PRILOGA
GRADNJA IN VARČEVANJE
KRONIKA
Žalskemu podjetniku odvzeli
prostost str. 14
TV SPORED
str. 35-41
■o ■t
len
iro
im "o
-r-!r-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 43/ Leto 75 / 22. oktober 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik ^	■	"V	V1 I 1 ^
Se nismo nie naučili?
Glede na to, da je bil drugi val širjenja koronavirusa pričakovan in da so analize spomladanskega šolanja na daljavo pokazale pomanjkljivosti, so učitelji pričakovali odgovore na številna vprašanja in dileme. A teh po besedah Jelke Velički, predsednice glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije niso dobili. Šolarji predmetne stopnje in dijaki se zdaj spet šolajo od doma. Kakšne bodo posledice v znanju »koronageneracije«, ki ima primanjkljaj še iz pomladnega obdobja, in kako bo nadoknadila zamujeno, se v časih, ko je boj z virusom postal alfa in omega naših življenj, nihče ne sprašuje. str. 12-13
Foto: arhiv SCC
INTERVJU
DOBRODELNO
Gregor Videc, turistični
vodnik in glasbenik str. 26-27
Podaril že več kot 60
invalidskih vozičkov str. 9
KORONAVIRUS PO SVETU
V ZDA in Evropi velika bitka
str. 32-33
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Drugi val širjenja koronavirusa je bil že nekaj časa napovedan in učitelji smo zato upravičeno pričakovali odgovore na številna vprašanja ter dileme, s katerimi smo se soočali spomladi pri pouku na daljavo.«
Jelka Velički, učiteljica in predsednica glavnega odbora Sviza
»Carpio je bil ustvarjen, da uporabnikom računalniških mišk preprečuje nastanek bolezni karpal-nega kanala. Popoln ne bo nikoli, vendar želimo z njim pomagati čim več različnim uporabnikom.«
Primož Erjavec, podjetnik
»Sredstva za promocijo lokalnega turizma so razporejena tako, da zadovoljijo le osnovne želje turistov. Dela se zadovoljivo, a pogrešam zagon, navdušenje, da bi se stvari iz leta v leto nadgrajevale.«
Gregor Videc, turistični vodnik in glasbenik
»Dobro zamisel >dam na hladno< in jo oživim, ko pride pravi čas za njo, ko najdem pravo zasedbo ali ko se pojavi potreba, da spišem novo skladbo za zbor ali drug glasbeni sestav.«
Matic Romih, skladatelj
»V Mariboru so bili fantje utrujeni. To je logično, saj poleg igranja hokeja vsi delajo. Pokazala se je veličina ekipe. Priznam, bil sem zelo vesel po zmagi.«
David Rodman, trener hokejistov Celja
ČETRTEK 1	1 PETEK
уГ 20 o"	o • • • •
SOBOTA I	I NEDELJA
\ 1 / 17 12	/Ol^15 ^^V. 11
w/i
C* <
Celjska bolnišnica zmanjšuje število nenujnih pregledov
»Zdravstva ne smemo povsem ustaviti!«
Splošna bolnišnica Celje je zaradi večjega števila hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 ta teden začela zmanjševati število nenujnih zdravstvenih pregledov. Te dni širi zmogljivosti za obravnavo bolnikov s koronavirusno boleznijo in reorganizira delo. Ker se povečuje tudi število okužb med zdravstvenim osebjem, morajo v bolnišnici ob odsotnosti okuženih zagotoviti obravnavo bolnikov z medicinskim osebjem z različnih oddelkov, kar pomeni primanjkljaj kadra na ostalih oddelkih in v ambulantah.
SIMONA SOLINIC
Iz bolnišnice bodo tako vse, ki so te dni naročeni, poklicali in jih obvestili o novem terminu pregleda. »Bolnišnica deluje ne glede na vse dobro. Imamo vsaj osemkrat več okužb kot spomladi, prihaja tudi do okužb osebja in posledično do upada števila zaposlenih, kar rešujemo z reorganizacijo dela. Čutimo medsebojno pomoč in žrtvovanje in mislim, da bo ravno to odločalo, koliko življenj bomo rešili,« pravi vršilec dolžnosti poslovnega direktorja in predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič.
»Zdravstva ne smemo povsem ustaviti!«
Napovedi za zimo niso dobre, saj hladnejše vreme povzroča hitrejše širjenje okužbe. »Veseli smo, da se zavedanje ljudi o pomenu
samozaščitnih ukrepov spet povečuje, kar bo pomagalo, da se število obolelih morda ne bo drastično poviševalo, kajti samo skupaj lahko ustavimo ali upočasnimo širjenje virusa,« dodaja sogovornik. Poudarja, da so se v bolnišnici tudi iz spomladanske epidemije veliko naučili: »Predvsem to, da vsega pre-
čim več zmogljivosti za ostale bolnike. Želimo ohraniti dostopnost do zdravstvenih storitev.«
Kovačič še dodaja, da so poleti na nekaterih področjih uspeli zmanjšati čakalne dobe, ki so se nakopičile zaradi spomladanske epidemije. »Poleti se je pokazala večja realizacija dela, kot da bi se zdravstveno osebje razveselilo, da je začelo spet normalno delati. Vsi ti učinki bodo zdaj, zaradi ponovno poslabšanih razmer, padli v vodo. V področje nenujnih zdravstvenih pregledov bomo takoj, ko bo situacija to dovoljevala, usmerili vse svoje moči. Ta trenutek se moramo boriti za življenja ljudi in za zmanjšanje dosega epidemije, v katero smo vsi zdrseli, da bomo obdržali obravnavo
pomoč. Že v prvem valu so nosili levji delež na vstopni covid točki in urgenci. Ponosni smo na to, da imamo specializante, ki so - lahko zatrdim - najboljši v Sloveniji in že po dveh ali treh letih specializacije dosežejo raven specialistov. Z njihovo pomočjo se bomo kadrovsko okrepili. So naš velik ponos in veliko upanje, da bomo prebrodili to situacijo,« pojasnjuje Kovačič.
Ker se že nekaj časa omenja, da bi Bolnišnica Topolši-ca postala osrednja covid bolnišnica v Sloveniji, Kovačič pojasnjuje, da bo to predhodno zahtevalo reoganizacijo dela tudi v Celju. Kajti bolnike, ki nimajo koronavirusne bolezni in se zdaj zdravijo v Topolšici, bodo najverjetneje premestili v celjsko, del tudi v
Za vsa vprašanja o pregledih lahko ljudje pišejo na enarocanje@
■	I •	•	v*|*a|««	vt I	•	v«|	«v • ,	| •
sb-celje.si, pošiljatelji sporočil naj v sporočilu napišejo tudi telefonsko številko, kamor jih bodo v 24 urah tudi poklicali oziroma jim odgovorili.
ostalega dela zdravstva ne smemo povsem ustaviti. Zato bomo v Celju poskušali zagotoviti čim več pregledov, kar bo odvisno tudi od tega, kako bo upoštevanje ukrepov na drugi strani zmanjšalo število okužb. Od tod naše prošnje, naj ljudje upoštevajo ukrepe, saj le tako lahko ohranimo
na sprejemljivi ravni,« še dodaja sogovornik.
Specializanti -orjaška pomoč
Celjska bolnišnica zato na pomoč kliče tudi svoje specializante, ki zdaj delajo v drugih bolnišnicah. »Spe-cializanti so naša orjaška
slovenjgraško bolnišnico. »To bo za obravnavo bolnikov s covidom-19 v Celju zagotovo olajšanje na daljši rok, ker bo možno zmanjšati podvojeno organizacijo dela, saj imamo zdaj covid in necovid oddelke z enakim številom kadra, kot ga imamo sicer.«
Foto: SHERPA
AKTUALNO
3
V	Sloveniji je bilo ta teden, ko je bila razglašena tudi epidemija, odkritih največ okužb na dan letos. Več kot 1000. Po najvišjem številu okuženih prednjačijo občine Velenje, Celje, Šentjur, Žalec, Vojnik in Slovenske Konjice.
V	Splošni bolnišnic Celje ta teden še reorganizirajo delo, da bodo lahko zaposleni na drugih oddelkih oskrbovali tudi obolele s koronavirusno boleznijo. Tudi število okuženih se med zaposlenimi strmo povečuje, saj je okuženih že 36 delavcev, okoli 30 jih je v karanteni. Infekcijski oddelek bo predvidoma ta teden preurejen za obravnavo bolnikov s covidom-19.
Med domovi je bilo že v začetku tega tedna v Trubarjevem domu starejših Loka pri Zidanem mostu 93 okuženih oskrbovancev in 26 zaposlenih. Deset okužb med stanovalci in eno med zaposlenimi so potrdili v SeneCura Domu starejših občanov Vojnik. V Domu sv. Jožef Celje so v začetku tega tedna odkrili dva pozitivna stanovalca.
Te dni se v občinah sestajajo občinski štabi, saj je bil aktiviran načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh. Občine morajo na spletnih straneh zdaj objaviti tudi številke štabov za pomoč ljudem.
Kaj se zgodi, če odklonite testiranje?
Predvsem na družbenih omrežjih je te dni mogoče zaslediti navedbe, da so številke okuženih prenapihnje-ne, mnogi omenjajo celo primere, da je nekdo moral na testiranje, a ga zaradi gneče ni opravil ali sploh ni šel na odvzem brisov, domov pa je dobil obvestilo, da je ne negativen ali pozitiven.
Ker se pojavljajo tudi informacije o prisilnih testiranjih, na NIJZ pravijo, da to ni mogoče. »Osebni zdravnik, ki je nekoga naročil na testiranje, lahko preveri, zakaj se napotena oseba brisa ni udeležila. Navodila in usmeritve so prosto dostopni na naši spletni strani in na strani Ministrstva RS za zdravje ter med drugim opredeljujejo, kdaj osebo napotiti na bris. Usmeritev, da bi bila oseba, ki se ne udeleži testiranja iz naslova preventive, označena kot pozitivna, ne obstaja, takšen ukrep je tudi v nasprotju s strokovno doktrino in z zdravniško etiko,« so nam odgovorili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Tudi osebi, ki se testa ni udeležila, ne sporočamo ničesar. Osebni zdravnik, ki je bolnika napotil na bris, ima tudi pregled nad rezultati brisov in je tudi v nadaljnjem stiku z bolniki. Tiste, ki so imeli pozitiven bris, osebno pokličejo iz klicnega centra vstopne točke za odvzem brisov in jim dajo nadaljnja navodila. Bolniki, ki so bili na brisu negativni, prejmejo SMS-sporočilo. Možnost, da bi oseba, ki se ni udeležila odvzema brisa, tudi prejela SMS-sporočilo o negativnem brisu, je teoretično možna samo v primeru napake. S tovrstnimi primeri nismo seznanjeni. V primeru takšnih napak ljudi prosimo, naj nas o tem obvestijo, da lahko ustrezno ukrepamo,« še dodajajo na NIJZ.
»Če nekdo ne želi testiranja, osebni zdravnik za to ne prevzema odgovornosti. Oseba dobi, če ima znake bolezni, 14 dni bolniškega staleža s samoizolacijo,« so nam odgovorili iz Zdravstvenega doma Celje, kjer dodajajo, da se do zdaj še ni zgodilo, da bi kdo odklonil testiranje.
Napačno število okuženih
Ko je pretekli teden prišla v javnost novica o napačnem štetju okuženih v eni od slovenskih občin, se je postavilo tudi vprašanje, ali so te številke resnične. »Na NIJZ vsak dan pripravimo številne podatke in delamo analize o pozitivnih primerih z okužbo z novim koronavirusom. Pri enem od dokumentov, kjer objavimo število potrjenih primerov co-vida-19 v posamezni občini, se nam je zgodila napaka pri prenašanju podatkov in zato je prišlo do zamenjave števila primerov okuženih v posameznih občinah. Na napako je opozoril župan Občine Sveta Trojica, zato smo takoj po opozorilu preverili podatke in napako tudi hitro odpravili. Šlo je za povsem človeško napako. Naj poudarimo, da je šlo le za nekaj napačnih podatkov pri prikazovanju podatkov po posameznih občinah, medtem ko so skupni podatki pravilni,« odgovarjajo z NIJZ.
Previdno z goljufi
Že v prvem valu epidemije se je zgodilo, da je kdo dobil elektronsko sporočilo, da je pozitiven na novi koronavirus. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je šlo za neslano šalo, saj si danes lahko na spletu marsikdo ustvari elektronski naslov, ki je podoben naslovom zdravstvenih ustanov. Pri takšnih zadevah je zato dobro preveriti informacije in ne samo slepo verjeti.	SŠol
S
J
republikaslovenija
CENTER ZA SOCIALNO DELO CEUE
Opekarniška cesta 15b 3000 CELJE Tel.: 03 425 63 00
CELJE
ZA SOCIALNO DELO
Na CSD le po predhodnem dogovoru
Na Centru za socialno delo Celje in v njegovih enotah zaenkrat delajo nemoteno, in sicer ob poostrenih varnostnih ukrepih. Vstop je za stranke mogoč le, če so vnaprej dogovorjene s strokovnimi delavci. Zaenkrat v celjskem centru ni bilo primera okužbe med zaposlenimi.
»Za vse uporabnike naših storitev je pomembno, da pred prihodom vzpostavijo stik z našimi strokovnimi delavci in se dogovorijo za termin prihoda. V primeru krizne situacije, ko je zadeva nujna, uporabnik počaka na naši vstopni točki, dokler ga ne sprejme strokovni delavec in z njim opravi pogovora. V prostore centra lahko vstopa-
jo samo zdravi oziroma tisti, ki ne kažejo znakov novega koronavirusa, seveda vsi upoštevamo vsa navodila za zajezitev okužb, od razkuževanja do varnostne razdalje. Tudi maske so v prostorih nujne,« pravi direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić. Uporabniki pred vstopom izpolnijo tudi izjavo o tem, da ne kažejo znakov okužb, center ima na voljo tudi napravo za merjenje temperature. To merijo zaposlenim, merjenje temperature priporočajo tudi strankam, vendar za slednje to ni obvezno, dodaja direktorica.
Če mora stranka podati vlogo za določene storitve, jo lahko odda v poštni nabiralnik. V centru so že od
spomladi odpovedana vsa izobraževanja in srečanja. Mul-tidisciplinarni timi se sestajajo ob upoštevanju ukrepov le zaradi nujnih zadev. Določena srečanja ali usposabljanja so organizirali po spletu.
Krizni center deluje
normalno
»Pomembno je tudi, da ljudje vedo, da naš Krizni center za mlade deluje nemoteno in da še naprej skrbimo za otroke ter jim nudimo zavetje. Tudi interventna služba centra deluje normalno,« dodaja Bezenšek Lalićeva. Ob tem poudarja, da so nujni primeri tisti, kjer se delo ne sme ustaviti. Omenja, da je mogoče opaziti, da so vse razmere, ki se vlečejo že od spo-
mladi, povzročile tudi porast nasilja in neurejenih razmer v družinah, saj je v kriznem centru nameščenih več otrok kot pred epidemijo. »Tudi strokovni delavci v kriznem centru so zelo obremenjeni,« pravi. Skrbeti morajo za vsakdanjik otrok, ki se bo tudi zaradi šolanja na daljavo te dni spremenil, zaradi česar bo to še dodatno delo za že tako izčrpane delavce. »Zaenkrat smo zaposlene in naše mlade uporabnike v kriznem centru uspeli obvarovati pred okužbo. Upam, da bo tako ostalo, saj nihče ne ve, kaj nas čaka ob tako velikem povečanju števila okuženih,« zaključuje Bezenšek Lalićeva.
SŠol
Foto: Andraž Purg - GrupA
Na zavod le izjemoma
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Območna enota Celje, prosi zavarovane osebe, naj - zaradi preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom - omejijo svoje obiske zgolj na tiste, ki jih ni mogoče opraviti na oddaljen način (to je preko spleta, s pomočjo elektronske pošte ali telefona). Gre za obiske na sedežu Območne enote Celje ter v njenih izpostavah v Laškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in Žalcu.
Območna enota predlaga, naj zavarovane osebe predhodno preverijo, ali je osebni obisk sploh potreben, saj lahko veliko zadev uredi na daljavo. To je mogoče na e-naslovu (OECE@ zzzs.si) oziroma na telefonskih številkah:
z dodeljenim terminom zglasite pri izvajalcu zdravstvenih storitev le pet do deset minut pred naročenim terminom,« poziva zavod za zdravstveno zavarovanje. Slednje zagotavlja, da na vstop v stavbe izvajalcev zdravstvenih storitev ne bo treba čakati. »Vsi zdravstveni delavci so v trenutnih razmerah zelo obremenjeni, zato je prav, da to upoštevamo,« še omenja zavod. »Izvajalci zdravstvenih storitev se izjemno trudijo, da so telefonsko odzivni. Kljub temu vam svetujemo uporabo njihovih elektronskih naslovov, na katerih so redno odzivni,« še dodaja.
BJ
Celje: 03 42 02 000,
Laško: 03 42 02 311,
Slovenske Konjice: 03 42 02 321,
Šentjur: 03 42 02 333,
Šmarje: 03 42 02 343,
Žalec: 03 42 02 353.
» •
i i
Zavod zavarovane osebe prosi tudi, naj spoštujejo spremenjene okoliščine tudi v primeru, ko potrebujejo nenujno zdravstveno pomoč. »Za obisk pri izvajalcu zdravstvenih storitev se naročite obvezno po telefonu ali elektronsko (na njihove objavljene številke oziroma e-naslove) in se skladno
4
GOSPODARSTVO
Inovacija mladih celjskih podjetnikov za lajšanje težav računalniških uporabnikov
-4	■	■	V	I	V
Znanje, pogum in se malo sreče
Primož Erjavec, Amadej Tauses, Jan Forsthuber in Marko Mikša najbrž z nestrpnostjo čakajo konec novembra, ko bodo izvedeli, kako je na nacionalnem izboru najboljših inovacij v državi strokovna komisija ocenila njihov carpio, ergonomski podstavek za zapestje. Konkurenca je velika. Finalistov, ki so na regionalnih izborih za svojo inovacijo dobili zlato priznanje, je letos 43. »Na razpis Regionalne gospodarske zbornice Celje smo se prijavili šele zadnji dan. Izgubiti ne moremo nič, smo si rekli, lahko pa ugotovimo, kam se v družbi ostalih inovacij uvršča naš carpio,« pripoveduje Primož Erjavec. Inovacija mladih celjskih inovatorjev je bila na regionalnem izboru tretja najbolje ocenjena. Jo bodo opazili tudi državni ocenjevalci? »Že to, da tekmujemo z inovacijami tako velikih podjetij, kot je na primer BSH, nam veliko pomeni. Še zlasti če pomislimo, koliko denarja imajo na voljo oni in koliko mi,« pravi Erjavec.
JANJA INTIHAR
Poslovni informatik Primož Erjavec je Celjan, Amadej Tauses, ki je industrijski oblikovalec, je iz Griž, Jan Forsthuber, ki je študiral matematiko, je Ljubljančan. Vsi trije so stari malo več kot dvajset let. Od novembra lani so solastniki podjetja Deltahub, ki so ga registrirali v Celju, Tauses in Forsthuber sta v podjetju tudi zaposlena, Erjavec ima službo v Ljubljani. Četrti član inovatorske skupine Marko Mikša je zdravnik, plastični kirurg, in dela v UKC. »Imamo veliko srečo, da smo se že na začetku našli takšni, ki se v znanju dopolnjujemo,« pravi Primož Erjavec. Odkar jim je posel s prodajo carpia stekel, jim pri delu pomaga tudi nekaj študentov.
Leto za razvoj carpia
Primož, Amadej in Jan so se z inovacijskimi projekti začeli ukvarjati že kot študenti. »Z Amadejem se poznava že dlje časa, skupaj sva hodila na tako imenovane heckatone, ki so jih organizirala različna podjetja. Tudi Jan je sodeloval na teh dogodkih, vendar v drugi ekipi. Konec leta 2018 smo se združili in se udeležili enega od heckathonov v Kamniku. Amadej je takrat zaradi
pogoste uporabe računalniške miške imel težave z roko in je iskal primerno podlago. In ravno na tistem inovacijskem izzivu smo dobili nalogo, da poiščemo inovativno rešitev za izdelek, ki ne sme biti drag. Odločili smo se za podstavek za zapestje in si prislužili tretjo nagrado,« o začetkih pripoveduje Primož Erjavec.
Na trgu je veliko zanimivih rešitev, kako ublažiti bolečine v zapestju zaradi pogoste uporabe računalniških mišk. »Konkurenca je res močna, a nam je stroka rekla, da smo pogruntali pravo stvar,« pravi Primož Erjavec.
Za denar, ki so ga dobili, so kupili 3D-tiskalnik in začeli izdelovati prototipe podstavka. Sledilo je leto razvoja in v tem času je nastalo ogromno testnih izdelkov, ki jih danes skrbno hranijo v posebni vitrini. Že kmalu na začetku »razvojnega leta« se je ekipi pridružil zdravnik Marko Mikša, ki je specialist plastične kirurgije in se
pri svojem delu pogosto srečuje s karpalnim sindromom, ki je šesta najpogostejša poklicna bolezen na svetu. Carpio je bil ustvarjen, da uporabnikom računalniških mišk preprečuje nastanek bolezni karpalnega kanala. »Tako kot marsikaj drugega je bilo tudi srečanje z Markom Mikšo čista sreča. Nekega jutra sva z istim vlakom
»Carpio smo patentirali, zaščitili smo ga tudi kot blagovno znamko, vendar samo v Sloveniji. Ti postopki so namreč zelo dragi. Prizadevamo si, da bi naš inovativni ergonomski podstavek priznali kot medicinski pripomoček. A bo pot do tja draga in dolga, saj bo treba pripraviti obširno študijo na vzorcu nekaj sto ljudi.«
potovala v službo v Ljubljano, začela sva klepet, bese-
da je dala besedo in kmalu je postal član naše ekipe,« se spominja Erjavec. Bilo je zelo pomembno, da se jim je pridružil tudi zdravnik, poudarja, saj je s svojim znanjem in izkušnjami poskrbel, da so na koncu oblikovali resnično ergonomski podstavek za zapestje. Razvojno ekipo je povezal tudi s fizioterapevti, ki so izdelek testirali. »Večkrat se zgodi, da nas pokliče tudi kakšen fiziote-rapevt iz tujine, ki je na carpio naletel na spletu. Seveda mu ga pošljemo in odzivi so zelo pozitivni. Potrditev stroke iz tujine nam veliko pomeni,« poudarja Primož Erjavec. Fantom veliko pomeni tudi lanska Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Zmagali niso, bili so tretji. »Očitno se nas tretje mesto drži kot zakleto. Morda nam bo kdaj le uspelo, da bomo prvi. Če ne s to, pa s katero drugi inova-
Sicer pa nam je že marsikateri mentor dejal, da tisti, ki na tekmovanjih zasedajo tretja mesta, ponavadi uspejo.« v smehu pravi Primož. Tudi na izboru najboljših inovacij v regiji je strokovna komisija celjske gospodarske zbornice carpiu podelila tretje najvišje število točk.
Proizvodnja v Celju, prodaja po vsem svetu
Podjetje Deltahub ergonomski podstavek carpio večinoma prodaja na spletu. »Načrtovali smo, da bomo izdelek dali na trg oktobra 2019, a se je zaradi težav, ki smo jih imeli z orodjem za proizvodnjo, vse skupaj zavleklo do konca decembra. Spet smo imeli srečo, saj je bilo že prvo naročilo, ki smo ga dobili, zelo veliko. Unicre-dit banka, ki je bila navdušena že nad našim prototipom, ki smo ji ga predstavili, je namreč naročila kar 650 kosov carpia. To je bil odličen začetek, dal nam je velik zagon. Ne samo da nam je kljub proizvodnim težavam uspelo izpolniti tako veliko naročili, opomogli smo si tudi finančno. V podjetje smo namreč vložili lastna sredstva, plačati je bilo treba izdelavo orodij in še marsikaj drugega. Po tem naročilu, ki mu je sledilo še nekaj manjših, smo lažje zadihali,« pravi Erjavec.
Carpio že od začetka izdelujejo v celjskem Tecosu, ki je izdelal tudi orodje in nabavlja ves potrebni material. Primož Erjavec pravi, da bodo proizvajalca morali kmalu zamenjati, saj z zmoglji-
vostmi, ki so jim na voljo v Tecosu, ne morejo več izpolnjevati vseh naročil. Nekaj stikov so že navezali, tudi na regijski podelitvi priznanj najboljšim inovatorjem so se o možnostih sodelovanja pogovarjali z enim od celjskih podjetij. Proizvodnjo želijo vsekakor obdržati v Celju. Pri tem upajo, da bodo sčasoma lahko postavili lastno proizvodnjo in jim ne bo treba biti odvisnih od drugih. Tudi zaposlili bi lahko več ljudi.
Največ kupcev v ZDA
Potencialnih kupcev carpia je ogromno, saj je v svetu kar 1,5 milijarde uporabnikov računalniških mišk. Do zdaj so v podjetju Deltahub naredili in prodali 10 tisoč podstavkov. »Do letošnjega marca smo carpio ponujali predvsem podjetjem in ker posel ni šel tako dobro, kot smo pričakovali, smo se odločili za spletno prodajo. Spet se nas je držala sreča. Ravno ko smo začeli, nas je našel eden od vplivnežev na You-tubu. Kupil je naš izdelek in bil z njim tako zadovoljen, da je o tem objavil videoposnetek in naročila so začela prihajati. Lahko rečem, da pravzaprav >na polno< delamo šele zadnje tri mesece. Prav te dni nam je zmanjkalo embalaže in smo morali začasno ustaviti prodajo,« pravi Erjavec.
Deltahub je do zdaj največ, kar 60 odstotkov izdelkov prodal v ZDA, veliko kupcev ima tudi v Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Nekaj zanimanja je tudi v Savdski Arabiji, kar fante zelo veseli, saj je tam kupna moč velika, a imajo trenutno težave s pošiljanjem. Čeprav so trenutno osredotočeni predvsem na spletno prodajo, vedno bolj razmišljajo, da bi svoj inovativni izdelek spet začeli ponujati podjetjem. Ne samo doma, ampak tudi v tujini. Pre-^ pričani so namreč, da
Tovarna TV-aparatov bo v letu 2021 prinesla 400 delovnih mest
Novozaposleni v novi tovarni televizorjev v Velenju bodo uvajanje začeli sredi decembra.
Hisense Gorenje bo januarja prihodnje leto v okviru nove družbe Hisense Europe Electronic v Velenju vzpostavil proizvodnjo televizijskih aparatov znamke Hisense za evropski trg. V podjetju napovedujejo, da bodo v začetnem obdobju zaposlili 330 proizvodnih delavcev in skupaj s strokovnim kadrom ustvarili 400 novih delovnih mest.
V novi tovarni televizorjev bodo možnost zaposlitve najprej ponudili sodelavcem iz proizvodnih tovarn v Gorenju, ki bodo imeli možnost, da se prezaposlijo v novo tovarno. Prezaposlitve bodo v Gorenju nadomeščali z novimi zaposlitvami, so sporočili iz podjetja. Ne samo proizvodnih delavcev, tudi del strokovnega kadra bodo iskali v podjetjih
skupine Hisense Europe, pojasnjujejo v družbi in dodajajo, da bodo v obeh primerih priložnost za zaposlitev dobili tudi zunanji kandidati. Novozaposleni delavci v proizvodnji bodo v tovarni televizijskih aparatov usposabljanje začeli 15. decembra.
