BORIS GOMBAČ OBMEJNA TRGOVINSKA IZMENJAVA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA KOPER Koper, 1983 f k*ri 5 1 ?- II 448327 . 5 l»H> *» l/ -Mlsonova Unija 1919 i i n-c Merganova linija 19^S Meje,ki so jih predlagale 1 -Jugoslavija —‘—-ZSSR -Velika Britanija —ZDA Francija,ki postane STO 1947-1954 Del STO, ki pripade podlagi sporazuma MEJE IN DEMARKACIJSKE ČRTE V JULIJSKI KRAJINI /Zemljevid B Gombač po zemljevidu v knjigi J B Duroselte in v knjigi BCNovak-glej viri/ KAZALO 1. CARINSKO SODELOVANJE MED OBMEJNIMI DRŽAVAMI stran 1 1. 1. Vključitev ene države ali dela njenega ozemlja v carinski sistem druge države 1 1. 2. Proste carinske cone 2 1. 2. 1. Prosta carinska cona v Gorici 3 2. PRAVNA NARAVA SPORAZUMOV 0 OBMEJNI TRGOVINSKI IZMENJAVI 4 2. 1. "Ženevske" prostocarinske cone (Zones franches de Haute Savoie et du Pays de Gex) 4 2. 2. Preferencialni sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi med Avstrijo in Italijo 5 2. 3. Različna pravna narava sporazumov o obmejni trgovinski izmenjavi in sporazumov o maloobmejnem prometu 5 3. SPORAZUM 0 OBMEJNI TRGOVINSKI IZMENJAVI BLAGA MED JUGOSLAVIJO IN OSTALIMI SOSEDNJIMI DRŽAVAMI 7 3. 1. Sporazum o obmejni blagovni izmenjavi z Bolgarijo 7 3. 2. Sporazum o obmejni blagovni izmenjavi z Madžarsko 7 3. 3- Sporazum o mali obmejni izmenjavi blaga z Romunijo 7 4. OBMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO 8 4. 1. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo pred drugo svetovno vojno 8 4. 1. 1. Maloobmejni promet med obmejnimi območji Kraljevine SHS in Italije 9 4. 1. 2. Obmejni gospodarski stiki med Kraljevino SHS in Italijo na območju Zadra 9 4. 1. 3. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Kraljevino SHS in Italijo na območju Reke 10 4. 2. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni 10 4. 2. 1. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo na podlagi Osimskih sporazumov 11 4. 2. 2. Sežanska prostocarinska cona 14 4. 2. 2. 1. Ozemlje, ki ga zajema cona 14 4. 2. 2. 2. Carinski režim v coni 15 5. TRŽAŠKI IN GORIŠKI SPORAZUM 0 OBMEJNI IZMENJAVI BLAGA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO 16 5. 1. Zgodovinski vzroki za nastanek sporazumov o obmejni trgovinski izmenjavi 16 5. 2. Svobodno tržaško ozemlje 17 5. 2. 1. Nastanek Svobodnega tržaškega ozemlja 17 5. 3. Območja, ki so zajeta v sporazumih o obmejni trgovinski izmenjavi 18 5. 3. 1. Ozemlje, ki pokriva Tržaški sporazum 19 5. 3- 2. Ozemlje, ki ga pokriva Goriški sporazum 20 5. 4. Časovna veljavnost Tržaškega in Goriškega sporazuma 20 I 6. BLAGOVNA IZMENJAVA NA PODLAGI TRŽAŠKEGA SPORAZUMA stran 21 6. 1. Blagovna izmenjava na podlagi Goriškega sporazuma 22 6. 2. Pomembnost blagovnih list A in B v času podpisov sporazumov 22 6. 2. 1. Pomembnost list A danes 23 6. 2. 2. Pomembnost liste B danes 24 6. 2. 3- Časovna veljavnost list A in B ter določanje novih blagovnih list 24 7. OBSEG MENJAVE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU 25 7. 1. Struktura izvoza oziroma uvoza po Tržaškem in Goriškem sporazumu 26 8. BREZCARINSKI IZVOZ TER UVOZ BLAGA PO BLAGOVNIH LISTAH C in D 29 8. 1. Pravni viri, ki urejajo brezcarinsko izmenjavo blaga med italijanskim in jugoslovanskim obmejnim območjem 29 8. 2. Območje, na katerem se sme blago brezcarinsko uvoziti ali izvoziti ter njegova namenska uporaba 30 8. 3. Zunanjetrgovinski in devizni režim za izvoz ter uvoz blaga po listah C in D 30 8. 4. Vrednost izmenjave po brezcarinskih listah C in D 31 8. 5. Časovna veljavnost liste C in D 32 9. POGOJ 0 IZVORU BLAGA V TRGOVINSKI IZMENJAVI PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU 32 10. PLAČILA IN TRGOVINSKO IZMENJAVO V OKVIRU TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA SPORAZUMA 34 10. 1. Avtonomnost računov, odprtih pri Banco d'Italia 34 10. 2. Banke, ki izvršujejo posle plačilnega prometa v obmejni trgovini z Italijo 35 10. 3. Visoko plačilno neravnovesje na avtonomnih računih v korist jugoslovanskih organizacij združenega dela 35 10. 4. Plačilo izvoza na temelju Tržaškega sporazuma 35 10. 4. 1. Rok za prenos z izvozom ustvarjenih deviz na avtonomni račun 37 10. 4. 2. Evidenčna kartica 37 10. 5. Postopek za plačilo uvoza po Tržaškem sporazumu 37 10. 5. 1. Dokumentacija, ki mora biti priložena plačilnemu nalogu 38 10. 5. 2. Potrdilo o zagotovitvi deviznih sredstev za dospela plačila v tujino 38 11. ORGANIZACIJE, KI POSLUJEJO IN ORGANIZACIJE, KI SODELUJEJO V OBMEJNI TRGOVINSKI IZMENJAVI Z ITALIJO 39 11. 1. Zakonska ureditev poslovanja ter sodelovanja v obmejni trgovinski izmenjavi z Italijo 39 II stran 40 11. 1. 1. Registracija OZD za poslovanje v obmejni trgovinski izmenjavi z Italijo 11. 1. 2. Organizacije, ki lahko sodelujejo v obmejni 40 trgovinski izmenjavi z Italijo 11. 2. Administrativni postopek za vključitev OZD 41 (TOZD) iz drugih območij Jugoslavije v obmejno trgovinsko izmenjavo po Tržaškem sporazumu 12. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI USTVARJENIMI Z IZVOZOM 42 NA TEMELJU TRŽAŠKEGA SPORAZUMA 12. 1. Prodaja z izvozom ustvarjenih sredstev za dinarsko protivrednost in njihov ponovni nakup, ko želi podjetje uvoziti blago 43 12. 2. Katere možnosti ima organizacija - izvoznik oziroma organizacija - končni koristnik po izvozu blaga na temelju Tržaškega sporazuma 43 12. 3. Omejitev pravice do uvoza za sredstva, ustvarjena z izvozom v obmejni trgovinski izmenjavi 44 13. DOLOČBE 4. ČLENA TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA SPORAZUMA 46 14. DOLOČBE 6. ČLENA TRŽAŠKEGA SPORAZUMA 46 15. DOLOČBA 9- ČLENA TRŽAŠKEGA IN 8. ČLENA GORIŠKEGA SPORAZUMA 47 16. PERSPEKTIVE ZA RAZVOJ OBMEJNE TRGOVINSKE IZMENJAVE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO 48 SOMMARIO 51 VIRI Literatura 53 Pravni akti 55 Časopisje - članki 56 DODATEK Tržaški sporazum Goriški sporazum III 1 . CARINSKO SODELOVANJE MED OBMEJNIMI DRŽAVAMI V mednarodnem pravu obstajajo različne oblike carinskega sode¬ lovanja med obmejnimi državami, od tega, da je neka država ali njen del popolnoma vključen v carinski sistem druge države pa do carinskega sodelovanja na podlagi carinskih kontingentov (Tržaški in Goriški sporazum). 1. 1. Vključitev ene države ali dela njenega ozemlja v carinski sis¬ tem druge države V svetu se pogosto dogaja, da politično ozemlje ene države, t. j. ozemlje, v katerem vlada neka politična oblast, ni identič¬ no z razsežnostjo njenega carinskega sistema (ozemlja). Tako poznamo vključitev ozemlja ene države v carinski sistem (ozem¬ lje) druge. Gre predvsem za primere, kjer je ozemlje ene drža¬ ve tako majhno oziroma trgovinska povezava z drugo državo tako tesna, da je vključitev prve v carinski sistem druge logična posledica takega stanja. Najbolj znana primera v Evropi sta San Marino, ki je vključen v italijanski carinski sistem, in Monaco, ki je vključen v francoski carinski sistem. Vatikan si cer ni vključen v italijanski carinski sistem, vendar pa na podlagi Lateranske pogodbe iz leta 1929 obstaja posebna določ¬ ba, ki omogoča brezcarinski uvoz blaga čez italijansko ozemlje v mesto Vatikan. Naslednja oblika carinskega sodelovanja so carinske unije med posameznimi državami. V zgodovini je dobro poznana carinska unija med nemškimi državami, tako imenovani Zollverein, danes pa je med bolj znanimi carinskimi unijami carinska povezava med Švico in Liechtensteinom. Evropska gospodarska skupnost prav tako predstavlja carinsko unijo višje oblike, in sicer zaradi razširjenosti sodelovanja tudi na druga področja gospo¬ darstva in ne zgolj na blagovno izmenjavo. Poznana je tudi vključitev dela ozemlja ene države v carinski sistem neke dru¬ ge države oziroma izključitev dela političnega ozemlja te drža ve iz njenega carinskega sistema in vključitev ali pa ne v tu¬ ji carinski sistem. To so tako imenovane carinske enklave in eksklave. Na podlagi pogodb, ki sta jih leta 1868 in 1891 pod¬ pisali Avstro-Cgrska in takratna Bavarska, sta avstrijska kra¬ ja Jungholz in Mittelberg izključena iz avstrijskega carinske¬ ga sistema in vključena v nemški carinski sistem. To velja tu¬ di za italijansko enklavo v Švici Campione, poznani fiskalni paradiž, ki je zaradi svoje specifične lege izključen iz itali janskega carinskega sistema in vključen v švicarski carinski sistem. Podoben primer je na švicarsko-nemški meji, in sicer nemška enklava Buesingen, ki je obdana s švicarskim ozemljem. Na podlagi pogodbe, ki sta jo podpisali ZR Nemčija in Švica leta 1964, sta dokončno izključili nemško občino Buesingen iz nemškega carinskega sistema in jo vključili v švicarski carin¬ ski sistem. 1 Obstajajo pa tudi deli držav, ki so jih posamezne države izlo¬ čile iz svojega carinskega nadzorstva. Tak primer je italijan¬ ska dolina Livigno na italijansko-švicarski meji, ki je izklju cena iz italijanskega carinskega sistema, ni pa vključena v švicarski carinski sistem. Podobno je tudi s švicarsko dolino Samnaum na švicarsko-avstrijski meji. Ta je izključena iz švi¬ carskega carinskega sistema, ni pa vključena v avstrijski ca¬ rinski sistem. Podoben primeru Livigno in Samnaum je nemški otok Helgoland, ki ni vključen v nemški carinski sistem. Livig no, Samnaum in Helgoland so s stališča pristojnih carinskih ob lasti prostocarinske cone, v katere lahko vsakdo uvaža in iz¬ važa blago brez carinskih pristojbin in so zato ti kraji po¬ stali pravi paradiži s poceni blagom, ki privabljajo množice turistov. 2. Prostocarinske cone Nekatere države ustanavljajo znotraj svojega carinskega siste¬ ma (ozemlja) proste carinske cone. Te so del carinskega siste¬ ma države, v katerem pa le-ta uporablja posebne carinske pred¬ pise, ki so manj restriktivni za tuje blago glede na preostali carinski sistem. Prostih carinskih con je več vrst in poleg te ga da se razlikujejo po obsegu, se razlikujejo tudi po carin¬ skem režimu, ki ga v njih izvajajo, in namembnosti teh con. Skoraj vse države Zahodne Evrope so na svojih ozemljih ustano¬ vile proste carinske cone, in sicer večinoma na večjih promet¬ nih križiščih ali pa v pristaniščih. V jugoslovanski strokovni literaturi je verjetno najbolj zna¬ na jugoslovanska prostocarinska cona v Solunu, ki je nastala na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in Grčijo leta 1923 za do bo 50 let. Ker pa po omenjeni dobi sporazum ni bil podaljšan 7 je leta 1973 cona prenehala obstajati. V mirovni pogodbi med Jugoslavijo in Italijo je v dodatku VIII, 3- člen, točka 1 določeno, da bo Jugoslavija sodelovala pri upravljanju prostocarinske cone (porto franco) v tržaškem pristanišču ter imela ekskluzivno pravico do uporabe posamez¬ nih delov brezcarinske cone v tržaški luki. Te določbe so del mirovne pogodbe, ki se nanaša na Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki pa se niso nikoli uresničile, prav tako kot tudi STO ni nikoli zaživelo. Ob podpisu Osimskih sporazumov leta 1975 je bilo v dodatku k pogodbi št. II določeno, da bodo na delu obmejnega območja Ju goslavije in Italije zgradili skupno jugoslovansko-italijan 7 sko brezcarinsko cono (glej stran 11 - 14). V Jugoslaviji je bilo ustanovljenih sedem carinskih con (Bar, Beograd, Koper, Ploče, Pulj, Reka in Zadar). Vendar pa nekate¬ re izmed ustanovljenih con sploh niso zaživele. V conah sta zvečine dovoljena le dva postopka, in sicer: blago lahko v - 2 - \ skladiščih leži neomejeno dolgo in pakiranje blaga, kjer pa na stajajo že težave. Zadnje čase precej omenjajo možnosti, ki jih prostocarinske co ne dajejo za pridobivanje deviz za jugoslovansko gospodarstvo7 in je bil zato predložen zakon o prostocarinskih conah v raz¬ pravo skupščini SFRJ. Posebne vrste prostocarinska cona je Goriška cona na italijan¬ sko -jugoslovanski meji. Ta cona, ki je podobna drugi italijan¬ ski brezcarinski coni v Valle D'Aosta, omogoča brezcarinski u- voz blaga z vsega sveta. V nasprotju z običajnimi prostocarin- skimi conami je brezcarinski uvoz dovoljen le v določenih kon¬ tingentih. Ti kontingenti pa so namenjeni za porabo prebival¬ stva in ne manipulaciji, predelavi in podobnemu, kot je navada v večini drugih brezcarinskih con. Zaradi neposredne bližine Goriške prostocarinske cone in pome¬ na, ki ga ima za jugoslovansko gospodarstvo, jo bomo na kratko opisali. 1. 2. 1. Prostocarinska cona v Gorici Italijanska vlada je z zakonom št. 1438 z dne 1. 12. 1948 usta novila na delu ozemlja Goriške Drovince prostocarinsko cono7 ki do 31. 10. 1957 ni spadala v italijanski carinski sistem. Goriška prostocarinska cona omogoča brezcarinski kontingentira ni uvoz blaga, ki je namenjeno za porabo prebivalstva v Gori¬ ci . Področje goriške proste cone zajema del ozemlja goriške pro¬ vince, in sicer med državno mejo in rekama Vipavo ter Sočo in območje, ograjeno za predilnico bombaža (Cotonificio Triesti- no) na desni strani Soče. Goriška prostocarinska cona, ki je naslednica predvojne Kvar - nerske prostocarinske cone na Reki (Zona franča di Carnaro), je nastala iz politično-ekonomskih razlogov. Podobna cona je nastala leta 1949 v Valle D'Aosta, kjer je ustanovitev brez¬ carinske cone bila vključena v statut o lokalni avtonomiji po¬ krajine Valle D' Aosta. Goriška prostocarinska cona pa je bila ustanovljena zato, da postane ozemlje Gorice privlačnejše za prebivalstvo iz ostalih delov Italije, ki naj bi s priselitva¬ mi ojačali živelj na novo nastali meji. Po drugi strani pa je bil namen Goriške cone nemoteno nadaljevati trgovinske in gos¬ podarske stike Gorice z okolico, ki je pripadla Jugoslaviji. Pravni režim Goriške prostocarinske cone v italijanski strokov ni literaturi ni točno definiran. Prav tako sama zakonodaja7 ki v ustanovnih aktih govori o prostocarinski coni od leta 1957 naprej, govori samo o uvozu kontingentov blaga s posebni- - 3 - mi carinskimi olajšavami (brezcarinski uvoz) v Gorico. Obstoj Goriške prostocarinske cone je bil tudi eden izmed raz¬ logov, ki so ga navedli italijanski gospodarstveniki, zakaj ni potrebno vključiti tudi v Goriški sporazum možnosti za brez¬ carinsko izmenjavo blaga, tako kot obstaja v pismih k Tržaške¬ mu sporazumu. 2. PRAVNA NARAVA SPORAZUMOV 0 OBMEJNI TRGOVINSKI IZMENJAVI Tržaški in Goriški sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo (glej besedilo v dodatku), sta po svoji pravni naravi nova na področju mednarodnih sporazumov. Prvič se tovrstni sporazumi pojavijo leta 1 949 s podpisom avstrijsko -italijanskega preferencialnega sporazuma o izmenjavi blaga med avstrijskima pokrajinama Tirol in Vorarlberg na eni strani ter italijanskima pokrajinama Trentino in Zgornje Poadižje na drugi strani, ter s sporazumom o lokalni izmenjavi blaga pod¬ pisanim leta 1949 med Jugoslavijo in Italijo. Sestavljalci avstrijsko-italijanskega režima pa so se pri na¬ stajanju le - tega zgledovali po carinskem režimu, ki velja v "Ženevskih" prostocarinskih conah. Zaradi boljšega razumevanja Tržaškega in Goriškega sporazuma bomo na kratko opisali carin¬ ski režim v "Ženevskih" prostocarinskih conah in režim v av¬ stri jsko-italijanskem preferencialnem sporazumu. 2. 1. "Ženevske" prostocarinske cone (Zones franches de Haute Savoie et du Pays de Gex) "Ženevske" prostocarinske cone so ustanovili na francoskem o- zemlju v začetku 19. stoletja. Mesto Ženeva se je po kratki francoski okupaciji odločilo, da se pridruži Švicarski konfede raciji in je tako ostalo brez svojega ožjega gospodarskega za¬ ledja. Zato so ob podpisu mirovne pogodbe s Francijo v letih 1815 - 1816 določili, da mora Francija potegniti svojo carin¬ sko mejo v določenem obsegu nazaj od politične meje. Tako je mestu Ženevi ostal širši gospodarski prostor, iz katerega je lahko dobivalo blago brez omejitev in tudi prodajalo svoje in¬ dustrijske izdelke brez plačevanja carin. Po prvi svetovni voj ni se je Francija odločila, da odpravi tako omejevanje državne suverenosti nad lastnim ozemljem in je zato potegnila carinsko mejo po isti črti kakor politično mejo. Ker pa se Švicarji s tem ukrepom niso strinjali, je bil spor v zvezi z "Ženevskimi" prostocarinskimi conami predložen Mednarodnemu sodišču v Haagu. Le-to je leta 1932 odločilo, da mora Francija potegniti svojo carinsko mejo nazaj do politične, in sicer na stare me¬ je, da bi tako vzpostavili stanje, ki je bilo določeno v letih - 4 - 1815 - 1816 . Režim "Ženevskih" prostocarinskih con, ki omogoča brezcarinsko izmenjavo blaga med Ženevo in prostocarinskimi conami, ki obda jajo Ženevo in politično pripadajo Franciji, je še danes velja ven. Po sistemu "Ženevskih" prostocarinskih con so se pozneje zgledovali pripravijalci Saarskih con, ki so obstajale med Francijo in Nemčijo do leta 1957, to je nastanka EGS, in kot že omenjeno sestavljalci avstrijsko-italijanskega preferencial nega sporazuma. 2. 2. Preferencialni sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi med Avstrijo in Italijo Tržaškemu in Goriškemu sporazumu je zelo podoben sporazum, ki sta ga podpisali Avstrija in Italija 12. 5. 19^9 v Rimu. Ta do loča olajšano izmenjavo blaga (tipičnih izdelkov) med italijan skima pokrajinama Trentino-Zgornje Poadižje na eni ter avstrij skima pokrajinama Tirol in Vorarlberg na drugi strani s pogo¬ jem, da je blago izdelano v teh pokrajinah. Blagovna izmenjava na podlagi preferencialnega sporazuma, ime¬ novanem v praksi tudi "Accordino", se izvaja na podlagi dveh blagovnih list. Blago, določeno v listi A, je oproščeno pri iz vozu vseh tistih carinskih in drugih dajatev, ki se drugače plačujejo pri izvozu blaga. Pri blagu z liste A pa se plačuje vse uvozne carine in druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu, vendar oa se blago, ki je vključeno v liste A lahko uvaža z do voljenjem lokalnih oblasti in torej ni potrebno dovoljenje cen tralnih oblasti na Dunaju ali v Rimu. Gre za decentralizacijo izdajanja uvoznih dovoljenj, ki je bilo s centralnih institu¬ cij preneseno na lokalne organe. Prav tako blago z liste A ne more biti podvrženo drugim uvoznim omejitvam ali "koledarjem", ki predvidevajo zaprtje meje v nekaterih letnih obdobjih, to velja predvsem za kmetijske izdelke. Blago in izdelki, določeni v listi B, imajo poleg ugodnosti, ki veljajo za listo A, tudi to prednost, da jih carinarnice obeh držav dovolijo uvažati oziroma izvažati v določenih kon¬ tingentih brez Dlačila uvoznih oziroma izvoznih carin in dru - gih dajatev. Leta 1980 je znašala brezcarinska izmenjava blaga 13 milijard lir v vsako smer. Zaradi možnosti, ki jih nudi lista B, govorijo nekateri, da gre za nekakšno majhno in omejeno carinsko unijo med omenjeni¬ mi štirimi pokrajinami. 2. 