Štev. 6
TRST, petek 6. januvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
1udl ob ■•daljah in praznikih ah 5., ah panatfaljklh ah 9. zjutraj. Ptuiiiu iUr. so prodajajo po 3 nv6. (t stot.) ▼ mnogih
tobakarnah ▼ Trstu i* okolici. Gorici, Kvaaju, Št. Potrm, Postoj bi, Soiani, Nabroiini, Sv. Lmaiji, Tolminu, Jijiov-ščimi. Dornborgm itd. Zastarala Itar. po 5 mri. (10 stot.). O C LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 koloso. CENE: Trgovinska iu obrtei oglasi po S at. mm, •svrtaioo, zakvalo, poslaaiso, oglasi dsaarfiih zavodov bo 20 st. mm. Za oglaso t tokstB lista do 5 vrst 2« K. vsaka B&daljBA rrsU K 2. Mali oglasi po A stot. bosoia, n^j-raaaj pa 40 m to t. Oglase &proj«ma laseratni oddelek uprave ,Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In utožljivo v Trstu. ■»	=
ePINOST
Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moči
NAROČNINA ZNAŠA
aa eolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa-
ročbo broz doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoonlna aa nedeljsko Izdanje „ESIVOSTI" atano: za oelo lato Kron 5-20, za. yol lata Kraa 2-60.
Vai dopisi naj se poiiljaio na uredništvo lista. Nefranke-
vana pisma 8e ne sprejemajo In rokeplsl ae ne vrafiajo Naroiaiao, oglaso in reklamaeije j« poiiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: utica Glorgio Galattl 18 (Narodni dota) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost« vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
====== Giorgio Galatti štev. 18.	----
PoStno-hranllnRnl račun 5t 841652. TELEF0H 5t. 11-57.
Nečuveni škandali ljudskega štetja.
Velikansko razburjenje ljudstva. - Sleparija nad sleparijo. - Italijanski podaniki kakor števni komisarji.
Državne oblastnije, kje ste?
Škandali, o katerih smo pisali vse te d»i, postajajo dan za dnevom večji in temu primerno postaja vedno večja tudi razburjenost ljudstva. Da navedemo še enkrat to, kar smo že opetovano povdarjali: Glasom zakona mora magistrat izročiti popisne pole hišnim posestnikom, ki jih morajo izročiti dne 29. decembra svojim najemnikom, kateri morajo izpolnjene naznanilnice vrniti gospodarju dne 3. januvarja. Danes imamo pa že dne 6. januvarja in še ni ogromna večina stanovalcev dobila nikakih popiso-valnih pol, a ne le to. Tudi mnogi hišni posestniki niso dobili do danes ničesar od magistrata! Tako izvršava magistrat svojo dolžnost. Kako bo izgledalo po takem postopanju ljudsko štetje, more si predstavljati vsakdo sam!
Predvčerajšnjim smo sporočili, da je mamestniški svetovalec izdal naredbo, glasom katere se opozarja lastnike in administratorje hiš, da morajo izročiti svojim najemnikom naznanilnice, da jih ti sami izpolnijo. Omenjeni razglas se glasi:
Naznanilo. Po §§ 16 in 18 zakona o ljudskem štetju z dne 29. 3. 1869, državnega zakon. štev. 267 podelijo se vsakemu posestniku hiš ali njegovemu nameščencu naznanilnice, da jih, v svrho ljudskega štetja podelijo vsaki v hiši stanujoči stranki.
Te naznanilnice je izpolniti s črnilom osebno tačasnemu imetniku stanovanja in mu je resnico vpisovanj potrditi z njegovim pedpisora.
Sašo za one stranke, ki niso vešče pitanja m se za izpolnitev naznanilnic ne poslužio za to sposobne posredovalne •sebe, je lastnik« hiše ali njegovemu nameščencu izpolniti naznanilnice.
Ker je oblasti prišlo na znanje, da se v Trstu vobče ne izpolnjujejo gori navedeni predpisi zakona o ljudskem štetju, poživlja se lastnike hiš, oziroma njihove namestnike, strogo se istih držati, ker bi se v nasprotnem slučaju temeljem § 30 zakona iste neprizanesljivo kaznovalo z globami od 2 do 40 kron in v slučaju neiztirljivosti z zaporo« od 6 ur do 4 dni.
Isti kazni so podvrženi oni, kateri pri ljudskem Štetju objavijo neresnične podatke.
TRST, dne 3. januarija 1911.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu F a b i a n i 1. r.
Ali mislite, da je ta naredba kaj pomagala ! Čisto nič. Rekli smo že včeraj, da s« tržaški hišni posestniki in administratorji hii požvižgajo na vse naredbe državnih cblastnij!
9
PODLISTEK.
Novo leto drja Berle.
Č»iki spisal Svatopluk Čeb, poslovenil A.
VI.
„Spoznavam, da je pot resnice tr-njeva!" je vzdihnil naš junak, ko se je pomiril, vznemirjen vsled tega dogodka.
V prijazni kamrici ob strani krasnega dekleta, svoje drage Bogunke, pa je kmalu čisto pozabil nanj.
Potapljajoč svoj pogled v čisto globino sinjih dekletovih oči je poslušal priljudni govor njene matere, majestetne dame resnega lica.
Med tem je vstopila v sobo mlada dekla z malim okrepčilom. Matrona, živahno gestikulajoča, je tako nesrečno zamahnila z roko, da je izbila dekli iz rok taco s porcelanasto posodo, ki se je spremenila na tlek v kup črepinj.
Priljudnost v obličju stare gospe se je v istem trenotku spremenila v najhujšo jezo.
„O, ti neroda !" je vskliknila. .Tako škodo mi napravlja! Dragocen rodbinski spominek mi je razbila ! Proč! Takoj od hiše in povrneš mi — Ah, kje pa bi dobila pri tebi tisočino te Škode! Proč !"
„Prosim, milostljiva sama —" se je začela boječe braniti uboga dekla.
„Kaj? Še izgovarjati se drzneš ? Menda sem jaz tako nerodna —"
„Moram se potegniti zanjo," se je ogla-
So administratorji, ki upravljajo po 50, 60 in tudi preko sto hiš, ki niso izročili svojim najemnikom nikakih naznanilnic!
Umberto Cesca, stanujoč na miramarski cesti št. 21 upravlja okoli 140 hiš. Prišlo je v našo centralo že nekaj strank, ki stanujejo v njegovih hišah, pritoževat se, da niso dobili naznanilnic.
Ugo de Mejo, ki ima urad v ulici Zonta 7 in ki administrira okoli 90 hiš, sploh ni izročil nikakemu najemniku naznanilnic.
Sicer bi pa ne imeli v „Edinosti" dovolj prostora, ko bi hoteli natisniti vse pritožbe, ki jih dobivamo vsak dan.
Omenimo pa naj samo slučaj, kakor je bil:
Zlatar Janesitz na Corsu je sicer prevzel od svojega najemnika N. Vekjeta na Vrdeli št. 1072 slovensko izpolnjeno polo, a poslal je k njemu trikrat svojega uslužbenca z italijansko polo in zahtevo, da mora isto izpolniti.
Ta gospod Janesitz ima celo diplomo črnogorske vlade.
Ljudsko štetje v mestnem odboru. Mestni odbornik dr. S1 a v i k je v zadnji seji mestnega odbora interpeliral referenta o ljudskem štetju, je-li je magistratu znano, da se nekateri hišni gospodarji branijo izročiti naznanilnice svojim najemnikom in je-li misli kaj ukreniti, da prisili gospodarje, da vrše svojo zakonito dolžnost. Asesor dr. In-chiostri je na to odgovoril, aa mu o tem ni nič znano, ker se ni nobeden na magistratu o tem pritožil, da se mu pa ne zdi nič slabega, če hišni gospodar sami izpopolnjujejo naznanilne pole in s tem olajšajo delo najemnikom.
Dr. S 1 a v i k je na to konstatira!, da magistrat noče v tej stvari ničesar ukreniti, dočim je namestništvo izdalo v uradnem listu naredbo, s katero poživlja hišne,gospodarje, da izroče naznanilnice najemnikom.