Tovarno vzpostavljajo v nekdanji proizvodni hali HZPA znotraj proizvodnega območja Gorenja, naložba v tehnološko opremo bo vredna sedem milijonov evrov. Najprej bodo na štirih proizvodnih linijah izdelali dva milijona televizijskih aparatov letno, nato načrtujejo, da bodo zmogljivost in število linij do leta 2023 povečevali skladno z zahtevami trga do skoraj štirih milijonov aparatov letno.
V Hisense Gorenju so prepričani, da bo vzpostavitev proizvodnje televizijskih aparatov Hisense prispevala ne le k zmanjšanju lokalne brezposelnosti, temveč tudi h krepitvi inovativnosti, k širitvi proizvodnih dejavnosti, trajnostnemu razvoju ter večji konkurenčnosti in internacionalizaciji. »Ustvarjanje večjega števila novih delovnih mest v Savinjsko-šaleški regiji ima še dodatno težo v okviru procesa prestrukturiranja premogovne regije. Dodaten potencial razvoja regije predstavlja tudi možnost vzpostavitve lokalne dobaviteljske mreže, kar je zlasti pomembno za področje malega gospodarstva,« še navajajo.
LKK
GOSPODARSTVO
5
lahko njihov carpio pomembno vpliva na boljše zdravje zaposlenih, lahko pa je tudi lepo poslovno darilo ob koncu leta.
Že snujejo nove
inovativne rešitve
Ker so veliko opravil prepustili študentom, ki v podjetju skrbijo za pakiranje in pošiljanje izdelkov, a tudi za izdajanje računov in za marketing, se Primož Erjavec, Amadej Tauses in Jan Forsthuber že osredotočajo na nove inovativne izdelke. Ob tem seveda nenehno izboljšujejo in razvijajo svoj prvi izdelek. »Izkušnje uporabnikov so dobre, seveda je tudi nekaj kritik, ki pa smo jih veseli. Trenutno pripravljamo naslednjo različico carpia, pri kateri bomo odpravili vse napake, ki so jih ugotovili uporabniki, ponudbo bomo z uporabo drugačnega materiala razširili tudi na tako imenovane igričarje, za katere mora podstavek za zapestje hitreje drseti po podlagi,« napoveduje Primož Erjavec.
S svojo skupino zdaj razmišlja o novi inovaciji, posebnem senzorju za ugotavljanje kakovosti zraka v zaprtem prostoru. »Še vedno smo usmerjeni v izdelke za izboljšanje zdravja, kako bo naprej, bomo še videli. Radi bi šli tudi na druga področja, predvsem bi radi, da bi se utrdili kot inovativna blagovna znamka. Da bo vsak, ki bo slišal ime našega podjetja, dejal - to so pa tisti, ki razvijajo inovativne izdelke.«
Foto: SHERPA
Borba za šentjursko kmetijsko podjetje se zaostruje
Direktor Meje odstopil
Roman Gregorn ni več direktor šentjurske Meje, ki jo je vodil od leta 2006. »Niso me odstavili, gre za sporazumno razrešitev. V podjetju bom ostal kot svetovalec uprave do konca leta, kaj bo potem, še ne vem,« pojasnjuje Gregorn. Kot razlog svojega odstopa navaja zapletene razmere zaradi lastništva in visokih dolgov Meje, ki trajajo že od leta 2014, ko je v stečaju končala njena večinska lastnica, celjska družba PSZ. »Zadeve so prišle že tako daleč, da sem ocenil, da je smiselno in tudi za podjetje bolje, če se umaknem,« še dodaja Gregorn. Pri tem poudarja, da v ozadju njegovega odstopa nista ne Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja upnica podjetja, ne podjetje Altius, ki je poleti na dražbi kupilo malo manj kot 97 odstotkov delnic Meje.
JANJA INTIHAR
Isti dan, ko je Roman Gregorn odstopil, to je 5. oktobra, je nadzorni svet, ki ga vodi Andreja Kranjc iz DUTB, na dopisni seji za novega direktorja Meje imenoval Mitjo Križaja. Tudi ta je povezan s slabo banko, čeprav ne več neposredno. Vlada ga je namreč po samo malo več kot dveh letih mandata junija letos odpokli-cala z mesta neizvršnega direktorja v upravnem odboru DUTB. Križaj je univerzitetni diplomirani ekonomist. Je direktor in lastnik družbe Fundament, ki se ukvarja s finančnim in poslovnim svetovanjem. V zadnjih nekaj letih je bil tudi direktor družb Hypo Leasing in Heta Asset Ressolu-tion Slovenia ter predsednik uprave družbe Triglav Nepremičnine. Opravljal je tudi funkcije člana nadzornega sveta v več družbah. Kakšen je bil razlog za njegovo odpoklic, ni znano, znano je, da naj bi bil v
preteklosti osumljen povezave z več spornimi posli.
K imenovanju Mitje Križaja je soglasje moralo dati tudi celjsko okrožno sodišče. DUTB je namreč potem, ko ji v več poskusih s pritožbami ni uspelo preprečiti prenosa lastništva Meje na ptujsko podjetje Altius, na sodišče vložila predlog za uvedbo upniške prisilne poravnave v Meji. Sodišče sklepa o poravnavi še ni sprejelo, vsaj uradno objavljen še ni, je pa za prisilnega upravitelja že imenovalo Miho Mušiča. Se bo z uvedbo prisilne poravnave ponovila zgodba iz leta 2015, ko je slaba banka s poskusom pretvorbe svojih terjatev v kapital poskušala postati večinska lastnica šentjurskega podjetja?
Novi lastnik na okopih
Božo Vukašinovič, direktor in solastnik podjetja Altius, je prepričan, da
so v ozadju vseh ravnanj DUTB prav takšni interesi. Še več, ob tem opozarja, da je cilj ljudi, ki delujejo pod okriljem DutB, izčrpanje in uničenje Meje. O tem, kaj se v šentjurskem podjetju dogaja v zadnjem času, in o ljudeh, ki so v to vpleteni, je te dni v daljšem pismu obvestil predsednika vlade, ministrstva za gospodarstvo, finance in pravosodje ter Nacionalni preiskovalni urad in specializirano državno tožilstvo. Vukašinovič, ki je z lastniškim vstopom svojega podjetja postal prokurist Meje, k imenovanju Mitje Križaja za direktorja ni dal soglasja. Ta teden je na predsednico nadzornega sveta naslovil več vprašanj in zahteval takojšnje odgovore. Med drugim jo sprašuje, na podlagi česa so nadzorniki izbrali novega direktorja in pod kakšnimi pogoji je ta zaposlen v Meji, ter ali ve, da je novi direktor umaknil vse njegove pritožbe, ki jih je v zvezi z dogajanjem v podjetju poslal sodišču.
Vukašinovič dogajanje z Mejo, še zlasti v zadnjih dveh mesecih, opisuje kot katastrofalno. Kljub temu, pravi, se
iz podjetja ne bo umaknil in bo poskušal narediti vse, da se ne bi uresničil kakšen scenarij za stečaj in bi brez dela ostalo 65 ljudi. »Branim samo tisto, kar je naše, in poskušam preprečiti, da bi se naredila še večja gospodarska škoda,« še poudarja direktor Altiusa, ki je pred dnevi celo zaklenil prostore Mejine uprave, da bi zavaroval vso dokumentacijo, ki se nahaja v njih.
Kljub temu da je sodišče že potrdilo Altius kot novega lastnika Meje, njegovi predstavniki na seji skupščine, ki bo v začetku prihodnjega tedna in na kateri bo osrednja točka zamenjava nadzornega sveta, ne bodo imeli glasovalne pravice. Razlog za to je, da nekdo zavlačuje vpis Altiusa kot novega lastnika Mejinih delnic v Centralno klirinško depotno družbo. Božo Vukašinovič je zato stečajnega upravitelja družbe PSZ, prejšnje (in še vedno formalne) lastnice delnic, pozval, naj mu podeli pooblastilo za glasovanje na seji skupščine. Radovan Triplat je poziv zavrnil, češ da bi to preseglo pristojnosti, ki mu jih kot upravitelju dajejo določila stečajnega zakona.
novi tednik

Za slovensko-francoski poslovni večer je bilo veliko zanimanje.
Celjski podjetniki o priložnostih na francoskem trgu
Po daljšem premoru zaradi razmer, povezanih s širjenjem koronvirusa, je skupina Celje International, ki deluje pod okriljem celjske občine ter že nekaj let podpira prodor srednjih in malih podjetij s Celjskega na zunanje trge, spet pripravila poslovni večer. Tema tokratnega srečanja je bilo sodelovanje slovenskih in francoskih podjetij.
Primož Kristan, operativni vodja skupine Celje International, pravi, da je bilo zanimanje za udeležbo na
srečanju zelo veliko, a so ga morali omejiti le na 50 oseb. Francoski trg s svojimi 60 milijoni prebivalcev je očitno privlačen za celjska podjetja. Gospodarske dejavnosti, ki bi bile zanje še posebej zanimive, je zbranim predstavila veleposlanica Francije v Sloveniji Florence Ferrari, predstavnik ustanove Business France Ludovic Daguerre je govoril o investicijskih priložnostih v Franciji in Sloveniji.
Povabljeni gostje na srečanju so bili še Leon Lozar, predsednik Slovensko-fran-
coskega poslovnega kluba, Maja Razpotnik, predstavnica Business France v Sloveniji, poslovneža Andrew Vo-dopivec in Matej Balažic ter Florent Samba, predsednik Frankofonskega poslovnega foruma v Sloveniji. Govorili so o glavnih značilnostih francoskega trga in priložnostih za slovenska podjetja na njem, opozorili so tudi, na kaj je treba biti pozoren pri poslovanju s Francozi, kako se pripraviti na sestanek z njimi in kakšna so običajno pogajanja.
Kot je povedal Primož Kristan, bo skupina Celje International letos poskusila pripraviti še eno poslovno srečanje, ki pa naj bi ga izvedla po spletu. Za sodelovanje se dogovarja s predstavniki gospodarskih ustanov iz Avstrije in Izraela.
JI, foto: CI
teden f
I
NAGRADA
IgB/U
OESiTÄKS^
6
IZ NAŠIH KRAJEV



Celjski letni bazen je spet najbolj urejeno letno kopališče v Sloveniji. (Foto: Arhiv NT/Andraž Purg - GrupA)
CELJE - ZPO Celje prejel priznanje za naj urejeno letno kopališče
Veseli zmage, zaradi ukrepov skrbi
ZPO Celje, ki v okviru svojih dejavnosti upravlja tudi celjski letni bazen, je v tradicionalni vseslovenski akciji spet prejel priznanje za naj urejeno letno kopališče v državi. Priznanje je toliko bolj pomembno, ker so ga v tem javnem podjetju uspeli doseči v koro-naobdobju, ko so kopalno sezono krojili tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Zadovoljstvo ob lepem dosežku v podjetju krni uvedba ostrejših vladnih ukrepov, ki so prizadeli predvsem upravljanje športno-rekreativnih prizorišč, ki predstavljajo eno ključnih dejavnosti podjetja ZPO Celje.
ROBERT GORJANC
»Za nas je to res lepo priznanje, sploh v letošnji sezoni, ko smo morali zagotoviti primerne pogoje za obiskovalce bazena. Je tudi dokaz potrditve našega dosedanjega dobrega dela in da zagotavljamo čisto ter za plavanje primerno vodo in čisto okolje,« je v odzivu na priznanje povedal Ivan Pfeifer, direktor podjetja ZPO.
Kot je še dodal naš sogovornik, je bilo v začetku kar precej nejasnosti, kako upoštevati omejitve in uveljaviti širok seznam ukrepov in priporočil NIJZ. Za delovanje v novih okoliščinah so potrebovali kar nekaj časa. »Ko smo ugotovili, koliko obiskovalcev lahko sprejemamo in koliko jih je lahko naenkrat v vodi, kakšna so zaščitna, higienska in druga priporočila, smo jih očitno
uspešno uresničevali. Žal mi je, da so nekateri obiskovalci našega bazena bili tudi nezadovoljni, kajti ko smo dosegli predpisano število obiskovalcev, drugim nismo smeli več dovoliti vstopa in povečati obremenjenosti kopališča.«
Tudi glede uveljavljanja zadnjega paketa strožjih vladnih ukrepov, še pred razglasitvijo epidemije, je bilo na začetku precej nejasnosti, kako izvajati vsebino odloka, predvsem kar zadeva drsalno in plavalno rekreacijo - ali sta prepovedani samo za skupine ali tudi posa-
meznike. No, zdaj je že znano, da velja popolna prepoved in da sta za rekreativne plavalce in drsalce, bodisi posamično ali v skupini, ter tudi za hokejsko rekreacijo zimski bazen in ledena dvorana zaprta, do nadaljnjega tudi ne bo plavalnih tečajev.
Prav tako začasno ni več na voljo rekreativno igranje bad-mintona in malega nogometa v »balonu« na Skalni kleti. Na teh športnih prizoriščih lahko še naprej delujejo klubi, ki nastopajo na tekmovanjih.
Na Celjski koči več možnosti za rekreacijo
Nekoliko drugače je na Celjski koči, kjer gre za rekreativne površine na prostem. »Pustolovski park, bobkart in zipline še naprej normalno obratujejo, prav tako je mogoča izposoja koles,« je dejal Ivan Pfeifer.
Kar zadeva gostinsko dejavnost, to na Celjski koči, ki je tudi nastanitveni objekt, za goste hotela še lahko izvajajo, a vprašanje je, kako dolgo bo
to še mogoče po razglasitvi epidemije in še strožjih ukrepih vlade, ki začasno onemogočaj o unovčevanje turističnih vavčerjev izven regije.
So pa v skladu z ukrepi svojo ponudbo prilagodili dnevnim gostom, pohodnikom, kolesarjem in drugim, ki jih je na Celjski koči veliko. Gostje tako lahko naročijo kavo, pijačo, sladico in drugo hrano v obliki ponudbe »vzemi s seboj«.
Ivan Pfeifer je še poudaril, da bosta zaprtje športnih objektov in nezmožnost izvajanja rekreacije pomembno vplivala na poslovaje podjetja ZPO. »Zato prilagajamo urnike delovanja dejavnosti, da bi čim bolj omejili porabo energije in kar najbolj smotrno uporabili delovno silo, da ne bo treba sprejemati ukrepov, kot sta čakanje na delo doma ali celo odpuščanje,« je pojasnil Ivan Pfeifer in pritrdil naši domnevi, da bo to, da vedno več ljudi dela od doma, vplivalo tudi na prihodke javnih parkirišč, ki jih upravlja ZPO.
Celjski mestni svet je na zadnjih seji ocenil za uspešno potrdil lansko poslovanje ZPO, letošnje pa zaradi posledic koronavirusa seveda ne bo na takšni ravni, to je jasno že zdaj.
Ivan Pfeifer je še povedal, da se v podjetju ZPO na smučarsko sezono na Celjski koči pripravljajo, kot da bo običajna. V tem duhu načrtujejo ureditev smučišča, zasneževanje in zagon naprav. Seveda bo tudi na smučiščih treba upoštevati »standardne« ukrepe (nošenje mask, ohranjanje varnostne razdalje, razkuževaje rok ...)
Reševanje
vrhunskega
spomenika
SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji so poleti začeli obnavljati ostanke gotske cerkve, ki ji je grozilo sesutje. Delavci trenutno opravljajo gradbeno in statično sanacijo ogroženega kulturnega spomenika državnega pomena.
Občina Slovenske Konjice si je za prenovo tega kulturnega spomenika zelo prizadevala. Pred koncem letošnjega junija je bila končno podpisana pogodba o zagotovitvi dveh milijonov evrov iz državnega proračuna, ki so potrebni za najnujnejša dela. Zaradi spomladanskih izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija, naj bi bil letošnji del prenove podaljšan do konca novembra. »Po letošnji gradbeni in statični sanaciji naj bi bila stavba pripravljena, da bi jo naslednje leto lahko pokrili. Za pokritje oziroma obnovo v skladu s konservatorskim načrtom nam je za prihodnje leto odobrilo ministrstvo za kulturo 1,2 milijona evrov,« je povedal konjiški župan Darko Ratajc. Za letošnja dela je na voljo osemsto tisoč evrov. Gre za državni projekt, ki je financiran iz državnega proračuna. V tem primeru občina po finančni plati ne sodeluje, zadolžena pa je za izvajanje prenove cerkve.
V primeru letos dokončane prenove zgornjega gospodarskega poslopja Žičke kartuzije je bilo drugače. Ta prenova je stala 130 tisoč evrov, od česar je morala približno polovico plačati občina. »Za prenovljene prostore pripravljamo nove vsebine. Želimo urediti lapidarij,« je povedal župan. »Načrtujemo, da bomo v nadaljevanju pripravili projekt predvidenih prenov na celotnem območju kartuzije. O tem smo se z zavodom za varstvo kulturne dediščine in s kulturnim ministrstvom že pogovarjali,« je dodal prvi mož občine. BJ, foto: TIC Konjice
Učvrstili bodo nemirno zemljo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Tri mesece bo trajala sanacija plazu v naselju Orehovec.
Omenjeni plaz ogroža pol kilometra dolg odsek ceste, ki vodi do ene tamkajšnjih kmetij. Občina je za sanacijo plazu objavila javni razpis za izvajalca del in na njem izbrala podjetje Kit-Ak gradnje iz Rogaške Slatine. Pogodbena vrednost del je približno 193 tisoč evrov.	TS
Da Prešernove ne bo več poplavljalo
ROGAŠKA SLATINA - Javno podjetje za komunalne storitve OKP Rogaška Slatina želi rešiti problematiko odvajanja meteornih in fekalnih voda iz Prešernove ulice. V ulici, ki je bila konec poletja preteklega leta poplavljena, obnavlja mešani kanalizacijski sistem.
OKP Rogaška slatina bo betonsko kanalizacijo zamenjal z novimi plastičnimi cevmi primernega premera. Zgradil bo tudi nov razbremenilni jašek in poskrbel za primeren odvod. Izvoda bosta speljana v fekalno oziroma meteorno kanalizacijo. Ker so pod zemljo speljani številni infrastruk-turni vodi, je izvajanje del, ki so ocenjena na približno 78 tisoč evrov, zelo oteženo. Predvideno je, da bo obnova končana do druge polovice novembra.	TS
Za skupni vodovod
DOBRNA, VITANJE - Na meji obeh občin je odmaknjeno in redko poseljeno območje, ki potrebuje kakovostno oskrbo s pitno vodo. Gradnja vodovoda na takšnih območjih je dražja oziroma draga. Na obeh straneh medobčinske meje so ugotovili, da bodo stroške naložbe pocenili tako, da se bosta občini povezali v skupni projekt.
V okviru skupnega projekta bi pridobili na dobrnski strani zanesljivo oskrbo s pitno vodo v severnem delu Brdc in Strmcu ter na vitanjski strani v Breznu. Ce bi na primer vitanjska občina vlagala sama, bi stal priključek za posamezno gospodinjstvo tudi do 20 ali 30 tisoč evrov. Zato sta se občini odločili za skupni projekt, za katerega lahko računata na evropska ali druga sredstva. Na dobrnski strani občina že pridobiva služnostne pogodbe. Na svoji zadnji seji se je za skupni projekt odločil občinski svet Vitanja.	BJ
Reševanje prostorske stiske
SLOVENSKE KONJICE - Prostorsko stisko Zdravstvenega doma Slovenske Konjice bo rešil nov prizidek. V začetku leta je bila podpisana pogodba o njegovem sofinanciranju, ki so jo sklenili konjiška, vitanjska in zreška občina ter zdravstveni dom.
Konjiški župan Darko Ratajc je povedal, da naj bi bil prizidek do konca leta pod streho. Gradnja, ki so jo začeli maja, naj bi bila končana do junija prihodnje leto. Stala bo 1,3 milijona evrov, zanjo bodo večino sredstev prispevali zdravstveni dom in občine. Sodeloval bo tudi Eko sklad. Utesnjen zdravstveni dom bo tako pridobil približno tisoč kvadratnih metrov novih površin. V prizidku bodo tri splošne ambulante ter prostori za ginekologijo in fizioterapijo. BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
7
V skrajšani peti sezoni Fontane piva Zeleno zlato so prodali 22.300 vrčkov piva.
na fontani predčasno usahnile
ŽALEC - Novi ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa so tisti, zaradi katerih so se v Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec odločili, da bodo že tako okrnjeno in skrajšano sezono obratovanja Fontane piva Zeleno zlato še nekoliko skrajšali. Minuli petek so tako lahko ljubitelji piva še zadnjič letos nazdravili pri fontani, ki je običajno obratovala vsaj do prvega novembra.
»To je žalosten dan za turizem, a upamo, da bodo ukrepi ohranili zdravje ljudi,« je ob napovedi predčasnega konca pete sezone delovanja edine fontane piva na svetu dejal direktor ZkŠT Žalec Boštjan Štrajhar. Dejal je še, da je bila letošnja sezona resnično kratka. Iz pip je zaradi prvega vala izbruha koronavirusa pivo letos priteklo približno mesec kasneje, kot so v zavodu načrtovali, 9. maja. Do zaprtja sredi oktobra se je pri fontani predstavilo 20 slovenskih pi-vovarjev s 27 različnimi pivi, ki so vsa varjena s slovenskim hmeljem. Kot so še sporočili iz Žalca, so v tem času prodali 22.300 vrčkov.
»V oktobru smo se v prejšnjih sezonah zabavali na Ok-toberfestu in konec meseca z odmevnim dogodkom končali sezono. Letošnja epidemiološka situacija nam je to onemo-
gočila. Ampak virus bomo premagali in prepričani smo, da se bomo spomladi naslednje leto spet srečali in nazdravili pri fontani,« je ob zaključki še dejal Štrajhar.
Skrbnik fontane Vojko Zupane je ob koncu letošnje sezone obiskovalcem in prijateljem fontane po kanalih socialnih omrežji sporočil: »Vem, da razumete, da je v tem primeru zdravje pomembnejše od piva. Kot veste, ima vsak konec tudi nov začetek, zato se bomo pri fontani dobili spet spomladi,
in sicer z novimi idejami, novimi pivi, novimi dogodki in poznanstvi. Na zdravje.«
Pred velikim
izzivom
ZKŠT Žalec je tako kot mnogo drugih sorodnih zavodov in podjetij zaradi vseh posledic covida-19 in razglašene epidemije spomladi stopil v obdobje strmega padca tržnih dejavnosti in posledično precej manjših prihodkov iz tega naslova, pravi direktor Štrajhar. »Skladno z novim občinskim odlokom, ki uvaja enovitost zavoda in tako racionalizira poslovanje, smo sprejeli tudi novo sistemizacijo delovnih mest, pri tem pa ukinili šest zasedenih delovnih mest, od tega dva zaposlena ostajata v zavodu na drugih delovnih
Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec: »Letos smo prodali 22.300 vrčkov, 13.450 litrov piva, dvestotisoči vrček je bil prodan v avgustu. V tej sezoni ni bilo avtobusnih izletnikov, upad tujih turistov je bil kar 90-odstoten, a smo vseeno dosegli glede na težke razmere in vse omejitve kar 50 odstotkov lanske prodaje. To za ta čas ni slabo. Navkljub vsemu je bil danes ne glede na karkoli petek slab dan za turizem, kulturo in šport, upamo pa, da velik za ohranjanje zdravja pri ljudeh.«
Zmagovalci Laško, Velenje in MCC
V	tradicionalni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna so se mesta in kraji v naši regiji spet odlično odrezali. Prva mesta so osvojili Laško, Velenje, Podčetrtek in Celje, ki je zmagalo s svojim MCC hostlom. Knežje mesto je bilo najboljše tudi v kategoriji glas ljudstva.
Med večjimi mesti je prvo mesto zasedlo Velenje, Celje je bilo drugo, med malimi je tretje mesto Šentjur, ki mu je pripadlo še drugo mesto med trškimi jedri.
V	kategoriji zdraviliški kraji so vse tri stopničke pripadle naši regiji, zmagalo je Laško pred Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Sle-
Na Solčavskem že veliko snega
SOLČAVA - V višjih legah občine, kjer je veliko gorskih in turističnih kmetij, prebivalci že občutijo zimo. Na Solčavski panoramski cesti, ki meri 21 kilometrov, je izvajalec moral sneg plužiti že dvakrat.
Še več, na mejnem prehodu Pavličevo sedlo, ga je zapadlo štirideset centimetrov
in nato še enkrat 15 centimetrov. Lepo sončno vreme je veliko snega vzelo, ostale so njegove zaplate, ki jih je mogoče videti na fotografiji. Nastala je v začetku tega tedna. V dolini, v Solčavi in Logarski Dolini, snega ni.	BJ
mestih,« pojasnjuje in pravi, da so se preprosto morali prilagoditi novim razmeram in delo prerazporediti med preostale zaposlene. Reorganizacija zavoda bo končana tudi z združitvijo dveh delovnih mest v enega, pri tem bodo lahko uporabili mehke pristope, saj se bosta sodelavki upokojili.
Kot je še povedal Štrajhar, bo Ekomuzej odprt od torka do sobote med 10. in 14. uro, tako kot prej bo za najavljene skupine odprt tudi izven tega delovnega časa. »Vsi se nadejamo čim hitrejšega okrevanja turizma, kulture in športa, ki jih je covid najbolj prizadel, do takrat bomo dali vse od sebe, da bomo izjemno težavno obdobje preživeli in iz njega izšli še močnejši,« skuša pozitovno zreti v prihodnost direktor.
LKK, foto: arhiv NT (SHERPA)
Z informacijami in motiviranostjo za ohranitev delovnih mest
VELENJE - Sredi minulega tedna so partnerji projekta Spin predstavili rezultate. Omenjeni projekt osebam, katerih zaposlitve so ogrožene, omogoča brezplačno podporo pri kariernem razvoju in usposabljanja za pridobivanje znanj za večjo zaposljivost in zanimivost na trgu dela.
V	vzhodni kohezijski regiji dejavnosti izvaja projektno partnerstvo, ki ga sestavljajo tri strokovne organizacije: Invel inkubator za razvoj podjetništva, Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov Novus in celjsko podjetje Racio razvoj HR & M Consulting. Pri projektu sodelujeta tudi Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica in velenjska regijska organizacija Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije.
V	projekt je vključenih več kot 1.200 zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve.
»V partnerstvu z brezplačnim obveščanjem, motivira-njem, kariernim svetovanjem in z usposabljanji sledimo cilju, da vsaj 400 osebam med 1.600 vključenimi omogočimo ohranitev delovnih mest oziroma lažji prehod v novo zaposlitev,« je dejala direktorica vodilnega partnerja, podjetja Invel, Selma Filipančič Jenko.
Podporo programu je izrazila tudi Irena Kuntarič Hribar, direktorica javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada. Kot je dejala, se je z namenom hitrejših prehodov v nove zaposlitve projekt umestil tudi v katalog aktivne politike zaposlovanj.
Pri projektu že nekaj časa zgledno sodeluje tudi republiški zavod za zaposlovanje. Alenka Rumbak, direktorica Območne službe Celje, je tokrat izpostavila pozitivne učinke sodelovanja pri vključevanju iskalcev zaposlitve in presežnih delavcev podjetij Steklarna Rogaška in Steklarski Hram v projekt.	LKK
dnji je s svojim Glamping Olimia Adria Village zmagal v kategoriji glampingov. Hostel Celjskega mladinskega centra (MCC) je že drugič prvo mesto zasedel v kategoriji mladinska prenočišča.
V kategoriji spletno glasovanje - glas ljudstva je kot najlepše večje mesto največ glasov prejelo Celje, kot zdraviliško pa Laško.
Končna razvrstitev je rezultat spletnega glasovanja in ocene strokovne komisije. Razglasitev in podelitev priznanj sta bili sicer predvideni na Dnevih slovenskega turizma v Laškem. (11.-12. oktobra), a so bili ti zaradi vladnih ukrepov prestavljeni.	RG
ZAPLUJTE RAJE Шт^ ELEKTRONSKE VODE
POZABITE NA PAPIRNATE RAČUNE.