3. Različna pravna narava sporazumov o obmejni trgovinski izmenja vi in sporazumov o maloobmejnem prometu Čeprav v Sloveniji v praksi, časopisje in večkrat tudi v prav- -5 - nih aktih govorijo o maloobmejnem prometu, ko omenjajo trgovin sko izmenjavo blaga v okviru Tržaškega in Goriškega sporazuma7 se ta dva sporazuma bistveno razlikujeta od tipičnih sporazu¬ mov o maloobmejnem prometu v mednarodnem pravu. Na svetu in zlasti v Evropi velja cela serija sporazumov o maloobmejnem prometu. Sklenitev sporazumov o maloobmejnem prometu je danes med državami tako običajna, da se upošteva kot neurejene med¬ sebojne odnose v tistih primerih, ko tak sporazum ni podpisan. Že pred vojno je obstajal sporazum o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, danes pa ima Jugoslavija take sporazu¬ me z vsemi svojimi sosedami razen z Albanijo in Grčijo. Sporazumi o maloobmejnem prometu vsebujejo nekatere olajšave za obmejno prebivalstvo pri prehodu meje. Razvrstimo jih lahko v dve skupini. V prvo skupino sodijo sporazumi, ki obravnavajo svobodno gibanje obmejnega prebivalstva, tako da~imajo nekate¬ re ugodnosti, kar zadeva osebne dokumente (prepustnice) in for malnosti v zvezi s prehodom meje, kot nor. kraj in čas preho¬ da. Ugodnosti, ki jih zajema druga skupina sporazumov o malo¬ obmejnem prometu se nanašajo na oprostitev različnih dajatev (npr. carine), ki jih je navadno treba plačati pri prenašanju blaga ali drugih stvari čez mejo. Ugodnosti, določene v tej skupini sporazumov o maloobmejnem prometu, niso namenjene bla¬ gu kot takemu, marveč so te ugodnosti namenjene obmejnemu pre¬ bivalstvu, ki tako blago prevaža ali prenaša čez mejo, kajti posamezniki so tisti, ki jim sporazumi namenjajo razne pristoj binske ugodnosti. Tak sporazum o obmejnem prometu oseb obstaja tudi z Italijo, to je t. im. Videmski sporazum, podpisan leta 1955 in 1962 in obnovljen 1982. Tržaški in Goriški sporazum govorita o obmejnem gospodarskem sodelovanju in ne urejata ugodnosti za obmejno prebivalstvo pri prehodu meje, temveč so ugodnosti namenjene blagu z obeh strani meje. Že naslov sam določa, da je to Sporazum o lokalni izmenjavi med obmejnimi conami (Tržaški sporazum) oziroma ob¬ mejnimi območji (Goriški sporazum) (glej sporazuma v prilogi). Tržaški sporazum v 1. členu govori tudi o lokalni trgovinski izmenjavi, Goriški sporazum pa o obmejni trgovinski izmenjavi (1. člen). V podobnih sporazumih, ki jih je Jugoslavija skleni la z drugimi sosednjimi državami, je govor o obmejni blagovni izmenjavi (Bolgarija, Madžarska, Romunija). Z omenjenimi tremi državami pa imamo tako kot z Italijo sklenjene tudi sporazume o obmejnem prometu oseb in je zaradi tega nujno razlikovati med sporazumi o obmejni izmenjavi blaga in sporazumi o obmej¬ nem osebnem prometu. Razlikovanje v izrazju je toliko umestnejše v novih odnosih v obmejnem prometu oseb zaradi omejitev prehodov jugoslovanskim udeležencem po Videmskem sporazumu in drugih sporazumih o ob¬ mejnem prometu oseb. Nedvomno bodo varčevalni ukrepi ZIS, med katere tudi sodi omejitev prehodov oseb s prepustnicami, močno zmanjšali obmejni promet oseb. Obmejna trgovinska izmenjava na podlagi Tržaškega in Goriškega sporazuma pa se zaradi trenutne neizvedljivosti predpisov, ki jo omejujejo, še naprej nemoteno razvija. - 6 - 3 . SPORAZUM O OBMEJNI TRGOVINSKI IZMENJAVI BLAGA MED JUGOSLAVIJO IN OSTALIMI SOSEDNJIMI DRŽAVAMI Jugoslavija je podpisala poleg Tržaškega in Goriškega sporazu ma o obmejni izmenjavi blaga z Italijo podobne sporazume š? š tremi sosednjimi državami, ki jih bomo tu na kratko opisali. 3. 1. Sporazum o obmejni blagovni izmenjavi z Bolgarijo Z Bolgarijo je Jugoslavija podpisala Sporazum o obmejni bla¬ govni izmenjavi 10. 5. 1963 (Ur. 1. FLRJ št. 15/64). Ta spora zum je bil nadomeščen s sporazumom o obmejni blagovni izmenja vi podpisanim 20. 11. 1970 v Beogradu (Ur. 1. SFRJ 26/71 stT 387). Obseg blagovne izmenjave v okviru tega sporazuma se določa letno na podlagi blagovnih list. Da bi uredili plačevanja, ki izhajajo iz tega sporazuma, sta Narodna banka Jugoslavije in Bolgarska zunanjetrgovinska banka odprla druga drugi brez¬ obrestne račune, ki ju vodita v obračunskih dolarjih ZDA. Spo razum velja za obdobje enega leta ter se tiho podaljšuje v ko likor ga ena od pogodbenic ne odpove mesec dni pred iztekom. - 3. 2. Sporazum o obmejni blagovni izmenjavi z Madžarsko Jugoslavija je sklenila 12. 4. 1967 z Madžarsko sporazum o ob mejni blagovni izmenjavi (Ur. 1. SFRJ 10/67 dodatek meči. spor.). Veljavnost sporazuma je bila določena do 31. 12. 1967, a se tiho podaljšuje za eno leto, če ga ena od strani ne odpove vsaj mesec pred iztekom omenjenega roka. S tem sporazumom urejena blagovna izmenjava poteka na temelju blagovnih list, ki se določajo letno in so sestavni del spo¬ razuma. Plačila se obračunavajo v obračunskih dolarjih na dveh računih, eden je odprt pri Narodni banki Jugoslavije, drugi pa pri madžarski narodni banki. Ta sistem plačila za ob mejno trgovinsko izmenjavo z Madžarsko je ostal v veljavi do 1. 1. 1973, ko so začeli plačevati v ZDA dolarjih. 3. 3. Sporazum o mali obmejni izmenjavi blaga z Romunijo Ca bi razširili gospodarsko sodelovanje in blagovno izmenjavo sta oktobra 1968 Jugoslavija in Romunija sklenili Sporazum o obmejni blagovni izmenjavi, ki je bil nadomeščen s Sporazumom o mali obmejni izmenjavi blaga podpisanim 6. 5. 1971 (Ur. 1. SFRJ 1/72 str. 3). Blagovna izmenjava v okviru tega sporazuma poteka na podlagi blagovnih list, ki jih določata jugoslovan- - 7 - ski sekretariat za zunanjo trgovino in romunski sekretariat za zunanjo trgovino. V okviru sporazuma potekajo plačila v ob računskih dolarjih na posebnih računih pri Narodni banki Jugo slavije in romunski banki za zunanjo trgovino. Z vsemi tremi naštetimi državami ima Jugoslavija poleg spora¬ zumov o obmejni izmenjavi blaga tudi sporazuma o osebnem malo obmejnem prometu. Tako je bil z Madžarsko podpisan sporazum o maloobmejnem pro¬ metu oseb 9. 8. 1965 (dodatek Ur. 1. SFRJ 3/66), z Romunijo 13. 1. 1970 (Ur. 1. SFRJ 17/72 str. 154), z Bolgarijo pa 13. 1. 1972 (Ur. 1. SFRJ 27/73 str. 39). Z Avstrijo nimamo sporazuma o obmejni izmenjavi blaga (čeprav so bili že narejeni nekateri koraki v tej smeri), obstaja pa manjša izmenjava v okviru sejemskih aranžmajev med republiški mi gospodarskimi zbornicami na naši strani (Slovenija, Hrvat- ska, BIH) in pokrajinskimi trgovinskimi zbornicami na avstrij ski strani (Graz ,Insbruck, Celovec, Eisenstat). Sporazum o ma loobmejnem prometu oseb je Jugoslavija podpisala z Avstrijo 28. 9. 1967, ki je bil spremenjen s sDorazumom podpisanim 5. 2. 1975 v Beogradu (Ur. 1. SFRJ 49/76 str. 1010). Prav tako ne obstaja noben sporazum o obmejni trgovinski izme njavi niti o obmejnem prometu oseb z Grčijo. Slednji je bil sicer podpisan 18. 6. 1959 v Atenah (Ur. 1. FLRJ, med. spor. 8/60), vendar pa ga je grška hunta ob prihodu na oblast leta 1967 enostransko odpovedala. Edina sosednja država, s katero Jugoslavija ni podpisala nobe nega sporazuma o obmejnem prometu oseb, niti o obmejni izmeT njavi blaga je Albanija. Število in vsebina sporazumov o obmejnem sodelovanju kljub razlikam v političnih sistemih med Jugoslavijo in omenjenimi sosedami potrjujeta izjemno prizadevanje podpisnikov teh spo¬ razumov, da bi obmejno prebivalstvo čim manj čutilo politične meje kot razdiralca usod ljudi, ki so jih stoletja združevale narodnostne, jezikovne in kulturne sorodnosti. OBMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo pred drugo svetovno vojno Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo se je začelo že takoj po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po prvi svetovni vojni s sporazumi, ki so urejali obmejna vprašanja med državama. Sporazumi so se nanašali na maloobmejni promet in obmejni carinski režim med Kraljevino SHS in Reko ter med Kraljevino SHS in Zadrom. 4. 1. 1. Maloobmejni promet med obmejnimi območji Kraljevine SHS in Italije V trgovinskem sporazumu, ki sta ga podpisali Kraljevina SHS in Italija 14. 7- 1924 v Beogradu, je bilo v dodatku E dogo¬ vorjeno, da je treba določiti obmejna območja, ki ne smejo se gati več kot 10 km v notranjost, med njimi pa bo mogoče svo¬ bodno izmenjavati določeno blago, če bo namenjeno potrebam ob mejnega prebivalstva. Blago, ki je po izvoru iz ene izmed ob¬ mejnih con, je oproščeno izvoznih in uvoznih dajatev, če ga prenašajo čez mejo za potrebe obmejnega prebivalstva. Prebi¬ valci obmejnih območij, ki so imeli posebno obmejno prepustni co, so imeli posebne olajšave tudi glede zdrayil, ki so jih odhajali kupovat na obmejno območje druge države z zdravniš¬ kimi potrdili in če so potrebe to narekovale. Olajšave, ki jih je predvideval sporazum iz leta 1924, so se med drugim na našale še na prehod živine in začasen prehod blaga. 4. 1. 2. Obmejni gospodarski stiki med Kraljevino SHS in Italijo na ob močju Zadra Zadar, ki ga je Italija v tajni pogodbi, sklenjeni v Londonu leta 1915, s katero so določili pogoje za vstop Italije v pr¬ vo svetovno vojno, zahtevala zase in po končani vojni tudi do bila, je imel v kraljevini Italiji zaradi svoje specifične geo - politične lege status integralne prostocarinske cone. Prostocarinska cona v Zadru je bila ustanovljena z italijan¬ skim zakonom R. D. L. 13. 3- 1921 ter je obsegala mesto Zadar z okolico, otok Lastovo in Palagruža. Zadrska prostocarinska cona je postala mednarodno pomembna s podpisom sporazuma med Kraljevino SHS in Italijo 23. 10. 1922 v Rimu. V sporazumu je bilo določeno, da italijanska vlada razglaša ozemlje Zadra zunaj italijanskega carinskega ozemlja in je zato vse blago, ki prihaja iz Kraljevine SHS, oproščeno carin in drugih pristojbin. Sporazum iz leta 1922 določa, da Kraljevina SHS ne sme določa ti izvoznih carin ali drugih dajatev za izvoz blaga na zadr¬ sko območje oziroma izdajati prepovedi in omejitev za določe¬ ne vrste blaga (lista A), če so ti izdelki po izvoru iz obmej nega območja Kraljevine SHS, katerega meje so bile določene (dodatek B). Prav tako sporazum določa, da bo blago iz Zadra (dodatek C) oproščeno carinskih dajatev in pristojbin ter iz¬ vzeto iz omejitev in prepovedi do določene količine, če bi bi lo blago namenjeno obmejnemu območju Kraljevine SHS, označe^ nem v dodatku B. - 9 - Določeno tudi je, da Kraljevina SHS ne bo sprejemala nikakrš¬ nih posebnih ukrepov, ki bi omejevali izvoz živilskih izdel¬ kov v Zadar. 4. 1. 3. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Kraljevino SHS in Italijo na območju Reke V sporazumu, ki sta ga podpisali Kraljevina SHS in Italija le ta 1924 je bilo določeno, da v reškem pristanišču ustanovijo carinsko cono v korist Kraljevine SHS. V sporazumu z dne 27. 1. 1924 je med drugim predvideno, da bo reška železniška po¬ staja organizirana kot mednarodna železniška postaja. Z opra¬ vičilom, da se zgoraj omenjeni sporazumi niso nikoli uresniči li, so italijanske oblasti iz politično-ekonomskih razlogov leta 1930 ustanovile na Reki prostocarinsko cono (Zona franca di Carnaro), ki je pozneje rabila za zgled pri nastanku prostocarinske cone v Gorici. 4. 2. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni Na podlagi mirovne pogodbe podpisane med Italijo in Jugoslavi jo leta 1947 je bila novo nastala meja začrtana tako, da je prepolovila mesto Gorica na dva dela. Zaradi take razdelitve so vodni viri ter vodovodne instalacije, iz katerih se je mes to oskrbovalo z vodo, ostali na jugoslovanski strani, vodovod ni rezervarji ter vodovodni dotok pa na italijanski strani? Zato, da bi mesto Gorica še naprej bilo nemoteno preskrbljeno z vodo se je Jugoslavija zavezala v mirovni pogodbi, da bo vzdrževala in izkoriščala vodne vire ter vodovodne instalaci¬ je, Italija pa je sprejela obvezo vzdrževati vodovodne rezer- varje ter vodovodno omrežje, ki je napajalo mesto z vodo. Jugoslavija se je tudi obvezala, da bodo obstoječe ter nove hidrocentrale na Soči delovale tako, da bo mogoča občasna do¬ bava vode za namakanje južnovzhodnega dela pokrajine Gorica. Podobne določbe so obvezovale obmejni državi glede oskrbova¬ nja Svobodnega tržaškega ozemlja z vodo in električno energi- jo. V dodatkih k mirovni pogodbi IV in IX je določeno, da se bos¬ ta državi dogovorili o vzpostavitvi maloobmejnega prometa ter o izmenjavi blaga med STO ter sosednjimi območji Jugoslavije ter Italije. Tako je bil 3. 2. 1949 v Vidmu podpisan sporazum o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum so sprejeli zato, da bi olajšali prehod meje dvolastnikom in obmejnemu prebivalstvu. Ugodnosti, ki jih je dajal sporazum o maloobmejnem prometu iz leta 1949 obmejnemu prebivalstvu, je nadomestil Videmski spo- 10 - razum, podpisan 20. 8. 1955 v Vidmu in obnovljen 31. 10. 1962 prav tako v Vidmu. Ta ureja promet oseb, transport in zemelj¬ sko ter pomorsko povezavo med obmejnimi območji Jugoslavije in Italije. Sporazum iz let^4962 je bil 15. 5. 1982 obnov¬ ljen in razširjen glede na(območje, ki ga zajema, in (ugodnos¬ ti), ki jih daje obmejnemu prebivalstvu (prebivalci Jesenic do bijo prepustnice). Prav tako so 3- 2. 1949 v Vidmu podpisali Sporazum o izmenja¬ vi lokalnih proizvodov nekaterih obmejnih območij, ki je bil pre dhodnik Goriškega sporazum a. Vendar pa se je ta sporazum zaradi~s!abTh poTitičmJTodnbsov med državama v tem obdobju izvajal v minimalni meri. Ob podpisu Spomenice o soglasju 5. 10. 1954 v Londonu glede STO je bil sklenjen tudi dogovor o obmejnem sodelovanju, za¬ tem pa podpis Tržaškega in Goriškega sporazuma 31. 3- 1955, in Videmskega sporazuma. Do podobne pogodbe o preskrbi z vodo kot v primeru Gorice je prišlo leta 1958, ko je bil sklenjen meddržavni sporazum o oskrbi nekaterih jugoslovanskih obmejnih krajev z vodo iz Miljskega vodovoda. Ker je z londonsko Spomenico o soglasju prišlo do manjših popravkov meje med državama, so nekateri kraji (Hrvatini), ki so pripadli Jugoslaviji ostali še naprej odvisni od dobave vode iz Miljskega vodovoda. Leta 1968 je Ju goslavija rešila tehnični problem dobave vode tem zaselkom7 dogovor pa je ostal še naprej v veljavi iz čisto lokalnih po¬ treb ter za medsebojno rezervo in za izravnavanja saldov " in natura". Novembra 1975 so v Osimu podpisali sporazume, s katerimi so dokončno pravno uredili vprašanje jugoslovansko - italijanske meje, hkrati pa podpisali tudi vrsto določb, ki urejajo obmej no gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. 4. 2. 1. Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo na podlagi Osimskih sporazumov Ob podpisu Osimskih sporazumov sta se Jugoslavija in Italija dogovorili za gospodarsko sodelovanje na naslednjih gospodar¬ skih področjih: a) Ustanovljena je bila stalna mešana komisija za vodno gosp o darstvo; njena naloga je preučevati vse hidrološke proble- me~voda skupnega pomena in predlagali ustrezne rešitve, da bi zagotovili boljšo oskrbo z vodo in elektriko v primerja vi z obveznostmi, ki izvirajo iz sporazumov in pogodb7 sklenjenih med Jugoslavijo in Italijo. Novo osnovana Komisija za vodno gospodarstvo, v kateri se re¬ šuje jugoslovansko-italijanska vodnogospodarska problematika, 11 se je od samega začetka lotila tudi vprašanja o skupni obram¬ bi pred točo na italijansko-jugoslovanskih obmejnih območjih. Znano je, da za vinogradniška območja med elementarnimi poja¬ vi predstavlja veliko nevarnost toča. V Sloveniji iniamo ta pojav večkrat na mejnih območjih tako z Avstrijo, kcjt tudi z Italijo. Priprave za oblikovanje sistema skupne obrambe pred točo z Italijo so se začele 1978. Predno je prišlo do skupnega osnut ka sporazuma, je seveda bilo potrebno uskladiti marsikaj; saj se pri teh vprašanjih prepletajo pristojnosti različnih resor jev, tudi dokaj kočljivih (notranje zadeve, vojska, kontrola poletov, poljedelstvo, medsebojno obveščanje). Rezultat vseh teh usklajevalnih razgovorov predstavlja skupno sprejeto besedilo "Sporazum med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo o skupni obrambi pred točo", ki je bil parafiran v No vi Gorici 8. 9. 1981 in podpisan v Trstu 6. 4. 1982.1 Računa se s tem, da bo s pomočjo skupnega sistema obrambe pro ti toči zavarovano okrog 300.000 hektarjev površin, v vsaki državi polovica. To bi naj v Jugoslaviji pomenilo, da bi bila zaščitena okolica Pirana, Izole, Kopra, Sežane, Ajdovščine, Vipave do Nove Gorice in Goriških Brd, v Italiji pa bi naj bi lo zaščiteno ozemlje provinc Ihst, Gorica in Videm. b) Poseben pomen pripisujeta vladi Jugoslavije in Italije ure janju voda porečij Soče, Idrijce in Timava in uporabi teh vo da za pridobivanje električne energije in druge civilne na mene. Zato bosta vladi priporočili ustreznim gospodarskim organizacijam v svojih državah, naj sodelujejo na podlagi skupnih vlaganj ("joint ventures") pri skupni graditvi in uporabi naprav za pridobivanje električne energije. V okvi ru tega sodelovanja je posebnega pomena zgraditev zaporni¬ ce na Soči in hidroenergetske naprave v višini Solkana. c) Državi bosta financirali proučevanja, potrebna za ocenitev tehnične in ekonomske upravičenosti in možnosti za gradi¬ tev plovne poti Tržič - Gorica - Ljubljana in njeno poveza vo z omrežjem plovnih poti Srednje Evrope in Črnim morjem? Načrt o izpeljavi prekopa od Tržiča do reke Vipave je že leta 1920 izdelal arhitekt Fabiani in leži v arhij/u mesta Gorice. Njegovo izgradnjo pa so preprečile finančpe teža¬ ve . č) Povezava avtomobilske ceste Benetke - Trst - Gorica - Tr¬ biž s cestami Nova Gorica - Postojna - Ljubljana, Ferneti či - Postojna in Hrpelje - Kozina - Reka. d) Italija bo na svojem ozemlju zgradila asfaltirano cesto, ki bo povezovala Novo Gorico z vasmi v E^dih. V skladu z modalitetami, ki bodo-dogovorjene med policijskimi in ca¬ rinskimi organi obeh držav, bo navedena cesta odphta za - 12 - prost jugoslovanski civilni tranzit brez zadrževanja na italijanskem ozemlju. Odgovornost za kontrolo prometa na omenjeni cesti bo poverjena pristojnim jugoslovanskim ob¬ lastem v skladu s formalnostimi in pogoji,' ki jih bodo spo razumno določili pristojni jugoslovanski in italijanski or¬ gani. Cesta bo kot nekakšen koridor, večinoma vkopana, utr jena s podpornimi in opornimi zidovi. Meddržavna komisija je že določila traso od Solkana do Huma in tako naj bi se Goriška Brda že kmalu približala svojemu občinskemu sredi¬ šču s 27 na vsega 9 kilometrov. Pravilnik o uporabi sabo¬ tinske ceste je bil podpisan 16. 6. 1981 v Trstu. e) Zgradi se cesta, ki bo povezovala vasi Ravne in Kambreško. Ta cesta je že zgrajena; financiranje je pogodbeno prevze¬ la Italija. Cesta predstavlja za jugoslovansko stran nado¬ mestilo za izgubljeno cestno povezavo, ker se je Jugoslavi ja z osimsko razdelitvijo umaknila na mejni gorski greben7 zadeva je bila dolgo znana kot odprti razmejitveni problem na Kolovratu. f) Državi bosta spodbujali stalno in tesno sodelovanje med lu kami severnega Jadrana. g) Sodelovali bosta ob udeležbi zainteresiranih krajevnih or¬ ganov na področju varstva ekologije Jadranskega morja. h) Skupaj bosta izdelali potrebne študije za izboljšanje eko¬ nomskega sodelovanja na obmejnih območjih. i) Pospeševali bosta hitrejši razvoj ekonomskih odnosov, zla¬ sti z uresničevanjem industrijske kooperacije v vseh obli¬ kah, vštevši skupna vlaganja z razvijanjem širšega sodelo¬ vanja pri izmenjavi tehnologije, skupnih raziskovanjih in uporabi osnovnih gospodarskih bogastev in energetskih vi¬ rov. Do uresničevanja industrijske kooperacije je prišlo predvsem z ustanavljanjem mešanih podjetij na obeh obmejnih območjih. Tako so bila ustanovljena na italijanski strani v občini Špe- ter Slovenov mešana podjetja Veplas in Hobles. V sodelovanju s koprskim Iplasom podjetje Veplas izdeluje plastične cevi različnih premerov, ki jih uporabljajo za vodovode, kanaliza¬ cijo in namakanje, pri tem sodeluje tudi medvodski Color. V Hoblesu bodo izdelovali okna, predvidena pa je proizvodnja re zil in brusilnega papirja. Ti obrati predstavljajo pomembno pridobitev za splošni gospodarski razvoj Benečije. Prav tako imajo mešana podjetja na italijanski strani tudi Droga Portorož podjetje Ifapi, Devin (Trst), Tomos Koper pod¬ jetje Tomos-Italiana, Gorica, Meblo Nova Gorica in Lesnina Ljubljana podjetje Meblo-Italiana v Gorici, Iskra Ljubljana mešano podjetje Iret v Trstu. Primer italijanskega vlaganja na jugoslovanskem obmejnem ob- - 13 - močju pa je podjetje Keramix v Volčji Dragi, ki izdeluje kera mične izdelke in Meblo Nova Gorica. Gospodarsko sodelovanje so začeli razvijati tudi med DO Iskra in italijanskim podjetjem Mi pot Krmin, koprski Iplas sodeluje s podjetjem Vetrorezina, Adriacommerce Koper TOZD Tea Divača s podjetjem Elpro v Zgoniku. Italijansko podjetje Bepecco pa v sodelovanju z Cicibanom iz Mirna izdeluje copate za športno dejavnost, v sodelovanju z Elanom iz Begunj pa smučarske pali ce. Na področju ribolova so v letu 1982 začeli sodelovati izolski ribiči (TOZD Delamaris), ki skupaj z italijanskimi ribiči iz Chiogge lovijo bele ribe. Omenjeno gospodarsko sodelovanje naj bi bilo tista višja obli ka gospodarskega sodelovanja, o katerem se v zadnjem času po¬ gosto govori, kadar se ugotavlja, da dosedanje predvsem na ma li trgovini sloneče obmejno gospodarstvo ni niti zadostno, ni ti perspektivno. Ta določba Osimskih sporazumov je bila podprta v Resoluciji Skupščine SR Slovenije 12. 10. 1982, ta določa, da je treba iz deviznega priliva, ki ga združeno delo ustvari z obmejnim gospodarskim sodelovanjem, izločati en odstotek za pospeševa¬ nje lastnih in mešanih podjetij v zamejstvu in za uvoz določe nih količin blaga, ki ga izdelujejo ta podjetja. Najpomembnejši dogovor v Osimskih sporazumih pa je vsekakor določba o ustanovitvi prostocarinske cone na meji med Jugosla vijo in Italijo. 4. 2. 