Nato je stavH še na g. referenta vprašanje, je-li obstoja kak predpis glede jezika, v katerem se imajo izpolniti naznanilnice. G. referent je odgovoril, da v tem oziru ni nobenega predpisa. Torej — je rekel dr. S1 a v i k — se lahko izpolni naznanilnice n. pr. tudi v slovenskem ali nemškem jeziku. — Mislim da — je odvrnil referent. — Dr. Slavik je na to rekel, da bi si želel, da bi to znali vsaj vsi magistratni konceptni uradniki, med katerimi je eden dr. Watschek — (pristen Italijan! • p. ur.), kateri ni hotel vsprejeti kakor hišni gospodar slovenski pisane naznanilnice.
sil dr. Berla. »Videl sem, milostljiva, da ste sama zadela v posodo —"
„Da, milostljiva mi jo je sama izbila iz rok,* je pritrdila dekla za njim po-gumnejše.
Matrona je pogledala z začudenjem in jezo na doktorja, potem pa se je znosila nad deklo: „Izpred oči! Ven !*
Ko je dekla jokaje odšla, se je obrnila gospa k doktorju. „Res, čudim se, gospod doktor —" je dejala in komaj krotila jezo
—	„da se morete potegovati za tako osebo
—	proti meni — Menda ne mislite reči, da lažem — da ji delam krivico —*
„Samo to trdim, kar sem videl.*
Jeza stare dame je dosegla vrhunec.
„Torej me res dolžite laži — nepravičnosti — da, dolžili ste me celo pred deklo — mene, ki z deklami ravnam vedno uljudno in ljubeznivo. — Saj vendar' že dlje časa hodite k nam in lahko bi bili spoznali, da nobena poštena dekla nima vzroka za pritožbe proti meni !"
„Narobe, spoznal sem, da pri vas nimajo s cvetjem postlano. Milostljiva ima mnogo dobrih lastnosti, toda ravno ta stran —"
„Kako?! To presega vse meje! Torej menda furija! Razumete, da po takih besedah — Ah, da še z vami govorim — pojdi, pojdi, Bogunka..."
Vprašal je g. referenta, kaj naj stori tak revež, kateremu noče hišni gospodar vsprejeti pravilno izpolnjene naznanilnice? —Referent je odgovoril: „Naj jo prinese na magistrat I*
Naši ljudje so torej obveščeni, — kaj jim je storiti v takem slučaju, potrebno je pa, da jo vsajc prej prinese v našo centralo v Slovanski Čitalnici „Narodnega doma", da bomo imeli dotično polo v evidenci in se napravi ovadba proti dotičnemu upornemu hišnemu gospodarju.
Nova vrst mahinacije. V stanovanje gospe Ane Dobide, Stadionova ulica št. 26, ki je bila že poprej izpolnila svojo polo ter zapisala slovenski občevalni jezik, je prišel včeraj neki nepoznan človek, ki se je predstavil kakor odposlanec anagrafičnega urada. Prinesel je seboj že izročeno in izpolnjeno polo ter je rečeni gospej dokazoval, da se mora zapisati v polo, da govori nemški. Potem je vzlic njenim protestom prečrtal „slovenski" in napisal „nemški". Spodaj pa je napisal v italijanskem jeziku, ki ga gospa ne ume, pripombo, da je privolila v to spremembo ter je zahteval od nje, naj podpiše to pripombo. In res jo je končno tako zbegal, da je podpisala.
To je že višek falotstva. V prvo nima anagrafični urad nikake pravice za kake bistvene spremembe naznanilnic, v drugo pa niti ne verujemo, da ga je anagrafični urad poslal. Slednjič pa kaže ta slučaj, kako nizko so padli naši Italijani s tem, da — kjer »e morejo vspeti z italijanskim občo-valnim jezikom — usiljujejo ptuj in ne de-žetni jezik, samo da bi zmanjšali število slovenskega avtohtonnega prebivalstva. Na ta slučaj opozarjamo c. kr. namestništvo, a rečeno gospo prosimo, naj se zglasi v naši centrali v ^Narodnem domu", kjer store potrebne korake, da se prepreči nameravana sleparija.
Raje • hudičem, nego se Slovencem, bi se sprijaznili naši Italijani. Altro che slovenski terorizem ! V dokaz naj vara služi sledeči slučaj. V hiši št. 8 v Dante Ali-ghierijevi ulici stanuje Slovenec Kraševec. Prišel je k njemu administrator, ki ga je vprašal, kateri občevalni jezik misli vpisati? kraševec je odgovoril, da slovenski. Saj da kaže že njegovo ime, da je Slovenec, in on da noče zatajiti svoje narodnosti. Ali ko je fanatični Italijan le pritiskal nanj in mu grozil, se je ubogi mož jel bati za svoj obstanek. Zato je menil: Slovenski me nočete vpisati, jaz pa nočem italijanski; — zapišite me torej po — nemški!
Njegovo vznemirjenje je doseglo vrhunec, ko je vstopil hišnik, ki je z mrkim obrazom (glej neposrečeno voščilo) prinašal ostro povelje (glej jutranje srečanje) lastnika hiše, naj gospod doktor ne uganja takega ropota, da baje v prvem nadstropju malta pada s stropa...
(Zvršetek pride).
Ne morem naslikati tega obubnega prizora.
VII.
Kako uro po tem je tekal dr. Berla vznemirjen po svoji sobi in premišljal, kako so se njegove visokoleteče sanje v enem samem dnevu razblinile ▼ pusta meglo.
„Krasna Lida".
Velik« burleska v 5 dejanjih z godbo, petjem in plesom, češki spisal Oton F a s t e r.
K današnji premijeri v slovenskem gledališču.
Predpust prihaja; zmagonosno zasede princ karneval svoj prestol.
Doba šale, plesa, veselja bo kmalu tu.
Čmerni modrijan v kot! Tudi naše gledališče markira „Krasno Lido" prihod karnevala.
„Krasna Lida" je prava pravcata pred-pustna burka. Veselje in šala kipita v njej do mile volje.
Spisal jo je Oton Faster, pravi humoristični talent, ki je za češki oder napisal mnogo dobrih in zabavnih burk.
Kna izmed najboljših je „Krasna Uda".
Stoinpedeset predstav je doživela ta igra v sami Pragi.
Ni ga Pražana, ki ne bi bil poznal te razposajene burke.
Na našem odru so se že izvajale burke
j In čujte in strmite: Italijan je privolil v ! to. In tako sta naš slovenski Kraševec in I njegova žena-okoličanka dobila nemški občevalni jezik, le vsled besnega sovraštva i Italijanov proti nam, njihovim sodeželanom ! In to naj bo pravilno ljudsko štetje! Saj i smo rekli: Italijan se raje sprijazni s hudičem, nego s Slovenci. Naj le divjajo: obračun med nami in njimi vendar le pride.
Debeli Weiss — grozi! Znani administrator Češkonove hiše pri sv. Ivanu je na vprašanje, kedaj dobe najemniki pole, odgovoril, da jih ni treba, češ, da jih že sam izpolni. Ker je pa najemnik zahteval, da bi on naznanilnice spisal, je Weiss zarenčal: Ako ne boste pisali, kakor Vam ukažem jaz, vas vržem iz stanovanja. — Naš mož mu je pa odvrnil neko prav debelo.
Očetje naši! Nikar se ne strašite teh laških slovenožrcev! Vi, in ne oni, imate pravico, da izpolnite naznanilnice. Dobro bi bilo, da bi take vročekrvne administratorje dobro zabeležili za čas revizije. — Le pogumno naprej za našo stvar 1
Kako naj nastopamo v magistratnem uradu! Da dokažemo, da smo res Slovenci, in da naše naznanilnice odgovarjajo resnici, svetujemo našim slovenskim gospodarjem, da se ob vstopu v pisarno, kjer sprejemajo pole štetja, poslužujejo ii-ključno slovenskega jezika, n. pr.: „Dober dan, gospodje, tukaj prinašam naznanilnic« o ljudskem štetju; poglejte, če smo prav napisali — tudi upam, da se ne bo kaj popravljalo aH brisalo brez našega dovoljenja!" — In potem: „Z bogom!"
Vsi narodni Barkovljanl so napro-
šeni, da prinesejo svoje popisne pole v knjigarno Gorenjec v Barkovljah, kjer se bo pole registriralo in potem odneslo skupno na sekcijo v Rojan.
Posestnike hiš v zgornji okolici se opozarja, naj nikamor ne nosijo popisoval-nih pol, kajti napravljena je ze prošnja na c. kr. namestništvo, da se napravi 3 sekcije, to je na Preseku, Opčinah in v Bazovici.