S prehodom na okolju prijazen e-račun prihranite 10 € ter sodelujete v nagradni igri za mesečne nagrade in mestno e-kolo LF Induktora.
www.ece.si
Za več informacij o pravilih in pogojih akcije obiščite www.ece.si/nagradna-igra-z-e-racunom-do-elektricnega-kolesa/
8
IZ NAŠIH KRAJEV
V sklopu projekta so pripravili tudi čezmejno ocenjevanje vin, na katerem so sodelovali pridelovalci vin, ki imajo vinograde na Šmarsko-Virštanjski vinskoturistični cesti ter na Plešivički, Zelinski in Samoborski vinskoturistični cesti.
O oživljanju kulturnega in vinskega turizma na čezmejnem območju
Spaja
zgodb
nje okusa vina dediščine
in
Ko so sredi 18. stoletja gradili eno večjih znamenitosti Šmarja pri Jelšah, kalvarijo, je bila velika suša. Ker je primanjkovalo vode, so malto, kot pravi legenda, delali s pomočjo vina. Z njegovo pridelavo in prodajo se je med drugim ukvarjal pobudnik gradnje, duhovnik Matej Vrečer, ki je imel ob smrti v svoji kleti več kot sto tisoč litrov te žlahtne kapljice. To je le en primer, kako lahko zgodbe o vinu vpletemo v zgodbe o kulturni dediščini in obratno ter gostom predstavimo zanimive vsebine. O tem so govorili udeleženci okrogle mize ob zaključku evropskega projekta In cultura veritas.
TINA STRMCNIK
Zgodbe niso namenjene le otrokom, pomembno mesto imajo v življenju vsakega človeka. Tako je na okrogli mizi poudarila Maja Kocijan, direktorica zagrebškega Muzejskega dokumentacijskega centra, enega od šestih sodelujočih partnerjev pri projektu. Dejala je, da največ zgodb pripovedujejo prav muzeji. Pripovedovanje zgodb je bilo v teh kulturnih ustanovah prisotno od nekdaj, še večjo vlogo ima zdaj, ko muzeji iščejo nove poti, kako se obračati k skupnosti in nagovarjati občinstvo. »Zgodbe imajo osebna izkustva, so razumljive, povezujejo, z njimi najlažje ljudem predstavimo, kar jim najprej ni jasno. Povezovanje zgodb o vinu in kulturi ni težko, če vemo, da je vinogradništvo spremljalo našo civilizacijo. Od naših dedov do danes se je ob vinu slavilo in žalovalo, vino je del običajev, navdih umetnikom, del gospodarstva.«
Kulturni turizem predstavlja 40 odstotkov celotne turistične panoge v vsej Evropski uniji. In po besedah Maje Kocijan imajo tudi vinske ceste ob pomnikih kulturne dediščine možnost, da pritegnejo še več obiskovalcev.
Ne potrebujemo
posebnih muzejev
Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar se strinja, da so zgodbe izhodišče, s pomočjo katerega lahko javnost več izve o preteklosti in kulturni dediščini. Pojasnil je, da zgodbe o vinu lahko temeljijo na geografskih posebnostih, izhodišče o njih lahko iščemo
v edinstveni zemlji ali prsti ali vrsti vinske trte. Po njegovih besedah zgodb ni treba vedno iskati v mitih in legendah. »Celje na primer skozi zgodovino ni bilo pomembno središče vinske trgovine. A eden najbolj znanih celjskih županov med obema vojnama Alojzij Mihel-čič je svoj politični kapital začel graditi na gospodarskem temelju, ki je imel osnovo v trgovini z vinom. Leta 1919 je namreč na Bregu postavil veliko vinsko trgovino v Celju.«
Čeprav se pri nas nihče ne bi branil sodobnega muzeja o vinu, je Kregar pristaš tega, da dediščino in zgodbo o vinu predstavimo na mestu nastanka. Prav se mu zdi, da dediščino nekega okolja prikažemo na kraju - v kontekstu, v katerem je nastala - kjer jo lahko združimo z ostalimi vsebinami, na primer s pokušino vin. Ob tem je poudaril, da kulturna dediščina ni nujno stvar stoletij, lahko je sad sprememb načina življenja v zadnjih desetletjih.
Kako ponuditi
doživetja?
Gastronomski turizem, kamor sodi tudi ponudba vin, je po oceni Svetovne turistične organizacije ena najbolj rastočih panog turizma. Gostje, ki se zanimajo za takšno obliko turizma, so bolj zahtevni, bolj jih zanimajo lokalne posebnosti, dediščina, spoznavanje dežele, več denarja namenijo za hrano in vino, je pojasnila vodja sektorja raziskav, razvoja inovacij in evropskih projektov v Slovenski turistični organizaciji (STO) Barbara Zmrzlikar.
STO je pred nekaj leti v svoji raziskavi ugotovila, da je pri turistih s 15 ključnih trgov gastro-nomija eden ključnih motivov, zakaj obiščejo našo državo. STO z vsemi svojimi dejavnostmi nagovarja tiste goste, ki pridejo k nam prav zaradi gastronomije in vina, ter tiste goste, ki imajo za prihod še kateri drug motiv, ko so tukaj, in jih gastronomija zelo zanima. Letos je v ta namen vzpostavila poseben portal Taste Slovenia, ki skuša s pomočjo zgodb, legend, obveščanja o zanimivih točkah in predstavitve doživetij prikazati Slovenijo kot vinsko destinacijo. Ker gostje danes po besedah Zmrzlikarjeve ne iščejo produktov, ampak doživetja, STO usmerja ponudnike, da bi znali iz svojega izdelka narediti zgodbo, ki bi turista pritegnila k obisku. »Ni dovolj, če imamo vinograd in vinsko klet. Okoli tega je treba zgraditi edinstveno pripoved in jo povedati na pravi način.«
Dodalaje, da ima Slovenija že na ravni države veliko zanimivih dejstev, povezanih z žlahtno kapljico, od tega, da imamo 400-letno tradicijo pridelave vin, najstarejšo vinsko trto na svetu, majhne vinograde, kjer je grozdje večinoma ročno obrano. Posebnost je tudi, da je Zdravljica kot nacionalna himna napitnica. Turistom so seveda zanimive še zanimivosti posameznih vinorodnih regij.
Asfalt ni dovolj za
vinsko cesto
Od leta 1993 vinotoče, turistične kmetije in naravne znamenitosti po državi povezuje 20 vin-skoturistič-nih cest v skupni dolžini
900 kilometrov. Domačini naj bi, zahvaljujoč vinskim cestam, lažje prišli do zaslužka, obiskovalci pa do doživetij lokalnih zgodb. Vendar se dolgoročni načrti niso uresničili. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor dr. Stane Klemenčič je dejal, da so bili vpleteni najbrž premalo inovativni, poleg tega so v svojo dejavnost verjetno vložili premalo denarja. »Menim, da tudi lokalne skupnosti niso dovolj poskrbele za infrastrukturne pogoje - številne kmetije še danes nimajo urejenih dostopov do dvorišč, da ne govorimo o internetni dostopnosti in vseh ostalih potrebah današnjega časa.« Dodal je, da tudi državna politika ni namenjala denarja za skupno ponudbo, saj v teh vsebinah ni prepoznala potenciala.
&Ж
ШШ
Zgodbe o vinu lahko pripovedujemo v vinogradu, vinski kleti ali muzeju. Tako smo med drugim slišali na okrogli mizi o sožitju kulturne dediščine z vinom in lokalno ponudbo.
Kmetijska panoga za razliko od drugih panog po njegovih besedah ni imela enakovrednega ekonomskega izhodišča, kar v zadnjem obdobju ljudi odvrača od kmetijske dejavnosti.
Po besedah etnologa dr. Janeza Bogataja je bilo premalo poudarka namenjenega temu, da bi lokalnemu prebivalstvu, povezanemu z vinom in vinsko trto, pridelava vina postala vir dohodka. Vinske ceste so sicer označene na papirju, a ko se po njih ljudje vozijo, tam ni življenja. Lastniki vinogradov so zaposleni v drugih panogah.
Kot veliko težavo je izpostavil snovanje zgodb o posameznih vinih. »Lani in letos smo ocenili veliko izdelkov, ki nosijo kolektivne blagovne znamke. Večina vinarjev je dobila negativne točke, ker ni znala izpostaviti zgodbe konkretnega vina ali konkretne vinogradniške kmetije. Zgodba ne pomeni, da omeniš vrsto trte ali sestavo vina, ampak marsikaj drugega.« Težava se po njegovem prepričanju vleče že od začetka 70. let, ko se je veliko govorilo o gradnji vinskih cest in njihovem asfaltiranju, premalo pa o vsebini. »Na krožiščih v vaseh danes stojijo stare stiskalnice grozdja, kar je negativen odnos do kulturne dediščine. Stroka bi lahko ponudila kopico rešitev, a Slovenija je postala Disneyland. Zidanice v Posavju niso več zidanice, ampak paleta raznobarvnih fasad, stanovanjske hiše.« Bogataj je bil kritičen še, da je bil slab nadzor nad gradbeno zakonodajo, danes je vinogradniška pokrajina po njegovem prepričanju zelo degradirana, zlasti z novodobno arhitekturo. »Ta se je začela z zmožnostjo, da si je delavski razred v prejšnji družbeni ureditvi po delavniku lahko privoščil svojo zidanico.«
»Kapirati« in ne kopirati
Čeprav Bogataj priporoča, naj se vinarji glede dobrih praks zgledujejo po svetu, poudarja, daje treba stvari »kapirati« in ne kopirati. V Sloveniji je kopiranja po njegovih opažanjih zelo veliko, kar prispeva k številnim arhitekturnim prenovam, ki niso najbolj primerne. Prepričan je, da se z nekaj briljantni-mi sodobnimi kletmi lahko pohvali le peščica vinarjev
i
v okolici Maribora, največji kakovostni napredek je opazil v vinorodni deželi Primorski, odkar so gospodarji spoznali, da morajo otrokom omogočiti študij in so jim sčasoma v upravljanje predali svoja posestva. »Mladi ljudje so bili odprti, hodili so po svetu in spoznali, da ni pomembna le kakovost vina, ampak tudi embalaža. Prvi so začeli sodelovati z vrhunskimi grafičnimi oblikovalci. V to se zdaj usmerja vinorodna dežela Podravje, medtem ko so najslabše razmere trenutno v vinorodni deželi Posavje.«
Delati z veseljem, a
spoštovati stroko
Ce so prizidki in balkoni pri zidanicah ter sodi, predelani v stole in mize, nekaj, česar si stroka ne želi, je po besedah Barbare Zmrzlikar veliko dobrih priložnosti predvsem na področju, ki nagovarja zahtevnejše goste. Gre za tiste, ki imajo pravi odnos do dediščine, kulture destinacije in njene identitete. »Veliko lepih zgledov je ob prenovi starih stavb, ti primeri so zanimivi arhitekturno in tudi zaradi stapljanja z okoljem. Menim, da ponudba za bolj zahtevne butične goste vseeno raste. Tukaj ima naša država velik potencial in veliko konkurenčno prednost.«
Projekt In cultura veritas, vreden približno milijon evrov, je zasnovalo šest projektnih partnerjev: Razvojna agencija Sotla, Občina Šmarje pri Jelšah, Kmetijsko-gozdar-ski zavod Maribor, Zagrebška županija, Združenje hrvaških potovalnih agencij in Muzejski dokumentacijski center iz Zagreba.
Da bi vinarji lahko svoj posel nadaljevali čim bolj kakovostno, bi bilo, kot je dejal Klemenčič, veliko več denarja treba nameniti naložbam in človeškim virom. Dodal je, da so kmetje, ki so se ukvarjali z vinogradništvom, velikokrat ostali brez podpore lokalne skupnosti in državne politike. Verjame, da je v Sloveniji dovolj znanja, ki pa ga je treba prenesti do naslovnikov. Pri tem vidi dodano vrednost tudi v projektu In cultura veritas.
Bogataj je dejal, da se ljudje z vinogradništvom sicer lahko ukvarjajo ljubiteljsko, iz veselja, vendar pod pogojem, da spoštujejo usmeritve strokovnjakov. »S samograditeljstvom, samoopremljanjem in tem, da pridelovalci vina sami skicirajo nalepke za steklenice, ne bomo prišli naprej.«
Foto: Arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
DOBRO SE Z DOBRIM VRAČA
9
Podaril že več kot 60 invalidskih vozičkov
Dobrotnik, ki pomaga invalidom in ljudem v stiski
Do zdaj je podaril 63 invalidskih vozičkov, med katerimi je bilo pet električnih. »Pravi, da vse, kar počne, počne iz srca in da mu je beseda hvala vredna več kot katerikoli drug laskavi naziv,« pravi predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. Gre za Franca Pesjaka, zdomca, ki že 40 let živi v Nemčiji, a njegove korenine izvirajo z Dobrne. Njegova pomoč najranljivejšim je še posebej v teh nepredvidljivih časih izjemnega pomena.
SIMONA SOLINIC
Pesjak se ne želi izpostavljati, a tisti, ki ga poznajo, pravijo, da mu verjetno vse življenje ni bilo postlano z rožicami in da je pri doseganju svojih ciljev vedno v sebi ostal človek ter da vedno deluje srčno in z veliko dobroto. »Pred časom se je pogovarjal z Ivanom Krajncem, ki je poverjenik našega društva na območju Dobrne. Krajnc mu je omenil, da tudi naše društvo pomaga ljudem, in takrat se je Pesjaku utrnila ideja, da nam bo dostavil invalidske vozičke,« pravi Mirnikova. Pesjak je organiziral prevoz iz Nemčije ter v Celje pripeljal najprej šest invalidskih vozičkov, ki jih je celjsko društvo nato predalo svojim članom in ostalim invalidom po Sloveniji.
Vse gre v prave
roke
»Vsi vozički so šli v prave roke, saj natančno vemo, kdo jih je dobil,« dodaja sogovornica. Gre za invalidske vozičke, ki so bili obnovljeni in popravljeni, za kar je poskrbel Pesjak in te stroške tudi sam
kril. Nato je sodelovanje postalo redno. Tako je Pesjak do danes v Celje pripeljal že več kot 60 invalidskih vozičkov. »Tudi v našem centralnem društvu v Ljubljani so presenečeni nad takšno humanitarnostjo in so izjemno hvaležni. Nekateri invalidi so po vozičke prišli sami, nekaterim smo jih dostavili na dom,« dodaja Mirnikova.
Potreb po vozičkih ni malo. Nekaterim se stari invalidski vozički pokvarijo, še preden so po zakonodaji upravičeni do novega, nekaterim se poškodujejo ali jih potrebujejo zaradi začasne oviranosti. »Veliko je ljudi, ki potrebujejo voziček zaradi poškodb po nesreči ali zaradi možganske kapi in rehabilitacije. Takrat je takšna pomoč nepogrešljiva,« dodaja sogovornica.
Pesjak se javno ne želi izpostavljati z izjavami, a Mirnikova pravi, da je » ... dobra duša in skromen človek. Ne pomaga samo z invalidskimi vozički, ljudem pomaga tudi s hrano in z oblačili. V Nemčiji pozna ogromno ljudi, ki mu
Ena redkih slik, na kateri je viden dobrotnik. Franc Pesjak je skrajno desno. Ob njem predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik, na levi poverjenik društva Ivan Krajnc.
stojijo ob strani. Povezan je s številnimi dobrodelnimi klubi tudi v državah nekdanje Jugoslavije, kamor tudi odpelje stvari, ko kdo kaj potrebuje.«
Sogovornica pravi, da invalidski vozički slovenskim invalidom, ki so jih prejeli, ogromno pomenijo. »Marsikomu so podarjene stvari olajšale življenje. In polepšale dneve,« dodaja Mirnikova.
Shrambica pomoči
Medobčinsko društvo delovnih invalidov je že pred leti uredilo tako imenovano Shrambico, prostor, kamor lahko ljudje oddajo rabljene stvari, ki so še primerne za uporabo. In vsa ta leta so predvsem z oblačili v društvu pomagali že ogromno ljudem. Pri tem so videli, v kakšni revščini živijo ljudje, a pri tem
sploh niso navajeni prositi za pomoč uradne ustanove. Oblačila s hvaležnostjo vzamejo. Društvo je tako navajeno pomagati ljudem, toda Mirnikova dodaja, da opaža, da ni toliko revščina tista, ki razkraja ljudi v tem času, ampak predvsem osamljenost. »Ta strah ljudi v samoti razkraja. Vprašanje kot je, kaj in kako bo, če še bolj zbolim, je
tisto, ki zdaj ljudi skrbi. Ljudje so osamljeni, saj pogrešajo druženje in stike. V času epidemije smo bili v stiku z njimi po telefonu, zdaj pri stikih upoštevamo vsa navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, a kljub temu to ni enako kot včasih. Ljudje so navajeni obiskov, stikov, pogovora v živo. Vse to jim zdaj najbolj manjka.«
Le nekaj vozičkov od več kot šestdesetih, ki so olajšali življenje invalidom.
	novi tednik]		1 radio celje	
		www.nt-rc.si		
10
KULTURA
Neskončno potovanje, nova knjiga o celjski popotnici in pisateljici
Knjiga, ki Almo M. Karlin dokončno rehabilitira
Pokrajinski muzej Celje je pred dnevi predstavil knjigo Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina. znanstveno monografijo o tej sloviti celjski svetovni popotnici, pisateljici in raziskovalki. Knjigo je napisala Barbara Trnovec, izjemna poznavalka Alminega dela in življenja, avtorica razprodane in ponatisnjene knjige Kolumbova hči ter odmevne pregledne razstave o Almi leta 2017 v Cankarjem domu.
ROBERT GORJANC
Kot je v uvodu poudaril Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, predstavitev knjige na dan, ko se je pred 131 leti rodila Alma M. Karlin, ni bilo naključje. »Gre za enega največjih projektov našega muzeja v zadnjih letih. Po načrtu naj bi izdaja te knjige letos pospremila pregledno razstavo o Almi v Weltmuseumu na Dunaju v okviru Dialoga Sloveni-ja-Avstrija, a je >korona< preložila ta projekt na prihodnje leto. Takrat bo razstava, podprta z nemško izdajo predstavljene knjige, ki bo izšla konec tega meseca, eden pomembnejših dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja EU,« je povedal Stane Rozman.
Barbara Trnovec, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje, ki se že več kot dve desetletji posveča raziskovanju Alme M. Karlin, je na novinarski konferenci dejala, da ta knjiga dopolnjuje dosedanje vedenje o tej izjemni ženski kot popotnici in pisateljici ter ljubiteljski raziskovalki, a s temi nazivi ni zajeto vse, s čimer se je ukvarjala. Čeprav gre po pristopu za znanstveno delo, je napisano v poljudnem jeziku.
Nova knjiga, nov
izziv
»Zame je bil svojevrsten izziv, kako napisati knjigo, da bo nagovorila različno zahtevne bralce in da jim bo predstavlja-
la intelektualni, duhovni ter estetski užitek. Knjiga naj jih pritegne, vznemiri, nagovori k premisleku in obogati. To so bile moje želje, ki so me vodile pri pisanju tega dela, pri oblikovanju in pripravi za tisk,« je dejala Barbara Trnovec. Kot je še dodala avtorica, gre za delo, ki poglablja stara spoznanja o Almi M. Karlin in temelji na izjemno dobro sprejeti monografiji Kolumbova hči ter na besedilih za prelomno, veliko razstavo v Cankarjevem domu, hkrati knjiga prinaša številna nova spoznanja. »Vsa zapisana v tem delu temeljijo na tehtnih virih, ki jih dosledno navajam. Menim, da je takšen znanstve-no-raziskovalni in inovativni pristop izjemnega pomena in je tudi omogočil rehabilitacijo Alme M. Karlin.«
Avtorica je pisanje knjige gradila na treh ključnih virih: besedilih Alme M. Karlin, ki jih je povezala s pričevanji ljudi, pri čemer je v delo vključila tudi številne na novo odkrite dokumente v Sloveniji in Nemčiji.
Spremenjen odnos
družbe do Alme
Barbara Trnovec je še poudarila, da se je družbena percepcija Alme M. Karlin v zadnjih dvajsetih letih dramatično spremenila. Od »zmešane babe«, čudakinje, čarovnice, lezbijke, ženske,
Barbara Trnovec se že več kot dve desetletji ukvarja s proučevanjem Alme M: Karlin.
Monografija, ki obsega 163 strani, je razdeljena na dva dela in na devetnajst poglavij. Prvi del knjige ima naslov Potovanje je učenje, drugi Življenje je potovanje, vsebinsko se obe poglavji tudi prepleta. V slovenščini je knjiga izšla v tisoč izvodih, v nemškem in angleškem prevodu, ki bo na voljo v prihodnjem mesecu, v 800 izvodih.
ki sovraži moške, nemškutar-ke in celo nacistke je postala znamenita osebnost, ki je upodobljena celo na poštni znamki Slovenije (2019), kar avtorica ocenjuje kot izjemen dosežek. »Alma M. Karlin je zastopana tudi v učbenikih, dobila je veliko pregledno razstavo v hramu slovenske kulture, v Cankarjevem domu, prihodnje leto bo na Dunaju predstavljena v enem najuglednejših svetovnih muzejev. Tudi ti mejniki pričajo o tem, kako se je v zadnjih dvajsetih letih odnos do Alme temeljito spremenil,« je razmišljala Barbara Trnovec.
Avtorica je razčlenila izjemnost njenega potovanja, kar jo uvršča med največje popotnike sveta v zgodovini, čeprav nekateri zmanjšujejo pomen njenega dosežka.
»Potovala je sama, neprekinjeno osem let in kar je najbolj osupljivo, na poti se je preživljala s svojim delom. Če je torej hotela kupiti hrano, plačati najemnino za stanovanje in kupiti ladijsko vozovnico za nadaljevanje poti, je morala ta denar najprej zaslužiti. Tako kot ga je Alma M. Karlin, ni sveta pred njo prepotoval še nihče in če najdete koga, mi, prosim, sporočite,« je bila kategorična Barbara Trnovec in ob tem še dodala, da je
bila tudi izjemna pisateljica, še posebej potopisov. Število prodanih in prevedenih knjig zgovorno priča o tem. »V mojih očeh je bila Alma M. Karlin pomembna tudi kot človek, kot nosilka vrednot: bila je pogumna, pokončna, samosvoja, zvesta svojim prepričanjem ne glede na ceno.«
Za dobrobit družbe,
razočaranje po
vrnitvi
Na naše vprašanje, katero je bilo najpomembnejše spoznanje, ki ga je pridobila s pisanjem te knjige, je avtorica odgovorila, da je po temeljitem ovrednotenju Almine zbirke s potovanja okrog sveta prišla do osupljivih ugotovitev. »Alma M. Karlin je imela cilj, da bi prispevala k izobraževanju ljudi, k napredku gospodarstva, kmetijstva (npr. v svojih zapisih s poti posreduje spoznanja o prehrani in načinu življenja, ki bi ga bilo mogoče iz eksotičnih okolij prenesti na naša tla), imela je tudi politične cilje. Nikakor ji ni šlo za osebne koristi,« je pojasnila avtorica. Ob tem je pritrdila, da v naštetem tudi tičijo razlogi, da je bila tako zelo razočarana, ker je bila njena vrnitev v Celje po osmih letih potovanja po svetu tako prezrta.
Foto: SHERPA
OB ROBU
Del kulture kot žrtev pomanjkanja časa za »podrobnosti«
Zadnji vladni paket ukrepov za zajezitev širjenja koronovi-rusne bolezni covid-19 v drugem valu, ki je dobil piko na i še v ponovni razglasitvi epidemije, je spet močno posegel v del dejavnosti kulturnih ustanov. Predvsem v delovanje gledališč, kinematografov, koncertne in druge prireditvene dejavnosti v kulturi. Vse naštete dejavnosti so si komaj malo opomogle po prvi karanteni in zaustavitvi javnega kulturnega življenja, šele dobro zaživele v prilagojeni varnostni obliki za »novo resničnost« in že dobile nov udarec. Je mar res bilo treba tako drastično poseči na to področje, da bi zmanjšali nevarnost širjenja koronavirusa, so kulturne ustanove res tako nevarna mesta in žarišča za co-vid-19? Mar si na podlagi dosedanjih nekajmesečnih izkušenj z obvladovanjem nevidnega sovražnika niso zaslužile malo bolj selektivnega pristopa?
Pred dnevi sem si na malem odru Gledališča Celje ogledal predstavo Marjetka, str. 89. Prav zanimalo me je, kakšna bo ta prva izkušnja ogleda predstave v prilagojenem koronaformatu v novi abonmajski sezoni, potem ko se je pretekla zaradi razglasitve epidemije tako trpko končala, brez možnosti ogleda predvidenih predstav oziroma z zamikom v novo sezono. V gledališče, v katerega sem se sicer napotil z zavedanjem, da bo dvorana zaradi spoštovanja varnostnih ukrepov zasedena le 30-odstotno, so nas peščico dovoljenih obiskovalcev z dvorišča spustili tik pred začetkom predstave, vsi smo seveda nosili maske. V eni vrsti sva sedela dva z razmikom treh stolov, med posamičnimi na redko zasedenimi vrstami sta bili dve vrsti razmika... Skupno nas je bilo v dvorani mogoče deset ali dvanajst, na predstavi prejšnji dan pa je bilo osem gledalcev. Takšna skromna številka je seveda rezultat varnostnih ukrepov, ki jih je sprejelo vodstvo gledališča, saj v letošnji abonmajski sezoni ni sedežnega reda, abonmajske
Brez celjskih avtorjev ne gre
Zadnja številka Zvona, ki izhaja v Celju kot dvomesečnik, je dvojna.
Izšla je nova številka vseslovenske literarne revije Zvon, ki izhaja v Celju. Revija se predstavlja kot najstarejša slovenska literarna, ki nadaljuje tradicijo nekdanjega Ljubljanskega zvona. V njeni zadnji številki so med drugim prispevki številnih avtorjev s Celjskega.
Zadnja številka Zvona je dvojna, na 152 straneh, saj druga letošnja zaradi koronakrize ni izšla. Med drugim sta objavljena pogovora s filmskim ustvarjalcem Davidom Sipošem ter s poslanko italijanskega parlamenta, Slovenko Tatjano Rojc. V Zvonu sta tudi zapisa o umetnostnem zgodovinarju Emilija-nu Cevcu in skladatelju Lucijanu Mariji Škerjancu, iz kulturne dediščine so predstavljeni »doužnjeki« (žetveni venci iz slame). Poleg tega lahko preberemo slovenske pregovore o usodi
in smrti. Med različnimi razmišljanji so zapisi o romanu in romanih, o Ivanu Cankarju v očeh Srečka Kosovela, Rožančevi viziji Evrope ... Zvon se spominja tudi 100-letnic požiga Narodnega doma v Trstu ter koroškega plebiscita.
Med prispevki avtorjev, ki so s Celjskega - ali so z njim tesno povezani - razmišlja dr. Robert Simonišek o poeziji, objavljene so pesmi Aleša Je-lenka ter kratka proza Andreja Arka. O svojem pisateljevanju piše zelo iskreno in osebno Bina Štampe Žmavc, med eseji je prispevek o izjemni al-tistki Mariji Bitenc Samec, prav tako je objavljen odlomek iz kriminalnega romana Arhivar, ki je delo Vinka Va-sleta. V povezavi s celjskimi avtorji je predstavljena tudi nova knjiga Dotik svetlobe fotografa Hermana Čatra ter
japonske pesnice Seiko Araki Gerl. Slavko Pezdir opisuje v zadnjem Zvonu Čukov roman Črni obroč, Kristian Koželj pa celjski festival poezije Izrekanja.
