Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov
slovenskega jezika
Zvonka Praznik
IZVLEČEK: Obravnava ozirnih prislovov v pripravljaj očem se Slovarju sinonimov slovenskega jezika zahteva odgovore na vrsto nerešenih slovaropisnih vprašanj. Pri njihovem reševanju je nujno izhajati iz dosedanjih leksikoloških ugotovitev, ob upoštevanju obravnave te problematike v obstoječih slovaropisnih priročnikih. V sestavku se bomo omejili na obravnavo sklopa vprašanj, ki zadevajo sestavo sinonimnega niza danih prislovnih dominant in določitev tipa pomenskega opisa, ustreznega obravnavani vrsti prislovov.
ABSTRACT: The treatment of adverbs of regard in the Dictionary of Slovene synonyms, which is being compiled, calls for answers on a series of unsolved lexicographic questions. In solving those questions it is necessary to draw from all previous lexicological findings; also with taking into account the treatment of these issues in existing lexicographic reference works. The article will discuss a limited set of questions regarding the synonym string of given adverbial dominants and the determination of the type of semantic description, corresponding to the discussed type of adverbs.
1 Ozirni prislovi1 predstavljajo razmeroma obsežno skupino vrstnih prislovov, ki določajo glagolsko dejanje glede na tvorno (konstitutivno) lastnost samostalnika
Oznaka ozirni prislov, uveljavljena v SP 2001, se v Slovarju sinonimov ohranja kot primerna določitev obravnavane skupine vrstnih prislovov. Poimenovanje ozirni prislovi je uvedel J. Toporišič (Slovenska slovnica 2000, str. 409; pred tem je izraz uporabljen v Novi slovenski skladnji, v kazalu na str. 445) poleg izraza prislovi ozira (Slovenska slovnica 1976, str. 345). - Kategorijo ozirnih prislovnih določil je vpeljal J. Toporišič v Slovenskem knjižnem jeziku 3, 1967, str. 196, po češkem vzoru (s primeri kot. po srcu je dober, ta je na fakulteti prva po lepoti, duhovno je še čisto čil...). Prim. Nova slovenska skladnja, str. 67 in 78. - Oznaka ozirni prislov (okrajšano ozirn. prisl) je v SP 2001 uporabljena 269-krat, nastopa pa tudi v kombinaciji cel(ostni) ozirn(i) prisl(ov) pri iztočnici vsesplošno. Oznaka ozirna prislovna zveza (okrajšano ozirn. prisl. zv) se v SP 2001 pojavlja 6-krat. - Gl. še op. 11.
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
v besedotvorni podstavi.2 Sem sodijo primeri kot: besedilno (popraviti), duševno (neuravnovešen), gledališko (razgledan človek), gospodarsko (razvita dežela), jezikoslovno (izobražen), kakovostno (ustrezati), moralno (vrednotiti), slogovno (zanimiv), slovnično (pravilen) itd.
V besedotvornem smislu so ozirni prislovi izpeljani iz pravih (izsamostalniških) vrstnih pridevnikov, npr. ozirni prislov jezikoslovno3 je izpeljan iz vrstnega pridevnika jezikoslovni, kije tvorjenka iz samostalnika jezikoslovje. Ozirni prislov opredeljuje sintagmatsko jedro (glagol, pridevnik, prislov, povedkovnik) v smislu vrstnosti dejanja, stanja, lastnosti; npr. v zgledu jezikoslovno izobražen prislov opredeljuje stanjski pridevnik izobražen, kije v vlogi sintagmatskega jedra, glede na vrsto izobrazbe, in sicer s področja jezikoslovja, vede o jeziku.
Zavest o besedotvorni izpeljanosti obravnavanega tipa prislovov iz vrstnih pridevnikov seje v slovenskem jezikoslovju uveljavila razmeroma pozno.4 Kot ena
2 Ada Vidovič Muha (Slovensko leksikalno pomenoslovje (SLP), Govorica slovarja, Ljubljana 2000, str. 76) razvršča vrstne prislove glede na pomen podstavnega samostalnika v naslednje podskupine: a) prislovi, ki določajo glagolsko dejanje prostorsko ali časovno, npr. laboratorijsko, ambulantno pregledati; b) prislovi, ki dejanje opredeljujejo sredstve-no, npr. računalniško, študijsko obdelati; c) prislovi, ki določajo glagolsko dejanje glede na tvorno (konstitutivno) lastnost podstavnega samostalnika, npr. metodološko obdelati, slovnično popraviti... - Od primerov, navedenih v SLP (str. 76), so v SP 2001 obravnavani kot ozirni naslednji prislovi: iz podskupine s prostorsko ali časovno opredelitvijo prislov tehnično (v SP 2001 ponazorjen: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen), iz podskupine s sredstveno opredelitvijo leksem zakonsko (zakonsko določiti, omejiti), iz podskupine prislovov, ki opredeljujejo glagolsko dejanje glede na tvorno (konstitutivno) lastnost podstavnega samostalnika pa metodološko (s ponazorilom in razlago: Metodološko je problem dobro obdelan |glede na metodologijo, metode|), slovnično (slovnično nepravilen) in geometrijsko (geometrijsko stroga oblika). Oznaka ozirn. prisl. bi ustrezala tudi prislovu etimološko (v SP je obravnavan kot načinovni prislov ob ponazorilu: besedo etimološko razložiti); prim, obravnavo prislova pomensko (ki ima v SP ustrezno oznako ozirn. prisl.).