2. Sežanska prostocarinska cona V Osimskih sporazumih o pospeševanju gospodarskega sodelova¬ nja med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo je bilo določe¬ no, da bosta državi ustanovili na meji med Trstom in Sežano skupno carinsko cono. Tako 1. člen zgoraj omenjenega sporazuma določa, da bo vsaka stran na svojem ozemlju namenila zemljišča, označena v pri¬ logi k sporazumu, za prostocarinsko cono, na katero bo raz¬ širjen blagovni režim "Punti franchi di Trieste" (t. j. carin ski režim, veljaven v tržaški luki), tako kot je to predvide¬ no v protokolu k sporazumu. 4. 2. 2. 1. Ozemlje, ki ga zajema cona Zemljišče, ki je bilo namenjeno za prosto cono, je bilo dolo¬ čeno v protokolu o prosti coni, in sicer: - 14 - - na jugoslovanskem ozemlju je to zemljišče v mejah: železniš ka proga - Sežana - državna meja, državna meja in cesta Ea- zovica - Lipica - Sežana, - na italijanskem ozemlju pa med železniško progo od državne meje^do križišča s cesto Fernetiči - Opčine, cesto Bazovica - državna meja in državno mejo. Natančno konfiguracijo zemljišča znotraj teh meja, namenjene¬ ga za cono, bo določila mešana jugoslovansko-italijanska komi sija. Celotna površina na obeh straneh meje naj bi zajemala 25 kva¬ dratnih kilometrov (2500 hektarjev), od tega 1500 hektarjev uporabne površine. Vendar pa je v letu 1982 Slovenija nameni¬ la za prostocarinsko cono v sežanski občini le 381 hektarjev, medtem ko italijanska stran zaradi močnih nasprotovanj v Trstu zamisli o coni še ni določila ozemlja, ki naj bi"služi¬ lo v ta namen. 2. 2. 2. Carinski režim v coni Carinski režim, ki ga za jugoslovanski del cone urejata dva posebna zakona določa, da bo v mejah cone mogoče opravljati brez kakršnihkoli restrikcij ter davščin in carinskih obvez¬ nosti vse operacije, v zvezi s prihajanjem in odhajanjem ma¬ teriala in blaga, njunim uskladiščenjem, komercializacijo, ma nipulacijo in predelavo, vštevši industrijsko predelavo^ Za blago, prineseno iz drugih držav razen iz Jugoslavije in Italije bo veljalo, kot da je izven jugoslovanskega in itali¬ janskega carinskega ozemlja, za blago iz notranjosti teh oze¬ melj pa kot da je definitivno izvoženo iz Jugoslavije oziroma Italije. Blago obeh držav ali blago, ki je bilo ocarinjeno v teh drža¬ vah in prinešeno v cono, bo v carinskem pogledu veljalo za do končno izvoženo, razen če je bilo na zahtevo zainteresiranih dano pod stalno carinsko nadzorstvo in davčno kontrolo da bi obdržalo svojo državno pripadnost. Naftni proizvodi in’goriva nasploh, namenjeni za uporabo v industrijskih obratih v coni so oproščeni carine in drugih mejnih davščin, če so tuji, ita lijanskih davkov na proizvodnjo, če so italijanski, oziroma ustreznih jugoslovanskih davkov, če so jugoslovanski. Električna energija, uporabljena v omenjenih obratih, je opro ščena prometnega davka. Poseben davčni in carinski režim cone pa ne volja v nasled¬ njih primerih: a) za blago iz drugih držav, razen iz pogodbenic, ki se upo¬ rabi znotraj cone, izvzemši tisto, kar je predvideno za - 15 - naftne proizvode, gorivo in električno energijo, b) za gradbene in instalacijske materiale in pohištvo. Carina za blago, ki jo je treba ob prihodu v cono plačati, se plača carinskim organom države, na katero ozemlje je blago preneseno. Mešana jugoslovansko-italijanska komisija'bo dolo¬ čila, katerega blaga ni dovoljeno prinašati v cono. Če je blago, za katero je bila ob prihodu v cono zahtevana stalna carinska in davčna kontrola, namenjeno za izvoz v Jugo slavijo ali EGS, se bo zanj pri gibanju, uskladiščenju, mani¬ pulaciji in predelavi uporabljalo carinske določbe "Punti franchi di Trieste", vštevši jugoslovanske ali italijanske predpise o kontroli in preprečevanju prekrškov. Cona še ni nastala predvsem zaradi že omenjenega nasprotova - nja tržaških lokalnih oblasti, ki menijo, da cona ne predstav lja rešitve za gospodarske probleme Trsta in bi predvsem "og¬ rozila" narodnostno sestavo prebivalstva v Trstu. 5. TRŽAŠKI IN GORIŠKI SPORAZUM 0 OBMEJNI IZMENJAVI BLAGA MED JU¬ GOSLAVIJO IN ITALIJO 5. 1. Zgodovinski vzroki za nastanek sporazumov o obmejni trgovin - ski izmenjavi Z de facto določitvijo meja med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni so se v novem politično-ekonomskem polo¬ žaju pojavile težave, ker meje ni bilo mogoče začrtati po na¬ rodni pripadnosti prebivalstva in J$er. - je,. Trst ostal brez svo¬ jega ožjega gospodarskega zaledja in le-to brez svojega sre¬ dišča. Da bi vsaj delno odpravili težave, ki so nastale z no¬ vo državno razdelitvijo je bil že 20. 6. 1945 v Devinu podpi¬ san sporazum med predstavnikom JLA Jovanovičem ter predstavni kom anglo-ameriških sil Morganom o ureditvi nekaterih trgovin skih in gospodarskih vprašanj, ki so nastala na jugoslovan¬ skem delu Julijske krajine ter na delu Julijske krajine, ki so jo zasedli Anglo-Američani. V mirovni pogodbi, ki sta jo podpisali Jugoslavija ter Italija v Parizu 10. 2. 1947, je v dodatku IX, črka C določeno, da se bosta Jugoslavija in Itali ja v enem mesecu po začetku veljave sporazuma začeli pogajal ti, da se dogovorita o olajšavi prometa za prehrambene in dru¬ ge izdelke, ki so se običajno izmenjavali med območjem STO ter sosednjimi območji Italije ter Jugoslavije. Ker pa Svobod no tržaško ozemlje dejansko ni nikoli zaživelo, tudi ta klav¬ zula mirovne pogodbe ni prišla do izraza vse do Spomenice o soglasju, katere podpisnici v Londonu, 5. 10. 1955 sta bili Jugoslavija in Italija, sopodpisnici pa Velika Britanija in * - 16 - ZDA. V Spomenici, podpisani zato, da bi dokonpno rešili med¬ narodno zapleteni položaj STO, je bilo v točkji. 7 določeno, da se bosta italijanska ter jugoslovanska vlada ; v dvomesečnem ro ku od začetka veljavnosti Spomenice začeli podajati, da bi sklenili sporazum o obmejnem lokalnem prometu; in o olajšavah pri gibanju prebivalcev obmejnih območij po kppnem in rac^-iu preko jugoslovansko-italijanske meje zaradi običajnih trgovin skih in drugih aktivnosti in za transport ter; komunikacije. Temu je sledil podpis Sporazuma in izmenjava pisem 31. 3. 1955 v Rimu med Jugoslavijo in Italijo v zvezi z lokalno trgo vinsko izmenjavo med obmejnim območjem Trsta na eni strani ter območjem Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice na drugi stra¬ ni, ter Sporazum o lokalni trgovinski izmenjavi med obmejnima območjema Gorica - Videm in Sežana - Nova Gorica - Tolmin ( v nadaljnjem besedilu: Tržaški sporazum o obmejni trgovinski iz menjavi in Goriški spčrazum o obmejni trgovinski izmenjavi? To poimenovanje je uSbautjčno^v praksi). Oba sporazuma sta nastala, ker je bilo to predvideno in dogo¬ vorjeno v omenjenih pravnih aktih, ki so urej&li na novo na¬ stalo državno ureditev ozemlja med Jugoslavijo ter Italijo. Vzrok za vključitev posameznih določb v obmejpi trgovinski iz menjavi v povojne jugoslovansko-italijanske sporazume pa je iskati v želji olajšati novo nastali položaj slovenske narod¬ nostne skupine v Italiji ter italijanske narodnostne skupine v Jugoslaviji in povezati Trst z njegovim ožjim gospodarskim zaledjem. Ker težnje posameznih narodnostnih skupin po državni pripad¬ nosti ni bilo mogoče zadovoljiti v celoti, in da bi vsaj del¬ no ublažili oddvojitev od matičnih držav, so podpisali Spora¬ zuma, ki pomenita neke vrste ekonomski most za povezovanje na rodnostno mešanih obmejnih območij. Istočasno so želeli š tema Sporazumoma pomagati gospodarstvu Trsta in Gorice, tržaš ki in goriški okolici na jugoslovanski strani pa omogočiti še naprejšnjo povezavo s svojima ozemeljskima gospodarskima sre¬ diščema. 5. 2. Svobodno tržaško ozemlje Thzaski sporazum je_neposredno povezan z obstojem Svobodnem tržaškega ozemlja oziroma s Spomenico o Soglas iu nodn-ic™ 5. 10. 1954 v Londonu, na podlagi katere sta ;si držaji raz delili Svobodno tržaško ozemlje. 5. 2. 1. Nastanek Svobodnega tržaškega ozemlja ■ ) Na podlagi Sporazuma o upravi Julijske Benečije, ki so ga 9. 1945 v Beogradu podpisale Jugoslavija, Velika Britanija - 17 - , T in ZDA, se je Jugoslovanska ljudska armada umaknila in prepu¬ stila Trst z okolico ter Pulj pod upravo anglc-ameriške voj¬ ske. Ozemlje prepuščeno upravi anglo-ameriške vojske je bilo označeno kot cona A. Del severozahodne Istre pa ;e o$tal pod upravo JLA in označen kot cona B (coni sta bili r-r-.zdeljeni s Morganovo linijo; glej zemljevid). Leta 1947, ko je bila podpisana mirovna pogodba z Italijo, je Jugoslavija dobila nazaj del cone A, t. j. Pulj, gornje Posoč je s Tolminom, Novo Gorico in Sežano. Trst z ožjim zaledjem7 ki je spadal pod anglo-ameriško upravo, t. j. cona A‘ brez zgoraj omenjenih krajev, ki so bili priključeni Jugoslaviji, ter zaledje Trsta, ki je bilo pod upravo JLA, t. j. del cone B, pa naj bi se na podlagi mirovne Dogodbe združila y novo nastalo Svobodno tržaško ozemlje. Svobodno tržaško ozemlje naj bi predstavljalo enovito in samostojno državno tvorbo pod nadzorstvom Varnostnega sveta OZN, ki naj bi po posvetovanju z jugoslovansko in italijansko vlado imenoval tudi guvernerja STO. Ker pa Svobodno tržaško ozemlje ni nikoli dejansko zaživelo, so 5. 10. 1954 podpisali v Londonu Spomenico o soglasju med Jugoslavijo, Italijo, Veliko Britanijo in ZDA, s katero naj bi se dokončno rešilo vprašanje STO. Cona B Svobodnega tr¬ žaškega ozemlja ter manjši del cone A STO je priDadal Jugosla viji, cona A STO pa Italiji. V Spomenici je določena tudi meja med obema conama, vendar pa italijanski parlament ni ratificiral Londonske spomenice, za¬ radi tega so nastajale različne pravne interpretacije določil Spomenice (predvsem je bilo to vprašanje razširitve suvere¬ nosti obeh držav in ali Spomenica določa mejo ali ne), in je zato jugoslovansko-italijanska meja še naprej ostajala jabol¬ ko spora med obema državama. Spor je bil zglajen ob podpisu Osimskih sporazumov, v katerih je natančno urejeno vprašanje jugoslovansko-italijanske meje, kakor tudi vprašanje suvere¬ nosti nad jugoslovansko-italijanskimi obmejnimi območji (t. j. v zvezi z bivšima conama A in B). 5. 3. Območja, ki so zajeta v sporazumih o obmejni trgovinski izme¬ njavi J Poznavanje obsega ozemlja, vključenega v Tržaški in Goriški sporazum, je poleg pomembnosti, ki jo ima za uporabnost bla¬ ga, izmenjanega na podlagi list C in D (glej stran 30), po¬ membno tudi zato, ker mora organizacija, ki želi izvrševati posle obmejne trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Itali¬ jo, imeti sedež na omenjenem območju, če želi pridobiti re¬ gistracijo za tovrstno trgovanje. - 18 - 5. 3. 1. Ozemlje, ki pokriva Tržaški sporazum V Tržaškem sporazumu je določeno, da se bo s Sporazumom pred¬ videna lokalna trgovinska izmenjava blaga odvijala med obmej¬ no cono Trsta na eni ter Bujami, Koprom, Sežano in Novo Gori¬ co na drugi strani. Sporazum je jasen, kar se tiče območij, med katerimi se lahko odvija obmejna trgovinska izmenjava. Na italijanski strani je to cona Trsta in čeprav Sporazum ne določa natančneje, kaj je razumeti kot cono Trsta, se^da iz 11. člena Tržaškega sporazu ma ugotoviti, da gre za bivšo cono A Svobodnega tržaškega o- zemlja, kajti z novim sporazumom prenehajo veljati zapisniki vojnih uprav bivše cone A in B, ki se nanašjo na trgovinsko izmenjavo med obema conama, ter Protokol o trgovinski izmenja vi med FNRJ in bivšo cono A. Na jugoslovanski strani pa zajema Sporazum ozemlje Buj, ki je do leta 1954 bilo del ustanovljenega STO in spada danes v o- kvir občine Buje, SR Hrvatska, ter v Sloveniji območje Kopra, ki je do 1954 pripadalo STO, danes sestavljeno iz občin Ko¬ per, Izola, Piran, ter območje Sežane in Nove Gorice, ki si¬ cer nista bili v okviru ustanovljenega STO, vendar pa so ju priključili k Tržaškemu sporazumu iz ekonomsko-političnih raz logov. Z vključitvijo Sežane in Nove Gorice v Tržaški sporazum so omogočili tema območjema, da nadaljujeta svoje stoletne so- cialno-ekonomske vezi s Trstom in nasprotno. Prav tako pa so območju Sežane in Nove Gorice omogočili sodelovati v brezca¬ rinski izmenjavi blaga po listi C in D, ki ju predvidevata pismi italijanske ter jugoslovanske delegacije k Tržaškemu sporazumu, gospodarsko pomembnejšim med drugim tudi zaradi brezcarinske izmenjave blaga. 18. februarja 1982 pa je Zvezni sekretariat za zunanjo trgovi no izdal pojasnilo (akt pov. br. 02-369/1), s katerim obvešča pristojne carinske organe, da območje za uporabo Tržaškega sporazuma poleg občin Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice zaje¬ ma tudi občine Piran, Izolo, Ilirsko Bistrico, Ajdovščino, Idrijo in Tolmin glede na to, da je v času sklepanja Sporazu¬ ma o obmejni blagovni izmenjavi to območje sodilo v tedanje okraje s sedeži v Kopru, Sežani in Novi Gorici. S kasneje iz¬ vršenimi administrativnimi ozemeljskimi spremembami na istem območju so se oblikovala nova ozemlja občin, ki prav tako pri padajo območju obmejne blagovne izmenjave, določenim z med¬ državnim sporazumom. Obstajajo pa predlogi o razširitvi ozemlja, ki ga pokrivata Tržaški in Goriški sporazum. Leta 1982 so se na zbornici v Vidmu pogovarjali o združitvi Goriškega, Videmskega in Tr¬ žaškega sporazuma in o razširitvi sodelovanja vsaj na tiste občine, kjer imajo obmejne prepustnice, in tudi do Reke in - 19 Pulja ter da bi v sodelovanje vključili več obstoječih in no¬ vih proizvodnih obratov. 5. 3. 2. Ozemlje, ki ga pokriva Goriški sporazum Goriški sporazum določa, da predvideni režim velja za obmejno trgovinsko izmenjavo med "italijanskim območjem", ki obsega pokrajini Gorico in Videm, s tem da se Goriški sporazum v po¬ krajini Videm omejuje samo na občine: Čedad, Podbonosec, Sv. Ivan ob Nadiži, Sv. Peter Slovenov, Sovodnje, Srednje, Tavor- jana, Grmek, Dreka, Sv. Lenart, Praprotno, Rožac, Cnebla (del Fojda), Tarčent, Brdo, Neme, Tipana, Naborjet - Ovčja ves, Trbiž, Kiuža in Rezija in "jugoslovanskim območjem", ki obse¬ ga bivše okraje Sežana, Nova Gorica in Tolmin, in v katerega spadajo danes po razpustitvi okrajev tudi občina Idrija, Aj¬ dovščina in Ilirska Bistrica. Na jugoslovanski strani se območja, zajeta v Tržaški in Goriš ki sporazum delno pokrivajo. Območji bivših okrajev Sežane ter Nove Gorice sta vključeni tako v Tržaški kakor v Goriški sporazum in imajo zato gospodarstvi teh dveh območij možnost sodelovati pri trgovinski izmenjavi v okviru obeh sporazu¬ mov. Vendar pa se sredstva, ki jih ustvarijo organizacije s sodelovanjem po enem od sporazumov, ne morejo prenašati z ene ga avtonomnega računa na drugega ali pa se medsebojno kompen¬ zirati. Gospodarstvi iz Sežane ter Nove Gorice imata zaradi tega, ker sodelujeta tudi pri Tržaškem sporazumu, pravico do brezcarin¬ skega izvoza in uvoza. Iz interpretacije ozemlja, ki ga pokri va Tržaški sporazum, izdane leta 1982 v Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino, razberemo, da je celotno ozemlje na jugo slovanski strani, zajeto v Goriški sporazum zajeto tudi v Tržaškem, medtem ko del ozemlja iz Tržaškega sporazuma (t. j. Buje in Koper) ni zajeto v Goriškem. 5. 4. Časovna veljavnost Tržaškega in Goriškega sporazuma Tržaški sporazum je začel veljati 31. 3. 1955 z izmenjavo pi¬ sem med italijansko in jugoslovansko delegacijo. Veljavnost sporazuma je določena za leto in se avtomatično podaljšuje za leto dni, če ga vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti spo¬ razuma ena od strani ne odpove. Goriški sporazum je začel veljati istočasno z italijansko-ju- goslovanskim sporazumom, ki je bil podpisan v Rimu, 31. 3- 1955 . Prav tako kot Tržaški tudi Goriški sporazum velja eno leto in je tiho podaljšan še za leto, če se ga ne odpove vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti. Oba sporazuma sta torej veljavna samo za leto dni in se tiho - 20 - podaljšujeta vsako leto v kolikor ni predhodne trimesečne od¬ povedi . Kot velja za sporazum, tako velja tudi za listi A in B, ki sta pravno veljavni le eno leto, zato se izvoz in uvoz po amenjenih listah vsako leto začenja obračunavati na novo. Za listi C in D, to je za brezcarinsko izmenjavo blaga, predvide no v pismih (glej prilogo), ki sta jih izmenjali italijanski ter jugoslovanska delegacija ob podpisu Tržaškega sporazuma, velja enako, čeprav ni sporazumno določeno, da veljajo olajša ve za uvoz oziroma izvoz po omenjenih listah'le eno leto. To pomeni, da če se ugodnosti za brezcarinski izvoz oziroma uvoz ne izkoristijo v tekočem letu, omenjenih olajšav ni mogoče iz koristiti v naslednjem letu. S pismi, ki sta jih ob podpisu Osimskih sporazumov leta 1975 izmenjala podpredsednik ZIS ter Zvezni sekretar za zunanje za deve Miloš Minič in italijanski zunanji minister Mariano Ru- mor, je bilo doseženo soglasje, da ostanejo v veljavi Tržaški in Goriški sporazum iz leta 1955 ter Videmski sporazum iz le¬ ta 1962. V Trgovinskem protokolu, ki sta ga podpisali EGS in Jugoslavija leta 1980, je v členu 15 določeno, da omenjeni tr govinski sporazum (o izmenjavi blaga med Jugoslavijo in EGST ne vpliva na obmejne trgovinske sporazume z Italijo. 6. BLAGOVNA IZMENJAVA NA PODLAGI TRŽAŠKEGA SPORAZUMA Po Tržaškem sporazumu predvidena trgovinska izmenjava poteka na podlagi blagovnih list A in B. V pismih, ki sta jih izme¬ njali italijanska in jugoslovanska delegacija ob podpisu Tr¬ žaškega sporazuma, pa je predvidena izmenjava blaga tudi do listah C in D. H Za blago, predvideno v listi A, je določeno, da se lahko uva¬ ža v območje Trsta do količine ali vrednosti, ki je navedena ob vrstah blaga. Za blago, navedeno v listi B Tržaškega spora zuma, je določeno, da se lahko uvaža na območje Buj, Kopra” Sežane ter Nove Gorice do količin ali vrednosti, navedenih ob vrsti blaga. Ti dve listi sta se do sedaj večkrat vrednostno in količinsko spremenili, kar je predvideno tudi v samem sporazumu (enako velja za Goriški sporazum). Ob podpisu Tržaškega sporazuma sta si italijanska in jugoslo¬ vanska delegacija izmenjaliTplSmi, ki z avtonomno obvezo pod¬ pisnic omogočata "brezcarinsko izmenjavo blaga po listah C in D". Blagovno izmenjavo po listah A in B, ter C in D se v praksi - 21 označuje ko ma. t' blagovno izmenjavo na podlagi Tržaškega sporazu- Nove vrednosti in strukture blagovnih list A, B in C, D uskla jujejo OZD, Gospodarski zbornici SR Slovenije in Hrvatske ter regionalni zbornici Trsta in Gorice, listo D izdaja Zvezni se kretariat za finance, listo C pa italijansko finančno mi¬ nistrstvo po tem, ko je odobrena v italijanskem parlamentu. 6. 1. Blagovna izmenjava na podlagi Goriškega sporazuma Goriški sporazum določa obmejno trgovinsko izmenjavo na podla gi blagovnih list A in B. Blago, ki je navedeno v listi A, priloženi k sporazumu, se lahko uvaža na "italijansko območje" do količin ali vred¬ nosti, navedenih ob vrstah blaga. Blago, navedeno v listi B, priloženi k Sporazumu, se lahko uvaža na "jugoslovansko območje" do količin ali vrednosti, ki so navedene ob vrstah blaga. Ob podpisovanju Goriškega sporazuma ni prišlo do.Izmenjave pi sem tako kot pri Tržaškem sporazumu; v katerih bi bila predvl dena tudi brezcarinska izmenjava blaga. Vendar pa imajo pod¬ jetja iz Nove Gorice in Sežane kljub temu možnost sodelovati v brezcarinski izmenjavi blaga, kajti podjetja iz Sežane in Nove Gorice smejo opravljati posle tako v okviru Goriškega kot Tržaškega sporazuma in ob tem sporazumu izmenjanih pisem. Gospodarstveniki jugoslovanskega obmejnega območja, posebej iz Nove Gorice, so predlagali, naj bi tudi Goriški sporazum omogočal brezcarinsko izmenjavo blaga. 0 tem predlogu so raz¬ pravljali obmejni politični organi ter italijansko-Jugoslovan ska delegacija v Rimu aprila 1969. Tedaj italijanska delegacl ja predloga ni sprejela z obrazložitvijo, da obstaja možnosE brezcarinskega ter brezprelevmanskega uvoza v Goriško prosto- carinsko cono. Predlog je bil ponovno obravnavan na 2. sestan ku Mešane delovne skupine za obmejno in priobalno sodelova¬ nje, ki je bil v Portorožu od 8. do 10. marca 1977 leta. Tudi tokrat italijanska stran ni sprejela predloga, češ da ji obve ze članstva Evropske Gospodarske Skupnosti onemogočajo sklepa ti nove dogovore in dopolnjevati stare. 6. 