*o M	Hi ■■M m WkMU^^^MM M J i HI MUKMWttk ■■ M tk	clevelandska
naročnina #2.00 na	H ^^a ■i^v^^ib« mg ^Hn H^a^r	f •' iilfl
■	U r lir Alll ISIIA illHIrll Mil	amerika
leto. mm« avm »nt t	'^Hj^^HJH IV HHi*U ''JH^T^IIBIBfSF j^RIHRI Hi 'lKHHV^BHflvHi	1 ^šž^t^L^BI1B
Mtoden-	NEODVISEN LIST ŽA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	|l
II 1	,	II'
ST. 65. — NO. 65.	CLEVELAND, OHIO PETEK, 14. AVGUSTA 1914	LETO VIL VOL. VIL
VOJSKA V EVROPI ■ DRAGMJA V AMERKI
--. ----■ .	--------•—c-*—
Avstrijci so bili tepeni v Rusiji
■ ■ . f
Belgijci so prizadeli Nemcem silne zgube pri njih prodiranju. Y petek ali soboto se pričakuje krvave bitke v južni Belgiji med Nemci in med Belgijci, Francozi in Angfcžj. Nad miHjon vojakov bo stalo na vsaki strani Srbi so zasedli Bosno in se skoro polaste glavnega mesta Sarajevo. Avstrijska vlada bo plačala Italijanom odškodnino.
Rim, 12. avgusta. Avstrija jc odgovorila italiji, da je: pripravljena poravnati vso škodo, ki so jo storile avstrijske vojne ladije, ko so streljale na Bar.
Londonp* 12. avgusta. List Oaily Chronicle" naznanja, da so Nemci že prodrli na francosko ozemlje. Nemške čete se nahaajo ob reki Aisne, ki je pritok reke Oise. Tu so se utabo-riik Kakor sodijo vojaški krogi, je to prodiranje Nemcev v ' Francijo veliko večjega pametna ltot zavzetje neJcaj mest v Akaciji odi strani Francozov. , "*iPariz, 1 a. Augusta. Sem do-šle brzojavke poročajo, da so •Nemci »zgrabili francoske posadke pri Magiennes, severno od Verdwna, in jih nazaj pognali. Toda Francozi so kmalu dobili pomoč, in posrečilo se jim je premagati (Nemce iz njih .pozicij. Francozje so pri tem zajeli tri nemške topove in več streljiva. Nadalje poročajo, da so Francozi zavzeli mesto OUa^rarde, ki leži na nemškem »•ozemlju.
JUondon, 12. avgusta. Nemški general von Stein je izdal uradno poročilo o obleganju Nemcev pri trdnjavi Liege. 1
*	Nemški poveljnik zanika, da bi
*	Nemci tam zgubili 30.000 .mož, toda števila zgube neče povedati. IPIravi, da pri Liege ni bilo m.nogo nemških vojakov, in da so nemkše čete le zategadelj oblegale Liege, da bi prikrile glavne vojaške priprave nemške armade. Nemški general tudi prizna, da iNemci res niso še osvojili Liege. Toda rekel
je, da kakor hitro* pripeljejo velikanske trdnjavske topove na lice mesta, bodejo vsi forti zavreti v najkrajšem času, ne da bi Nemci imeli kaj ®gube. General von Stein je tudi priznal, da je forte jako-teško uzeti, ker okolica ni pripravna f za boj.
Aimsterdam, Via London, 12 avgusta. Brzojavka iz Maestri-dhta .poroča, da se je čulo vso noč strašno streljanje v bližini Tongresa, nedaleč od Liege. Streljanje se je čulo dvajset milj daleč. %
Petrograd, 12. avgusta. Ruski -poveljnik trdnjav Swear-borg m (Helsingfors na Finskem, je naznanil vsem prebivalcem, da se spravijo kolikor mogoče hitro .na varno, ker bo-d|ejo začeli ,tr($njave obstreje-vati Nemci.
Bruselj, 12. avg. Belgijca vlada je zvedela, da hočejo Nemci skozi Nizozemsko navaliti Belgijcem za hihet. Zato je belgijska vlada takoj vprašala nizozemsko vlado, kaj namerava slednja storiti, ako uderejo INemci v njeno deželo in kršijo -nevtralnost. Nizozemska mora odgovoriti v dvanajstih urah. Pričakuje se proklamaci-je obsednega stanja v Belgiji.
•Bruselj Velikanski oblegovalni topovi Nemcev prihajajo pred trdnjavo Liege. .Nekateri izmed njih tehtajo nad 40 ton. iNeniška armada pričakuje da s temi topovi popolnoma podre vse forte. Nemci morajo na
ker bi imeli za svojim hrbtom celo armado Belgijcev. Močni oddelki, francoske pehote so prišli Belgijcem na pomoč, do-čim koraka angleška armada, ki se je izkrcala pred 4. dnevi v Belgiji proti Namur, drugi trdnjavi, katero monajo Nemci vizeti, če hočejo -proti Parizu. Nemcem je veliko zato, da o-hranijo veliki most predi trdnjavo Liege. Da ga Belgijci ne morejo razdreti so Nemci na-tlačili na vozove belgijske ujetnike in vozove odpeljali' na most, tako da se Belgijci ne tipajo streljati na svoje lastne ljudi. 2enske so pregnale včeraj Nemce, ko so hoteli napasti izdfelovalnico orožja. Nad, oro-ižarno je prišla stotnija Nemcev, rtoda ženske so pograbile orožje in začele streljati na Nemce, katere so' prepodile. Toda Nemci so se vrnili poja-čeni, ženske so p| medtem zavrele v velikanskih kotlih vroče vodfc, katero so zlivale nad nemške vojake, ki so se koneč-no umaKnifl.
^ New York, i2. avgusta. Tajnik ameriške zakladnice, Mc-AdOo je pzoval na posvetovanje ameriške eksporterje za žito. iMnogo ameriških kompanij je pred kratkim sklenilo nposlati v Anglijo 65 milijonov bušljev žita, ko jih je prehitela vojska. Amerika namerava najeti posebne parnike za prevažanje žita.
Rim, 12. avgusta. Papež Pij X. je ves obupan radi splošne evropske vojske. Cele ure sedi na <tan zamišljen. Opovedal je vse avdijence. Vse njegove prošnje evropskim vladarjem so bile zaman.
London, avg. Angleške vojaške oblasti računajo na nepričakovan napad nemškega zračnega "brodovja". Na Hel-goladnu imajo Nemci zbrano celo flotilo velikih vojnih balonov, katerih vsak vzame llah-ko toliko nitroglicerina na krov,, da razdere do tisoč hiš. Nemčija ima celo brodovje teh zrakoplovov pri Helgolandu. V Londonu so neizmerne dra-gotine, silna bogastva, in vse to je lahko uničeno v nekaj urah. Angleži na to niti pripravljeni niso.
Dunaj, via London, 12. avg. Avstrijsko "brodovje je blokiralo vse čmomorsko obrežje. V jPariz se poroča, da so Črnogorci zavzeli Taraboš, glavno trdnjavo Skadra.
London, 12. avg. Brzojavka "Central News" poroča, da so Avstrijci zasedli mesto Mihov na Ruskem in popolnoma uničili oddelek kozakov. Rusi so zgubili 400 kozakov, Avstrijci pa imajo baje le 140 ranjencev.
London, 13. avg. (najnovejše). Nemške čete blizu Muel-hausen so včeraj vjele 10 francoskih častnikov, 500 vojakov, štiri topove, mnogo voz in streljiva. Kot se poroča v Berolin, ni na nemških tleh nobenega francoskega vojaka več, ita pri iLagande so Nemci ujeli ve* kot tisoč francoskih vojakov, ko so uničili dva francoska regimenta. In dočim se {a poročila vzamejo za resnična, prihaja iz Rima druga brzojavka, ki
pravi, da sta bila uničena dva nemška polka pri Muelhausen, ko so se Nemci trudili, da dobijo to mesto zopet v svojo oblast. Francoski vojni minister p« je izdal sledečo uradno brzojavko: Do danes se ni vršil noben važnejši boj med našimi četami in Nemci. Posamezne praske so se vrlšile samo med1 predstražami. Francozi so si osvojili Mfoelhausdn le ra-dite&a, da razdro centrum zbirališča nemških čet, in ko je bilo to dovršeno, so se Franco-1 zi umaknili. Naš strategičen. položaj pa je izvrsten.
Rim, 13. avgusta. "Corriere d'ltalia" priofočuje danes novico, v kateri resno trdi, da so Rusi popolnoma uničili celo konjeniško 'avstrijsko brigado o(b ruski meji Avstrijska kaValerija je napadla kozake, katere je spremljevala ruska artilerija. Kozaki so tako silno napadli Avstrijce, da so se slednji hoteli nemudoma umakniti če« mejo, toda radi blatnih tal ni bilo fflogoče. Pritisnila je nad nje ruska artilerija, ki je neusmiljeno morila avstrijsko konjenico. Brzojavka iz Petro-grada poroča, da so Nemci hoteli udreti na rusko ozemlje pri Eydtkuhuen, i>a so bili z velikimi »gubami potisnjeni nazaf.
iLondon, 13. avgusta Brzojavka iz Rima poroča, da se je neki ujeti neftiški polkovnik izrazil, da so se nemški napadalni načrti v Alzaciji ponesrečili. iNemci s osedaj v detenzivi, mesto ofenzivi, kakor se je glasil njih načrt..
ILondon, 12. avgusta. (Pariški "Matin" priobčuje uradno brzojavko ruskega vojaškega poveljnika, ki se glasi, dla so Rusi popolnoma razbili avstrijsko moč, ki je »hotela udreti na treh krajih v Rusijo. Avstrijci so bili tepeni pri Zqloscujte, Volo-šč'k in Zbor ju.
Rim, 13. avg. Vsa znamenja kažejo, da je razmerje med Avstrijo in Italijo čimdalje bolj napeto. Sovražnih dejanj se pričakuje vsako uro.
Pariz, 13. avgusta. Avstrijci so bili tepeni od Rusov ob reki Dniester. Štirje regimenti in osem ulanskih regimentov se je moralo poraženih umakniti.
London, 13. avg. Brzojavka iz Berolina, poskma v London, trdv da Nemci priznajo, da so imeli teške zgube'ob ruski meji-
London, 12. avg. Anglija je Avstriji danes napovedala vojsko. Avstrijski poslanik v Londonu je dobil svoje potne listine in odpotoval.
London, t3. avg. En milijon nemških vojakov prične silne bitko še tekom tega tedna v ju-•fni' Belgiji. Njim nasproti bfc stalo ravno toliko Francozov {Belgijcev in Angležev. Šest-imfvajset nemških armadinih zborov se je zbralo med Liege in Luksenburgom, in te Čete hitijo proti francoskemu ozem lju. To je uradno naznanilo angleškega vojnega ministra. Bit ke, ki so se vršile pri Liege, sc se vršile le raditega, da se kri je zbiranje angleški in francoskih čet. Dočim so Belgijci se . daj dva dni počivali so začeli 1 novimi boji Belgijska kavale
, ^.^ii.JA:uv.v, jJU . „: Šsk.
rija povsod podi nazjij nemško konjenico, ki se je prikazala v nenavadnih velikih množicah na belgijskih tleh. Več poročil se glasi, da se Belgijci pred Nemci nikjer niso Jnmaknili, pač pa da imajo položaj popolnoma v rgkah in razvijajo fino taktiko.