3 SSKJ in SP 2001 ne navajata (ozirnega) prislova jezikoslovno, kljub potrditvam njegove rabe v besedilih. (Prim, pojavitve tega prislova v besedilnem korpusu Nova beseda.) Podstavni vrstni pridevnik jezikoslovni (ponazorjen z zgledi: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne) je v SSKJ obravnavan znotraj slovarskega sestavka, pripadajočega nedoločnemu pridevniku jezikosloven, ki je razložen s sklicevalno razlago 'nanašajoč se na jezikoslovje'.
4 Ozirni prislovi so v Slovenski slovnici 1976 (345) obravnavani med prislovi lastnosti, določeni z vprašalnico glede na kaj in ponazorjeni z zgledi: strokovno, navidezno, jezikovno, številčno, kompozicijsko, politično, celotno, vojaško. Tudi v Novi slovenski skladnji 1982 (329) in v Slovenski slovnici 1984 (344, 345) so še umeščeni v okvir last-nostnih prislovov. V Slovenski slovnici 2000 (408, 409) avtor uvršča ozirne prislove med vzročnostne, poleg vzročnih, namernih, učinkovnih in dopustnostnih. - V Enciklopediji slovenskega jezika (ESJ), str. 171, je obravnavana vrsta prislovov prikazana v okviru iztočnice ozirni prislov: Prislov ozira, npr. moralno (neoporečen), vedenjsko (moten), po lepoti/glede na lepoto/kar se tiče lepote (prva). Na str. 362 pri iztočnici vzročnostni prislov ni primerov za ozirni prislov (kot primere vzročnostnih prislovov avtor navaja
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
od skupin vrstnih prislovov imajo ozirni prislovi vse značilnosti svoje kategorije: ne morejo izražati večje ali manjše intenzivnosti stopnje dejanja; skupaj z glagolskim jedrom sestavljajo t. i. polavtomatizirane besedne zveze (sintagme), to je zveze, ki praviloma po govornem dejanju ne razpadejo.5 Zvezo glagola z vrstnim prislovom je načeloma mogoče pretvoriti v samostalniško s pravim vrstnim pridevnikom.6
2 Upoštevaje sodobna leksikološka dognanja, je pri obravnavi ozirnih prislovov v sinonimnem slovarju treba rešiti vrsto slovaropisnih vprašanj, izhajajoč iz prikaza te problematike v obstoječih slovaropisnih priročnikih, predvsem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskem pravopisu (SP) 2001. V sestavku bomo skušali z nekaj primeri ponazoriti reševanje vprašanj, ki zadevajo sestavo sinonimnega niza danih prislovnih dominant in oblikovanje tipa pomenskega opisa, ustreznega obravnavani vrsti prislovov. Ob tem je opozorjeno na lastnosti, ki določajo ozirne prislove kot skupino vrstnih prislovov, in na jezikovna sredstva, s katerimi je mogoče dokazovati vrstnost prislovov sploh.
2.1 Obravnava prišlovne problematike v sinonimnem slovarju razlagalnega tipa7 ima nujno izhodišče v slovarskem prikazu te problematike v edinem obstoječem razlagalnem slovarju slovenskega jezika, SSKJ. Tako kot izpridevniški prislovi sploh, so tudi izpeljani vrstni prislovi v SSKJ prikazani le kot podiztočnica pri pridevniku, brez samostojnega pomenskorazlagalnega opisa. Večinoma podstavni vrstni pridevnik ni samostojna iztočnica, tako da je tudi vrstni prislov obravnavan v okviru slovarskega sestavka lastnostnega pridevnika. Npr. ozirni prislov moralno, besedotvorno sicer izpeljan iz vrstnega pridevnika moralni, je naveden kot podiztočnica v okviru sestavka, ki ga uvaja iztočnična oblika moralen.8
Slovar navaja samo širšo pomensko uvrstitev, izpeljani prislovi praviloma niso samostojno pomensko razčlenjeni: Tako prislovni obliki moralno sledi besednovrstna oznaka prisl. s ponazorili to ga je moralno dvignilo; on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren. Glede na to, da SSKJ izpeljanega prislova pomensko ne razlaga, je uporabniku prepuščeno, da sam poišče povezavo z ustreznim pomenom podstavnega pridevnika.
lekseme: zakaj, zato, čemu, hote, namenoma, hotoma, nehote, nepredvidoma, nenadoma. - Pri iztočnici vzročnost 2 pa sledi navedba, da v širšem smislu vzročnost zajema tudi namernost, dopustnost in pogojnost ter ozirnost. - Prim. SLP, str. 36, 37, tudi op. 38.