2. Pomembnost blagovnih list A in B v času podpisov sporazumov V času podpisa Tržaškega in Goriškega sporazuma blagovna iz¬ menjava med Jugoslavijo in Italijo ni bila še liberalizirana, ampak se je vršila v kontingentih, in so blagovni kontingenti v okviru sporazumov predstavljali dodatno možnost izvoza ne - 22 - samo z območij Buj, Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina, am pak tudi z drugih območij Jugoslavije. Z liberalizacijo jugo- slovansko-italijanske izmenjave v letu 1964 sta listi A in B precej izgubili na. pomembnosti. Že leta 1968 pa je lista A po novno prišla do izraza, kajti v tem letu je prišlo v Evropski gospodarski skupnosti do harmonizacije carinskih predpisov, ki so zaradi svoje kompliciranosti (prelevmani) ter protek- cionalistične usmerjenosti onemogočali jugoslovanski izvoz na Evropski skupni trg in s tem tudi na italijansko tržišče. Lis ti A sta znatno pripomogli k temu, da so se jugoslovanska poči jetja lahko izognila protekcionističnim carinskim predpisom EGS. Člen 234 Rimskega sporazuma o ustanovitvi EGS namreč določa, da predpisane omejitve EGS ne veljajo za blagovne sporazume in pogodbe, ki so jih podpisale posamezne članice pred ustanovitvijo EGS. Prav zaradi te določbe Rimskega spo¬ razuma o EGS carinske omejitve, ki jih predpisuje Izvršna ko¬ misija v Bruslju za celotno EGS^ niso veljale in še vedno ne veljajo za uvoženo oziroma izvoženo blago v okviru Tržaškega in Goriškega sporazuma. Po podpisu trgovinskega protokola med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo v letu 1980, ki omogoča brezcarinski jugoslovanski izvoz v EGS 'za določene artikle brez vsakršnih carinskih omejitev, za določeno blago pa v okviru količinskih kontingentov, se je pomembnost list A dodatno zmanjšala. 6. 2. 1. Pomembnost list A danes Kljub temu pa imata listi A še izredno velik pomen v nasled¬ njih primerih: - ko je italijanska vlada pred leti uvedla obvezni 30 odsto¬ ten bančni depozit za uvoz blaga, ta obveznost ni veljala za uvoz blaga po Tržaškem in Goriškem sporazumu, - pri uvozu blaga, ki ga je prepovedala uvažati (meso, kmetij ski izdelki) Italija sama ali EGS, - pri jugoslovanskem izvozu mesa, živine, kmetijskih, živil¬ skih izdelkov in še nekaterega blaga (tekstil), za katere ostajajo v veljavi carinske omejitve tudi na podlagi spora¬ zuma iz leta 1980. Ker je Jugoslavija najbolj zainteresira¬ na prav za izvoz blaga, za katero še veljajo carinske ome¬ jitve EGS, je možnost izvoza po listah A in listi C še ved¬ no izjemna in življenjsko pomembna za jugoslovansko gospo¬ darstvo . Protokol o trgovinski izmenjavi med EGS in Jugoslavijo velja do leta 1985 in kljub veliki verjetnosti, da bo podaljšan, bo ponovno prilagojen potrebam gospodarstva Jugoslavije in EGS. Ker se sporazuma o obmejni izmenjavi blaga bistveno ne spre¬ minjata in sta že vpeljana, ostaja njihova pomembnost še na- - 23 - prej upoštevanja vredna za celotno Jugoslavijo. V trenutni gospodarski ter devizni situaciji, ki vlada na ju¬ goslovanskem tržišču, pa je pomen list A in liste C izjemno porastel to pa zato, ker dobivajo jugoslovanska podjetja za izvoz na podlagi Tržaškega in Goriškega sporazuma pravico do uvoza v razmerju 1:1, medtem ko je pri rednem izvozu pravi¬ ca do uvoza znatno nižja. Prav to je bil eden izmed glavnih razlogov, da je zadnje čase zanimanje jugoslovanskih delovnih organizacij za obmejno trgovino z Italijo znatno naraslo. Kar se tiče ostalih zunanjetrgovinskih ter deviznih predpisov veljajo v popolnosti tudi za izvoz po listah A in C. Tako se za blago, izvoženo v okviru liste A, uporabljajo vse stimula¬ cije in ukrepi, predvideni v zakonu o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Prav tako ne veljajo za uvoz bla ga po listi B nikakršne posebnosti, kar pomeni, da se v celo¬ ti upošteva blagovni in devizni režim, carine, uvozne takse in dajatve kot ostali instrumenti ekonomske politike. 6. 2. 2. Pomembnost liste B danes Listi B, po katerih je bil določen uvoz v jugoslovanski obmej ni področji, sta tudi danes, kljub liberalizaciji trgovinske izmenjave z Italijo, ohranili svoj pomen za jugoslovanske DO predvsem zaradi večjih pravic do uvoza, omogočenega po listi B v primerjavi s splošnim uvoznim režimom. 6. 2. 3. Časovna veljavnost list A in B ter določanje novih blagovnih list Nove vrednosti ter strukture list A, B, C in D usklajujejo organizacije združenega dela, ki sodelujejo v obmejni blagov¬ ni izmenjavi, Gospodarski zbornici SR Slovenije in Hrvatske, pristojni organi SR Slovenije in Hrvatske ter zvezni organi in regionalni gospodarski zbornici Trsta in Gorice. Liste A in B veljajo eno leto, vendar pa velja zanje isto kot za sporazume, za katere se šteje, da so tiho podaljšani, če niso preklicani tri mesece pred njihovim iztekom. Po letu 1964 so liste A in B postale za carinske organe de facto indikativne, medtem ko de iure veljavnost list ni v ni¬ čemer zmanjšana. V. - 24 - 7. OBSEG MENJAVE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU Podatke o menjavi po Tržaškem sporazumu zbira JIK banka Beo¬ grad, Poslovna enota Koper, za menjavo po Goriškem sporazumu pa Narodna banka Slovenije. Po teh podatkih je promet po Tr¬ žaškem sporazumu leta 1981 dosegel okoli 132 milijard lir, po Goriškem sporazumu pa 56 milijard lir. Leta 1979 so na eni iz med sej ZIS ugotovili, da bi bilo koristno, če bi delež obmej ne menjave znašal vsaj 10 odstotkov menjave med Italijo in Jugoslavijo. Ta odstotek je že dosežen in sedaj bi bila po¬ trebna tudi izboljšava sestave izmenjave, tako da se poveča delež reprodukcijskega materiala pri uvozu v Jugoslavijo in končnih izdelkov pri izvozu v Italijo, na kar že kaže trenut¬ ni razvoj obmejne trgovine z Italijo. Slovenija je v celotni jugoslovanski trgovinski izmenjavi z Italijo v letu 1981 bila udeležena pri izvozu 10 % in pri uvozu 11 %. V tem deležu sta Goriški in Tržaški sporazum prispevala pri izvozu 49 % in pri uvozu skoraj 37 %• V letu 1982 se je slovenski delež v izme¬ njavi po obeh sporazumih glede na celotno menjavo z Italijo še povečal, pri izvozu na 66 % in pri uvozu na 76 %, kar gre pripisati tudi nekaterim ukrepom za zmanjšanje presežka v me¬ njavi po obeh sporazumih. Ker pa v obmejni trgovinski izmenjavi sodelujejo tudi hrvaške DO ter posredno kot DO - koristnice tudi organizacije iz dru¬ gih predelov Jugoslavije, je razmerje udeležbe med slovenski¬ mi in drugimi jugoslovanskimi podjetji 40 : 60. Če pa gledamo blago po izvoru, je to razmerje verjetno 20 : 80, torej slo¬ venskega blaga je dvajset odstotkov, ostalo pa je blago iz vse Jugoslavije. Do povečanja blagovnega prometa v okviru Tržaškega in Goriške ga sporazuma je prišlo predvsem zadnja leta. Tako se je pro^ met po Tržaškem sporazumu v letu 1979 povečal za 70 %, v le¬ tu 1980 za 30 % in leta 1981 za 73 %• Še bolj pa se je poveča la blagovna menjava v okviru Goriškega sporazuma, in to v le^ tu 1979 za 74 %, v letu 1980 za 19 % in leta 1981 za 177 % . Kot zanimivost naj navedemo, da se je po Tržaškem sporazumu v prvih osmih mesecih leta 1982 izvozilo več, kot je znašal po¬ samezni izvoz v Belgijo, Veliko Britanijo, Grčijo in Dansko, in da je znašal izvoz v prvih osmih mesecih v letu 1982 po Tržaškem sporazumu približno 3,5 % celotnega izvoza na tr¬ žišče EGS. - 25 - Blagovna izmenjava po Tržaškem in Goriškem sporazumu z Itali¬ jo (v milijardah italijanskih lir): Tabela: Delo 3. 7. 1982, st. 20; Eden od dejavnikov, ki so pripomogli k porastu obmejne trgo¬ vinske izmenjave, je tudi ustanovitev interesne skupnosti za razvoj obmejnega sodelovanja z Italijo v letu 1980. Prav tako je sprememba v sestavi jugoslovanskega izvoza spodbudila tr¬ govce in zasebna podjetja na italijanskem obmejnem območju, da so začeli pospeševati uvoz jugoslovanskega blaga. K poveča nju obmejne trgovinske izmenjave pa je najbolj pripomogla sprememba jugoslovanskega izvoznega in deviznega režima. Ker je odstotek razpolaganja z ustvarjenimi devizami v obmejni tr govini večji kot po splošnem režimu izvoza in uvoza, so neka¬ tere DO začele preusmerjati svojo zunanjetrgovinsko izmenjavo preko obmejnih sporazumov. Struktura izvoza oziroma uvoza po Tržaškem in Goriškem spora¬ zumu Zaradi težav, s katerimi se srečuje Jugoslavija v zunanji tr¬ govini, se je struktura uvoza tako po Tržaškem kot Goriškem sporazumu v zadnjih dveh letih precej spremenila. Medtem ko je še pred nedavnim imelo večji delež pri uvozu blago široke potrošnje, je slika za leto 1980/81 naslednja - 26 - Tržaški sporazum tabela I tabela II - 27 - Goriški sporazum tabela III SKUPAJ 100,00 Tabeli za Goriški sporazum: France Arhar, Bančni vestnik 1981 št. 5; Pred letom 1978 je šlo predvsem za menjavo blaga za široko po trošnjo, zdaj se uvaža izključno še reprodukcijski material? V obmejnem območju z Italijo in v drugih obmejnih območjih pa je prav to podlaga, na kateri se izmenjava gradi. Izvoz iz Jugoslavije pa predstavljata predvsem meso in les. - 28 - 8 . BREZCARINSKI IZVOZ TER UVOZ BLAGA PO BLAGOVNIH LISTAH C IN D 8. 1. Pravni viri, ki urejajo brezcarinsko izmenjavo blaga med ita¬ lijanskim in jugoslovanskim obmejnim območjem V'pismih, ki sta jih izmenjali predsednik italijanske ter predsednik jugoslovanske-delegacije ob podpisu Tržaškega spo¬ razuma, je predvidena brezcarinska izmenjava blaga na podlagi blagovnih list C in D med območjem Trsta na eni strani in ob¬ močjem Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice na drugi strani. Tako v pismu predsednika italijanske delegacije predsedniku jugoslovanske delegacije piše: "Sklicujoč se na Sporazum med italijansko republiko in FNR Jugoslavijo o lokalni izmenjavi med obmejnim območjem Trsta in območjem Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, mi je v čast Vam sporočiti, da namerava italijan ska vlada sprejeti potrebne ukrepe za ohranitev v veljavi, na avtonomen način, carinskih olajšav, ki se danes uporabljajo pri uvozu blaga na območje Trsta, nekaterega blaga po izvoru z območja Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, z namenom olajša ti izmenjavo med navedenimi območji. V listi, ki je priložena temu pismu (lista C), je^navedeno blago, za katero se bodo uporabljale zgornje olajšave do količin ali vrednosti, ki so označene za vsako blago in v kolikor gre za blago, ki je na¬ menjeno izključno porabi na območju Trsta." V pismu predsednika italijanske delegacije ni specificirano, kakšne vrste carinskih ugodnosti so predvidene po listi C za izvoz na območje Trsta. V pismu se samo omenja carinske olaj¬ šave, ki so se uporabljale v času izmenjave pisem, t. j. 31. 3. 1955, za uvoz na območje Trsta blaga, ki je namenjeno iz¬ ključno porabi na območju Trsta in ki je po izvoru z zgoraj omenjenih jugoslovanskih obmejnih območij. V času izmenjave pisem in vse do leta 1971, ko je bil sprejet novi italijanski carinski zakon, niso imeli v Italiji zakonskega predpisa, ki bi natančno urejal carinske meje Republike Italije. Zadnji za konski predpis do leta 1971, ki je določal carinske meje Ita¬ lije, je bil iz leta 1941 in se je popolnoma razhajal s'stvar nostjo, nastalo po drugi svetovni vojni. Italijanska strokov¬ na literatura je dokaj dvoumno obravnavala carinsko pripad¬ nost bivše cone B, to pa zaradi tega, ker so tudi najvišje italijanske oblasti še v letu 1974 javno zanikale jugoslovan¬ sko suverenost nad ozemljem bivše cone B. Verjetno je iz zgo¬ raj omenjenih razlogov tudi v pismu predsednika italijanske delegacije predsedniku jugoslovanske delegacije dvoumno opisa no, kakšne ugodnosti bo imelo blago, ki se bo uvažalo na obT močju Trsta po listi C. V praksi pa se je blago, navedeno v listi C, in ki je izpolnjevalo za to predpisane pogoje, uvaža lo na območje Trsta brez^plačil^ carin ali^p relevm anov. Carinske olajšave, predvidene v listi C so bile vezane na po¬ goj, da jih italijanska vlada predhodno notificira državam 29 - članicam GATT. V pismu predsednika jugoslovanske delegacije predsedniku itali janske delegacije ob podpisu Tržaškega sporazuma pa je določe¬ no: "_ v čast mi je obvestiti Vas, da se bo blago, navedeno v listi D (k) priloženi Tržaškemu sporazumu, uvozilo v podro¬ čje Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice brez plačila carine, v kolikor je namenjeno lokalni porabi." Tako sta se torej s pismi, ki sta jih ob podpisu Tržaškega spo razuma izmenjala predsednika italijanske in jugoslovanske dele gačije, obe strani zavezali, da bosta na avtonomen način omogo čili brezcarinsko izmenjavo Maga P O listah C in D. 8. 2. Območje, na katerem se sme blago brezcarinsko uvoziti ali izvo žiti ter njegova namenska uporaba Brezcarinska izmenjava blaga ter njegova poraba sta striktno omenjeni za obmejna območja, določena s Tržaškim sporazumom. Možnost izvoza ter uvoza omogočena po brezcarinskih listah C ' in D, je pogojena s tem, da se omenjeni izvoz oziroma uvoz v celoti porabi na obmejnem območju. Leta 1969 pa sta se jugoslovanska in italijanska delegacija do govorili v Rimu, da veljajo carinske olajšave za blago v lis¬ tah C in D, če je to blago namenjeno porabi ali predelavi v co ni Trsta na eni strani, Bujah, Kopru, Sežani in Novi Gorici na drugi strani in v skladu s pojasnilom Zveznega sekretariata za finance v letu 1982 tudi v občinah Izola, Piran, Idrija, Tolmin, Ajdovščina in Ilirska Bistrica. Možnost porabe blaga je po dogovoru iz leta 1969 širša, saj omogoča, da se izvoženo oziroma uvoženo blago po listah C in D ne samo porabi na enem ali drugem obmejnem območju, ampak se v teh območjih lahko tu¬ di uporabi kot reprodukcijski material. 8. 3- Zunanjetrgovinski in devizni režim za izvoz ter uvoz blaga po listah C in D Za izvoz in uvoz blaga po listah C in D velja splošni zunanje¬ trgovinski devizni režim, ki se uporablja za ostala konverti¬ bilna območja, s to izjemo, da se pri uvozu ne plačuje carina za blago, navedeno v listi D. (*) (*) _ p ___ V pismu se določa lista B in ne D (glej pismo v prilogi). Av- tor sicer ni imel na razpolago izvirnika pisma, vendar pa gle¬ de na to, da je bila v italijanskem uradnem listu (Gazz. uff. supp. or. n. 32. 5/2-1957) storjena enaka napaka domneva, da je v izvirniku prišlo do lapsusa pri označevanju liste D, po kateri se dejansko opravlja že vsa leta po podpisu sporazuma brezcarinski uvoz v obmejno območje Jugoslavije. - 30 - Na podlagi liste C se ne more izvoziti blaga, za katerega je predviden režim izvoza z dovoljenjem, ali blaga, ki se lahko izvaža samo na podlagi sporazuma v okviru Zvezne gospodarske zbornice. Če je takšno blago vključeno v listo C, se lahko iz¬ jemoma izvozi', tako da OZD opravi postopek, predviden za izvoz blaga (zahteva za dovoljenje). Za izvoz mesa, mleka in njihovih izdelkov ni potreben takšen postopek glede na to, da je tovrstni izvoz v celoti v pristoj¬ nosti STOFO - sklada za napredek proizvodnje in prodaje živine in mesnih izdelkov v Beogradu. V okviru STOFO je leta 1966 pri šlo do sklenitve samoupravnega sporazuma o pogojih izvoza gove da in mesa v Italijo po Tržaškem sporazumu. Izvozniki se moral jo pri izvozu zgoraj omenjenega blaga držati minimalnih predpi sanih cen. Vsaka OZD, ki namerava brezcarinsko uvoziti blago, mora carin¬ skim organom pisno izjaviti, da se bo blago, uvoženo na tej os novi, uporabilo za maloprodajo oziroma za reprodukcijski ma¬ terial ter industrijsko predelavo na obmejnih območjih. Če se želi brezcarinsko uvoženo blago široke potrošnje prodati izven obmejnega območja, je potrebno zanj doplačati carino. Za brez¬ carinsko uvoženi reprodukcijski material v obmejno območje, kjer se ga ne more predelati zaradi pomanjkanja industrijskih zmogljivosti, lahko carinski organi izjemoma dovolijo predela¬ vo izven le-tega obmejnega območja s tem, da se končni izdelek proda v obmejnem območju. 8. 4. Vrednost izmenjave po 'brezcarinskih listah C in D Ko sta bili izmenjani pismi jugoslovanske in italijanske dele¬ gacije ob podpisu Tržaškega sporazuma, je vrednost izmenjave blaga po brezcarinskih listah znašala 570 milijonov lir, leta 1969 že 2,8 milijarde lir, leta 1977 13 milijard lir, leta 1982 pa je bilo dogovorjeno, da se promet po listi C in D po¬ veča za 31,8 milijard lir v vsako smer. Vendar možnost brezcarinskega uvoza predvsem po listi D več¬ krat ni izkoriščena, npr. italijanska stran je v letu 1977 lis to C v celoti izkoristila, jugoslovanska pa je izkoristila lil to D le 3 - 5 odstotno. Tudi v prejšnjih letih je bila lista D zelo skromno izkorišče¬ na. Tako je bil po podatkih carinskih organov v Kopru in Seža¬ ni , preko katerih poteka celoten brezcarinski uvoz v obmejno območje z območja Trsta, v letu 1970 brezcarinski uvoz blaga 60 milijonov lir, nekaj več kot 2 % od vrednosti, določene v listi. V naslednjih letih pa je bil uvoz po brezcarinski listi D še nižji (1971 45 milijonov, 1972 58 milijonov lir, 1973 29 milijonov lir). Vzrok za slabo izkoriščenost liste D je med drugim njena zastarelost zaradi dokaj zamudnega postopka itali janskega parlamenta pri sprejemanju novih list. Tudi jugo^ 31 - slovanska zvezna administracija zelo kasni pri odobravanju kon tingentov za uvoz po tej listi. Zgodi se, da jih odobri v dru¬ gi polovici leta ali celo šele oktobra ali novembra. Leta 1981 pa ni bilo mogoče izkoristiti liste D zaradi uvoznih ome¬ jitev. Vprašanje, ali se s tem, ker se ne izvršuje brezcarinski uvoz po listi D, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je jugoslovanska stran sprejela z izmenjavo pisem ob podpisu Tržaškega sporazu¬ ma je po avtorjevem mnenju samo teoretičnega pomena, kajti de¬ jansko morajo jugoslovanska podjetja uvoziti italijansko blago v višini enake vrednosti kot so izvozila. V primeru, da jugo¬ slovanska stran ne bi dovolila uvoza, bi na podlagi izvoza pri dobljena sredstva ležala brezobrestno pri Banco d'Italia v Trstu. 8. 5. Časovna veljavnost liste C in D Listi C in D sta veljavni eno leto, a ker sta vključeni v pis¬ mi, ki sta ju izmenjali jugoslovanska in italijanska delegaci¬ ja ob podpisu Tržaškega sporazuma, velja tudi zanju tiho po¬ daljšanje, če to ni odpovedano vsaj tri mesece pred iztekom njune veljavnosti. Če pravice brezcarinskega izvoza oziroma u- voza niso izkoriščene v tekočem letu, ne morejo biti prenešene v naslednje leto. Ker pa se vrednost list C in D določa v li¬ rah ter se listi vrednostno spreminjata po daljših časovnih ob dobjih (5 in več let), prihaja zaradi visoke inflacije lire do dejanskega znižanja možnosti jugoslovanskih izvoznikov za brez carinski izvoz. Vrednost izvoza po listi C je določena v li¬ rah, jugoslovanski izvozniki pa usklajujejo svoje cene s sve¬ tovnim tržiščem in v dolarjih, ki jih za izvoz po Tržaškem spo razumu samo pretvorijo v lire po tečaju, ki velja na dan izvo¬ za. Nove vrednosti list C in D, ki jih usklajujejo jugoslovanski in italijanski pristojni organi mora v Jugoslaviji odobriti Zvezni izvršni svet v Italiji pa parlament. 