In kako vidi mesto revije Zvon urednica dr. Cvetka Rezar? »Menim, da je Zvon revija, ki pomembno sooblikuje slovensko družbeno in kulturno zavest ter opozarja na pomembne vsebine s teh področij,« odgovarja Rezar-jeva. »Tako prepoznavam Zvon tudi kot zelo pomembno revijo v sedanjem slovenskem prostoru, saj se posveča aktualnim dogodkom s področja kulture, družbe,« dodaja. Rezarjevi se zdi posebej pomembno, da odpira revija prostor tako uveljavljenim avtorjem kot tudi mlajšim še neuveljavljenim ustvarjalcem. Izhaja kot dvomesečnik.
BJ
ROBERT GORJANC
predstave si je mogoče ogledati po posebnem razporedu..
Po eni strani sem bil ob takšni gledališki izkušnji vesel, da se res počutim varno v primerjavi s katerimi drugimi javnimi mesti v zaprtih prostorih, po drugi sem bil žalosten in poln sočutja do gledališkega ansambla, da mora nastopati pravzaprav pred prazno dvorano. A ta je kljub temu svoje delo opravil izjemno profesionalno, kot bi bila dvorana polna. In takšna covid praksa za igralce in vse ostale ustvarjalce predstav velja iz dneva v dan, vselej je treba najti motivacijo za igranje v »praznih« dvoranah.
Koncerta Celjskega godalnega orkestra, ki je bil tik pred sprejetjem strogih ukrepov, si žal nisem ogledal, a lahko izrazim le poklon orkestru, ki si prizadeva za koncert, čeprav mora vaditi v maskah in razdeljen med steklene predelne stene. Verjamem, da so se gledalci, ki so v tistem skromnem dovoljenem številu, lahko prišli na koncert, počutili varne in da ob poslušanju čarobne klasične glasbe niso niti za trenutek pomislili na okužbo.
V Mestnem kinu Metropol res že nekaj časa nisem bil, a ne zaradi zadržkov glede co-vida-19, ampak ob raznoliki kulturni ponudbi in vseh ostalih obveznostih si vsega pač ne morem ogledati. Ampak težko razumem, v čem bi bila težava, če bi v tej dvorani sedelo 20 do 30 obiskovalcev, pa bi med njimi zagotovo lahko bil razmik treh praznih vrst, v eni vrsti pa bi sedeli vsaj trije, štirje gledalci ali pa trije pari z dovolj praznimi stoli vmes.
Ali se odgovorni v vladi, na kulturnem ministrstvu in drugi odločevalci v pristojnih ustanovah ter strokovnih skupinah ukvarjajo s takšnimi »podrobnostmi« po nekajmesečnih izkušnjah s covidom? Ali je najenostavneje sprejeti ukrepe po dolgem in počez, vse zmetati v isti koš in zapreti vrata kulturnikom, ki so upoštevali vse ukrepe in priporočila, da bi obiskovalcem omogočili varen ogled predstav, koncertov, pogovorov...?Na računžurer-jev, ki so še nekaj dni pred zadnjimi karantenaukrepi veselo prirejali zabave ali se jih udeleževali, kljub že nekajtedenske-mu opozarjanju zdravstvenih strokovnjakov, da so prav to ključna žarišča okužb.
Že prav, da lahko gremo v maskah vsaj v trgovino po osnovna živila, a pomembni sta tudi hrana za dušo in sprostitev, v teh covid časih še posebej.
KULTURA
11
Odzivi celjskih kulturnih ustanov na ukrepe vlade
V upanju, da drugi val ne bo predolg
Novi strogi vladni ukrepi so ponekod bolj, ponekod manj posegli v delovanje osrednjih kulturnih ustanov v Celju. Zagotovo jih najbolj občutijo v Gledališču Celje, kjer so do nadaljnjega morali odpovedati vse predstave tako na domačem odru kot na gostovanjih, in v Mestnem kinu Metropol (MKM), ki je začasno zaprl svoja vrata. Manj bo okrnjena dejavnost v muzejih, kjer bodo razstave še vedno na ogled, in v Osrednji knjižnici Celje, kjer si uporabniki še vedno lahko izposojajo in vračajo gradivo.
Takole so v Gledališču Celje marca letos obvestili obiskovalce, da začasno zaradi epidemije zapirajo vrata gledališča. Zdaj so ponovno morali razobesiti napis s podobno vsebino.
ROBERT GORJANC
SLG Celje: Predstave
ne, vaje da
V Gledališču Celje bi minuli petek morala biti novinarska konferenca pred premiero predstave Tista o bolhah, a so jo zaradi novih vladnih ukrepov odpovedali. Potem je sledilo še sporočilo iz gledališča, da odpovedujejo vse predstave. »Navodila za gledališča, ki smo v rdečih regijah, so zelo jasna, javne prireditve so prepovedane, tako da gledališča ne smemo igrati predstav. Bomo pa nadaljevali vaje, kajti treba je vedeti, da za študij vsake predstave potrebujemo dva do tri mesece. Tako se bomo posvetili končanju študija predstave za otroke in hkrati novemu projektu, Gorazdov vozel, ki ga pripravljamo na malem odru, Upamo, da bomo v mesecu dni spet lahko odprli vrata gledališča,« je povedala upravnica mag. Tina Kosi, ki je ob tem še dejala, da ne morejo ponovno ponuditi virtualnega ogleda gledaliških predstav, saj so imeli zanje avtorske pravice samo za čas epidemije.
Prestavljen festival
družinskega filma
»Mestni kino Metropol je kljub dovoljenju NIJZ in doslednem upoštevanju vseh ukrepov za varno obiskovanje prireditev moral ponovno zapreti vrata svoje dvorane. Kot vsi, ki se ukvarjajo s prireditveno dejavnostjo, upamo, da bo zaprtje kratkotrajno in da bomo ponovno lahko začeli obratovati,« je povedal programski vodja MKM Samo Seničar.
Poudaril je, da kljub napetim časom čutijo veliko podporo javnosti, kar se je izkazovalo z obiskom kinoprojekcij, ki so jih pripravljali, in za to so vsem svojim obiskovalcem neskončno hvaležni.
»Zaenkrat načrta B ni, zagotovo se ne bomo ponovno preselili na splet, saj smo med marcem in junijem izčrpali filmski program, ki so nam ga odstopili slovenski filmski ustvarjalci. V upanju na izboljšanje razmer pripravljamo novembrski program, ko bo v Metropo-lu gostoval LIFFE. Teden družinskega filma bomo iz
konca oktobra prestavili v november,« je še pojasnil Samo Seničar.
MNZC: Brez
spremljajočega
programa
V Muzeju novejše zgodovine Celje, kot je povedal direktor dr. Tonček Kre-gar, bo še naprej mogoče obiskovati razstave, individualno ali v skupini, seveda ob upoštevanju pogoja, da si jih lahko ogleda največ deset ljudi, in ob spoštovanju vseh drugih ukrepov. »Pozivam ljudi, naj tudi v teh časih obiščejo naš muzej, za varnost je poskrbljeno in doživetje obiska muzeja ne bo okrnjeno v tolikšni meri, da
se ne bi splačalo priti k nam. Tudi fotografiranja v Foto-galeriji Pelikan so možna, a je res, da do preklica ukrepov ne bomo mogli izvajati spremljevalnih programov, saj se na njih zbere več kot deset ljudi.« V soboto so sicer še izvedli predstavo Popotne pravljice v okviru Glasbenih sobotnic, ki jih pripravljajo v sodelovanju s Hišo kulture Celje.
Ob prvi karanteni so v muzeju zelo okrepili ponudbo virtualnih vsebin, zato bodo to programsko orodje uporabljali tudi v tem primeru. »Pri osnutku programa za prihodnje leto v veliki meri upoštevamo tudi, da bomo pomemben del razstavnih
in spremljevalnih vsebin. Pri tem poudarjam, da je virtualna izkušnja z dediščino kljub vsemu vendarle drugačna, kot je neposredna izkušnja.«
Brez radikalnih posegov v delovanje knjižnice
»Trenutni ukrepi na srečo knjižnic ne zapirajo. Naša knjižnica posluje v takšnem obsegu kot doslej, prireditev že prej nismo pripravljali, odpovedali smo vsa predavanja v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje. Obisk knjižnice in izposoja knjig ob upoštevanju vseh dosedanjih ukrepov - nošenje maske, razkuževanje
rok, razdalja med uporabniki in dovoljeno število istočasno prisotnih v knjižnici - sta še vedno mogoča,« je povedala mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje.
Kot je še dodala, uporabnikom svetujejo čim več brez-stičnega urejanja v knjižnici, uporabo knjigomata, prav tako priporočajo rezervacije, na podlagi katerih bodo knjižničarji pripravili knjige za prevzem. Gradivo, ki ga vračajo uporabniki, je odloženo v predpisano tridnevno karanteno oziroma ob razkuževanju v 24-urno karanteno.
Galerija odprta,
možen tudi ogled
Starega gradu
Iz Zavoda Celeia Celje so nam sporočili, da Center sodobnih umetnosti (galerija sodobne umetnosti, likovni salon in galerija Račka) ostaja odprt.
Še naprej je mogoč ogled Starega gradu z upoštevanjem omejitve dovoljenega števila obiskovalcev in ostalih že prej veljavnih ukrepov, odpovedali so javna vodstva na gradu, Živo zgodovino in VR-doživetje. Prav tako so se v ZCC odrekli kampanji Jesen v mestu grofov, ki so jo načrtovali za krompirjeve počitnice, kar pomeni viteške animacije, teden grofovskih jedi in tematska jesenska vodenja. Do nadaljnjega so odpovedani tudi vsi dogodki in prireditve v organizaciji ZCC.
Foto: SHERPA
Gledališče Celje opazno na odpovedanem Borštnikovem srečanju
Letošnji osrednji festival slovenske gledališke produkcije Borštnikovo 2020, ki se je zaradi novih vladnih ukrepov končal že na začetku, je pomembno zaznamovalo oziroma bi moralo zaznamovati tudi Gledališče Celje. V torek bi se namreč v tekmovalnem delu programa moralo predstaviti s tragedijo Sofi Oksananen Očiščenje, v režiji Jarija Juutinena, s katerim je navezalo stik pred leti prav na Borštnikovem festivalu. Kljub odpadli predstavi je Gledališče Celje pustilo nekaj svojega pečata na predčasno končanem gledališkem prazniku v Mariboru. In sicer na Borštnikovem prstanu, najpomembnejšem priznanju na festivalu, ki ga je letos prejel Peter Boštjančič, vrsto let igralec tudi v SLG Celje.
»V velik ponos nam je, da se je prejemnik letošnjega prstana, igralec Peter Boštjančič, veliko let kalil tudi na naših odrskih deskah. Clan našega ansambla je bil med letoma 1977 in 1995 (s krajšo vmesno prekinitvijo). V več kot 15 letih je ustvaril številne pomembne in prepoznavne vloge, prejel je tudi veliko nagrad,« so sporočili iz celjskega gledališča.
Med najpomembnejšimi so diploma za vlogo Hamleta v istoimenski drami na Borštnikovem srečanju v sezoni 1980/81, nagrada občinstva za vlogo Viscontija in Marojevića v drami Meta-stabilni gral na Borštnikovem srečanju v sezoni 1987/88, za katero je isto leto prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. V sezoni 1995/96 je za vlogo Shylocka v Beneškem trgovcu na Borštnikovem srečanju prejel nagrado občinstva.
Z Očiščenjem po nagrade
prihodnje leto
Ali bo Gledališče Celje na Borštnikovem festivalu osvojilo katero nagrado, bomo lahko izvedeli šele prihodnje leto, ko bodo na festivalu izvedli tekmovalni program. Dramo Očiščenje je Gledališče Celje v drugi polovici februarja letos krstno uprizorilo na slovenskih odrih, a po premieri ni doživela prav veliko ponovitev, saj je kmalu sledila razglasitev epidemije. Očiščenje slika travmatično zgodovinsko obdobje povojne in polpretekle Estonije, dogajanje sega v čas sovjetske okupacije Estonije ob koncu druge svetovne vojne ter v devetdeseta
leta preteklega stoletja, ko je Estonija postala neodvisna država.
Protagonistki zgodbe sta ženski različnih generacij: Allide Truu, starejša kmetica, ki živi izolirano na estonskem podeželju, in Zara, žrtev trgovine z ljudmi in na begu pred krutimi zvodniki. Pod različno oblastjo sta obe ženski doživeli ekstremno nasilje in se preostanek svojega življenja borita za preživetje v represivnem svetu izredno omejenih možnosti.
V vlogi Allide Truu, enega glavnih likov zgodbe, nastopa mlada igralka Živa Selan, in sicer jo po zamisli režiserja Jarija Juutinena uprizarja v dveh podobah, v starosti 20 in 70 let. »Ta Jarijev predlog je bil res velik izziv. O takšni vlogi lahko le sanjaš, da se ti kdaj zgodi, sploh tako zgodaj na poklicni poti,« je povedala dobitnica Večerove nagrade za igralske dosežke v minuli gledališki sezoni.
Drama Očiščenje je bila sicer tudi zadnja predstava, ki je je Gledališče Celje na svojem velikem odru odigralo pred drugim »lockdownom«.
RG
Peter Boštjančič, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana (Foto: Boštjan Lah).
12
NAŠA TEMA
Mesec in pol prilagajanja razmeram, zdaj spet pouk na daljavo
Nenehne spremembe
tudi na račun kakovosti pouka
Potem ko se je novo šolsko leto začelo obetavno, saj so se vsi učenci in dijaki vrnili v šole, se je po mesecu in pol za mnoge v ponedeljek spet začel pouk na daljavo.
TATJANA CVIRN
Ob zahtevnem izvajanju številnih priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 ni bilo enostavno niti učiti niti sedeti pri pouku, a so tako učitelji kot starši želeli, da bi lahko otroci še naprej delali v razredih in ne od doma. To so nakazovali tudi številčni podatki, saj je bilo v šolah malo okuženih. Podatek za 15. oktober na strani MIZŠ je navajal: od 405.619 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, vključno z vrtčevskimi otroki, osnovnošolci in dijaki, je okuženih 0,14 odstotka vseh, v karanteni jih je nekaj malo kot 2 odstotka. Največ težav naj bi bilo zaradi odsotnosti učiteljev v osnovnih šolah in vedno več obolelih med dija-
ki. Večina otrok se zato te dni šola od doma (dijaki srednjih šol in učenci glasbenih šol ter osnovnošolci od 6. do 9. razreda). V šolah bodo tako le učenci od 1. do 5. razreda.
Zaradi karanten celih razredov so ponekod srednje šole že prej izvajale kombiniran pouk, v osnovnih šolah so imeli težave predvsem z zagotavljanjem nadomeščanja manjkajočih sodelavcev. Bo po premoru pouk spet v šolskih prostorih, četudi v prilagojenih razmerah? Da izvajanje takšnega pouka ni enostavno, se strinjajo učitelji, a še vedno je bolje tako kot na daljavo, menijo. Ali smo se pri tem vsaj na spomladanskih napakah kaj naučili?
»V teh časih nikomur ni lahko«
Pripravljeni so bili vsi možni scenariji
Kako so se v minulih tednih na nove razmere z izvajanjem številnih priporočil prilagodili v eni od osnovnih šol v regiji? Tatjana Žgank Meža, ravnateljica I. OŠ Žalec, pravi, da v teh časih ni lahko ne učencem ne zaposlenim v šoli in ne staršem, ki so vpeti v najrazličnejše poklice.
Šola se je minule tedne Pouk na predmetni stopnji trudila izpeljati večino stvari je bil organiziran delno v
podobno kot v preteklih letih, in sicer ob upoštevanju priporočil NIJZ. »Nekaj težav smo imeli pri zagotavljanju primernih pogojev za delo pri pouku športne vzgoje zaradi prostorske stiske, s katero se soočamo že nekaj zadnjih let. Ta izziv smo zadovoljivo rešili v sodelovanju z Občino Žalec in UPI Žalec,« pravi ravnateljica.
Učenci razredne stopnje so imeli že prej pouk v matičnih učilnicah in tako je bilo tudi v novih razmerah. Pouk športne vzgoje so imeli v telovadnici oziroma na zunanjih igriščih. Šola je izvedla tudi športne, naravoslovne in tehnične dneve ter šolo v naravi kot v prejšnjih letih.
Tatjana Žgank Meža, ravnateljica I. OŠ Žalec
matičnih učilnicah in delno v specializiranih učilnicah ob upoštevanju priporočil NIJZ. Šola je pripravila tudi druge dejavnosti, kot so obiski Narodne galerije v Ljubljani, Tehnoparka v Celju, Hiše eksperimentov v Ljubljani, izvedla je planinske športne dneve, za učence 6. in 8. razredov so bili izpeljani delavnice ter
predavanja na temo varnosti na internetu ...
Veliko truda
»Vzgojno-izobraževalni proces smo se trudili izpeljati na visoki profesionalni ravni in to nam je ob vlaganju ogromno truda vseh zaposlenih tudi uspevalo,« pravi ravnateljica. »Nekateri so nosili maske, nekateri vi-zirje, vsak po svoji presoji in odvisno od dejavnosti. Če sta bila možna zadostna priporočljiva razdalja in primerno zračenj prostorov, niso imeli ne mask ne vizirjev. Poskušali smo biti v največji možni
»Učni proces ni bil bistveno okrnjen. Teoretičen pouk smo izvajali kot običajno, nekaj primanjkljaja je bilo pri urjenju laboratorijskih veščin. Večjih težav ni bilo pri nobenem predmetu,« je minule tedne na I. gimnaziji v Celju strnil ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Zanimivo, da je že v začetku prejšnjega tedna domneval, da bo pouk kmalu na daljavo, kar se je že nekaj dni kasneje uresničilo. Dijaki so po njegovih bese- skladu z omenjenim protoko-
Uvodne roditeljske sestanke so na I. OŠ Žalec pripravili v šoli, enako prve sestanke sveta staršev in sveta zavoda. Slednji je na željo članov nato razpravljal na daljavo s pomočjo videopovezave in tudi govorilne ure so bile izpeljane s pomočjo IKT-tehnologije.
meri odgovorni do ranljivih skupin - dolgotrajno bolnih učencev, učencev s kroničnimi boleznimi ter tudi širše do staršev iz omenjene skupine.« Po njenih besedah so se učenci kot vsi mladi lažje prilagajali novim razmeram.
Ker so bili učenci večino časa v svojih učilnicah, so tam imeli tudi malico. »Učenci so bili s takšno ureditvijo bolj zadovoljni. Velik organizacijski zalogaj je bila za zaposlene v šoli. Pri izvedbi malice in kosila so nam občasno pomagali tudi prostovoljci.«
dah z velikim razumevanjem sprejeli spremenjene razmere v minulih tednih in se jim prilagodili. »Seveda je bila z uporabo mask izvedba ur nekoliko težavnejša, a smo se s situacijo sprijaznili in se prilagodili.«
V šoli so že ob začetku šolskega leta pripravili protokole za vse možne scenarije odsotnosti in karantene dijakov ter učiteljev, ki so bili v stiku z okuženimi, tako bi lahko pouk v vseh pogojih, ne glede na odsotnost dijakov ali profesorjev, izvajali nemoteno. Bolniških odsotnosti v minulih tednih niso imeli, maloštevilne odsotnosti zaradi karantene so reševali v
lom, in sicer tako, da je učitelj pouk izvajal na daljavo s pomočjo Microsoft Teamsov.
Čas za malico
Spremenili so časovno shemo pouka, da so lahko kljub
omejitvam ohranili toplo malico za dijake. Malica je bila »raztegnjena« na štiri šolske ure, da je lahko šel vsak letnik ločeno na malico. Pouk se je tako za dijake vseh letnikov nekoliko podaljšal.
Dijaki so večino časa preživeli v matičnih učilnicah. Selili so se le v primeru športne vzgoje in tujih jezikov, kjer so bili razredi razdeljeni v več skupin. Selitve so skušali zmanjšati na minimum in del praktičnega pouka (demonstracijske poskuse) izvajati v
Na I. gimnaziji v Celju so določili štiri vhode za posamezne letnike in ločen peti vhod za profesorje, da je bila čim manjša gneča. Namestili so številne razkužilnike za roke, na tleh pred jedilnico in v njej so označili priporočene razdalje, označili so tudi sedeže v jedilnici. V dopoldanskem času sta bili stalno prisotni dve čistilki, ki sta razkuževali šolske prostore (kljuke, ograje, stranišča, garderobe ...).
matičnih učilnicah. Kolikor se je dalo, so izvajali tudi pouk na prostem, v naravi.
Tudi večino sestankov so v šoli izvedli na daljavo. V živo so izvedli le tradicionalne uvodne sestanke za starše 1. letnika, a še to ločeno za posamezne oddelke. »S starši komuniciramo s pomočjo telefona, elektronske pošte, Microsoft Teamsov ..., le izjemoma tudi v živo, ko se starši za obisk v šoli predhodno dogovorijo in pridejo na dopoldanske govorilne ure,« povzema Anton Šepetavc.
NAŠA TEMA
13
Jelka Velički, učiteljica in predsednica GO Sviza
OB ROBU
»Pouka na daljavo nismo želeli« Bo tokrat manj
težav?
»Drugi val širjenja koronavirusa je bil že nekaj časa napovedan in učitelji smo zato upravičeno pričakovali odgovore na številna vprašanja ter dileme, s katerimi smo se soočali spomladi pri pouku na daljavo. Čudi nas, da teh odgovorov v priporočilih ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo nismo zasledil, saj menimo, da so za naše delo na daljavo zelo pomembni,« ugotavlja Jelka Velički, predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in učiteljica v Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju.
Učitelji predvsem želijo obraževanje Simono Kustec
odgovore na vprašanja, kako vsem učencem in dijakom zagotoviti ustrezne tehnične in prostorske pogoje za delo od doma, kako izničiti materialne in socialne neenakosti ob vedenju, da je za ranljive posameznike šola varno zavetje, kako vrednotiti in ocenjevati, če imajo zgolj priporočila, naj upoštevajo pogoje, ki jih imajo učenci in dijaki doma. »Ali te pogoje zares poznamo?« se sprašuje sogovornica. Ob tem navaja še nekaj drugih dilem, ki ostajajo nerešene od pomladi. »Kako lahko zagotovimo verodostojnost vrednotenja dela od doma? Kako naj prilagodimo urnik potrebam posameznika in
izpostavili, da bi to srečanje moralo biti že veliko prej in da želijo sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Varnostniki in
čistilci?
Delo v razredih z masko ali vizirjem za učitelje ni enostavno, otroci pa imajo težave zaradi omejitev gibanja in druženja. Nekateri učitelji so bili preobremenjeni zaradi številnih nadomeščanj. »V Svizu smo zahtevali razpis za dodatna delovna mesta v šolah in vrtcih v smislu pomoči preobremenjenim strokovnim delavkam in delavcem, kjer je izpad večji.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na nedavni novinarski konferenci izjavila, da je ministrstvo šolam v preteklih mesecih podarilo štiri tisoč računalnikov, da bi z njimi pomagalo tistim otrokom, ki jih potrebujejo.
hkrati pričakujemo od dijakov in učencev disciplino ter samoodgovornost za opravljeno delo? Tu je vsekakor pomembna podpora staršev, a vprašanje je, ali so tega deležni vsi v enaki meri.« V sindikatu menijo, da smo na ponovno šolanje na daljavo še vedno slabo pripravljeni. »Ni dovolj samo izobraževanje učiteljev, treba je storiti še marsikaj.« Predstavniki Sviza so na nedavnem prvem srečanju z ministrico za iz-
Izziv izobraževanja na daljavo
Peter Juvančič, ravnatelj Gimnazije Lava, glede na spomladanske izkušnje s šolanjem na daljavo takole pravi: »Eden največjih izzivov izobraževanja na daljavo je ocenjevanje. Obstaja precej možnosti, kako pripraviti test na daljavo, a hkrati imajo dijaki tudi veliko možnosti, kako si ga >poenostaviti<. Spomnim se, da sem 45-minutno preverjanje sestavljal po vseh pedagoških merilih kar precej časa, nekateri dijaki pa so vse rešili v 3 minutah. Na naslednji videokonferenci smo vrgli karte na mizo, vsak zase mi je moral napisati, kako je to mogoče in na tak način sem izvedel nekaj možnosti, ki sem se jim pri naslednjem ocenjevanju poskušal izogniti.« Meni, da je navajanje mladih ljudi na poštenje tudi del poslanstva šole, a včasih učitelji pozabijo na dve zadevi: da so tudi sami mladi in da imajo otroci ušesa, oči in svoje možgane ter dobro opazujejo, kaj se dogaja v današnji družbi. »Starejši smo njihovi vzorniki. Se kdaj vprašamo, če dobro opravljamo to vlogo?«
(Foto: Luka Rojnik)
			
novi tednik	rad	io cel	ie
Jelka Velički, učiteljica v Velenju in predsednica glavnega odbora Sviza (Foto: arhiv NT - GrupA)
spomladanskega obdobja. Ob tem so morali izvajati še številne zaščitne ukrepe in se popoldne dodatno izobraževati. »Vsega, kar piše v priporočilih, se v praksi ne da izpeljati. Predvsem ne želimo biti nadzorniki, da moramo otroke ves čas opozarjati na primerno razdaljo, na higieno kašlja in umivanje rok, kar bi morali znati že pred vstopom v šolo. Nismo varnostniki, smo pedagogi, ki smo doslej spodbujali pogovore, medsebojno pomoč, sodelovanje otrok ...« A v teh časih morajo početi ravno obratno. Prav zaradi tega, da
TATJANA CVIRN
Jelka Velički: »Malico otroci jedo v razredu, delimo jo učitelji, ki prej poskrbimo za brisanje miz. Lahko si predstavljate, kako izvajamo pravilno umivanje rok v odmoru ob enem umivalniku z mrzlo vodo ... Vse to v 20 minutah.«
glasilkami po večurni uporabi mask. Še več težav je pri predmetih, kjer je artikulacija govora posebej pomembna, kot so materni jezik, tuji jeziki, glasba .«
Za minule tedne v šoli je bilo značilno, da so se vsi učitelji trudili, da bi ob podajanju novih vsebin zapolnili tudi vrzeli v znanju iz
bi ohranili pouk v razredih, so se učitelji trudili v največji meri upoštevati priporočila. »Izkusili smo pouk na daljavo in posledice so vidne na vseh področjih. Zato opravljamo marsikaj, kar ni v opisu naših del, veliko je opozarjanja, čiščenja, razkuževanja, pogovorov s starši, ki so proti izvajanju teh priporočil .«
Edina stalnica v življenju so spremembe. To zagotovo še bolj kot sicer velja v teh časih, ko se stvari obračajo čez noč in jim še tako utrjeni težko sledijo. Če gre za področja, ki so povezana z življenjem naših otrok, je vendarle smiseln temeljit razmislek, kaj takšne spremembe prinašajo.
Posebne razmere res terjajo posebne oblike izobraževanja. Takšne posebne razmere so bile zadnje tedne tudi v šolah, kjer so učitelji opravljali tudi dela čistilcev, razkuževalcev, redarjev, nadomeščali sodelavce in pripravljali gradiva za tiste otroke, ki so že bili doma. Ob tem so se zavedali, da je tudi takšen pouk boljši kot tisti na daljavo. Nazadnje tudi vse to ni pomagalo.