Zoff Anton, upravitelj hiše v ul. Ca-serma 16, katere lastnik je vitez Koso vic (Hrvat) — je dal podpisati stranki nazna-nilnico za ljudsko štetje, brez da bi prej izpolnil rubriko o občevalnem jeziku!
Ker je imenovani upravitelj poznan kot zagrizeni Lahon, si lahko mislimo, kako je pozneje izpolnil to rubriko! — Prizadeta stranka je slovenska.
tujih avtorjev, toda češke burke niso še uprizorili.
V	Ljubljani je imela izmed vseh čeških iger največji vspeh „Krasna Lida". V eni sami sezoni so jo vprizorili 6krat.
Dovolj veliko število za gledališče, kje se dobra opera daje samo po 4krat.
Godba in kupleti nosijo na sebi originalni slovenski karakter.
Seveda mi ni možno napisati vsega, kar se tam vse godi; omenjam le: da nastopa v tej burki slon; pravi pravcati slon, potem znane sestre Barisonke, ki pojejo in plešejo balet.
Ena moška primabalerina in sto in sto drugih pojavov razposajenosti.
„Krasna Lida" je tudi polna lokalnih dovtipov, ker se 4 dejanja vrše v Trstu.
Četrto dejanje „celo v gledališču „Eden" za odrom.
„Krasna Lida" je pevka, ki nastopa v varijeteju, tam jo zasledujeta dva stara lah-koživca. Prekrasna je pesem „Krasne Lide" polna domačih motivov. Občinstvo se bo izborno zabavalo; smeha bo toliko, kolikor ga morda še nikdar ni bilo v našem gledališču.
Nekatere točke so popolnoma operetne in če bi bilo Še nekaj pevskih toček, mogli bi „Krasno Lido" imenovati opereto.
Vsi, ki se udeleže te predstave, se bodo smejali od srca in prepričan sem, da „Krasna Lida" parkrat napolni gledališče do zadnjega kotička.
V	„Krasni Lidi" sodeluje seveda orkester in nastopi pevski zbor „dramatičnega društva".
Leon Dragutinović.
Stran II
»EDINOST« št. 6
V Trstu, dne januvarja lili
Vsakogar, ki bi prišel v Vaše stanovanje in zahteval kak podatek, pokažite mu vrata, ako ne pojde takoj, izročite ga prvemu redarju.
Regnikolo kakor števnl komisar. —
K gospej Breščak v ulici Nuova štv. 5 je prišel nek po priliki 50-leten mož ter zahteval, da mora podpisati naznanilnico, ki jo je privlekel iz neke mape. Gospa je odgovorila, da ona ne podpiše ničesar, da naj gre k njenemu moža v trgovino. Mo-žiček je pa odgovoril, da nima časa, da bi šel v trgovino in da naj samo podpiše, da bo že on vse napravil. Ker gospa le ni hotela podpisati, je rekel, da je poslan od magistrata. Ko tudi to ni pomagalo, je rekel, da je od namestništva. Gospo pa tudi to ni prepričalo, da bi mu bila kaj podpisala, temveč mu je rekla, da naj gre proč in hotela mu je zapreti vrata pred nosom. (Ves razgovor se je namreč vršil na vratih stanovanja). A mož je zastavil nogo, da gospa ni mogla zapreti vrat. Konečno se ji je vendar le posrečilo, ga izriniti izpred vrat m jih zakleniti.
Čez kakih deset minut je zopet nekdo pozvonil. Ker gospa ni hotela takoj odpreti, se je oglasil hišni vratar ter rekel, da se ni treba nič bati, da je on (vratar namreč). Ko je gospa odprla vrata, je poleg vratarja zazrla pred seboj tudi možicelja, katerega je bila ravnokar ekspedirala ven. Na njeno vprašanje, kaj hoče, je možiček zopet za-"hteval, naj se gospa podpiše. Ker ona tega tudi sedaj ni hotela storiti, temveč ga je pošiljala k svojemu možu v trgovino, je on rekel :
„Gospa, kako ste mogli biti tako nesramni, da ste mi prej zaprli vrata pred nosom ? !M
Ona je pa odgovorila :
„A kako morete biti vi tako nesramen, da vas dobim ravno na istem mestu, kjer sem vas ravnokar vrgla ven".
Na to se je vmešal v razgovor tudi vratar ter rekel gospej, da ne sme žaliti „gospoda", ker je od magistrata.
Gospa se pa ni dala prepričati, temveč je brez druzega zaprla še enkrat vrata. Cez nekaj časa je prišel nek drugi človek, ki je zopet zahteval, naj podpiše naznanilnico. Ona je pa tudi temu zaprla vrata, češ, da se ženske v te stvari ne vmešavajo. Takoj pa je šla pogledati za njim in našla na stopnicah tega slednjega in onega druzega, ki je bil prvi pri njej.
Mož se pa ni zadovoljil s tem, da ga je odpravila gospa Breščak na tako malo ljubeznjiv na^jn, temveč je bil tako predrzen, da je šel še v trgovino gg. Križman-čiča in Breščaka, ki se nahaja tudi v ulici Nuova št. 37. Vprašal je tam po gospodu Breščaku. Ker se je g. Breščak ravno razgovarjal z dvema drugima gospodoma, je pristopil g. Križmančič ter rekel:
„Jaz sem Breščak, kaj želite?"
Možicelj je tedaj privlekel na dan polo ter rekel, da se treba podpisati. G. Križmančič pa je odgovoril:
„Mi smo že napravili".
Tedaj pa je odgovoril ta slavni „komisar" :
„Tisto, kar ste napravili vi, ne velja nič, bo vse raztrgano."
Na to je pristopil g. Breščak ter zahteval od moža, naj se legitimira.
Res je mož privlekel na dan legitimacijo hišnega upravitelja Candido de Mayer-ja, ki pooblašča lastnika legitimacije Lamberta Caio, da popiše stranke v hišah, katere administrira on, g. Candido de Mayer.
Ker je g. Breščak med tem bil že do-znal od gospe, kaj se je zgodilo v stanovanju, je pozval stražnika, ki je „komisarja" odvedel na policijo. Odšla je na policijo tudi g.a Breščak, ki je pred dotičnim uradnikom potrdila celi dogodek v stanovanju.
Izkazalo se je, da je ta gospod Lamberto Caio — regnikolo !
Moža so pridržali v zaporu.
Opaziti moramo, da so našli pri možu že cel kup izpolnjenih naznanilnic, katere so mu konfiscirali na policiji.
Prišli smo torej tako daleč, da izvršujejo ▼ Trstu posle števnih komisarjev — regnikoli!
* * *
Politično društvo ,Edinost" sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 8. januvarja 1911 ŠEST SHODOV in sicer ob 10. pred-poludne: 1) v TRSTU ,v „Narodn. domu". — Ob 3. in pol popoludne: 2) V ROJANU v „Kons. društvu". 3) Pri SV. IVANU v „Narodnem domu". 4) V KOLONJI pri Sta-
rem Matevžu. 5) V ROCOLU „Pri Lovcu".
•) Pri SV. M. MAGD. „Pri Tirolcu".
Dnevni red vseh shodov je: Protest radi nepravilnosti pri ljudskem štetju.
SLOVENCI ! TRŽAĆANI! Skandali, ki
se dogajajo sedaj o priliki ljudskega štetja, so taki, da izzivajo naš odločni odgovor! Zatorej vsi na shode in storimo vsi svojo dolžnost! Pokažimo, da imo tu, pokažimo, se ne damo rtč slepariti ia goljufati!!!
Kdor bi mislil, da je gori naveden slučaj osamljen, bi se zelo motil. Po vseh hišah krožijo ljudje, ki se izdajajo za odposlance magistrata ali pa namestniškega svetovalca ter zahtevajo podpise. V večini slučajev se jim to tudi posreči.
Le gori omenjeni tiček je imel smolo, da je zadel na trdo kost.
Pri Sv. Jakobu so hotele naše vrle narodne žene nekega takega komisarja nabiti!
Edina pot, da se stori tem škandalom konec, je, da se takoj sistira ta škandal, ki se imenuje ljudsko štetje!
Tako bodo našteli dovolj Italijanov!
Peter Bole stanuje kakor podnajemnik pri neki ženski v ulici Riborgo št. 27. V njegovi odsotnosti so prišle štiri osebe, ki so vpisale tudi njega.
G. Bole je doma iz Kojskega pri Gorici, a v naznanUnici so napravili iz njega Rovinjčana !
Tako se v Trstu hoče fabricirati Italijane „di puro sangue!"