Stockhlom, Švedsk i, 13. avg. Ruska mobilizacija' na Finskem se vrši jako hitro. Ob Baltiškem obrežju so Rusi razdejali vse svetilnike, in zaklenili vse nemške trgovske ladije. Rusi imajo nepremagljiv trdnjave oh baltiškem obrežju. Nemčija in Avstrija ste si mfiogo pri-zadjali, da pregovorite Švec^ sko, da se njima pridjruži, toda bilo je vse zamani, švedska ostane nevtralna.
(London, r3. avgusta. Ko so INemci uvideli, da z nobeno močjo ne morejo premagati belgijskega naroda, so se začeli z nova pogajati z Belgijci. Prosili so jih naj pusto nemško armado skozi BelgijoA:in da jim pozneje to bogato pHcajo. Belgijci so pa zavrnili vse nemške ponudbe in se izjavili, da dokler drha zadnji Belgijec, si ne bo pustil kršiti svoibode od Nemcev. Belgijska armada, da-fcf nftala, je uničila vse netriške načrte glede invazije nemške armade na Francosko.
iLondon, 13. avg. Nemška la-dija, ki je v severnem morju polagala mine, je sama zadela na mino in se pogreznila v morje.
'Montreal, Canada, 1.3. avg »Policija je bit zaprla 15 nemških rezervistov, ki so hoteli v staro domovino. 'Kdor se je podpisal, da ne bo šel na vojsko je bil spuščen, dočim so morali vsi drugi v ječo.
INiš, Srbija, 12. avg. Poroča se, da je bil v vojski ranjen pre stolonaslednik princ Jurij. Ran jen je bil, ko je opazoval ob streljevanje Belgrada, ki še se daj ni v avstrijskih rokah. Sr bi so prodrli že glpboko v Bos no in so komaj dvajset milj od daljeni od glavnega mesta Sa rajevo. Vrhovno poveljstvf srbske, armade ima genera Jankovič, ki se je odlikoval z< v balkanski vojni. Dosedajn vrhovni general Putnik, edet najboljših srhskih generalov je nevavrno obolel. Srbske it črnogorske čete so se združil« in skupno operirajo naprej. Ne potrjena brzojavka iz Niša tr di, da v Bosni ni nobenih av strijskih vojakov več.
Dunaj via London, 12. »vg Avstrijski poslanik na lašken jdVoru; * grof Kapoš Mereč, j« odšel iz Rima. Vzrok odhod; je baje bolezen.
jj Jgp, -o—
—Društvo sv. Jožeifti praz1 nuje v soboto, 15. avgusta svo jo petnajstletnico. Ob tej pri liki priredi društvo v Grdinov dvorani rs« avgusta veliko ve selico. Mnogo društev «e je o zvalo. Društvo sv. Jožefa je ja ko priljubljeno v naši naselbi ni, in upajmo, da bo slovensk udeležba njih veselice sijajna.
Rojaku Jer. Mbhar je umi dve leti in po4 star .inček E<3
Ml J '	' " •
Grozote vojske.
Op. uredništva. Sledeče vrstice je napisala v angleškem jeziku Miss iMary Boyle O'Reilly, dopisnica "The Cleveland Press". Miss Boyle se mudi v Evropi in se nahaja sedaj y iBruselju, blizu Liege", kjer se vrši krvava bitka že 10 dnij. V teh vrsticah je popisan boj od očividca v strašnih, krvavih slikah. Berite, ker je jako zanimivo.)
•Bruselj, Belgija, n. avgusta. Ko so začeli Nemci prodirati v Belgijo, sem hitela iz Londona sem, da sem kolikor mogoče blizu 'bojišča. V Bruselju sem se morala ustaviti, kajti dc Liege me niso pustili radi nevarnosti streljanja. Tu sem govorila z možem, ki je bil v Liege v prvi bitki. Od njega sem dobila prva vojna poročila.
Vsi se strinjajo s tem, da se je vršilo strašno klanje, gnozn vojni prizori, tisoče mrtvih, tisoče ranjenih, vse v krvi. Nek trgovec iz Amsterdama, ki j« bil na bojnem polju, mi je po vedal, kaj je vidtel pri Liegu.
'^Nikdar ve čne stopim ns bojišče," je dejal, "in upam, ds nikdar več ne bo vojske na sve tu, ko ljudje enkrat zvedo, ka se pravi tako krvava vojska kakor jo imamo danes. "Zakaj?" sem vprašala. "Well, glejte, tu je en vzrbl — mlad enajstletni dečko u mira, sam leži tam na prašni ce sti blizu Vise; kroglja mu j' razbila glavo, podrla ga je ni 'tla, potem so topovi vozili pre ko njega, da im* vsa čreva gle 'dajo iz telesa, dečko je še ži (vel, ko sem ga videl, in mrtvaš ko smrtni zdihi so prihajali i mladega nedolžnega srca."
Zgodilo se je sledeče: Nem ci so udfrli v vps, kjer je dečk< živel s svojim očetom. Ker s< Nemci pokradli mnogo kastni ne vaščanom, so začeli vaščar streljati na nje. Tudi dlečko j streljal in njegov oče je stre Ijal na nemške vojake. Neme so planili nad dečka, ga vrg! iz hiše, skupno z njegovim oče tom, očeta so ustrelili, dečk pa razbili glavo, na kar so g pustili na cesti, po kateri je pn bajala teška artilerija.
iGotovo, dečko je sedaj ž prestal svoje trpljenje. Kak silno milo je ječal, ko smo s peljali mirno! Teško mi je pr 'znati, da se nismo ustavili i 'pobrali dečka. Groza vojsk nas je podila naprej. Toda kd se more zmeniti za en prizo j Ob celi poti so ležala trupli Jzverižena, prašna, krvava, t mazana. Tu pa tam je kdo zg bal z roko, odprl napol mrtv oči, tu je kdo sunil z nogo izadnjih smrtnih bolečinah. Kj 'sem videl — saj je bilo tu< gledati teško* in človek skoi nehote zatisne oko. Pogled n .' strašno razmesarjena trupla n . ostane kot peklenska grozol . neprestano v spominu.
Vozili smo skozi prijazn obmejno vasico Mesch. Cve lice so Ibile na vseh oknih, i
I	smehljajoči obrazi so gleda na cesto. Tod'a ko zavijemo
L vasi okoli ovinka, se je naš a tomozfl zasedel v mrtva trt pla vojakov. Kar po trije a štirje na debelo so ležali ede na drugemu. Kolesa našej .' motorja so bila čisto rudeča c . krvi, in še kak kos človeškef i mesa je visel na njih. J "Predstraže so se tu boril } Tam kjer smo pravkar vozi .'so stali Nemci. Tam je najv< .'mrtvih trupel."
II	"Belgijci in »Nemci so leži na mnogih krajih skupno, ed<
j zraven druzega, znamenje, < Dalje na drugi strani. .V i* V	§ ■■
Trustpii draže živila.
. T"T	. _
Vlada Zjedinjenih držav bo takoj odločno stopila na prste prodajalcem živil, ki dražijo živila Letina je najboljša v Zjed. državah, in kljub temu so trustijani podražili vsa živila. Za siromaka delavca se obetajo slabi časi.
I Washington, 12. avg. Vlada Zjedinjenih držav se pripravlja na vojsko proti velikim I trgovcem in prekupčevalcem potrebnih živil za življenje, ki so se v zadnjih dneh neprimerno visoko zvišale cene živilom. ' dasi imajo Zjed. države silno , zalogo vseh -živil. Uradniki t pravnega odd'elka začnejo v . najkrajšem času preganjati vse , . trgovce, 'ki dražijo živila. Kaznovali jih ne bodejo z denarno ! globo, pač pa z ječo, kakor hitro bodejo rešene potrebne for-, malnosti v kongresu. Wilson se j je izjavil, da je sramota za Zj. . države, da vzpričo velikanske j dobre letine, že sedaj dražijo k živila, ko absolutno nobene ne-. varnosti ni za Zj. države, da bi prišlo pomanjkanje živil. Pose-j ben kongresni odbor se snide j jutri, ki bo takoj ukrenil vse potrebno, da zasači dTažilce ži-: vil in jih primerno kaznuje, Naj prvo se bodejo spravili nad chicaške veletrgovce z žitom, ki imajo v syojih fhrarobah ve-c likanske zaloge žita, pa ga na lašč dražijo. Zvezirle, državne in mestne oblasti so stopil« e skupaj, da preprečijo draginje. a Chikaškt mesarji priredijo a*>o rovanje, kjer bodfcjo protesti I. rali proti mesarskemu trustu ki je podražil cene mesu. Zve zine oblasti so izvtedele, da po z rrujajo evropske oblasti veli IcartŽce cene za živila, in M h ameriški trust raje pod rizikon 0 prodaja v Evropo kot v Ameri 0 ki po ceni. Če pa ameriški tru stijani ne bodejo mogli dobit transportnih- sredstev, da izva e žajo živila, tedaj se cene tuka znižajo. Dbčkn vidijo sedaj ve ji likanske ponudbe iz Evrope, u ji takoj poskočili s cenami.
t- Chicago, 111., 12. avg. Delav u ske družine bodejo kmalu ob a čutile draginjo. Svinjina se j' i- silno podražila. Fižol se je po dražil za 75 centov pri bušlju e Moka in sladkor so silno posk< o čili v cenah. In kar je najbol e nesramno, ameriški trgovci ni i- majo nobenega vzroka za tc n MJnogo chikaških mesarjev ne :e če kupovati mesa, ker gospe o dinje bojkotirajo mesarje rad r. nezaslišanih cen. Svinjina se j a, podražila za 10 centov funt 1- treh dneh, dasi je silna mne i- žina klavne živine na razpola e go. šunka, rebra, slanina se j v podražila za 5 centov funt. Chi ir caški trustijani se zgovarjajc ii da ni dospelo iz Argentmije o milijone funtov mesa, katereg ia so pričakovali. Moka se je pc ni dražila za $1.20 pri barelnti ta treh tednih. Nobenega vzrok ni zato, ker letina v žitu je t£ >0 iko velikanska kot še nikda t- prej. Amerika ne more ekspoi in tirati žita, ki se bo v shramba li silno nakopičilo, torej hi mors iz la biti moka veliko cenejša. Ki Vf va se je podražila za 5 cento £ pri funtu in bo še dražja. Slac rti kor, ki se je teden dnij nazs 'n prodajal po 5 centov m p< fa funt, je danes že 8 centov in p< >d in zna se podražiti tekom des< ?a tih dnij še za deset centov p funtu. Veletrgovci pridigujej« e-lda bo veljal funt sladkorja 2 li, centov, nezaslišana cena. Ai cč glija zahteva 900.000 tono I sladkoi-ja, v resnici pa ga j lli, pripravljenega samo 3500c , tonov. Vzrok za podraženje i ia žola se nazlaiga 4*tem, da je t navadna vojaška hrana, in g
t, ki 'C	K
■ - j
vojaške oblasti sedaj najbolj iščejo. Jajca so dražja. Pravijo, da je kar naenkrat zmanjkalo en milijon ducat jajec. Jajca so danes 32 centov funt. Splošno draginjo od veletrgovcev so porabili tudi mnogi manjši groce-risii in prekupčevalci, da so iz svoje volje podražili blago. Edino, kar se ne bo podražilo, kakor poročila dosedaj govore, je čebula, krompir, sadje' in zelje. Mlnogo groceristov je kupilo velikanske zaloge živil po starih cenah in sedaj prodajajo po novih zvišanih cenah in delajo velikanske dobičke. Vlada bo vse to preiskala, in kdor je kriv, bo šel v ječo.