Analize spomladanskega šolanja na daljavo so pokazale, da ima takšen način kar nekaj pomanjkljivosti. Ne le da vsi otroci doma nimajo pogojev, ki bi bili primerni za delo in učenje, pri čemer ne gre le za tehnično opremljenost. Mnogi se niso znašli v množici navodil, brez spodbude staršev so obupali in jih učitelji niso mogli pritegniti k sodelovanju. Tudi vsi učitelji povsem novim razmeram niso bili kos, saj se zanje nikoli niti niso usposabljali. Zadnje mesece so se sicer izobraževali tudi za ponovno delo na daljavo, a to je le del celotne problematike tovrstnega izobraževanja. Sindikat opozarja, da je bilo na tem področju že veliko zamujenega.
Če bo tokrat poučevanje na daljavo trajalo le krajši čas, verjetno ne bo hujših posledic v znanju »koronagenera-cije«, ki ima primanjkljaj še iz pomladnega obdobja. Kako bo sicer nadoknadila zamujeno, se v časih, ko je boj z virusom postal alfa in omega naših življenj, nihče ne sprašuje.
Razmere so bile pričakovane in domnevali smo, da bo ministrstvo naredilo več.«
Ena od zahtev Sviza je bila tudi, naj država zagotovi zaščitna sredstva za vse, nakar je bil sprejet sklep, da maske za otroke niso več obvezne. Zadnji odlok je določil obvezno nošenje zaščitnih mask za vse učence in dijake, če niso v matičnem oddelku, ter za vse učitelje od šestega razreda osnovne šole. »Učitelji smo že čutili težave z
Odsotnost nič večja kot prejšnja leta
»Upamo, da bomo lahko nadaljevali delo v šoli, saj le to zagotavlja doseganje več kot le minimalnih standardov,« so zapisali v Šolskem centru Celje, kjer prejšnji teden niso imeli dijakov, okuženih s koronavirusom. Zaradi posameznih karanten dijakov in učiteljev, ki so bili v stiku z okuženimi, so vpeljali hibridno poučevanje: del učiteljev in dijakov je bil prisoten v razredu, preostali so delali s pomočjo videokonferenc od doma.
Tudi učiteljski zbori ŠCC so področja IKT, posodobili so
avgusta pripravili protokole izvedbe pouka in podrobne smernice za izvedbo pouka na daljavo v primeru okužbe, karantene posameznega oddelka in karantene učitelja ali več učiteljev. Učiteljski zbori so imeli dodatna izobraževanja s
svoje službene prenosne računalnike, večina je dobila tudi grafične tablice. Z dokumenti, zahtevami in ukrepi so dijake in starše seznanili po e-ko-munikaciji že pred pričetkom pouka, podrobneje pa v prvih šolskih urah in na roditeljskih
sestankih. Vstop zunanjih obiskovalcev je bil omejen na napovedana srečanja, večina govorilnih ur s starši je bila izvedena na daljavo.
Nenehno razkuževanje
Kjer je bilo le mogoče, so vse šole zavoda spremenile urnike tako, da je bil pouk v matičnih učilnicah. Pouk je bil tudi v laboratorijih, delavnicah in telovadnicah. Po vsaki menjavi dijakov so zaposleni učilnice, delavnice in garderobe razkužili, kar
je bilo povezano z znatnimi stroški in obremenjenostjo tehnične službe.
»Dijaki so zgledno sprejeli nošenje mask. Učiteljem ni enostavno poučevati z maskami, a so zmogli tudi to. Med tri tisoč dijaki ni bilo okuženega, nekaj jih je bilo v karanteni zaradi stika z okuženimi,« povzema razmere prejšnjih tednov direktor ŠC Celje Igor Dosedla in dodaja, da sta bila med 310 zaposlenimi prejšnji teden dva okužena, kar po njegovem ni nič več kot v jesenskih mesecih preteklih šolskih let.
Od ponedeljka tudi vse šole ŠCC pouk izvajajo na daljavo. »Spremembe in prilagajanja so postali stalnica današnjega življenja, vsi pa upamo, da bomo čimprej uspešno prebrodili to koronakrizo«, pravijo v ŠCC.
šolski ieue
ииији» _____
I^ffiS"»«
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
UliDPOOJfTNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
Spoštovanje ukrepov v Šolskem centru Celje
(Foto: arhiv ŠCC)
14
KRONIKA
Policija poostrila nadzor
Več ilegalnih prehodov tudi na Celjskem
Minuli konec tedna so policisti v naši regiji prijeli kar 42 ilegalnih prebežnikov. Število tovrstnih prehodov hrvaško-slovenske meje se je v zadnjem obdobju povečalo, čeprav naša regija po porastu ilegalnih migracij ne izstopa v primerjavi z ostalimi območji. Ta problematika postaja vedno bolj pereča, kar zahteva tudi ostrejši pristop policije.
SIMONA SOLINIC
V soboto so na območju Kunšperka policisti izsledili 16 državljanov Bangladeša in tri državljane Pakistana. Prijete so po opravljenem postopku predali hrvaškim policistom. Isti dan so enajst državljanov Sirije, ki so nato zaprosili za azil, prijeli še v
Nimnem, enako tudi enajst državljanov Egipta in enega Tunizijca. Te so po opravljenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom. Poročil o nedovoljenih migracijah je bilo v zadnjem mesecu dni še več. Prebežnikov ne odkrivajo le ob
Migrante velikokrat izsledijo ob mejnih rekah.
Spomnimo, da je bil septembra po vsej Sloveniji, tudi na našem območju, poostren nadzor obmejnega območja. V njem je sodelovalo več kot dva tisoč policistov. Prijeli so 400 ilegalnih prebežnikov.
Letošnji podatki do tega dneva kažejo, da je bilo nedovoljenih prehodov meje manj kot v enakem obdobju lani, so celjski policisti oktobra obravnavali skoraj enkrat več nedovoljenih prehodov meje kot oktobra lani.
Organizatorji tihotapljenja in prevozniki migrantov svojega dela ne opravljajo brezplačno. Zanj so plačani in migranti za to pogosto odštejejo vrtoglave vsote. Kriminalne združbe jih prevažajo v neživljenjskih razmerah. (Foto: GPU)
meji, ampak tudi v notranjosti države.
Pretekli teden so v tovornem vozilu na parkirišču podjetja v Slovenskih Konjicah pri razlaganju tovora našli tri Afganistan-ce, ki so nato zaprosili za azil. Pred dnevi so tako na avtocestnem počivališču Lopata obravnavali 22-le-tnega moldavskega voznika osebnega vozila in sopotnika, prav tako Moldavca, starega 21 let. V avtomobilu sta prevažala tri Iračane, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Iračani, ki so bili na poti iz Iraka približno dva meseca, so slovensko mejo prestopili peš, prav tako so peš prestopili ostale meje. Notranjosti držav so prepotovali skriti v različnih tovornih in osebnih vozilih. Moldavca, ki sta Irance na podlagi plačila prevažala, so pridržali in kazensko ovadili. Na območju Svete Eme so prijeli devet državljanov Bangladeša in dva
Letos je celjska policija ...
... zaznala 501 kršitev Zakona o tujcih in 36 kršitev Zakona o nadzoru državne meje.
... po Zakonu o tujcih izdala 17 odločb o vrnitvi. Pritožb na odločbe ni bilo.
... zaradi nedovoljenega prebivanja obravnavala 172 tujcev, največ državljanov Moldavije, Ukrajine, Srbije.
... v center za tujce nastanila 18 tujcev (šlo je za državljane Pakistana, S. Makedonije, Iraka, Srbije, Sirije, Kosova in Albanije).
... zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo obravnavala 149 tujcev, v največ primerih je šlo za državljane Iraka, Afganistana, Bangladeša ...
... zaradi izmikanja nadzoru na mejnih postajah obravnavala 34 tujcev.
... tujim varnostnim organom izročila 85 tujih državljanov.
državljana Pakistana.
Nadzor tudi s
kamerami
»Redno spremljamo stanje migracij tako na naši meji kot na celotni balkanski poti. V zadnjem obdobju še posebej spremljamo dogajanje na območju Bosne in Hercegovine. Z vsemi novostmi seznanjamo tudi policijske postaje,« pravijo na Policijski upravi Celje. Pri varovanju državne meje sodelujejo tudi pomožni policisti in vojska. »Za možnost povečanja števila ilegalnih migrantov imamo pripravljene ustrezne načrte s predvidenimi ukrepi. V obdobju zadnjih mesecev je bilo na območju Policijske postaje Rogaška Slatina postavljenih več kamer, ki so namenjene pokrivanju zelene meje, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah so kamere že postavljene in bodo kmalu priklopljene. Pri delu uporabljamo tudi t. i. lovske kamere, ki jih postavljamo glede na trenutno problematiko. Za pre-
Pri nadzoru prometa v notranjosti države migrante najdejo tudi tako skrite. Prevozniki, če se migranti skrijejo v tovorna vozila slovenskih voznikov, ponavadi sploh ne vedo, da prevažajo skrite prebežnike. Foto: PU Celje
prečevanje ilegalnih migracij smo tudi postavili nove začasne tehnične ovire na območju Kunšperka ter zamenjali nekaj dotrajane žice za panel-no ograjo, tako je večina meje s Hrvaško zavarovana z zača-
snimi tehničnimi ovirami,« še dodajajo na policiji. Ob večjem povečanju ilegalnih migrantov bodo v skladu z načrtom na meji povečali tudi število policistov in na mejo prestavili policiste iz notranjosti.
Zadnja prijetja kažejo, da če so v tihotapljenje migrantov vpleteni tudi tako imenovani »sprevajalci«, torej tisti, ki migrantom omogočijo prestop meje na nedovoljen način ali jih prevažajo, se tihotapci vedno bolj upirajo policiji.
Policijske uprave Ljubljana, Novo mesto in Koper ostajajo najbolj obremenjene z nedovoljenimi prehodi državne meje, vsaka z več kot 3 tisoč obravnavanimi osebami letos.
Policija v zadnjih letih beleži izrazit trend rasti nedovoljenih migracij. Od 1. januarja do 15. septembra 2020 je bilo obravnavanih 11.117 nedovoljenih prehodov državne meje. V enakem lanskem obdobju jih je bilo v vsej Sloveniji 10.906, leto pred tem 6.424, leta 2017 1.232. Letos pri prehodih meje na splošno prevladujejo državljani Pakistana, Maroka in Afganistana. V primerjavi z lani je bila največja rast zaznana med državljani Maroka, in sicer za 162 odstotkov.
Tihotapili cigarete in pralna sredstva
Celjski kriminalisti in policisti so v sodelovanju z Generalno policijsko upravo pred dnevi končali obsežno kriminalistično preiskavo organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki jo sumijo kaznivega dejanja tihotapstva. V združbi so sodelovale najmanj štiri osebe, stare od 25 do 51 let. Vse osebe so z našega območja.
51-letni osumljenec, ki je bil najverjetneje vodilni v celjski združbi, je ostal v priporu, zoper tri ostale osumljene bo sledila kazenska ovadba. 51-letniku so zasegli in zavarovali premoženje v višini približno 100 tisoč evrov, za katerega obstaja sum, da je nezakonitega izvora. Gre za dve osebni vozili višje cenovne vrednosti.
So cigareti tržna niša?
Celjska združba naj bi v sodelovanju z za zdaj še neznanimi sostorilci iz Litve organizirala tihotapstvo cigaret beloruske tobačne znamke iz Ruske federacije na carinsko območje Evropske unije. »Tobačne izdelke so najpogosteje s tovornimi ladjami pripeljali do pristanišč v Belgijo in na Nizozemsko, kjer so tovor naložili na vo-
zila slovenskih prevoznikov in ga pripeljali v Slovenijo. Osumljenci so v Sloveniji legalno ustanovili štiri podjetja, organizirali prekladanje tovora, izpolnjevali novo tovorno dokumentacijo, s čimer so prikrili pravi izvor blaga, ter nato cigarete, skrite med drug tovor, odpeljali v Veliko Britanijo,« so sporočili s celjske policije.
Od marca lani do letos so jim zasegli več milijonov cigaret, vrednost zaseženih tobačnih izdelkov bi znašala približno 6 milijonov evrov. Pri hišni preiskavi 51-letnika so zasegli še pet ton pralnih sredstev, ki jih je osumljeni pakiral v ponarejeno embalažo znanih blagovnih znamk in prodajal kot originalno blago.
»Za namen učinkovitejšega zbiranja dokaznih dejstev o kaznivem dejanju je bila ustanovljena specializirana preiskovalna skupina v sestavi specializiranega državnega tožilstva, Finančne uprave RS, urada za preprečevanje pranja denarja in policije. Vzpostavljeno je bilo tudi mednarodno sodelovanje z varnostnim organom Velike Britanije, Litve, Francije, Madžarske, Eurojustom in Europolom,« pravijo na celjski policiji.
SŠol
Žalskemu podjetniku odvzeli prostost
Celjski kriminalisti so te dni na širšem celjskem območju opravili več hišnih preiskav, eni osebi so tudi odvzeli prostost. Preiskovali so sum sedmih kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije in sedmih kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti.
Hišne preiskave so kriminalisti opravili pri teh poslovnih subjektih, ključno pa je bilo podjetje v Žalcu. »Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je poslovodna oseba treh družb, šlo naj bi za znanega podjetnika iz Žalca, v obdobju od novembra 2012 do novembra 2015 preko sedmih izpolnjenih zahtevkov za vračilo stroškov sofinanciranja neupravičeno uveljavljala in pridobila evropska sredstva v višini več kot 2,3 milijona evrov, poleg tega tudi sredstva proračuna RS v višini več kot 400 tisoč evrov,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. S tem naj bi eni izmed družb, ki jo je osumljeni zastopal, pridobil veliko protipravno premoženjsko korist v skupni višini 2,7 milijona evrov. Gre za družbo, ki se ukvarja s tehnološkim razvojem. Določene nepravilnosti pri poslovanju in porabi državnih subvencij so uradne institucije zaznale že pred leti, nakar je ministrstvo za gospodarstvo terjalo tudi povračilo denarja. Ali je spor o tem že zaključen na sodišču, pa še ni znano.
SŠol
ZA ZDRAVJE
15
Oživljanje v koronačasih
Tudi v teh razmerah lahko rešite življenje
Med oživljanjem pride do povrnitve spontanega bitja srca pri 40 odstotkih oseb. Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10 odstotkov oseb, ki jih oživljajo. Slovenija je na tem področju nekoliko boljša od povprečja, preživetje v Ljubljani med letoma 2016 in 2018 je bilo 13,8-odstotno.
Ob letošnjem svetovnem dnevu oživljanja, ki je bil 16. oktobra, so v Zvezi študentov medicine Slovenije s Slovenskim reanimacijskim svetom in z Rdečim križem Slovenije namenili največji poudarek prvi pomoči ob srčnem zastoju v času poostrenih razmer zaradi novega koronavirusa, ko bi marsikdo morda pomislil, da ne bi oživljal človeka zaradi nevarnosti okužb. Možnost okužbe z virusom Sars-Cov-2 je namreč nekoliko spremenila priporočila za oživljanje.
SIMONA ŠOLINIČ
Verjetnost prenosa tega virusa med postopki oživljanja namreč obstaja, a ni znano, kolikšno je resnično tveganje. Ob preučevanju podobnih virusov je ob ustreznih spremembah postopkov, ki zmanjšajo tvorbo aerosola, možnost verjetno majhna. Pri
osebah, ki ne kažejo znakov življenja, verjetnost prenosa okužbe zmanjšujemo s čim manjšim izpostavljanjem, kar pomeni, da dihanja ne preverjamo, ne izvajamo umetnih vpihov, ampak začnemo takoj s stiski prsnega koša in z defibrilacijo.
V Sloveniji srčni zastoj doživi od 70 do 85 oseb na 100 tisoč prebivalcev, kar pomeni od 1.400 do 1.700 oseb na leto. Srčni zastoj zunaj bolnišnice je vzrok približno 8,5 odstotka vseh smrti. Verjetnost, da srčni zastoj doživi oseba moškega spola, stara 66 let, je 66 odstotkov.
V Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči iz leta 2015 so bili v Sloveniji prvič opredeljeni prvi posredovalci, ki jih enota nujne medicinske pomoči aktivira s pomočjo Regijskega centra za obveščanje. Delujejo na prostovoljni
osnovi. »Sklepamo, da se je možnost preživetja po srčnem zastoju v času, ko zaradi epidemije aktivacija ni bila svetovana, poslabšala,« pravijo v Zvezi študentov medicine Slovenije. »To velja predvsem v okoljih, kjer so zaradi dalj-
šega dostopnega časa nujne pomoči pogosteje aktivirani. Prvi posredovalci ob oskrbi nenadno obolelega ne smejo biti namenoma izpostavljeni večjemu tveganju kot ostali zdravstveni delavci. Poleg tveganja za izpostavljenega posredovalca in ostale osebe, ki so z njim v stiku, je treba upoštevati še nepredvidljiv nadaljnji razvoj dogodkov. Po intervenciji z visokim tveganjem za okužbo je priporo-
čljiv pogovor z epidemiolo-gom glede izpostavljenosti in nadaljnjih ukrepov,« še dodajajo v zvezi.
V Sloveniji je približno 19 srčnih zastojev na teden. Zanimivo je, da obstajajo številna poročila, da se je število obiskov urgentnih centrov zaradi akutnega miokardnega infarkta zmanjšalo. Raziskovalci ugotavljajo, da so ljudje obiskali zdravnika bistveno kasneje po pojavu prsne bolečine kot pred epidemijo. To bi bil lahko tudi eden od razlogov za več zapletov, na prvem mestu srčnega zastoja zunaj bolnišnice. Zato je vloga svojcev in najbližjih pri oživljenju v tem času ključna. Njihovo pravilno ukrepanje lahko reši življenja.
Podatki za Slovenijo v letih 2014 do 2019 kažejo, da je oživljati pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči začelo od 20 do 60 odstotkov očividcev. Avtomatski zunanji defibrilator (AED) je bil pred prihodom ekipe nujne reševalne ekipe uporabljen v 9,5 odstotka srčnih zastojev.
Kako oživljati osebo, ko obstaja sum, da ima covid -19?
Nadenite si obrazno masko čez nos in usta.
Nos in usta osebe, ki ji pomagate, najprej prekrijte s kirurško masko ali z brisačo ali drugo tkanino.
Ocenite odzivnost (poglejte, ali se oseba premika, kašlja, se odzove na klic ali tresenje ramen). Če je neodzivna ali ima krče, takoj pokličite 112 in poslušajte navodila zdravstvenega dispečerja.
Dihanja ne ocenjujte kot do zdaj (ne sklanjate se nad usta in nos, poglejte le, ali se osebi dviguje prsni koš in ali kašlja).
Če ocenite, da je oseba neodzivna in da ne diha ali ne diha pravilno, izvajajte pri odraslih neprekinjene stiske prsnega koša na sredini le-tega s hitrostjo 100-120/min 5 cm globoko (in ne več kot 6 cm, pri otroku 1/3 prsnega koša).
Če je možnost in je prisoten še drug očividec, ga pošljite po defibrilator in ga uporabite, kot vodijo navodila.
Umetnih vpihov pri odraslih pri sumu ali obolelosti s covidom-19 ne izvajamo.
Pri otrocih je večina srčnih zastojev sekundarnih in nastanejo kot posledica zastoja dihanja. Zato dajte pri otrocih najprej 5 začetnih vpihov (usta na usta oz. usta na nos in usta) in nato izvajajte oživljanje 30 stiskov prsnega koša in 2 umetna vpiha. Stiske izvajajte pri otroku le z eno dlanjo oz. pri dojenčku z dvema prstoma. Pomoč aktivirajte takoj. Oživljanje z umetnimi vpihi pri otrocih je prostovoljna odločitev, saj predstavlja veliko tveganje za prenos morebitne okužbe. Običajno se priporoča le za osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu oz. imajo tesne stike.
Po oživljanju si je treba čimprej umiti roke s tekočo vodo in z milom in/ali uporabiti razkužilo za roke. Pokličite tudi lokalnega epidemiologa za nadaljnje ukrepanje ob morebitni izpostavljenosti covidu-19.
Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsak deseti bolnik. Če bi očividci srčnega zastoja nemudoma začeli oživljati - še pred prihodom reševalcev - bi lahko rešili do štirikrat več življenj, kot če temeljnih postopkov ne bi izvajali. Že v 3 do 5 minutah po srčnem zastoju namreč začnejo odmirati možganske celice, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši.
Nenadni srčni zastoj je nenadno prenehanje pravilnega krčenja srčne mišice. Srce preneha črpati kri po telesu, zaradi česar se prekine stalen dotok kisika in hranil do celic. Zaradi odsotnosti dotoka kisika začnejo odmirati celice v vseh organih, najbolj občutljivi so možgani.
Z vsako minuto srčnega zastoja se možnost ponovne vzpostavitve pravilnega delovanja zmanjša za skoraj 10 odstotkov. Če ljudje izvajajo temeljne postopke oživljanja, se možnost povrnitve zmanjša za od 4 do 6 odstotkov na minuto.
Vzroki srčnega zastoja so lahko primarni, pri katerih srce preneha delovati zaradi bolezni srca, ali sekundarni, ki so posledica bolezni ali poškodb drugih organov, kar vodi do motenega delovanja srca. Primarni vzroki so bistveno pogostejši in predstavljajo vzrok 80 odstotkov srčnih zastojev. Pri odraslih, starejših od 35 let, je najpogostejši vzrok nenadnega primarnega srčnega zastoja koronarna bolezen.
Z učinkovitimi stiski prsnega koša poganjamo kri po telesu, s čimer nadomeščamo delovanje srca in skrbimo, da možgani in srčna mišica dobijo vsaj minimalno količino kisika in energije, zaradi česar celice počasneje odmirajo. Učinkoviti stiski prsnega koša bistveno vplivajo na končni izid zdravljenja. V vsakem primeru je bistveno, da poganjamo kri po telesu in na ta način kupujemo čas.
V francoski študiji v Parizu med spomladansko epidemijo, so opazovali spremembe in posledice, ki jih je epidemija pustila na področju izvenbolnišničnih nenadnih srčnih zastojev. Rezultati kažejo, da se je incidenca izvenbolnišničnih srčnih zastojev v tem času podvojila, predvsem se je povečal odstotek nenadnih srčnih zastojev v domačem okolju. Poleg tega se je zmanjšalo preživetje ljudi z izvenbolnišničnim nenadnim srčnim zastojem do sprejema v bolnišnico.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
• • • • • •
Elektroinženiring Lilija
ELEKTROINŽENIRING LILIJA d. o. o.
Elektro trgovina, montaža,servisin popravilo dvigal, elektroinštalacije, elektro meritve.
Ulica mesta Grevenbroich 4, 3000 Celje Tel: +386 (03) 491 09 50 E-mail: elektroinzeniring.lilija@siol.net Fax: +386 (03) 491 09 52
jnaričpS^LIZIliZAeill-E:
POSLOVANJE
wArov.tfrobft.si
Podjetje Elektroinženiring Lilija je bilo ustanovljeno leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Pred tem je njen ustanovitelj Bogdan Lilija opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik (s. p.). Podjetje se je v začetku ukvarjalo z električnimi instalacijami, strelovodi, RTV--servisom in antenskimi sistemi. Kasneje je dejavnost razširilo še na montažo in servis dvigal ter projektiranje električnih instalacij. Na koncu je odprlo še manjšo trgovino z elektro materialom.
Podjetje je sprva imelo sedež na Frankolovem, kasneje seje preselilo v Celje. Danes podjetje vodi direktorica Vera Lilija. V kolektivu je vseskozi od 11 do 16 zaposlenih in ne poznajo večjih kadrovskih nihanj. Glavne dejavnosti podjetja so še vedno montaža in servis dvigal, projektiranje in izvajanje električnih instalacij in strelovodov ter trgovina z elektro materialom. Podjetje v glavnem deluje v Celju z širšo okolico, odvisno od naročil.
Servisirajo več kot 200 dvigal mesečno po pogodbah o vzdrževanju.
Izvedejo več kot 100 električnih projektov letno (PGD, PZI, PID).
Izvedejo več kot 100 meritev električnih instalacij ter strelovodov letno.
Storitve


Projektive in meritve
Projektiranje vseh vrst električnih instalacij Projekti za pridobitev gradbenih dovoljenj (PGD)
Projekti za izvedbo (PZI) Projekti izvedenih del (PID) Meritve el. instalacij ter strelovodov
Montaža in popravilo dvigal
Osebna dvigala Tovorna dvigala Dvižne ploščadi Invalidska dvigala Stopniščna dvigala za invalide
Električne inštalacije
Splošne električne instalacije Strelovodi
Varnostna razsvetljava Javljanje požara in vloma Kontrola pristopa Video nadzorni sistemi Javna razsvetljava Električni NN priključki
"B
O
m
Trgovina z elektro materialom
Kabli (energetski, antenski, komunikacijski ...) Svetilke, žarnice, sijalke LED-svetila Stikala in vtičnice Električne omarice (plastične, kovinske ...)
Varovalke, FID-stikala Kontaktorji, motorska zaščitna sti-ksla
Signalne svetilke, tipka, krmilna stikala
Komunikacije
Računalniške mreže Domofoni Antenski sistemi
Industrijska avtomatizacija
Izdelava krmilnih el. omar Črpališča Čistilne naprave Vzdrževanje fontan
Po potico in sveže domače dobrote v Rolco
Naročila oz. prednaročila sprejemamo na telefonskih številkah:
041505075 in 070866700
novi tednik
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
Vedno %	Vaš partner za rast, nego
radio celje	in varstvo rastlin 0+w>Vi® Vse za zelenice, trajne nacarlp \/rtn\/p in nnlia
www.nt-rc.si	laoaUC; VI lUVC III puija www.metrob.si
	
ZAPOSLOVANJE/NASVETI
17
Trgotur
Strokovnjak za tehnično in logistično podporo (m/ž) (Celje)
Glavne naloge: sprejemanje, zbiranje in obdelovanje naročil, pripravljanje ustrezne dokumentacije, izvajanje potrebnih dejavnosti, obdelovanje naročil in skrb za pravočasno izvedbo, izvajanje operativnih logističnih opravil - priprava dobavnic, prevzem blaga, izvajanje odpreme blaga, izvajanje tehnične podpore strankam, pripravljanje ponudb na osnovi povpraševanja strank, skrb za arhiviranje poslovne dokumentacije. Od kandidata pričakujemo izobrazbo
tehnične smeri (elektronika ali elektrotehnika, mehatronika, strojna), poznavanje industrijskega okolja, mehatronike in strojegradnje, poznavanje orodij MS Office, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 30. 10. 2020. Pakman - pogonska tehnika, d. o. o., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napit-
kov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 11. 2020. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, razto-varjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mese-
cev. Prijave zbiramo do 24. 10. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec - skladiščnik v PE
Luče (m/ž)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini.., oddaljenost od KT Luče do 10 km (v eno smer). Prijave zbiramo do 13. 11. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
70-odstotne obdavčitve se ni več treba bati
Davčna zakonodaja je od leta 2014 do odločitve ustavnega sodišča konec septembra letos omogočala obdavčitev nepojasnjenih oziroma nenapovedanih dohodkov posameznikov po stopnji 70 dstotkov. Finančna uprava je tako pri posameznikih poskušala ugotoviti, koliko so znašali njihovi nenapovedani dohodki v zadnjih desetih letih, in znesek, ki ga posameznik ni mogel pojasniti, obdavčila po 70-odstotni davčni stopnji.
70-odstotna davčna stopnja seveda ni »hec«, saj je že 50-odstotna davčna stopnja (ki je sicer naša najvišja stopnja) pogosto predmet zgražanj. Ampak 70-odstotne obdavčitve se ni več treba bati, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je takšna obdavčitev neustavna. Zakaj? Ker je 70 odstotkov obdavčitev tudi kaznovalne narave, kar je v neskladju z načeli davčne zakonodaje.