In potem bo „Piccolo" kričal o slavi-zaciji!
Pozor pred laž s-komisarji! — Vsak magistratni komisar za ljudsko štetje se mora izkazati z legitimacijo v obliki male bele knjižice z helebardo na sprednji strani. Naj se nikdo ne spušča v pogovpr z ljudmi, ki se predstavijo kakor magistratni komisarji ali odposlanci, predno se je ta izkazal s tako legitimacijo. Ako nima legitimacije, naj se ga vseeno prijazno vsprejme, mu ponudi prostor, da sede, naj se ga, če se hoče, tudi pogosti in — med tem pokliče redarja, kateremu naj se ga izroči, da mu ta preskrbi — legitimacijo in zasluženo plačilo !
Odgovarjajte le slovenski! Sedaj bodo obletavali naše rodbine razni komi-
sarji in psevdokomisarji, ki bodo skušali
loviti naše ljudi z zvijačnim vprašanjem, ali
znajo italijanski? V slučaju, da je vprašanec ali vprašanka potrdila to vprašanje, bodo
skušali zlorabiti to, da zapišejo italijanski občevalni jezik. Zato poživljamo vse naše ljudi, naj z vsakomur, ki jim pride v
hišo_radi ljudskega štetja, govore le
slovenski!
GOVOR
poslanca S p i n č i ć a v poslanski zbornici
dne 6. decembra 1910.
C. k. notarji in razmere na sodiščih.
Mnogi notarji v raznih mestih nimalo ne odgovarjo predpisom glede rabe jezikov. Nekateri ne poznajo jezika velike večine, drugi pa ga sploh nočejo rabiti. Glede razmer na sodiščih opozarjam še na svojo interpelacijo od 26. junija 1909 glede sodnih uradnikov na Voloskem, kjer manjka več sodnih in kancelijskih uradnikov. V 20 letih, v katerih so se dela desetkrat povečala, je namreč število uradnikov jako malo na-rastlo.
Materijalne razmere.
Glede materijalnih razmer hočem tudi nekoliko omeniti. Nahajamo se v časih takozvane akcije za gospodarsko pozdigo toliko Dalmacije, kolikor Istre in v vsem Primorju sploh. Reči moremo, da v mnogih krajih jako malo občutijo to akcijo. Da v nekaterih okrajih, kjer bi bila najpotrebneja, sploh ne vedo nič o njej. Na namestništvu obstoji komisija za Istro. Gospodje se shajajo, so zastopniki vlade in dežele, Italijani Hrvatje in Slovenci. Tu stavljajo svoje zahteve. Tako so lani, v minolem poletju, zahtevali 400 000 kron, vlada pa jim je dala le 75.000 kron, tako, da ne vedo, kako naj bi razdelili ta denar med različne okraje in občine.
Soglašam z onimi, ki bi hoteli, da bi v lajšanje bede dajali denar le v najhujih slučajih ter da bi s tem denarjem izvajali le javna dela. Pri tem bi morali zneske, določene za javna dela, tudi res porabljati. Morem pa navesti slučajev, ko tega denarja niso uporabili. Za neko cesto od vasi Beli, na otoku Cresu, do pristanišča je bilo. ▼ letu 1909 določenih 500 K, ali do junija 1910 se niso še niti dotaknili te ceste, in morda se je niso tudi do danes, da-si je ta cesta jako potrebna. Teh 500 K je dobila slovita občinska uprava v Čresu, a 60 K od tega so izdali ▼ nepoznano mi svrho. Ali z gradnjo ceste se niso začeli. Slično se dogaja s cesto iz Berseča v pristanišče. Poslanih je bilo 1000 K občini Moščenice, ali v BerŠeču — bil sem tam pred 3 tedni — niso dobili do onega časa- niti vinarja. Ljudje so delali, mnogi, ki so v boljem položaju, so se zadolževali radi vsakdanjega kruha, ali oni denar v lajšanje bede Se ni prišel pred tremi tedni v prave roke. Take stvari bi morale nehati!
Gradbe cest — naj se že izvršujejo od države, ali s podporo vlade — naj se nebi poverjale ljudem, ki zasledujejo pri tem strankarsko-polltlčne namene, in ne geometrom, inženirjem, ki pri tem ne postopaj* objektivno. Tudi hitreje bi se moralo dajati podpore. Tako Je bila n. pr. občina Baška že pred letom dnij oškodovana po povodnji, a ni Se aič dobila. Občina Punat je 2e v minulem Julija zaprosila podporo radi toče,
a ni še nič dobila. Na otoku Krku je vladala letos dlje časa kuga med prašiči, ali od strani vlade je prebivalstvo prejelo le malo pomoči. _ (Pride še.)
Krvav boj med policijo in anarhisti v Londonu.
Že več časa je Iondoska policija iskala dva nevarna anarhista imenovana Fritz in Peter, ki sta umorila več redarjev. Minister Asquith je dal londonski policiji nalog, da ju mora dobiti najsi bo živa ali mrtva. In res, policija ju je izsledila v neki hiši v Sidney-Street, ki ležj v najbolj sumljivem delu Londona. Sedemsto redarjev je obkolilo hišo in s kordoni zaprlo vse dohode. Detektiv Desson je hotel z drugimi detektivi udreti v hišo. A že na vratih ga je zadela kroglja v prsa, tako da so ga odnesti umirajočega.
Na to se je razvila med anarhisti in policijo prava pravcata bitka. Iz vseh oken so padali streli, na katere je policija odgovarjala. Zasela je tudi okna nasproti ležečih hiš in streljala na anarhiste. A kmalu se je izkazalo, da je policija prešibka. Poklican je bil oddelek vojakov, ki je skupno s policijo oblegal hišo, od kjer se je neprenehoma streljalo.
Poklicani so bili tudi gasilci, ki so naslonili visoke lestve na okna oblegane hiše. Več redarjev je zlezlo na lestvice in od tu skozi okna streljalo v notranje prostore, med tem ko so gasilci brizgali vodo. A pomagalo ni vse nič. Oblegani anarhisti se niso hoteli udati. Sklenili so, bojevati se do zadnjega. Ko so videli, da ne morejo več ubežati, so hišo sami sežgali in tako poginili pod razvalinami. Seveda je bilo radi živahnega streljanja ranjenih več oseb, zlasti mnogo redarjev. Ranjen je bil tudi Šef policije, ki je osebno vodil obleganje. Na licu mesta se je nahajal minister notranjih stvari Churchill. Pod razvalinami hiš je našlo smrt šest gasilcev.
Dnevne vesti.
Ljudsko štetje na Dunaju in Čehi. Dunajski Cehi delajo pri ljudskem štetju pridno in — kakor poročajo z Dunaja — z vspehom, vzlic vsem mahinacijam dunajskega magistrata. Zlasti jezi dunajske krščanske socialce dejstvo, da so se tudi oni Čehi, ki so postali meščani, priglasili k češkemu občevalnemu jeziku. Radi tege mislijo predlagati, da naj bi se v bodoča Čehom ne podeljevalo več pravice meščanstva.
Na Portugalskem baje še vedno ni vse v redu. Proti sedanji republikanski vladi je nastala močna opozicija. Govori se tudi o monarhistični propagandi. Sicer ni gotovo, koliko je resnice na tem; na vsak način hoče sedanja vlada z vso odločnostjo uvesti potrebne reforme in tako zasigurati mir in red.
Razmere med Španijo in Vatikanom so vse prej nego prijateljske. Kakor znano, odobrava kralj Alfons popolnoma proti-klerikalno politiko ministerskega predsednika Canalejasa, ki je pred kratkim demisi-joniral, a mu je kralj zopet poveril sestavo ministerstva. To je napravilo na vatikanske kroge zelo neugoden utis. V ministerskem svetu je Canalejas izjavil, da so se razmere z Vatikanom poostrile. Vatikan pričakuje, da bo zakon glede verskih združenj sestavljen sporazumno, čemur Canalejas odločno nasprotuje. Vsled tega se pričakuje., da pride do prekinjenja odnošajev med Španijo in Vatikanom. _
Oomaoe vesti.