5 SLP, str. 75,77.
6 SLP, str. 37.
7 Prim. Slovar sinonimov slovenskega jezika (SSSJ), Splošna določila in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzorčno predstavitvijo, 2003, Uvod, str. 9. Ljubljana, ZRC SAZU, Založba ZRC.
8 V slovarskem sestavku pri moralen so v SSKJ, v skladu z njegovo zasnovo, zgledi za lastnostni in vrstni pridevnik, navedeni v okviru istega pomenskega razdelka, razmejeni le s poševno črtico. Pri iztočnici moraličen je z zgledi potrjena samo raba vrstnega pridevnika (moralično področje, stališče / to žali moralični čut), čeprav je v besedilih (npr. pri Cankarju) izkazana tudi raba lastnostnega pridevnika. Prim, izpise v korpusu Nova beseda.
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
SSKJ kot izhodiščni gradivski vir pri ugotavljanju sinonimnih razmerij slovenskega jezika omogoča torej pri obdelavi ozirnih prislovov samo posredno vpogled v ta razmerja. Glede na neuravnotežen prikaz prislovov v slovarjih v primerjavi z drugimi besednimi vrstami9 je treba predvideti možnost, da tudi razmeroma pogosto rabljenih prislovnih leksemov SSKJ ne navaja ali ne navaja potrditve rabe ozirnih prislovov z zgledom.10
2.2 V slovarskem delu SP 2001 so ozirni prislovi - tako kot prislovi sploh - načeloma samostojne iztočnice z besednovrstno oznako ozirn. prisl. in ponazori-lom, niso pa posebej pomensko obdelani. Npr.: moralno ozirn. prisl. ... moralno vrednotiti; moralno odgovoren.
Ozirne prišlovne zveze11 so v SP 2001 obravnavane neenotno: a) kot samostojne iztočnice z besednovrstno oznako ozirn. prisl. zv. (de facto, de iure, glede na); b) kot podiztočnice pri nepredložnem (predmetnopomenskem) členu zveze, samostalniku ali prislovu, z besednovrstno oznako (npr. zveza na zunaj je v podiztočnični obliki navedena pri iztočnici zunaj1; tako še zvezi po mojem in po tvojem, ki sta obravnavani kot podiztočnici pri ustreznem svojilnem zaimku); c) samo potrjene z zgledom, brez besednovrstne oznake (npr. zveza po značaju je navedena v zgledu v slovarskem sestavku pri iztočnici značaj: po značaju dober človek). Prepoznavanje in stilno opredeljevanje prislovno leksikaliziranih predložnih zvez tipa po značaju -značajsko zato predstavlja posebno vprašanje, ki ga bo treba reševati pri obravnavi ozirnih prislovov v Slovarju sinonimov.
Kljub obsežnejšemu navajanju prislovov v SP\ primerjavi s SSKJ je za potrebe Slovarja sinonimov obravnava ozirnih prislovov v SP potrebna dopolnitev in popravkov, tako obsegovno kot vsebinsko.12
2.3 Gradivo v korpusu Nova beseda kaže, daje prislovov v besedilih razme-
9 Izpeljane prislove slovarji pogosto obravnavajo v okviru podstavnega leksema oz. se sklicujejo nanj celo v primerih samostojnega iztočničenja (prim. Synonymicky slovnik slovenciny, Veda, vydavatel'stvo Slovenskej akadémie vied, Bratislava 2000, npr. iztočnica nerovno, str. 337). Sam podatek o tvorjenosti prislova v sinonimnem slovarju, brez navedbe ustreznega sinonimnega niza, je lahko zavajajoč. O neustreznosti takega sklicevanja, ponazorjeni s primerom iz angleškega govornega področja, gl. Sidney I. Landau, Dictionaries, The Art and Craft of Lexicography, Cambridge 1991, str. 78-79.
10 SSKJ npr. ne navaja (kot prislovne podiztočnice pri podstavnem pridevniku) ozirnih prislovov: besedilno (čeprav navaja prislov tekstualno), gledališko (SSKJ navaja teatrsko), jezikoslovno, lingvistično; poljedelsko, agrarno; gospodarstveno; melodično (čeprav je ta ozirni prislov v SSKJ sestavni del slovarskih razlag); v.SSKJ ni potrditve (ponazarjalnega zgleda) za ozirni prislov pri prislovni podiztočnici zgodovinsko ipd. - Prim. op. 3.
11 Oznaka ozirna prislovna zveza (okrajšano ozirn. prisl. zv.) se v SP 2001 pojavlja ob zvezah de facto, de iure, glede na (vse tri zveze so samostojne iztočnice), po mojem (podiztočnica pri zaimku moj), po tvojem (podiztočnica pri tvoj), na zunaj (podiztočnica pri zunaj1).