Ampak to še ne pomeni, da se ni več treba bati davčnih inšpekcijskih postopkov, v katerih se ugotavljajo nenapovedani dohodki, saj so se ti izvajali že pred letom 2014 in se bodo
še naprej (po 68. členu ZDavP-2). Glavna razlika bo, da bo znesek obdavčen po stopnji, ki se bo glede na dohodke posameznika gibala med 16 in 50 odstotki.
Postopki davčnega nadzora nad nepojasnjenimi dohodki še vedno potekajo, zaradi tega je še posebej pomembno, da posamezniki vodijo osebne evidence prihodkov in stroškov zelo natančno. Za vse, kar ni predmet klasičnih prihodkov npr. plače ..., je listinsko evidenco treba še toliko bolj skrbno voditi, saj je podatke čez nekaj let zelo težko izbrskati in predložiti inšpektorju. V primeru davčnih inšpekcijskih postopkov je davčni zavezanec (ta posameznik) tisti, ki mora svoje trditve dokazati.
V zvezi s predmetnimi davčnimi inšpekcijskimi postopki se odpira veliko vprašanj, ki so za
razpravo v okviru tega prispevka preširoka. Bi se pa v tem članku dotaknili še obdobja, ki ga davčni inšpektor lahko pregleduje. Pri tem je treba poudariti, da 10-letno obdobje inšpiciranja ni bilo odpravljeno z zadnjo odločbo ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je odločilo le v delu, da je bilo inšpiciranje za obdobje med leti 2004 in 2008 v nasprotju z ustavo, saj je pred spremembo zakonodaje v letu 2014 to obdobje že zastaralo.
Na kaj torej vpliva odločitev ustavnega sodišča?
Ker je od leta 2014 do danes kar nekaj davčnih inšpekcijskih postopkov, ki se nanašajo na nenapovedane dohodke (v katerih je Furs v inšpekcijo vključil tudi obdobje od leta 2004 do vključno 2008 in je davek odmeril po stopnji 70 odstotkov), je mogoče pričakovati, da bo večina teh postopkov vrnjenih v odločanje na Furs, in da bo tistim, ki so odmerjeni davek tudi plačali, vrnjen določen znesek preveč plačanega davka. Razloga bosta torej dva - ker bo v ponovnem postopku treba skrajšati obdobje inšpiciranja
(za vse inšpekcije pred letom 2009) in znižati stopnjo davka. Koliko lahko kdo pričakuje, ni mogoče napovedati. Npr. v letu 2018 (ko trend davčnih inšpekcij na tem področju sicer ni bil več na vrhuncu) je bilo iz tega naslova pobranih približno 5 milijonov evrov dohodnine na nenapovedane dohodke.
Kaj lahko pričakujemo?
Furs ima tako še vedno možnost inšpicirati nepojasnjene oziroma nenapovedane dohodke, a bo obdavčitev praviloma bistveno nižja - če je po dosedanji ureditvi davčni inšpektor v 10 letih ugotovil 100 tisoč evrov davčne osnove (torej 10 tisoč evrov nenapovedanih dohodkov v povprečju na leto - siva ekonomija, poslovanje z gotovino, nenapovedanih dohodki iz tujine .), je obračunal 70 tisoč evrov davka, po novi urediti pa je mogoče, da bo davčna obveznost več kot polovico nižja). Seveda je poleg davka treba upoštevati tudi 7-odstotne letne zamudne obresti, ki lahko pomembno povišajo davčno obveznost.
Pri branju prispevka, prosim, upoštevajte, da smo se področja bolj kot ne le dotaknili, saj smo želeli na kratko predstaviti, kaj je ustavno sodišče razveljavilo in kaj še vedno velja.
Marja Podrižnik, davčna svetovalka pri iConsult d. o. o.
PE Ljubljanska cesta 5, Celje
ŠKROPLJENJE SADOVNJAKOV PO OBIRANJU
0pravimospripravkomCUPRABLAUZ35WP,ki zmanjšuje potencial okužb jablanovega škrlupa (Venturis inaequalis), ki prezimi v obliki asko-spor v odpadnem listju. Z uporabo CUPRABLA-U-a Z 35 WP lahko bistveno zmanjšamo potencial okužb v naslednjem letu.
Cuprablau Z 35 WP uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphri-na deformans). Breskve poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem.
Nalupinarjih(oreh,leska)uporabimoCuprablauZ 35 WP za zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja.
CUPRABLAU Z 35 WP uspešno zatira tudi listno luknjičavost koščičarjev, češnjevo listno pegavost in črno pegavost jablan, ki jo je vse več opaziti v sadovnjakih.
CINKARNA
www.cinkama.si
O.
£ in
СЛ
N


O
18
ŠPORT
Pogovor s trenerjem celjskih hokejistov Davidom Rodmanom
»Ko bomo dosegli želeno raven, se bom >napravu<«
David Rodman živi v Radovljici z ženo in dvema hčerkama, starima devet in sedem let. Svoj najsrečnejši trenutek v hokejski karieri je doživel pred sedmimi leti na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre. V danskem Vojensu je bil MVP turnirja. Slovenija je v odločilni tekmi premagala gostitelje z 2:1, David Rodman pa je dal oba gola. Slovenija je odpotovala v Soči, senzacijo je ponovila tudi v naslednjem olimpijskem ciklu in se uvrstila v Pjongčang.
DEAN SUSTER
Tako v Rusiji kot v Južni Koreji sta bila v izbrani vrsti brata Marcel in David Rodman. Slednji je mlajši, prejšnji mesec je dopolnil 37 let. Prvo trenersko vlogo igra pri HK True Celje.
O vabilu iz Celja in vaši privolitvi sva že govorila. Zdaj nas zanima, kakšno stanje vas je pričakalo?
Po prvi tekmi v Kranju, kjer smo izgubili s 14:3, sem bil rahlo presenečen. Tako visokega poraza res nisem pričakoval. Obenem priznam, da celjske ekipe nisem poznal. Proti Triglavu sem videl, da so sicer igralci Celja sposobni, toda preveč so napadalno usmerjeni. Glede obrambe nisem opazil kaj veliko znanja. Zato smo se v naslednjih dnevih povsem posvetili de-fenzivi. Fantje so bili pridni, moram jih pohvaliti. Upoštevali so moja navodila in zato so rezultati že vidni.
Po visokem porazu v Kranju je sledila prva osvojena točka, doma s Slavijo, s katero ste nato izgubili v Zalogu. Po dodatnih strelih ste bili poraženi proti Hi-drii Jesenicam, nakar ste si priigrali prvo zmago, v podaljšku v Mariboru. Je bil neodločen izid proti vselej neugodni Slaviji pravšnja
spodbuda, so fantje začeli verjeti vase?
Vsekakor. Najprej sem želel le, da bo vidna struktura naše igre. Fantje so uvideli, da so sposobni in da znajo več, kot so dotlej prikazovali. Dobili so dodatno voljo, obenem se je pojavilo ali povečalo njihovo zaupanje v moje delo. Tista točka je pomenila določen začetek.
V	kolikšni meri je nekakšen premik ali mejnik pomenila zmaga proti okrepljenemu Mariboru?
Zanimivo je, da smo v Zalogu in na Jesenicah odigrali bolje kot nato v Mariboru. Na prvih dveh gostovanjih so nas le odtenki ločili do uspeha, nekaterih akcij nismo natančno zaključili. V Mariboru so bili fantje že utrujeni. To je logično, saj poleg igranja hokeja vsi delajo. Obenem niso navajeni tolikšnega števila tekem v tako kratkem času. Pokazala se je veličina ekipe. Navkljub izčrpanosti je zmagala. To je bilo zelo pozitivno. Priznam, bil sem vesel.
V	končnici štajerskega derbija ste imeli približno minuto dva igralca manj na ledu. Tudi v tem obdobju je prišel do izraza značaj ekipe, kajne?
Tako se je David Rodman veselil zadetka proti Dancem, ki je Sloveniji prvič zagotovil pot na olimpijske igre.
»V Mariboru so bili fantje že utrujeni. To je logično, saj poleg igranja hokeja vsi delajo. Obenem niso navajeni tolikšnega števila tekem v tako kratkem času.«
»Že letos bi lahko le z malo več vložka in tudi želje imeli precej boljšo ekipo. Potrebujemo pokrovitelja. Trije igralci bi se nam priključili za nizko ceno.«
Drži. Proti Slaviji smo zaostajali za dva gola in uspeli izenačiti. Da ima naša ekipa pravšnji karakter, se je izkazalo že večkrat. Fantje ne obupajo. Tudi v igri trije proti petim niso.
Napovedali ste, da obstaja velika možnost vezave dveh zmag zapovrstjo, a v soboto tekme na Bledu ne bo. V prejšnji sezoni in še nekaterih nazaj je ekipo pestilo kronično pomanjkanje igralcev. Odločili ste se, da boste zaupali mladim igralcem, zato vključujete tretjo peterko.
Ne vem, kako je bilo prej, a še vedno je igralcev malo in zato je eden mojih načrtov, da priložnost na tekmah dobijo vsi. Obenem je res, da v zaključkih obračunov več igrajo tisti, ki jim bolj zaupam. Na splošno velja, da bodo mladi postopoma dobivali vedno več priložnosti.
Med najinim prvim pogovorom ste dejali, da si morate vzeti čas, preden sestavite in predstavite kratkoročne cilje. Jih že imate, ko je ja-
David Rodman (desno) pomaga pri treningih mlajših selekcij.
sno, da dolgoročnih načrtov še ne pričakujemo?
Kar se dosežkov tiče, bomo kratkoročni cilj določili po prvem krogu tekem, ko bomo spoznali vse tekmece. Kar se tiče dela, bomo stopali korak za korakom. Najprej bomo osvojili osnove obrambnih nalog, potem se bomo pogovarjali o drugih zadevah. Nočem igralcem podati preveč informacij naenkrat. Treba bo ponoviti osnove in jih utrditi. Na tem bomo kasneje gradili.
Katerih smernic se boste držali, ko boste določili dolgoročni načrt? V trenutnih razmerah je namreč bistven obstoj članskega moštva, vsekakor pa ni imperativa, da je tretje v državi.
Vse bo odvisno od želja upravnega odbora in od količine denarja, ki ga bomo imeli na razpolago. Že letos bi lahko le z malo več vložka in tudi želje imeli precej boljšo ekipo. Potrebujemo pokrovitelja. Trije igralci bi se nam priključili za nizko ceno. V koronavirusnem času je veliko hokejistov prostih. Nekaj bi se jih dalo zvabiti v Celje. Naše moštvo bi bilo v trenutku bližje Jesenicam in Olimpiji. Toda, saj vsi vedo, vse je odvisno od financ.
Ste se pogovarjali s svojim predhodnikom Rokom Roj-škom?
Morda minuto ali dve, ko je prišel pozdravit. Nisva odprla nobene teme.
Obvezali ste se, da boste pomagali pri treningih mlajših selekcij. Ste že začeli?
Sem, a šele v ponedeljek. Prej sem se v popolnosti posvetil članskemu moštvu, ki je zaradi virusa zdaj doma.
Pri več ekipah sodelujete z Domnom Ramšakom, ki je bil pred časom tarča peščice staršev hokejistov iz mlajših selekcij. Kako ocenjujete uvodno skupno obdobje?
Pri delu s člansko ekipo mi je v veliko pomoč. Česa
drugega ne morem ocenjevati, ker zadev enostavno ne poznam.
In finalno vprašanje: kdaj boste začeli trenirati v dresu?
Pravzaprav sem se že zdaj pripravljen »napravt«, toda težko je igrati in istočasno voditi ekipo. Želim najprej izpolniti prvi cilj, torej da
fantom dopovem, kako naj opravljajo svoje osnovne naloge. Ko bomo dosegli želeno raven, se bom »napravu«.
In kdaj ste se nazadnje opravili v popolno hokejsko opremo in igrali tekmo?
Nekaj dni pred prvim izbruhom epidemije, to je bilo na Madžarskem.
Foto: DŠ, HZS
Pratnekar spet osvojil Italijo
Pred zadnjo, peto dirko odprtega italijanskega prvenstva v kategoriji pit bike je celjski dirkač Denis Pratnekar vodil v skupnem seštevku, a je bil njegov naskok vsekakor ulovljiv.
Na srečo se je izkazal na zadnji preizkušnji, ki je bila ponovno sestavljena iz dveh voženj. Po osvojenem prvem in drugem mestu ga je v skupnem seštevku nedeljske dirke prehitel le en tekmec. To je Pratnekarju zadostovalo za osvojitev naslova prvaka v konkurenci malo manj kot tridesetih tekmovalcev. »Zelo sem vesel tega uspeha, še zlasti zato, ker mi je uspel v izredno težkih razmerah. Letos sem se prvenstva udeležil povsem na svoje stroške, brez sponzorjev. Slednjih nisem mogel pridobiti zaradi koronske krize. Pomagala mi je celotna družina. Zahvalil bi se še vsem ostalim, ki so me podpirali na kakršenkoli način. Izpolnila se mi je želja, da premagam tekmovalce, ki so bili podprti z močnimi sponzorji in so imeli na razpolago vso tehnično podporo. Takšnih pogojev si v prihodnje želim tudi sam,« je dejal Pratnekar.
DŠ, foto: osebni arhiv
ŠPORT
19
V Celju je bil derbi slovenske ženske lige v dvoranskem nogometu
V Dvorani Kajuh padle državne prvakinje
Nogometašice Celja so v uvodnem krogu slovenske futsal lige zmagale v Pivki z 10:0, v soboto pa so dobile derbi proti Slovenskim goricam. V Dvorani Kajuh so zmagale z 1:0, edini gol je dala Vanja Tanšek.
DEAN SUSTER
Zaradi poškodbe je manjkala kapetanka in slovenska reprezentantka Sergeja Kos, a tudi brez nje so imele Ce-ljanke pobudo vseh šestdeset minut.
Uspele v nameri
Igralo se je predvsem na polovici gostij, ki pa so nekajkrat zelo nevarno zapre-tile v protinapadih, ko se je izkazala domača vratarka Barbara Lah. Na drugi strani je blestela reprezentančna vratarka Valentina Tuš: »Ne bi rekla, da smo si zaslužile točko, čeprav smo imele nekaj priložnosti. Skušale smo čim nižje izgubiti. Lahko smo zadovoljne, da
smo izgubile z najnižjim možnim izidom. Bile smo popolnoma obrambno naravnane. V naši ekipi je zdaj malo igralk, tudi zaradi poškodb.« Slovenske gorice so na primer ostale brez dveh najboljših igralk: »Tanja Vra-bel je noseča, zapustila nas je Vanja Tanšek. Za obe sem vesela,« je poudarila Tuševa.
Izboljšati učinkovitost
Celjanka Vanja Tanšek je
dve sezoni igrala za Slovenske gorice, zdaj predstavlja pomembno okrepitev za celjsko ekipo: »Dekleta so me lepo sprejela, lepo se je bilo vrniti v staro jato. Glede
tekme pa ... Uh, imele smo ogromno priložnosti, žoga pa z eno izjemo ni hotela v mrežo gostij. V nadaljevanju sezone bomo zagotovo izboljšale učinkovitost.« Že po dveh krogih so znana trenutna razmerja moči. »Naša želja je osvojiti prvo mesto. Toda zdaj so naše misli usmerjene le na naslednjo tekmo in se ne obremenjujejo, kaj se bo zgodilo čez nekaj mesecev,« je zaključila Tanškova.
Postale so favoritinje
Po zmagi nad državnimi prvakinjami je v dvorani I. gimnazije v Celju spregovoril tudi trener ekipe Celja Drago Adamič: »Celotno tekmo smo napadali in logično je bilo pričakovati, da se nam bo prikradla napaka, po kateri bodo gostje skušale izenačiti. Sem zadovoljen, kajti priigrali smo si
Stojijo z leve Andreja Prek, pomočnica trenerja, Vanja Tanšek, Klementina Mavhar, Lavra Zagajšek, Tjaša Močnik, Barbara Lah, direktor kluba Uroš Ločnikar, trener Drago Adamič, Sergeja Kos in predsednik Amadeo Štante, klečijo pa Kaja Benedik, Ines Ermenc, Patricija Pesjak, Gaja Srnec, Deja Adamič, Vanesa Kozina, Anja Ložar in Maša Kač Toplak.
veliko priložnosti, štirikrat smo zadeli vratnico. Šepa-la je naša realizacija, toda potek tekme smo uspešno nadzorovali. Da napredujemo, priča tudi podatek, da v uvodnih dveh krogih nismo prejeli gola.« Pred novo sezono je prišlo do sprememb v ekipi. »Tudi na trenerskem mestu, prej sem bil pomočnik Andreji, zdaj ona pomaga meni. Prevetrili smo ekipo. V Celje smo vrnili Vanjo Tanšek in Ines Ermenc. Novinki sta Patricija Pes-
jak in Vanesa Kozina. Ekipo smo dobro zapolnili na vseh igralnih mestih. Pred njo je le delo in delo.« Lepo bi bilo vrniti naslov prvakinj v knežje mesto. »O tem je še preuranjeno govoriti, kajti naše tekmice se še lahko okrepijo. Po drugi strani je naša ekipa lahko favorit za prvo mesto. Vztrajali bomo na poti do naslova,« je optimistično dejal Adamič, zadovoljen s prizadevnostjo svojih varovank.
Foto: DŠ
V moški ligi je Dobovec zmagal na Vrhniki (2:6) in zadržal vodstvo na lestvici. Začetek lige prvakov pričakuje kot neposredni udeleženec zaključnih dvobojev. Deveti najvišje rangirani klub stare celine se bo tekmovanju priključil v šestnajstini finala, ki bo sredi meseca januarja. Dobovčani so v domači ligi na prvih petih tekmah dosegali v povprečju po devet golov.
Prosti strel Vanje Tanšek, po katerem se je še dolgo tresel okvir gostujočega gola.
frkj&iv&šfi, /duh-

PRVALIGA
•iđif Telekom flr Slovenije
PRENOS: planet
SOB, 24.10.2020
15:45
STADION Z DEŽELE

Prvega in predzadnjega loči le pet točk
V	sedmem krogu 1. slovenske nogometne lige remija ni bilo. Dvakrat so zmagali gostje, a žal ne Celjani. Gostovali so v Stožicah, doživeli so tretji poraz. Edini gol je Olimpija dosegla v končnici obračuna.
V	prvi postavi Celja je bil napadalec Roman Bezjak, ki je ekipo okrepil pred dnevi. Varovanci trenerja Dušana Kosića so bili dokaj anemični, v drugem polčasu povsem brezzobi. Kazen je prišla v 85. minuti, ko je bila celjska obramba slabo postavljena, kar je po podaji iz kota izkoristil branilec Samar-
džić. Zanimivo je, da vodilno Muro in predzadnji Aluminij loči le pet točk, kar priča, da je liga zelo izenačena in da se bodo bržkone uresničile napovedi, da novi prvak ne bo zbral veliko točk. V soboto bo sledil na nek način derbi začelja razpredelnice, Celje - Gorica.
Po treh letih je znova zaigral nekdanji slovenski reprezen-tant Dominik Beršnjak. Pridružil se je moštvu Vojnika, ta je z njegovo pomočjo drugič zmagal v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. Beršnjak jih šteje 39, v zadnji ligi je ekipi trenerja Denisa Motoha v ve-
liko pomoč. Zdaj sta na repu lestvice Ljubno in Vransko, na čelu pa Krško, drugo je neutrudno Mozirje.
DŠ
Lestvica 1. SNL
MURA	7	4	1	2	11: 5	13
MARIBOR	7	3	3	1	16: 8	12
0LIMPIJA	7	3	3	1	7: 5	12
TABOR	7	4	9	3	11:10	12
BRAV0	7	3	1	3	9:11	10
KOPER	7	2	3	2	9: 8	9
DOMŽALE	7	2	2	3	10:11	8
CELJE	7	2	2	3	7: 8	8
ALUMINIJ	7	2	2	3	5:10	8
GORICA	7	1	1	5	6:15	4
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Pogoste napake pri ravnanju z odpadki
simbfo
PRODAM
Ločevanje odpadkov je danes nekaj vsakdanjega, a kljub temu se še vedno pojavljajo napake. Zaposleni v Simbiu stremimo k temu, da iščemo nove rešitve, se trudimo in spodbujamo občane k pravilnem in doslednemu ločevanju odpadkov. Kljub opozorilom ter vsesplošnemu obveščanju o pravilnem ravnanju z odpadki pa ne moremo biti povsem zadovoljni, saj smo še vedno pogosto priča odlaganju odpadkov ob zabojnike ali prenapolnjenim zabojnikom, v katerih niso odpadki, kot bi morali biti.
To vsem povzroča težave. Najprej večini tistih, ki si želijo in imajo pravico živeti v čistem in urejenem okolju, in tudi nam, zaposlenim v družbi, saj nepravilno odloženi odpadki povzročajo veliko škodo med tehnološkim postopkom na napravah in strojih za predelavo v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje.
Namen ločevanja je, da dobimo ustrezne materiale, ki jih v nadaljnjem procesu mogoče predelati. Če ti niso ločeni, to pomeni slabšo kakovost materialov, v nekaterih primerih celo onemogočajo predelavo.
Opozarjamo na napake, ki jih najpogosteje delamo pri zbiranju komunalnih odpadkov v okviru gospodinjstev, ter podajamo kratka navodila za ravnanje:
1.	V zabojnikih za EMBALAŽO je okoli tretjina odpadkov, ki tja ne sodijo. Problem je, da ti nato onesnažijo ostale materiale, ki so namenjeni recikliranju.
-	Plenice, igrače, karton, silažne folije, plastični in kovinski izdelki, ki niso embalaža ipd. ne sodijo med plastično in kovinsko embalažo.
-	Embalažo pred odlaganjem izpraznite tekočin in hrane ter stisnite.
2.	V zelenih zabojnikih, ki so namenjeni MEŠANIM KOMUNALNIM ODPADKOM, nereciklabilnim, se prepogosto najdejo odpadki, kot so:
-	gradbeni odpadki, daljši trakovi avtomobilske gume in večji kosi kovin ter lesa, pohištvo ... Ti povzročajo največ škode na napravah za predelavo, saj zaradi njih prihaja do lomov mlinov, transportnih tokov, zamašitev linij, zastojev in s tem do velikih stroškov.
-	papir in karton, embalaža ... prav tako ne sodijo v zelen zabojnik, saj se jih da reciklirati.
Zelen zabojnik za mešane komunalne odpadke je namenjen odpadkom, kot so plenice, higienski vložki, plastične igrače, manjši kosi keramike, barvice, krpe, posoda, lončki rož ipd.
3.	Napačno je, če v rjav zabojnik za BIOLOŠKE ODPADKE odložimo odpadke v plastični vreči (npr. iz polietilena), ki ni biološko razgradljiva.
4.	Ker je zabojnik za preostanek odpadkov premajhen ali jih je pred stavbo premalo, nekateri odpadke v navadnih vrečah odlagajo poleg zabojnika, kar je skrajno neodgovorno.
CITROEN C4 picasso, opravljen glavni servis, ležaji zamenjani, registriran do januarja, nove gume, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-671.	1050
ZELO dobro ohranjen volkswagen 1,0 lupo, letnik 2000, registriran do aprila 2021, prodam. Telefon 041 650-737. 1055
KUPIM
OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju, motorno kolo Tomos in podobno kupim. Telefon 031 783-047.
STROJI
PRODAM
PRODAM
Rešitev je, da NAROČITE VEČJI OZ. DODATNI ZABOJNIK. Odlaganje odpadkov poleg zabojnikov je dovoljeno samo v primerih, ko imate izjemoma več odpadkov, in samo v VREČAH, OZNAČENIH Z LOGOTIPOM družbe Simbio (to so tipske vrečke, ki jih lahko kupite na Petrolovih polnilnicah).
5. Kosovne odpadke po čiščenju garaže, hiše itd. ne odlagajte poleg zabojnikov.
PRODAM
1020
TRAKTOR TV 420, priključke in industrijsko salamoreznico prodam. Telefon 041 983-
Predmet ponudbe je oddaja poslovnega prostora Društva ekonomistov Celje, ki je v II. nadstropju poslovne stavbe Ingrad v Celju, Lava 7, Celje. Velikost poslovnega prostora je 37,80 m2. Vselitev je možna takoj oz. po dogovoru. Višina najemnine in pogoji najema so stvar dogovora med obema strankama. Interesente prosimo, da za morebitne dodatne informacije pokličejo
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hrano, težkega približno 130 kg, prodamo. Telefon 031 497-410.	1032
PUJSKE, težke od 25 do 50 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Pobiramo naročila za mesec december. Telefon 041 878-135.
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Suzana MEDENJAK iz Liboj in Rok Anton ČUČUK iz Vojnika. Velenje
Poročila sta se: Tatiana SAFRYGINA in Ismail BI-TIĆ, oba iz Vinske Gore.
1035
1046
STISKALNICO za sadje, 100 l, prodam. Telefon 031 888-862.
STANOVANJE
KUPIM
STANOVANJE v Celju kupujem zase brez posrednikov. Plačilo takoj. Telefon 041 710-477.	9 9 8
ODDAM
OPREMLJENO garsonjero oddam v centru Celja. Telefon 041 976-162. 1051
V CELJU oddam opremljeno enoposteljno sobo. Telefon 041 650-737. 1055
IŠČEM
IŠČEM stanovanje pri starejši ženski ali moškemu. V zameno nudim pomoč, tudi plačilo. Imam avtomobil, stara sem 65 let. Informacije po telefonu 030 379-180.
1030
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
JARKICE - mlade kokoši nesnice, rjave, redno cepljene, prodamo in dostavimo. Telefon 031 751-675.	n
TELIČKO limuzin, težko 270 kg in kravo šeko dojiljo, težko 650 kg, peto tele, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon zvečer, 5772362.	1040 DVE kravi simentalki, ena ima teličko, druga dva bikca dvojčka prodam. Telefon 041 273-205 ali (03) 5738-181. 1043
Smrti
Celje
Umrli so: Anton GRAB-NER iz Stopnika, 87 let, Martin KOŽEL iz Gorice pri Šmartnem, 78 let, Branko LESJAK iz Miklavža pri Taboru, 80 let, Emil VENGUST iz Celja, 77 let, Marijan PRI-VŠEK iz Celja, 82 let, Mira JANŽOVNIK iz Nove Loke, 70 let.
Laško
Umrl je: Jožef NAPRET iz Zgornje Rečice, 93 let.
Žalec
Umrl je: Karol RUPREHT iz Vinske Gore, 83 let.
Velenje
Umrla je: Angela KUHAR iz Velenja, 71 let, Helena BAČOVNIK iz Skorna pri Šoštanju, 84 let, Frančiška FECE iz Velenja, 88 let, Marija MARTINC iz Velenja, 96 let, Marija KOTNIK iz Šoštanja, 59 let, Armando KURET iz Velenja, 85 let, Milan LUKMAN iz Velenja, 86 let.
narodnczabavna TV oddaja
RAZTEGLJIV kavč in televizijski sprejemnik Philips ugodno prodam. Telefon 031 729910.	1022 ZELO lepo ohranjen štedilnik na trdo gorivo Alfa plan, 70 cm, prodam za 300 EUR. Telefon 041 596-149. p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
TRI peteline, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5481-549. 1037
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.ret www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
Kosovne odpadke bodisi odpeljite v ZBIRNI CENTER bodisi s pomočjo POSEBNE NAROČILNICE NAROČITE BREZPLAČEN ODVOZ.
Promocijsko besedilo
V &\IM$DIOZA Z.
уллл/
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Z A H VA L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata, strica in tasta
JOŽETA NAPRETA
iz Zgornje Rečice pri Laškem (8. 3. 1927 - 7. 10. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Matjažu Piklu za lep govor in pogrebni službi Komunale Laško.