9. POGOJ 0 IZVORU BLAGA V TRGOVINSKI IZMENJAVI PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU ,V Tržaškem oziroma Goriškem sporazumu nobena določba ne določa {od kod mora biti blago, ki se izmenjuje v obmejni trgovini, po izvoru (origine) ali po prihodu (provenienza). V podobnem spo¬ razumu, ki sta ga podpisali Avstrija in Italija 19^9 (Accordi- no), je zajeta tudi klavzula o izvoru in prihodu blaga. Prav tako je za izmenjavo blaga med "Ženevskimi" prostocarinskimi conami ter Švico po sporazumu točno določeno, od kod mora biti - 32 - blago po izvoru oziroma prihodu, da se lahko vrši izmenjava blaga med omenjenimi območji. Pomanjkljivost v zvezi z določbo o izvoru ter prihodu blaga so delno odpravili v izmenjavi pisem med jugoslovansko in itali¬ jansko delegacijo ob podpisu Tržaškega sporazuma. V pismu ita¬ lijanske delegacije jugoslovanski je v italijanski verziji be¬ sedila določeno, da mora biti blago z liste C, ki se brezcarin sko uvaža v cono Trsta, po izvoru ter prihodu iz cone Buj7 Kopra, Sežane in Nove Gorice. Srbsko-hrvatska verzija istega pisma pa govori o blagu po izvoru iz cone Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice. Srbsko-hrvatska verzija besedila torej ne zah¬ teva, da je blago tudi po prihodu iz omenjenih štirih jugoslo¬ vanskih con in ima zato manj restriktivni značaj od italijan¬ ske verzije besedila (glej pismo v prilogi). Ta pravna dvoum¬ nost italijanskega pisma jugoslovanski delegaciji daje možnost različnih teoretičnih interpretacij. Ker pa sta bila oba spo - razuma vseskozi vodena bolj po duhu in vsebini, bi ozke pravne interpretacije verjetno samo utesnjevale izmenjavo med obmejni ma območjema, kar pa prav gotovo ni bil namen podpisnikov spo¬ razumov. Celo v primeru "Ženevskih" prostocarinskih con, kjer so pravila o izvoru in prihodu blaga do potankosti izdelana, so ravno vprašanja, ki se na ta pravila nanašajo, najbolj spor na . Kot drugi primer o relativno majhni učinkovitosti pravil o iz¬ voru blaga lahko navedemo pravila Evropske gospodarske skup¬ nosti, ki je za vsako državo izvoznico na tržišče EGS, s kate¬ ro je sklenila trgovinski sporazum, predpisala specifična pra¬ vila o izvoru in prihodu blaga. Vendar pa kljub temu, da se za veda precejšnjih zlorab, do sedaj ni bilo še nobenega sodnega procesa, na katerem bi se to tudi dejansko dokazalo. Za blago po listah A in B ni torej v Sporazumih ničesar določe no glede izvora ali prihoda blaga, v praksi pa je izvoz ozirol ma uvoz pogojen s tem, da je blago jugoslovanskega oziroma ita lijanskega izvora. Ta pogoj je ponavadi označen v akreditivih7 ki jih odpirajo za posle v obmejni trgovini, in zato mora ime¬ ti blago, ki se izvaža oziroma uvaža potrdilo o svojem izvoru. Prav tako npr. v kriterijih SISEOT-a Hrvatske, za določanje prednosti pri uvozu reprodukcijskega materiala zapisano, da mo ra biti blago, ki se uvaža iz Italije italijanskega izvora. V pomoč pri reševanju vprašanja o izvoru in prihodu blaga lah¬ ko služi 9. člen Tržaškega in 8. člen Goriškega sporazuma, ki določata, da za tisto kar ni predvideno v obeh sporazumih ve¬ ljajo določbe jugoslovansko-italijanskih trgovinskih sporazu - mov in Plačilnega sporazuma. V trgovinskem sporazumu, ki sta ga državi podpisali leta 1955 in v trgovinskih sporazumih no¬ vejšega datuma pa je točno določeno, da bo blago, ki se bo med sebojno izmenjavalo bilo tako po izvoru kot po prihodu iz ene od držav podpisnic. - 33 - 10. PLAČILA ZA TRGOVINSKO IZMENJAVO V OKVIRU TRŽAŠKEGA IN GORIŠKE¬ GA SPORAZUMA Za posle plačilnega prometa v obmejni trgovini ni predpisana tehnika izvrševanja plačil. Plačilni promet po Tržaškem in Go¬ riškem sporazumu se izvaja na podlagi Zakona o deviznem poslo¬ vanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur. 1. SFRJ 15/77 in 61/82) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviz¬ nem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur. 1. SFRJ 77/82). Kot osnova v plačilnem prometu po sporazumih o obmejni trgovinski izmenjavi pa služi Sklep sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije z dne 21. 11. 1979, ki je izdal navodilo št. 32/III-19 za uporabo določbe o načinu izvrševanja plačilnega prometa s tujino (Ur. 1. SFRJ 63/79). 10. 1. Avtonomnost računov, odprtih pri Banco d'Italia Plačila za trgovinsko izmenjavo v okviru Tržaškega in Goriške¬ ga sporazuma se obračunavajo v italijanskih lirah in se vršijo preko dveh posebnih, t. im. avtonomnih računih, od katerih je eden odprt pri Banco d'Italia, podružnica Trst, drugi pa pri isti banki, podružnica Gorica. Razlika med ustvarjenim odlivom (plačilo jugoslovanskega kupca) in prilivom (plačilo italijan¬ skega kupca) v obmejni trgovinski izmenjavi z Italijo se zbira pri Banca d'Italia, obe jugoslovanski banki, ki izvršujeta pla čilni promet po Tržaškem in Goriškem sporazumu, pa vodita evi¬ denco o ustvarjenih odlivih in prilivih. Oba računa, za Tržaški in Goriški sporazum, sta popolnoma ne¬ odvisna drug od drugega in se zato sredstva z enega računa ne morejo uporabiti na drugem računu ali pa se medsebojno kompen¬ zirati . Lire na tržaškem "avtonomnem računu" so v praksi pozna ne kot "tržaške lire", medtem ko se za lire z goriškega "avto¬ nomnega računa" govori v praksi o "goriških lirah". Plačila po Tržaškem sporazumu se opravljajo po postopku, pred¬ pisanem v jugoslovansko-italijanskem Plačilnem sporazumu, ki je bil podpisan v Rimu 31- 3- 1955 in po kasnejših jugoslovan- sko-italijanskih plačilnih sporazumih, ki so nadomestili le- tega (glej točko 15 v nadaljevanju), preko avtonomnega, kompen zacijskega, brezobrestnega računa v italijanskih lirah, imeno¬ vanem tudi "avtonomni račun" (conto autonomo), ki ga je podruž niča Banca d'Italia v Trstu odprla na ime "Jugoslovanska izvoz na in kreditna banka Beograd" (5. člen Tržaškega sporazuma)? Obe banki sta morali narediti potrebne sporazume za pporabo te določbe Tržaškega sporazuma. Plačila po Goriškem sporazumu potekajo v italijanskih lirah po postopku, predvidenem v jugoslovansko-italijanskem plačilnem sporazumu.z dne 31. 3. 1955 preko avtonomnega, brezobrestnega, kompenzacijskega računa, ki ga je goriška podružnica Banca _ 34 - 10 . 2 . 10 . 3 . d'Italia odprla na ime "Narodna banka FLRJ, Centrala za L. R. Slovenijo" na osnovi člena 4 Sporazuma med FLR Jugoslavijo in Italijansko republiko o izmenjavi lokalnih proizvodov nekate¬ rih obmejnih območij, podpisanega v Vidmu 3. 2. 1949 (člen 5 Goriškega sporazuma). Banke, ki izvršujejo posle plačilnega prometa v obmejni trgovi ni z Italijo Iz obeh sporazumov izhaja, da plačilni promet v obmejni trgo¬ vinski izmenjavi po Tržaškem (za listi A in B) ter Goriškem sporazumu opravlja na italijanski strani samo Banca d'Italia s podružnicami v Trstu oziroma Gorici. Na jugoslovanski strani opravlja plačilni promet po Tržaškem sporazumu Jugoslovanska izvozna in kreditna banka Beograd, po Goriškem pa Narodna ban¬ ka Slovenije v Ljubljani. Čeprav za listi C in D (brezcarinska izmenjava) ni natančno določeno, katere banke opravljajo pla¬ čilni promet, se plačila na jugoslovanski strani opravljajo preko JIK banke Koper, na italijanski strani pa preko Banca d'Italia Trst. Jugoslovanska izvozna in kreditna banka Beograd ima za lažje in hitrejše opravljanje plačilnega prometa delegacijo v Trstu, od leta 1970 pa tudi poslovno enoto v Kopru, preko katere se opravlja ves plačilni promet na podlagi Tržaškega sporazuma. Za uporabo določb o izvrševanju plačilnega prometa so morale pristojne banke podpisati ustrezne sporazume. Visoko plačilno neravnovesje na avtonomnih računih v korist ju goslovanskih organizacij združenega dela Zaradi specifičnega načina plačevanja trgovinske izmenjave bla ga na podlagi obeh sporazumov, kajti jugoslovanske OZD lahko uvozijo blago šele, ko so za enako vrednost predvidenega uvoza izvozile, so nastali visoki presežki v korist jugoslovanskih organizacij. Z visokim pozitivnim saldom pa so jugoslovanske OZD oškodovane, kajti sredstva, ki ležijo na italijanski stra¬ ni, se ne obrestujejo. Brezobrestnost je ekonomsko neracionalna, še posebej v zadnjih letih nestabilnega italijanskega gospodarstva (visoka inflaci ja). Med drugim, zaradi klirinškega načina plačevanja kre¬ ditna direkcija Narodne banke devize ustvarjene na osnovi ob¬ mejne blagovne izmenjave z Italijo ni upoštevala kot konverti¬ bilno devizo. To je privedlo do tega, da so OZD, ki so bile re gistrirane za izvrševanje te trgovine, plačevale obresti (3 - 4 %) dražje kot pri rednem izvozu in je to učinkovalo nestimu¬ lativno na obmejno trgovinsko izmenjavo. - 35 - Da bi odpravili visoko neravnovesje na avtonomnem računu, sta leta 1975 Narodna banka Jugoslavije in Banca d'Italia sklenili poseben dogovor, po katerem je bilo mogoče denar z avtonomnih računov prenesti na splošne račune trgovanja z Italijo, po ka¬ terih poteka vsa ostala blagovna izmenjava med obema državama (Conto estero). To je povzročilo, da je bila jugoslovanska iz¬ menjava z Italijo po obeh sporazumih preveč enosmerna. Izvaža¬ lo se je veliko, niso se pa izkoristile tudi uvozne možnosti po sporazumih, uvažalo se je od drugod. Ker pa so italijanska podjetja zaradi omejevanja uvoza v Jugo¬ slavijo zgubljala delo, je italijanska trgovinska zbornica zahtevala, da se možnost prenašanja denarja z avtonomnih na splošni račun odpravi. Leta 1979 je bil zato sprejet dogovor o odpravi možnosti prenosa denarja in o tem, da se z izvozom u- stvarjena sredstva porabi za uvoz italijanskega blaga. Danes si slovenski republiški organi prizadevajo odpraviti vi¬ sok pozitivni saldo z intervencijskimi uvozi. Trajnejšo reši¬ tev glede salda pa bi bilo nujno potrebno poiskati v spremembi plačilnega prometa v obmejni trgovinski izmenjavi z Italijo. Ker razen nosilcev plačilnega prometa na jugoslovanski strani ni bistvenih razlik v plačilnem prometu po Tržaškem in Go¬ riškem sporazumu, bomo obdelali samo plačila po Tržaškem spo¬ razumu (za plačila po Goriškem sporazumu glej France Arhar, Bančni vestnik 1981, št. 5). 10. 4. Plačilo izvoza na temelju Tržaškega sporazuma Jugoslovanska organizacija - izvoznica, ki izvozi na temelju Tržaškega sporazuma, dobi nakazilo (plačilo za izvoz) t. im. priliv preko Banco d'Italia podružnica v Trstu, ki pošlje pri¬ liv na JIK banko Koper. Ker organizacija - izvoznica ne more z izvozom ustvarjenih de¬ viz (priliv) izkoristiti na drugačen način, kot da priliv (pla čilo izvoza) uporabi za plačilo uvoza s Tržaškega obmejnega ob močja, mora organizacija dobljeni priliv razporediti v roku 7 dni. Z razporeditvijo priliva se razdelijo pravice do uvoza na posamezne organizacije - končne koristnice, ki so ta izvoz ustvarile preko komisionarjev organizacij - izvoznic. Za razporeditev priliva mora organizacija predložiti obrazec 745 (znan kot nalog za razporeditev deviz), ki mora vsebovati številko zaključka (prijava o izvršenem poslu izvoza), števil¬ ko izvozne carinske deklaracije, datum zaključka in ICD. Za¬ ključek in ICD se morata glasiti na isti znesek kot priliv. - 36 - 10. 4. 1. Rok za prenos z izvozom ustvarjenih deviz na avtonomni račun Organizacija izvoznik mora z izvozom ustvarjena sredstva vnes¬ ti na avtonomni račun v roku 90 dni, kar pomeni, da ji mo ku pec v Italiji plačati v 90 dneh (štetje dnevov se začne od da¬ tuma na ICD), kontrolo pa vodi Narodna banka. Plačilo italijan skega kupca se izkaže s prilivom (nakazilo), ki ga pošlje Ban- co d'Italia Trst JIK banki Koper. Če organizacija ne vnese z izvozom ustvarjenih deviz v 90 dneh, izgubi pravico do uvoza T prav tako pa ne pridobi izvozne stimulacije, za z izvozom ustvarjena sredstva pa lahko dobi še vedno dinarsko protivred¬ nost. Pravico do uvoza pa lahko podaljša tako, da zaprosi za podaljšanje zaključka pri Narodni banki, ki mu bo zaključek po daljšala samo, če so zato opravičljivi razlogi (vzrok zakasnit ve mora organizacija - izvoznik dokazati kot opravičljiv). S tem, da organizacija uspešno sklene posel izvoza in vnese z izvozom ustvarjene devize v 90 dneh ter razporedi priliv v ro¬ ku 7 dni, pridobi pravico do uvoza v razmerju 1 : 1 glede na ustvarjeni izvoz oziroma v razmerju, ki ga določa SISEOT Slove nija za slovenska podjetja in SISEOT Hrvaške za hrvatska pod¬ jetja. 10. 4. 2. Evidenčna kartica Priliv sredstev ustvarjenih z izvozom v obmejni trgovinski iz¬ menjavi evidentiramo na posebni "evidenčni kartici ustvarjenih sredstev po členu 66 in 67 Zakona o deviznem poslovanju s tuji no". Tako ustvarjen priliv se lahko uporabi kot je opisano v poglavju "Razpolaganje s sredstvi, ustvarjenimi z izvozom v ok viru obmejne trgovinske izmenjave z Italijo". Evidenčno kartico za sredstva ustvarjena po Tržaškem sporazumu vodi JIK banka Koper. Ustvarjena sredstva po Goriškem sporazu¬ mu pa vodijo pri Narodni banki Slovenije. 10. 5. Postopek za plačilo uvoza po Tržaškem sporazumu Organizacija - uvoznik, ki želi uvoziti blago po Tržaškem spo¬ razumu mora devizni dokumentarni kontroli pristojne Narodne banke predložiti potrdilo o zagotovitvi deviznih sredstev za dospela plačila v tujino. Na podlagi potrdila o zagotovitvi de viznih sredstev (ki ga izda JIK banka Koper) mu DDK Narodne banke potrdi prijavo o sklenjeni pogodbi o uvozu. S potrjeno prijavo o sklenjeni pogodbi o uvozu organizacija - uvoznik predloži plačilni nalog (obrazec 1450) JIK banki Koper, za pla čilo uvoženega blaga. JIK banka Koper pregleda, ali so nalogu za plačilo uvoza priloženi vsi dokumenti in ali izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje ter ga vpiše v register nakazil v tu ji no. - 37 - 10. 5. 1. Dokumentacija, ki mora biti priložena plačilnemu nalogu 1. prijava o sklenjeni pogodbi o uvozu, potrjena od DDK, 2. potrdilo (kopijo virmana) o plačilu 2 % dajatev od vrednos¬ ti zneska, ki se plačuje na žiro račun ISEOT Jugoslavije v Beograd, 3. potrdilo o zagotovitvi deviznih sredstev za dospela plačila v inozemstvo, 4. nalog za prenos deviz med koristniki družbenih sredstev na izvirniku obrazca 746 (združevanje sredstev), 5. dokumenti, ki morajo obvezno spremljati akreditiv (tovorni list, špeditersko potrdilo, kopija certifikata o izvoru bla ga itd.) ali pa pogojno nakazilo, morajo biti poslani dele¬ gaciji JIK banke v Trstu preko JIK banke Koper. Sleherni uvoz po Tržaškem sporazumu lahko plačamo samo preko JIK banke Koper in Banco d'Italia, podružnica v Trstu. Za pla¬ čilo uvoza po Goriškem sporazumu pa je pristojna le Narodna banka Slovenije in Banco d'Italia, podružnica v Gorici. 10. 5. 2. Potrdilo o zagotovitvi deviznih sredstev za dospela plačila v tujino Na temelju samoupravnega sporazuma SISEOT iz člena 69 Zakona o deviznem poslovanju se izdaja potrdilo o zagotovitvi deviznih sredstev za dospela plačila v tujino po prijavi o sklenjenem dogovoru o uvozu blaga oziroma naloga za plačilo uvoza iz kon¬ signacijskega skladišča. Potrdilo je Narodnim bankam republik in pokrajin potrebno za zbiranje prijav o sklenjenih dogovorih o uvozu oziroma prijave naloga za plačanje uvoza blaga iz konsignacijskega skladišča v Jugoslaviji. Potrdilo se izdaja v treh primerkih. Izvirnik slu ži kot dokument za sprejem prijave o sklenjenem dogovoru o uvo zu, drugega mora uvoznik obvezno priložiti z nalogom za plači¬ lo, tretji pa je namenjen za potrebe banke. Potrdilo - garancijo samoupravnega sporazuma o obmejni trgovi¬ ni z Italijo izdaja JIK banka Koper za tržaške lire in Narodna banka Slovenija za goriške lire. Potrdilo - garancijo samoupravnega sporazuma za prijavo uvoza blaga v okviru Tržaškega sporazuma se lahko izda, če član skup nosti SISEOT razpolaga s sredstvi za uvoz ali na temelju izvoz ne carinske deklaracije (ustrezno žigosane) in na osnovi od kupca odprtega in pokritega loro akreditiva. Ta postopek je osnovan na sklepu skupščine SISEOT in bi se moral izvajati do¬ kler bo saldo na avtonomnih računih pozitiven. - 38 - 11. ORGANIZACIJE, KI POSLUJEJO IN ORGANIZACIJE, KI SODELUJEJO V OBMEJNI TRGOVINSKI IZMENJAVI Z ITALIJO 11. 1. Zakonska ureditev poslovanja ter sodelovanja v obmejni trgovin ski izmenjavi z Italijo Do leta 1966 so smela poslovati v okviru obmejne trgovinske iz menjave z Italijo organizacije, ki so bile registrirane za to vrsto poslov, in ki so imele sedež na območju, ki ga zajemata oba sporazuma na jugoslovanski strani. Na podlagi odloka Zvez¬ nega izvršnega sveta, ki je začel veljati 1. 1. 1967 (Ur. 1. SFRJ 1966 št. 45) so lahko poslovali v obmejni trgovinski iz¬ menjavi tudi obrati proizvodnih in drugih gospodarskih organi¬ zacij ter poslovne enote trgovskih gospodarskih organizacij, ki so imele svoj sedež sicer izven obmejnega območja, če sta bila obrat oziroma poslovna enota registrirana za tako poslova nje in sta imela sedež na območju, ki ga zajemata Tržaški in Goriški sporazum. Tako poslovati pa niso smela trgovska predstavništva in proda¬ jalne s samostojnim obračunom v sestavu gospodarskih organiza¬ cij, katerih sedež ni bil na obmejnem območju. Odlok iz leta 1966 je tako razširil možnost poslovanja v obmej ni blagovni izmenjavi tudi na organizacije izven obmejnega ob¬ močja, zadošča le, da imajo le-te na obmejnem območju obrat ali pa poslovno enoto. Odlok iz leta 1966 je bil sprejet z na¬ menom, da bi obmejna blagovna izmenjava potekala hitreje kot v preteklih letih, da se njene oblike razširijo tudi izven bla govnih okvirov (industrijska tehnična kooperacija, vlaganje tu jega kapitala in podobno), ter da se bolje izkoristijo mož¬ nosti, ki jih nudi specifični režim izvoza in uvoza. Določbe odloka iz leta 1966 so bile potrjene tudi v odloku ZIS, ki je začel veljati 1. 1. 1978 (Ur. 1. 1977 št. 40). V točki 4 določa: "Blago in storitve smejo v obmejni blagovni iz menjavi izvažati in uvažati organizacije združenega dela, ki so registrirane za to vrsto poslov in imajo sedež na območju obmejne blagovne izmenjave. S posli obmejne blagovne izmenjave se smejo ukvarjati tudi TOZD proizvajalnih OZD, ki se ukvarja¬ jo z izmenjavo blaga in storitev, in drugih OZD, ki imajo svoj sedež izven območja obmejne blagovne izmenjave, če so te TOZD registrirane za tako izmenjavo,in če imajo sedež na območju ob mejne blagovne izmenjave." Gnenjena dva odloka torej razširjata možnost sodelovanja v ob¬ mejni trgovinski izmenjavi z Italijo tudi na OZD v širšem ju¬ goslovanskem prostoru, kar je dinamiko obmejne blagovne izme¬ njave znatno povečalo. - 39 - 11. 1. 1. Registracija OZD za poslovanje v obmejni trgovinski izmenjavi z Italijo Potrebno je poudariti, da morajo imeti OZD, ki poslujejo v ob mejni trgovinski izmenjavi, poleg zunanje trgovinske registra cije tudi registracijo za poslovanje v obmejni trgovinski iz¬ menjavi , ki je med drugim vezana na določene programe jugoslo vansko-italijanskega obmejnega sodelovanja. Tistim podjetjem7 ki ne izpolnjujejo teh programov, se registracija za poslova¬ nje v obmejni trgovini lahko ukine. Prav tako morajo imeti na italijanskem obmejnem območju pod¬ jetja, ki želijo poslovati v obmejni trgovinski izmenjavi po Tržaškem ali Goriškem sporazumu, posebno registracijo za iz¬ vrševanje zgoraj omenjenih poslov. Registracijo za poslovanje v obmejni trgovinski izmenjavi vpi še OZD na gospodarskem sodišču, pod katero spada obmejno ob¬ močje. V primeru, da se ustanavlja na obmejnem območju samo TOZD, pa tudi pri gospodarskem sodišču, kjer je OZD sicer re¬ gistrirana. Registracija za poslovanje v obmejni trgovinski izmenjavi se pošlje JIK banki Koper za Tržaški sporazum oziroma Narodni banki Slovenije za Goriški sporazum. V letu 1982 je bilo v okviru Tržaškega sporazuma registrira¬ nih 23 podjetij za poslovanje v obmejni trgovinski izmenjavi. Kot zanimivost naj navedemo, da veliko OZD na obmejnem območ¬ ju, ki sicer imajo zunanje trgovinsko registracijo, nima regi stracije za poslovanje v obmejni trgovinski izmenjavi, kar gre verjetno pripisati pomanjkljivemu poznavanju možnosti, ki jih tovrstna izmenjava nudi. 11. 1. 2. Organizacije, ki lahko sodelujejo v obmejni trgovinski izme¬ njavi z Italijo Prav zaradi zgoraj povedanega je nujno razlikovati med organi zacijami, ki lahko poslujejo v obmejni trgovinski izmenjavi, in tistimi, ki lahko v taki izmenjavi samo sodelujejo. Izvrševanje izvozno-uvoznih poslov v obmejnem prometu je pogo jeno z registracijo za opravljanje tovrstne dejavnosti, medi tem ko ni za sodelovanje v obmejni trgovinski izmenjavi po¬ trebna nikakršna registracija, in lahko zato v njej sodeluje katerakoli jugoslovanska DO. Zaradi lažjega razlikovanja med OZD in TOZD, ki tako registracijo imajo, in tistimi OZD (TOZD), ki take registracije nimajo, sicer pa sodelujejo v obmejnem .prometu, bomo prve imenovali organizacije izvozniki- uvozniki, udeležence brez registracije pa organizacije končni - 40 - koristniki. Kot že rečeno, so lahko organizacije izvozniki - uvozniki le tiste organizacije, ki imajo sedež v obmejnem območju in za to pristojno registracijo, organizacija končni koristnik pa je lahko katerakoli jugoslovanska DO, ki je iz¬ polnila administrativni postopek za vključitev v obmejno tr¬ govinsko izmenjavo. V letu 1982 je bilo na temelju Tržaškega sporazuma udeleženih v obmejni trgovinski izmenjavi organizacij končnih koristni¬ kov šeststo. In ni republike ne pokrajine, katerih DO ne bi bile udeležene v obmejni trgovinski izmenjavi z Italijo. Danes izvažajo ter uvažajo v okviru možnosti, ki jih nudita Goriški in Tržaški sporazum DO, ki so razstresene po celi Ju¬ goslaviji. Vse organizacije končni koristniki pa nimajo ena¬ kih možnosti sodelovanja v obmejnem prometu, kajti pravico do sodelovanja v obmejnem prometu urejajo republiške zakonodaje. In medtem, ko slovenske ter hrvaške DO lahko sodelujejo v tr¬ govinski izmenjavi po Goriškem in Tržaškem sporazumu brez iz¬ polnjevanja posebnih pogojev (obstaja samo navodilo, da naj bi bile član interesne skupnosti in imele usklajen plan izvo¬ za po Tržaškem oziroma Goriškem sporazumu), morajo DO iz Srbi je imeti dovoljenje RIZ, ki je vezano na potrdilo o izpolnje^ vanju izvozne dinamike, predvsem za pridobitev pravice uvoza po režimu obmejne trgovinske izmenjave. Odstotek udeležbe DO po republikah pri ustvarjeni pravici do uvoza po členu 67 na temelju Tržaškega sporazuma v letu 1 982 , je prikazan v sledeči tabeli; SR Slovenija 44,0 SR Hrvatska 43,72 SR Makedonija 5,20 SR Srbija 4,31 AP Vojvodina 0,77 AP Kosovo 1,35 SR BIH 0,35 SR Črna Gora 0,30 100,00 % Tabela: Boris Gombač; 11. 