12 SP npr. obravnava prislov bivanjsko le kot načinovni prislov, kljub rešitvi pri eksistenčno (ozirn prisl. s priporočeno sopomenko bivanjsko in zgledom: eksistenčno ogrožen človek), ne navaja iztočnic gledališko (čeprav je ta priporočena sopomenka pri teatr-
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
roma veliko, tako da bo kljub ožjemu merilu za sprejem v Slovar sinonimov (udeleženost v sinonimnih nizih) treba zelo dopolnjevati izkazanost ozirnih prislovov v obstoječih slovarskih priročnikih. Vendar uporabo gradiva iz korpusa za potrebe Slovarja sinonimov otežuje neklasificiranost leksikalnega gradiva.13 Kaže se potreba po dopolnjevanju obstoječih gradivskih virov z zvrstno uravnoteženimi sodobnimi besedili, kar bi omogočilo čim bolj celovito predstavitev obravnavane problematike v Slovarju sinonimov.
3 Celovito zajetje sinonimije slovenskega jezika v Slovarju sinonimov zahteva obravnavo (ozirnih) prislovov, enakovredno drugim besednim vrstam.14 Nastajajoči sinonimni slovar mora tako odgovoriti na številna vprašanja, od ustrezne vrstne opredelitve prislovov (ob odsotnosti določenih prislovnih leksemov ali njihovih pomenov v obstoječih slovarskih priročnikih ali ob neenotni opredelitvi istovrstnih leksemov), do vprašanja leksikaliziranosti predpostavljenih pomenov kakega leksema, oblikovanja prislovni kategorialnosti ustreznih pomenskih opisov, izbire prepričljivih ponazoril, opredeljevanja glede zvrstno-stilnih oznak posameznih leksemov ipd. V sestavku se bomo omejili na nekatera vprašanja, odločilna za sestavo sinonimnega niza ter oblikovanje kategoriji ozirnih prislovov ustreznih razlag kot slovaropisnih ubeseditev slovarskega pomena, ki povezujejo vse člene sinonimnega niza.
3.1 Eno od nalog nastajajočega Slovarja sinonimov predstavlja torej že samo registriranje ozirnih prislovov, tako odbiranje razmeroma rabljenih, a slovarsko še ne registriranih prislovov ali prislovnih pomenov, od le potencialno možnih, kot tudi razmejevanje posameznih prislovnih kategorij med seboj, v konkretnem primeru predvsem ozirnih (vrstnih) prislovov in načinovnih, primerjalnih (lastnostnih), glede na (večkrat neenotne) rešitve v obstoječih slovarskih priročnikih.15 Poleg že ugotovlje-
sko), govorniško (ni prislovne iztočnice, navaja pa iztočnico retorično (ozirn. prisl.) s priporočeno sopomenko govorniško) itd.
13 Iskanje potrdil rabe v korpusu, ki ni prilagojen slovaropisnim potrebam, je lahko zelo zamudno in malo učinkovito. Npr. za pojavnico narodno je 1746 zadetkov, od tega le 2 primera prislovne rabe, pri nacionalno 4206 zadetkov, pri tem nekoliko več prislovov, ki pa jih je treba ročno ločiti od ostalih primerov. Pojavnice dramsko, dramatsko, dramatično nastopajo v korpusu v premalo povednih zgledih, izkazujejo v več primerih enkratno, napačno ali vsaj ohlapno rabo.
14 Prim. M. Ahlin, B. Lazar, Z. Praznik, J. Snoj: Prislovi v sinonimnem slovarju, Jis 50 (2005), št. 2, 25.
15 Pri razmejevanju načinovnih (lastnostnih) in ozirnih (vrstnih) prislovov je v SP več nedoslednosti. Npr. prislovna iztočnica kakovostno je v SP 2001 obravnavana samo kot ozirni prislov. Odsotnost načinovnega pomena je treba razumeti kot pomanjkljivost, glede na to, da sodi med jedrno besedišče. (Prim, zastopanost načinovnega prislova kakovostno v Novi besedi.) Da gre za izpust, potrjuje navedba tega prislova v slovarskem sestavku kvalitetno (načinovni prislov), v okviru katerega sta prislova dobro, kakovostno priporočeni sopomenki za prevzeto besedo. - Kot napako je treba obravnavati tudi rešitev v SP pri iztočnici fizično, besednovrstno označeno samo kot načinovni prislov, neusklajeno z rešitvijo pri telesno, z oznako ozirn. prisl. {fizično prizadet človek - telesno prizadet človek).