Iskrena hvala tudi osebju Doma starejših oskrbovancev Laško. Vsa dobrota in toplina tvojega srca bo ostala vedno z nami. Vsi te bomo močno pogrešali.
Žalujoči: žena Mimika, hčerke Jožica, Mimica in Dragica z družinami ter ostalo sorodstvo
Tam, kjer zdaj si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi
in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli!
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar te zaradi hude bolezni več med nami ni, naš dragi mož, očka, dedi, tast, brat, svak in dobri prijatelj
JOŽE ŠANTL
iz Ilovce 8b, Vojnik (15. 1. 1947 - 21. 10. 2019)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo.
Umrl je naš nekdanji sodelavec
MARKO ERKLAVEC
dr. med., spec. urologije zaposlen kot zdravnik specialist urologije na urološkem oddelku
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
To ni slovo, je le pozdrav. Zakaj kar lepo je, nikoli ne mine, ker v srcu nam pusti spomine.
ZAHVALA
Zapustil nas je
HERMAN RIBEŽL
iz Bevkove ulice 25 v Celju
Od njega smo se poslovili 15. oktobra 2020. Hvala vsem vam, ki ste bili in ostali njegovi prijatelji. Zahvala tudi osebju hematološkega oddelka za dolgoletno zdravljenje in dermatološki ambulanti Splošne bolnišnice Celje. Iskrena hvala gospe dr. Katarini Skubec Močič in medicinski sestri Simoni iz Zdravstvenega doma Celje.
Žalujoči: žena Cveta, hči Mojca z družino in sin Peter z družino
1048
MLADO brejo kravo simentalko, vajeno paše, prodam. Telefon 051 223-446. 1042 KRAVO s teletom bikcem prodam. Telefon 041 998-463.	1041
BIKCA, starega tri mesece, prodam. Telefon 041 814-119.	1052
BIKA, težkega dobrih 630 kg, prodam ali zamenjam za majhnega. Telefon (03) 5730-489, 041 990-278. 1053
KRAVO simentalko, brejo, prodam. Telefon 031 766-527.	1056
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VARUJMO OKOLJE S PRAVILNO IZBIRO SVEČ!
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina ...
Za vsa dela tvojih rok naj ti poplača dobri Bog!
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, babica in sestra
TEREZIJA ULAGA
iz Brdc, Dol pri Hrastniku (5. 6. 1943 - 10. 10. 2020)
Ob boleči in prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: mož Ivan ter sinova Matjaž in Janez z družinama
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
V ponedeljek je minilo leto, kar nas je zapustil naš dragi
LADISLAV TOVORNIK
iz Lažiš
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Takrat, ko bom odšel na pot brez vrnitve, vas prosim vse, ki boste ostali, da ne bi me v škatlico čudno me dali. Posujte pepel tja med trate, med rože, posujte me na sončni ga senožeti. V trati in rožah želim še naprej in dalje živeti... (J. Medvešek)
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenil naš ljubljeni mož, ati, tast, dedek, in prijatelj
FRANC VREČAR
iz Reke 29 pri Laškem (6. 1. 1944 - 14. 10. 2020)
Od njega smo se poslovili glede na trenutne razmere v najožjem družinskem krogu. Hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste bili z mislijo ob njem na njegovi zadnji poti. Hvala Komunali Laško za opravljen obred. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, dr. Stropnik in patronažni sestri Zaliki, odboru Rdečega križa Laško, duhovniku za poslovilni obred in Robiju Polancu za zaigrano poslovilno melodijo.
Žalujoči: vsi njegovi
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil ljubi partner in oče
JOŽE RECKO
iz Laške vasi pri Štorah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sodelavcem in podjetju Šumer, d. o. o., za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče, denarno pomoč in darovane maše. Zahvala gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljen obred, govornici Mateji Zakelšek za izrečene besede slovesa, gospodu Rudiju Zagajšku za organizacijo pogreba ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hči Janja, Andreja
Ekološke so tiste sveče, ki jih je mogoče v celoti reciklirati.
www.ekosveca.si;www.ekoloskasveca.si
Eco Lux d. o. o. v sodelovanju s podjetjem Plastkom d. o. o., Jesenice
PRODAM
JABOLKA bobovec za stiskanje, sok ali ozimnico prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5792-253.	1026
JABOLKA starih sort, za ozimnico ali predelavo in silažne bale, 15 EUR/ena, prodam. Telefon 031 612-160.	l 95
OSTALO
PRODAM
SUHA drva, možna dostava, Celje in okolica, prodam. Telefon 041 442-999. 1039 ELEKTRO motorje različnih moči, mlin za krmno peso in 800-litrsko cisterno za vino prodam. Telefon 051 650-114. 1038
ROČNI mlin za grozdje, sadje in štedilnik Tobi na trdo gorivo prodam po simbolični
ceni - vse skupaj za 50 EUR. Telefon 041 983-800.	1046
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
sport@nt-rc.si
PRAŠIČA, domača reja, težkega približno 230 kg, možna pomoč pri zakolu, in suha bukova drva v »klaftrah« prodam. Telefon 070 674-760.	1031
DRVA bukve, na paletah dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p MOTORNO žago Stil 045 in gramofonske plošče različnih ansamblov prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 845-404. 1025 ČRNA platišča, 16 col, z zimskimi gumami, še uporabna (60 %), za golf, in platišče 15 col, v zelo lepem stanju, prodam. Telefon 051 624-250.	1036
KUPIM
KOTEL Alfa, lahko samo spodnji, kupim. Telefon 041 976-668.	1033
n
n
p
L 93
047
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
Cineplexx Celje je začasno zaprl svoja vrata.
Mestni kino Metropol je kljub dovoljenju NIJZ in doslednem upoštevanju vseh ukrepov za varno obiskovanje prireditev moral ponovno zapreti vrata svoje dvorane.
KINO VELENJE
Kino Velenje je začasno zaprl svoja vrata.
Občasne razstave
Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do konca novembra. Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Anton Perko: Slovenski slikar v službah cesarskega dvora avtorice Gabrijele Kovačič; do 8. 2. 2021, razstava Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtorja Damirja Žeriča; do marca 2021. Trg celjskih knezov: panojska razstava ob 75-letnici Novega tednika, avtorica Darja Jan, MNZC; do konca oktobra Trg celjskih knezov in Krekov trg: panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega
Celjska kulturnica: razstava likovnih del slikarja in glasbenika Borisa Bezjaka; do 30. 10. Likovni salon Celje: razstava Umetni raj avtorja Boštjana Dri-novca; do 29. 11. Krekov trg Celje: panojska razstava ob 15-letnici Zavoda Celeia Celje; do 27. 10.
Podhod Pesje: razstava Kopališča v Šaleški dolini; do junija 2021
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah - spodnja dvorana: razstava Jelšingrad, z ljubeznijo sem te ustvaril, avtorice Lucije Čakš Orač; do 5. 12.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedi/K? % штј!
ШП7Г
muzej novejšezgodovine | celje
Za domovino z rockom naprej!
na ogled samo še do 15. novembra 2020!
Vljudno vabljeni!
www.muzej-nz-ce.si
Muzej novejše zgodovine Celje
Odpiralni čas: od torka do petka od 9.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja in prazniki od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalni razstavi o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju in Zobozdravstveno zbirko ter občasno razstavo Za domovino z rockom naprej, do 15. 11. Po predhodnem dogovoru je mogoč ogled Fotoateljeja in galerije Pelikan ter Spominske sobe Stari pisker.
V	edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog sta na ogled stalna razstava Brlog igrač in nova občasna Več kot barve, do julija 2021.
V	Fotoateljeju in galeriji Pelikan si lahko po predhodni najavi do konca leta ogledate novo občasno razstavo Obrazi.
Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine do šest oseb ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen.
Pokrajinski muzej Celje
Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 16.00 ter ob sobotah od 9.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje
Stari grad Celje
Stari grad Celje je v oktobru odprt od 9.00 do 18.00, zadnji vstop ob 17.30. V novembru pa od 9.00 do 17.00, zadnji vstop 16.30.
Na gradu je lahko 1 oseba na 20 kvadratnih metrih oziroma 100 oseb hkrati.
Ne izvajajo žive zgodovine, VR--doživetij, vodenj, zaprta sta tiskarna in kavarna Veronika. Cena vstopnine je znižana na 5 evrov.
Center sodobnih umetnosti Celje
Odpiralni čas: od torka do petka 11.00 do18.00, sobota od 10.00 do 13.00 ter nedelja od 14.00 do 18.00.
V Likovnem salonu je trenutno na ogled razstava Calling out for
Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti. Razstavišče Knežji dvor, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Muzej je odprt za vse obiskovalce za največ šest oseb z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja).
Galerija Zgornji trg Šentjur
a hero: Akcija onkraj artivizma. Na ogled je do 31. decembra 2020.
V	Galeriji sodobne umetnosti
je na ogled razstava Always & Forever. Na ogled je do 15. novembra 2020.
V	Likovnem salonu so lahko največ štirje obiskovalci hkrati, v Galeriji sodobne umetnosti
je lahko največ 12 obiskovalcev hkrati (dva do štirje na sobo).
Galerija Račka
Odpiralni čas: od četrtka do nedelje od 16.00 do 19.00.
Na ogled je razstava Radikalni odmevi teles, ki so jo zasnovali ob tretji izdaji Festivala Račka. Na ogled je do 31. oktobra 2020. V galeriji je lahko največ osem obiskovalcev hkrati (eden do dva na sobo).
Spominska hiša Alme Karlin
Zaprta za obiskovalce
Drevesna hiša
Odpiralni čas v oktobru: od srede do petka od 15.30 do 17.30, sobota, nedelja in prazniki od 13.30 do 17.30. V primeru slabega vremena je zaprta.
novi tednik
Turistično-informacijski center
Odprt po urniku: od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, sobota od 10.00 do 13.00.
V vseh objektih v upravljanju Zavoda Celeia Celje upoštevajo navodila in ukrepe pristojnih ustanov ter skrbijo za varnost zaposlenih in obiskovalcev. Obiskovalce vseh objektov pozivajo, da se držijo navodil in priporočil ter jih obiščejo le, če so zdravi.
Gledališče Celje
V skladu z novo sprejetimi ukrepi vlade za preprečevanje možnosti širjenja okužbe s koronavirusom so do nadaljnjega odpovedane vse predstave. O vseh spremembah bodo spoti obveščali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih.
Ipavčev kulturni center Šentjur
V skladu z novo sprejetimi ukrepi bodo za nekaj tednov zaprti prostori za vse dejavnosti. Do ponovnega odprtja vabijo, da spremljate njihov FB-profil, kjer vas bodo sproti obveščali o dogajanju.
sport@nt-rc.si
(stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17
Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00.
Stalne zbirke:
Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik),
Spominska soba New Swing Quarteta,
Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev),
Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074.
Ogled vseh stalnih zbirk je možen po predhodnem dogovoru. Informacije v pisarni TIC 03 749 25 23, e-mail: tic@turizem-sen-tjur.com.
Galerija Velenje
Odpiralni čas: torek, sreda in petek od 10.00 do 18.00, četrtek od 10.00 do 20.00, sobota od 10.00 do 13.00, ponedeljek in prazniki zaprto.
Na ogled je tematska razstava z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota; do 5. 12. V galeriji je lahko največ 13 obiskovalcev.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 22. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 23. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 24. oktober
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 25. oktober
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 26. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 27. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 28. oktober
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Muzejna Velenjskemgradu
Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.č0,v ponedeljek zaprto.
Stalne; razstave : Med romaniko inbarokom (6 obiskovalcev), Stalna zbirka sodobne Slovenske umetnosti, Mal da Kurnik 1920-1Č67 in Mesto, ki so mu rekli čudež (3 razstave v skupnem prostora, 6 obiskoealcev), Afrika (6 obiskovalcev), Stalna
razstava kiparja Cirila Cesarja (3 obiskovalci), Stara gostilna (2 obiskovalca), Stara trgovina (2 obiskovalca), Grajska kapela (2 obiskovalca), Šaleška dolina 1941-1945 (2 obiskovalca). Občasna razstava v grajskem atriju: Pikina fotografska razstava Po pikastičnih obronkih Šaleške doline, do 31. 10. (6 obi-skočalcev).
Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja).
Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju
Odpiralni čat: od torka do nedelje od 9.00do 17.00, v ponee deljek zaprto.
Stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju:! (6 ob iskovalcev), Uenjač-ski stroji, zunanje rrzstaviš6e (6 obiskovalckv)
Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do februarja 202t t6 obiskovalcev) Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Hiša mineralov
Odpiralni čas: od toika do nedelje od 10.00 do 18.00, v ponedeljek zaprto.
Stalna razstava: Geološka zbirka mineralov sveta in zbirka mineralov s področja Slovenije (3 obiskovalci)
Hiša mineralov je od0rtaza vse obiskovalcez upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja).
Festival Velenje
Do nadaljnjega so odpovedane prioeditve, prestavljajo vse dogodke v Domu kulture Velenje in v dvorani Centra Nova. Program Galerije Velenje bodo deloma in prilagojeno izvedli. V tem tednu so začeli z novo abonmajsko sezono. Večina abonmajev bi se morala začeti prav v prihodnjih dneh. Te prestavljajo na kasnejše datume. Izpeljali jih bodo takoj, ko bo to mogoče. O tem bodo abonente tudi pravočasno obvestili. O morebitnih drugih spremembah bodo sproti obveščali na svoje kpletni in FB-strani, za vse informacije so dosegljivi tudi na telefonskih štefilkah 035 898 25 71 ali03 898 25 90, pišete pa jim ladko niinfo@festival-velenje.si.
sport@nt-rc.si
ШШШ
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
IN0X DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Srečno, pa hvala za ribe!
Foto: Andraž Purg - GrupA
Sprejem razširjenih rok
Foto: SHERPA
L—A
Št. 43/ Leto 75 / Celje, 22. oktober 2020
Kako se izogniti plastičnemu
mestu? str. 32-33
Prva emajlirana	Portret: Matic Romih Pasivna gradnja vse
posoda za živali str. 28-29	str. 30-31 bolj zanimiva str. 36
26
INTERVJU
Gregor Videc Celjane navdušuje nad lastnim mestom
»Kaj sem kot vodnik
naredil za Celje?«
Objava celjskega vodnika se na Facebooku glasi: »Danes ob 16.00 pri Almi na Krekovem trgu.« Pri eni najbolj prepoznavnih točk v Celju sva začela tudi najino pot skozi mesto, ki ponuja številne zgodbe za velike knjige različnih žanrov, od zgodovinskih, ljubezenskih do kriminalk in fantazijskih pripovedk. Mislim, da ni veliko mest v Sloveniji, ki bi imela tako bogato zgodovino, tako zagatna imena ulic in četrti, kjer se srečujejo umetniki. Celje ima vse, kar imajo veliki, a se sramežljivo drži v njihovi senci ter čaka, da ga viseči most popelje od sramežljive skromnosti do predrznih uresničenj.
BARBARA GRADIČ OSET
Gregor Videc je že enajst let vpet v turistično industrijo, večino vodenj je imel zadnja leta v tujini. Čas karantene zaradi epidemije koronavirusa ga je prisilil, da je ostal v domovini in se kot človek številnih talentov vrnil k odkrivanju zgodb rodnega mesta. Ker je glasbenik, član celjskih glasbenih skupin Klon in Multiball, je zgodbe mesta povezal z rokom. Brez dlake na jeziku je pokritiziral in pohvalil mestno ter vseslovensko oblast. »Dejaven sem na dveh najslabših področjih. V turizmu in glasbeni industriji. Ali je lahko še slabše? Ukrepi NIJZ nam narekujejo, da mora biti občinstvo na koncertih osem metrov od odra, v turizmu so tudi posebne zahteve za vodenje.«
Videc priznava, da je turizem v Sloveniji garaško delo, zato je zadnja leta veliko delal v tujini, kjer je vodil turiste z azijskega in angleško govorečega območja. »To so bile hitre odločitve. Zvečer sem se moral odpeljati v Amsterdam, narediti večdnevno turo po Nizozemski, Nemčiji. Nato sem se odpeljal nazaj na letališče, domov
in čez nekaj dni ponovil vajo na drugem koncu Evrope. Vodil sem po Islandiji, Veliki Britaniji, celotni Evropi, vsepovsod, kjer je bilo delo zame.«
Vse to pripovedujete v pretekliku. Ali je konec vodenj po Evropi?
Tako je vsaj za letos. Konec februarja sem dobil prve odpovedi. Za letos sem imel pripravljen najboljši načrt, kako bom kombiniral turizem, glasbo in družino. Žal je koronavirus zrušil vse do tal. Nato je prišla še zgodba s turističnimi boni. Oblastniki so vedeli, da ne bodo vsi izkoristili bonov in da bodo s to potezo privarčevali. Žal smo pri tej zgodbi ostali brez kruha vodniki, turistične agencije, gostinci in kulturni sektor, ki bi lahko bili vključeni v to zgodbo. Zraven so bile še povsem ponesrečene izjave uradnikov, kako bodo ljudje dobili nazaj vplačan denar za potovanja, prihajalo je do nesoglasij med strankami in agencijami. Podobno so tudi v kulturi nečloveški predpisi, pomoči je premalo. Zdržali bomo, dokler bomo lahko, potem bomo zaprli.
Slovenska turistična organizacija se je odločila, da bo turističnim vodnikom le nekako pomagala.
Slovenska turistična organizacija (STO) je objavila javni poziv z namenom spodbujanja povpraševanja po storitvah turističnega vodenja v Sloveniji. Na voljo je bilo 146 tisoč evrov finančnih sredstev. Prijavitelji smo lahko oddali projekte v vrednosti do 2.500 evrov (vodniki) in do 5 tisoč evrov (turistične agencije) do porabe sredstev. In ta denar je bil na voljo več kot tisoč vodnikom in recimo 500 turističnim agencijam. Skozi sito nas je prišlo 48 vodnikov in agencij. Drugi dan po razpisu sem oddal vlogo in sem bil na 43. mestu. Trije v Celju smo dobili denar na razpisu. Maja Kos, ki ima vodenja po mestu, ki so prilagojena mlajšim udeležencem, in Urša Sreš ima vodenja po mestu in s kolesarskimi turami v Celju in okolici. Mi trije se spodbujamo in imamo vsak svoj način vodenja, sam vodim sprehode po mestu z zgodbami. Z Zavodom Celeia Celje bom zgodbe nadaljeval še oktobra.
Zakaj ravno celjske zgodbe in ne kolesarski izlet?
Svoje pohode sem razdelil v štiri različna vodenja, to so: mestni sprehod, mestne zgodbe, s »skejtom« ob Savinji in mestni park z drevesno hiško. Do karantene sem večino vodenj opravil v tujini. Po Celju sem slovensko skupino nazadnje vodil pred letom 2000, tujce v preteklem letu. Nisem se vpletal v lokalno srenjo, kjer so vsak po svoje izjemni moj oče Rok Videc, Mohor Hudej, Uroš Mijošek, Matija Plevnik, Niko Korenjak, Dejan Ažman ... Nisem jim želel skakati v zelje, saj nisem imel energije, ker po štirinajstih dneh ture nekje v tujini potrebuješ počitek in zame je bil ta počitek doma v Celju. K sprehodom skozi mesto poleg
standardnih zgodb dodajam svoja doživetja in zgodbe, povezane s prijatelji. Če stojim na Krekovem trgu pri Almi M. Karlin, povem zgodbo o tej izjemni popotnici in pisateljici, a temu dodam tudi svojo zgodbo glasbenih nastopov v Celjskem domu in zgodovino mojega dedka, ki je bil soustanovitelj skupine Žabe. Ko so odprli Tehnopark, sem na vodenju po mestu omenjal zgodbo Tehnomerkatorja, kako so ga imeli že takrat Celjani v zobeh, saj se niso strinjali z arhitekturno rešitvijo. Ampak danes po dolgih letih spet služi namenu in to je pozitivna stvar. Kdo so obiskovalci vaših sprehodov? Obiskovalci so večinoma Celjani, sosedje, znanci, a krog se počasi širi. To je projekt, v katerem sem pripovedovalec celjskih zgodb, in to je moj produkt. STO trenutno podpira projekt, ob koncu tega projekta pa si želim, da bi vsaj enkrat mesečno odvodil skupino, kjer bo na koncu vodenje ovrednoteno s prostovoljnim prispevkom. Rad bi pripeljal ljudi, ker imamo
»Mislim, da bi viseči most pokvaril veduto mesta. Temu pritrjujejo tudi tujci, ki sem jih vodil po mestu. Zgodba, na katero se naslanjajo idejni snovalci, me ne prepriča.«
zanimive zgodbe. V Celju lahko z zgodbami na vsakem koraku skačeš iz antike v srednji vek do 20. stoletja in nazaj. Ne odkrivam tople vode, vse je že nekje zapisano. V času karantene sem veliko prebiral stare zapiske, knjige, svoje znanje sem nadgradil, zato je vsak sprehod malo drugačen. Hočem povezati sedanjost s preteklostjo in temu dodajam svojo noto.
Ker ste si naročili pivo enega od celjskih pi-vovarjev, nadaljujva z vašim dodatkom zgodb: celjski pivovarji ...
Protaganist, Fabrika piva in Puba Beer so celjski pivovarji. Dvakrat smo se že ustavili v pivnici Tamkoučiri, spili ta piva in pokramljali. Pivovar-niške zgodbe lahko prodam kateremukoli tujcu. Četudi niso ljubitelji piva, so to zanimive stvari. Dobro je, da se ljudje družimo in sodelujemo. Veliko se o vodenjih pogovarjam z očetom, ki je že vrsto let vodnik, in z Mohorjem Hudejem. Uroš Mijošek je na primer pred časom nekje izvrtal, da je bil v Celju leta 1942 rojen Dieter Zlof (znan ugrabitelj Richarda Oetkerja), ki je nekakšna pozabljena zgodba in seveda jo danes z veseljem pripovedujem. To zgodbo vpeljem med druge žgečkljive celjske zgodbe, kot je recimo ljubezenska romanca Alfreda Nobela in Sofie Hess. Da je v Celju živel Johann Gabriel Seidl, pisec besedila nekdanje avstrijske himne, človek, ki je za svoj »pobeg« iz Celja na Dunaj moral »namišljeno« umreti, izpostavljamo v zadnjih letih.
INTERVJU
27
»V Celju sem pred dnevi opazil avstrijske skupine, ki so imele svoje vodnike. Ne vem, zakaj mi ne znamo tega zvleči na svoj mlin. Ti turisti ne plačajo vstopnin v muzejih, ker tja sploh ne vstopijo. Turisti se ne ustavijo na kavi v lokalni kavarni. Njihovi vodniki enostavno ošvrknejo Celje in preletijo mesto v kratkem času. In tu izgubljamo vsi. Želim si, da bi se zadeva obrnila in da bi z lokalno turistično organizacijo uspeli prepričati goste, da se tukaj pri nas ustavijo za dan, dva, kjer bi s pomočjo našega lokalnega nemško govorečega vodnika spoznali mesto in okolico. Zanašanje na spletno in državno promocijo mesta ni dovolj. Sedimo v avto, odpeljimo se vsaj na avstrijsko Štajersko, Koroško, od mesta do mesta, od vasi do vasi in predstavimo celotno zgodbo. Ker dobro zgodbo za razliko od mnogih imamo.«
Celje sloni na Celjskih grofih. Koliko jih vpletate v svoje zgodbe?
Na dveurnem sprehodu skozi mesto zelo malo, več seveda na Starem gradu. Izogibam se nesrečni ljubezni med Veroniko in Friderikom, Hermanu II. in Ulriku II. Večji poudarek dam raje Frideriku Žovneškemu, ki je nakazal smer, kako se bodo Celjski grofje vzpenjali po aristokratski lestvici. Velik poudarek dam Barbari Celjski, neustrašni celjski kraljici.
Kateri so najbolj prepoznavni turistični produkti Celja?
Celeia - Mesto pod mestom, celjski grad, drevesna hiška, Šmartinsko jezero in mestno jedro. Jaz samo prodajam produkte in turiste povabim, naj, če imajo čas, zgodbe poglobijo v celjskih muzejih, kjer jih bodo vodili odlični kustosi. Veselim se, da bodo v Pokrajinskem muzeju Celju končno odprli pred kratkim odkrit prostor z rimskimi freskami, ki bo kot češnja na torti, dopolnilo Mestu pod mestom.
Freske pod Staro grofijo so presežek v marsikaterem smislu. Zakaj ne znamo teh zgodb prodati tujcem? Zakaj tako sramežljivo skrivamo svojo zgodovino?
Sredstva za promocijo lokalnega turizma so razporejena tako, da zadovoljijo le osnovne želje turistov. Dela se zadovoljivo, a pogrešam zagon, navdušenje, da bi se stvari iz leta v leto nadgrajevale. Ko je bila kriza in je prišla ideja z boni, je bilo že prepozno razmišljati o tem, kako bi izkoristili to situacijo. Zgodbe čakajo že vrsto let. Ko sem angleškega sorodnika peljal po mestu, je samo strmel in se čudil naši mestni zgodovini. Ob tem je potarnal, da od letališča do Celja ni ničesar izvedel o teh draguljih. Po drugi strani moramo vedeti, da se na državni ravni promovira nekatere destinacije bolj kot druge. A če smo iskreni, kaj smo vodniki naredili za Celje? Sam se nisem dovolj vključil. Verjetno se ne bi niti zdaj, če me v ta vodenja ne bi potisnile razmere. Vodniki se preveč zanašamo na turistične agencije in te na lokalne turistične odbore, organizacije. To je začaran krog. Po drugi strani ali si želimo, da Celje postane množično obiskano kot sta Ljubljana in Praga? Vedno se v nekaj zaženemo in se spet ustavimo. Za veliko Slovencev ima Celje podobo, da se tukaj nič ne dogaja in da je vse mrtvo. A to ni res, stari del mesta je bolj živ kot pred leti. Lokalna pobuda bi morala biti močnejša in trajnostna.
Katere lastnosti ima dober vodnik?
Mora znati pristopiti do ljudi, zanimati ga mora marsikaj in mora se vedno dobro pripraviti na vodenje. Dober vodnik se zna prilagoditi situaciji, ne sme pretiravati, oceniti mora situacijo. To so izkušnje. Treba je delati tudi, ko že vsi spijo. Na destinacijah, kjer sem bil kot vodnik prvič, sem ob koncu uradnega dela šel sam raziskovati mesto, da sem se pripravil za naslednji dan.
Kaj ste se naučili od tujih vodnikov?
Marsikaj, kar sem po svoje priredil. Od vsakega se nekaj naučiš. Kot otrok sem navdušeno
spremljal očeta, ko je vodil po mestu in tujini. Veliko je bilo tujih vodnikov, ki so me navdušili.
Kako odgovorite, ko vas nekdo nekaj vpraša in nimate primernega odgovora?
Vedno povem po resnici, da česa ne vem, a da bom raziskal. In kasneje res raziščem. Moram biti iskren, saj ne morem vsega vedeti. Velikokrat ljudi spodbudim, da sami dodajo kakšno svojo zgodbo ali prigodo.
Ko ste raziskovali Celje in zgodbe mesta, vas je še katera posebej presenetila?
Najbolj me je presenetilo dogajanje v Celju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Vedel sem, da je bilo Celje izrazito nemško usmerjeno. Ko sem prebiral delo Janeza Cvirna Kri v luft! Čreve na plot!, sem spremenil pogled na Celje. Nisem si mislil, kakšen razkol je bil med prebivalci mesta. Na vodenjih po Celju se temu obdobju včasih ni dajalo veliko pozornosti. Nikoli prej nisem slišal o slovenskem boju za parcelo za gradnjo Narodnega doma ter kako so ga kasneje s težavo sezidali, odprli, obdržali. Vedel tudi nisem, da je takratna nemško usmerjena oblast nagajala pri gradnji. Presenetila me je tudi zgodovina Celjskih grofov in knezov, a žal je preveč okužena, saj so jo pisali zmagovalci. Resnica je vedno nekje vmes, saj novodobni zgodovinarji odkrivajo drugačne plati njihove zgodbe
Na Facebooku ste zapisali zanimiva vprašanja, na katera odgovarjate udeležencem na poti po mestu. Kje so snemali film o Primožu Trubarju?