Cleveland občuti silno draginjo. Cene živilom so se podražile do 35 procentov. Olivno olje se podražilo za 100 procentov. Caj je dražji, šampanjec je deset dolarjev kvort ali $40 galona. Importiran sif, sardine in druge delikatese se sploh ne bodejo mogle več kupovati radi silnih cen. Volna, čipke in pletenje se je podražilo za 25 procentov, špekulanti se pojavljajo na vseh krajih, ki hočejo i2&roi»titi priliko in se oboga-' teti. Zidravila so se podražila " do 300 procentov. Obleke, igra-
►	če, rokavice, kožuhovina je do-" segla velike cene. Tobak se po-
■	draži v najkrajšem času. Poteg ; tega pa razpišejo najhftje po-
seben davek na' pivo? žganje, 1 tobak, čeke in prekupnino na
■	posestva, ker vlada Zjed d.žav
*	je mnogo zgubila na dohodkih i od, eolnine. Najbolj se bodejo ' podražili čevlji. 90 procentov j usnja je prihajalo iz Rusije.
Tako bodejo delavci v Zjed.
>	državah čutili posledice vojske, katero je povaročil stari Franc
-	Josip I.. Vlada Zjed. držav bo
-	sicer naredila vse, da zatjre špe-5 kiulante, toda na vseh krajih na-, (enkrat planiti nad truste, ie
težavno in zamudno.
? —'V torek so se vršile v Cle-[ velandu primarne volitve. Ljudstvo ni pokazalo skoro nobenega zanimanja za te vo-" lit ve, kajti izmed 95.000 voliv-T cev se je udeležilo komaj 30.000 volivcev. Volitvve so prinesle dovolj razočaranja. Točka, ki
V	določa ,da se morajo volitve spremeniti na srtan sistem, da se voli po strankah, je propad-
*	Ia. Za to točko je glasovalo 16748 volivcev, proti tej točki pa 17330. Za spremenite v te
4 točke čarterja so se borili najbolj socijalisti, toda niso zmagali. Odobreni so šolski bondi
V	in bondi za nov most preko Clark ave. Glavne volitve se vr-
1	še novemlbra, in tedaj bo se-veda treba vsem voliti.
h —Društva Slov. ;DtobrodeIne Zveze naj blagovolijo oprostiti, L_ da niso bila vabljena pismeno v na piknik dr. Slovan št. 3 SDZ. [. Bilo je prepozno obvestiti vsa bratska dtuštva. Prošena so pa vsa društva S.D.Z., da se čim )1 najbolj številno udeleže brats-|cega piknika dr. Slovan, za rj kar jim bo društvo gotovo hva-v ležno. -Natančneje v vabilu.
2	—Via kje povozil Val. Ka-1- mina v Nottinghamu in mu od-v trgal nogo. Kamin je pred ne-e davnim agufcil svojo ženo, in o sedaj je očeta zadela nesreča, i- Bil je naš stari in zvest naroč-o nik. Naše iskreno sožalje ne-a srečni družini.
■ iAi ■ U ■
Vml pisma, dopisi in denar naj te
CLEVELANDSKA AMERIKA,
flit ST. CLAIR AVE. K. E. _CLEVELAND, a__
EDWARD KALI9H. Publisher. LOUIS J. PIRC, Editor, p^ifa—— ii ^
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Read by 15.000 Hlorrnlun* (Kraln.r.) In the City Of CleYeUnd and »tKuhtw. Ad-er-ttata* rate« on requwt.	•
T«L. CUY. PWINCKTOK 118 .-—--------" ■
Batervd m .«con<l-<flaM matter January •th 1009, at the poit oflto at Cleveland, 0. aader the Act of March 8, 187»._
No. 65. Friday, Aug. 14 2914.
Nove delavske postave v Ohio.
-Država Ohio je tekom zadnjih 16 mesecev sprejela več novih oostav, ki se tičejo koristi delavca. V državi Ohio živi blizu 35 000 Slovencev. Potrebno je za nje, da zved"o kaj več o delavskih postavaih, ki so u-peljane po Ohio, Najvažnejša delavska postava v Ohio je ona* ki govori o delavski zavarovalnini in odškodnini. Takoj ko je postala ta postava pravomočna, so si kapitalisti prizadjali vie da bi »uničili delavsko postavo. Referendum države Ohio )tm je dal priliko. Začeli so po celi državi nabirati podpise proti novi delavski postavi, da bi jo uničili. Toda pri tem je priila na dan velikanska sleparija. Podpisovali so imena mrtvih in onih, ki niso več prebivali v državi Ohio. Vsled« tega je moralo več njih v zapore, a referendum je bil ovržen, in delavska postava je »ijajno zmagala.
iNemogoče je, da bi novo delavsko postavo priobčili v celoti, pač pa hočemo navesti sa-rtio glavne točke, ki so najbolj vačne. ■
Točka 33 nove delavske postave pravi, da kdor pri delu zgubi en prst na roki, ima pravico do odškodnine v znesku kolikor iznesete dve tretine njegove plače tekom 60 tednov. Ako zgubi prst kazalec ima pravico odškodnine toliko kot znese d>vetretin&ka plača 35 tednih, za srednji prst se dobi odškodnina za 30 tednov dvetre-tinrfke plače, za četrti prst za ao tednov, za zadnji prst za 15 tednov. Ako je palec zgubljen pod drugim členkom, se računa, da je ves zgubljen. Temu primerno se plačajo primerne odškodnine.
V	slučaju, da zgubi delavec roko do prvega zgiba, ima pravico delavec do odškodnine za 150 tednov, dočim če je zgubljena roka d0 lehtij, ima pravico odškodnine za 200 tednov. Za prvi prst na nogi se dobi odškodnina 30 tednov, za vsak drug prst na nogi odškodnina 15 tednov. Za izgubljeno stopalo se dobi odškodnina 125 tednov, za zgubljeno nogo odškodnina za *75 tednov. Ako zgubi delavec pri delu eno oko, ddbi za 100 tednov.
V	vseh teh slučajih, kakor smo jih navedli, dobi delavec odškodnino, ki je enaka dvetre-tinskemu njegovemu zaslužku. Odškodnina ne sme biti manjša kot $5 00 na teden in ne večja kot $12- na teden. Kadar pa postane delavec radi nesreče pri delti popolnoma nezmožen za delo, tedaj ima pravico po točki 34 nove postave, da dobiva dosmrtno .podporo v znesku dvetretinske njegove plače.
Točka 35 nove postave govori: Ako je delavec pri delu ubit ali ako radi poškodbe umre dve leti potem, ko se je pripetila nesreča, imajo njegovi nasledu niki ,ali sorodniki, od katerih je bil delavec odvisen, pravico do odškodnine, ki je enaka dvetretinrici plači delavca skozi šest let, toda ta svota ne sme
biti v nobenem slučaju večja
-
kot $3750. Ako zapusti ubiti delavec ljudi ali sorodnike, ki niso bil ineposredino o dnjega odvisni, tedaj dobijo tudi ti odu škod ni no v znesku dvetretinske plače sfleozi šest let, toda državna komisija more to podporo vsak čas ustaviti, ako pro-najde, da je to pravilno. Ttadl v tem*slučaju skupna odškodnina ne sme presegati $375°*
Kot popolno odvisne osebe se smatrajo žena, ako živi z z možem in otroci, stari izpod 16 let. O vseh drugih slučajih pa odločuje in ukrepa posebna državna komisija.
Noben, 'delodajalec ali delavec s ene more odtegniti tej po-škodninski postavi. iNoben delodajalec ne sme narediti z delavcem nobene posebrte pogodbe glede odškodnine. Vsi se morajo enako podvreči po-škodninskim postavam.
Poškodnina mora biti plačana v vsakem slučaju, in tu ni nobene izjeme, razven za slučaj, da bi delavec nalašč nastavil roko pod stroj ali bi se vrgel v kotel razbeljene tvarine. V takih slučajih se ne plača nič, pač pa v vseh drugih slučajih.
JDWavec, ki zahteva po tej postavi državno odškodnino, se mora dati na zahtevo državne komisije zdravniško preiskati, Ako bi se poškodovani ne bi hotel dati preiskati, tedaj ima državna komisija pravico mu podporo odtegniti ali pa zmanjšati. Ako pa delavec umrje pri delu ali se smrtno ponesreči, tedaj plača država njegove pogrebne stroške, ki pa ne smejo biti večji kot $150, in plača zajedno vse bolniške in druge račune, ki ne smejo pre-, segati svote $200. V vseh slučajih ,ko se delavec ponesreči, ima pravico še do posebne odškodnine v zneska do $200, kar se poralbi za bolnico in zdravnika. To je še posebej zraven od-škodni ne, ki se mora cela plačati.
-o-
Nemci so jezni.
Skoro vsi ameriški angleški časopisi so danes na strani Slo-vanov in na strani oiiih, ki se borijo proti »Nemcem. Pa saj tudi čudno ni;* Proti nemškemu cesarju je danes vse, kar je poštenega in pravičnega na svetu. Vsi se strinjajo s tem, da je on povzročil strašno klanje v Evropi, in vsi vedo, da je nemški cesar že dolgo hrepenel po krvavem klanju, in da so ga že pred vojsko vedno imenovali "War-lotxT ali po domače rečeno "vojni moloh",
Ker so angleški časopisi prepričani o tem, zato pa v svojih posebnih člankih tudi nič kaj prijazno ne pišejo o Nemčiji, katero imenujejo povzročiteljico vsega zla. Zato so se pa Nemci po svojih časopisih silno razjezili. Začeli so napadati angleško časopisje prav bahato, lopovsko in surovo. Ti ameriški Nemci so pravi sinovi svojega nebeškega cesarja. Kakor misli nemški cesar, da mora cela Evropa poklekniti pred njim, tako mislijo ameriški Nemci, dla mora /Mmerika delati to, kar Nemci želijo, pisati tako kot Nemci ukažejo. Ker pa ameriška Štaimpa ne obožava tega, kar nemško časopisje, zato Nemci od jeze pihajo in protestirajo na vse strani.
