvetljave reklam in izložb, elektriko pa je prepovedano uporabljati za gretje poslovnih in obratovalnih prostorov, ki imajo tudi centralno ogrevanje. Prav tako pa je prepovedano razsvetljevanje stadionov, razen za organizacijo mednarodnih športnih prireditev. Omejimo torej porabo električne energije povsod, kjer je to možno. Le na ta način se bomo ognili neljubim redukcijam, ki nam že grozijo. v delu«. O tem smo se prejšnji teden pogovarjali z vodjo velenjske enote Temeljnega sodišča Celje, MILENO BUKVIČ-DEŽMAN. • Ali na velenjski enoti temeljnega sodišča nudite strankam tudi brezplačne pravne nasvete in kam se je mogoče po to pomoč obrniti? Milena Bukvič-Dežman: »Ja, to je v skladu z Zakonom o pravni pomoči, v skladu s posebnimi predpisi pa tudi z drugimi opravili in dejanji. Nepovabljene stranke lahko iščejo pravo pomoč na sodišču ob sredah, ko je uradni dan, enkrat mesečno pa tudi v Gornjem gradu. Predlagane spremembe Zakona o pravni pomoči obseg pomoči na sodiščih omejujejo le na tista opravila in dejanja, ki jih mora sodišče opraviti v skladu s posebnimi predpisi. Ker pa se je v zadnjem času število odvetnikov tako v Titovem Velenju kot Mozirju precej povečalo smo pričakovali, da bo pravne nasvete na sodišču iskalo manj občanov, vendar se to ni zgodilo. Na uradne dneve prihaja še vedno veliko ljudi, tako da smo obseg prisiljeni zmanjševati. Poleg ustnih nasvetov, ki jih stranke dobijo, lahko podajo tudi izjave poslednje volje, dedne izjave, predloge in tožbe v statusnih zadevah preživnine, očetovstva, razveze in izvršilnih zadevah, če gre za izvršbo preživninskih terjatev. Lahko predlagajo tudi overitev pogodb po sodniku, zahtevajo hrambo oporoke in tako naprej.« • Katera kazniva dejanja pa so bila lani najpogostejša? Milena Bukvič-Dežman: »Že vrsto let so na prvem mestu kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, ki predstavljajo v zadnjih petih letih, poprečno na leto 44,5 odstotkov kazenskih zadev. Lani jih je bilo 46 odstotkov. Na drugem in tretjem mestu so kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, lani jih je bilo' 13 odstotkov in kazniva d^jžinji)' ^6pCr življenje iri telo, tudi 1-3 odstotkov. Takšen vrstni red pravzaprav ugotavljamo že od leta 1979 naprej, pri čemer kazniva dejanja zoper življenje in telo občasno »prehitijo« tista zoper varnost javnega prometa. Drugih kaznivih dejanj je manj. Tako je v lanskem letu naprimer 7,6 odstotkov zadev odpadlo na kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, 3 odstotke na tako imenovani gospodarski kriminal, 2,4 odstotke na kazniva dejanja zoper javni red in mir, 0,6 odstotka pa na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo ...« • Kakšna je bila lani izrečena najvišja kazen? Milena Bukvič-Dežman: »V lanskem letu je bila za kaznivo dejanje poskusa umora izrečena kazen 3 leta in 10 dni zapora, gre za zadevo iz leta 1987, prav odločba pa je bila razveljavljena. Za smrtno prometno nezgodo, voznik je bil pod vplivom alkohola, pa dve leti in 6 mesecev zapora. Šlo je za dejanje iz leta 1985.« t Ker vsako leto pripravljate tudi obširna poročila o delu, nas zanima, ali na osnovi tega naredite za določeno obdobje tudi kakšno analizo, iz katere se da razbrati so kazniva dejanja v porastu ali ne? Milena Bukvič-Dežman: »V vsakoletnih poročilih običajno primerjamo gibanje zadev in delovne uspehe s tistimi iz preteklega poročevalskega obdobja. Pred leti smo na območju Temeljnega sodišča Celje posebaj spremljali gospodarski kriminal, na enoti v Velenju premoženjske delikte v Gorenju, oddelek za mladinsko kazensko sodstvo pa je izdelal posebno analizo o mladinskem kriminalu na območju regije in jo posredoval skupščinam občin. Kar pa zadeva gibanje posameznih zadev v daljšem obdobju, so primerljiva leta od reforme pravosodja naprej, torej od leta 1979, ko so se v primerjavi z ob- činskimi sodišči spremenile pristojnosti temeljnih sodišč in njihov obseg dela. Število kazenskih zadev, to je vloženih obtožnic, obtožnih predlogov in zasebnih tožb, je na naši enoti od leta 1979 (404 nove zadeve) naraščalo do leta 1984 — 558 zadev, leta '86 — 524 zadev, leta '87 — 500 zadev in lani 507 zadev. Če gledamo te številke bi lahko rekli, da je kriminaliteta v upadanju, na tak zaključek kažejo tudi številke o zadevah, ki jih obravnava javni tožilec: v upadanju je namreč tudi število ovadb zoper neznane storilce.« • Ljudje pravijo, da sodišča prepočasi rešujejo določene zadeve, sploh tiste manjše. Če je to res, kaj je največja ovira, da to ne gre hitreje? Milena Bukvič-Dežman: »Očitek, da sodni mlini meljejo počasi, se že dolgo ponavlja, in ko nanese beseda na sodišče, se govori, da dela prepočasi. Po drugi strani pa stranke, pri katerih so bile zadeve hitro rešene, o tem ne govorijo. Če pa pogledamo nekaj let nazaj, pa vidimo drugo plat medalje. V zadnjih petih letih je bilo v enem letu rešenih 75 odstotkov vseh kazenskih in 83 odstotkov vseh pravdnih zadev, v pol leta pa 58 oziroma 70 odstotkov teh zadev. Hitro se navadno rešujejo tudi nepravdne in zapuščinske zadeve, vendar le tiste, kjer med strankami ne pride do nesoglasij, ki jih je potrebno reševati v pravdah. Take >preki-nitve< pa potem trajajo več let, saj navadno ne gre le za eno pravdo.« t O starih zadevah morajo sodniki redno poročati. Za vsako zadevo potem tudi ugotavljate, zakaj postopek dolgo traja. Kakšni so razlogi? Milena Bukvič-Dežman: »Razlogov je običajno veliko: zapletenost zadeve, ki zahteva postavitev ehega ali več izvedencev. neaktivnost samih strank, nedisciplina prič. ki se ne odzovejo vabilom, težave z vračanjem sodnih pošiljk. nedosegljivost strank, ki morajo poleg starih zadev reševati še vse liste, ki so prednostne in v katerih mora že po zakonu biti postopek hiter. Vedeti je tudi treba, da imamo težave pri razpisovanju obravnav zlasti v tistih zadevah, kjer stranke zastopajo odvetniki, saj tam večkrat prihaja do preklicevanja in prelaganja že razpisanih obravnav zaradi zasedenosti pooblaščencev. ki se enostavno ne morejo udeležiti dveh ali več po naključju razpisanih obravnav ob isti uri. isti dan. na različnih enotah oziroma sodiščih. Tu so še zimske in letne počitnice strank, odvetnikov pa tudi sodnikov, ki pa morajo izpolniti enajstmesečno normo. Prisotni so seveda tudi posamezni subjektivni razlogi na strani sodnikov, česar nismo nikoli zanikali. Ure-gencam strank, ki pa so v najsta- t: Milena Bukvič-Dežman: »Okoliščine so tiste, ki pri posameznem storilcu vplivajo na to, ali bo izrečena kazen višja ali nižja.« rejših zadevah zelo redke, smo vedno skušali ugoditi in zadevo vzeli v delo še bolj pospešeno.« • Kako je kaj z gospodarskim kriminalom na našem področju? Milena Bukvič-Dežman: »V zadnjih letih je tako imenovani gospodarski kriminal, kot kažejo številke, v upadanju. Odstotek teh kaznivih dejanj se je s šestih odstotkov s prejšnjih let lani zmanjšal na vsega 3 odstotke vseh novopripadlih kaznivih dejanj. Vloženih je bilo 16 obtožb. V večini gre za manj pomembne zadeve in so temu prilagojene tudi kazenske sankcije. Najstrožja izrečena kazen za tovrstno zade- vo je bila 2 leti zapora, ostalo pa so bile pogojne obsodbe ali pa nižje zaporne kazni. To število kaznivih dejanj je bilo v prejšnjih letih veliko predvsem zaradi lega, ker so se v večjem številu pojavljala tako imenovana devizna kazniva dejanja, šlo je za kupčevanje s tujo valuto v več primerih, v veliko več primerih pa je prihajalo tudi do izdajanja nekritih čekov s strani posameznih občanov. To pa so vse zadeve, ki jih po terminologiji uvrščamo v gospodarski kriminal. Tistega >pravega< gospodarskega kriminala pa že nekaj let praktično ni.« 9 Kazni za podobna kazniva dejanja so precej različne. Ali je to, kakšno kazen si kdo zasluži, odvisno tudi od sodnika, ki primer prevzame? Milena Bukvič-Dežman: »Res se zgodi, da pride v primeru, ko gre za navzven podobno kaznivo dejanje, naprimer prometno nezgodo s smrtnim izidom do različnih kazni ali kazenskih sankcij. Sodnik, ki v zadevi odloča, oziroma v takšnih primerih je to senat, v katerem poleg sodnika sodelujejo tudi sodniki porotniki, mora pri izbiri kazenske sankcije in kazni, ki jo izreka posameznemu storilcu, upoštevati več stvari. Najprej je tu splošni namen izrekanja kazenskih sankcij. Ta je, kot veste, v zatiranju družbi nevarnih dejanj, ki kršijo ali ogrožajo družbene vrednote zavarovane s kazensko zakonodajo. Potem so tu tudi splošna z zakonom predpisana pravila za odmero kazni, ki mora biti v vsakem posameznem primeru izrečena v zakonskih mejah in ob upoštevanju vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Gre za okoliščine, ki pri posameznem storilcu vplivajo na to, ali je bila izrečena kazen višja ali nižja. • Katere okoliščine recimo vplivajo na izrek kazni? Milena Bukvič-Dežman: »Če pogledamo primer takšnih okoliščin: nagibi iz katerih je posamezni storilec dejanje storil, stopnja ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, obnašanje po končanem kaznivem dejanju, ko je naprimer poskušal ali storil vse, da povzročeno škodo povrne ali pa tega ni napravil. Pa tudi druge okoliščine so pomembne, ki se nanašajo recimo na osebnost posameznega storilca kaznivega dejanja. Če gre za storilca povratnika mora sodišče upoštevati tudi, ali je dejanje, ki ga v konkretnem primeru obravnava istovrstno, ali novo. Ugotavlja tudi. ali sta bili obe, prejšnje in sedanje kaznivo dejanje stotjeni iz enakih nagibov, upošteva kolikq časa je preteklo od prejšnje obsodbe oziroma prestane ali odpuščene kazni...« • Lahko to ponazorite m primeru? Milena Bukvič-Dežman: »Vrniva se na primer prometne nezgode s smrtnim izidom. Lahko se zgodi, da dobi storilec pogojno kazen kot posebno kazensko sankcijo, lahko pa dobi tudi nekajletno zaporno kazen. Sodišče v vsakem posameznem primeru ugotavlja vse kar sem že naštela, preverja pa tudi, za kakšno stopnjo družbene nevarnosti je šlo. S kakšno vožnjo je do prometne nezgode prišlo, gre morda v primeru tudi za kršitev cestno prometnega predpisa s strani oškodovanca, upošteva ali je voznik povzročil prometno nezgodo prvič, ali je to že drugo, morda tretje dejanje. Zlasti pa upošteva, ali je vozil pod vplivom alkohola. Zato prihaja do različnih kazenskih sankcij, ki so prilagojene vsakemu posamezniku, temu pravimo individualizacija kazenske sankcije oziroma kazni.« • Koliko je to odvisno od posameznega sodnika? Milena Bukvič-Dežman: »Mislim, da ne veliko, ker se mora sodnik v vsakem primeru, še posebno pa takrat, ko ne sodi sam, posvetovati s člani senata. Bistvenih razlik, ki bi bile odvisne samo od volje sodnika, mislim da ni. Večji vpliv imajo okoliščine, ki jih mora sodnik oziroma senat upoštevati v vsakem konkretnem primeru.« 0 Za konec pogovora pa še tole vprašanje: povežimo ga s tistim, kar smo navedli uvodoma. Blizu 17 tisoč zadev ste obravnavali lani na velenjski enoti temeljnega sodišča Celje. Kakšna pa je kadrovska zasedba tega sodišča? Milena Bukvič-Dežman: »Kadrovska zasedba je od leta 1979 praktično nespremenjena, od reforme pravosodja naprej, torej. Na sodišču je do konca lanskega leta delalo 10 sodnikov. Ob koncu leta seje upokojil eden dolgoletnih sodnikov. Mislim, da bomo kljub odhodu zmogli delo, ker smo v primerjavi z ostalimi enotami Temeljnega sodišča Celje s številom spisov manj obremenjeni kot so drugje. Poleg sodnikov pa je zaposlenih še 21 administrativno-tehničnih delav- ^ cev. ki opravljajo vse administra- S tivne in tehnične posle in reči .3 moram, da je zlasti pri stranskih ^ zadevah pretežni del dela na nji-hovih ramenih, pomaga pa nam C tudi strokovni sodelavec na izvr-šilnem oddelkuA< 5 Ekološko gibanje Kako naprej? Ali se je sezona odstrela res začela? Z velikim zanimanjem spremljam pisma razmišljanja Marije Šavor. Vaneta Gošnika in Petra Tezmana o poteh in stranpoteh slovenskega in šaleškega ekološkega snovanja. Ker sem bil v prispevku M. Šavorjeve poimensko naveden, bi želel podati še svoje razmišljanje. Kot enega izmed potrebnih kamenčkov v izgradnji pisanega mozaika neobremenjenega iskanja zdravih in okolju prijaznih poti naše skupne bodočnosti. Moram reči, da sem »ekolog« najprej po srcu, nato sem postal še »ekolog« po razumu in si mukoma utrl pot v raziskovalno sfero varstva okolja. Demokracijo in politični pluralizem pojmujem kot vseobse- 5. 6. 1988. Ustanovni občni zbor Šaleškega ekološkega društva (ŠED) ni dal niti najmanj slutiti, da še preden bo takrat ustanovljeno društvo proslavilo 1. obletnico obstoja, bo že od vseh strani napadano. Žal mi je, da se neka tako obetajoča skupnost privržencev varovanja okolja — članov ŠED, posebno delovnih članov, tako kritizira. Zbodlo me je, ko sem prebrala članek v NAŠEM ČASU z dne 22. 12. 1988 pod naslovom »Od vstaje krajanov ma vaški vodovod, in da -vode tam ne bi dobil. Seveda je na krmni n« ^..u;,; t;;ljtj meseca po ustanovitvi društva, sem Izvršilnemu odboru poslal v presojo besedilo z naslovom: »Pojasnilo k nekaterim mojim pogledom na delovanje društva«. V njem sem razgrnil razhajanja s prevladujočimi principi in metodami dela, ki jih je začelo ubirati vodstvo društva. Upal sem, da bomo različne poglede uspeli v preudarnem pogovoru združiti na točki, ki bi predstavljala minimum možnosti za skupno delo. Žal se to na seji, IO, ki je bila sklicana s tem namenom 29. avgusta 1988, ni zgodilo. Zavedal sem se, da bi lahko moje vztrajanje povzročilo v IO nepotreben razkol, zato sem se iz aktivnega dela takoj umaknil. 