2. Administrativni postopek za vključitev OZD (TOZD) iz drugih območij Jugoslavije v obmejno trgovinsko izmenjavo po Tr¬ žaškem sporazumu Katerakoli jugoslovanska OZD (TOZD), ki bi želela sodelovati v obmejni trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo po Tržaškem sporazumu, mora nasloviti prošnjo za odprtje devizne ga računa 7100 pri Jugoslovanski izvozni in kreditni banki - 41 12 . Beograd, Poslovna enota Koper. V prošnji morajo biti navedeni naslednji podatki: a) preko katere OZD ali TOZD, ki ima sedež na ozemlju, ki je zajeto v Tržaškem sporazumu in ima za to pristojno regi¬ stracijo, želi trgovati z italijanskim obmejnim območjem, b) sedež SDK, pod katero spada OZD ali TOZD, ki želi sodelova ti v obmejni trgovinski izmenjavi, c) matično število sodnega registra OZD (TOZD) - izvoznik, ki je registrirana za opravljanje poslov v okviru Tržaškega sporazuma in je sprejela ponudbo zainteresirane OZD (orga¬ nizacija - koristnik), mora po opravljenem poslu v korist organizacije - koristnika, poslati JIK banki - Poslovna enota Koper razporeditev prilivov za organizacije - ko¬ ristnika, ki se je na novo vključila v obmejno trgovinsko izmenjavo. Glede pravic ter sredstev, ki bodo nastala v obmejni trgovin¬ ski izmenjavi, pa se organizacija - izvoznik in organizacija- koristnik dogovorita med seboj. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI USTVARJENIMI Z IZVOZOM NA TEMELJU TR¬ ŽAŠKEGA SPORAZUMA OZD (TOZD) končni koristnik ali organizacije - izvoznik, ki izvozi v lastnem imenu in za lasten račun, ima načeloma pravi co, da za uvoz po Tržaškem ali Goriškem sporazumu razpolaga I sredstvi v razmerju 1:1, glede na izvoz po omenjenem spora¬ zumu. Organizacija - izvoznik ali organizacija - končni koristnik, ki izvozi na temelju Tržaškega sporazuma, nima pravice do prostega razpolaganja z devizami, kot je to običajno pri splošnem režimu izvoza, ampak si z ustvarjenim izvozom , samo pridobi pravico do uvoza v okviru Tržaškega sporazuma in to v razmerju 1:1. Ker "tržaške lire" niso konvertibilne niti transferi bilne (isto velja za "goriške lire"), OZD (TOZD), ki je izvozila po Tržaškem sporazumu, ne more prosto razpola¬ gati z devizami. OZD (TOZD), ki je izvozila po Tržaškem spora zumu, ima zgolj pravico do uvoza na temelju omenjenega spora¬ zuma in pod pogoji, ki so v sporazumu določeni. Prav tako ni možnosti, da bi organizacija, ki je izvozila po Tržaškem spo¬ razumu, smela na podlagi tega izvoza uvoziti blage pc Go¬ riškem sporazumu in obratno. To pa zaradi že opisane samo¬ stojnosti in neodvisnosti med Tržaškim in Goriškim sporazu¬ mom. - 42 - 12 . 1 . Prodaja z izvozom ustvarjenih sredstev za dinarsko protivred¬ nost in njihov ponovni nakup, ko želi podjetje uvoziti blago Pod zgornjim naslovom omenjeni transferni postopek, poznan v jeziku JIK banke kot "odkup in reodkup deviznih pravic", pome ni pravico OZD (TOZD), da začasno "zamrznejo" svoja, z izvo¬ zom ustvarjena sredstva v zameno za dinarsko protivrednost, pri tem pa ostane njihova pravica do uvoza nedotaknjena in jo lahko izkoristijo, ko dinarsko protivrednost vrnejo. Omenjena pridobitev dinarske protivrednosti za z izvozom utvarjena sredstva je mogoča samo za posle v okviru Tržaškega sporazuma in je nastala zaradi tega, ker se je na tržaškem av tonomnem računu nabiral precejšen pozitiven saldo, hkrati pa so jugoslovanske OZD, ki so izvozile in niso takoj uvozile blaga, ostajale brez likvidnih sredstev. Zaradi takšnega pla¬ čilnega stanja je s predpisi o kreditno monetarni politiki le ta 1979 bil uveden tako imenovani sistem "odkupa deviznih sredstev". Na podlagi izvršenega izvoza po Tržaškem sporazumu pridobi jugoslovanska organizacija - izvoznik ali organizaci¬ ja - končni koristnik samo pravico do uvoza na temelju tega sporazuma. Da pa ne bi organizacija, ki blaga ne želi takoj uvoziti, ostala med čakanjem na uvoz brez likvidnih sredstev, se ji izplača dinarska protivrednost v višini ustvarjenega iz voza, s pravico da dinarsko protivrednost vrne JIK banki Koper v trenutku, ko želi uvoziti blago. Takoj ko vrne dinar¬ sko protivrednost, ji tudi ponovno oživi pravica do uvoza, ki je med tem časom mirovala. Zamenjava ustvarjenih sredstev za dinarsko protivrednost, t. j. "odkup in reodkup deviznih sred štev" se vedno izvrši po dnevnem tečaju, na dan zamenjave. 12. 2. Katere možnosti ima organizacija - izvoznik oziroma organiza¬ cija - končni koristnik po izvozu blaga na temelju Tržaškega sporazuma Ko organizacija - končni koristnik izvozi blago preko organi¬ zacije - izvoznika (komisijonarja) ima naslednje možnosti za koriščenje z izvozom ustvarjenih sredstev: - Za ustvarjena sredstva z izvozom dobi organizacija - izvoz¬ nik dinarsko protivrednost, organizacija - končni koristnik pa dobi pravico uvoza blaga do višine vrednosti ustvarjene¬ ga izvoza. Ta obračunski postopek se vodi preko računa 71250. V tem primeru mora organizacija - končni koristnik predložiti JIK banki Koper izjavo organizacije - izvoznika, da je bila pravica do uvoza prenešena na organizacijo - kon čni koristnik. Taka izjava pa ni potrebna, če obstaja med organizacijo - izvoznikom in organizacijo - končnim korist¬ nikom samoupravni sporazum o prenosu pravice do uvoza. - 43 - - V drugem primeru gre za zamenjavo zgoraj omenjene možnosti. Za sredstva ustvarjena z izvozom dobi organizacija - končni koristnik dinarsko protivrednost, organizaciji - izvozniku pa ostane pravica do uvoza. Ta obračunski postopek se vodi preko računa 7100 . V obeh zgoraj navedenih primerih pa mora organizacija, ki je izvozila vnesti z izvozom ustvarjena sredstva (tako kot je to že zgoraj opisano) v roku 90 dni. - Tretja možnost, ki jo ima organizacija - končni koristnik, je združitev sredstev na podlagi člena 68 samoupravnega spo razuma in v skladu s členom 9 Zakona o pogojih in načinu razpolaganja ter uporabe ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačilih s tujino ter o zadolževanju s tujino (Ur. 1. 14. 5'. 1982). - Prav tako imajo OZD (TOZD) pravico, da z izvozom ustvarjena sredstva prodajo na podlagi člena 69 Zakona o deviznem po¬ slovanju. V vseh zgoraj omenjenih primerih pa se od ustvarjenega prili¬ va za izvoz blaga v korist organizacije - končnega koristnika odbije provizija v korist komisijonarja (organizacija - izvoz nik). 12. 3. Cmejitev pravice do uvoza za sredstva, ustvarjena z izvozom v obmejni trgovinski izmenjavi Potrebno je opozoriti, da je razpolaganje s na podlagi izvoza ustvarjenimi pravicami omejeno tako za slovenske kot tudi za hrvaške OZD (TOZD). V Sloveniji je Gospodarska zbornica Slove nije predpisala, da mora biti 50 % ustvarjenih pravic do uvo¬ za usmerjenih v korist posameznih gospodarskih panog ali bla¬ ga. Če tako npr. organizacije - izvoznik (ali organizacija - koristnik) namerava uporabiti ustvarjeno pravico do uvoza za prednostne dejavnosti sme to pravico izkoristiti 100 %, sicer pa le 50 %. Evidenco o izvršenem izvozu ter o uvoznih pravi¬ cah za slovenske organizacije vodi Gospodarska zbornica v Ljubljani. Prilive, ki jih z izvozom ustvarijo hrvaške organi zacije, pa jih v višini 35 % usmerja hrvaški SISEOT. Evidenco o razpolaganju s pravicami do uvoza po Tržaškem sporazumu za hrvaške organizacije pa vodi JIK banka Koper. SISEOT Hrvaške je 29. 7. 1982 izdal listo organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prednostnimi dejavnostmi, in ki imajo pravico, da z izvozom ustvarjena sredstva v obmejni trgovini izkoristijo v celoti. Če OZD ni na prednostni listi, ima pravico z izvo¬ zom ustvarjena sredstva izkoristiti samo v višini 65 %. Pre¬ ostalih 35 % vrednosti obmejnega izvoza oziroma priliva mora¬ jo organizacije združiti po členu 68 Zakona o deviznem poslo¬ vanju s člani SISEOT, ki so registrirani za opravljanje dejav nosti v gospodarskih panogah, skupinah ali podskupinah na zgo - 44 - raj omenjeni "prednostni listi", ali pa jih prodati pristojni banki, ne da bi imeli pravico ponovnega odkupa le-teh. Na osnovi tako prodanih sredstev pristojni banki brez pravice za ponovni odkup bo članom SISEOT, ki so registrirani v gospodar skih dejavnostih s prednostne liste, določena pravica do naku pa deviz na deviznem tržišču po načinu, ki je predviden v toč ki 4 člena 67 a samoupravnega sporazuma. Lista za uvoz blaga je sestavljena po sledečih merilih, ki jih je izdelal SISEOT in določil prednost za: a) uvoz reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za dolo čene skupine OZD glede na gospodarsko panogo, b) uvoz za potrebe reprodukcijskega ciklusa proizvodnih OZD z območja obmejnega prometa, c) uvoz za potrebe proizvodnih organizacij z območja obmejne trgovinske izmenjave, č) uvoz za potrebe malega gospodarstva, d) uvoz, potreben za proizvodnjo blaga, ki je življenjskega pomena pri oskrbi prebivalstva, e) uvoz za potrebe drugih OZD, ki ustvarjajo devizni priliv v obmejni trgovinski izmenjavi. Drugi primer omejevanja pravice do uvoza v obmejni trgovinski izmenjavi je nastal na podlagi novega deviznega zakona (77/82 člen 81). Narodna banka Jugoslavije je 14. 1. 1983 izdala na¬ vodilo, v katerem je določeno, da določbe člena 81 (t. j. iz¬ ločanje 3 % deviznega priliva za dopolnitev deviznih rezerv Jugoslavije) ne veljajo za obmejno trgovinsko izmenjavo, ra¬ zen za prilive ustvarjene preko vrednostnih list. Prav tako se mora izločati 17 % od deviznega priliva za plača nje uvoza nafte in 5 % za potrebe federacije in to iz tistih prilivov v obmejni trgovinski izmenjavi, ki presegajo vred¬ nostno določene liste. Podjetja po novem ne bodo mogla izkoriščati pravice do uvoza v razmerju 1 : 1 z ustvarjenim izvozom v obmejni blagovni iz¬ menjavi tudi če so na prednostni listi, če so ustvarjeni pri¬ livi presegli vrednostno določene liste na podlagi katerih se vrši obmejna trgovinska izmenjava, ampak samo 75 % od ustvar¬ jenega izvoza. Tu je prišlo 1. januarja 1983 do sprememb tako, da trenutno slovenska kot tudi hrvaška podjetja razpolagajo z devizami v razmerju 80 : 20 glede na ustvarjen izvoz. Zaradi pogostega spreminjanja predpisov na tem področju, pa se je nujno potreb no posvetovati s pristojnimi republiškimi organi (SISEOT, Gos podarska zbornica) ali bankama, ki opravljata plačilni promet - 45 - zato, da bi podjetja natančno vedela s kolikšnim deležom de¬ viz razpolagajo. 13. DOLOČBE 4. ČLENA TRŽAŠKEGA TER GORIŠKEGA SPORAZUMA V 4. členu Tržaškega ter Goriškega sporazuma sta zajeti dve določbi o začasnem uvozu blaga v cono Trsta (Gorico). Carinar niča v Trstu (Gorici) bo dovoljevala začasni uvoz: a) jugoslovanskih strojev, naprav in prevoznih sredstev, po¬ slanih na italijansko območje (cono Trsta oziroma Gorico) zaradi popravil, b) jugoslovanskih surovin in polproizvodov, poslanih na itali jansko območje (Trsta oziroma Gorice) zaradi predelave. “ Ta uvoz pa ne bo dovoljen, če bi bil v nasprotju s splošnimi predpisi o začasnem uvozu, ki so veljavni v Italiji. Ta člen je nastal zaradi velikega nesorazmerja v gospodarskem razvoju mest Trsta ter Gorice na eni in zaledja, ki zajema Jugoslovan ski del, vključen v oba sporazuma, na drugi strani. Danes imata ti dve določbi 4. člena še vedno pravno veljavo in tudi svoj pomen, čeprav se praktično ne izkoriščata. Pomembnost tega člena danes je predvsem v tem, da ni potrebno dovoljenje centralnih carinskih oblasti v Rimu za začasen u- voz, temveč ga lahko neposredno dovolijo v carinarnicah Gori¬ ci ali Trstu. Še vedno obstaja določena razlika v gospodarskem razvoju pred vsem mesta Trsta na eni strani ter jugoslovanskega ožemija7 ki sodeluje v sporazumu na drugi strani. Ta možnost, ki jo nudi 4. člen Tržaškega in Goriškega sporazuma, bi se lahko izkoristila predvsem tam, kjer so potrebni stroji z visoko iz popolnjeno tehniko pa na majhno število prebivalstva niso do¬ nosni (razvijanje barvnih filmov) ter pri raznih testiranjih blaga. 14. DOLOČBA 6. ČLENA TRŽAŠKEGA SPORAZUMA Šesti člen Tržaškega sporazuma predvideva, da bo preko avto¬ nomnega računa, odprtega pri podružnici Banca d'Italia v Trstu, urejeno plačevanje med tistimi osebami, ki prebivajo v enem od obmejnih območij in hodijo redno na delo v drugo ob¬ mejno območje. V letu 1955 je bilo predvideno, da bodo ta pla - 46 - čila znašala do višine letnega globalnega zneska 1p0 milijo¬ nov lir. Danes se ta določba Tržaškega sporazuma ne izvaja, čeprav je nemalo ljudi, predvsem z jugoslovanskega obmejnega obroč ja, ki hodi na redno ali pa dopolnilno zaposlitev na italijansko obmejno območje. Prav tako je bilo pred leti manjše število italijanskih državljanov iz Trsta redno zaposlenih v Casinoju Portorož ter so se redno vozili iz Trsta k nam na delo. V sporazumu pa ni natančneje določeno, kaj je mišljeno pod osebami, ki hodijo redno na delo v drugo mejno območje. Tako je med drugim nejasno, ali sporazum zajema le tiste, ki so redno zaposleni, ali tudi tiste, ki hodijo zgolj na popoldan¬ sko dopolnilno delo v Trst, katerih naj bi bilo, predvsem žensk, nekaj tisoč. Glede teh oseb ter njihovega plačevanja in prenašanja valute bi bil potreben poseben dogovor med za¬ interesiranimi stranmi. In čeprav je danes to vprašanje bolj teoretično kot praktično, bo verjetno sčasoma postalo žgoče, in to predvsem za tiste, ki bodo želeli uveljavljati svoje so cialne pravice na podlagi takega dela ali pa pravico do večT kratnega potovanja v italijanske obmejne kraje brez plačila pologa. Kot že rečeno, se ta določba Tržaškega sporazuma zadnje čase ne izvaja, omenja pa se možnost, da bi preko avtonomnega raču na plačevali pokojnine tistim upokojencem, ki sicer živijo na obmejnem območju ene od podpisnic sporazuma, dobivajo pa po¬ kojnino druge podpisnice sporazuma. Za plačevanje pokojnin preko avtonomnega računa lahko torej rečemo, da spada v okvir 6. člena Tržaškega sporazuma. Tako plačevanje pokojnin med obmejnima območjema pa'je obstajalo že pred podpisom Tržaškega sporazuma, in to že od leta 19^7 na podlagi "Zapisnikov vojnih uprav bivše cone A in B, ki se nanašajo na trgovinsko izmenjavo med obema conama". 1 5. DOLOČBA 9. ČLENA TRŽAŠKEGA IN 8. ČLENA GORIŠKEGA SPORAZUMA V 9. členu Tržaškega in 8. členu Goriškega sporazuma je dolo¬ čeno, da za tisto, kar ni predvideno v obeh sporazumih velja¬ jo določbe jugoslovansko-italijanskih trgovinskih sporazumov in Plačilnega sporazuma. V letu 1955, ko sta bila podpisana Tržaški in Goriški sporazum, sta bila podpisana tudi .jugoslo¬ vansko-itali janski trgovinski sporazum in sporazom o 1 plačil¬ nem prometu (Dodatek Ur. 1. FLRJ 3/57 str. 58). Jugoslovansko -italijanski sporazum iz leta 1955 je bil nadomeščen s trgo¬ vinskim sporazumom 3. 8. 1961 in kasneje s trgovinskim spo¬ razumom podpisanim 23. 3- 1963 v Rimu (Ur. 1. FLRJ, mednarod¬ ni sporazumi 1964 št. 7). Jugoslovansko-italijanski plačilni - 47 - sporazum iz leta 1955 je bil nadomeščen s plačilnim sporazu¬ mom podpisanim v Rimu 3. 8. 1957 ter dopolnjen z izmenjavo pi sem med jugoslovansko in italijansko delegacijo v Rimu 23. 37 1963 (Ur. 1. FLRJ, med. sporazumi 1969 št. 7). V zgoraj na¬ štetih sporazumih ter morebitnih novih trgovinskih in plačil¬ nih sporazumih, ki jih bosta podpisali Jugoslavija in Italija je predvideno po členu 9 Tržaškega in členu 8 Goriškega spora zuma, da se poišče rešitev za tista vprašanja, ki niso po¬ drobneje obdelana v samih sporazumih o obmejni trgovinski iz¬ menjavi . To je predvsem vprašanje izvora in prihoda blaga, ki se izme¬ njuje po Tržaškem in Goriškem sporazumu. Prav tako bi se na podlagi omenjenih sporazumov dalo rešiti vprašanje valute, v kateri se vodi avtonomni račun. Za Jugoslavijo bi bilo ugod¬ nejše, če bi se vodil v ameriških dolarjih in to predvsem za¬ radi visoke inflacije lire. Trgovinski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo ter plačilni sporazumi bi tudi lahko v veliki meri pripomogli k odpravi vi sokega salda v korist jugoslovanskih podjetij na avtonomnih računih pri Banco d'Italia. Napotila 9- člena Tržaškega in 8. člena Goriškega sporazuma lahko prav tako služijo za morebitne spremembe obeh sporazu¬ mov oziroma njihove dopolnitve, tako kot je bilo to v primeru dogovora o ribolovu v Tržaškem zalivu, ki je bil podpisan v Rimu 18. februarja 1983 in vključen v okvir Tržaškega sporazu ma. Na podlagi dogovora o ribolovu v Tržaškem zalivu je bilo dolo čeno območje (označeno s točkami A, B, C in D), ki obsega del jugoslovanskega in del italijanskega teritorialnega morja. V njem bodo lahko ribarile tako jugoslovanske kot tudi italijan ske ribiške ladje (40 jugoslovanskih in 40 italijanskih laT dij). 16. PERSPEKTIVE ZA RAZVOJ OBMEJNE TRGOVINSKE IZMENJAVE MED JUGO¬ SLAVIJO IN ITALIJO Zaželjeno je, da bi se tudi v prihodnje obmejna trgovinska iz menjava še naprej razvijala na temelju možnosti, ki jih nudi¬ ta Tržaški in Goriški sporazum. Oba sporazuma sta samo ena izmed oblik obmejnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, kot je bilo to že opisano. Danes si obe strani predvsem priza devata, da bi ustanavljali podjetja s skupnim vlaganjem sred¬ stev, tako na jugoslovanski kot italijanski strani. Nedvomno so še druge možnosti (brezcarinska cona, itd.), vendar pa je potrebno dokler se te možnosti ne uresničijo, kar najbolj iz¬ koristiti olajšave za jugoslovansko blago, ki ga nudita Tr- - 48 - žaški in Goriški sporazum. Tu gre predvsem za brezcarinski iz voz blaga na podlagi liste C, ki nudi Jugoslaviji izjemno moz nost za prodor njenega blaga na evropski trg. Na podlagi trgovinskega protokola, ki ga je Jugoslavija pod¬ pisala z EGS leta 1980 je jugoslovansko blago v doberšni meri oproščeno carin ali pa je oproščeno carin v okviru določenih kontingentov, ostajajo pa še vedno carine za določeno jugoslo vansko blago, za katerega je Jugoslavija izredno zainteresira na. To je npr. telečje meso ter razni drugi kmetijski in pre¬ hrambeni izdelki. Pri tovrstnem blagu pa Jugoslavija običajno prekorači uvozne kontingente EGS in bi zato bilo potrebno v največji možni meri izkoristiti ugodnosti, ki jih nudita Tr¬ žaški in Goriški sporazum, tako kot to delajo druge države na podlagi zgoraj opisanih sporazumov. Upoštevajoč, da sta bila Tržaški in Goriški sporazum podpisa¬ na leta 1955, da pa v praksi prav zaradi tega prihaja do pre¬ cejšnjih razhajanj od določb v sporazumih, bi bila potrebna poprava nekaterih določb, če že ne celotnih sporazumov. Prav tako se postavlja vprašanje, ali sta še potrebna dva sporazu¬ ma in če ne bi bilo bolje oba sporazuma združiti v enega, kar bi zmanjšalo ter uskladilo urejanje poslov v okviru obmejne trgovinske izmenjave z Italijo. Nekateri vzroki za zapletenost v poslovanju v okviru obmejne trgovine z Italijo se pojavljajo samo na jugoslovanski stra¬ ni . Ker bi naštevanje vseh teh vzrokov zahtevalo dodatno po¬ glavje, bomo v tej kratki analizi sporazumov o obmejni trgo¬ vinski izmenjavi z Italijo našteli samo nekatere pomembnejše. Pristojni hrvaški in slovenski republiški organi bi morali u- skladiti predpise, ki urejajo poslovanje v okviru Tržaškega sporazuma, kar bi poenostavilo njegovo izvajanje ter odpravi¬ lo administrativne vzroke za zamudnost pri poslovanju v okvi¬ ru tega sporazuma. Prav tako naj bi organi obeh republik ozi¬ roma zvezni organi izdali natančne in jasne ter trajnejše ve¬ ljavne predpise, ki bi natančno urejali poslovanje v okviru obmejne blagovne izmenjave z Italijo. Predpisi bi torej mora¬ li imeti trajnejšo veljavo ter bi morali biti ustrezno objav¬ ljeni, tako da ne bi več prihajalo do zastojev zaradi neobve¬ ščenosti podjetij. Če že dejavnikov, ki so vzrok za visok plačilni saldo ni mogo če odpraviti, in sredstva tako leže neizkoriščena pri Banco d'Italia v Trstu oziroma Gorici, se zastavlja vprašanje, za¬ kaj se je odprl račun samo pri italijanski banki in ne tudi pri obeh jugoslovanskih bankah, ki izvajata plačilni promet v obmejni trgovini z Italijo. Ker pa je bolj malo verjetno, da bi se to vprašanje dalo rešiti v krajšem času ter brez konce¬ sij jugoslovanske strani, bi lahko problem visokega salda za¬ časno ublažili tako, da se ne bi več plačila obračunavala v