Kakor hitro kak ameriški list kaj napiše o uspehu Slovanov, že so Nemci zgubili glave, kar v pamet jim ne gre, in takoj pošljejo protest angleškim listom, v katerih pišejo kakšni divjaki so Slovani in kako visoko kulturni so Nemci.
Jeza Nemcev v Ameriki je vsak dan večja, čim bolj se spoznava, kako silovito so bili ošabni Nemci tepeni od malih Belgijcev. Kako je to vendar mogoče, da je tepen Nemec, ki je vendar najbolj močan na svetu ? A, da*, če bi bili Belgijci tepeni, da potem Nemci vrja-mejo, a če Nemec dobi po grbi, pa ne vrjame. Zato je pa po mnenju Nemcev vse laž, kar pišejo ameriški časopisi. Toda poglejmo na drugo stran. Kakor hitro pride poročilo, da so Nemci imeli kak uspeh, tedaj pa nastane veselje 3f tafooru izraelskem. To je resnica, da, drugače »pldh biti ne more,
i
Nemci so zmagali I Kdo je večji kot Nemec!
(Posebno hudi so Nemci v
New Yortcu. MS ddbivamo nekaj nemških listov iz New Veric a, in tu se vidi danzadnevom vse polno protestov v angleškem jeziku v nemšikh listih Tako protestirajo, da že ne vedo več, kaj bi še protestirali! Mislijo, da se jim mora ves svet ukloniti! Tako nadutih Ijwd'ij kot so ti /Nemci, ne vrjamemo, če j-ih je še kaj kje na svetu! Vse je nič, samo Nemec je vse,-vse je laž, samo Nemec je resnica, vsi narodi so lopovi, samo Nemci so poštenjaki. Vse najboljše je Nemec, na — papirju seveda.
Brez dvoma je da so novice, ki jih prinašajo angleški ameriški listi iz bojišča večjidel pretirane, neresnične in mogoče večkrat celo zmišljene. Na to smo že sami opozorili naše čitatelje .Treba je vzeti vsako novico z veliko previdnostjo, in vrjeti samo Uradnim porpčilom četjudi <se pripeti, da celo uradna poročila niso vedno povolj-na. Toda da bi Nemci trdili,
je samo to res, kar je ugodno za nemškega cesarja, se.pa silno motijo, in svet se jim smeje, ko se tako obupno trudijo v Ameriki za nemškega rokov-pjača na prestolu. 'Poskusili so vse, da pripravijo ameriške liste do bolj ugodne kritike. In nekaj so le staknili.
Znano je, da večji ameriški časopisi dobivajo svoje novice večinoma od1 posebnega urada, ki se imenuje "Associated Press". In ta "Associated' Press" je pred štirimi dnevi dala newyorskim listom sledečo novico: -New York, 8. avgusta. Privatni b-rzojav, ki je dospel preko kabla, javlja, da je en del nemških torpedovk napadel angleške bojne ladije v Hum-berlti na vzhodni obali Anglije, in da so nemške torpedovke potopile štiri angleške bojne ladije. 'Nekaj nemških tope-dovk :se je zgubilo.
Torej to novico je razposlala "Associated Press" listom •po Ameriki. Ameriški listi so to priobčili, in nemški listi so seveda to novico tudi pograbili in zakričali kot »da )e bilo angleško brodovje popolnoma uničeno. Medtem so pa razni ljudje začeli iztpraševati, kje je "Associated 'Press" dobila to novico. Po preiskavi se je do-ignalo, da je to "novico" po te-llefonu sporočil "Associated Press" znani -urednik nemškega lista "New Yorker Staats-Zeitung'' Herman Ridder. Ko so Ridderj avprašali, kje je to zvedel, je odgovoril: To novico smo dobili od' nekega dobro poznanega trgovca v 'New YoHku. Sicer tega trgovca sami nismo vid'eli, toda vemo, da je pošten. Seveda ne vemo, če je novica resnična, toda vr-jetna pa je.
Torej tako Nemci dobivajo svoja poročila iz bojišča od privatnih oseb v New Vorku, ki spldh ne vedo ,kaj je vojska, in pišejo to v svoje liste kot "vojna poročila". Ves New York se je smejal Nemcem, ki so tako lahkoverni in gredo takoj na li-m. Tudi v Clevelandu imamo nemški dnevnik, ki kar piha gnjeva in psovk na Slovane. Mnogo Slovanov, med njimi mnogo Slovencev čita t^ list. Mi bj svetovali, da bolje je, da ga pustijo, ker nemški cesar je pri tem listu Bog, Slovani so pa "Hals-abschneiderji". Dovolj imamo slovenskih listov za dobre in natančne novice postrežemo v Clevelandu lahko vsem Slovencem, in če že kdo hoče vsak dan list brati, naj raje kupi angleškega kot nemškega, v katerem ni družeča kot silno sovraštvo do vse-,ga, kar je slovansko.
-o-
Nadaljevanje iz 2. strani.
GROZOTE VOJSKE.
se je moral vršiti boj moža z možem, boj bajoneta s sabljo. Mled mrtvimi trupli vojakov pa so kopriala konjska kopita, nad in pod mrtvimi trupli, polomljeni bicikli, motorji, vojni vozovi. Kot sem zvedel, so se spopadli belgijski vojaki na kolesih in nemški infanterija.
■našli so svojo smrt v neskončnih bolečinah.
Vse naokoli pa so bile vasi zapaljene; razbite hiše, polja o-pustošena. Videl sem še en prizor. Streha ndce kmečke hiše je bila razdejana, na strefhi so gnezdile lastaviče. Na tleh vidim razbito gnezdo, in v njem štiri mladiče. Prestašeno je plahutala starka okoli mladičev, gledala bojno polje, kot bi tudi ona razumela, da ji je surova vojska razdrla mirni dom ...
Voziili smo naprej in prišli smo do svežega bojišča. Tu so še vedno ležali ranjenci pri mrličih. Ali ste že kdaj videli gnezdo .mrčeca na drevesu, ki je bilo'zažgano in padlo na tla? Tiu gorraizi in se plazi ostudna golazen, se zvija v poslednjih sunkih) plahuta s krili in predeva polomljene noge. Tako je bilo tu. Tisoči mrtvih, med njimi tisoče ranjenih, ki so se prekladali od mrtveca do mrtveca, vmes pa zdihovanje in ječanje, da presune človeka skozi mozeg i<n kosti. Slišali smo: "O Jezus! O lW,ristus! Mati! Vode, vode, za Kriščevo voljo, vode! Skeli! Žge, trga! Prokle-to! Bog živi cesarja! Padli smo v boju za njeiga! O Kristus! VoKje! 'PVrfklo in grom! Zbogom mati, zbogom oče — za večno!"
"Ko sem opazoval nadalje, ta trupla, sem videl, kako se trudi neki, ranjenec, da se izkoplje iz večjega števila mrtvecev. Iz roke mu kaplja gosta, gorka kri. Ranjena roka se d'vigne nad mrtveca, potem pa omaga ravno na ustih mrtvega vojaka, i<n gorka kri ranjeaa: kaplje v potokih v »usta mrtvega! Pošastno!
iKot gosence se plazijo ranjenci po mrtvaškem polju. Strežnice in zdravniki hitijo kot blazni po polju. Dež je padal, tla so tako namočena od krvi padlili, da si se do glež-njev udiral v krvavo blato. Na enem mestu sem opazil celo baterijo šestih topov, ki je bila uničena, predno je prišla na svoje mesto. Bombe so razdejale topove, kolesa, municija, moštvo, vse je ležalo na eni kopici.
Korakam naprej in se skoro spodtaknem ob neko truplo. Obe roki je imel siromak prestreljene, glava pa je (bila čisto zdrobljena od konjskih kopit, ki so dirjala preko njega. Nosni ,oči in ušes se ni več poznate, toda siromak je bil še vedno živ. Poklical sem zdravnika, toda slednji je le zmignil z rameni in ničesar dejal. Kaj njega briga tako pošastno zdrobljeni človek! Iskal je ranjence, o kateri-h je vedel, da jih'lahko hitro pozdravi, da gredo zopet v klanje.
"Vode!" zahreŠči nekdo med ranjenci. Imel niserr^ ničesar, zato sem se hitro umaknil. "Vode!" ponovi iglas ponovno. Hitro se oddaljim, ker glas mi je šel skozi srce! Toda naletel sem še na Ihujše.
'Mlad vojak, mogoče star 19 let, je ležal pred menoj, prestreljen skozi prša. Bil je že v deliriju. "Mama, oh, moja mama!" Ta strašen klic, ki je postajal vedno milejši, to zdihovanje, oči so se mi rosile! Oh, ko bi ga mati slišala, tu svojega sina umirajočega, srce bfji počilo!
Obrnil sem svoj avtomobil, podil sem nazaj proti krajem, kjer ni vojske. Bil sem — ne nisem bil v peklu, bil sem v peklu krvavega blata, divjega človeškega mesa, bil sem v kremp-Ijilh pošastne smrti.
»Peklenska: plamena hudičev so rajska gapa proti grozotam v tej silni krvavi vojski, ne vojski, mesarskem, zverinskem klanju podivjanih zverij dvajsetega stoletja.
—Ali hočete prodati hišo, lot ali iščete prijatelja, znanca, dolžnika, ali bi radi priporočili svojo (trgovino? Denite mal oglas v naš list, in takoj bo-dete. imeli uspeh. Nad 8000 rojakov v Clevelandu bere "Cle-velandsko Amfriko". '
t •
Rockvalle, Colo. Polgo se že ni slišalo iz naše naselbine, kjer vladajo neprijetne delavce razmere. Poročati imam tudi o našem bivšem društvenem bratu Franc Strubelj, kako nas je fino v red spravil z društveno blagajno dr. sv. Janeza Krst., št. 400 S. O. K. R. Bratov. Bil je blagajnik kaka štiri leta in je spravil vse, kar smo prihranili, da bratom plačamo bolniško podporo Zdaj pa še toliko nimamo, d'a bi asesment poslali, ker člani radi slabih razmer ne morejo plačevati. Imeli smo v blagajni svoto $244. Ko so nadzorniki 19. julija pri redni seji pregledali blagajniško stanje, ni bilo blagajnika nikjer, je že odfrčal čer hribe in doline. Enajst dnij. je jsedaj že v zapo-
ker je že deset mesecev preteklo, ko ni nobenega dela. Nič ne vemo, pri čem smo. Z bratskim pozdravom Ivan Meršek, Rockvalle, Colo.
Lorain, O. Cenj. uredništvo. Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine, sem sklenila jaz skovati nekaj vrstic. Delavske razmere kot .povsod tudi tukaj niso najboljše, tako da se družine bolj teško živijo. Polno lju-dij je brez dela. Sfari delavci delajo po 3—4 dnij v tednu, torej se ne svetuje sem dela hodit iskat.