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
nih značilnosti kategorije ozirnih prislovov bomo skušali nakazati še nekatere druge. Posebno vprašanje predstavlja prepoznavanje stalnih besednih zvez (večbesednih slovarskih enot) tipa narodno zaveden, posebej tudi leksikaliziranih predložnih zvez. Celotni sklop teh vprašanj zadeva sestavo sinonimnega niza, v okviru tega določitev nosilca niza, dominante.16
Doslej najpopolnejši prikaz obravnavane vrste prislovov podaja SP 2001. Prislovi z oznako ozirni prislov v SP se glede na izpolnjevanje meril za prikaz v Slovarju sinonimov uvrščajo v več skupin. Del ozirnih prislovov, registriranih v SP 2001, ni sprejet v Slovar sinonimov, glede na to, da se ne uvršča v noben sinonimni niz: faktografsko, fenomenološko, fiziološko, geotropično itd.
Večji del prislovov, označenih v SP kot ozirni prislovi, se pojavlja tudi v Slovarju sinonimov, bodisi kot dominantna iztočnica z lastnim nizom bodisi kot člen sinonimnega niza določene prislovne dominante: besedilno, cenovno, eksistenčno, geometrijsko, slovnično itd. Pri tem iztočnična samostojnost (v primerjavi z nespre-jetimi iztočnicami) v SP ni odločujoča pri določanju nosilca niza, dominante. Npr. iztočnično samostojni leksem v SP eksistenčno (z oznako ozirni prislov) je člen sinonimnega niza pri dominanti bivanjsko v Slovarju sinonimov, ki v SP 2001 ni obravnavana kot ozirni prislov.17
Vrsta prislovov, neregistriranih v SP kot ozirni prislov, izpolnjuje pogoje za sprejem v Slovar sinonimov, npr. bivanjsko, cens ko, gramatikalno, kvalitetno, materialno, odrsko itd. Ozirni prislov bivanjsko je v Slovarju sinonimov nosilec sinonimnega niza (dominantna iztočnica), censko18 je člen niza pri dominanti cenovno {cenovno dosegljiv avtomobil), gramatikalno je člen pri dominanti slovnično ipd.19
Glede na to, da je merilo za upoštevanje leksemov v slovarju izkazanost v sinonimnih razmerjih v gradivu, je v posameznih primerih, izhajajoč iz dostopnih gradivskih virov, težavna razmejitev med samo slovarsko neregistriranimi prislovi in besedilno neuresničenimi, le potencialno možnimi, predvidljivo izpeljanimi ozir-nimi prislovi (npr. gospodarstveno, gramatično, tekstno, značajno). Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da o pogostosti določene slovarske enote večinoma odločajo zunajjezikovne okoliščine. Iskanje odgovora na vprašanje, v kolikšnem obsegu navajati potencialno možne, pa v gradivu (še) ne potrjene prislovne pomene, je ena od razmeroma zahtevnih nalog Slovarja sinonimov, ki mora pri tem izpolnjevati zahtevo po čim večji objektivnosti pri upoštevanju izbirnih meril.
16 Gl. opredelitev dominante v: Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splošna določila ... , str. 15.
17 SP obravnava bivanjsko kot načinovni prislov, brez ponazarjalnega zgleda, eksistenčno pa kot ozirni prislov s priporočeno sopomenko bivanjsko (eksistenčno ogrožen človek bivanjsko). SSKJ ne navaja ozirnega prislova bivanjsko (navaja pa eksistenčno). V besedilih so razmeroma številne potrditve rabe ozirnega prislova bivanjsko. Prim, besedilni korpus Nova beseda.
18 SSKJ ne navaja prislovov cenovno in censko, v SP je registriran samo cenovno. Nova beseda navaja 226 pojavnic censko, od tega vsaj 10 primerov rabe ozirnega p i ova.
19 Ne SSKJ ne SP 2001 nista registrirala prislova gramatikalno (tudi ne potenci? lega prislova gramatično), kljub ~otrditvi v besedilih. (Prim, besedilni korpus Nova \, seda.)
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
V gradivu, ki je na voljo, je v vrsti primerov težko ločiti zglede, v katerih nastopa dana dominanta kot ozirni prislov, od tistih, v katerih nastopa kot načinovni prislov. Nasploh je veljavna ugotovitev, da potrebuje prislov precej sobesedila in je njegovo razumevanje vezano na konkretne okoliščine. Npr. v zgledu zgodovinsko pomemben dokument je zgodovinsko mogoče razumeti tudi kot merni prislov (v pomenu 'zelo'), šele širše sobesedilo kulturno in zgodovinsko pomemben dokument potrjuje njegovo ozirnost; zgled dramsko dovršen dialogje dvoumen (dramsko je v tem primeru lahko tudi primerjalni prislov); pomenska analiza prislovov moralistično in moralno (poleg drugih odločevalnih jezikovnih sredstev) v zgledih moralistično presojati : moralno vrednotiti pokaže, da gre v prvem primeru za lastnostni prislov, v drugem za vrstni prislov ozira.20
Vprašanje razmejevanja posameznih prislovnih kategorij, ločevanja ozirnih (vrstnih) prislovov od načinovnih, primerjalnih (lastnostnih) zahteva ločevanje med vrstnim in lastnostnim sploh. Pri ozirnih (vrstnih) prislovih gre za identifikacijo dejanja, stanja, lastnosti, pri lastnostnih pa za lastnostno določitev. Pri tem je mogoče ugotoviti analogijo med vrstnimi pridevniki in vrstnimi prislovi. Med že omenjenimi značilnostmi vrstnih prislovov je mogoče izpostaviti pomen vprašalnice. Vprašalnico glede česa oziroma glede na kaj je treba v nekaterih primerih nadomestiti z vpra-šalnicami v katerem pogledu, s katerega stališča. Npr. po prislovu materialno21 v zgledu materialno močna družba se je mogoče vprašati v katerem pogledu močna družba?, po prislovu moralno v besedni zvezi moralno vrednotiti se sprašujemo po stališču, s katerega se kaj vrednoti, ipd.