Našim društvom. Društvene vesti se v našem listu tako gromadijo, da nam postaja to že v pravo kalamiteto izlasti, v sedanjih prevažnih, dogodkov polnih časih. Uredništvo je v največi zadregi: od ene strani stavljajo društva vedno veče zahteve, od druge strani pa obsipljejo uredništvo z očitanji, ker je v listu toliko društvenih vesti, ki jih — kakor pravijo oni — nikdo ne čita, ker da nikogar ne zanimajo. Tako stoji uredništvo med dvema ognjema: eni zahtevajo in drugi zabavljajo. Ali da bi mi morda klonili pred *em zabavljanjem, to je izključeno. Predobro vemo, kaj pomenjajo društva za ves naš narodni razvoj, in zato se tudi zavedamo dolžnosti narodnega glasila, da jim gre na roko. Na drugi strani pa moramo zopet opozoriti naša društva na znani latinski rek: est modus in rebus, sunt certi denique fines. Za vse stvari je neka mera m so določene meje. Z vso pravico smemo zaktevati od naših društev, da jemljejo obzira na gori označeni naš težavni položaj, oziroma na splošne narodne potrebe, ter da prirejajo svoje društvene vesti kolikor le možno na kratko. Življenje je sestavljeno iz samih kompromisov in tako moramo tudi tu najti srednjo pot mej zahtevami in potrebami društev in mej njimi, ki drugače sodijo.
Še ozirom na neko drugo pogosto zahtevo naših društev moramo dati enkrat odločen odgovor. Cesto zahtevajo društva, naj doposlano vest priobčimo tri-štiri-petkrat, ali pa celo določajo dneve: danes, v četrtek; soboto ponedeljek itd. Takim prošnjam pa res ne moremo ustrezati, ker se vendar ■e more zahtevati od uredništva, da bi — poleg tolikega druzega dela — vodilo kar •elo evidenco o društvenih veselicah ia pri-
reditvah. To je stvar društev samih, da skrbe za priobčevanje tacih vesti.
„Mir ili ratM je naslov brošuri, ki so jo te dni izdali istrski slovanski poslanci in jo razširili med istrsko ljudstvo.
Brošurica, ki je izšla tudi v italijanskem jeziku, podaja jasno sliko bojev, ki jih mora voditi slovanska istrska manjšina z italijansko deželnozborsko večino. Brošura pričenja z volilno reformo iz leta 1907 in sega do burnih dogodkov v zadnjem zasedanju deželnega zbora, ko je sledilo njegovo zaključenje. Z brošurico, ki je vredna vse pozornosti, se pobavimo nekoliko o priliki.
Onim, ki plačujejo vojaško takso, j Po zakonu z dne 10. februarja 1907 drž. zak. št. 30 se morajo vse vojaški taksi za-J vezane osebe dotlej, da prestane njihova I dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako leto v | mesecu januariju pri mestnem magistratu, i statistično-anagrafični urad, (vojaški odde-j lek), v. SS. Martiri štev. 4, I. nadstropje, J vrata 6.
Oprostitev osebne dohodnine ali nado-• mestilne takse za službo, ki se pričakuje, ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje od dolžnosti zglašenja.
Zglasiti se je moči pismeno ali ustno. Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da se vpošljeta mestnemu magistratu dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. — Zglasilni obrazci se dobivajo brezplačno pri c. kr. namestništvenem svetniku in pri mestnem magistratu. Zglasila se vpošiljajo v j kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto. Zglasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na poŠto, ne da bi se uporabil poseben ovitek. Ustne zglasitve vpisuje magistrat v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, podane po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti. Zglasil-nim zavezancem, ki predpisane zglasitve niso podali pravočasno, ali ki so jo podali v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi zavezane osebe, ki so v svojih zglasilih vedoma kaj zamolčale, ali zakrivile neresničnih napovedi, zapadajo — ako dejanje ne tvori kaznivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K; če so dane posebne obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se izpreminjajo v zaporne kazni, ako jih ni možno izterjati.
Vrhu tega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno, ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastvu dano na voljo, da na podlagi znanih podatkov ali pa takih, ki se doznavajo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso.
Ciril Metodov obrambeni sklad! Misel, da bi si osnovali Slovenci nasproti nemškemu Roseggerjevemu fondu poseben obrambeni sklad, je padla na rodovitna tla. Družba sv. Cirila in Metoda je nabrala do sedaj že precejšnjo svoto. Slovenci bi morali marljivo zbirati zneske po 200 K, oziroma kmalu izplačati vodstveni blagajni, to pa že radi tega, ker vplačani zneski in zapadle obresti ostanejo toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler ne dosežejo vplačani zneski skupaj 200.000 K. Predno nima torej družba za ta sklad 200.000 K, ga ne sme rabiti za svoje obrambeno delo.
Nabiralniki CMD bi se morali nahajati v vsaki slovenski gostilni, kavarni in prodajalni; nabiralnik bodi stalen gost v vsaki slovenski hiši !
Ples „Zveze jugoslovanskih železničarjev" se bo vršil dne 7. januvarja zvečer v dvorani „Dalmatinskega skupa", ulica Sanita Št. 16, t. nadstopje- Cenjenemu občinstvu se nudi prvikrat prilika, da se bodo mogli zabavati med slovenskimi železničarji. Ples bodo vodili izborni učitelji plesa in bo sploh najbolje preskrbljeno v vsakem oziru. Dvorana bo okrašena in električno razsvit-ljena, a sviral bo salonski orkester. Cenjena občinstvo naj ne zamudi te prilike," da izkaže slovanskim železničarjem svoje simpatije. Rojaki! Zavedajte se, da so železničarji vaši bratje in pravi narodni mučeniki, ker morajo prestajati najhuja šikaniranja radi svoje narodnosti. Zato jim bo v največ« tolažbo in vspodbujo, ako jim naša javnost ob tej priliki izkaže svoje sočutstvovanje.
Krasna Lida, prelepa češka burleska s petjem, godbo in baletom privabi danes zvečer v gledališče občinstva, kakor ja morda še ni bilo zlepa.
Nocoj je v našem gledališču videti en« najkrasnejšth čeških burk.
Krasna Lida ima jako lepo godbo ia petje.
Fabrici jeva hči je igr3, ki je ne b« hotel nihče zamuditi.
Fabricijeva hči se bo r.amah priljubila vsem.
Trgovski tečaj za vajence in trgovske pomočnike priredi Trgovsko-izobraževnln« društvo takoj, kakor hitro se priglasi zadostno število učencev.
Kdor se tedaj hoče vpisati, naj i»oči tajniku g. St. Deteli listek s sledečimi podatki: Ime in priimek, naslov gospodarji, ter v katero šolo, da je pohajal.
Sprejema se samo do 8. t. m.
Ie Ricmanj smo prejeli: Z ozirom na uvodnik „Ediaostf* „Iwskega" pod mste-
f
V Trstu, dne S. januvarja IS 11
»EDINOST«: št. £
Stran M
vom: „7rije tipični slučaji narodne nezavednosti", prosimo, da blagovolite priobčiti sledeče: Dopisnik g. „hvski-* je omenil med drugim, kako je naletel na neko žensko iz ponosnih Ricmanj, kateremu je rekla, da ji gre bolje laško Ni nam bilo mnogo misliti, katera je bila ta „gospa". Ona zna prav dobro slovenski, moj Bog, saj je Ricmanj-ka, pristna Slovenka, ki je pasla krave do nedavega časa.
Povdariti moram, da je to le izjema v vseh Ricmanjih, da ne- bi cenjeni čitatelji mislili, da vlada tudi pri nas običajna narodna nezavednost. Povdariti moram nadalje, da je riti ne štejemo več za Ricmanjko, ker (ako še ni) kmalu zadobi tam v Trstu domovinsko pravico. Seveda bo potem pristna i ržačanka „puro sangue".
Mi obžalujemo ta dogodek in g. dopisnik naj bo prepričan, da je to le izjema.
Plesni venček priredi Narodni pipčar-ski klub od Sv. Jakoba v soboto večer dne 7. januarja t. 1. v dvorani „Trg. izobr. ar." v S. Franc. d'Assisi št. 2. 1. Cisti dobiček je namenjen za stavbeni sklad Ciril-Metodo-šole. Vstopnina 1 K, za dame 60 stot. Vabimo na mnogobrojno udeležbo.
Tržaška mala kronika.
Pozor na deco ! Darinka Maičer, stara dve leti, je ležeč na postelji dobila v roke škatljo užigalic in se začela igrati z istimi. Žigica se je užgala in v trenotku je bil otrok ves obdan od plamena. Na vpitje je pritekla mati, ki je uđušila ogenj. Poklicana je bila na pomoč zdravniška postaja, ki je otroka prenesla v bolnišnico. Velika nevarnost je, da otrok ne okreva.