Kljub slabim časom pa bi se nekateri fantje prav radi ženili, če bi bilo kaj- "punc". Pa ravno nasprotno, fantov je dovolj, deklet pa nič. Neka sveta "Tinea" ima seveda precej za govo-
da * č	b do
mormoncem cel harem.^Tprej
maga vsak <fan maša in vsak ^ *
Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za vsako Jedkioto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stotera 4 društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežno delo.
■......
POZOR POŠILJATELJEM DENARJA!
One, ki žele podati domov denar, obveščam« ■ tem DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO OBVESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISOV.
TVRDKA FRANK SAKSER,
Glavni urad: 82 Cortlandt St Podružnica: 6104 St Clair-av NEW YORK, N. Y.	CLEVELAND, O.
um n in,
KATERO PRIREDI
DR. SV. JOŽEFA,
V PROSLAVO 15-LETN1CE
1	1
V SOBOTO, DNE 15. AVGUSTA 1914.
v Grdinovih prostorih.
I	■ — 1 ■ 1 1	*	■! 1 "—
Društva, ki se slavnosti korporativno udeleže, se zberejo ob 1:30 popoldne v Knausovi dvorani.
SPORED KORAKifflJA OB 2. URI :
1. Godba pod vodstvom Frank Butala. 2. Mladeniško podporno društvo Z. M. B. 3. Mladeniško podporno društvo sv. Alojzija. 4. Slovensko samostojno podporno druitvo Žužemberg. Korakanje od Knausove dvorane po St Clair do 64 ceste, in po St Clair nazaj v veselične prostore. V slučaju neugodnega vremena odpade korakanje in se zbirko vsa društva v veseličnih prostorih.
1	'	V	T il ^
—^» SPORED: ^
1. Predsednik pozdravi cenjena društva in predstavi 15-letne člane. 2. Prosti govori. 3. Srečkanje krasnih dobitkov. 4. Šatfivo poita. 5. Glavna točka je žrebanje za krasni dobitek novega kolesa, dar člana Frank Zalmgšak. 6. Stara
slovenska navada, sekanje pomaranč.	v	JI
K obilni udeležbi so vabljena m cenjena slovenska in hrvatska
društva in slavno občinstvo.
Za dobro zabavo in prigrizek preskrbi
ixozno.
• • t o--- *' vi*
iHrobne novice. Ponarejeni atokronalri bankovci krožijo po <kžejr. Spozna se jih najlažje po tem, da imajo na obeh straneh nemški tisk. — Ustrelil, se je v Zgdr. Skalalh pri Šoštanju 91 let stari občinski ubožec Va-' len-tin OŠtir iz Velenja. — I z 2alca. Zaprli so 20 let starega železarskega sina Val. 'Peraov-š>ka iz Zgor..Ponikve, ker je kradel divjačino v revirju baroma Beoka. — Iz Hlrastnika. V Vovkovi trgovini so prišli na sJed velukrim tatvinam. Trije učenci : Novalk, Hanošec in Grča so kradli blago kar na debelo in igtt s pomočjo ljudi prodajali. Čevljar Kovačje porabi mnogo usnja in podplatov v svoji obrti, ki si jih je na ta načm pridobil. Orožniki so Kovača in Novaka zaprli. Ostala d"va učenca sta jo pa pravočasno pobrisala. Vovk ima več tisoč kron škode. — Iz Ptuja. V pondteljek zjutraj so našli v ■Mjestnjem vjrhiui mirtviega vHni-čairja Cafuto. Mož se je prejšnji večer hudo napil in v pijanosti ina potu domu umrl. — Obisk spodnještajerskih toplic letos, izvzemši Rogaško Slatino, ni nič ugoden. Na Dobrni, v Laškem in v Rimskih toplicah je le prav malo gostov. —r- Lr Šoštajna. V Skazovi gostilni so obhajali za neko umrlo Vmetico iz Topolšice sedmino. Popoldne so ise udeleženci zgla-sili še v Žagarjevi gostiinli v Topolšioi. Posledica obile pijače je bdi kreg in pretep, pri katerem sba< dobila posestnika Dfcev in Lah precejšne frane z nožem. — Iz Šoštanja. Tesar Lenko iz Družmilrja se ga je nekoliko preveč navlekel, tako, da je ponoči padel s poda in se tako poškodoval, da je drugi din umrl. — Iz'Marifco-ra. Tovarna/rja Franza in dva njegova uslužbenca je obgrizel domači pes, ki se je nalezel stekline. Franca in njegova uslužbenca so spravili v IPasteurjev zavodi na Dunaju. — Iz Brucka ob )M|uri poročajo: Lovec " TKJihmbtchler 31. lovskega bataljona je <fobil domači' zapor — a vkljub temu odšel v kantino in se napil. Ko ga je es-kdrbirala patrulja na glavno stražo, je naenkrat skočil v <Murko, ki je bila vsled deževja silno nanasla, ter utonili. Turm-bichler je bil rodom Th;olec in je slu/žil že 3. leto. — Iz Miari-•bora. Z britvijo si je prerezala vrat 37let stara žena trgovske ga sluge Beigotta. — V Celju je nekdo ponovno skušal napasti stražo pri zalogi istreljiva nad slovenskim pokopališčem. AH gre • tu za nadlegovanje straže ali za kaj resnejšega, bode dognala preiskava. — Iz št. 11 j a v Etov. gor. Umrl je bivši dolgoletni sekiiški župan Simon iScfrmidt. — Lz Slovenj* ■grade a poroča mariborska "Straža", da ste slovenski občini Podgorje in Razlbor imenovali nemšdconacijonal. s-lo-vengraškega občinskega odbornika Guentherja za svojega častnega občana. — Iz PtujA'. Tu se je smrtnonevarno obstre-Jil nekri pijonir. Spravili so iga v mariborsko garnizijsko bolnišnico.'— Iz Maribora. Obsojen je bil s81etni žlebar Flajš-mam k Zg. Pristave v pitujskem okraju na 6 mesecev težke ječe, ker je živel v nedovoljenih razmeraih z lastno 16 let staro .hčerko. — Veleizdajal Nemški ftati poročajo, da s ov Trbovljah aretirali neko gospodično, absolventinjto ljubljanskega dekliškega liceja, ter jo kročili okrožnemu sodišču v -€rt1ju. Osumljena je — veleizdaje. Gospodična je zaročena z nekim Srbom.
/ Priporočilo.
Rojakom v San Francisco, C»l naznanjamo, da je naš zastopnik za to mesto in okolico Mr. Jakob Laušin 21x0 19. cesta. San Francisco, CaL, ki je splošno anan in spoštovan v tej naselbini. Rojakom ga priporočamo, da se v vseh poslih, ki se tiče na& tiskarne in lista i zaupanjem obrnejo na
t** „ „
aJp.-g- ■ - - ' • I
1311 oglasi«
__
* ' jpffiamQftfi 4 • M ■ i\
ie ilaraJn **">
peljana trgovina blizu slovenske cerkve. Lastnik gre v pokoj. Vprašajte na 6217 St. Clair ave.	(68)
Prezgodna starost
Nekateri ljudje se prehitro postarajo. iNič se ne brigajo za Svoje zdravje. Dovoljujejo, da" leže ostanki hrame v želodcu, kjer gnijejo, in s tem ostrupi-jo kri ter razdele strup po celem telesu. To pomeni prehitro starost, nervoznost in slabost. V takih slučajih bi priporočali Trinerjevo amerišiko • grenko vino, prežene iz telesa vse nečiste stvari, utrdi telo z novo hrano, katero popolno prebavi. V bolezni želodca in pre-balvjalnih organov jako dobro upljiva. Če bo vaša prebava v reditr, bodete mladi za dolgo časa. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 'So. Ashland ave. Chicago 111. '* ' ' ■''".'....
Naprodaj je velika hiša in dve mali hiši. Lot 50x1150. Takoj se plača $3000 drugo pa na lahke obroke. Vprašajte 964 E. 70 St.
Nenavadna razprodaja.
jNenavadna razprodaja se bo vršila ta teden pri Bailey Co. Kar se tiče moške obleke. V soboto ponudi The Bailey Co. vsem moškim v Clevelandu najlepšo priliko, da si nakupijo fino obleko po ceni, ki je ne smete prezreti. Obleke, ki so se dosedaj vedno prodajale po $10 $12 in $15, se prodajo v soboto po $5.00 To je krasna prilika za moške, da pridejo cfo obleke po tako nizki ceni. Lahko kupite več oblek za nekaj let, pa še ne -boste toliko plačali kot
sedaj za eno. The Bailey Co.
' /t *\ ■ -i »■ r.. 1 1' .—.it )i x k--- m.....; 1 i A",;.,.
Naznanilo in priporočilo.
Ulju/dno naznanjam vsem gostilničarjem in drugim, ki potrebujejo dobrega vina, da se zglasijo prej <kot mogoče pri meni, ker hočem približno vedeti, koliko grozdja naj kupim. Kupil sem si dobro novo stiskalnico (prešo), ki bo stiskala grozdje s pomočjo elektrike. Postrežen bo vsakdo tako, da bo gotovo zadovoljen. Oglasite se pismeno ali ustmeno. Se priporočam za! obilna naročila. Matevš Sirk, 3571 E. 82nd St
- (66)
KJE Je Louis Pohlin.. Meseca januarija mi je poslal eno razglednico, pa nič naslova. Ko-mtir je kaj znanega o njem, naj blagovoli sporoičiti na Anton Pohlin, 6119 St. Clair ave. Cle-
veland* Ohio. -*—--
Opomin.
Vsem oinm, ki kaj dolgujejo mojemu ranjkemu soprogu1 John Skulj, naznanjam uljtud-no, da kakor hitro mogoče poravnajo svoje, ako tega ne store v 14 dneh, bodo pozvani so-dnijskim potom. Frančiška Skulj.	(66)
Inteligetni mladi možjf, ki znajo nemško in gladko govorijo, dobijo službo kot zastopniki. Dobra plača. Oglasite se na 3025 Woodland ave. 1
Drisk«,
krč v želodcu, poletne pritožbe In Črevesne neprlllke, kolero morbus ln vnetje Crev pri odraslih kakor tudi pri otrocih hitro odpravi Sevefovo zdravilo zoper drisko (Severa's Dlah-rhoea Remedy). dltajte sledeči doka« .katerega P«e « Geo. Prokop. 251 French St., New Brunswick, N. P. "Severovo zdravilo soper drisko Je zelo uspešno učinkovalo. MoJ otrok Je bil hudo bolan vsled driske, toda kakor hitro sem dobil vaio zdravilo, sem ga mu dal kakor predpisano v . navodilu ln v petih dneh Je bil otrok popolnoma sdrav." — Cena Severo-vega zdravila soper drisko Je £5 centov v vseh lekarnah. Vpraiajte po nJem po Imenu. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
.i ...... 1 'i i t
Pozor I
Slovencem, ki se selijo ali potrebujejo voz zaprevazanje.ka-koršnjekoli stvari, se uljudno i priporočam kot expresman. Po- : strežem točno in zanesljivo po primernih cenah. Prosim obilo naklonjenosti. Anton Gregocc, 1 I39i E. 39th St	(67) 1
Tisoča in tfcoČe rojakov be> 1
yj gte ^ ^i8med njimi, ali
.	^^^^^	»M J« . A	/jh J
kra^k^ila^stara 4 leta, velik voz in vsa konjska oprava. Proda s eradi smrti lastnika. Agnes Dular, 3942 St. Clair ave. ---- (67)
Naprodaj je hiša z zemljiščem vred. Proda se jako poceni. Najlepša prilika, da pridete do dobrega zemljišča. Poizvejte pri Jos. Koprivec, stop 126 Shore Line, Buclid' O. (68)
VABILO.