Ozirnost prislova materialno v zgledu materialno močna družba je mogoče dokazovati z že omenjenimi sredstvi preverjanja, npr. z nemožnostjo druženja s prislovom stopnje (*zelo materialno) in z nemožnostjo stopnjevanja (*bolj materialno). Opozorjeno je bilo tudi že na možnost pretvorbe ozirne (vrstne) prislovne zveze v samostalniško zvezo s pravim vrstnim pridevnikom, npr. jezikoslovno izobražen -jezikoslovna izobrazba, strokovno pregledati - strokovni pregled.
Pogosto so možne pretvorbe v ustrezno predložno prislovno zvezo. Npr. ozirni prislov kakovostno v zgledu kakovostno ustrezati lahko nadomestimo z zvezo predloga (po, glede) in podstavnega samostalnika v ustreznem sklonu (po kakovosti ustrezati, glede kakovosti ustrezati). Zdi razliko od lastnostnih prislovov (npr. kakovostno v zgledu kakovostno izdelati), ki imajo načeloma protipomensko možnost (tipa nekakovostno izdelati), ozirni prislovi te možnosti nimajo (*nekako-vostno ustrezati).
V besedilih se ob ozirnih prislovih lahko pojavljajo izvzemalni členki, npr.
20 V SP imata oba prislova oznako ozirn. prisl. Prislovu moralistično (ki je izpeljan iz lastnostnega pridevnika moralističen) bi ustrezala razlaga 'izraža zahtevo po strogem upoštevanju moralnih načel', prislovu moralno (izpeljanem iz vrstnega pridevnika moralni) pa razlaga 'izraža, daje kaj določeno glede na moralna načela' ali 'izraža, daje kaj določeno z moralnega stališča'.
21 V SPje materialno besednovrstno označen kot načinovni prislov in ponazorjen z zgledi: materialno podpirati nečaka gmotno, denarno; materialno močna družba gmotno; biti materialno preskrbljen denarno. Iztočnica gmotno pa je obravnavana kot ozirni prislov (gmotno si opomoči).
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
le materialno močen, ne pa tudi duhovno. Vrstni značaj prislova materialno potrjuje tudi možnost hkratne lastnostne, časovne ipd. določitve sintagmatskega jedra, npr. materialno že dalj časa močna družba. Vrstnemu prislovu kot določilu sintagmatskega jedra se lahko pridružuje več istovrstnih (ozirnih) prislovov .jezikoslovno, glasbeno, likovno (izobražen); materialno, duhovno, finančno (močen).
Poleg navedenih jezikovnih sredstev naj opozorimo še na značilnost vrstnih prislovov, ki jo predstavlja omejenost kroga možnih odnosnic oz. omejenost nabora leksemov, ob katerih se lahko razvrščajo. Npr. ob prislovu gospodarsko se v vlogi sintagmatskih jeder22 razvrščajo leksemi kot napredovati, nazadovati, prosperirati, rasti, se razvijati ipd.
Glede na tvorjenost ozirnega prislova se predpostavlja možnost vzporednosti sinonimnih nizov pri podstavnem pridevniku in besedotvorno izpeljanem prislovu. Predpostavljena možnost ima sicer teoretično vrednost, zahteva pa preverjanje potrditev rabe v besedilih in upoštevanje le preverjeno dovolj pogostih. Pri presoji pomenskosti in sinonimije izpeljanih prislovov je treba, ob upoštevanju pomenskosti in sinonimije podstavnih besed, obravnavati prislov povsem samostojno. Besedilno gradivo v številnih primerih potrjuje prekrivnost sinonimije podstavnih pridevnikov in iz njih besedotvorno izpeljanih prislovov, vendar ta ni avtomatično veljavna. Tako je prekrivnost sinonimov besedilno potrjena npr. pri ozirnem prislovu moralno (etično, moralično, nravno, nravstveno) in vrstnem pridevniku moralni (etični, moralični, nravni, nravstveni),23 samo potencialno pa npr. pri vrstnem pridevniku gospodarstveni in prislovu gospodarstveno.24
3.2 Kot je bilo že uvodoma povedano, obstoječi slovarji pri obravnavi izpri-devniških prislovov ne podajajo samostojnih pomenskih opisov, ampak se praviloma slicujejo na pridevniško pomenskost. Uravnotežen prikaz vseh leksikalnih enot v razlagalnem sinonimnem slovarju zahteva tudi pri obravnavi ozirnih prislovov ustrezno slovaropisno ubeseditev slovarskega pomena, ki povezuje vse člene sinonimnega niza, brez sklicevanja na pridevniško pomenskost.25 Poenoten opis prislovnih pomenov je nujen v sinonimnem slovarju pri preverjanju pomenske enakosti oz. podobnosti ter zamenljivosti v besedilu.