italijanskih lirah, ampak v ameriških dolarjih, katerih vred¬ nost zaradi inflacije ne pada toliko kot vrednost lire. V spo - 49 - razumih o obmejni blagovni izmenjavi, ki jih je podpisala Ju¬ goslavija z Eolgarijo, Madžarsko in Romunijo, je obračunska enota dolar, prav tako so plačilno enoto v avstrijsko - itali janskem sporazumu iz leta 1949, v katerem je bilo določeno7 da se bodo plačila obračunavala v lirah, že leta 1950 spo¬ razumne zamenjali z ameriškim dolarjem. Leta 1958, ko sta av¬ strijski šiling in italijanska lira postala konvertibilna, pa plačujeta državi v lastni valuti. Za odpravo neuravnotežene plačilne bilance na avtonomnih ra¬ čunih bi morali vladi obeh držav, tako kot to določata spora¬ zuma (Tržaški, člen 8, Goriški, člen 7), poiskati rešitev, ki bi bila ustreznejša od neuspelega prenašanja viška salda z av tenerrnih računov na splošni račun (ccnto estero), kot se je izvajalo v letih 1975 - 1979. To vprašanje bi bilo mogoče re¬ šiti z ustanovitvijo mešane jugoslovansko - italijanske ban¬ ke, kar je predvideno v resoluciji, ki so jo sprejeli na svo¬ jem 49. zasedanju v Opatiji jugoslovansko - italijanska trgo¬ vinska zbornica decembra 1982. Resolucija delovne skupine za obmejni blagovni promet prav tako poudarja nujnost ustanovitve posebne dvostranske komisi¬ je za sodelovanje med obmejnima območjema, za kar je že zago¬ tovljen pristanek obeh vlad. Z ustanovitvijo te komisije bi se odpravila največja hiba Tržaškega in Goriškega sporazuma, in sicer da njuni ustvarjalci niso predvideli posebne jugoslo vansko - italijanske komisije, ki bi izvajanje obeh sporazu! mev nadzirala in usmerjala. - 50 - SOMMARIO In seguito alla seconda guerra mondiale la frontiera italo-jugoslava venne stabilita cosi che una parte della popolazione slovena rimase in Italia mentre una parte della popolazione italiana rimase in Jugoslavia. Essendo impossibile tracciare la frontiera secondo 1'appartenenza etnica della popolazione venne previsto nel Trattato di pace fra 1'Italia e le potenze alleate ed associate, firmato a Parigi il 10. febbraio 1947, di trovare una soluzione al problema deli'appartenenza etnica nelle regioni limitrofi con la co3tituzione del Territorio Libero di Trieste. II Terri- torio Libero di Trieste doveva rappresentare un'entita statale sotto la sorveglianza del consiglio di sicurezza deli' ONU e con un governatore nomi nato con il consenso del governo jugoslavo e del governo italiano. La soluzione ricercata nella costituzione del Territorio Libero di Trieste non venne mai realizzata e per questo i due governi firmarono a Londra il Memorandum d'intesa il 5. ottobre 1954, con il quale il Territorio Libero di Trieste viene ripartito fra 1'Italia e la Jugoslavia. Come continuazione della soluzione rappresentata dal Memorandum del 1954 vengono firmati gli accordi per gli scambi commerciali tra le zone limitro fe d' Italia e Jugoslavia. Con due accordi firmati a Roma il 31. maržo 1955 i due governi hanno voluto agevolare gli scambi commerciali fra la zona di Trieste (Italia) e le zone di Buie, Capodistria, Sežana e Nuova Gorizia (Jugoslavia). Il secondo accordo porta sugli scambi commerciali agevolati tra le zone di frontiera di Gorizia - Udine (Italia) e di Sežana - Nuova Gorizia - Tolmino (Jugoslavia). Gli accordi denominati in Jugoslavia "Tržaški sporazum" ("accordo di Trieste", perche copre la zona di Trieste ed il suo retroterra naturale) e "Goriški sporazum" ("accordo di Gorizia", perche copre la zona di Gori¬ zia) vengono conclusi per ovviare alla divisione delle due etnie dalle lo- ro pa trie ed allo stesso tempo si cerco una soluzione per Trieste che, con la nuova frontiera, rimase senza il suo retroterra come quest ultimo rima¬ se senza il suo centro storico commerciale. Lo stesso vale per 1 " accordo di Gorizia". Questi due accordi prevedeno i scambi commerciali agevolati fra le zone li mitrofe italo-jugoslave in base alle liste A e B. Le merci elencate nelle liste A allegate agli accordi possono essere impor tate nelle zone italiane fino a concorrenza delle quantita o dei valori indicati a fianco di ciascuna di esse. Le merci elencate nelle liste B, allegate agli accordi possono essere im- portate nelle zone jugoslave fino a concorrenza delle quantita o dei valo¬ ri indicati a fianco di ciascuna di esse. Con 1'accordo di "Trieste" vengono scambiate anche due lettere fra il go¬ verno italiano e jugoslavo in base alle quali si štabilisce anche lo scam- bio commerciale delle merci elencate nelle liste C e D. Nella lista C so - no elencate le merci che possono essere importate nella zona di Trieste in - 51 - franchigia doganale sempre quando sono destinate al consumo o alla fabbri- cazione nella zona. Le merci elencate nella lista D possono essere importa te nella zona di Buie, Capodistria, Nuova Gorizia e Sežana in franchigia doganale sempre quando sono destinate al consumo o alla fabbricazione loca le. Le liste dei due accordi, che hanno un chiaro precedente nell'accordo pre- ferenziale italo-austriaco firmato a Roma nel 1949 sugli scambi commercia- li fra le regioni italiane del Trentino-Alto Adige e i Laender austriaci Tirolo e Vorarlberg, sono State modificate varie volte dal 1955. L'ultima modifica e avvenuta nel 1977 con la quale si stabilisce che gli scambi com merciali che si effettueranno in base alle liste C e D saranno di 13 mi- liardi di lire per ciascuna parte. Gli accordi del 1955 vengono confermati dagli accordi di Osimo che elimina no gli ultimi contenziosi territoriali fra l'Italia e la Jugoslavia. Con gli accordi di Osimo si prevede anche una serie di altre cooperazioni ita- lo-jugoslave nel campo economico, culturale ed in materia del medio ambien te, nonche la costituzione di una zona franca a cavallo della frontiera italo-jugoslava sul Carso vicino Sežana. L'accordo di Udine firmato a Udine nel 1949 e 1955, e rinnovato nel 1962 e il 15- maggio 1982 sempre a Udine costituisce un altro tipo di accordo. A differenza degli accordi preferenziali del 1955, quest'ultimo consente del le agevolazioni per il passaggio della frontiera alla popolazione residen- te nelle zone limitrofe. Si tratta di un cosiddetto accordo sul traffico di frontiera che ha contribuito in gran parte a diminuire l'effeto negati- vo che la frontiera imposta da un trattato di pace internazionale ha avuto sulle relazioni familiari, sociali, culturali ed economiche della popola¬ zione che da secoli viveva in comune. Oggi visto il numero degli accordi che esistono fra 1'Italia e la Jugosla- via e che riguardano le zone limitrofe e la popolazione ivi residente e tenendo conto della differenza dei sistemi esistenti nei due stati si puo senza dubio affermare che si tratta della piu ampia collaborazione fronta- liera in Europa ed anche nel mondo. Prevod: B. G., D. T.; VIRI Literatura 1. MIHAJLO AČIMOVIČ: 2. MIHAJLO AČIMOVIČ: 3. 4. J. ANDRASSY: 5. FRANCE ARHAR: 6. FRANCOISE BUFFAT: 7. FRANCESCO CINTI: 8. GIORGIO CONETT1: 9. ALFREDO CUTRERO - GUIDO PASTENA: 10. MARIO Dl LORENZO: 11. MftRIO Dl LORENZO: 12. JEAN-BAPTISTE DUROSELLE: 13- IAN S. FORRESTER: 14. 15. 16 . 17. JANKO JERI : 18. EUGENIO LEPRI: 19. ANGELO M. MIATELLO: Malogranični promet izmedu Jugoslavije i Italije, Beograd 1977 Ekonomska suradnja pograničnih područja Ju gcslavije sa susjednim zemljama, Zagreb 1978 Acccrdo preferenciale Trentino Alto Adige- Tirolc Voralberg 1949 - 1970. Izdajatelji publikacije so gospodarske zbornice: Bo- zano, Trento, Insbruck, Feldkirch Les relations internationales de voisina- ge, Recueil des cours Academie de droit internat.ional 1951/11 "Obmejno sodelovanje, najtesnejša vez v ekonomskih odnosih med sosednjimi država¬ mi", Bančni vestnik, Ljubljana 1981, št. 5 Zones franches de Haute Savoie et Pays de Gex, diplomska naloga, Geneve, 1980 "Trieste zona franca?" - Vita doganale, anno 2, n. 11. 1950 La cooperazione italo-jugoslava secondo gli accordi di Osimo del 1975, Rivista di diritto internazionale, vol. LX/1977 Milano Testo unico delle Leggi doganali, Roma 1971 Corso di diritto doganale, Milano 1947 Territorio doganale - Rivista Tributi, Ro¬ ma 1940 Nr XVIII Le conflit de Trieste 1943-1954, Bruxelles 1966 EEC custums laws: rules of origine and pre ferential duty treatment, European Law Rewiew vol. 5 no 3. June 1980 Gli accordi di Osimo, Beograd, izdajatelj Dopisna delavska univerza v Ljubljani The de Gasperi - Gruber agreement on the Alto Adige, Rome 1960 Industrijska cona pri Sežani, Raziskovalni center ekonomske fakultete, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana 1977 Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni, Ljubljana, 1961 Instituzioni di diritto e tecnica dogana¬ le , Roma 1962 Les zones franches, les institutions simi- laires et le droit communautaire. Rivista di diritto Europeo, anno XXII., n. 2, 1982 53 - 20. BOGDAN C. NOVAK: 21. ERNEST PETRIČ, IVO MURKO: 22 . 23. CHARLES ROUSSEAU: 24. M. KOZINA: 25. 26. MAN LID UDINA: 27. NIKOLAUS VAULONT: 28 . 29. MAN LID UDINA: 30. MANLIO UDINA: 31. IVAN VETRIH: 32. SAMBRI CLAUDIO : Trieste 1941 - 1954, The Ethnic, Political and Ideological struggle (Chicago and Lon¬ don 1970) Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, raziskava, Ljubljana 1981 Poročilo o delu jugoslovanske trgovinske zbornice v Trstu, 20. 12. 1982, n. prot. 376/82 Fonctionnement du regime des zones fran- ches depuis l'adhesion de la Suisse a la C. E. E. par l'accord du 22. 7. 1972, Re- vue generale de Droit International Pu¬ blic, 1978, str. 289 Tržaški sporazum, dipl. naloga, Ljubljana 1978 Succesful Negotiation Trieste 1954, An appraisal by the five participants, Prin- cetown, University press, 1976 Scritti sulla questione di Trieste sorta in seguito al secondo conflitto mondiale, Milano 1969 L'Union douaniere de la Communaute econo- mique europeenne, Bruxelles - Luxembourg 1980 Podsetnik za kontrolu radnih organizacija, koje se bave poslovima izvoza i uvoza robe i usluga u malograničnom i susedskom preko morskom prometu, Savezni devizni inšpekto¬ rat, Beograd 1974 Gli accordi Italo-jugoslavi di Osimo del 10. Novembre 1975, Rivista di diritto in- terznazionale v. LX/1977, Milano II diritto internazionale tr.i butario, Pado va 1949 Goriški sporazum, dipl. naloga, Ljubljana 1978 Una frontiera aperta. Indagini sui valichi italo-jugoslavi. Istituto Di Sociologia Internazionale, Go- rizia 1970 - 54 - Pravni akti 1 . 2 . 3. 4. Sporazum izmedu Federativne Narodne Republike Jugoslavije i Italijan¬ ske Republike o lokalnoj razmeni Izmedu pograničnih cona Trsta, s ied ne Strane, i Buja, Kopra, Sežane i Nove Gorice sa druge strane (Ur. 1. FNRJ 1957, med. ugovori sv. br. 1) izmenjava pisem med Italijansko republiko in FNR Jugoslavijo nanaša¬ joč se na obmejno izmenjavo med področji Trsta na eni strani in Buje, Koper, Sežana in Nova Gorica na drugi strani (Ur. 1. FNRJ 1957, med. ugovori sv. br. 1) Sporazum med FLR Jugoslavijo in Italijansko republiko o lokalni izme- izmenjavi med obmejnima področjema Gorica - Videm in Sežana - Nova Gorica - Tolmin (Ur. 1. FNRJ 1957, med. ugovori št. 2) Sporazum o malograničnom prometu izmedu Federativne Narodne Republike Jugoslavije i Republike Italije, United nations Treaty series N 433s 106 Videm-Udine 3- 2. 1949 (Med. ugovori FNRJ 1956, sves. br. 68 st. 5) 5. Trgovinski sporazum med FLRJ in Italijo podpisan v Rimu 31- 3- 1955, Ur. 1. FLRJ, dodatek 3/57, st. 58 6. Plačilni sporazum med FLRJ in Italijo podpisan v Rimu 31- 3. 195-, Ur. 1. FLRJ, dodatek 3/57 st 58 7. Spomenica o soglasju med vladami Italije, Velike Britanije, ZDA in Jugoslavije nanašajoč se na Svobodno tržaško ozemlje (Medunarodni ugo vori i drugi sporazumi, dodatak Sl. 1. Beograd 1954, br. 6 s. 5) 8- Dogovor med poveljstvom zavezniških sil v Sredozemlju in poveljstvom jugoslovanske osvobodilne vojske, Devin 20. 6. 1945, (Medunarodni ugovori FNRJ Beograd, 1945, br. 3 s. 24-25) v 9- Mirovna pogodba z Italijo, Pariz 10. 2. 1947 (Ur. 1. FLRJ st.74/19 i> TO. Sporazum med Veliko Britanijo, ZDA in Jugoslavijo o začasni upravi Ju lijske Benečije, Beograd 9. 6. 1945 (Nations Unies RTE vol. 139, st. 381 -■nluka o registraciji sporazuma izmedu FNRJ i republike Italije o pro -uzenju važenja Italijansko-jugoslovanskog protokola o razmeni robe ■jp • ^949 i drugih sporazuma (Dodatek Sl. listu 3/1954) •A lok o izvozu in uvozu blaga in storitev v malem obmejnem in sosed- 13 prekom °rskem prometu (Ur. 1. SFRJ 1966, št. 45, st. 913) Protokoli der XXXI. Tagung der im Artikel 6 des Abkommen zwi- schen de^ oestereichisches Bundesregierung und der italienischen Re- gierung ueber die Regelung des erleichterten IVarenaustausches zwi- ochen den oestereichischen Bundeslaendern Tirol und Vorrarlberg und „ er italienischen Region Trentino-Sued Tirol vorgesehen Gemischten 14. J] 0 ™5 lssion B : G. BI. 1980, st. 141 . re . Pa 0 ratifikaciji trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Itali 0° 1 k* med - ugovori 1964) g ok o ratifikaciji protokola k trgovinskemu sporazumu med Jugoslavi 15 Od 1 ln (Ur. 1. SFRJ med. ugovori 1965 št. st 102) . ok 0 ratifikaciji zapisnika z 2. sestanka delovne skupine za me- ,! jav ° me 8 obmejnimi območji Jugoslavije in Italije 10. 3- 1977 r - 1 . //79, dodatek medn. pog. st. 590 - 55 - Časopisje - članki 1. Delo, Trst, 2. 4. 1955, st. 1 "Za 4,3 milijarde izmenjav med Tržaškim ozemljem in cono B" 2. Primorski dnevnik, Trst, 31. 3. 1955, s. 1 "Danes bodo v Rimu podpisa ni jugoslovansko-italijanski sporazumi" 3- Primorski dnevnik, Trst, 1. 4. 1955, s. 1 "Podpisani sporazumi ustvar jajo pogoje za razvoj dobrih sosedskih odnosov" 4. Slovenski Jadran, Koper, št. 14, 1. 4. 1955, s. 2 "Jugoslovansko-ita- lijanski trgovinski sporazum" 5. Delo, Ljubljana, 3. 7. 1982, s. 20 "Kakšne so izkušnje z maloobmejno menjavo" 6. Delo, Ljubljana, 13. 10. 1982 "Obmejno sodelovanje je in ostaja pred¬ nostno" 7. Primorske novice, Koper, 24. 9. 1982 "Špekulacije pri izvozu" 8. Delo, Ljubljana, 23. 9. 1982 "Uresničevanje Osima" 9. Primorski dnevnik, Trst, 9. 11. 1982 "Za okrepitev maloobmejne menja¬ ve" 10. Primorski dnevnik, Trst, 2. 11. 1982 "Promet do konca septembra preše gel 246 milijard lir" 11. Primorske novice, Koper, 29. 10. 1982 "Ugodna blagovna menjava ob me¬ ji" 12. Primorske novice, Koper, 3. 12. 1982 "Omejitve ne smejo okrniti sode¬ lovanja" 13. Primorske novice, Koper, 3- 12. 1982 "Premalo gospodarskega sodelova¬ nja" 14. La Repubblica 3. 8. 1982, st. 27 "Fiumi di prodotti dell'Est entrano illegalmente nella CEE" 15- Primorske novice, Koper 26. 11. 1982, št. 94, st. 22 "Skupni imenova¬ lec: želja po odpiranju" 16. Primorske novice, Koper, 10. 12. 1982, št. 97, st. 1 "Odprta meja ni "legalni šverc" 17. Delo, Ljubljana, 9. 12. 1982 st. 11 "Izolski in italijanski ribiči družno lovijo" 18. Primorske novice, Koper, 17. 12. 1982, št. 100, st. 6 "Gospodarske po bude ob meji" 19. Primorske novice, Koper, 10. 12. 1982, št. 98, st. 20 "V Keramixu se izguba veča" 20. Delo, Ljubljana, 19. 11- 1982, št. 4 "Koliko zrna in koliko plev?" 21. Primorske novice, Koper, 29. 10. 1982, št. 86, st. 6 "Kakšne barve je to delo" 22. Delo, Ljubljana, 24. 11. 1982, št. 14 "Predlog nove verzije mešane in dustrijske cone" 23- Delo, Ljubljana, 9. 10. 1982 "Blagovni tokovi kljub relativnemu iz¬ boljšanju niso zadovoljivi" 24. Glasnik pri vredne komore Jugoslavije, 1982, leto XXX, št. 1-2 "Zakono davna iniciativa PKJ; Više slobode za slobodne carinske zone" 25. II Piccolo, Trst,l6. 1. 1983, št. 13 "Continua identico il conto auto nomo" 26. Delo, Ljubljana, 27. 11- 1982 "Boj za Trst za zeleno mizo" - 56 - GODINA 1957 S VES K A BR. 1 M EDU NAR O D NI UGOVORI FEDERATIVNE NARODNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE SPORAZUM IZMEDU FEDERATIVNE NARODNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE I ITALI¬ JANSKE REPUBLIKE O LOKALNOJ RA ZMENI IZMEDU POG RA NIČNIM ZONA TRSTA, S JEDNE STRANE, I RUJA, KOPRA, SEŽANE I NOVE GORICE, S DRUGE STRANE RIM, 31 MARTA 1955 mA tNl; N? "O IZDA RJE DRŽAVNOG SEKRETA RI JATA ZA INGOT. ANE POSLOV; SPORAZUM IZMEDU FEDERATIVNE NARODNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE I ITALIJAN KS K REPUBLIKE O LOKALNOJ RAZMENI IZMEDU POGRANlCNIH ZONA TRSTA, S JEDNE STRANE, I BUJA, KOPRA, SEŽANE I NOVE GORICE,' S DRUGE STRANE* Vlada Federativne Narodne Republike Jugoslavije i Vlada Italijanske Republike u cilja da olakšaju lo- kalnu trgovinsku razmenu izmedu pograntičnih terito¬ rija, utvrdile su, sporazumno, sledeče; Član I Lokalna trgovinska razmena, podvrgnuta režimu predvidenom ovim Sporazumom, jeste ona koja če se izvršavati izmedu pograničnih zona Trsta, s jeane Strane, i Buja, Kopra, Sežane i Nove Gorice, s druge Strane. Član II Roba predvidena listom A, priloženom ovom Spo¬ razumu, moči če se uvoziti u zonu Trsta do količina iti vrednosti naznačenih uz svaku od njih. Roba predvidena Ustom B, priloženom ovom Spo¬ razumu, moči če se uvoziti u zonu Buja, Kopra, Sežane i Nove Gorice do količina iU vrednosti naznačenih uz svaku od njih. Član III Dve Vlade rezervišu pravo da sporazumno u lista¬ ma A i B izvrže one kvantitativne i kvalitativne ispravke čija bi celishodnost bila priznata. Član IV Carinarnica u Trstu odobriče direktna privremeni uvoz: a) mašina, instalacija i prevoznih sredstava iz Jugoslavije upučenih u zonu Trsta radi opravke; b) sirovina i pol upre izvoda iz Jugoslavije upu¬ čenih u zonu Trsta radi prerade. Medutim, lakav uvoz neče biti odobravan ukoliko je urotivan opštim odredbama o privremenom uvozu valečim u IlaUji. Član V Roba, uldjučiv i sporedne troškovc, i usluge, o ko- jinsa je reč u članu 4 ovog Sporazuma, biče obostrano obračunavane u italijanskim lirama. I’lačanja če se vršiti po postopku predvidenom ) e gosto vensko-italijanskim piatnim sporazumom, pre¬ ko autonomnog kompenzacionojz beskamatnog računa •i italijanskim lirama, nazvunog »Aulonomni račun-«, Mi če filijala »Bariča dTtalia« u Trstu otvoriti na ime * ? ugaslo venske izvozne i kreditne banko« Beograd. •) Ovaj Sporazum ralifikovalo Jo Savezno IzvrSno veče .atiUvm u s br 02 od 2« septembra 156» Kortin«, a objavljen ■ ■ '• Podatku br. 11 »Službeno« lista >NiiJ* od 5 Jula !!