Slovensko podporno dr. Slovan, št. 3. SDZ vabi na prvo iz aba v o in ztet, ki ga priredi v nedeljo, 16. avgusta na farmi g. Recharja v Euclid1, O. Zabava obeta biti vsestransko neprisiljena, posebno ker nam je pevsko dtuštvo ^Edinost" dbljiubilo, d'a nas poseti in zapoje nekaj lepih slovenskih pe-smij.
Za okrepčila z jedili in pijačo bo preskrbljeno, v slučaju neugodnega vremena, se pa fclet prestavi na 23. avgusta. Torej ljubitelji petja in veselja vsi na sVeži zrak v nedeljo 16. avgusta. iPričetek ob r. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi Dr. Slovan, St. 3 SDZ.
4-:---
VABILO.
Tem potom javno vabimo vse slovensko in lurvatsko občinstvo v Colliwoodu in okolici na prvo veselico, katero priredi dr. "Baron Vega" v prostorih brata Jos. Klemenčiča na 653 E. 160 S>t. v Collinwoodu, v soboto, 22. avg. Žrebalo se bo za krasne dobitke, kakor tudi za velik sod pive. Za izvrstno zabavo in ples nam bodo skrbeli dr. člani pod poveljstvom harmonike Rjttckrff Kože 1 a, ki nas bodo pozno v noč zabavali s svojimi lepimi poskočnicami. Za želodčne boleizni bo vsestransko preskrbljeno. Ker bo čisti dobiček namenjen za suho društveno blagajno, se vabi še enkrat vse slovensko občinstvo v Collinwoodu iti okolici k mnogobrojni udeležbi..
Odbor dr. Baron Vega.
__ l _t _r
Naprodaj sta dva.1 motorna kolesa, jako poceni,, če se hitro prexfiasta. Garantirana prve vrste kolesa. Poskušnja zastonj. 6706 Bliss ave.	(67)
MARESH PIANO CO.
Se t*riporočla Slovencem* zla-nakup vsakovrstnih glasovir-jev, viktrol in godbenih inštrumentov. ilfič rentia, poštena vrednost, najnliije cene, gotov denar ali kredit. Prodajata Ma-resh in L Reink, dobro znana Slovana vsem Slovencem. 3303 'E- 55th St. -blizu Broadwaya.
--i- (68)
iFtaor.
iNaprodaj imam iz sitare domovine avtomatični govorilni stroj (gramofon), ki se lahko na poljubno napravi, da igra za en cent, dva; tri, štiri, ali pet centov, Lepa prilika za gostilničarje, kav^rnarje in restavra-terje, po jako nfirki ceni. Dobi se pri Frank čer ne, 6034 St. Clair ave.	(65)
Svarilo in priporočilo.
Rojaki, zapomnite si, da kadar kupujete hišo ali drugo posestvo, da ne dajete vašega te-ško zasluženega denarja samO na obljube agenta ali pa lastnika posestva, ampak glejte, da imate vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb in se preveč naslanjate na svojo slivžbo, ker službo lahko zgubite ali pa zbolite. Torej kadar ste namenjeni kupiti hišo in imate malo svoto denarja, oglasite se pri meni, imam vedno hiše naprodaj, da se plača mala svota takoj, potem pa samo toliko kolikor bila zasluži. Kupno, pogodbo naredimo pisano do či^e, kakor ie pogodimo. Se priporočam Jos. Za-
&S*49thSt'Tcl- (67n)"
družino. Proda sie skuprro ali posamezno. 1090 E. 66th St.
-—- (65)
Rodovitne farme v Louisiana.
40 akrov očržčene zemlje z novo hišp, drugimi poslopji, 2 konja, kravo, 13. svinje, kokoši, purmani, vozovi, pljug in dni-ge poljske potrebščine. »Proda se samo za $5000. Plačate samo $1500 takoj, dnugo plalčate iz dobička. Čas imate deset let. Te farme so 45 mil'j od New Orleansa, velikanskega mesta. Jako zdravo podnebje, dobre šole.. Razne cerkve. Država Lousiana daje novim naseljencem vsa potrebna sporočila in pojasnila. Mi vas osebno spremimo do farm. Farmers Colonization Bureau*, Frank Jack -son, 2680 E. 79th St. (65)
Pozor!
Slovenski trigovci, posebno groceristi in mesarji, naprodaj imam popolnoma v dobrem stanu fin računski stroj (adding machine) po jako nizki centi. Dobi se pri Frank čeme, 6034 St. Clair ave.	(65)
Slovenka dobi delo za hišna opravila. Jos. Bork, 6006 St. Clair ave;	(65)
jpaaaaaaaaaaaaaamaaaaaai^
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j
I , 1' 1 11 lffrtfilr,,Mggžggjl i
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Chir Aye. |
Govori se slovensko in hrvat- ; tko. Točna postrežba, časo- j piti na razpolago. Ženske ! strežnice. Edini zobozdravnik- ! ki urad v mestu, kjer se govori ; slovensko in hrvatsko.
Uradne ure.f
Od 9tS0 do IliSO dop. Od 1:30 do 6*00 pop. Od 6:00 do 8:00 rre&r
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon »t* no vanj a: 1
Eddy 1856 M. ! N.........MM.........
VINKO PRISTOV, Slovenska kavama.
(Pripiročam cenjj. rojakom dobro turško kavo, čaj, limonado, dobroznani Tellings Ice Cream ter razne druge pijače.
V	zabavo sta na razpolago dva biljarda in lep prostor za ba-linc, kamor posebno vabim rojake s Krasa. Imam vse boljše starokrajske in ameriške časopise. V sobotih odprto celo noč
V	obilen obisk se priporočam V. Pristov.	(Fri-73)
Mlad trgovski pomočnik vešč slovenskega, hrvaškega, nemškega in angleškega jezika želi primerne službe. — Nadalje želi mlad Slovenec stopiti v službo k kakemu slikarju ali fotografu. Prosim, da se pisma naslovijo na J. V. R. Nol. Box 108, Cherokee, Kans. (67)
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam se najiopleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske kakor tudi otročje gotove obleke. Kakor vam je znano, imam v zalogi vedno čisto, sveže in moderno blago, in ker *e držim starega pregovora, da boljši so mali in gosti dobički, kakor veliki in redki, zatorej dobite vsako vlag i po vedno nižji ceni kot drugje.
Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modernih poročnih oblek, vencev, šlajar-jev in vse drugo po vedno nižji ceni kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se naj topleje priporo- j čam in vam bom tudi vedno j hvaležen.
BENO B. LEUSTIG. 6434 St Clair ave. blizu Addison Road.	(/4)
-:- I
Sprejmeta se dva poltena fan-t^ sra Ihrano in- stanovanje. 1153
Naprodaj v Collinwoodu
posestva inr zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 Luknov ave. N. E. blizu sole.
(37-14-36-15)
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. im 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
Pozor 1
Proda se iz proste roke v veliki slovenski naselbini groce-rijska trgovina. Prostor je tudi jako pripraven za mesnico. Več se poizve pri L. Butsher, 701 Holmes ave. Indianapolis, Ind.	(64)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, jn od 1—5. Pondleljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
AlT
poznate te ljudi? i
S Cc vam val prijatelj aH val J loied pove, da je bil reč let 1 bolan, da je obupal nad sdrav nlkl ln nad idravlll, da je potem ozdravel ▼ nekaj tednlb ln sloer radi nafilna nafega sdrav 1 ljenja, ln da sedaj dobro spi ln Ima slast, da je popolnoma sdrav ln s veseljem dela.,
ALI BI MU VRJELI ?
Vpraiajte:
M. AntonCIC 1026 E. Slat St j A. Arndorff, 1171 St. Clair ave. A. Akiallc, 8317 Pulaski ave. Louis Cat, 1043 B. 61st St. Geo. Bo«, Massllon, Oblo.
TI so samo nekateri Ismed stotin, kateoe emo ozdraveli. Stotine pisem od onih, katere smo ozdraveli, je na vpogled v naših uradih od ljudij, ki so prlftll v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Ml vsak dan odpoftlljamo is naftega urada ljudi, ki so a« ozdraveli. Da, ozdraveli, da ostanejo zdravi, močni ln zdra-
Ivi molje ln ienske.
V naših uradih ne vpraiuje-mo samo, pač pa preiščemo celo vaše telo. Ml pogledamo v notranjost vašega telesa s X iarkl, preiščemo vašo kri s mikroskopom. Ml ne ugibamo, pač pa takoj povemo, če morete ozdravetl ali ne.
| Frank Olavtc, 5133 firagg Rd. pravi, da Je veselje osdravlt! pri nas, ker nI nota ln alfi časa zgubljenega pri delu.
Naši uradi so najbolj pripravni za zdravitve vseh kroničnih bolesntj, revmatlsma, nervos nostl ln krvnih boleznih, kakor S bolečin v grlu, pljučah, želod-I cu, Jetrah in mehufju. Zdravi I se tako kot v velikih sanatorl-I Jih. v Evropi. To Zdravljenj« | dobite samo v uradu
DR. L E. SIEGELSTEIN
PERMANENT BLD(i. 746 EUCLID AVE. BUZU 9. CESTE. CLEVELAND, OHIO
Pogori
imam
Fotografičnli aparat, jako dobro ohranjen, vreden med "brati $75.00, dobi se za $25. Frank Cerne, 6043
Ee^^St; 1 i^k'-ii■
AJ_|..,„ I. wrmrn Am mm
UdTtmojcoflv— oa ge prepričata, »honamne ▼erujete, daje
1
Pure Rye Whiskey j
čisto naravno 6 let staro Iran je prve vrste in garantirano od Zjed držav. Serial it. 549».
t
Zahtevajte "66" žganje. V salo*! po vseh boUilh gostilnah,
steklenica $1.00
THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT.
6102 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
Ware	rl
- 1
Pozor t
Naprodaj je sest in en četrt akra zemlje, jako dobre za polje, nadalje pet in tri četrt akra sveta s hišo vred in hlevom in še druge farme. JPet minut do kare. Vprašajte pri L. Recher, Euclid, O.	(64)
FRANK BRICEL
Slovenski expresman.