Glede na tvorjenost ozirnega prislova se postavlja vprašanje o primernosti tipa razlage, ki bi nakazoval povezavo prislovnega leksema s podstavnim (pridevniškim) leksemom namesto neposrednega definicijskega opisa.26 Tako povezavo bi
22 O vlogi sintagmatskega jedra pri prislovih kot eksogenih leksemih gl. SLP, 53.
23 Členi niza moralično, nravno, nravstveno so zvrstno-stilno označeni.
24 SSKJ ne navaja prislova gospodarstveno, tudi v Novi besedi ni potrditve zanj.
25 Da takšno sklicevanje ni ustrezno, dokazuje neprekrivnost pridevniških in prislovnih nizov v sinonimnih slovarjih, katerih zasnova predvideva samostojno obravnavo tvorjenk in s tem formalno slovaropisno osamosvojitev prislovov, npr. pri iztočnici rapide in
r _
podiztočnici rapidement v: Emile Genouvrier, Claude Désirât, Tristan Horde, Dictionnaire des synonymes, Larousse, Pariz 2001, str. 574, ali pri iztočnicah rapido, rapida-mente v: Giuseppe Pittàno, Sinonimi e contrari, Zanichelli, Bologna 1992, str. 614.
26 Prim. M. Ahlin, B. Lazar, Z. Praznik, J. Snoj: Prislovi v sinonimnem slovarju, Jis 50 (2005), št. 2, str. 33.
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
slovar lahko nakazoval z nadomestno razlago tipa 'prislov iz Npr.: duševno ,prislov iz duševni' duševno nerazvit otrok; kompozicijsko ,prislov iz kompozicijski' kompozicijsko dovršena slika.
Taka formalna ubeseditev povezave prislova s podstavnim pridevnikom se izkaže kot manj primerna glede na to, da je o izpeljevanju ozirnega prislova iz pridevnika mogoče govoriti le v ozkem besedotvornem smislu. Pomensko je prislov izpeljan iz samostalnika, zato mora pomenska razlaga vsebovati oziroma ubesediti to povezavo s pomensko ustreznim samostalnikom, npr duševno ,izraža, daje kaj določeno glede na duševnost'. 27
Neposredno pomensko pojasnjevanje ozirnih prislovov otežuje omejenost izbora odnosnic, saj bi pri natančnejšem določanju teh prislovnih pomenov lahko prišlo do prevelike pomenske zožitve. Pogosto je ugotavljanje, na katero od pomenskih prvin podstavnega pridevnika oz. samostalnika se prislov nanaša, težavno. V razlagi prislovne dominante se izpostavi tista pomenska prvina podstavnega leksema, kije za prislovni pomen relevantna. Pri ubesedovanju povezave, kot jo vzpostavlja ozirni prislov s samostalnikom v podstavi, se mora navedba samostalnika prilagajati dejanskemu pomenu prislova, kar vključuje npr. navedbo večbesedne zveze, dodatnega usmerjevalnega leksema pri večpomenskih samostalnikih ipd. Npr.: kompozicijsko ,izraža, daje kaj določeno glede na kompozicijo, zgradbo'. Prislov gledališko v zgledu gledališko uspela predstava opredeljuje sintagmatsko jedro (stanjski pridevnik uspel) glede na na igro, sceno, režijo, kar bi bilo mogoče povzeti v razlagi 'izraza., daje kaj določeno glede na učinkovitost gledališkega uprizarjanja'.28
Čeprav sam značaj ozirnosti načeloma narekuje pomensko ohlapne razlage, je mogoče v nekaterih primerih natančneje ubesediti, za kateri ozir gre. Npr. pri ozirnem prislovu narodno (npr. v zgledu narodno zelo ozaveščen) je ohlapno povezavo ,glede naroda' primerneje nadomestiti v razlagi z natančnejšo ,glede pripadnosti narodu'. Tako natančnejšo ubeseditev povezave med prislovom in podstavno besedo narekuje večja aktualnost določenega ozira pri pomenu dane podstavne besede.29
Slovaropisno ustrezna pomenska razlaga ozirnega prislova mora torej izpolnjevati dve temeljni zahtevi, zahtevo po upoštevanju prislovne kategorialnosti in
V slovarski razlagi ozirnih prislovov bi bilo mogoče dati prednost izpridevniškemu samostalniku (posamostaljenemu pridevniku), s čimer bi se ohranila razvidnost ozirnosti, vendar zaradi abstraktnosti to ni sprejemljivo: dramsko 'v zvezi z dramskim'. - Kate-gorialno neustrezna bi bila razlaga tipa 'glede na ...', 's stališča ...', npr. metodološko 'glede na metodologijo, metode', moralno 's stališča morale' ipd. - Možnost zelo ohlapne ubeseditve povezave prislova s pomenom podstavnega samostalnika bi v slovarju omogočala sama navedba podstavnega samostalnika: dramsko 'drama'.