Tatovi na delu. — Gospodje Jakob Tnussig, senzal s kolonijalnim blagom, in komisijonarji Fortunat Cusin, Albert Michel-statter in Elij Camerini imajo svoje konto-arje v mezaninu hiše št. 3 ul. Teatro, vsi na enem hodniku. Predsinočnjem so neznani tatovi ulomili vrata omenjenih konto-arjev. G. Taussigu je bilo vkradeno jako finega blaga za skupno ceno 500 kron ; g. Cusin ne more navesti škode, ali pri njem je bilo vse razmetano; g.u Michelstatterju so tatovi vkradli za 30 kron drobiža. Camerini je odsoten iz Trsta. Vsi so zavarovani proti ulomu.
Tatovi v vinski kleti,. Iz kleti posestnika Andreja Serbo v Skednju št. 263 so tatovi predsinočnjem vkradli dva soda črnega vina v vrednosti 72 kron.
Tatovi v jestviničarski štacuni. V
noči od 3. na 4. so neznani tatovi ulomili zamreženo okno na kolodvoru in vdrli v jestvinčarsko štacuno g. Antona Velišček na cesti k stari smodnišnici št. 381. Vkradli so raznega blaga v skupni vrednosti 128 K 60 stot.
pevke Farneti, tenorja Italo Cristalli in ba-j ritona Scandiani. Opero vodi Comm. Ferrari. — V soboto bo popularna predstava opere „Vestale".
EDEN. — Danes dve varijetetni predstavi.
Vsakogar, ki bi prišel v Vaše stanovanje in zahteval kak podatek, pokažite mu vrata, ako ne pojde takoj, izročite ga prvemu redarju.
Koledar in
Gospodovo. Lucijan muč.
Temperatura —j— 9° Ceis. -zvečer dež.
Vremenska Spremenljivo s Hladni vetrovi.
vreme. Danes: Razglaše-Sv. trije kralji. — Jutri:
včeraj ob 2. uri popoldne ■ Vreme včeraj: oblačno,
napoved za Primorsko: posamičnimi padavinami.
^iaše gledališče.
Danes ob 4. uri popoludne še enkrat in zadnjikrat v sezoni
„Težke ribe".
Danes ob 8. uri večer pa bomo videli veliko burlesko s petjem, g o d b o in baletom
„Krasna Lida".
V tej krasni burleski imajo glavne uloge gospod in gospa Dragutinović, v velikih ulogah se bosta izkazala g. Boleslavski in gdč. Železnikova, naslovno ulogo igra in poje gdč. Mekindova, njena dobra in vredna druga bosta gg. Požar in Ljubič, ki imata jako lepi igralski in pevski ulogi. Všeč nam bodo s svojimi markantnimi nastopi še gg. Bratina, Vaupotič, in Ilič itd. Poleg tega nastopi še zbor baletk, ki nam zapojejo in zaplešejo, da bo veselje. — In zdaj bo pri-lomastil še pravi in živi slon! Joj, to bo halo ! Sodeluje kajpada tudi popolna gledališka godba pod vodstvom g. Poliča.
Sploh je to burka taka in tako pripravljena, da bo vsakemu žal, če je ne bo videl. Kajti na našem odru tako imenitne burke res še ni bilo.
* * *
ob 4. uri popo-
V nedeljo 8. t. m. ludie.
„KRASNA LIDA",
zve«er ob 8. uri pa romantična ljudska igra
„Fabrlcijeva hči".
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes bo druga premijera v veliki sezoni, in sicer opere „Manon Le-scaut" od Puccini-ja, ki se povrne na ta oder po 16 letih. Glavna skušnja je bila v sredo ; številni povabljenci so večkrat aplaudirali. Glavne uloge so v rokah izborne
Društvene vestL
Zavarovalnica za govejo živino na Opčinah naznanja svojim članom, da bo v nedeljo 8. t. m. ob 4. uri popoludne redni letni občni zbor v prostoru društvene gostilne.
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici bo imela svoj redni občni zbor v prostorih gospoda Andreja Grgič ob 4. uri popoludne dne 8. t. m. s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Eventualni predlogi.
Veselični odsek trgovsko-izobraže-valnega društva javlja, da se naznanjeni venček na 8. t. m. ne vrši, ker se ga je preneslo na drugi čas.
Veliki trgovski ples se bo vršil dne 4. ebruvarja.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu
iM^^MA Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se bo vršila jutri zvečer ob 9. špZ) ^Puri navadna plesna vaja v društ-'ij Jfi veni telovadnici pod vodstvom brata prof. Umeka. Prične se s poučevanjem „Moravske besede", katera se bo plesala na Sokolski maškaradi.
Vsi bratje plesalci in prijatelji plesa dobrodošli.
* * *
Naznanja se, da so prišli „Sokolski koledarji", kateri se dobivajo pri vratarici Nar. JDoma.
Šentjakobska Čitalnica priredi danes ob 5. uri popoludne ples v društvenih prostorih. Vabi vso Šentjakobsko mladino na obilo udeležbo. Na tem plesu se prične poučevati nov ples ^„Slovanska zveza" za veliko maškarado Šentjakobške mladine.
Nar. del. organizacija.
Godbeni odsek N. D. O. ima redno mesečno sejo v soboto dne 7. t. m. ob 7. uri in pol zvečer v prostorih društva MIlirija" v ulici Montecchi štev. 15 pri Sv. Jakobu. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča
P r e g a r c, preds.
Podružnica NDO v! Dolini bo imela svoj redni občni zbor dne 8. januarja t. 1. ob 4. uri popoludne v društveni sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora in namestnikov za leto 1911. 3. Slučajnosti.
Vabim tovariše, da se polnošteviino udeleže tega občnega zbora, ter določimo tudi glede ustanovitve ene podružnice NDO za ves Breg.	Fran Venturini
predsednik.
DAROVI.
—	Za moško podružnico družbe CM. j je nabral Josip Kožuh s pomočjo Cvetka Faganela, učitelja v Nemškem rutu, v bralnem društvu v Oseku, oziroma pri gostilničarju Josipu Vovk, 12 K 30 stot. Povdar-jamo, da je to prva svota, ki so jo darovali v Oseku za našo družbo. Denar hrani uredništvo.
—	Dne 29. decembra minulega leta objavljeni izkaz dohodkov CM. nabiralnikov velja za december, ne pa oktober, kakor je bilo objavljeno. — V krčmi „Ex grotta Balkan" je bilo v nabiralniku K 12*71, ne pa K 17*71. Za stavbeni fond slovenske šole je plačala prva uradniška skupina 11. mesečni prispevek K 3984. Hvala!
—	Za otroški vrtec v mestu so darovali sledeči gg.: Batišta J., ValiČ I., Roje E. in Pahor F. po 1 K, Primožič R. 50 stot. Denar je naložen v T. O. Z.
—	Pojasnilo. — Vest v torkovi številki o daru 200 K za en kamen obram-benega sklada CMD, nabranem v „Konsum.
Peki In trgovci. HB
___—~ -
P fj g .'-:"•
leSKL«

Kakor Vam je že znano gleda pridelka In prodaje drež (kvasa) je tu v Avstriji 'prepovedano izdelovati in prodajati kvas mešan s škrobojn ali is pive od 1. januvarja naprej. Dovoljeno }e izdelovati in prodajati samo Čiflll žeatin (špiritni) najsibodi žitni ali koruzni. Ako hočete biti gotovi, obrnite se na Prvo trž&Sko tovarno drož — Vrdela, ki ima svojo zalopro v ULICI MADONNINA št. 1. Filijalke : Pola in Z a d e r. Izvaža in izdeluje samo gara&tir£*il čisti Spiritnl iz vas. — Izvaža se na vse ^raje od 3 kg naorej po K 130 ia franko mesto.	SVOJI K SVOJIM !
SUBAN, lastnik.

Odlikovano mKmm m sladftKarna
z zlato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi - v Londonu leta 1909 --
Acquedottc ?5 - Podruž. ui. iiramar 9,
naznanja slavnemu tTilsT&t j^« občinstvu, da ima	~
dan svež krtsh.