2) O notranjih razhajanjih v Izvršilnem odboru članstvo društva ni bilo obveščeno, torej ni podelilo mandata niti mojemu, ne moreš priti ob koncu skupne akcije z lončkom, ga postaviti in veselo piti. Kar se pa tiče telefonskega omrežja je tako tebi, kot drugim krajanom znano, da se je naša hiša pridružila akciji že ob samem začetku in nismo ob koncu tekali okoli s praznim lončkom kakor ti pri vodovodu. Prav tako moram povedati, da v skupnem delu ne vidim zgolj svoje koristi, kot si napisal, in da se nikoli ne mislim zapreti v svoje dvorišče, kar bi te seveda veselilo in prišlo prav. Ne vem kaj si hotel povedati s podatkom, da so do leta 1964 tvoj vodni vir uporabljali kot javno korito za napajanje konj, vem pa, da bi danes voda kar po ceveh pritekla do konj, če ne bi bilo sosedskih sporov. Na koncu prispevka pa želim povedati, da časopis Naš čas ni glasilo, v katerem bi prali umazano vaško perilo, ampak je glasilo socialistične zveze, ki je namenjeno predvsem obveščanju delovnih ljudi. Zato si s tovarišem, K. ne mislim več »dopisovati« preko glasila, ne glede na neumnosti, ki jih bo še napisal. Davorin Pokržnik niti danes v delu 10 ŠED prevladujočim pogledom in metodam dela. To pa pomeni, da sta obe »struji« imeli pred članstvom legitimen mandat — seveda do takrat, ko jima ga ne bi odvzelo. Upal sem, da bo to v pol leta spoznalo tudi izvršilno telo in po preudarku skušalo ponovno poiskati močnost konsenza. To se ni zgodilo. 3) Vem, da si ne smem lastiti pravice ocenjevati dela Izvršilnega odbora, v katerem pol leta dejansko ne delujem. Toda zavedam se tudi dejstva, da mi je mandat v IO podelila najprej množica več tisoč ljudi oktobra 1987 na Titovem trgu v Titovem Velenju (množica, ki je zahtevala ustanovitev društva in imenovala iniciativni odbor) in potem seveda sami člani društva na ustanovnem zboru junija 1988 pri kmetu Predneku v Zavodnjah. Menim, da kot član Izvršilnega odbora društva njihovih pričakovanj nisem mogel izpolniti. O tem, koliko je pričakovanja iz- Ko gledamo v nebo, ki že tri mesece ni naklonilo dežja niti gnoja siromašnim, kakor se tudi reče pomladanskemu snegu, nejevoljno zmigujemo z glavo. Suša je in to se pozna na vseh vodah tudi v naši dolini. Gladine padajo in količina pretoka Pake se manjša. Poleg splošne skrbi, ki jo prinaša takšno »slabo« vreme, nam nižanje vodostaja razkriva še druge nečednosti, ki pa so bolj povezane s človeško kulturo, kakor z vremenom. Videti je, da so Velenjčani zamenjali strugo reke Pake z gnojno jamo. Kanal bi lahko imenovali kar Pa-ka-odplaka. Zato so se člani RD Titovo Velenje domenili in očistili strugo skozi mesto. 15. februarja se jih je zbralo sedemnajst in ti so naložili dva zvrhana tovornjaka vsemogočega odpada, ki meščanom »pade« v Pako. Ribiči pravijo, da je bilo v strugi vse, samo Velenjčanov ne. Čisto normalno pa je tudi, da se jim pri tem delu, kljub pozivom, ni pridružil nihče. Laže je pač vreči, denimo divan v strugo, kakor ga pa izvleči. Najbrž je bil kriv petnajsti, ko so ljudje prebirali in polnil 10, bodo presodili in sodili člani društva. Naj zaradi večje jasnosti s tem v zvezi omenim le dva primera: Šaleško ekološko društvo se je pred časom spustilo v javno razpravo o tem, kako veliko bi smelo biti odlagališče jedrskih smeti — in ob tem pozabilo, da smo se prebivalci Šaleške doline odločili, da odlagališča tukaj enostavno ne bo! To je bila tudi moja odločitev; — na poslednjem pogovoru z eminentnimi predstavniki električnega gc podarstva (bil je v četrtek, 16. 2. 1989 v stavbi DPO v Titovem Velenju) je predsednica ŠED istim zagotovila, da »smo« (prebivalci Šaleške doline!?) v zvezi z nameščanjem odž-veplevalnih naprav v TEŠ pripravljeni skleniti določene kompromise. Jaz kompromisov nisem pripravljen sklepati. Vsaj ne v imenu več kot 300 članov Šaleškega ekološkega društva! Če bi kaj, bi sklenil kvečjemu sporazum z Zavodenjčani, ki so pri- hiteli zapravljati zaslužene novce, sicer pa; naj si Pako očistijo ribiči sami! Saj je njihova. Če pa boste slučajno pobarali koga na Vekosu, kaj da naj storimo s to navlako v strugi, vam bodo pohiteli z odgovori, da Paka ni njihova, ampak od Nivoja. Tako je to pri nas: vse je naše, ko rabimo in nič ni našega, ko »tisto« kaj terja od nas. RD Titovo Velenje je tako odprlo lovno sezono na smeti in odpadke. Člani, ki hočejo čez leto muhariti in blenkariti proti Hudi luknji imajo na skrbi vso strugo do Doliča in vse pritoke, v katerih so ribe. Tako državljani: brezskrbno mečite vse, kar ne rabite še naprej v Pako. Ribiči bodo že počistili za vami! Lov na smeti pa ni edino delo, ki ga ribiči opravijo zgodaj pomladi. To je tudi čas, ko elektro ribiči odlovijo svoje gojitvene potoke in vložijo ulov v zgornji tok Pake. Za primer povejmo, da so letos, kljub poletnemu pomoru, ujeli 765 postrvi po Lepeni in jih prestavili v Hudo luknjo. pravljeni na vse kaj drugega, kot na kompromise. 4) Jasno mi je, da v prejšnjih treh točkah nisem uspel pojasniti vseh bistvenih vsebinskih razlogov razhajanj in izstopa iz Izvršilnega odbora. Menim pa, da večina ekološko »osveščenih« državljanov te občine ve, za kaj gre. Če se bo izkazalo za potrebno, bom s pojasnjevanjem nadaljeval. In na koncu (ampak ne nazadnje) podčrtujem naslednje: — javno izstopam le iz Izvršilnega odbora Šaleškega ekološkega društva, ne pa tudi iz društva samega. Iz njega me bo namreč izključilo članstvo, oziroma njegova disciplinska komisija. Če bo, seveda! — izstop ne pomeni, da podcenjujem delo članov IO. Nasprotno! Prepričan sem le, da učinki njihovega dela ne bodo v skladu s pričakovanji članstva in prebivalcev te doline. Vane Gošnik Zdaj pa jih čakajo še potoki, ki se stekajo v Pako pri Doliču. PERE Postrvi je pomoril brezvesten državljan, ki je spustil lani poleti v Lepeno gnojevko in tako »zadušil« ribe. Foto: Mirko Šumah Se splača biti pošten? V stilu odnosov in dela, ki sem jih opisal v svojem prispevku V našenf času pred štirinajstimi dnevi, sta izzvenela tudi odgovora prizadetih, polna neresnic in podtikanj. Ob učenju postopkov tudi direktor geodetske uprave pozablja, da se je ravno Mramor držal tega reda in je zato potegnil kratko. Glede točnosti meritev pa tole: Marija-Terezija, ki je postavila temelj zemljiškemu katastru, bi takšne zemljomerce, kljub sodobni opremi, nagnala, kar pa se žal danes ne dogaja več. Da končam, (vsaj s svoje strani) časopisno polemiko in dokazovanje resnice, vabim vse, ki ne morejo verjeti, da si to remek delo velenjskih geometrov tudi ogledajo. Vidijo ga lahko ob makadamski poti, ki se od ceste na Graško goro, kot prva, od vodnega zbiralnika odcepi desno in pelje mimo Korenove in Friškovče-ve kmetije v Škalsko dolino ter se pri trafopostaji ob bivšem kamnolomu priključi na staro škalsko cesto. Po približno tridesetih korakih naj postanejo pozorni na svojo levo stran. Za vogalom mreže bodo lahko videli nov mejnik. Mesto pravega mejnika se žal ne vidi, saj je sosed tja nasul kup kamenja in ga prelil z betonom. Ostala je le še ograja, ki pa, kolikor soseda poznam, ne bo več dolgo. Pripravlja se namreč že na prestavitev na črto na novo postavljene razmejitve. Zato pohitite. Janez Mramor Še o sebičnežih Pomladansko čiščenje 2. aprila v Zavodnjah referendum Ustaviti TEŠ, če ne bo čistilnih Franc Veternik, Ivan in Edo Žlebnik: »Vztrajali bomo pri naših zahtevah!« naprav Krajani Zavodenj so najbolj zagrizeni ekologi. To seveda ni čudno, saj posledice onesnaževanja v velenjski občini najbolj čutijo. Nekajkrat so bili že opeharjeni, zato vsem obljubam ne verjamejo več. To je tudi eden glavnih razlogov, da želijo, da se opredelitev, da morajo biti čistilne naprave na vseh šoštanjskih blokih (takšne, ki bodo zagotavljale 90 odstotno čiščenje v primerjavi z letom 1980) nameščene najkasneje do konca leta 1992. V kolikor ta zahteva ne bo uresi-čena, je treba šoštanjske termoelektrarne v začetku leta 1993 zapreti, poudarjajo, oziroma njihovo proizvodnjo zmanjšati za približno 90 odstotkov in na ta način doseči, da emisije škodljivih plinov ne bodo presegale dogovorjenih višin. Kot so nam povedali predsednik krajevne konference SZDL Franc Veternik ter Edo in Ivan Žlebnik, oba prizadevna ekologa, so se krajani Zavodenj na zadnjem zboru krajanov dogovorili, da organizirajo referendum, na katerem se bodo osebno opredeljevali do tega, da predlagajo vsem trem zborom občinske skupščine, da sprejme odločno zahtevo, da morajo šoštanjske termoelektrarne v začetku leta 1993 v kolikor ne bodo namestile čistilnih naprav proizvodnjo toliko zmanjšati, da bodo emisije žveplovega dioksida v primerjavi z letom 1980 nižje za 90 odstotkov. Določili so tudi že datum referenduma, to bo nedelja, 2. aprila. Poudariti je treba, da pravzaprav ne gre za nobene nove zahteve Zavodčanov, le tisto, kar je že dogovorjeno, hočejo postaviti bolj trdo, bolj obvezujoče in dosledno. Bojijo se namreč, da se bo sicer vse skupaj zavleklo in lahko bi se tako daleč, da bi bilo za naravo prepozno, da bi bila ta že prehudo onesnažena in je ne bi bilo več mogoče rešiti. S tako trdimi zahtevami pravzaprav skušajo pomagati onesnaževalcu, ki sam seveda nima potrebnega denarja za drage naložbe zato mu bo morala napomoč priskočiti širša družbena skupnost. In ta se mora že sedaj zavedati, da ji pretijo, če se ne bo odzvala, velike redukcije ali pa zelo draga energija iz tujine. »Delati moramo z roko v roki in samo to si želimo,« pravi Ivan Žlebnik, »čeprav včasih zgleda drugače, ker so naši pogovori pogosto ostri. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, kako povezani smo, kako zelo odvisni drug od drugega, najbolj pa od narave. In če njo uničimo, bomo uničili s tem tudi sami sebe.« Zavodčani pozdravljajo odločitve vodstva šoštanjskih termoelektrarn, ki v zadnjem času proizvodnjo dosledno prilagajajo ekološkim zahtevam, opozarjajo pa še na številna nerazrešena vprašanja. Med drugim še vedno nimajo zdravstvenih analiz, zadovoljni pa tudi niso s sami mer-tivami onesnaženosti zraka. Imajo namreč le eno merilno postajo in po njihovem mnenju ne na najbolj primernem mestu. Pogosto namreč opazujejo, da se megla, ki seveda vsebuje največje koncentracije škodljivih plinov zadržuje pod njo. Zadovoljni pa tudi ne morejo biti, ker podatki o koncentracijah žveplovega dioksida niso vedno na voljo. Na hidrometeorološkem zavodu jih lahko dobijo samo od ene strokovnjakinje, ki jih obdeluje: in to seveda le takrat, kadar je v službi. Več kot hecna so tudi sprenevedanja okoli alarma, ki so ga končno dobili, pa še vedno ni povsem jasno, kako ga lahko, glede na obstoječo zakonodajo uporabljajo. »Predvsem pa se je treba zavedati. da smo se za meritve onesnaženosti zraka in nekatere druge analize odločili samo zato, da bi razrešili probleme in te takoj ne morejo biti same sebi namen,« poudarjajo naši sogovorniki in dodajajo, da bodo pri svojih zahtevah vztrajali. Mira Zakošek Galip je V Šoštanju v teh dneh izginja še en objekt, ki je bil dolgo časa tesno povezan z razvojem in padanjem tega našega mesta. To je stavba neg-danjega Polipeksa, Galipa oziroma Veplasa, kjer je v preteklosti uspešno živela proizvodnja gumbov in nekaterih drugih manjših izdelkov. Zaradi premalo spretnega vodenja je podjetje zašlo v težave, stroji in zgradbe so se postarali, preostanek dobrih idej in delavcev, pa je našel svojo streho v Titovem Velenju v Veplasu. Na tem prostoru, katerega lastnik je sedanji Rudnik lignita Velenje, bosta zrasla dva stanovanjska stolpiča, kar je za to delovno organizacijo, ki se Otepa s kar precejšnjimi stanovanjskimi potrebami in za krajevno skupnost Šoštanj, ki želi zaustaviti nadaljnje odhajanje mladih iz svojega okolja, gotovo pomembna pridobitev. V teh dveh stolpičih, ki bosta zamenjala propadlo stavbo in se tudi arhitektonsko vklopila v obnavljajoče se mestno jedro bo 40 stanovanj, namenjenih v prvi vrsti krajanom, ki se bodo morali zaradi bližnjih izkopavanj in ogroženosti preseliti z blokov 12 in 14 na Cankarjevi cesti. Kot poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Natek je to gradnjo potrebno kar najhitreje skleniti, saj naj bi se stanovalci iz omenjenih blokov, v katerih se že pojavljajo precejšnje razpoke, preselili do januarja prihodnjega leta. Ob tej gradnji pa je bilo potrebno postaviti tudi toplotno podpostajo. Ta poseg pa je vznejevoljil nekatere bližnje krajane, saj so le to padel postavili precej nedomiselno v park, v neposredno bližino spomenika padlim Talcem. Krajevna organizacija ZB je kasneje ob tem zavzela stališče, da objekt ni sporen, saj so na rudniku zagotovili, da bo dobil okolju primerno podobo. V to verjetno ni potrebno dvomiti, škoda pa je le, da bližnji krajani z namero niso bili seznanjeni, saj bi verjetno vplivali na drugačno rešitev, oziroma sedanjo lažje sprejeli. Očitno pa je, da so tudi takšni, sicer majhni nesporazumi, posledica dolgoletnega urbanističnega nereda v tem kraju, saj Šoštanj 44 let po svobodi, še nima urbanističnega načrta. (h:) /Va nekdanjem prostoru Galipa bosta zrasla dva stanovanjska stolpiča Toplotna podpostaja stoji v parku, kar krajane moti Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Krajevna skupnost Gaberke Več nalog, več raziskovalcev Izgradnja nadomestnega gasilskega doma. Gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« je letos že šestič razpisalo natečaj za izdelavo raziskovalnih nalog. Razpis je uradno končan in na naslov organizatorja