SSKJ ne navaja prislova (podiztočnice pri podstavnem pridevniku) gledališko, SP ga obravnava le kot ozirni prislov. Gradivo potrjuje tudi primerjalni pomen, npr. v zgledu Film deluje preveč gledališko.
V nekaterih primerih je težavna razmejitev med polavtomatiziranimi sintagmami, kakršne praviloma predstavljajo besedne zveze vrstnih prislovov in njihovih odnosnic, in frazemi tipa narodno zaveden, spolno hladen ipd. Da gre v slednjih primerih za frazeme, je mogoče dokazovati (tudi) z enobesednimi sinonimi (naroden, frigiden).
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
zahtevo po ubesedenju povezave ozirnega prislova s pomensko ustreznim samostalnikom v podstavi.
4 Sklep
Pri obravnavi problematike ozirnih prislovov v Slovarju sinonimov slovenskega jezika se kaže potreba po razmeroma obsežnem prikazu sinonimije teh prislovov glede na zastopanost te kategorije v sodobnih besedilih. Pri odločanju o sestavi sinonimnih nizov prislovnih dominant je bistvena razmejitev med vrstnimi (ozirnimi) in lastnostnimi (načinovnimi, primerjalnimi) prislovi, ki jo omogočajo doslej ugotovljena jezikovna sredstva.
Kategorija ozirnih prislovov je načeloma težje določljiva zaradi raznolikosti pomenskih prvin podstavnih besed, s katerimi se tak prislov lahko povezuje, dodatno oviro pri njihovem določanju za potrebe sinonimnega slovarja predstavlja pomanjkljivo gradivo in pomanjkljiva obdelava teh prislovov v dosedanjih priročnikih. Celovit prikaz sinonimije ozirnih prislovov v okviru obravnave prislovne problematike, usklajene z obravnavo vseh besednih vrst, je ena od razmeroma zahtevnih nalog nastajajočega Slovarja sinonimov.
Viri in literatura
Korpus Nova beseda, <Http://bos.zrc-sazu.si/s-beseda.html>.
Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splošna določila in opis zgradbe slovarskih
sestavkov z vzorčno predstavitvijo, 2003, Ljubljana, ZRC SAZU, Založba
ZRC.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Elektronska izdaja v. 1.0, 1998, Ljubljana, DZS.
Slovenski pravopis, 2001, Ljubljana, SAZU in ZRC SAZU.
Toporišič, Jože, 1982, Nova slovenska skladnja, Ljubljana, Državna založba Slovenije.
Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, Cankarjeva založba.
Toporišič, Jože, 2000, Slovenska slovnica, Maribor, Založba Obzorja. Toporišič, Jože, 1967, Slovenski knjižni jezik 3, Maribor, Založba Obzorja. Vidovič Muha, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja,
Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske
fakultete).
Zorman, Marina, 2000, O sinonimiji, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.
Zvonka Praznik: Ozirni prislovi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika
Adverbs of Regard in the Dictionary of Slovene Synonyms
Summary
Adverbs of regard represent a relatively large segment among the definite adverbs, determining the verb in relation with a constituent feature of the noun from which they are derived. These adverbs are derived from denominal adjectives and determine the core syntagmatic unit (the verb, the adjective, the adverb, the predicative) in terms of the action, the state, the typical feature.
In accordance with the principles of modern lexicology a number of lexicographic issues will have to be dealt with during the compilation o/Slovar sinonimov slovenskega jezika, together with reconsidering solutions in existing lexicographic reference works such as Slovar slovenskega knjižnega jezika and Slovenski pravopis 2001.
With selected examples the author provides the solutions in the determination of synonym strings for given adverbial dominants and the formation of a typified semantic description, corresponding to the discussed type of adverbs. The author also draws attention to features which determine the adverbs of regard as members of the class of definite adverbs and discusses the linguistic means by which it is possible to prove that definite adverbs actually exist.
Zvonka Praznik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg
2, 1000 Ljubljana
E-pošta: zpraznik@zrc-sazu.si