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair ave. ali telefonirajte Princeton 1274 R.	(100)
Dve dobri hiii ste naprodaj. Lot 40x140. Jako poceni. 1377-79 E. 4i*t St.	(65)
Ta hiia je naprodaj po jako niski ceni. Nastop 126 Shore Line ali Arrowhead Ave. 3 minute do kare. Bnajst sob, prodajalna, velike kleti hlevi in lupe. Cena samo I3S8Q
Prodaja PRANK FYUCK, 732 EAST 200rd ST.
Anton Kolar Jr.
CAFE CABNIOLA. ■ SLOVEN. GOSTILNA.
ansaasMB—seaw—acs»ssg=
3222 Lakeside Ave.
DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN SMODKAMI.
Čistegje in likanje oblek;
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
MoikaoUeke........Z....$\JOO Ženske kik^je.....................S0s
Molke suknje......./........41.00 Ženske dolge .......MM
.............................SOe Ženske obleke..............MM
The DAHM DRY CLEANING Co.
9S&2SS 1574 E. S5th ST. 4S SsaJB!
A. J. DA MM, poslorodja.
_
\z proste roke prav po nizki oBB ni. Vpraiajte pri Jo«. Bh-k, 600M
St. Clair ave.
P9Z0R!
Naznanjam slavnemu obfilnatm, da sem se preselil s svojo trgovino Is 6408 St. Clair ave. na K806 St. Clair ave., blizn 55. ceste. Objednem se priporočam vsem mojim starim odJ*> v| malcetn kakor tudi drugim, za na-daijni nakup v moji trgovini. Na Is- * bero Imam najboljie llvalne stroje. ' katere prodajam po najniljl ceni ln ' sicer od 919 50 naprej. Popravljam | tudi vsakovrstne iivalne stroje, toftno^A ln smerno po nlskl ceni.
v kateri brusim raznovrstne brltvfS škarje, noie ter sploh vse drago re- , silno orodje. Poleg tega dobite pri meni najboljie vrste britve, škarje. noie ter vsako drugo brivno ln realP^ no prlprstvo, po najnlijlh cenah kaktw J se more dobiti. Za vsako sttšr ln ŠMT^ Izvrstno delo vam jamCIm.
Popravljam tudi samokrese, puike, električne all pllnove likalnlke in ■ I druge raznovrstne stvari. Popravi*m la točna in zanesljiva.
Se priporočam
Karol Bauzon,
5806 St. Clair A ve.
blizu SS. CMte.
NEVESTA Z MILIJONI.
(NftdaUmj« rowuu »Grof Moult CrtoU" la *a4aU«rui«' roman« *'Vladar«r«to")
Sfn*U AL Dttmas.	Pottovenil L J. P.
fiRaivezite mi roke," reče. "Ali na se bojujem, ko se mi je | kri v žrlaii stttJila?"
Vilhamenu da anamenje, in s stari Indijanec razveže ved Ed-W nionda. MQa<fi kapitan stegne E svoje roke m jih drgne, da za-jr ene kri redneje krožiti. In pri I tem se ponosno posveti nekaj ■ v njegovih očeh. Svoje življe-nje je hotel drago prodati. (Poznam ujetnike, ki so v ob-Kfcsti Vilhamena-" reče Ed-I inond "O tej stvori sem slikal ; govoriti v Presidio dei Norte. I Zakaj se Valhamenu ne pogaja belimi možmi ? Beli možje / bi bili veseli, če dobe svojo be-/ lo sestro nazaj, in z veseljem < bi dali denar, orožje ki strdji- j |*o.M	i
"Torej si btf vseeno ogle- < fjdnhf" zakliče zdajci Vilhame- ž nu.	r
jfWe. -Govoril sem % -belimi i možmr v Presidio. Oni so z ah- i i tevali tedaj, d« se s teboj v mi- 2 Ipru poravnamo, čudim se, kako ||St* v mogli dvakrat spoprijeti [ h. z belimi možmi, «ie da bi prej \ Izgovorili o miru."	r
r ,4Tvoji bratje «0 prvi dvig- v Hfttii! roije," odvrne Vilfiamenu r pwtno. "Ujetniki umrejo za te- r Hboj, poravnati- se ne da več. r Hffiroč s teboj. Sicer fei te kot o- r Hpbduha lahko do smrti mučil, g poda držal bom besedb.. Boje- k I val se bol 1"	'
Oči Indijanca se svetijo ta- k f ko divje in škodoželjno, da je z Hdmond. feil trdno prepričan, n |;da miški indijanski gte-var res- 11 |no. Tem bol} je kapkan odlo-npi, <ta proda svoje življenje k BSwkor mogoče <frago, in če o- j, pitane živ, da poskusi vse, da p ||*fti Inez.	lj
Stari Indijanec naznani Ed- j, jpnondu, naj koraka naprej. Vsi u |$a<fe'ljni pogovori an vprašanja 7 |«0 bila zaman. Indijanec ni ho- \-t I tel več odgovarjati. Kmalu pri- n p de jo na severno Jtran, kjer je g, I bil prazen prostor, in kjer so Zj llttgTmaidlli pet mrtvih trupelj
Indijancev. Poleg tega pa »o n Hmi zbrani vsi vojniki na istem p I prostoru. V svoje začudenje h lopatei Edmond, da ni noben in- n pHjanski vojnik oborožen. Ka- -V ka lepa prilika se je nudila na- ^ ppadakem od zunaj.
Sredi prostora je bil v zemjlo z. I zabit močan kol. Za ta kol pri-
vtžejo Edmonda z eno roko k . |z eno nogo. \Pred kolenom le- .. lite dve sekiri. Etfmond ugane, da je ena namenjena zanj. I koliko vojniki se bom moral boriti ?w vpraša Edmond pl Starega Indijanca.
UZ enim samim," odvrne In-aijanec. "Lalhko si zbereš svojega moža med onimi; katere ^ vidiš tu pred- seboj. Toda ne JP ime biti starec in ne bolan." i J "Z enim samim?" ponavlja J? kapitan sam s sebaj in stegne x svojo mišičasto roko. 2e iz jj otroških let je bil navajen se X boriti in je bil utrjen v boju S ter je vedel, da niu je teško do- a biti mojstra.
•Kmalu potem pa zalije ru- g dečica njegov obraz. VidS pri-, S fiajati ujetnike, Inez spredaj. U Sicer je bila zakrinkana, toda 0 Edmond jo je spoznal na nje- f) ni hoji. Strese se, ko ga vidi $ ob kol privezanega, požuri ko- (J rake in pride bližje. Pogleda ga. $ 'z neskončno milm izrazom, na- P kar hiti k glavarju Vilhamenu. 0 Videti je bilo, kot bi se sleldnji M bal lepe deklilce. Dalj časa go- § vori z njo, konečno pa se je M zdelo, da postaja jezen. Inez § se pa obrne z izrazom neskonč- ¥ ne zvestobe in milobe proti J Edmondu.
44On zahteva boj," reče ko- ? maj slišno v francoskem jezi- * ku "Ekftmond tvoje smrti ne S preživim, in jaz se ni kriva, s Z
svojo predrznostjo--"
"Inez, mila Inez, ne obu S paj!" kriči Edmond. "Moja ra- m ma je močna, in vem, & me
Slovensko te govori II To je največja razprodaja celega leta. Lahko se oblečete s najboljšo obleko za $5, to je cena, za katero dobite Slovenski oddelek po can trgovini [j pri nas aamo dvakrat na leto obleko, in gotovo ae ne bodete zmotili, že kupite. Pridite zgodaj ▼ soboto.	v drugem nadstropju
ZAČNE Raifevs v SOBOTO
PRI 9sSJ THE BIG STORE SlčS:;^	/O-
POL LETNA jI	M
RAZPRODAJA * H«^
oblek za može in fante. ^ ^^Kt NDcj Obleke ki so se prodajale A yJH/ /T J po $10, $12 in $15.00 M^^M/ tjt
se prodajo sedaj po .. . ^^S/B^
ne more nihče premagati, posebno če se bom bojeval pred tvojimi očmi."
Zdajci pride stari Indijanec k Edmondu.
"Če ne padeš v tem boju, tedaj veliki duh ne želi tvojp smrti/' reče Edmondu. "Rudeči moije bodejo spoštovali voljo velikega Manitou. Zavratnega umona se ne boj."
In ko Edmond) molči, nadaljuje Ind'ijanec:
"Izberi si med rudečimi možmi onega, s katerim se hočeš boriti!"
"Vilhamenu!" odvrne mladS FVancoz ponosno.
fPIreko vrst čakajočih IndS- 4 jancev se začuje glasno odo-p >ravanje. .Nekateri so pa ugo-,i /arjali, češ, da glavar se ne j >me bojevati z na smrt obsoje- (i lim. €elo Vilhamenu je bil za- 1 ruden. Toda stopi naprej in na- < <edi iznamenje kot da bi prev- (1 :el boj.	1
Za Edmonda nikakor ni bilo, >revec, da ši je izbral bag g-la- 1 farja. Zapazil je, da je Vilha- jt nenu ranjen, in četudi ne ne-(J ^arno, ven'dar ga jeimorala ra- jI ta boleti. Rana se je nahajala r ta elvi nogi, in pri boju bi se,s noral iglaver upirati z vso silo > ta levi aogi, in pri boju l>i se s fa je EdlmOnd zbral glavarja t :ot bortlca. kačunal je, da bo r glavar preponosen, da bi od- V ;lonil. In ni se motil. Glavar š grabi za eno izmed* tomahavk fc la tleh, drugo pa izroči Ed^ d londrt*.	n
Orožje je bilo veliko lažjie s ot je Edmond mislili. Zavithti s parkrat okoli glave, potem,0 a vpraša tolmača, če je dovolj t' (eno, sekiro tudi zagnati, <ker|t' c vedel, da so Indijanci jako iz- ^ rjeni pri metanju toniahavke. d 'olmač naznani Edimondu, da s ihko zažene bojno sekiro ka- S1 lor hoče. Tofda oni, ki svojo .ri ekiro prf mahljaju zguti, j"e gubljen brez milosti.	n
Edimond si priveze vrv seki- b 5 okoli dtesne roke, potem jo F a zažene nekolikokrat od se- t< e in jo hitro zopet potegne r< azaj. V.ilhamenu stoji v bli- h ini in zaničljiv smeh se pojavi n: koli njegovih usten. Stari In- j« ijanec bi moral dati znartienje k, i pričetek boja. 1 '	jc
Zdajci zadoni klic "howgh", n 1 Vilhamenu dvigne svoje oro- b« e. V istem trenutku pa vrže k idi Eldmond svojo «ekiro, kaj- r< bil je odločen, d«a naredi čim-■ej nevarni igri konec. Nehote m ! Valhamenn umakne. Potem 1 plane na Edmonda, ki je že >tegnil svojo sekiro nazaj in se
se pritisnil h kolu. Z enwn udarcem parira Edmond' sekiro Vilhamena tako silno, da se mladi glaviar Umakne nazaj in. potem, da ga ae zadfene sekira Edmonda, hitro skoči vstran, da s« skoro spodtakne.