je prispelo kar precej prijav za raziskovalne naloge. Mladi raziskovalci, ki letos že šestič sodelujejo s svojimi nalogami v okviru tega gibanja, so tokrat prijavili kar 39 različnih nalog, kar je glede na prejšnje leto precej več. Z večjim številom nalog pa narašča tudi število mladih raziskovalcev, saj bo v letošnjem letu pri izdelavi sodelovalo skoraj sedemdeset mladih iz naše občine. Največ je raziskovalcev s Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve iz Titovega Velenja, naloge pa so tako kot vsako leto prijavili tudi člani geografskega in zgodovinskega krožka osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Velenja. Z raziskovalnimi nalogami pa letos sodelujejo tudi trije študentje. Vsi mladi, ki se tako preizkušajo na področju raziskovalnega dela, seveda s pomočjo mentorjev, bodo morali naloge oddati do 21. aprila, ko poteče rok za oddajo izdelanih nalog. Organizatorji upajo, da število oddanih nalog ne bo manjše, kot število prijavljenih, saj se vsako leto zgodi, da kakšen raziskovalec naloge ne konča. In s katerih področij so letošnje naloge? Največ prijavljenih nalog je s področja računalništva in varstva okolja, prijavljene pa so tudi naloge iz sociologije, etnologije, jezikov, rudarstva, geologije, fizike, zgodovine in drugih področij. Ko bodo mladi raziskovalci oddali rezultate svojega dela, jih bodo ocenili strokovnjaki z ustreznih področij, mladi pa bodo naloge predstavili na občinskem srečanju v mesecu maju. Tudi pri gibanju mladih raziskovalcev ne gre brez finančnih težav. Že stroški lanskoletnega gibanja so znašali okoli 13 milijonov dinarjev, za letošnje leto pa ob naši inflaciji in povečanem številu nalog, lahko pričakujemo precej višjo številko. Zato bo potrebno letos sistem financiranja še posebno dobro organizirati. Sredstva za delo v gibanju vsa leta prispeva Občinska raziskovalna skupnost, denar za nagrade mladim raziskovalcem pa nameni Občinska izobraževalna skupnost. Vendar pa so se na zadnji seji programskega sveta gibanja odločili, da bi naj del sredstev prispeval tudi Izvršni svet Velenje, saj je eden od soustanoviteljev gibanja. Seveda pa morajo organizatorji vsakoletnega srečanja del sredstev zagotoviti tudi iz drugih virov; največkrat so to sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije v naši občini. Najboljše naloge bodo na občinskem srečanju nagrajene, precej mladih raziskovalcev pa bo s svojimi deli sodelovalo tudi na republiškem srečanju mladih raziskovalcev v okviru gibanja Znanost mladini. Matjaž Černovšek Tam, kjer je sloga, je moč. Kjer je moč, so tudi rezultati, ki vlivajo novih moči za nadaljnje uresničevanje zastavljenih ciljev. Tako so na nedavni seji ugotavljali člani skupščine krajevne skupnosti Gaberke ob oceni opravljenega dela ter pri snovanju prihodnjih nalog. Uresničili so namreč letni delovni program in tudi referendumski plan. V vaških krajevnih skupnostih krajani namenjajo največ sredstev in časa reševanju vprašanj s komunalnega področja. Gaber-čani pri tem niso nobena izjema. Tako so lani posodobili cesto v Velunji, dokončali dela pri ureditvi kanalizacije od igrišča do kolektorja, javno razsvetljavo in opravili vzdrževalna dela na ostalih cestah. Večjih obnovitvenih del je bil potreben tamkajšnji dom družbenopolitičnih organizacij, med opravljenimi lanskimi nalogami pa je treba omeniti še pridobivanje potrebnih dokumentov za izgradnjo nadomest- nega gasilskega doma ter za razširitev sekundarnega telefonskega omrežja. Krajani Gaberk so veseli vsake najmanjše pridobitve, saj je v teh časih tudi takšnih zelo malo. Ob vsem tem je razveseljiva aktivnost društev, komisij, odborov, prav gotovo je spodbudna tudi ustanovitev društva prijateljev mladine, ki je ob praznovanju novega leta že pokazalo svoj pomen. Nekoliko slabšo oceno so na seji skupščine krajevne skupnosti pripisali delu delegacij za skupščine sisov družbenih dejavnosti. Gasilsko društvo Šentilj Z delom so zadovoljni Ko je v soboto, 2. februarja, legel večerni mrak na Šen-tiljsko dolino, so se člani tukajšnjega gasilskega društva zbrali v svojem domu na redni letni konferenci, da pregledajo in ocenijo delo v preteklem letu. Krajši kulturni program so prisotnim pripravili učenci osnovne šole. Iz poročila predsednika GD Šentilj Bogomira Jelena je bilo razvidno, da so delali dobro. V društvu, ki šteje 193 članov so lani opravili 1335 udarniških ur, pomagali so predvsem pri gradnji centralnega vodovoda. Lani so se tako manj ukvarjali s prevozi vode v sušnem obdobju, saj ni bilo takšne potrebe kot v preteklih letih. V svojih vrstah imajo veliko podmladka. Tudi na tekmovanjih so bili uspešni. Sreča je bila lani na njihovi strani, na svojem območju niso zabeležili nobenega požara, zato pa so pomagali pri tem sosednji krajevni skupnosti. Ker so šentiljski gasilci precej delavni, so prejeli veliko pohval, odlikovanj in diplom. Veteranu med gasilci Karlu Kuharju so podelili priznanje za petdeset let dela v gasilskih vrstah. Priznanja Najpomembnejša naloga iz letošnjega delovnega programa znova posega na komunalno področje. Tako naj bi letos dokončno uredili javno razsvetljavo v kraju, kanalizacijo, obnovili cesto skozi naselje, prizadevali pa si bodo posodobiti tudi medkrajevno cesto od Šoštanja do križišča v Gaberkah. Denar bo potreben tudi za razširitev telefonskega omrežja, izgradnjo garderob in balinišča, otroškega igrišča ter za reševanje težav z oskrbo pitne vode na Pristavi in v Velu- nji. Veliko nalogo v tem letu predstavlja izgradnja nadomestnega gasilskega doma. Začeli naj bi ga graditi 27. aprila letos, izgradnjo pa končali prihodnje leto za rudarski praznik. S kabel-sko-razdelilnim sistemom se ponašajo že v nekaterih krajevnih skupnostih Šaleške doline. Krajani Gaberk pa bodo letos tudi del časa in denarja namenili za izgradnjo takšnega sistema v svojem kraju. -tap- so prejeli tudi pionirji, ki so sodelovali s svojimi spisi in risbami, v katerih so predstavili gasilstvo. Trio Franca Skorška pa je po končanem uradnem delu poskrbel za to, da je bilo še nekaj časa veselo. Besedilo in slika: H. M. te-r-':" ' V nedeljo, 26. februarja Krajani Raven praznujejo V spomin na legendarni pohod Štirinajste na Štajersko, praznujejo krajani Raven, že od leta 1957 svoj krajevni praznik. To seveda ni čudno, saj je izbojevala Štirinajsta ravno v njihovem kraju najbolj slavne boje. Tokrat bodo praznovali v nedeljo, 26. februarja, ko bodo pripravili ob 15. uri priložnostno proslavo v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci tamkajšnje šole, pevci, glasbeniki in folklorna skupina, za tem pa se bodo krajani, ki upajo, da se jim bodo pridružili še bližnji sosedje, zadržali, tako kot običajno, na tovariškem srečanju. 'A pc-Mt^JA Mer >t>K Enologinja svetuje DPD Svoboda Šoštanj Predramitev dramske sekcije Čimbolje približati kulturo ljudem. jih kulturno vzgajati je bila in bo tudi v prihodnje prednostna naloga članov delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj. V preteklem letu je to več kot 140 članski druščini v dokajšnji meri uspelo. Vsi skupaj se nadejajo, da bo tako tudi v jubilejnem letu delovanja, smo med drugim slišali na petkovi programsko-volilni skupščini. Toda, k vsemu temu so udeleženci takoj pridali ugotovitev, da jih dobra ocena za opravljeno delo v letu 1988 ne sme uspavati. Za dosego še boljših rezultatov kulturnega snovanja v vseh štirih sekcijah društva bo namreč potrebno v prihodnje odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Dobra »štimunga« med člani v posameznih sekcijah, znotraj njih, redno zahajanje na vaje, prizadevnost in volja so v preteklih letih dajali spodbudne rezultate. Tudi lani ti niso izostali. Z najvišjimi dosežki se v šoštanjski Svobodi ponašajo pevci mešane- ga pevskega zbora, ki so si lani na prireditvi Naša beseda v Mariboru pripeli zlato odličje, kar je najvišje priznanje kakšnega odraslega zbora v naši občini. Slišali so jih ljubitelji domače, umetne zborovske pesmi na najrazličnejših prireditvah v kraju in na drugih odrih. Svoje dosežke pa so med drugim predstavili na treh samostojnih koncertih. Z godbeniki Zarje v letu 1988 ni bilo nič drugače. Sodelovali so povsod, kjer so jim želeli prisluhniti. Hkrati pa skrbeli za pomladitev svojih vrst. Šaleški oktet so ljubitelji glasbene umetnosti slišali lani pogostokrat prepevati — kar na 24 prireditvah, od raznih otvoritvah razstav do novoletnega koncerta. Harmonikar-ska sekcija postaja vse bolj in bolj poznana v bližnji in daljni kolici. Kjerkoli so nastopili, to pa ni bilo malo, jim je občinstvo navdušeno zaploskalo. Na republiškem finalu harmonikarjev diatoničarjev jih je komisija nagradila z dvema srebrnima in Iz muzeja Velenje Zgodilo se je • • • •23. februarja Leta 1873 Leta 1867 je v Mariboru začel izhajati Slovenski gospodar »fpodučiven list za slovensko ljudstvo« in že kmalu se v časni-kiu začnejo pojavljati tudi novice iz naših krajev. Leta 1873 na dcanašnji dan poroča novičkar: »Katoliško politično društvo v Vtelenji ima predpustno nedeljo t. j. 23. februarja o pol 4. uri ptopoldne svoj občni zbor, h kateremu se udje vljudno vabijo.« NJovica sama po sebi ne bi bila zelo pomembna. Če ne bi prvič v naši rubriki naleteli na omembo katoliškega političnega društva, ki je bilo pred 1. svetovno vojno največja opora slovenstvu. Leta 1882 V tem letu srečamo v Slovenskem gospodarju na današnji dan kar dve kratki novici. V prvi poroča novičkar, daje postal šentiljski župnik in dekon č. g. Franc Trafenik; druga novica pa prinaša zanimiv izračun, na koliko duš pride en član Mohorjeve družbe. V Škalski dolini pride na vsakih 47 prebivalcev en naročnik, kar je če primerjamo z Braslovčami relativno malo (v Braslovčah pride na 32 oseb in naročnik), če pa primerjamo recimo z Mahrenbergom (Radlje ob Dravi) veliko (v Radljah pride 1 naročnik le na 197 prebivalcev). Lahko rečemo, da tudi te številke kažejo na eni strani na slovensko zavest (Mohorjeva družba je bilo slovenska), na drugi strani pa na povprečno visoko razvito bralno kulturo v Šaleški dolini. Verjetno bi tudi danes prišli do podobnih rezultatov pri razširjenosti knjige in si zato upamo zapisati brez lačne skromnosti, da je nova zbirka šaleških razgledov še toliko pomembnejša za dolino Leta 1952 Šaleško dolino ponovno najdemo omenjeno na današnji dan v slovenskem časopisju šele 70 let kasneje, ko leta 1952 v Savinjskem vestniku, številka 8, letnik V., lahko preberemo daljši članek z naslovom Frontovci v Šoštanju so odkrili vrsto pomankljivosti in dali predloge za izboljšanje dela«. Članek je zelo zanimiv, žal pa nam ga prostor ne dovoljuje natančno analizirati. Vsebina članka so volitve v mestni občinski odbor O F Šoštanj ter gospodarska situacija v kraju. Posebej so kritizirali neurejeno komunalo kraja, slabo delo pekarne, ki vsako jutro daje v trgovine vroč, svež kruh, ki je zdravju škodljiv, ne da pa se dobiti en dan starega kruha(!), ter slabo delo krojaške in ključavničarske delavnice, kjer izvršujejo le popravila. Zato so predlagali uvedbo novih proizvodov, štedilnikov, otroških koles ali kaj podobnega. Na kratko, v članku lahko opazimo nezadovoljstvo z obstoječim stanjem, toda veliko željo po oživitvi Šoštanja. Leta 1967 Zadnja vest. Večer št. 44, ki jo priobčujemo v današnji rubriki pa žal govori o drugi, tragični strani življenja in je neposredno povezana s človeško malomarnostjo: »Včeraj dopoldne je skupina delavcev v Tli Šoštanj čistila razsuti premog pri transportu traku. Med delom je z osem metrov visoke strehe padla delavcu N. Staniču na glavo nad 3 kg težka železna cev in počila mu je lobanja. Ponesrečenega delavca so pripeljali v celjsko bolnišnico. Vse kaže, da je železno cev nekdo slučajno odvrgel na streho, ne da bi pomislil, da bo s svojo malomarnostjo povzročili nesrečo.