>:••» A C C O R D O TRA LA REPUBBLICA ITALIANA E LA RE- PUBBLICA POPOLAHE FEDERATIVA Dl JUGO-- SLAVIA PER GLI SCAMBI LOCALI TKA LE ZONE LIM1TROFE Dl TRIESTE, DA UNA PAKTE, E BUTE, CAPODISTRIA, SESANA E NUOVA GOK1ZIA, DALL’ALTRA* II Governo della Repubblica Ilaliana ed il Governo della Repubblica Popolarc Foderativa di Jugosiavia, allo scopo ai facililare gli scambj commcrciali locali tra territori limitroli, hanno štabi.lito, dl comune ac- cordo, quanto seguc: Art. I Gli scambi commerciali locali, animessi al regime previsto dal preselite Accordo, sono quellj che ver- ranno effettuati tra le zone i-hnitrofe di Trieste, da una par te, e Buie, Capodistria, Sesana e Nuova Go- rizia dall'altra. Art. II Le merci elencate nella Lista A, al legata al P re¬ sen te Accordo, potranno essere impvrtate nella zona di Trieste fino alla comcorrenza della quantita o dei valorj indicati a fianco di ciascuna di esse. Le merci elencale nella lista B, allegata al pre- spnte Accordo, potranno essere importate nella zona di Buie, Capodistria, Sesana e Nuova Goriz.ia, fino alla concorrenza dello quantita o bei valori indicati, a fianco di ciascuna di esse. Art. III I due Governi si riservano di apportare di comuivj accordo alle liste A e B quellc modifiche quant:tativ e quaJitative di cui veaiisse risonoscluta 1’opportunita. Art. IV La Dogana di Trieste consentira dirretlarnente la temporanea importazione: a) delle macchine, installazioiti e mezzi di trans¬ porte jugosiavi inviatj nella zena dj Trieste por esservl ri parati; — b) delle materi« prime e dei samllavorati jugosiavi inviuti nella zona di Trieste por esservi trasformatl. Tali importazioni non saranno tuttavia consentite qualora sian 0 contrarie alle disposizionj general, sttlla temporanea importazione in vigore in Halla. Art. V Le merci, incluse le spese accessorie. ed i servizi, di cui alTarticolo IV del presente Accordo, saranno fatturati da ambo le partj in lire italianc. I pagamenti relalivi si eflettueranno in base alla procedura prevista da!TAccordo di pagainento italo- jugoslavo, a mozzo del conto aulonomo d, compensa- ziatire in lire ilaliana, non produttiv« d, interessi, de- nomlnato »Conto aulonorno«, che la filiale di Trieste della Banca dTtalia a pr ir d a nomc della »Jugoslovanska Izvozna i kreditna banka« di Belgrado. Q u «• n to Accordo c stnto ratlficato d.M Cons-igllo e.sc-eutlvo fcrtcralc, dcctctu K. s. K* g;* Uol ‘JO setlerabre u ptitollcato ud Supplcmonio n clcUa »Gaz/.cU& uffl^tntc IUTYV SVESKA BK. 1 6 GODINA 19S7 Dve pomenute banke napravice sporazume potreb¬ ne za primenu ovoga člana. Član VI Preko računa pomenutog u članu V ovog Spora¬ zuma biče regulisana i plavanja koja se odnose na nadnice lica nastanjenih u jediioj od dveju zona, koja redovno odlaze na rad u drugu zonu, i to do višine godišnje globalne sum e od 100 miliona italijanskih lira. Član VII Po isteku ovog Sporazuma eventualni saldo ra¬ čuna predvidenog u članu V biče prenet na opšti račun predviden jugoslovensko-italijanskim Platnim spo¬ razumom. Član Vffl Dve Vlade se obavezuju da obezbede, preko na- dležniih vlasti, normalan i redovan razvoj razmene izmedu dveju zona, kako bi fie »prečilo da se pojavi takva neuravnoteženost koja :bl mogla ometati blago- vremeno regulisanje plačanja. Član IX Za ono što nije predvideno ovim Sporazumom, primenjivače se odredbe jugoslovensko-italijanskog Trgovinskog sporazuma i Platnog sporazuma. I Član X Račun »Istarske banke« i račun »Jugoslovenske Izvozne i kreditne banke« koji se sada nalaze otvoreni kod filijale »Banco dTtalia« u Trstu biče zaključeni na dan stopanja na snagu ovog Sporazuma. Eventualni saldo računa »Istarske banke« biče u- plačen na račun predviden članom V ovog Sporazuma. Eventualni salde računa »Jugoslovanske izvozne i kreditne banke« biče uplačen na generalni račun pred¬ viden jugoslovensko-italijanskim Platnim sporazumom. Plačanja koja proističu iz ugovora več zaključenih shodno sporazumima izmedu Vojnih uprava bivših zona A i B biče izvršena preko računa predvidenog u članu V ovog Sporazuma. Plačanja koja proističu iz ugovora več zaključenih shodno »Protokolu o trgovimskoj razmeni izmedu FNR Jugoslavije i bivše zone A Slobodne Teritorije Trsta« odf 5 septembra 1954, biče izvršena preko ge- neralnog računa predvidenog jugoslovensko-italijan¬ skim Platnim sporazumom. Član XI Smatraju se ukinutim ovim Sporazumom: a) Zapismci Vojnih uprava bivših zona A 1 B koji se odnose na trgovinsku razmenu izmedu dveju zona. b) »Protokol o trgovinsko} razmeni izmedu FNR Jugoslavije i bivše zone A Slobodne Teritorije Trsta« od 5 septembra 1954. Le due predet te banchie prenderanno j necessari accordj per 1'applicazione di quanto previsto dal pre- sente articolo. Art VI A mezzo del conto di cui all’articolo V deli presente Accordo, saranno regolati anche i pagamenti relativi ai salari delle persone residenti in una delle due zone, le quali si recano regolarprsnte al lavoro neiraltra zona, e cič fino aila concorrpnza di una sorama globale annua di 100 milioni di lire italiane. Art. VII Allo scadere del presente Accordo, 1’eventuale saldo risultante nel conto previsto dali’ articolo V sarž girato al con to generale previsto dali’Accordo di paga- mento italo-jugoslavo. Art. VIII I due Governi si impegnano ad assicurare. a mezzo delle Autorita competenti, lo sviluppo normale e re- golare deglj. scambi tra le due zone, allo scopo di im- pedire ohe possano verificarsi degli sbilanci tal; da intralciare dl solleoito reigolamento dei pagamenti. Art. IX Per quanto non con temp lato dal presente Accordo, si fa richiamo alle disposizioni degli Accordi commer- ciale e di pagamento italo-jugoslavi Art. X II conto della »Istarskg banka« ed il conto della »Jugoslovenska izvozna i kreditna banka« aftualmente aperti presso la filiale di Trieste della Banc a dTtalia saranno chiusi alla data della entrata in vigore del presente Accordo. L’eventuale saldo risultante sul oonto della »Istar- ska banka« šara versato sul conto previsto deU’articolo V del presente Accordo. L’eventuale saldo risultante sul conto della »Jugo¬ slovenska izvozna i kreditna banka« šara versato sul conto generale previsto dall’Accordo ai pagamento italo-jugoslavo. I pagamenti, originatj da contratti giči conclusi conformemente alle intese intercorse tra le Animini- strazioni mili tari delle ex-?one A e B, saranno effet- tuali a mezzo del conto previsto dairarlicolo V del pre¬ sente Accordo. I pagamenti, originati da contrati gia conclusi con¬ formemente al »Protocollo sugli scambi commerciali tra la R. P. F .di Jugoslavia e la ex-zona A del Territo- rto Libero d'i Trieste« del 5 settembre 1954, saranno effettuati a mezzo del conto generale previsto dali’ Accordo di pagamento italo-jugoslavo. Art. XI Con il presente Accordo si intendono abrogati: a) i Processi-verbali delle Amministrazionj mili- tari delle ex-zone A e B relativi agli scambi commer- ciali tra le due zone; b) il »Protocollo sugli scambi commerciali tra la R. P. F. di Jugoslavia e la ex-zona A del Territorio Libero Trieste« del 5 settembre 1954. v Član XII Ovaj Sporazum biče stavljen na snagu raznie- nom nota. Ostače u važnosti godinu dana i smatrače se pre- čulno produžavanim za godišnje periode, ako ne bude otkazan najmanje tri meseca pre isteka. Sačinjcno u dva originala, svaki na dva jezika, srpskohrvatskom i italijanskom, oba podjednako vero¬ dostojna, u Rimu, dana 31 marta 1955. Za Vladu Federativne Narodne Republike Jugoslavije, Osman Karabcgovič, s. r. Dr Stanc Pavlič, s. r. Za Vladu Republike Italije, Martinetti, s, r. Steroid, g. r. i Art. XII Il presente Accordo šara messo in vigore mediante scambio di note. Sarž valido un anno e šara considerato com e rin- novato tacitamente per periodi annuali, se pen verrž denunciato almeno tre mesi prima della sua seadenza. Fatto in duplice originale, ognuno nelle due lingue, ,'ilaliana e scrbo-croata, facenti entrambe ugualmente fede, a Rorna il 31 maržo 1955. .... . — Per il Govorno Por il Governo della Repubhltca Popolare della Repubblica 1. ta Liana, Federatlva di Jugoslavia, Martincih, m. p. Osman Kurabegovič, m. p. Storoni, m. p. Dr Slane Pavlič, m. p. 7 GODINA 1951 (VUKA DR. 1 LISTA A Pidnač 50 Pir.nafc 50 Ar Kum L ostalo vcče, testa 1 ostale namirnice 175 Pivo t0 Semena, sadni ce i njihovi delov; 15 ’• i ulja životinjskog i biljnog porekla 50 "r<\;.i!n., ulja 15 llvnuski proizvodi 30 r&rmaceutski proizvodi 50 LISTA A Riso 60 Agrumi, altie frutta, paste alimentari ed altri procioUl alimentari 175 Btrra io Sementi, ipianie vive e loro parti 15 Grassi td ol; rij origine animale c vefictale 50 .Ol 1 esseinc.iall j-, Prodotti chimicl 30 Prodotti fannaceutici 50 SVESKA BK. I GODINA 1957 PRETSEDNIK ITALIJANSKE DELE.GACIJE PRETSEDNIKU JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE Rim. 31 mart 1955 god. Gospodine Pretsedniče, Pozivajuči se na ..Sporazum izmedu Italijanske Republike i FNR Jugoslavije o lokalno j razmeni izmcdu pograničnih zona Trsta, s jedne strane, i Buja ICopra, Sežane i Nove Gorice, s druge Strane”, čast mi je saopštit-i Vam da italijanska Vlad a, u ciliu da olak ša razmenu izrnedu navedenih zona, namerava preduzeti potrebne mere radi održavanja na snazi, aufconomnim ftuTciTiT carinstrjlr/olakšica koji mase da nas koristi,..za uvoz u zoiru Vrsta, neke robe poreklom Tž_ zoae Buja, Kop r a , Sežane ~r Nnvg ~6ortee. U listi priloženoj ovoj noti (Lista, Cj navedena je roba koja če se koristiti gornliaT-a]ak5iča?n^ r -4Q koli¬ čina ili vrcdlftsnTiiznačeniii uz svaku od njihi uko- liko se tiče fobe isključivo namenjene potrošnji u zoni Trsta. Italijanska V)ad3 rezerviš e pravo da prouči, shodno svojim .ncdunarodniin obavezama, pitanje no- tlficiranja zemljama članicama „Opšteg sporazuma o carinskim tarifama i trgovini” (G. A. T. T.), posebnog carinskog režima preavidenog ovom Notom. Molim Vas, Gospodine Pretsedniče. da mi izvolite snopi liti kakve je carinske olakšice ili olakšice druge prirode jugoslovenska Vlada voljna da sa svoje strane prizna za uvoz u zonu Buja, Kopra, Sežane i Nove Gorice, robj poreklom iz zone Trsta. IL PRESIDENTE DELLA DELEG A ZIONE IT ALI AN A AL PRESIDENTE DELLA DELEGAZIONE JUGOSI.AVA Roma. 31 maržo 1955 Signor Presidcnte, ltiterendomi ali’ »Accordo fr a la Repubblica ita- liana e la R. P. F. di Jugoslavia per g!i s cambi locali tra le zone limitrofe di Trieste, da una partc, e Buie, Capodistria, Sesam e Nuova Gorizla. dalhalfcra«, ho 1’honorc di comunicarLe che 41 Govorno italiano, allo scopo di facilitare uh scambi fr a le zone sopraddette, ha 1’inlenzioine di promuovero ile 'misure necessnrie per mantenere in vigore, in via autonoma, le agevola- zioni doganali di cui godono attualmente, per la loro importazione nella zona di Trieste, aleune merci ori- ginarie e pravenienti della zona di Buie, Capodistria, Sesana e Nuova Gorizia. Nella lista allegala alla preselite iiota (lista C) sono elencate le merci che potranno god ere deilo Ptc- dette agevolazioni, lino alla ocncorrenza dellc ciuantita o dpi valori indicati a fianco di ciascuna di esse e sempre che le merci stesse siano desiinate esciusiv mente al consumo nella zona di Trieste. . II Governo italiano Si risorva di esaminare, in con formi td eoi propri impegtii internazionali, la ques- tione della notifica at Paesj mombrj deli’ »Accordo Generale sulle Tarif f e doganali ed il ocmmercio* (G. A. T. T.), del particolare rcgirnc doganalc previ to dalla presente nota. La progo Signor Presidcnte, di voiernij comuni- care qualj agevolazioni doganali o dj altra natura, 11 Governo jugoslavo č da parte sua d ir, post o ad accor- dare, per l a loro importazione nella zona di Buie, C;, podistria. Sesana e Nuova Gorizia, allo merci originevi > e provcnieititi dalla zona d j Trieste. [»;< rr v vfgVSiumjvr' SVESKA BB. 1 i GODINA 1937 Izvolite prhniti, Gospodine Prctsedniče, uverenje o mom visokom poštovanju. Storoni, s. r. lista c Vreunost u milionima lira Goveda 190 Meso sveže 10 Riba morska sveža 50 MJekp sveže 30 Povrče sveže 50 Kiseo kupus 10 Sveže voče 15 Vino za običnu potrcšnju 180 Jaja • 15 Stočna hrana, slama i grahoticg 20 PRETSEDNIK JUGOSLOVENSKE DELEGACIJE PRETSEDNIKU ITALIJANSKE DELEGACIJE Voglia gradire, Signor Presiaente, 1’assicurazione della nia alta censideiazione. Storoni, m. p. LISTA C Valori in milloni _ dl lire Merci Bestiame bovlno 190 Cami fresche 10 Pešci di mare freschi 50 Latte fresco 30 Legumi ed altrj ortaggi freschi 50 Orauti 10 Frutta fresca 15 Vino comune 180 Uova in guscio 15 Ecraggi. paglia e veccia 20 1L PRESIDENTE DELLA DELEGAZIONR JUGOSLA- VA AL PRESIDENTE DELLA DELEGAZIONE ITALIANA Rim, 31 mart 1955 god. Gospodine Prelsedniče, Potvrdujuči prijem Vašeg pisma od danas koje se odnosi r.a carinske olakšice date za uvoz u Trst robi, navedenoj^ u torne pismu, poreklom iz zone Buia, Kopra, Sežane i Nove Gorice, čast mj je izvestiti Vas da -če rob-, navedena u Listi B priloženoi ..Sporazumu izmedu FNR Jugoslavije i Italijanske Kepupiike o lo- kalnoj razmera izmedu pograničnih zona Trsta, s iedne strane, i Buj a, Kopra, Sežane i Nove Gorice, s druge strane", pcjtpi sanog danas, bitj uvožena u zonu Bu je. Kopar, Sežana i Nov ; i Gorica, bcz nap!ate carina, ukoliko je namenjena lokalnoi potrošnji. Ulcollko bi u Jugoslaviji bili uvedeni novi ca¬ rinski propisi, dve Vlade če pristopiti sporazumno re_ guli san ju novih carinskih olakšica datih za uvoz u pomenu to zcv.e. Osirn toga, čast mi je obavestitj Vas da če jugo-^ slovenske v la s j. j odobriti, autonomnim putem. bitne olakšice za uvoz i izvoz iz zone Buja, Kopra, Sežane i Nove Gorice, robi navedenoj u listama priloženim po- menutom Sporazumu. Narožito, jugcslovenske vlasti su spremne: 1) da omoguče da raspoloživo valuta na lokalnem kompen- zacionorn računu bude u celini u potrobil en a za na. bavke učinjcne cd preduzeča i lokalnih organa; 2) da vode računa o potrebi olakšania, koliko je mogučo, uvoza u zonu Bu.ia, Kopra, Sežane i Nove Gorice, proizvoda navedenih u prilezenoj Listi D, u pogledu priročne bilo kakvih uvoznih dpTerCienja. Izvolite primiti, Gospodine Pretsedniče, Izraze moga visokog poštovanja. Dr Stanc Pavlič, s. r. Roma, 31 maržo 1955 ■ Signor Prasidente, Nelbaccusare ricevuta della Sua leitera in dala odierna relativa alle agevolazioni doganali accortiale. per 1’mportazione a Triesto, alle merci provenieoti dalla zona di Buie, Capodistrja, Sesana e Nuova Go- rizia, ed elencate in tale leitera, ho 1’honore di commu- miearLe che le m e rej elencate nella lista B allegala ali’ »Accordo fra la Repubblica italiana e la R. P. F. di Jugoslavia per gli scambi locali fra le zone limitrofe di Trieste, da una parte, e Buie, Capedistria, Sesana e Nuova Gorizia, dairaltra« firmato in data odjema, saranno importate nella zona d,- Buie, Capodistria, Sesana e Nuova Gorizia in franchigia dogajale, purchč siano destinate al consumo locale. Qualora una nuova legislnzione doganale ver h s a introdotta in Jugoslavia, i due Govorni proceduranno, di eommune accordo, .id una nuova regolamentazione dolle agevolazione doganali accordate por le importa- zicni ijelle zone in parola. Ho inoltre 1’oncre di comunicarLe che I« Autorifa jugoslave, accorderanno, in via autonomn, detle age¬ volazioni sostanziali per 1’ importazione e 1’csporta- zione dalla zona di Buie, Capodistria, Sesana e Nuova Gorizia, della merej elencate nella liste gllegate all’Ac¬ cordo sopracitato. In particolara, le Autoritd jugoslave sono pronte: 1) a pennettere che le dir.ponibilila di valuta sul eonto dl ccinpensazione locale siara ji* v M. ttovilki Dodatka »Uradnega lista 11 K J * z cine o. julija 1330. a c c o it d o FUA LA REPUBRLICA ITALIANA E LA REPUB- BLICA POPOLAKE FEDERATIVA DJ. JUGOSLAVIA PER GI.I SCAMBI LOCALI TKA LE ZONE 1)1 FRONTIERA Dl GORIZIA — UDINE E Dl SESANA — NUOVA GORIZIA — TOLMINO* II Governo della Repubblica Italiana ed il Goveruo dclla Ropubblica Populare Federativa di Jugoslavia, allo scopo di facilitare gli scambi commereiali locali tra territori limitroii, hanno stafcilito, di comune accordo, quanto segue: Alt. I Gli scambi commereiali locali, ammessi al reg ime prcvislo dal presente Accordo. sond quel!i che ver- ranno effettuati fra la »zona italiana« comprendente la provincla di Gorizia e quella di Udine, limitam- mente per quest'ultima ai seguenti Ccmuni: Cividaie del Friuli, Pulfero, San Giovanni al Natisone, San Pielro al Natisone, Savogna, Stregna. Torreano, Gri- macco, Drenchia, San Leonardo, Prepotlo, Corno di Rosazzo, Caneboia (frazione di Faedjs), Tarčen to, Lu- severa, Nimis, Taipana, Malborghc' to —- Valbruna, Tarvisio, Chiusaforlc e Resia, da una pairte; e la »zona jugoslava« comprendente i distretti dii Sesana, Nuova Gorizia e Tolmino, dali filtra. Alt. II Le merci elencate nella lista A, allegata al pre¬ sente Accordo, poti-annui essere impaitale nella »zona italiana« fino alla concorrenza delip quuntita o dei valovi indicati a fianco di ciascuna di esse. Le merci elencr.ie nella lista B, allegata al preseofe Accordo, potranno essere importale nella »zona jugo¬ slava« fino alla concorrenza delle quant.ita o dei va¬ lori indicati a fianco di ciascuna di esse. Art. XII I due Governi »d reservano di apportare di co¬ mune accordo alie listo A e B quelle modifiche quan- titative e qualitative di cu: venisse riccnosciuta l’cppor- tunita. Art. IV La Dognna di Gorizia consentira direltamcnte ln temporanea imporlaziono: a) delle macchine, insla bazični e mezzi di tras- porto jugoslavi inviali nella »zona italiana« per esser- vi ripavatl; b) delle materie prime e doi semilavoraii jugo- slavi inviati nella »zona italiana« per esservi tras- fonnati. Tali importazioni non sarnnno tultavia consentite qualora siano contrarie allo disposizioni generali sulla temporanea importazionc in vigoie in Italia. Ouosto Accordo č stala I..l. f ca n; dn*. Conslulin csccutivo fivl-. • «U\ i!-.A-u.-t*> U. s. .V t.j clut -o .v ucnu.iv i*; .*. ** i ncl Svipp”.* UK-uto JV.- 11 (kila vC.»/zctta uifiri:.Ie della i'.i'1- j del 5 k ukS.o ' V *• S K l'K. 2 Cx c;O))IN A 1057 Člen v Blago, vključno dodatne stroške in usluge, nave¬ dene v členu IV tega Sporazuma, bosta obe strani računali v italijanskih lirah. Tozadevna plačila se bodo vršila na temelju po¬ stopka, ki je predviden v jugoslovanelco-itahianskcm Plačilnem sporazumu preko avtonomnega brezobrest¬ nega kompenzacijskega računa v italijanskih lirah, ki ga je gorička filijala »Banca dTtalia« odprla na ime »Narodna banka E'LRJ, Centrala za LR Slovenijo« na osnovi člena IV »Sporazuma med FLR Jugoslavijo in Italijansko Republiko o izmenjavi lokalnih proizvo¬ dov nekaterih obmejnih področij«, podpisanega v Vidmu 3. februarja 1949. Obe zgoraj imenovani banki se bosta sporazumel i o tern, kar je potrebno za apliciranje odredb tega člena. Člen VI Ob prestanku tega Sporazuma se bo eventualni saldo na računu predvidenem v čleruu V prenesel r.a splošni račun predviden v jugoslovansko-italijanskem Plačilnem sporazumu. Člen VII Da bi se onemogočila neravnovesja, ki bi pre¬ prečevala hitro ureditev plačil, se obe Vladi obve¬ zujeta, da bosta potom pristojnih oblasti zagotovili normalen in reden razvoj izmenjave med obema pod¬ ročjema. Člen VIII Kolikor ni predvideno v brni Sporazumu, ve¬ ljajo določbe jugoslovansko-italijanskih trgovinskih sporazumov in Plačilnega sporazuma. Člen IX Ta Sporazum nadomešča »Sporazum med Federa¬ tivno Ljudsko Republiko Jugoslavijo in Italijansko Republiko o izmenjavi lokalnih proizvodov nekaterih obmejnih področij«, podpisan v Vidmu 3. februarja 39;9, ki bo zato razveljavljen, razen v pogledu avto¬ nomnega kompenzacijskega .računa, ki ga je odprla go: iška fdijala »Banca dTtalia« na ime »Narodna banka FLRJ, Centrala za LR Slovenijo.« Ari. V Lo merei, ineluse le spese accessorie, cd i servizi, di cui alVarticolo IV del presente Accordo, saranno fatturati da ambo le pa rti in lire italiane. I pagamenti rola ti vi si effettueranno in base alla procedura prevista dall'Accordo di pagamento italo- jugoslavo, a mezzo del conlo autonomo di compensa- zlonc in lire italiane, non produtlivo di inleressi, ehe la filliiale di Gslivovka«) 5 Uova 25 Foraggi e paglia 20 Acqua minerale »Raden« 5 Legname segalo reviraoso _ 85 Legname segalo di faggio e di altre lati- foglie 85 Legna da ardere 80 Travi 10 Friše greggio 9 Parchetti di faggio e di quercip 6 Segatura di legno 4 Legname per costruzionj navali 5 Compensati 5 Refili 0 Impiallacciatui e e dorulato di faggio 30 Paletti per vili 10 Carbone. di legna 30 Prodotti di legno caratlerislici della zona 16 Budella sala te 5 Piante medicinah 5 Lamiere di ferro 15 Laterizi 20 Oemento 20 Pielra del Curso 8 Lastre di anavmo lavoralo 2 Calce 5 Cretn 8 Sabbia per fonderia 10 Altre merei 200 LISTA B 10 9 6 4 5 5 6 30 10 30 16 5 15 20 20 8 2 5 8 10 200 Kontingenti v mdi jonih lir Agrumi, drugo sadje in zelenjava 10 Sadnja pulpa in sokovi, suho sadje 10 Riž 30 Razne seme, sadike in sadike vinske trle 20 Olivno fin semensko clje, sir, maščobe in testenine 90 Razna špecerija 10 žveplo 10 Umetna gnoiila, antikriptogamična in antiparazilama sredstva 15 Farmacevtske specialitete in razna zdravila 30 Preja in tkanine iz naravnih, umetnih in mešanih vlaken ICO Predmeti za oblačila in za vsakdanja rabo 10 Tehnična klobučevina 5 Zunanje in notranje pneumatike 40 Kieklrivni in elektrotehnični material, elek¬ trični stroji in motorji, radio-aparati dn njihovi nadnm^lnt doii 60 Mah- ia; za vodno, higienične in sanitarne napravi; 30 Conlijigenti in milioni di lire italiane Agrumi, altre frutla e verdura 10 Po-lpa e succhi di frutto, frulta sccca 10 Riso 30 Sem en ti diverse, tulce e barbolelle di viti 20 Olto di oliva e di semi, forrnaggi, grar.si e paste aliimentari 90 Prodotti vari dii drogheri a ' 10 Zolfo io Cone im! chimici, anticritlogamici e antipa- rassitari 15 Spec talita farmaceutiohe e medicinah varic 30 Pilati e tessuli di Lbre naturah, r.rliX;ciali e miste 100 Genet! di abbigliamento ed oggotti di uso coiminc 10 Feltri per uso tccnico 5 Pneumatici e čarnem d‘aria 40 Materiali elottrici ed elettrolecnlcJ, inacchlne e motor; el e t trie i e pa rti di ricambio, apparecchi radio e p a rti a Beos artskoT irrnflEkojj zavoda, lieovtad NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani f| 4 48327