Frocafalcict je tudi dobro preskrbljena z vsckovrelnimi biškotl pestbfco za Čaj. Ima r«zna fina vina in likerja v buteljkah »e fine desertre bombe ne. Sprejema naročila za vsakovrstna ff terte. krokate itd., kakor tudi vte predmete za epeči. Ima tudi J rajliscjbo moko iz nujboJiSlli ibJčkov šgS*" po najnižji ceui. ^ Erctplceies pc&trcLfcA e e dere. — Priporoča Be eiavnemu občinstvu z cdliča. spoštovanjem
Mnenje gospoda Ara. Et Fleckseder-la m Dunaju
azistenta II. zdrav, klinike g. dvor. svetnika prof. Neusserja.
Trst.
G. J. SBRRAVALLO
Zahvaljujem se Vam za poslane buteljke Vašega izdelka SER-RAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferrugi-noso Serravallo)t ki Vam jako rad potrjujem, da ga vsled naših kliničnih skušenj jako rad predpisujem tudi privatnim klijentom, ki trpe ua pomanjkanju slasti, šibkosti in malokrvnosti.
DUNAJ, dne 4. januvarja 1908.
Dr. R. FLECKSEDER.
Na obroke! Jfi&OB DUB*NSKY Na obroke
TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, II. nadstropje — Trst
?ela Izbora izoMienlli o M za gospođo ia lanfakta^a Map
ter meške ia ženske sukaj e. "TjRSi
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Cesta Tzajeii zami m Miki
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. pri v. Prve ootke vz»)wi zavarovataioo, mteMV-4«m L 1827 v PRAGI (Lastna palačo).
Najugodnejše življensko in rentno »cm m** zavarovanje, mm mm
Moierii mrvim potaji ii ijecij. tarifi u ftisb
Proda« oc oiloilto zavarovati «o m ilvijoalo, aobte-vajto v teotsoat tetoroo« pro«*ofct potooi ĆLAVNECA ZASTOPSTVA Cooko vaojomo a»ml. m ilvljoojo
v Trstu, ii. Sq«ero Naovo 13
(nasproti fflavn«
3g. pl Xleinmayr E fzt $amberg y £jubljani
ravnokar izšlo 8LAVOJ KLEPEC
Zbirka slovenskih citatov in aforizmov
broširana K 2'50, vezana'K 3*50, po pošti 20 vin. već.
Z veščo roko in z dobrim okusom je Slavoj Klepec v te] knjigi zbral 108t> aforizmov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu. Knjiga je visoke književne vrednosti, zakaj v njej se zrcali mišljenje in čuvstvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. „Aforizmi in citati" niso, da bi jih čitatelj prebiral zdržema; ali po malem uživam", podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bile na čast tudi vsakemu velikemu narodu.
Dobiva se v vseh boljših knjigarnah ali naravnost iz založbe Ig. pl. Kleinmayr A Fed. Bamberg v LJubljani.

Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso St. 49 (vogal Flazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ▼obc 6 steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate čroo-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrtvaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, ▼esceiz umetni. s_vežihcvetlic, porcelane, perle, metala
"	— Cene ugodne.
Priporočamo našim &OLHTSSO CIKORIJO £
- - posDodiniam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. --
Btraa IV
»EDINOST« št.. 6.
V Trsta, 6. januvarja 191L
društvu v Rojanu je pomotoma prišla v zvezo z drugim darom 7 K. Onih 20O K je nabralo tekom pol ure malo omizje 12 oseb povsem samostojno. V zahvalo, da „Edinost" prijavi to pojasnilo, so trije gospodje onega omizja zopet darovali po 1 K za podružnico na Greti! Čast rojanskim rodoljubom na takih izgledih plemenite narodne požrtvovalnosti !
—	Nabiralnik CMD pri Kosiču (NDO) je od 9. januarija 1910 do včeraj nabral 200 K; gospod Kosič dobi torej te dni drugo diplomo. Želimo mnogo tacih krč-»arjev in gostov !
—	Za stavbo slovenske šole pri Sv. Jakobu je plačal g. dr. Rybaf za december ki januar 6 K, g. Keček Ivan pa za celo leto 1911 in januvar 1912 znesek 12 K.
Srčna hvala !
—	V gostilni Kreševic pri Sv. M. M. so aabrali o priliki popisovanja pol za ljudsko štetje 17 K, 5 kron je dodal g. Kreševic, skupaj 22 kron. Denar je namenjen za šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, hrani ga Mpiava našega lista.
—	Ob priliki popisovanja naznanilnic se je nabralo pri Vipavcu ul. Industrija št. 5 K 7 in 55 pfen. nem. denarja in 15 cent. švic. den. za stavbeni sklad šole pri Sv. Jakobu in K 6 20 za Dij. podporno društvo v Trstu. Denar hrani g. Šorn.
—	Pri izpolnjevanju pol za ljudsko štetje so darovali v gostilni pri Starem Matevžu v Kolonji K 160 za CM. družbo. — Srčna hvala vsem!
(Znesek je bil vržen v pušico v „Slovanski čitalnici" Ui.
—	Drobtinarji so plačali za 1. polovico prosinca 1911 29. in 30. tedenski prispevek S K 80 vin. za stavbo slovenske šole. — Srčna hvala ! _
Književnost in umetnost
„Svetovna knjižnica" X. zvezek. — Pravkar je izšel v „Goriški tiskarni" A. Gabršček v Gorici X. zvezek „Svetovne knjižnice* : „Kapitan Hateras, ali Angleži na severnem tečaju*. Francoski spisal Jules Verne. Knjiga je jako zanimive vsebine in posebno pripravna za dijake, ljudske knjižnice in ono občinstvo, ki ne mara brati romanov.
Jules Veroe-ja spisi so se našemu ob-čiistvu jako priljubili in vsak rad prime v roke tako knjigo. — Cena broširani knjigi je K 3, s poštnino K 3 20.
iz Goriške.
k Sežane. Na Silvestrovo je v gostilni Gregorina v Sežani darovala vesela dražba vaščanov na predlog g. Joška Lov-retovega 10 kron za stavbeni ' fond Šole pri St. Jakobu. V isti namen je nabral g. Pečar v gostilni g. Goriuoa v Sežani 5 K 20 stot. Na ustanovnem občnem zboru tamburašev so nabrali 4 K 50 stot. za tržaško moško podružnico CM.
Vesti iz Istre.
Občinske volitve v Ocizli-Klanec —
zaustavljene. Iz Klanca: Za 3. in 4. t. m. razpisana volitev novega zastopa občine Ocizla-KIanec je vstavljena — prav v zadajem hipu.
Ni nam znano, je-li to znak veleizku-šeae modrosti, ali pa je „globoko zamišljena taktična poteza ?!"
Smrt vrlega moža. — Iz Ocizle : V petek, dne 30. grudna m. 1. smo pokopali vrlega sovaščana, obč. svetovalca, podpredsednika posojilnice in hranilnice v Klancu ter podpredsednika našega društva „Zveza", gospoda Ivana M i h e 1 i č a. Že iz njegovih častnih služeb je razvidno, da je bil mož vrl narodnjak in dober gospodar. Bodi mu zemljica lahka ! V njegov blag spomin smo nabrali ob tej priliki za podr. sv. C. in M. za občini Ocizla-KIanec in Materijo 6 kron 64 stot., a njegov brat Anton je daroval društvu „Zveza" 6 kron, društvu „Slavnik" tudi 6 kron. Srčna hvala vsem darovalcem !
Pasti Slavno občinstvo opozarjamo na prvi plesni venček podružnice sv. C. in M. za občini Ocizla-KIanec in Materijo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m. v prostorih g. Karola Šiškoviča v Krpeljah ob 4. uri popoludne. Ne bo zabava samo za plesalce, temveč tudi za neplesalce: šaljiva pošta, šaljivi brezzični najhitrejši brzojav, izborna godba sokolskega društva „Zvezda" iz Hrpelj, dražba, korijandoli, kače itd. — Torej ne zamudite te lepe prilike, da morete prispevati za narod, a se ob enem tudi svobodno zabavati.