« Novica, ki ne potrebuje nobenega komentarja, zgolj željo, da jih v časopisju, današnjem in »včerajšnjem« ne bi srečevali. Pripravil: Tone Ravnikar enim bronastim odličjem. K prej omenjenemu pa ie treba dodati še skrb za šoštanjski kulturni dom, ki ga je po 15. letih izgradnje tu in tam že načel zob časa. Čeprav je med amaterji šo-štanjske Svobode energije, volje in pripravljenosti delati na področju kulturnega snovanja tudi v prihodnje dovolj, žal ob prihajajočih, zlasti prostorskih težavah za vadbo godbe, bo kaj več od doseženega kljub prizadevanjem za uvrstitev v prvo jakostno skupino težko doseči. Za ostale pa velja — s pravilnim odnosom do l jubiteljske dejavnosti, ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti še tako obsežni načrti ne bodo nedosegljivi. Tako bomo lahko v tem letu slišali člane posameznih sekcij tega društva na raznih prireditvah, samostojnih koncertih, skupaj pa se bodo predstavili na slovesni akademiji ob 70-letnici uspešnega delovanja Svobode. Novo izvoljeni izvršilni odbor, na čelu katerega bo tudi v prihodnje Zdravko Zupančič, ne bo imel lahkega dela. Ob skrbi za nemoteno izvajanje dejavnosti je pred njim zahtevna obveza iz- Modri pinot prizidka Šoštanju domu v Šoštanju ter neuresničena naloga z lanskega občnega zbora — ponovna predramitev dramske sekcije. Zgornja Savinjska dolina Nova pota godbe na pihala Skorajda ni prireditve v mozir-ski občini, takšne ali drugačne vrste, ki je s svojim nastopom ne bi obogatila delavska godba na pihala. Člani tega orkestra torej uspešno nadaljujejo bogato izročilo godbeništva v tej dolini, še več, z vse višjo kakovostjo igranja na svojih nastopih bistveno vplivajo na oblikovanje glasbenega usmerjanja mladih in na njihovo glasbeno kulturo. Vidno mesto godbenikov v koledarju kulturnih prireditev v mozirski občini zagotovo ni nobeno naključje. Vendar pred desetletjem in nekaj več ni kazalo tako. V šestdesetih in sedemdesetih letih je namreč godbeništvo na tem področju skoraj zamrlo, novi začetki pa segajo v leto 1976. Na pobudo občinske kulturne skupnosti Mozirje so takrat godbo na novo ustanovili. Sledila so leta trdega dela, pri čemer je bila neprecenljiva pomoč članov velenjske rudarske godbe in predvsem dirigenta Franca Goljufa. Ob vsem tem delu so kmalu spoznali, da poti naprej ni brez vključevanja mlajših godbenikov, zato so v okviru glasbene šole ustanovili najprej oddelka za pihala in trobila in nato še za tolkala. V petih razredih nižje stopnje se usposablja 35 učencev, godbo je v zadnjih petih letih okrepilo deset mladih godbenikov, v prihodnjem obdobju pa bodo iz glasbene šole prišli še štirje. Orkester trenutno šteje 27 članov. Sredstva za"~ uresničevanje rednega programa zagotavlja občinska kulturna skupnost, vendar je teh ob kadrovski krepitvi godbe premalo. Razveseljivo dejstvo pri tem je, da ta dodatna in nujna sredstva z velikim razumevanjem z neposredno menjavo dela prispevajo organizacije združenega dela. Da člani delavske godbe resnično napredujejo, dokazujejo koncerti. Zadnjič so se predstavili ob novem letu in pošteno ogreli dlani poslušalcev v nabito polni dvorani nazarskega delavskega doma, naslednji koncert pa sodi v mesec kulture in bo 4. marca v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji. Kar ostanimo tam in povejmo, da je na nedavni občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v tej dvorani priznanje in plaketo občinske kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij obči-1 ne Mozirje prejel tudi Franc Goljuf. Zasluženo priznanje, saj brez njegove strokovnosti, zagnanosti in velike navezanosti na dolino in njene godbenike takšnih uspehov ne bi bilo. Že od leta 1976 je z njimi, z njim je povezano trdo delo z mnogimi vajami in nastopi, bil je pobudnik ustanovitve oddelkov na glasbeni šoli, kjer kot učitelj svoje bogato znanje in izkušnje prenaša na mladi rod. p. Priznanje je v pravih rokah Sinonimi: Modri burgundac, Pinot noir, Blau burgun-der,. . . Modri pinot je znan kot najbolj kakovostna rdeča vinska sorta. Ta sorta je oče sivega in belega pinota. Izvira iz Francije, točneje iz Bur-gundije, kjer zajema večji del vinogradov in daje znamenito burgundsko črnino. Več ali manj je razširjen v vseh vinogradniških deželah Evrope. Pri nas ga največ gojimo na Hrvaškem, v Sloveniji in v Srbiji. Ta sorta je slabe do srednje rasti. Enoletni les je tanek, si-vorjave barve s sajastimi lisami. Medčlenki so kratki ali srednjedolgi. List je srednjeve-lik, širok, trodelen, včasih tudi petdelen, s slabo izraženimi sinusi. Na zgornji strani je me-hurčast in temnozelen, na spodnji pa nekoliko kosmat. Tudi vršički mladik so kosmati. V jeseni se listje obarva temno ali rjavordeče, tako da že od daleč lahko spoznamo vinograde modrega pinota. Cvet je dvospolen. Grozd je majhen, zbit, valjast, grozdni pecelj je kratek in debel. Jagoda je majhna, okrogla ali nekoliko ovalna, temnovijoličaste modre barve in močno naprašena. Kožica je debela, jagodno meso je sočno in zelo dobrega okusa. Zori srednjezgodaj, redno in enakomerno. Režemo ga na dolgo — na šparone. Kvaliteta grozdnega soka ie često nadpovprečna, saj doseže celo do 20 % in več sladkorja. Posebno vrhunsko kvaliteto dosega na zmerno vlažnih in karbonatnih tleh. Vino modrega pinota sodi v sam vrh visokokakovostnih rdečih vin. To vino je lepe, rdeče rubinaste barve in ima zmerno količino alkohola in kislin. Je zelo čislano vino in zato zahteva tudi več nege in pozornosti za ohranitev vseh sortnih značilnosti. Pri nas ga težko dobimo sortnega, ampak v se- stavi z drugimi rdečimi sorta mi, katerim dviguje kvaliteto. Zadnja leta ga sadimo nekaj več v obnovljene nasade. Vino modrega pinota zelo lepo stara v leseni posodi — to je posebna značilnost francoskih vinorodnih območij. V Franciji je tudi zelo znan šampanjec prav iz te sorte. Upamo, da bomo v kratkem času tudi pri nas dobili vrhunske kvalitete sortnega modrega pinota. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. Dvignjeni zastor 116 Piše: Mladinski kulturni klub v Stiskami Kot je znano, mladi v Titovem Velenju niso imeli svojega prostora do sedaj, kjer bi se lahko družili in delovali na kulturnem področju. No, kot kaže se stvari spreminjajo na bolje, saj bo v petek, 24. februarja ob 20. uri otvoritev OLD STISKARNA KLUBA, ki bo odprt vsak petek in soboto od 20. ure dalje. Na otvoritvi bosta nastopila Hubert Kornsberger (avstrijski pesnik in kantavtor) in Mare Cestnik (pisatelj, vagabund). Odprta bo tudi foto razstava modnih fotografij Marka in Petra Marinška. V STISKARNA KLUBU se bodo torej mladi lahko družili in izražali svoje interese, odvijal pa se bo tudi kulturni program, ki bo popestril utrip našega mesta. (TOM) Nagradna križanka »Naši pisatelji« (11) Rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI« II pošljite do ponedeljka, 27. februarja na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji 11. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: I. nagrada 7.500 din, druga in tretja pa 5.000 din. Pravilna rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji 10«: praska, radian, Edirne, MO, Ett, Simon, GRS, past, amarela, Li, golenec, kap, Oleg, kosa, Niko, vres, Torricelli, Kv, četrt, AL, remiza, lesa, značilnost, Nin, Levstik, Oka, OC, Tina. Nagrajenci: 1. nagrada 7.500 din: Sabina Knavs, Šaleška 16/11-7, 63320 Titovo Velenje. 2. nagrada 5.000 din: Sabina Sedovšek, Lepa njiva 100, 63330 Mozirje. 3. nagrada 5.000 din: Tone Petrič, Šaleška 18 a, 63320 Titovo Velenje. Nagrajencem čestitamo! Tako boš ležat, kot ležiš. le malo globlje in zemljo živel, koI živiš. le malo globlje. Matej Bor Pred časom sem v prispevku z istim naslovom napravil kratko »inventuro« ogroženih in uničenih vasi v Šaleški dolini. Glede na število vasi spisek niti ni tako dolg. Toda dejstva, da je pred mojimi očmi v dvajsetih letih izginilo toliko hiš in posestev za zmeraj in da se je skoraj vsa rodovitna zemlja pogreznila pod pepel in vodo ter da je izsekan in razrit najmogočnejši gozd v dolini, me navdaja z grozo. Dolina, ki se je skozi stoletja počasi in umirjeno razvijala, se sedaj na silo preoblikuje v nekakšno »urba-nost«. V prejšnjem prispevku sem skušal problematiko nasilnega spreminjanja fizičnega izgleda naselij izpostaviti na primeru Pe-sja. Danes mi dovolite, da se malo pomudim v svoji rodni vasi. Kdorkoli se v teh dneh vozi ali hodi po Gaberkah, lahko vidi, da vas doživlja spremembe, ki bodo že po nekaj letih popolnoma spremenile njeno zunanjost in njeno dušo. Nekdanje vaško središče, ki se je oblikovalo okoli gasilskega doma, oživi le ob času veselic. Drugače je ta del naseljen z ljudmi, ki tako ali drugače razmišljajo o odselitvi. Vzrok za to je črno bogastvo pod njihovimi hišami. Kdo in kako je resnično ogrožen, se točno ne ve. Ljudje so se preprosto naveličali živeti v negotovosti. Ne vedo, kako dolgo bodo še lahko živeli v hišah svojih dedov. Posebno grozljivo je to postalo sedaj, ko so v neposredni bližini »vesi« podrli in z zemljo zravnali tri posestva. Na eni strani tako izginja avtohtono naselje, na drugi se intenzivno urejuje njegov surogat, ki nima ničesar več skupnega s kmečkim načinom razmišljanja in ljudskim občutkom za urejanje prostora. Vas, ki se bo tako rodila ne bo več vas, ampak urbano naselje razporejeno na majhnih zaplatah zemlje. To je seveda t. i. napredek in mogoče je res! Toda šele čas bo pokazal ali ni takšen na- Peter Rezman predek le posiljevanje manjšine v imenu večine in »splošnega družbenega interesa«. Porajanje urbanistično urejenih naselij na robovih industrijskih con je popolnoma normalen pojav. Staro se mora umikati novemu. Ob bok temu pa bi rad rekel, da »grajzlarije« in mini posestva, ki so se pečala z vsemogočim, niso nastala kar tako. Za »poldelavce-polkmete« je bila to nuja. Razmere so se v štiridesetih letih res spremenile, a bistveno ne. Tisti, ki so svoj standard držali na človeka vrednem nivoju tako, da so poleg tlake v tovarni obdelovali še njivico, danes niso veseli geometrov na svojih posestvih. Ni jim všeč, da jim razko-savajo te »flike« zemlje tako, kakor so to zarisali v svetlih mestnih pisarnah. Živimo v eni najbogatejših občin, toda zaslužek navadnih delavcev še vedno ni tako obilen, da bi si ti mogli brezskrbno privoščiti kaj več, kot nujne dobrine za sebe in svoje otroke. Pa še »nujno« se nam vsak dan bolj krči. Kar spomnimo se, da je bil pred leti avtomobil ali dopust na morju del doseženega standarda tudi za navadnega delavca. Danes postaja to vsebolj luksuz. Tako se mi zdi, da bi se moralno opravičilo za razglasitev zemlje »polkmetov-poldelavcev« najbrž našlo. Vsi pač nismo zagriženi nasprotniki tega sistema. Žal pa živimo v tako revnih razmerah, da se za takšna dejanja postavlja vprašanje materialne upravičenosti. Marsikdo od teh, ki so »oddali« zemljo v družbeno last in jo bodo lahko uporabljali še tako dolgo, dokler je občinski upravni organ ne bo vzel za uresničitev prostorskega in izvedbenega načrta, bo moral spremeniti svoj način življenja. Če ne on, pa vsaj njegovi potomci. Poslej bodo živeli boljše, bolj lagodno in z manjšimi skrbmi. Namesto poljskega dela bodo hodili na rekreacijo, namesto prašičev bodo redili v dnevni sobi mačke, namesto krompirja bodo pridelali vrtnice in tam, kjer so nekdaj rasle stare jablane, se bodo šopirili rogovilasti pritlikavci polni zlatih jabolk. Skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90 za občino Velenje Danes objavljamo skupni razpis kadrovskih štipendij za občino Velenje. Sezname razpisanih kadrovskih štipendij so skupnosti za zaposlovanje poslale organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli tudi mimo te omejitve, če je prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij. Višina kadrovske štipendije je določena s točkami: za šolanje v kraju bivanja od 285 do 1.320 točk, izven kraja bivanja pa od 800 do 1.790 točk. Vozačem pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo in sicer stroški prevoza v šolo, ki presegajo 2 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se udeleženci samoupravnega sporazuma dogovorijo v organih za štipendiranje v občini. Podatke o teh poklicih v posameznih občinah lahko prosilci za kadrovsko štipendi- jo zvedo v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje v občini, v kateri prosijo za kadrovsko štipendijo. Vrednost točke določi skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Za kadrovsko štipendijo lahko predlagajo štipenditorjem sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij tudi učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izven-šolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov za leto 1988. Te štipendije bodo podeljene predvsem kandidatom, ki bodo kasneje nadaljevali šolanje na usmeritvah, ki so za štipenditorja potrebne. PRI J A VUANJE: Prosilci za štipendije morajo prijave na obrazcu DZS SPN-1 (vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic DZS 8,40) vložiti v kadrovski službi ali v izobraževalnih službah posame/nih delovnih organizacij-štipenditorjev. Rok za prijavo je 15. maj 1989. Prosilci naj k prijavi za štipendijo priložijo še: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izrenšolskih aktivnosti. — potrdilo o vpisu v šolo (naknadno), — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega polletnega spričevala in prepis oziroma fotokopijo spričevala zadnjega končanega razreda; za študente: potrdilo visokošolske organizacije o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988. IZBIRA ŠTIPENDISTOV Kandidate, ki se bodo za štipendijo prijavili v rednem razpisnem roku, bodo štipenditorji obvestili o podelitvi štipendije do 30. 6. oziroma do 15. 9. 1989. Če vseh razpisanih štipendij ne bodo podelili v rednem roku, bodo štipenditorji podaljšali rok prijav do 31. 8. 