Bil je mučen prizor za vse naokoli stoječe. Inez je globoko sklonila ,glavo. Kdb <bi mogel opisati, kaj je v onih trenutkih slutila! Edmond vidi, da hoče Vil'hamenu, na katerega obrazu odseva skrivnostna po-tuihnjenost, v^dči setki.ro proti njemn. To je bil nevaren trenutek za njega, kajti njegove vezi mu niso dovoljevale, da bi skočil vstran, kot Indijanec. Skušati mora, da parira smrtno sekiro. Ali naj vrže še prej kot , glavar? Misel in dejanje sta sledila eden druzenvu. Obe se-dri se srečate v zraku ter pa- 1 iete na tla. Vrvi so se zamotale 1 ned seboj. Stari Indlijanec jih -azniota.
Smrt gleda iz oči j Vilhame- J ia Čutil se je ponižanega že s cm, da se itnu je bledbličnik 1 :o»perstvaljal tako kot rudeč- ( car. Kot tiger skoči proti Ed1- ^ nondu. Toda slednji mu na- ^ tavi svojo sekiro, in tomahavk /ilhamena zdrči ob njej. Bli- * koma zamahne Edmond po . em udarcu in zadene Vilhame- ! ta na levo ramo. Indijanec za- J
:riči, toda Edmond zamahne
«	r
e enkrat in zad>ene sekiro ViJ-
taniena v sredini, da prereže ,
Iržaj. Če bi se Vilhamenu sklo- ,
lil, bi bil mrtev. Pol premagan
,	r	r
e umakne nazaj.
•Po pravilih boja bi bil Ed-nond' opravičen zagnati svoj . omahavk nad Indijanca, toda o 'bi mu malo pomagalo, Iker ^ ^illhamenn se je umaknil pre- ® aleč, da bi ga zadel. Vzneseno ® toji Edmond na svojem pro- J toru, in s svojo postavo je mo- . al celo na Indijance -upljivati. •Mtedtem pa zavežejo Vilha- (j lenu rano. To priliko je pora-il, da je preudaril, kaj naredi. lo kratkem pogovoru z neka- J< erimi stvarmi Indijanci, mut iz-j F. »če nov tmoahavk. Se stoji Vil J1 amenu zunaj kroga, kjer bi ga N" logla zadeti sekira. Ed'mond ^ ! slutil na obrazu glavarja ka- n o zvijačo. Hinavsko suče svo-) sekiro, potem pta1 jo začne aenkrat krožiti. To je bilo sla-
0	za Edmonda, kajti ako mu . lavar pride za hrbet, se ne mo-
1	braniti, ker je priveizan.	^ "Bojazljivec si!" zak-liče Ed-	p. lond glavarju v španskem je-	sc knv.	ni To
je imelo -uspeh. Ne voljno	in
! obrne Vilhamenu proti Ed-	k;
sekiro.1 .Na vrat zadejomlhne^ jo Vilhamenu roke in kmalu pade na tla.
. Ze je dobil Edmond svojo sekiro nazaj. »Sedaj je jjriše* trenutek, katerega se je moral najbolj bati, kar je tudi sklepal iz tliVjega tuljenja Indpjancev. Dvakrat udari po svojih vezeh ob kolu, in se tako oprosti.
"O, Inez, če bi se nama sedaj ponudila prilika, da zbeži-va„" ,reče obrnjen proti svoji zaročenki.
"Beži sam, rotim te!" odvrne Inez. Meni ne store ničesar. Oni, katerega sem se najbolj bala, je mrtev. Hiti k Alfonzu —!"
Edmond ji ne more odgovoriti, kajti sprevidel je, da mu strežejo po življenju. Vilkan- < ski kamen vržejo proti njemu 1 in noži se zabliskajo. Rana gla- t varja je morala biti smrtna, kar 1 je sklepal iz tuljenja Indijan- -cev. Čtfta mladih Indijancev r croži okoli Edmonda, in le po-mankanje orožja jih zadržuje, da ga dejansko ne napadejo. I
V tem trenutku se zaouje silen krik s strehe neke koče. Vsi pogledajo tja. Edten Indijancev pokaže z roko proti vzhodu. I-mfijanci se razkropijo 1 kot čreda jelenov, ko pade strel med nje. Le pri Vilhamenu ostaneta dva stara' Indijan-ca; '' '	(j
Edmond hiti k Inez. Sekiro j s katere kaplje kri glavarja, \ irii še vedno v roki. Inozi je U sila smrtno bleda in se/je ko- f naj premagovala, da ni pa- I lla v nezavest.
"Alfonteo je!" zakličfc Eld- i nontf. "Se mak> potrpljenja | [nez. Indijanci so zgubili po- f fum. iNjih aovražni glavar je J nrtev. Prosim te, pojdi v svo- J: o kočo, da te Indijanci .ne vidi- j
0.	Kmalu zvemo, kcfo so napa- P lalci. Jaz ne morem ostati tu, j noram se udeležiti boja.
V tem trenutku se pa že pri- u :iažejo tuje postave na strehi, s J :atere je prej došel krik. Ed- l nond s sekiro v roki hiti proti ^ lotični koči. Prvi, katerega Ed- J nond| spozna, je bil AKfonzo. A ^leg njega opazi visoko lepo S »ostavo, mladega moža z dol- rjj fimi lasmi, in drugega moškega srednjSh let. Ali se je Alfon- t
0	s četami svojega1 očeta zdru- l| il? Druzega ni bilo pričakova- p
1.	Ko ste se obe četi čutili do- K olj,močne, st^^.dnevu napa- Cj He indijansko naselbino.»
Od vseh stramij silijo Incfi- K anef naprej, da preženejo na- fj alce. Bledoličniki in rudečkar- ^
se sprimejo v smrtnem bo-s. Esmond' hiti v kočo, kjefr J : dan pred' dobil svoje orožje, t r svoje začudenje dobi orožje ^ a svojem mestu. Dvta' Indijan-a mu zastavita pot, ko hoče le en. Enega ustreli, druzega pa ^ obije s sekiro na tla. Zdelo se t! !, da so Indijanci še vedno v S remoči, toda beli so imeli do- S olj pušk in streljiva. Kjer je ijj a prišlo <$0 ročnega boja, tam S] ) prevladovali Indijanci. Glav- (3
1	boj se je vršil okoli Alforcza Q 1 njegove čete. Tu se je držalo B> ikih dvajset belih mož proti) fk
V STARIH ČASIH.
• t< . • ' "'/s	■' ■ t* -v/.', i'',-, *s/ X'	'■■ t	• '	**r* .1 't* jli lO i,' fjir?
Večkrat slišimo, kako so naši dedje živeli in kako zdravi »o bili. Bili so v neprestanem stiku z naravo, brez strasti. Ter je skoro nemogočo za ljudi, Id živijo r mestih in se veselijo življenja. To neredno življenje, pa tudi pomaqjkaqje svežega zraka in soln&ifli žarkov, ima slab upliv na nas in nas prisili, da iičemotaka zdravila, ki ohranijo naše prebavUalne organe v delavnem redu. Tako zdravilo je dobro poznano
. -v: : : '. » • • ^ •	• .	. > " ■'.
."i	I ,.'	I 'Vil	II
Trineijevo ameriško grenko vino
4,1	w	--
Prva naloga toga zdravila je da spravi iz prebavfclnih organov vse, Icar ne spada tja, posebno ostani ke hrane, ki so ostali v želodcu neprebavljeni in tam gnijejo. Ti odpadla zastrupljajo celo telo. Druga naloga je, da utrdijo prebavUalne organe, da se bolezen zopet ne prikaže. Mi priporoča« mo dajjio rabo tega zdravila.
m ŽELODČNIH BOLEZNIH,
PRI BOLEZNIH JETER,
PRI BOLEZNIH ODVAJALNIH ORGANOV
ker dajo takojšno zadovo^nost in perfektno ozdravljenje. Ravno tako defaje to zdravilo pri drugih simptonih, kakor pri zaprtju, nervoznosti, bruhanju, bolečinah in krčih, pri bledosti, upadloati, pri zgubi apetita in nespečnosti.
PO LEKARNAR
JOS. TRINER,
IZDBM>VALBO
1333-39 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILL.
Trinerjev liniment je jako močno zdravilo, ki se lahko zmeia z oliv nim o|jem. Bolečine v udih, sklepih in milicah mnogokrat zginejo, ko se enkrat namažete. Imejte ga vedno doma, da ga rabite, kadar je potrebno.
bal, da zadene kakega svojih tovarišev. Kot vojak hitro -pre- ; sertii položaj. Za Inez in njeno i spremstvo je - nevarno muditi 1 se v koči sredi naselbine. Najbolj varni so v koči koncu va- « si, kjer bi belci lahko združili j vse svoje moči. V skrajnem ; trenutku se stene koče tudi 1 lahko prebijejo in tako pospeši | beg iz vasi.	J
Eldmond1 hiti torej k Inez in 1 ijenini spremljevalcem ter jim razodene svoj načrt. Pokaže 2 im pot, da pridejo kolikor mo- s joče neopaženo dk> zadnje ko- j :e in jih tud"i. precej časa spre- s nlja. Načrt se posreči. Inez in r ovariši njeni pridejo srečno do k »ara/ke ter obesijo na strehi ru- 11
.. _	'' F*** s
Svoiim I*/ flvvlli niiclf čhrtlfrat
streli, in veselo kričanje belcev naznanja, da je dobro del. Potem pa zakliče tovarišem, naj .pazijo na rudeči robec na zadnji hiši in umaknejo tja., Tovariši ga Razumejo, j Kmalu so v koči kjer streljajo skozi razne odprtine na Indijance. Z desetimi tovariši pa , casede Edmond streho sosed-ije barake, in usuje se tak o- ' jenj na Indijance, da «e slednji 1 cmalu umaknejo proti sredini laselbine.	1,
Edmond pregleda vojno po- > :orišče. Našteje več kot dvaj- j et mrtvih Indijancev. Deaet 1 iih je sam -ustrelil. Štirje belci o bili ubiti, nekaj teško ranjenih. Toda lahko so se rešili v S :očo, kjer je zdravnik zavezal 1 ijih rane. "	j
sulice in puške, pridirj'a kafch snrKueset iinuijancev olizje. Kimalu se pojavi druga, tretja, četrta četa! Ali so dobili Apa-či moigoče pomoč od kakega sorodnega plemena?
Belci se prestrašijo. Njih vseh je »balo komaj štirideset. Nasproti njim stoji nad dvesto rudečfaarjev. Zaertkrat se seveda ni bilo treba ničesar bati. Toda kaj pozneje ? Kje naj vzamejo živila?
/Temno gledajo belci proti sredini vasi, kjer Indijanci vriskajo in pijeio žganje, ki roma v velikih posodah od ust do ust.
Dalje prihodnjič.
šoba se odda v najem za dva anta1, brez hrane. 5704 Prosier ave.	(68)