Ker ne mara več živeti! Iz Herpelj-Kozine : Ker ne mara več živeti, je hotel na drugi svet brezposelni mizar J. D. Umoriti se je hotel z dinamitom tako, da si ga je v usta vtaknil in hotel zažgati, kar so pa k sreči pravočasno preprečili. Upati je, da odslej ne bo več mislil na take neumne šale. Tudi nam niso prijetne take eksplozije dinamita.
przojavpe vesti.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je sadalje-vala generalno debato o srbski trgovinski
pogodbi. Govorili so posl. grof Batthyany, trgovinski minister Hieronymi, poročevalec Rosenberg in predlagatelj Beck. Na to je bila debata zaključena. Ministerski predsednik je v imenu vlade umaknil predlogo o bančnem provizoriju in je prosil, naj se po rešitvi trgovinske pogodbe stavi na dnevni red predlogo o definitivnem podaljšanju bančnega privilegija. — Prihodnja seja bo radi pravoslavnih božičnih praznikov v ponedeljek.
Združitev grške in armenske cerkve.
CARIGRAD 5. Grški listi poročajo, da se že nekoliko dni pretresuje načrt za združitev grške in armenske cerkve.
Potres.
OSJEK 5. Ob 2. uri 53 po noči je bilo čuti tukaj v severno-južni smeri precej močan potres, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje.
Dunaj 5. Odposlanec v Belemgradu grof Forgach je danes dospel semkaj.
Wasklngton 5. Umrl je senator Elkins.
»prejme ▼ laatac *llo z vrtom porodnice. Strog* tajnost. Saaga in doba* zrak. Naslov pore InB«ratni oddelek Edinosti. (23
Babica
Vač stanovanj ie oddajo ▼ najem z 20.
t. m. v ulici Ponzinoino (st. Jakob; 3L 9. - Renato Stolfa, 1L nad.	_29
Pravzel bi gostilno
liko, najraje pri kakem drulttu. VeSč lem slovanskega, italijanskega in nemškega jezika. Naslov pore Insaiatai oddelek Ediaosii.	18
čedno sobo z dobro hrano a bližini „Na-ICvSnl rodnega doma". — Ponudbe pod Siftro: „HercegOTac" na tiskarno ^Edinost".
Be 8°ba, kuhiuja in hlev za si^ljCM tri gOTedi. Istotam se proda mezga (mula) po nizki ceai. — Miha V o d o p i v e e. Barko vi je blizu Žčuke.________^
pMlIalf« Kuhinjska oprava iz aluminija, K 50 mimo- Specijaliteta: predmeti za daroTe. — Umberto Oe*ca — Trst, via Caserma 11.	1864
gospica kot vigojiteijiea k dvema de-SiSbO 5Jf klicama * smarosti 6 do 8 let, ki je veSča slovenščine nemoči n«, *lasorirja,	dobra
pevka. Gospodične T.šće francoščine imajo prednostr Naslov pov« Ineeratai oddelek Edinesti pod Slav. 1.
Kje se dobi
rujavi sladkor?
JMKL
t fliici Saj fmasi §ts». S jr«j a!. Jfssro)
Prodajalnica jestvin.
Vasika zaloga kava vsake vrste
I
V obmejnem kraju Koroške, v St. Jakobu v Roži se proda rudi odpotovaaja
z dobro obiskano trgovino in gostilno za nizko ceno. Vprašanje na poste restante:
„Z. S. 390" St V X«zs CXotss&}.
m mm~ pri si.
Luigi SRAIDOTTI
Via S. CilliHs št. (157 (Sv ivasa) Trst
Izbor jraand sTisjina
in Hira, kakor tadi piva3 viiis. in liksijev s postrsžbo
kav«.
Se priporoča LASTNIK.


Kron 6200
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tr/arva sveta. Izdtlovaeje leta« 40 000 vaz »dtaeg* tipa CHA3SIS 28 HP šwt razHb tljuv kačlj.
K.oćija „tomd" j« naj*vpoLa»ji*. najkitrpji« io n»lakono»iin»jm ' kar j«h ob»toji. — GE*ERALWI ZASTOFirii:
ANTON SKgRL . TRST
»lazza Go!d»»i 10-11, T»l 1734
Velika cstrrilsa g«'*|*-	8**1»' IG, vaul Kilo« BtMhttte
TELEFOI 2247. STOCK PNEUM GOODBICH (»m»rik»Mk«).
AatoaaoVlll xa psMdo po zm«rml oanL
Va.nlt« ia VMirMraaj« artsMobilor.--Solidan poatrvfta.
Josip Semnlid
TRST, ulica delF Istituto St 5
Priporoča slav. obCinetvo STOJO PSKASKO in SiU>ČIČARNO, v kateri ee dobi oel dan evei kruh ia raznovrmtee aladSee. Moka is I. mlinov ter maelo Likeri, vino in pivo v etekL
Postrežba tudi na dom.
MEHANIČNA DELAVNICA
F. Miheučič & F. Venutti
Trst - Yia Tiaiano Vecellio 4.
Popravlja ia peatavlja »troje la parae kotle, parao motorje, na pila, kamna ia aafte. Iadnetrijalae instalacije vsake vrste: mline, ■tiskalniee ia čistila!«*. Specijaliteta žar aa kamaj«, atikkainlee za graadja; streji aa ekielovaaje leaa. ladelovaaje o^llk in uaor-eev aa teeteaiae ia kilketa. — Zaloga novlk ia starih motorjev, kriafalaie, etrejev aa vadrievaaje zldar^ke^a materijala, mletje kave, irei in dra^ia teknlč&ih pretmetev.
MttšBi Prva Primorska Tvornica za lesne M - - - izdeike z vodno silo
m
■ ;TVRDKE: A.
M ob kolodvoru Podmelec
Sprejema
vse v	mizarsko S^^OKO spadajoče iz-
delke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne OPREME LJUDSKIH ŠOL, ŠQLSKE KLOPI po Rettigr-ovem patentu itd. itd.
Proračuni in načrti brezplačno.
opremljena z najnovejšimi stroji nudi PARKETNE DEŠCiCE iz hra-
MM no tmmm
stovega in bukovega lesaš Postrežba takojšnja za v3akiaro množino
Zahtevajte vzorce
in cene.
riFMla Mil intll m t s\nm strelo wim
JAMSTVO!	Mt JASBSTVO l
Vsa deta so solidno m strokovnjasko izvedena!
Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen
a ^
Priitai, dofesr briijivM
Lo^ra č ibeniica v žt>iki pri	_
rsilloivo lahio ▼ sor«fc in soVste »»polcda«
od 2. do 4. v ulic: ItacahiaTolii I. s»dv. Trat* 4. i
« 5000 krosami prmtonj*, £.Ti priporočam. CE^E ZMERNE, postav-^iUSP'S'S^C^ot am&mja z jos^odoa od 30—50	liam franko ▼ trgovino,
let »turoati, »ko mogočo ▼ d^šaTai »Inibi. Poaadb« ^^ ^	1	T
KALAN
nZcrkaM g'm». pcita, lrst, posta muni (15
Varstven zanika:

j« i« »karo sku^Mio domač« zdrn-rilo, ki m it maogo i»S «por»b)ji	dz^ptosje
j»r«tai	«.	ia asarslIaJ.
Hiaaj vradaili poace-11 maaj naj sa paai pri aaknpa ia jeaalja la ori^Iaalaa staklaaica t zavojik s v&r«treao anasaro „SIJXO— ia ima :: Slaktor. Can* ?o 80 rim., K l 40 a 12. Dobi sa t macjla l«karatiu Glav e*:oga J+6h£ Toro i, lakaraak t Bq :imo«Sla.
SLikiierjfliekmi
Eiiz&bettežraase No, 5 n««.


Rdolf Kcstoris
sRlMđlsže cMžlt za molke In MM
Trst, S. C^OT&nni 28, i.
TELEFON 351 Rom. n. (»raTa« r»ata?ra*lje „CooperatiTa^ ex Haeker)
frJsja na meseci! ali fsden. obroke obieke ia površnike za molke
perilo itd po dogovornih cenah. POZO«! Skladišče n] v pritličju, aapak v I. nad*

Za n;
šo
v nekem glavnem mestu južne Avstrije nahajajoče ss
tovarniško skladišče
iščemo pridnega, izkušenega, itaiijaskega, nemškega in slovenskega (ali hrvatskega) jezika veščega
vodi
ki mora poznati razpečevalne razmere z automobili na na jugu, imeti po možnosti izkušnje v prometu s šta-cijonarnimi motorji in imeti nekaj tehn. znanja, katero je potrebno v spopoinitev trg. zmožnosti. Žeii se zadostno kavcijo. Natanjčne ponudbel s pripisi spričeval.
Reference naj se pošiljajo na
Laarin & Klement
fl. O. Tovarna motorjev. MLADR BOIiESIkflVR