1989. O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti, ki nameravajo zaprositi za štipendijo, čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja. Poklic oziroma program Stopnja Štev. zahtevnosti štipendij (.REK Rudnik lignita Velenje tb Titovo Velenje DO RUDNIK LIGNITA VELENJE (RLV) dipl. inž. rudarstva rudarski tehnik rudar za podzemno pridobivanje mineralnih surovin dipl. inž. strojništva: — energetika in procesno strojništvo — konstrukterstvo in gradnja strojev — proizvodno strojništvo inž. strojništva: — energetika in prpcesno strojništvo — konstrukterstvo in gradnja strojev — proizvodno strojništvo strojni tehnik: — jamski — zunaj strojni mehanik — rudarski mehanik: — jamski — zunaj dipl. inž. elektrotehnike: — močnostne elektrotehnike — elektronike — avtomatike inž. elektrotehnike: — močnostne elektrotehnike — elektronike elektrotehnik energetik: — jamski — zunaj elektrotehnik elektronik — jamski elektrikar energetik — rudarski ele. — jamski elektrikar energetik — obratni ele. — zunaj dip. inž. računalništva računalniški tehnik usnjarsko galanterijski tehnik (moški) obutveni tehnik (moški) predelovalec usnja II: — izdelovalec usnjene galanterije — izdelovalec zgornjih delov ubutve lesar — tapetnik lesar širokega profila — mizar obdelovalec lesa — Žagar dipl. ekonomist: — za komercialno dejavnost — za ekonomsko informatiko (RLV) VII. 12 V. 30 IV. 90 VII. 3 2 1 VI. 1 2 1 V. 1 12 2 IV. 25 O VII. O 2 1 VI. 1 2 1 v. 1 10 2 v. 4 IV. 17 IV. 4 VII. 1 v. 2 v. 2 v. 2 IV. 3 2 IV. 2 IV. 4 II. 2 VII. DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO) dipl. inž. strojništva: VII. energetika in procesno strojništvo 2 konstrukterstvo in gradnja strojev 8 — konstrukterstvo in gradnja strojev VI. 5 strojni tehnik v. 15 oblikovalec kovin: IV — strugar 5 — rezkalec 5 preoblikovalec in spajalec kovin: IV. — ključavničar 20 — varilec 3 preoblikovalec (metalurška usmeritev) — - » — kovač monter in upravljalec energetskih naprav: — monter vodovodnih naprav — monter ogrevalnih naprav — izolater dipl. inž. elektrotehnike: — avtomatike — elektronike dipl. inž. računalništva računalniški tehnik dipl. ekonomist: — za ekonomske odnose s tujino — za komercialno dejavnost — za analize in planiranje ekonomist — za komercialno dejavnost ekonomski tehnik IV. IV. VII. VII. V. VII. VI. VI. DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ (TEŠ) dipl. inž. strojništva: — energetika in procesno strojništvo — proizvodno strojništvo strojni tehnik dipl. inž. elektrotehnike: — elektronike — močnostne elektrotehnike elektrotehnik elektronik elektrotehnik energetik dipl. inž. računalništva dipl. inž. kemijske tehnologije dipl. ekonomist: — za analize in planiranje — za komercialno dejavnost VII. V. Vil. V. V. VII. VII. VII. DO SISTEMI PAKIRANJA (SIPAK) dipl. inž. strojništva — konstrukterstvo in gradnja strojev VII. inž. strojništva — konstrukterstvo in gradnja strojev VI. strojni tehnik VI. oblikovalec kovin IV. dipl. inž. elektrotehnike — elektronike VII. inž. elektrotehnike — elektronike VI. elektrotehnik elektronik V. elektrikar elektronik IV. DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI (APS) inž. strojništva — proizvodno strojništvo VI. 1 inž. prometa za cestni promet VI. I ekonomist — za denarništvo in finance VI. 1 DO TISKARNA (TISK) grafični inž. VI. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SOZD REK (DSSS SOZD REK) dipl. inž. strojništva — energetika in procesno strojništvo VII. I - dipl. inž. računalništva VII. I DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD (DSt) gorenje ŠTIPENDIJE ZA SKUPNE RAZVOJNE POTREBE REK dipl. inž. računalništva VII. dipl. inž. fizike VII. dipl. ekonomist: VII. — za ekonomsko informatiko — za organiziranost OZD dipl. inž. kemijske tehnologije VII. dipl. biolog — ekološka smer VII. dipl. inž. meteorologije VII. strojni tehnik V. elektrotehnik elektronik V. računalniški tehnik V. naravoslovno-matem. tehnik V. družboslovno-kulturna dejavnost — smer družboslovna V. 2 1 1 1 1 I 1 2 2 2 10 5 Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali vložite prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Partizanka 78 (Nove Preloge), 63320 Titovo Velenje. Če se vpisujete v smer rudar IV. stopnje zahtevnosti ali rudarski tehnik V. stopnje zahtevnosti vas obveščamo, da boste, če boste bivali doma, poleg osnovne štipendije, dodatka za deficitarnost, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozite, prejeli še poseben dodatek v višini ene štipendije glede na učni uspeh. Če boste bivali v Domu učencev, pa boste poleg plačane oskrbnine, dodatka za deficitarnost in plačanih učbenikov, prejeli še osnovno kadrovsko štipendijo. Ženevska konvencija nas obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. Zato bomo štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemni pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, podelili le mladini moškega spola. Kandidati za te štipendije, za poklice rudarske, elektrotehniške in kovinarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti, boste pred sprejemom v šolo, opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili vaše sposobnosti za delo v jami. natakar kuhar IV. IV. DO GORENJE — GOSPODINJSKI APARATI: dipl. inž. elektrot. VII 2 inž. elektroteh. VI 1 dipl. inž. elektrot. VII 2 inž. elektrot. ind. el. VI 1 dipl. inž. el. za ener. VII 1 inž. el. za energ. VI 2 dipl. inž. računalni. za log. in sisteme VII 2 dipl. inž. stroj — sp. VII 3 inž. stroj. — spec. VI 3 dipl. inž. stroj. za konstrukt. VII 6 dipl. inž. stroj. specialist VII 2 inž. stroj. — spec. VI 4 dipl. inž. matem. VII 3 dipl. inž. metalurg. VII 2 dipl. ekon. — komerc. VII 1 dipl. ekon. den. fin. VII 1 dipl. ekon. — ek. infor. VII 1 elektroteh. energ. V 3 elektrikar energ. IV 5 elektroteh. elektro V 2 elektrikar elektro. IV 2 strojni tehnik v 12 preob. kovin IV 4 strojnik IV 2 strugar IV 2 računalniški teh. V 6 nar. mat. tehnik V 15 DO GORENJE — SERVIS dipl. ing. elektr. za telekomunik. VII 1 dipl. ing. elektr. za ind. elektroniko VII 2 dipl. ing. elektrot. za energetiko VII 2 dipl. ing. račun. za log. in sist. VII 2 dipl. progr. ing. VII 1 dipl. ing. strojn. za en. in proc. st. VII 1 dipl. ing. stroj. za proizv. strojn. VII 1 dipl. ekonomist za komerc. dejavn. VII 1 dipl. ing. matem. VII 1 ing. za telekomun. VI 1 ing. elektrotehn. VI 1 inž. računaln. za logiko in sisteme VI 1 inž. strojništva VI 1 inž. strojništva za energetiko VI 1 ekonomist inform. VI 1 dipl. informatik VII 1 račun, tehnik v ekonomski tehnik v 1 nar.-matem. tehnik v elektrikar. energ. v 1 vzdrževalec vozil in vozn. sredstev IV 1 1 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA -TOZD GRADBENI ELEMENTI strojni tehnik V | elektrotehnik — elektronik V DO GORENJE NOTRANJA OPREMA DSSS dipl. ekonom. ekonom, informatika VII dipl. ekonom, komerc. dejav. VII DO GORENJE INTERNA BANKA ekonomist za denarništvo in finance VI/VI I DO GORENJE — ELEKTROKOVINARSKA OPREMA oblikovalec kovin elektrikar energetik strojni tehnik elektrotehnik energ. elektrotehnik elektr. inž. strojništva inž. elektrotehnike ekonomist dipl. inž. strojništva dipl. elektro inženir dipl. ekonomist dipl. inž. računalništva dipl. oirg. dela informatik DO (GORENJE — PROCESNA OPREMA dipl. inž. stroj, konstr. in grad. str. dipl. inž. stroj, proizv. stroj, inž. stroj. konstr. in grad. str. inž. stroj. proizv. stroj. VI strojni itehnik V oblikov/alec kovin IV oblikov/alec kovin — puškar IV preoblilkovalec in spajalec kovin IV dipl. in:ž. el. avtomatika VII dipl. inž. el. ind. elektronika VII dipl. inž. računal. programska oprema VII inž. el. avtomatika VI inž. el. ind. elektronika VI inž. računalništva programska oprema VI GIP VEGRAD IV 11 zidar IV 10 IV 2 tesar IV 7 V 10 železokrivec IV 6 V 3 lesar IV 4 V 3 strojni ključavničar IV 5 VI 5 avtomehanik IV 3 VI 3 elektrikar. ener. IV 1 VI 1 avtoelektrikar IV 1 VII 5 kamnosek IV 2 VII 3 pečar IV 2 VII 1 lesarski tehnik V 1 VII 2 gradb. inž. VI 2 VII 2 dipl. gr. inž. VII 6 dipl. inž. arh. VII 1 strojni inž. VI 1 EMA dipl. str. inž. Vil 1 dipl. elektr. inž. VII 1 VII 3 dipl. pravnik VII 1 ekonomist kom. VI 1 VII 3 dipl. ek. fin. VII 1 3 gradbeni tehnik v VI 3 ekonomski tehnik v 2 DO GORENJE - COMMERCE dipl. ekon. za mednarod. ekon. odnose VII ekonomist za mednar. ekon. odnose VI , dipl. ekon. za komer, dejavnost VII ekon. za komerc. dejavnost VI dipl. ekon. za organiziranost OZD VII dipl. inž. računal. VII prof. jezika s knjiž. VII ekon. za denarništvo, finance in računovod. VI dipl. ekon. za denarn. in finance VII DO GORENJE - ELEKTRONIKA dipl. inž. elektrotehnike — elektronika VII inž. elektrotehnike — elektronika VI dipl. organiz. dela — informatik VII organizator dela informatik VI dipl. inž. strojništva proizvodno strojništvo VII ing. strojništva — proizvodno strojništvo VI dipl. ekonomist — denarništvo in finance VII elektrotehnik elektronik V stroj, tehnik, proizv. tehnolog V DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ industrij, oblik. VII dipl. inž. str. za enr. VII dipl. inž. str. za teh. VII dipl. inž. elektrot. VII DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO dipl. inž. lesarstva VII lesar širokega profila IV 4 4 3 3 I 5 1 1 I 2 2 1 1 2 I 1 2 I Štipendije za gradbene poklice (zidar, tesar, železokrivec, kamnosek, pečar, gradbeni inženir, dipl. gradbeni inženir), za dipl. ekonomist, strojni inženir ter dipl. strojni inženir se povečajo za dodatek deficitarnosti v višini 200 točk. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA, TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ elektrikar strojni ključ, mizar konf. usnj. oblačil usnjarski tehnik elektrotehnik računal, tehnik inž. strojništva dipl. inž. kem. tehnol. VEPLAS VELENJSKA INDUSTRIJA PLASTIKE mizar — modelar IV 3 ključavničar IV 1 kem. procesničar IV 2 dipl. inž. kemije VII 2 dipl. ekonomist VII 2 IV 3 IV 3 IV 2 IV 10 v 4 v 1 v 1 VI 1 VII 1 DO ERA VELENJE ŠOŠTANJ sadjar živinorejec kmet. traktorist IV IV IV DO ERA TITOVO VELENJE TOZD MALOPRODAJA prodajalec živ. in preh. ar. IV 4 prodajalec tekstila IV 1 prodajalec železnine IV 1 mesar sekač IV 2 VEKOS TITOVO VELENJE TOZD STANOVANJSKA OSKRBA monter ogreval, naprav IV I naprav IV I I monter vodov. - VEKOS TITOVO VELENJE PLOTNA OSKRBA monter ogreval, naprav elektrikar — šibki tok TOZD TO- IV 2 IV .1 VEKOS TITOVO VELENJE TOZD KOMUNALNA OSKRBA zidar IV 2 tesar IV 2 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD LEKARNA VELENJE diplomirani farmacevt VII 1 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE zobozdravnik VII 1 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE DSSS diplomirani organizator dela — računalništva VII I ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE zdravnik VII I ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD BOLNIŠNICA ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA zdravnik VII I SOZD MERX DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA CELJE TOZD PEKARNE IN SLAŠČIČARNE CELJE — ENOTA VELENJE pek IV 2 slaščičar KMETIJSKI KOMBINAT TRŽNICA VELENJE prodajalec NAMA LJUBLJANA TOZD GOVNICA TITOVO VELENJE prodajalec mesar kuhar natakar IV PTUJ TOZD IV i VELEBLA- IV 4 IV I IV I IV I TOK KMETIJSTVO MERX CELJE DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ prodajalec IV 3 mesar sekač IV I MILENA CAKTAŠ — USNJENA GALANTERIJA galanterist usnjene galanterije 1 ELKROJ MOZIRJE TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ konfekcionar jv 5 DELOVNA SKUPNOST LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE VELENJE ekonomski tehnik v 2 dipl. ekonom, za denar. VII 1 SDK VELENJE dipl. ekonomist VII I PTT PODJETJE CELJE, TOZD ZA PTT PROMET VELENJE ekonomist (posl. log.) VI I PTT tehnik v 2 PTT prometnik iv 2 MODNI SALON TITOVO VELENJE tekstilni konfekcionar IV 8 VIZ VELENJE TOZD OŠ XIV. DIVIZIJE ortopedagog za fizično invalidno mladino VI/1 I DO INFORMATIKA SLUŽBA ERC VELENJE dipl. ing. računalništva VII | dipl. informatik . , , VII I Radio Velenje Pridružimo se vseslovenski akciji Prometna varnost: naša skupna dolžnost (1) Nadaljujemo z objavo strokovnih prispevkov s področja cestno prometne varnosti in se tako vključujemo v akcijo »MINUS 10«. O vsebini smo delno že poročali, natančneje pa jo bomo predstavili v nekaj nadaljevanjih. Akcijo bomo sproti spremljali tako na radiu, kot v časopisu. PREPREČIMO NOVE TRAGEDIJE Pred dnevi se je sestal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in posvetil največ pozornosti oblikovanju programa akcije. Izhodišče je bilo jasno: zmanjšati število nezgod v cestnem prometu na področju naše občine. Večletno spremljanje podatkov in proučevanja vzrokov posameznih prometnih dogodkov s posledicami kaže na nekatere specifične povzročitelje. Zato je pristop k akciji in ukrepanje možno s precejšnjo mero opti- mizma. Člani SPV Velenje so menili, da bo v naslednjih mesecih in letih potrebno dokončati nekatere načrtovane projekte izgradnje ali rekonstrukcije prometnic, ki so ovira za nemoten promet, nemalokdaj pa predsta- vljajo tudi vzroke za nezgode. To so ceste v središču Titovega Velenja ali priključne vpadnice iz vseh glavnih smeri. V teh primerih bo potrebno sodelovanje tudi s sosednjimi občinami ter Republiško skupnostjo za ceste. Nes- prejemljivo je dejstvo, da se nekatere modernizirane ceste zaključijo na meji druge občine. Kidričeva, Partizanska in Efen-kova cesta imajo prednost pri reševanju, prav na njih pa smo se tudi že do zdaj vse preveč učili. Šole, vrtci, krajevne skupnosti, društva, zdravstvene ustanove, organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prometom in transportom, avto šole in druge izobraževalne organizacije, morajo pripraviti svoje programe ukrepov in aktivnosti, da bi akcija zmanjšanja prometnih žrtev uspevala. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ne bo namesto naštetih izvajal nobenih nalog, ker ima sam obsežno zastavljen program. Bo pa prav gotovo pobudnik, svetovalec, koordinator in spremljevalec pri izvajanju posameznih nalog, ki bodo koristne tudi pri premagovanju težav. Tudi Uprava za notranje zadeve in Postaja milice si bosta na našem področju prizadevali, da dosežemo postavljeni cilj, v veliki meri pa naj bi na rezultate vplival novi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu (o nekaterih zanimivostih bomo v NČ še poročali). Ker bodo za akcijo potrebna tudi sredstva, je izvršni svet SR Slovenije odredil, da nekaj sredstev zagotovi sam, za posamezne naloge pa jih je potrebno najti v občinah ter pri nosilcih programov. Gotovo je uspeh akcije, ki naj bi trajala več let, odvisen tudi od denarja, veliko nalog pa se lahko izvede z znanjem, dobro voljo, boljšimi odnosi med ljudmi, namenskim vlaganjem v preventivo in pravočasnim načrtovanjem. Preprečimo torej nove tragedije, saj imamo znanje in čas, naredimo nekaj zase in bodimo zgled drugim. Jože M1KLAVC Pust pozabil na mlade Letošnji pust je res že za nami, pa vseeno ne morem mimo njega. Res je, da ga je vsakdo preživel, kot je pač vedel in znal. Tisti, ki so odšteli denar za vstopnico za pustovanje v Rdeči dvorani, so se lahko zabavali z ansamblom Agropop, drugi so pustova-li v hotelu Paka ali pa v Topolši-ci. Seveda pa ni bilo malo tudi tistih, ki so ostali kar doma. In kako smo pustovali mladi? Se je morda kdo vprašal, ali bi si tudi mi želeli malo zabave v teh pustnih dneh? Verjetno nihče, saj smo pustovali po svojih zmožnostih in na temelju lastne iznajdljivosti. Seveda je tudi takšno pustovanje lahko prijetno, vendar pa je precej miadih in malo manj mladih, ki si niso mogli privoščiti večernih pustnih zabav. Tako smo morali pustne zabave in rajanja iskati v bližnjih krajih, vse od Šoštanja pa tja do Mozirja. V času letošnjih pustnih dni je bilo tudi vreme zelo naklonjeno maskam in prav lahko bi Društvo prijateljev mladine in občinska konferenca ZSMS Velenje skupaj s še kom, pripravili pustno rajanje za vse tiste maske, ki niso vedele, kaj naj počno na pustno soboto ali torek. Verjetno ne bi bilo preveč težko pripraviti glasbe na Titovem trgu, kamor bi prišlo precej mask, od najmlajših pa do malo večjih. In če v Titovem Velenju že nismo imeli pustnega karnevala, bi bila lahko to priložnost, da bi videli, kako so se Velenjčani sploh maskirali, otroci pa bi se malo poveselili. Na srečo se pust ponovi vsako leto in tako bodo lahko vsi, ki so letos storili napako in pustili na cedilu mlade, to napako popravili prihodnje leto. -žak- Pod kraj—Kavče Letna programska konferenca ZRVS V petek je bila v prostorih doma krajevne skupnosti Kavče letna programska konferenca krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin Podkraj —Kavče in aktiva Šentilj. Starešine so najprej poslušali obširno poročilo o preteklem delu, ki ga je podal predsednik Alojz Grazer. V nadaljevanju so sprejeli tudi program dela za letos. Na konferenci so posebej poudarili, da so odlično sodelo- vali s svetom krajevne skupnosti, socialistično zvezo, z borci in mladinci. V imenu krajevne skupnosti in vseh družbeno-poli-tičnih organizacij kraja je delo ZRVS pohvalil Janko Zevart, posebno priznanje pa je izrekel tudi predsedniku Alojzu Grazerju. h. m. Koledar Četrtek, 23. .februarja — Romana, Polikarp, Dejan (Tadej) Petek, 24. februarja — Matic (Matiček), Bogdan, Sergej Sobota, 26. februarja — Tilka, Aleš, Sašo, Drejče Nedelja, 27. februarja — Jelko (Gabrijel), Jelka, Domen Ponedeljek, 28. februarja —. Roman, Ožbej (Ožbolt), Gabi Torek, 1. marca — Albin, Svit, Nina (Antonija) Sreda, 2. marca — Janja, Karel, Hinko, Radoš M» LESTVICA VIDEOTEKE M4 1. PLATOON LEADER 2. AIRVVOLF II 3. IRON EAGLE II 4. MASQUERADE 5. MIDNIGHT RUN 6. DEAD POOL 7. ROGER RABIT Vabimo vas v našo videoteko Odprta je vsak dan od 13. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure, nudimo vam veliko izbiro kvalitetnih in zanimivih filmov, članarina in izposojevalnina še vedno 2.500 din. VIDEOTEKA M4 VELENJE tel.: 856-083. Dežurstva Dežurni zdravniki Četrtek, 23. februarja — dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Kikec. Petek, 24. februarja — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Žuber. v Sobota, 25. februarja in nede-1 1 jo, 26. februarja glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Vrabič. Ponedeljek, 27. februarja Prireditve 0 Prireditve PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK Za abonente koncertnega abonmaja in druge koncert ODLIČNE VIOLINISTKE LIANE ISAKADZE Drevi, 23. februarja, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert odlične sovjetske violinistke LIANE ISAKADZE ter pianista Alekse-ja Ljubimova, ki je prav tako iz Sovjetske Zveze. Liana Isakadze je doma iz Tbi-lisija in je bila ena najboljših učenk Davida Ojstraha. Leta 1970 je končala študij in kasneje koncertirala domala po vsem svetu. Pred tremi leti je prevzela še umetniško vodstvo Gruzinske-ga komornega orkestra s katerim nastopa kot solist. V Jugoslaviji je večkrat nastopala in postala ljubljenka našega občinstva. Na koncertu v Titovem Velenju bo zaigrala Beethovnovo skladbo za violino in klavir št. 4 v a-molu, op. 23, Frankovo Sonato za violino in klavir v A duru, Lisztov Koncertni duet ter Antonina Dvoraka: Štirje slovanski plesi. Vstopnice 10.000 din. Popusti običajni. LUTKE ZA NAJMLAJŠE V soboto, 25. februarja, ob 10.00 in ob 16.00, bo v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju lutkovna predstava TRIJE PETELINČKI, ki jo je pripravila domača amaterska skupina AS, kakor so se poimenovale vzgojiteljice naših vzgojnovar-stvenih ustanov, ki se rade ukvarjajo s prirejanjem lutkovnih predstav. Doslej so nam pokazale že Sovico Oko in Sapra-miško. TRIJE PETELINČKI pa bodo prav gotovo všeč našim malčkom, saj gre za motiv po znani pesmici Janeza Bitenca. Zdolgočaseni petelinčki na domačem dvorišču se namreč odločijo, da gredo po svetu in ko jih pot pripelje do slavnega cirkusa Riko, postanejo tam zelo uspešni cirkusanti. Pridite si jih pogledat.. . Vstopnice 3.000 din! RAZGOVOR Z CO ČOSIČEM ki bi moral biti 23. februarja, ob 17.00 je prestavljen na mesec maj 1989, na njegovo željo. Prosimo za razumevanje. Miličniki so zapisali dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Kočevar. Dežurni zobozdravniki: V nedeljo, 26. februarja je dežurni zobozdravnik dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 24. febfuarja do 3. marca je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 45, telefon: 857-875. NEPRIDIPRAVI SO SE SPRAVILI NAD AVTOMOBILE V preteklem tednu so zabeležili velenjski miličniki rekordno število vlomov v osebne avtomobile. Takšnih rekordov resnično ni nihče vesel, zato upamo, da bodo dolgoprstneže kmalu odkrili. Tatovi odnašajo različne drobne predmete, rezervne dele, avtoradijske sprejemnike, oblačila in še bi lahko naštevali. V zadnjem tednu so škodo zaradi tovrstnih vlomov utrpeli Darko B. iz Plešivca, Ivana J. s Foitovi v Program Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 oddajnik Velenje in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 24. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 26. FEBRUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 27. FEBRUARJA: 15.00 Začetek spo- reda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 1. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo — govorili bomo o položaju telesne kulture v občini Velenje — v pogovoru boste lahko s svojimi vprašanji, pobudami in mnenji sodelovali po telefonu 855 963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. Občina Mozirje Kako dolgo še »Naša beseda«?! Občinska konferenca zveze socialistične mladine in zveza kulturnih organizacij občine Mozirje pripravljata letošnjo prireditev »Naša beseda«, ki naj bi bila namenjena pregledu kulturne ustvarjalnosti mladih v Zgornji Savinjski dolini, naj bi zajemala vse oblike kulturnega izražanja, razen pevskih zborov, ki so lahko vključeni le kot del drugih izraznih oblik in ki naj bi obogatila mesec kulture. »Naj« je zapisano zato, ker vsakoletna »Naša beseda« izgublja svojo vlogo in pomen, o čemer pričajo tudi prijave za letošnjo prireditev. Razloge za to bodo organizatorji vsekakor podrobneje razčlenili in skušali »Našo besedo« v prihodnje postaviti na zdrave in prave osnove. Prireditev zaradi prireditve, sama sebi namen, je vsekakor odveč. j■ P 1 1 1* H M M l 1 1 1 1 DESETI BRAT v Šmartnem ob Paki V domu kulture v Šmartnem ob Paki, bo v nedeljo, 26. februarja ob 16.00 in ob 19.00 (in ne v soboto, 25. februarja, kot je bilo prvotno napovedano) gledališka predstava doslej največjega gledališkega projekta, ki so ga pripravili gledališčniki občine Velenje, Mešani pevski zbor Svoboda MODA - PLES -GLASBA V petek, 24. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju velika glasbeno zabavna prireditev MODA -PLES GLASBA v kateri bodo sodelovali Simona Weiss, Miki Šarac in plesna skupina Barbara. Posebnost bo modna revija buti-ka Debevc iz Mengša. Vstopnice 8.000 din. Popustov ni! Šoštanj in Šaleška folklorna skupina Koleda. DESETEGA BRATA po romanu Josipa Jurčiča je režiral Bogomir Veras. Doslej so ga ponovili 14 krat in povsod navdušili občinstvo. Vstopnice 10.000 din. Šolska mladina 5.000 din. REDNI KINO VELENJE Četrtek in petek, 23. in 24. 2. ob 18. in 20. uri JOCKS - ameriški, mlad. avanturistični. V gl. vi.: Scott Strader. Petek, 24. 2. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 24. in 26. 2. ob 18. in 20. uri PETEK 13. VII. DEL — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Lar Park Lyncoln. Ponedeljek, 27. 2. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 28. 2. ob 18. in 20. uri KRVI ŽEJNE PTICE — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Christopher Atkins. Sreda, 1. 3. ob 10., 18. in 20. uri TEXAŠKI GRANIČAR -ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Nick Nolte. NOČNI KINO Četrtek in petek, 23. in 24. 2. ob 22. uri v REDNEM KINU VELENJE JACK IN JILL -ameriški, trda erotika. V gl. vlogi: Samantha Fox. Nočni kino v nedeljo, 26. 2. ob 20. uri v Šmartnem ob Paki ODPADE! NOČNI VIDEO KINO v rednem kinu Velenje Sobota in nedelja, 25. in 26. 2. ob 22. uri SPREHOD PO TOKIU - ameriški, trda erotika. ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 27. 2. ob 20. uri ZA REŠETKAMI - izraelski film. Režija: Uri Barbash. Vloge: Arnon Zadock, Muhamad Bakri. Assi Dayan. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25. 2. ob 18. uri JOCKS — ameriški, mlad. avanturistični ob 20. uri NOČNI KINO: PREKO SEDEM POSTELJ — nemški, erot-ska komedija. Nedelja, 26. 2. ob 18. uri KRVI ŽELJNE PTICE - ameriški, avanturistični. Sreda, 1. 3. ob 19. uri'TEXA-ŠKI GRANIČAR - ameriški, akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 2. ob 19. uri PETEK 13, VII. DEL — ameriški, grozljivka. Nedelja, 26. 2. ob 20. uri NOČNI KINO - ODPADE! Torek, 28. 2. ob 29. uri JOCKS — ameriški, mlad. avanturistični. KINO ŠKALE Nedelja, 26. 2. ob 16. uri JOCKS — ameriški, mlad. avanturistični. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! DOBRI- Titovem Velenju, Rajko C. in Zdravko K. iz Šoštanja, Božo H. prav tako iz Šoštanja, Slavica S. s Stantetove v Titovem Velenju, Marjeta C. iz Šoštanja, Franc H., in Darko T., Zofija Š. in Kon-drad R. iz Titovega Velenja. UKRADENI AVTOMOBIL SO HITRO NAŠLI Izpred Diska Fleck je v zgodnjih jutranjih urah K. M. ukradel osebni avtomobil Diana, last Gordana L. Miličniki so storilca odkrili že po nekaj urah, med vožnjo po Titovem Velenju. Z UKRADENIM KOLESOM TRČIL IN GA ODVRGEL Miličniki še iščejo, kdo je y noči na 19. februar na Konovem, izpred doma krajanov ukradel kolo z motorjem. Z njim je nato trčil v drevo ob Gubčevi cesti in ga tam tudi pustil. ZAPELJAL V LEVO Iz Šoštanja je peljal 16. februarja malo po 19. uri proti Titovemu Velenju voznik osebnega avtomobila Ciril Riga, 1952. V bližini železniškega prehoda pri TEŠ je v ovinku zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Jožef Koželnik. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se oba voznika in Ri-gova sopotnica Marija Škrubej, lažje telesno poškodovali. VEČ TATVIN DENARJA Le trenutek nepazljivosti in Darinka S. je ostala 16. februarja okoli 9. ure v Blagovnici Standard brez milijona dinarjev. Tatvine je osumljen V.. M. Za enkrat pa še ni jasno, kdo je ukradel 480 tisočakov iz garderobe Gorenja ZTH in 700 tisočakov ter de-putatno karto iz pisarne SIS gospodarskih dejavnosti. ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Ognjeni zublji, ki so zajeli gospodarsko poslopje Marije Hrastnik iz Šentilja. 17. februarja malo pred 19. uro, so naredili veliko škode. Ta je ocenjena kar na okoli 70 milijonov dinarjev. Med drugim je zgorelo 7 ton sena, sa-moreznica, traktor, drobno kmečko orodje, kosilnica, traktorska prikolica, žagan les . . . Vzrok požara še ni znan. VEČ GOZDNIH POŽAROV Zaradi suše je potrebna le iskrica in požar je tu. To dokazuje tudi precejšnje število gozdnih požarov. Tudi v občini Velenje smo jih zabeležili nekaj. Tudi zadnjo nedeljo, ko se je vnelo podhrastje v gozdu v Paki. Gasilci so hitro posredovali in preprečili. da bi se požar razširil. Krajane opozarjajo na skrajno previdnost. Mali oglasi MLAD FANT išče zaradi študija ob delu sobo v Titovem Velenju TelefotW>62-845-777. ZAJČJE KOŽE, REX, ČRNE, KLPIM. Telefon 857-780 popoldan. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296. PRODAM REGALNO DNEVNO OMARO, večjo količino drv in hladilnik Gorenje 135 I. Igor Koprivnik, Ljubljanska cesta 44, Titovo Velenje. ŠTEDILNIK ZA TRDO GORIVO. z grelcem za centralno kurjavo (35.000 kccal) in bojler RK kombiniran 200 1 prodam. Telefon 882-823. ENOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG trotočkovni in molzni stroj — virovitico prodam. V račun vzamem les. Telefon 882-885. RABLJENE ČEBELJE PANJE KLPIM. Telefon 856-204. IŠČEM GRAFIKA (sitotisk, of-set) za pomoč. Možnost redne zaposlitve. Telefon 856-204. NAJAMEM VRT V TITOVEM VELENJU IN OKOLICI. Telefon 854-967. VIDEORECORDER GORENJE PRODAM (Samsung.) Telefon 858-648, popoldne. TOMOS AVTOMATIC A3 KLS, s smerokazi, prodam. Telefon 857-444. DOBRO OHRANJENE DVO-MANUALNE ORGLE. Eko Ti ger P-603 prodam. Telefon 882-467, popoldan. 126 PGL, star 10 mesecev, prodam. Telefon 884-181. SOBO, opremljeno, s souporabo sanitarij in kuhinje oddam dvema samskima osebama. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Predplačilo«. STAREJŠO HIŠO V TITOVEM VELENJU oddam v najem obrtniku ali delovni organizaciji za dobo petih let. Telefon 857-323. DOBtRO OHRANJENO POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Telefon 858-093. TRSPNE CEPLJENKE: ramfol, vrbovvec, plavac, rizling, silvanec, burgujndec, šipon, jurka, izabela prodam. Telefon 884-193. GLOBOK, RJAV, ŽAMETNI, OTROŠKI VOZIČEK PRODAM za 30 SM. Telefon 858-387 OTROŠKO KOLO UNIS prodam za 25 SM, prodam tudi BTV Korting Gorenje, star 8 let, za 150 SM. Telefon 857-187. PRAILNI STROJ PS 103 Gorenje pirodam. Janez Mihič, Kardeljev tirg 1, Titovo Velenje. DISKOTEKA ZOOM CLUB, snema kasete iz CD plošč. Seznam CD plošč se dobi v ZOOM CLUBU v Šoštanju, Tekavčeva I, Mitja Tavčar, telefon 881-001. IMATE UMAZANA OKNA? Pokličite nas po telefonu 854-618 popoldne in prišli vam jih bomo očistiti. UGODNO, TUDI S KREDITOM, PRODAM 2 leti star hladilnik, dvovratni (zamrzovalnikom). Telefon dopoldan 853-321, interna 135, ali popoldan, Tamše, Jenkova 15, Titovo Velenje. PREKLICUJEM LETNO AVTOBUSNO VOZOVNICO na ime Smajilovič Gospa. (OS. ŠT. 23485). NOV POGRAD Z JOGIJI ugodno prodam. Mišo Planko, Dobrna, (Gostišče Triglav). ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK marela-Hauck in avtosedež Peggy, oboje uvoženo, prodam. Telefon 855-285. PLETILNI STROJ BROTHER PRODAM. Kličite 854-960, po 19. uri. ŠKODO 120 LS, karambolirano, letnik 1982, motor dober, 50.000 km in vsa 4 vrata za PZ prodam. Telefon 882-833. 3200 komadov strešne opeke Mediteran z računom in garancijo zelo ugodno prodam. Jože Grudnik, Ravne 15, Šoštanj. Telefon 881-168. V račun vzamem tudi kredit. ZIDAN VIKEND V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam V račun vzamem Golf dizel. Telefon 061-372-681, po 18. uri. PO ZELO UGODNI CENI PRODAM vrtno hišico (Kinte kunte) ob Plevelovem jezeru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Kinte kunte«. V DOPOLDANSKEM ČASU sprejmem v varstvo dva otroka. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Jenkova ccsta^ DVOSED IN DVA FOTELJA ugodno prodam. Telefon 854-467. UGODNO PRODAM KAVČ in 4 fotelje. Vidmar, Levstikova 7, Titovo Velenje. BTV GORENJE EPM z daljin skim upravljanjem v brezhibnem stanju in pralni stroj Gorenje ugodno prodam. Informacije po telefonu 857-251 od 16. do 21. ure. VIDEORECORDER SCHNEI- DER SVC 262 RC s carinsko deklaracijo, nov, prodam. Telefon 855-365. RABLJENO SKRINJO PRODAM. Telefon 856-925. E MERCATOR ZGORNJESAVINJ-SKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta TOZD Blagovni promet javno licitacijo za prodajo sledečih rabljenih osnovnih sredstev: ime izklicna količina cena traktor Steyr traktor IMT 533 podvozje vakum soda gozdarski vitel puhalnik brez cevi mot. žaga Huskvarna mot. žaga Huskvarna mot. žaga Stihi rezalnik silaže krožna brana klinasta brana pralni stroj na paro trosilec hlevskega gnoja tribrazdni plug obračalnik pajk elektromotor grelec Tajfun rotacijska freza kombi TAM lutzova peč trgovska oprema — police 7.000.000,-3.000.000,-1.000.000,-300.000-200.000-100.000,-200.000,-400.000,-150.000,-500.000,-200.000,-200.000,-1.500.000,-1.000.000,-500.000,-150.000,— 50.000,-2.500.000,-18.000.000,-250.000 - Licitacija bo v soboto, dne 4. 3. 1989 ob 10. uri na kmetijskem obratu v Rečici ob Savinji. Ogled je možen eno uro pred pričet-kom licitacije na sedežu obrata. Ponudniki morajo pred začetkom prodaje vplačati 10 % varščine od izklicne cene. Prodaja bo potekala po sistemu videno-ku-pljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. Izlicitirane stroje mora kupec plačati in odpeljati v 3 dneh po licitaciji. VONJ PO PRAVI ITALIJANSKI PIZZI mmm. . . iz PIZZERIJE CIGLER V ŠOŠTA NJU!!! Če si zaželite, da bi pizzo postregli doma, pridite v pizzerijo CIGLER! Hitro bo pečena, zavili jo bodo. mm . . že diši! Dober tek! Izberete lahko med 8 dan od 6. do 22. ure! vrstami pizz vsak 1 I I 1 JADRNICO ELAN 375 S z originalno prikolico Elan prodam. Telefon 855-353 dopoldne Flis. JUGO 45 E, letnik 1986/junij. garažiran, prevoženih 27.000 km prodam. Informacije po telefonu 857-925 med 15. in 16. uro. Gibanje p. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ SlFKANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. NČ IZK. DČ ROK P. OD ŠTEV OBČINA VELENJE GORENJE EŠP poklicna šola -varnostnik -samo popoldanska in nočna izmena /opravljen tečaj 7.a varnostnika/ 6m nč 8 l.loo.ooo 2 POROKA: Vojko Grm, roj. 1961. profesor kemije iz Titovega Velenja in Sabina Šilih, roj. 1961. dipl. inženir farmacije iz Podkraja pri Velenju. SMRTI: Vincenc Rebernak, upokojenec iz Gabrovca št. I. roj. 1903, Jožef Dobo-vičnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 14, roj. 1925, Josip Krajnc, upokojenec iz Mogojnic št. 62, roj. 1920, Ema Slapnik, upokojenka iz Solčave št. 15, roj. 1917, Franc Vertačnik, upokojenec iz Sp. Kraš št. 29, roj. 1925, Ferdinand Hribar, upo-koj. iz Gornje vasi 34, roj. 1913, Frančišek Sket. upokojenec iz Brezja ob Slonu, roj. 1916, Stanislav Pisanec, upokojenec iz Gavc št. 29/b. roj. 1925, Ivan Vidovič, upokojenec iz Titovega Velenja, Efenkova 46. roj. 1926. DOLINAR JANEZ-OFSET SITOTISK FOIOSTAVEK Rrofičar-tiskar-knjigovez ali pomožni Rrafičar -grafičorska dela OBČINA MOZIRJE IZLETNIK-DOM V LOGARSKI DOLINI kuhar -kuhar x nč 8 l.ooo.ooo 1 6m nč 8 924.99o 2 Ni več trpljenja in ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči in prezgodn ji izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in tasta Rudija Švarca iz Raven se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali mnogo vencev in cvetja ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, rudarski častni straži, rudarski godbi, ravenskim pevcem, zastavonošem, kolektivom RLV, TEŠ, Modni salon, OŠ Biba Ročk, duhovniku za opravljen obred in spremstvo. Žalujoči: hčerki Slavica in Alenka z družino, sin Stane z družino, vnuki, sestre in brat in ostali sorodniki. RADIESTEZIJA Predavanje o radiesteziji s teoretičnim in praktičnim delom - v sredo, 1. marca ob 18. uri v Stiskami Doma kulture. Predava radie-stezist FRANJO GEČ iz Slovenj Gradca. O Delovni čas nove poslovalnice je vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 10. ure. obvešča igralce iger na srečo, da je odprta NOVA POSLOVALNICA v Blagovnici Merx na Gorici, Ulica Veljka Vlahoviča 46. CENTER SREDNJIH SOL TEHNIŠKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE, p Trj; mladosti .1 63320 Titovo Velenje tel.: 063 N53 I KI Svet DO Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve razpisuje naslednja dela in naloge: 1. Predstojnika delovne enote Srednje družboslovne in naravoslovne šole, 2. Predstojnika delovne enote Srednje elektrotehniške in računalniške šole, 3. Predstojnika delovne enote Srednje strojne šole, 4. Predstojnika delovne enote Srednje rudarske šole in 5. Predstojnika delovne enote Dom učencev. Za razpisana dela in naloge so, poleg z zakonom določenih, zahtevani še naslednji pogoji: — pod zaporedno številko 1, 2, 3 in 4 — visoka izobrazba, — pedagoška izobrazba in strokovni izpit ter — pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. — pod zaporedno številko 5 pa mora kandidat izpolnjevati pogoje za vzgojitelja doma učencev in imeti 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Za vsa razpisana dela in naloge morajo kandidati k vlogi priložiti program dela za mandatno obdobje. Nastop dela bo možen takoj. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni na naslov: Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve. Trg mladosti 3, Titovo Velenje, z oznako »za razpisno komisijo«. 0 rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni Izbiri. gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet DSSS Gorenje SOZD razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIK PO SOZD Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve — 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja, organiziranja in koordiniranja zahtevnih procesov dela — aktivno znanje enega in pasivno znanje enega tujega jezika — obvladovanje metod strateškega načrtovanja razvoja Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in bo lahko po poteku mandata ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, Področje razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, z oznako na ovojnici »za razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po končanem razpisnem postoDku. Dokler si živela za nas, te nismo opazili, zdaj čutimo, kaj smo izgubili. Ljudska V SPOMIN 24. februarja mineva 10 let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in omica Cilka Dedič Šalek 68 Žalostno in boleče je spoznanje, da te ni, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Hvala vsem. ki seje spominjate! VSI NJENI Anketa Med invalidi Po številu invalidov se naša občina uvršča v sam vrh v republiki. Čeprav reševanju tovrstnih vprašanj namenjamo v občini precej pozornosti, vsaj v nekaterih okoljih, ostajajo naloge nerešene. Invalidi pa vse težje in težje prenašajo bremena družbe na svojih ramenih. Kaj jih teži in kaj si želijo v prihodnje, sta bila naši vprašanji, ki smo jih zastavili nekaterim udeležencem nedavne redne letne skupščine društva invalidov Velenje. Milan Rogelj: »V oddaljenih zaselkih resda še najdemo socialno grožene invalide. Med njimi jih večina nima svojcev, ki bi zanje skrbeli. Tem pomoč mladih aktivistov Rdečega križa ne bi bila odveč. Vse bolj in bolj pa si invalidi želimo združevanja, srečanj, saj je samota za to kategorijo ljudi pravo gorje. Prav bi bilo. da bi ob pomoči društva za njihovo lepše življenje poskrbele tudi organizacije in ostala društva v posameznih krajevnih skupnostih.« Vida Peer: »Sem predsednica aktiva invalidov na Ko-novem. Na občasnih obiskih naših članov ne rešujemo njihovih socialnih vprašanj, ampak jim nudimo tisto, kar si največkrat žele. To pa je topel stisk roke in nekaj spodbudnih besed. Denar vendarle ni vse.« Teofik Šefič: »Naj bo zatrjevanje vodilnih, da delovnih mest za invalide v združenem delu ni še tako prepričljivo, tr-^gLL A Ka ditev ne drži ^^r ■ povsem. So de- lovna mesta zanje, vendar jih v mnogih primerih zapolnjujejo zdravi ljudje. Vse očitno pa je tudi to, da je skrb za večjo varnost pri delu, premajhna, saj je število invalidnih oseb vsako leto več. Drugo vprašanje so nadomestila, ki med invalidi »sejejo« vse večje razlike in povzročajo nezadovoljno. Dejstvo pa je tudi, da se mnogo premalo povezujemo aktivi invalidov sami med sabo.« Valter Golob: »Prihajam iz delovnega okolja, kjer si prizadevamo rešiti vprašanja s področja invalidnosti že vrsto let. Lani nam je uspelo ustanoviti invalidsko delavnico. S tem težav še nismo rešili. Neurejena zakonodaja na tem področju dopušča ogromno vrzeli, od rehabilitacije do prekvalifikacije. Premalo posluha imajo za invalide zdravstvene službe, pa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Delovno mesto je treba oceniti po delih in nalogah, ne pa po človeku, ki ga opravlja, kar se pogosto dogaja. Res je tudi, da za lepše življenje vsi invalidi niso pripravljeni storiti vsega.« Lojzka /.a-leznik: »10 let sem že članica društva invalidov Velenje in prav toliko časa članica izvršilnega odbora. Delovni invalidi si žele odpravo razlik, več ustreznih premestitev na drugo delovno mesto, vse manjše možnosti za zdravljenje, saj so nadomestila prenizka. Na terenu je beda večja. Človek kar ne more verjeti, kako skromni so nekateri in kako brez čuta odgovornosti so delovne or ganizacije, kjer je bil invalid zaposlen toliko let. Invalidom naša družba namenja še vedno prema lo pozornosti. Med najpogosteje omenjenimi željami pa je na pr vem mestu želja po zbliževanju.« Društvo invalidov Velenje Večja skrb terenu Malo smo govorili, malo se-stankovali, precej več pa naredili kot smo si začrtali v naš delovni program. S temi besedami je začela poročilo o opravljenem delu v letu 1988 predsednica izvršnega odbora društva invalidov Velenje na jubilejni nedeljski redni letni skupščini. Zbrani v polni dvorani šoštanjskega kulturnega doma so z aplavzom to tudi potrdili. Ob skrbi za socialno najbolj ogrožene člane je v preteklem letu zahtevala ogromno dela in truda ureditev članskih vrst. Kljub strogim merilom je danes v društvu vključenih več kot 3000 invalidov naše občine. Ob pregledu opravljenega dela nikakor ne moremo mimo marljivega vključevanja v akciji odprava arhitektonskih ovir, s pridom so člani koristili nasvete v društveni pisarni, da posebej ne omenjamo nadvse vestnih članov komisije za razvedrilo, rekreacijo in šport. Ta je lani pripravila 15 akcij, na katerih je družilo prijetno s koristnim 250 invalidov. V svojih vrstah imajo med drugim najboljše igralce namiznega tenisa, strelce, plavalce v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Zavidljivih uspehov pa člani velenjskega društva invalidov niso dosegli na vseh področjih. Slabše delo aktivov na terenu so pripisali večji skrbi vsakega posameznika za lastno preživetje. Gotovo je povsem odveč poudarjati, da bodo morali za uresničitev široko zastavljenega programa za letos vsi v društvu invalidov Velenje delati še prizadev-neje, še glasneje opozarjati na težave pri prenašanju bremen naše družbene skupnosti. Ob skromnih sredstvih za dejavnost ne bo lahko pomagati članom pri reševanju življenjskih stisk, kaj šele za kaj drugega. Bolj kot preteklo leto nameravajo pri društvu poskrbeti za teren, kjer naj bi bodisi spodbudili aktive k boljšemu delu ali ustanovili nove. Ovire članov aktivov delovnih invalidov pa naj bi jim pomagale reševati sindikalne organizacije v okolju, kjer ti delujejo. Prav tako bo društvo nudilo pomoč svojim članom pri usposabljanju, dodatnem izobraževanju, zaposlovanju in še bi lahko kaj omenili. Znova se jim obeta nadvse pestro in razgibano športno rekreativno življenje. Tovrstna komisija pri društvu naj bi letos organizirala kar 125 akcij, za sodelovanje v njih pa spodbudila tudi več žena-invalidk. Ob 20-letnici delovanja, to bodo velenjski invalidi proslavili v drugi polovici septembra, bodo pripravili krajšo proslavo in se na skromen način oddolžili tistim, ki se za dejavnost društva razdajajo že vrsto let. Tečaji šolanja psov Začetki šolanja psov v naši občini segajo v leto 1974, ko je skupina zagnanih kinologov ustanovila Klub za vzrejo športnih in službenih psov Velenje. S pomočjo strokovnjakov iz Celja je klub organiziral prvi tečaj šolanja psov, ki je potekal na prostoru ob Velenjskem gradu. Udeležilo se ga je 19 vodnikov s svojimi psi. Ze naslednje leto je tečaj vodil član našega društva in do sedaj se je pri Kinološki zvezi Slovenije usposobilo za to delo 14 članov. Do leta 1988 smo pri- rejali tečaje na vežbališču pri velenjskem gradu. V tem času smo v 14 tečajih izšolali 260 psov najrazličnejših pasem. Od lani poteka šolanje psov na novem vežbališču ob jezeru v Pesju. Pse vzgajamo v treh skupinah: v t. i. »mali šoli« učijo vodniki svoje pse stare od 4 do 9 mesecev osnovne vaje poslušnosti, - v osnovnem tečaju pripravljajo vodniki pse stare nad 9 mesece za ISP-A (vaje poslušnosti) oz. ISP-B (vaje poslušnosti, sledenja in obrambe). Športni ples Znova lep mednarodni uspeh Matej Krajcer in Mirjam Šu-lek, ki trenutno v domovini med pionirji nimata prave konkurence, se še naprej zelo uspešno uveljavljata v mednarodni areni. V ponedeljek sta se vrnila z naporne desetdnevne skandinavske turneje, na kateri sta sodelovala skupaj z devetimi pari iz ljubljanskih klubov Urška in Kazina. Celotno jugoslovansko zastopstvo se je na Norveškem in Danskem, ki posebej slovita po številu in kvaliteti pionirskih in mladinskih plesnih parov, izjemno dobro odrezalo. Matej in Mirjam sta v Oslu na odprtem prvenstvu Norveške plesala v kategoriji mlajših mladincev (12—13 let) ter v obeh tekmovalnih disciplinah, v standardnih in v latin-skoameriških plesih, zasedla "Hlično 41 mesto. V Kopenhage- nu na odprtem prvenstvu Danske v veliko številnejši in močnejši konkurenci petintridesetih parov v svoji pravi starostni kategoriji (10—12 let) sicer nista prišla v finale, sta pa v obeh disci plinah končala v polfinalu na še vedno odličnem 8. mestu. V kategoriji mladincev (14 15 let) se je v Oslu v latinskoameriških plesih s 4. mestom odlično odrezal tudi par Miha Rabič — Jasna Stojiljkovič, v Kopenhagenu pa sta v starostni kategoriji 13—14 let prav tako priplesala do polfi-nala. Miha Robič je bil še v lanski sezoni član velenjskega plesnega kluba, pa se je prav zaradi svojih velikih plesnih ambicij preselil k sorodnikom v Ljubljano in od lanskega septembra tekmuje za ljubljanski klub Urška. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO IN PO OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC VELENJE VABILO Letošnji slovenski kulturni praznik bomo obeležili z DOBRODELNIM KONCERTOM. Zbrani denar bomo namenili SKLADU ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZDRAVLJENJA OTROK Z RAKOM IN KRVNIMI BOLEZNIMI (UKC, Univerzitetna pediatrična klinika Ljubljana, številka 50103-743-51056). Program pripravljajo glasbeniki, recitatorji, plesalci, strokovnjaki s področja medicine; za popestritev pa še ŠALEŠKI FANTJE. Pripravljamo tri koncerte; vsakokrat v kulturnem domu v Velenju. Za naše šolarje ob 8. uri ter ob 10. uri, ob 16. uri pa za vse vas, ki s svojo prisotnostjo na koncertu in denarnim prispevkom želite pomagati otrokom. Prireditev bo 2. marca 1989. Cena vstopnic za šolarje je 2.000 dinarjev, za odrasle pa 4.000 dinarjev. Veseli in hvaležni bomo vsakega večjega prispevka. V ta namen bo pri dežurnem učencu v avli šole Anton Aškerc v dneh od 27. 2 do 2. 3. 1989 od 8. do 16. ure tudi skrinjica, v katero lahko dobrovoljnejši namenijo denarne prispevke. Tudi pred pričetkom prireditve vas bo pred vhodom v dvorano čakala skrinjica. V dneh pred koncertom bodo predstavniki KUD-a in PO obiskali vse šole. DPO naše občine in druge ustanove z željo, da s prodajo vstopnic čimveč zberemo za SKLAD, ki naj najmlajšim obolelim z rakom olepša otroštvo! HVALA VSEM. KI BOSTE PRIŠLI NA KONCERT IN POMAGALI! Pripravljalni odbor v nadaljevalnih tečajih pa vodniki, ki so s svojimi psi že opravili osnovno šolanje, šolajo pse za IS P-1, ISP-2, ISP-3 in sle-darski izpit. Lani je osnovni tečaj obiskovalo 37 vodnikov s psi pasem nemški ovčar, doberman, veliki šnaucer, rottvveiler, bobtail, la-brador, irski seter, kraški občar. bernardinec in bokser, »malo šolo« pa je obiskovalo 17 vodnikov s psi pasem bobtail, mali koder, koker španjel, bokser, nemški ovčar, veliki šnaucer, foksterier. Letošnji tečaj šolanja psov se bo pričel v torek, 7. marca ob 16. uri na vežbališču društva v Pesju in bo če bo dovolj prijavljenih zajemal vse tri skupine. Vse informacije o šolanju, vzreji in negi psov lahko dobite vsak torek od 16. do 18. ure v pisarni Kinološkega društva na Šaleški 2 (trgovina Standard). Kinološko društvo bo imelo jutri, 24. februarja, redno letno skupščino v prostorih krajevne skupnosti Levi breg na Foitovi 2. Vabijo vse kinologe in občane, ki jih zanima delo na tem področju. Nogometni klub Elkroj Moštvo za prihodnje leto Nogometaši Elkroja so bili vsekakor najprijetnejše presenečenje jesenskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi. Presenečeni so bili tudi sami, saj visokega tretjega mesta s povsem spremenjeno in pomlajeno ekipo niso pričakovali, po mnenju mnogih so bili celo resni kandidati za izpad. Razlog presenečenja so vsekakor številni mladi igralci, ki so svojo prizadevnost in željo po uveljavitvi kronali z dobrimi igrami in visoko uvrstitvijo. Pomladi bo seveda drugače, saj jih nasprotniki ne bodo več podcenjevali, zato bo boj za viso- Luče ob Savinji Bo denar za vlečnico? Nekaj let že trajajo prizadevanja za gradnjo nove vlečnice na lepih terenih tik nad Lučami. Krajani sami so storili veliko, pripravili teren, zataknilo pa se je seveda pri denarju, se pravi pri iskanju »močnega« investitorja. Kaj bi lepi smučarski tereni tik nad vasjo pomenili za večji turistični utrip je seveda jasno, kaže pa, da je nedorečenosti konec. Izgradnjo vlečnice je sedaj končno prevzel RTC Krvavec in naj bi bila nared do pričetka prihodnje smučarske sezone, če bodo le sredstva. Znova »če« pri sredstvih. Predračunska vrednost predvidenih del je 1,664 milijarde dinarjev. RTČ Krvavec bo prispeval 40,2 odstotka, krajevna skupnost Luče 4,8, ostali delež pa pomenijo združena sredstva. Zato je komite za gospodarstvo in planiranje skupščine občine Mozirje dal pobudo organizacijam združenega dela za združevanje sredstev. Povedati je seveda treba, da so Luče manj razvita in obmejna krajevna skupnost, pri vlaganjih na teh področjih pa je možno koristiti 66.6 odstotkov olajšav pri plačilu obveznosti r.n pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. j. p. Za las ob točko Ni mnogo manjkalo pa bi se rokometašice Velenja z gostovanja v Sremski Mitrovici vrnile vsaj s točko, žal pa sta se »vmešala« sodnika. Velenjčanke so na srečanje s Sremom zaradi finančnih zagat prispele tik pred tekmo in so se najbrž tudi zaradi tega razigrale šele v drugem polčasu. Prvič so uspele izenačiti deset minut pred koncem, v 58. minuti so zapravile napad z igralko več, v zadnjih trenutkih pa sta jim sodnika razveljavila pravilno dosežen zadetek. Še pred tem sta jih prikrajšala za zadetek, ki ga nista videla, čeprav seje žoga od mreže odbila v polje, likipa Srema je zmagala s 24:23 (14:11), igrale pa so: Lakič, Karič I I, Golič 2, Zidar 2, Omerovič I, Oder 2, Hudej I, Vičar 4. V naslednjem kolu bodo doma igrale z mostarsko Lokomotivo, srečanje pa se bo v Rdeči dvorani pričelo v soboto ob 18. uri. Plavanje Renata dvakrat prvakinja V Mariboru je bilo absolutno republiško prvenstvo v plavanju, na katerem so nastopili Renata Rednak, Katja Mijoč in Marko Kadliček. Renata je zmagala na 400 in 800 metrov kravi, Katja je bila druga na 800, tretja na 400 in peta na 200 metrov kravi, Marko pa peti na 400 metrov mešano. Rezultati dokazujejo, da so velenjski plavalci pozimi dobro delali, razveseljivo pa je tudi, da so precej okrepili vrste v klubu. Ob vsem tem si želijo, da bi vendarle »splavali« tudi na prednostno listo športov v ve- Mali nogomet V nedeljo spet ves dan V soboto in nedeljo so v Rdeči dvorani odigrali prva tri kola zimske lige v malem nogometu. V dveh skupinah nastopa po deset ekip. Po treh kolih vodi v skupini A s tremi zmagami KMN Titovo Velenje, drugi so Rangersi s petimi točkami, v skupini B pa imata vseh šest točk ekipi Laj.š in Mušketirjev. Naslednji dve koli bosta na vrsti v nedeljo, tekme v Rdeči dvorani pa bodo od 7. do 22. ure. lenjski občini, saj to opravičujejo dobri rezultati in navsezadnje tudi dejstvo, da sta bili lani, predlani najboljši športnici v občini prav Rednakova in Mijočeva. L. Ojsleršek Beli tek za dan žena Zveza teiesnokulturnih organizacij občine Velenje bo tudi letos pripravila »beli smučarski tek za dan žena« in sicer v soboto, II. marca, ob 10. uri v Šentilju. Če snega ne bo, bodo organizirali tek s smučarskimi jialicami, tudi na poligonu v Šentilju. Smučarski skoki Na Moslccu v Ljubljani je bilo republiško prvenstvo za pionirje B, na katerem je Kadliček osvojil četrto mesto. V Planici je bilo tekmovanje za pokal Cockte, na katerem je nastopilo 57 skakalcev iz vse Slovenije. Triplat je bil drugi. Red njak peti in Kolenc trinajsti. ka mesta toliko bolj oster, za njimi na lestvici so tudi ekipe, ki so resnici na ljubo bolj kakovostne in se bodo borile predvsem za uvrstitev v medrepubliško ligo. Seveda se mozirski nogometaši ne bodo predali vnaprej, srčno se bodo borili in skušali zadržati tretje mesto. Trener Bojan Prašnikar meni, da tudi kakšno mesto niže ne bo pomenilo katastrofe, saj je ekipa zelo mlada, v njej so večinoma domači igralci, prva naloga pa je ustvariti ekipo, ki se bo v prihodnjih letih ustalila v zgornjem delu slovenske lige, brez kakršnihkoli skrbi v zvezi z obstankom v ligi. S pripravami so pričeli konec januarja, trenirajo skoraj vsak dan, skupno pa bodo odigrali 15 tekem. Želijo si predvsem težjih nasprotnikov, že v dosedanjih srečanjih s trboveljskim Rudarjem in drugimi pa so prikazali zelo dobro igro in pripravljenost. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da letos po dolgih letih nimajo problemov z udeležbo na treningih, kar 25 igralcev redno vadi, saj mladi resnično kažejo željo po napredku in uveljavitvi. Izgubili so sicer Pranji-ča, ki je odšel k velenjskemu Rudarju, vrzel pa bodo nadomestili s kolektivno in požrtvovalno igro. Pozimio so okrepili tudi de-•lo uprave kluba, želijo si predvsem več gledalcev na tekmah, med favorite pa poleg Ljubljane štejejo zlasti okrepljenega in močnega velenjskega Rudarja. Odbojka Celje rTopolšica 3:0 Naše tri odbojkarske ekipe v tem kolu niso bile posebej uspešne, saj so na treh gostovanjih trikrat gladko izgubile. Topolča-ni so gostovali v Celju in predzadnjim domačinom »omogočili« šele drugo zmago v tem prvenstvu. Gostitelji so bili precej boljši in so zmagali s 3:0 (10, II, 13), naslednji nasprotnik topol-ških odbojkarjev pa bo na njihovem igrišču ravenski Fužinar. Fužinar :TopoIšica—Kajuh 3:1 Odbojkarice Topolšice —Kaju-ha so na Ravnah odlično pričele in dobile prvi niz, v nadaljevanju pa so močno popustile in domačinke so zanesljivo zmagale s 3:1 (-10, 12, 9, 10). Topolčankam nekoliko gori pod nogami, zato se bodo morale v naslednjih kolih krepko potruditi, če se želijo izogniti negotovosti, prva priložnost pa bo že v prihodnjem kolu, ko se bodo doma pomerile z ekipo Celja. Koper—Cimos:Ljubno— Glin 3:1 Nič kaj bolje se niso odrezale Ljubenke, ki so na gostovanju pri predzadnji ekipi Kopra izgubile z 1:3 (-11, 12, -12, -14) in s tem nekoliko popustile v boju za drugo mesto. Igrale sicer niso zelo slabo, saj so bili rezultati v vseh nizih zelo tesni, glede na svoje izkušnje pa bi morale bolje igrati v ključnih trenutkih. V naslednjem kolu naj ne bi imele težkega dela, saj jim pride v goste zadnja Rogoza. Šoštanj: Šentjur Šoštanjski kegljači so zmagali tudi v 13. kolu, kar za 221 kegljev (Šoštanj :Šentjur 4.944:4.723) so bili tokrat slabši gostje iz Šentjurja. Vodilno ekipo čaka v naslednjem kolu gostovanje pri Kovinarju v Štorah. Igrali so: S. Fidej 881, L. Fidej 852, Hasičič 828, Križovnik 803, Kramer 799 in Glavič 781. Šah Vrtačnik na državno prvenstvo 18. februarja je bilo v Ljubljani mladinsko republiško prvenstvo v šahu za slepe in slabovidne. Med 14 tekmovalci sta bila kot predstavnika Celja tudi dva igralca iz velenjske občine. Franc Pungartnik je osvojil 7. mesto. Viki Vertačnik pa je bil drugi in si je s tem tudi priboril pravico nastopa na državnem prvenstvu. (V. V j