Nekaj scen je bilo pri Vodnem stolpu, še jaz in moja mama sva bila statista. Moja mama je ljubiteljska igralka v Gledališču Zarja Celje. Moji stari starši (danes tudi sam z družino) živimo v Razlagovi ulici, ki je tam v bližini, tako da sem lahko snemanje spremljal od blizu.
V	Razlagovi ulici ste v času karantene imeli posebne glasbene večere, kajne?
V	bloku živimo številni glasbeniki. Anže Čater, Tomaž Ožir, Robert Kekec, jaz in naše boljše polovice smo se dogovorili, da bi z glasbo na balkonih popestrili karantensko otožnost. Vsak dan smo si dali izzive za nove priredbe. To smo počeli ves mesec Ob šestih ali sedmih
jetna in čudovita soseda Nina Majcen. S sosedi smo se zelo povezali, otroci se zdaj skupaj igrajo na dvorišču in tudi sami se zdaj večkrat družimo. Rad imam takšne pobude in nove izzive.
Pred tremi leti ste v Celjskem domu pripravili poseben dvodnevni glasbeni festival Rock the City. Odziv je bil dober, a žal se festival ni ponovil.
Zelo dobro je bilo zastavljeno, a ko smo se pogovarjali o tradicionalnih večerih, se žal ni zgodilo. Povezal sem različne ljudi v Celju, da bi lahko naslednje leto ponovili, žal je ostalo samo pri scenariju.
Čas po karanteni je pokazal ostre zobe glasbeni industriji. Koliko to občutite?
Glasbena industrija je v velikih težavah. Veste, koliko ljudi ima v glasbeni industriji nedefiniran status in ti ljudje zdaj nimajo dela. Zdaj tonski mojstri postavljajo klime. Naša skupina je imela konec avgusta enega zadnjih poletnih nastopov v Špi-talu. Celje je eno redkih mest, kjer se je poleti nekaj dogajalo in poletje v Celju so organizatorji ne glede na vse omejitve spravili pod streho. Imeli smo
dobro obiskane prireditve in tu se je Zavod Celeia Celje zelo izkazal. Ljudje potrebujemo družbo.
Poseben čar imajo glasbeni koncerti. Jih pogrešate?
Zelo jih pogrešam, ker imajo svojo magijo. Pri nastajanju skladb je veliko skrivnosti, a biti na odru je nora energija.
Kaj lahko v Celju pričakujemo prihodnje leto?
Sem večni optimist. Vodenja po mestu bodo vedno na voljo. Mislim, da bi se vodniki lahko dogovorili, da bi imeli vsak mesec kakšno brezplačno (free walking tour) vodenje. V poletnem času še katerega več. Dobrih vodnikov v Celju ne manjka, a odvisno, kdo se je pripravljen priključiti v ta krog in se ob koncu vodenja zadovoljiti z izkupičkom prostovoljnega prispevka. S kontinuiteto, promocijo in pomočjo lokalne turistične organizacije bi nam morda uspelo v mesto privabiti tudi tiste ljudi iz Slovenije, ki ga ne poznajo oziroma se ustavijo pri nas v predmestnem trgovskem središču.
Ali po vašem mnenju potrebujemo dragi viseči most med Starim gradom in Miklav-škim hribom?
Moje mnenje je, da je ta projekt nepotreben.
Mislim, da bi viseči most pokvaril veduto mesta. Temu pritrjujejo tudi tujci, ki sem jih vodil po mestu. Zgodba, na katero se naslanjajo idejni snovalci, me ne prepriča. Res je tudi, da Eifflov stolp v Parizu najprej tudi ni bil sprejet z navdušenjem, zdaj je glavna znamenitost mesta. Sam si bolj želim most, ki bi povezoval Breg in Savinjsko nabrežje, podobno kot je to nekoč že bil Kapucinski most. V Celju in okolici imamo dovolj zanimivih točk in zgodb, potrudimo se skupaj, da jih bomo še bolje predstavili, kot so že predstavljene.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Gregor Videc je bil zaradi ukrepov vlade za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom primoran odpovedati oktobrska vodenja po mestu.
28
REPORTAŽA
CaDo, prva emajlirana posoda za živali
Prijateljstvo in ljubezen do živali
združili v poslu
Ljubezen gre skozi želodec. Ni nepomembno, kaj in s kakšnega krožnika jemo. Enako ni nepomembno, iz kakšnih posod jedo in pijejo naši hišni ljubljenčki. Želja, da bi svojim kosmatim prija teljem ponudili najboljše, je nerazdružljivi prijateljici Andrejo in Tamaro popeljala na pot podjetništva. Združili sta ljubezen do živali in poslovno žilico ter trgu ponudili prvo emajlirano posodo za živali. Inovativnost, kreativnost in ljubezen do štirinožnih kosmatincev sta združili v blagovni znamki CaDo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Andreja Angelovič in Tamara Jager sta se spoznali kot šestletni deklici in med njima se je takoj spletla trdna vez prijateljstva, ki jo negujeta že tri desetletja. »Še danes se dobro spomnim, kdaj sem Tamaro prvič videla. Z očetom je hodila po blokovskem stopnišču,« se spominja Andreja. »Kmalu sva se začeli družiti in od takrat sva nerazdružljivi,« povesta skoraj hkrati. Poleg pasjih šapic, ki ju spremljajo skoraj povsod, je njun zaščitni znak širok nasmeh. Z veliko dobre volje in pozitivne naravnanosti sta pred približno letom uresničili otroške želje in napovedi. Skupaj sta spisali podjetniško zgodbo. Glede na to, da sta združili znanje in izkušnje ter vse skupaj prepojili z obilo ljubezni, verjamemo, da gre za začetek uspešne zgodbe.
Ljubezen, znanje in zdravje
»CaDo je nastal v želji po novem, inovativ-nem in zdravem izdelku za živali,« povesta. Tamara in Andreja sta obe veliki ljubiteljici živali in zdravega načina življenja. Andreja je diplomirana univerzitetna ekonomistka, ki se že deset let ukvarja s prodajo, zadnja štiri leta je bila zadolžena za prodajo Emo posode v Sloveniji. Tamara, ki je po izobrazbi diplomantka varstvoslovja in je v podjetju Majcen Euroterminal zaposlena kot vodja logistike, je v zadnjih letih pridobila bogate izkušnje v kinologiji. Že dvanajst let je prostovoljka na področju reševanja, skupaj s psičko Tio sta usposobljeni za iskanje pogrešanih oseb v naravi in ruševinah. Je inštruktorica za delo reševalnih psov, svoje znanje na tečajnike prenaša tudi v pasji šoli. »Družbo mi dela tudi belgijski ovčar Erixon, ki se počasi trudi stopiti v čevlje starejše sestrice,« še pove Tamara. »Moja psa sta moja zaveznika, učitelja, prijatelja, ki me vsak dan učita, da je treba ceniti drobne trenutke in da so najlepše stvari očem nevidne, treba jih je občutiti in zaživeti.«
Ena se spozna na emajlirano posodo in prodajo, druga ve, kaj za zdravo življenje potrebujejo psi. Kar nekaj časa sta razmišljali kje bi za njune kosmatince lahko priskrbeli kakovostne in ob tem še zdravju prijazne posode. Ker podobnega izdelka na trgu nista zasledili, sta se odločili za emajlirano posodo, namenjeno hišnim ljubljenčkom. Združili sta moči in prijateljstvo nadgradili s podjetnostjo. »Združili sva prijetno s koristnim in nastala je blagovna znamka CaDo,« povesta. »Namenjena je hišnim ljubljenčkom. Ime je nastalo tako, da sva besedama >cat< in >dog< - mačka in pes v slovenskem prevodu - odvzeli zadnji črki. In nastal je CaDo,« pojasnita.
Andreja je v letih, ko je po Sloveniji promovirala in prodajala posodo nekoč ene najbolj znanih blagovnih znamk pri nas, pridobila veliko znanja o tem, zakaj uporabljati emajlirano posodo. »Zagotovo gre za eno najboljših in predvsem najbolj zdravih posod, saj ne vsebuje niklja, zato je emajlirana posoda primerna tudi za alergike. In kar je dobro za ljudi, je dobro tudi za živali,« prednosti posod povzame Andreja. Tamara ob tem doda, da se vedno več ljudi poleg zdravih prehranskih sestavin zaveda tudi pomena posode, v kateri hrano pripravljajo ali uživajo. »Zdravje in nega imata velik pomen za srečno in dolgo pasje ali mačje življenje,« pravi izkušena kinološka inštruktorica.
Živalska zgodba J s celjskim podpisom
Andreja, ki velja za bolj zgovorno, je zadolžena za promocijo in prodajo, Tamara vse to podkrepi s kinološkim znanjem. Da bosta nekoč tudi poslovno so-
delovali, je sicer Andreja vedela že kot najstnica. Podjetna žilica se je menda pri njej kazala, še preden je zakorakala v šolo. »Že kot deklica sem se pogosto igrala, da imam svoje podjetje, v katerem lahko ustvarjam. Kot mi večkrat pove mami, je bilo v moji otroški sobi vedno veliko smeha in čvekanja, čeprav sem se igrala sama. Domišljija pri meni zagotovo deluje,« razlaga Andreja, ki v prostem času rada pleza, hodi v hribe in preživlja čas v naravi, družbo pa ji povsod dela psička
Tudi Tamara obožuje naravo in dejavnosti, povezane z njo. Rada ima tudi pristne prijateljske odnose in odkrite pogovore. Kot pravi, je zelo načelna, zanesljiva, organizirana in natančna oseba, predvsem je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. »Zato se mi je zdela idealna priložnost, da z Andrejo združiva moči in poskusiva skupaj zaplavati še v poslovne vode,« pravi Tamara.
Lačen je še pes »ful« drugačen
Kor sta povedali mladi podjetnici, sta zelo veseli številnih pozitivnih odzivov, ki so zagotovo pomembna spodbuda za nadaljnje delo. »Čeprav bi včasih radi marsikaj naredili hitreje, se zavedava, da morava stopati korak za korakom. Le tako bova lahko sledili začrtani poti,« pravita dekleti, ki za večino stvari poskrbita sami. »Imava odlične prijatelje, ki nama pomagajo, sicer pa se trudiva delovati karseda samostojno. Vse ideje so najine,«
REPORTAŽA
29
Navdih sta ljubiteljici živali našli kje drugje kot pri svojih najboljših prijateljih z mokrim smrčkom in s kosmatimi tačkami.

povesta Celjanki, ki sta k projektu povabili še eno nadarjeno celjsko ustvarjalko, ilustratorko Neo Likar. »Čudovito se je povezovati in s povezovanjem res lahko ustvarjamo dobre zgodbe,« je prepričana Andreja. In ker želita zgodbi emajli-ranih posod za živali resnično dati domači pečat, pri tem sodelujeta z Emom, ki je trenutno njun edini dobavitelj.
Trenutno je mogoče kupiti oziroma naročiti črne posode različnih velikosti z belim potiskom in posode v bež barvi s temnim potiskom, kjer je mogoče natisniti tudi fotografijo psa oziroma mačke. Poleg simpatične oblike
njune posode krasijo tudi zanimivi napisi, že skoraj izreki. Eden krasi posodo z vodo, drugi posodo s hrano. Do teh je prišlo povsem spontano med pogovorom,« povesta. »Stavek, ki pravi dom je tam, kjer moj pes poliva vodo, je moja realnost,« pravi Tamara. Andreja ob tem doda, da drži tudi: »Lačen je še pes >ful< drugačen.«
CaDo v spletni trgovini
Najprej sta posode za žejne in lačne kosmatince prodajali s pomočjo socialnih omrežij, ve-
liko naročil sta prejeli ob pomoči najučinkovitejše reklame - od ust do ust. V začetku oktobra je zaživela spletna trgovina, kjer si je mogoče vse izdelke ogledati in naročiti tudi posebne posode z imenom in s fotografijami ljubljenčkov. »To je bil za naju res pomemben korak v tem podjetnem svetu,« pravita in priznavata, da si nista predstavljali, koliko dela je zares treba vložiti v oživitev in vzpostavitev spletne trgovine. »Zdaj je tu in tega sva zelo veseli,« povesta.
Čeprav so njuno dobro poslovno idejo že zaznali tudi nekateri trgovci z opremo za živali, ostajata trdno na tleh in (pre)hitrih
širitev ne načrtujeta. Njune izdelke bo morda v bližnji prihodnosti mogoče kupiti v kateri od manjših lokalnih specializiranih prodajaln in veterinarskih postajah, ki so tudi že izkazale zanimanje za to. »Najprej mora dodobra zaživeti spletna trgovina, šele nato se lahko pogovarjamo o klasični prodaji,« ne želita prehitevati. Tudi zaradi tega, ker večje zaloge pomenijo večji začetni strošek. Za zdaj sta blagovno znamko in prodajo izdelkov zasnovali izključno z lastnim denarjem, zato se želita držati začrtanega okvirja in zastavljene poti.
Foto: Andraž Purg - GrupA
1945

V
fb Novi tednik www.novitednik
inik.si V (/
2020

Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji
30
PORTRET
Matic Romih, 24-letni Šentjurčan z zavidljivim skladateljskim opusom
»Tudi v omejitvah najdem svobodo za svoje stvaritve«
Da raje ustvarja kot poustvarja, je spoznal kot dijak. Danes, ko končuje magistrski študij kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, se lahko pohvali z zavidljivim opusom. Mladenič, ki prihaja iz Planine pri Sevnici, kjer deluje eden najuspešnejših zborov v šentjurski občini, najraje ustvarja prav za pevske sestave. Kot pravi, je čar v čustvih, ki jih lahko izrazijo pevci. Njegova dela izvajajo tudi glasbeni solisti, komorni sestavi in orkestri. Ko sede v dvorano in čaka na izvedbo svojega dela, včasih občuti živčno vojno. Ko odzvoni zadnji ton, ga ponavadi preplavi občutek zadovoljstva. Ta mu daje motivacijo. Trenutno trdo dela, da bi se prebil na dveletno izpopolnjevanje, imenovano Konzertexamen, pod okriljem katere od nemških glasbenih akademij.
TINA STRMCNIK
Matic Romih se je za skladanje začel zanimati med obiskovanjem glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju in v tamkajšnji glasbeni šoli. Kot dijak umetniške gimnazije se je najprej osredotočil na učenje klavirja pri profesorici Jeleni Dukić Segečić ter hkrati raziskoval glasbeni svet. Sprejel je izziv profesorice asist. mag. Urške Orešič Šantavec, ki je dijake spodbudila k pisanju glasbe. Ob začetnih poskusih je užival, dobil je prvi vtis, kako je, če delo napiše sam, namesto da izvaja tisto, kar so ustvarili drugi.
Skladanje ga je od takrat zaposlovalo tudi v prostem času, pisal je skladbe, pripravljal aranžmaje za strica, profesorja glasbe in priznanega zborovodjo Mateja Romiha, ki vodi Moški pevski zbor Planina, dolga leta pa je dirigiral Mešanemu pevskemu zboru Zarja. »Stric mi je veliko pomagal, dal mi je možnost,
►
Kljub programom, ki omogočajo skladanje s pomočjo računalnika, Matic Romih vse svoje delo najprej z roko napiše v notno črtovje. Tako ima pred seboj boljšo časovno predstavo in se lažje vrača v dele skladbe, ki jih je že napisal. Enostavneje dodaja nove zamisli, medtem ko bi jih med brskanjem po partituri v računalniškem programu najverjetneje pozabil, je pojasnil. »Sliši se res malo abstraktno. A delam tako, da se osredotočim le na nekaj linij, kjer vzpostavim svoja pomagala za boljšo orientacijo v celoti. Iz osnovnih zapiskov aranžiram
denta iščejo možnosti, kako se predstaviti izven akademskih prostorov. Seveda ne gre brez lastne pobude. Pozoren je predvsem na priložnosti s področja zborovske glasbe, kjer se počuti najbolj domačega. »Pisanje za zbore me je najbolj oblikovalo, moj stric ima pri tem veliko vlogo in od njega srkam ogromno znanja,« je dejal. Pisanje za človeške glasove je po njegovih besedah nekaj posebnega predvsem zaradi čustev, ki jih lahko izražajo pevci. »Zbor ima številne razsežnosti. Vsak glas, če se vanj res poglobiš, lahko sporoča svoje mnenje - včasih želi
da se izražam. Zaupal mi je, čeprav sem bil novinec in nisem imel izkušenj, kako je pisati za pevske zbore.« Mlad glasbenik je spoznal, da raje ustvarja kot poustvarja, in se odločil za študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
V družbi svinčnika in
notnega papirja
Kot študentu kompozicije mu je precej pomagalo dobro obvladanje klavirja, saj je ta pomemben pripomoček ustvarjalcev. Ti lahko z njegovo pomočjo takoj dobijo prvi zvočni vtis napisanega, ne glede na to, ali skladajo za solo glasbilo, zbor, orkester ali katero drugo zasedbo. »Klavir pomaga, da se lahko harmonsko orientiram, da vem, kaj pričakovati. Ostalo je delo domišljije, gre za to, kako si predstavljam zvočne podobe.«
»Ko pišem sodobno glasbo, se v določenih trenutkih pojavi potreba po posebnih zvokih. Čeprav imam približno zamisel, morda še ne vem, kako bi prišel do uresničitve. Takrat se lotim študijskega dela z glasbeniki.«
v večjo sliko, v končno podobo. Tako lahko vključujem simboliko, se navezujem na besedilo. Veliko bolj jasno predstavo imam, če imam gradivo ves čas pred seboj.«
Najbolj domač v zborovski glasbi
Planinčan, ki končuje magistrski študij na akademiji za glasbo pri izr. prof. Vitu Žuraju, se lahko pohvali s tem, da je veliko njegovih del že izvajanih. Obilo takšnih priložnosti je dobil v sklopu študija, ko se je prijavljal na razpise svoje akademije ali ostalih umetniških ustanov. Hvaležen je tudi svojim profesorjem, ki za vsakega štu-
prednjačiti, drugič se želi skriti pred drugimi glasovi. Razsežnosti, s katerimi se lahko ukvarjaš kot komponist, je ogromno. Ni dovolj, da se ukvarjaš le s harmonijo, treba se je poglobiti v to, kakšno mesto ima posamezen glas v vsaki liniji.« Pri tem mu, kot pravi, pomaga tudi lastna izkušnja pevca, saj je član več zborov in zasedb.
Za vsako idejo pride pravi čas
Najprej je svoje delo določenim zasedbam poslal v predogled in se priporočil za možno sodelovanje. Zdaj dela večinoma po naročilu. Dobre zamisli, ki se mu porodijo,
»Dobro zamisel >dam na hladno< in jo oživim, ko pride pravi čas za njo, ko najdem pravo zasedbo ali ko se pojavi potreba, da spišem novo skladbo za zbor ali drug glasbeni sestav.«
zapiše ali posname. Nato jih postavi »na hladno« ter čaka na pravo priložnost, da jih uresniči. Čeprav bi se splošnemu občinstvu morda zdele brez pomena, sam natančno ve, kaj bi rad z njimi povedal s pomočjo točno določenega glasbenega sestava.
Naročila so različna. Nekatera mu puščajo povsem proste roke, druga vključujejo več zahtev. Mlad skladatelj z omejitvami nima težav, v priporočila se poglobi in v okviru meja pripravi čim boljši aranžma ali skladbo. »Če so možnosti preveč odprte, lahko človek hitro zaide po svoje. Navkljub omejitvam si poiščem dovolj svobode, da znotraj okvirjev naredim svojo stvaritev,« je razložil.
Kljub temu da delo po njegovem prepričanju ni nikoli končano in da bi lahko zaradi pridobljenih izkušenj vedno kaj spreminjal in popravljal, se je zavestno odločil, da v pretekle končane skladbe ne posega. Manjših sprememb, ki glasbenikom omogočijo lažje izvajanje, se sicer ne brani. A vsega ostalega se ne dotika. »Kar je bilo v preteklosti, je bilo v preteklosti. To me je takrat izražalo, takrat sem bil takšen, a zdaj napredujem. Če bi vsako delo popravljal vsako leto, ne bi prišel nikamor.«
Vesolje v glasbi
Za marsikaterega umetnika sanje predstavlja pisanje za orkester, v čemer se je preizkusil tudi mlad Šentjurčan. Simfonični orkester
i « EL ä
V sklopu Ipavcevih dni je svoj skladateljski opus predstavil na celovečernem koncertu v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju.
PORTRET
31
RTV Slovenija je na primer izvedel njegovo simfonično pesnitev Črna luknja. Pesnitev govori o junaku, ki je potoval v vesolju, ko ga je naenkrat zajela gravitacija črne luknje. Skladba se začne z grozo, ko se človek zave, da ni več poti nazaj. »Kljub temu da je delo abstraktno, sem z zvočnimi podobami opisoval proces na psihološki in fizični ravni. Z glasbili, ki se postopoma vključujejo, sem želel predstaviti občutek padanja. To se v delu ponovi večkrat. Ko se vsa glasbila združijo v
Umetnost vsak čuti po svoje
Kako dojema sodelovanje z dirigenti? Jim rad svetuje ali se kot skladatelj postavi v ozadje? Dirigentom do neke mere prepušča svobodo, saj glasbo vsak čuti po svoje, je dejal. »Zelo zanimivo je, ko isto skladbo slišim v izvedbi različnih zasedb, ko jo dirigenti oblečejo ali interpretirajo po svoje. Takrat jo poslušam z drugačnimi ušesi. Všeč mi je, da svoje delo slišim iz drugega zornega kota.« Rad odgovori na vprašanja glede teh-
»Najboljše ideje ponavadi dobim, kadar si jih ne morem zapisati in ob sebi nimam telefona, da bi jih posnel. Takrat je le malo možnosti, da bi si jih zapomnil.«
eno točko in se energija razprši, ko junaka posrka črna luknja, nastopi sarkastična pozitivnost, saj junak na nek način umre, a preživi v brez-časju. Zaradi fizikalnih lastnosti večno obstaja, čeprav se lastnega obstoja ne zaveda.« Čeprav Matic pravi, da o fiziki ne ve veliko, skuša v sodobno glasbo prenesti motiviko nekaterih fizikalnih pojavov. Še posebej ga zanima vesolje, ki mu je v svojem opusu posvetil več del.
nične plati, ko se dirigent ukvarja s tem, kako določen del skladbe lažje izvesti ali najti pravo ravnotežje v zvoku. Kadar njegova dela izvajajo glasbeniki sami, ko nimajo dirigenta, z Matičevo pomočjo poiščejo najboljšo pot, da glasba pride med ljudi. »Izvajalce rad vprašam, kaj menijo, kaj čutijo, z razmišljanjem drugih nove ideje dobivam tudi sam.«
Del opusa Matica Romiha so lahko poslušalci drugo nedeljo v
oktobru slišali na celovečernem koncertu v sklopu Ipavčevih dni. Z izborom skladb je želel pokazati, s čim se kot skladatelj ukvarja na akademski ravni, ko sklada za soliste in komorne sestave. Na koncert je povabil glasbenike, s katerimi je poleti snemal glasbo v studiu RTV Maribor. Obiskovalcem koncerta se je predstavil tudi kot ustvarjalec zborovske glasbe in povabil zbore, s katerimi redno sodeluje. V goste je prišel tudi Akademski pevski zbor Maribor. Matic je namreč lani prejel nagrado za najboljšega mladega skladatelja na natečaju omenjenega zbora, nagrajeno pesem je sestav pod vodstvom mednarodno priznane zborovodkinje in skladateljice Tadeje Vulc tokrat izvedel v Šentjurju.
Cilj ni le skladba, ampak
tudi učenje
Nedolgo nazaj se je udeležil enoletnega seminarja v nemškem Freibur-gu. Študentje z ljubljanske akademije in ene od španskih akademij so sodelovali z ansamblom Recherche, ki izvaja sodobno glasbo. V tem času je Matic ob pomoči glasbenikov raziskoval nove razsežnosti ustvarjanja. Sodelujoči so izbrane ideje spomladi
Ш
»Ko skladam, uporabljam svinčnik in notni papir. Pišem, rišem, brišem, res je zanimivo.«
ЈШ I •	V	•	• I •	••	•
»Ce le imam cas in pravo idejo, se prijavim na tekmovanje, četudi imam na voljo le štiri dni, da delo spravim na notni papir. Če vem, kaj želim povedati, se zagotovo potrudim.«
prenesli v note, konec letošnjega septembra so dela zaživela na koncertu. Mlad skladatelj pravi, da je bila to zanj čudovita izkušnja. Še bolj pomemben kot končna skladba je bil učni proces čez vse leto, kjer je pridobil ogromno znanja.
Vsako leto se s skladbo ali z dvema udeležuje tekmovanj. Lani je med drugim na natečaju, ki ga je razpisal Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, osvojil nagrado za mladega perspektivnega
Glasba, ki ji želi Matic Romih posvetiti profesionalno kariero, je tudi njegov konjiček. S prijatelji iz domačega kraja rad poprime za glasbila ali poje ljudske pesmi. Kot pianista ga lahko slišimo v skupini Ars Groova, kjer z ostalimi člani zasedbe igra funk in plesno glasbo iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Po belih in črnih tipkah se sprehaja tudi v družbi pevke, s katero nastopata ob različnih dogodkih.
skladatelja Aegis Carmnis. Podpisal se je tudi pod glasbo za predstavo Dorimu, ki so jo učenci Glasbene šole Skladateljev Ipavcev izvedli ob 50-letnici omenjene ustanove. Delo so izvedli učenci različnih oddelkov, spremljal jih je otroški pevski zbor. Sogovornik se je pri snovanju uglasbitve precej ukvarjal s tem, kako na plan izliti svoj pogled na vi-linski svet in hkrati napisati note, ki bodo po meri glasbenikov, ki se šele učijo. Zanimivo mu je tudi ustvarjanje scenskih odrskih del. Pod okriljem akademije je za ansambel in tri glasove ustvaril komorno mini opero Gaja, ki je bila uprizorjena tako doma kot v tujini.
Trenutno trdo dela, da bi se prebil na dveletno izpopolnjevanje, imenovano Konzertexamen, pod okriljem katere od nemških glasbenih akademij. Obenem si prizadeva, da bi njegova dela čim večkrat našla pot do poslušalcev. »Mlademu umetniku je težko priti do velikih projektov. Trenutno se mi ponujajo določene priložnosti, seveda pa se moram precej boriti za izvajanja in sodelovanja pri projektih. Ko me kdo prosi za aranžma, se učim, kakšno ceno postaviti. Če se ne bi cenil dovolj, bi škodil sebi in tudi drugim skladateljem.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Ko določena zasedba izvaja moje delo, me je včasih strah, včasih se čudim, kako mi je uspelo to napisati. Kakšen del me res presune. Včasih si mislim, da bi lahko kaj naredil bolje. Občutki so odvisni tudi od tega, za kakšno delo gre in kdo ga izvaja.«
32
KORONAVIRUS PO SVETU
Ljudje s Celjskega o uspešnosti držav v boju s covidom
V ZDA in Evropi velika bitka, na Daljnem vzhodu mirno
V Sloveniji smo v začetku tega tedna glede na skokovit porast okužb v zadnjem obdobju pričakovano spet dočakali razglasitev epidemije. Ta je dokončno potrdila, da drugi val koronavirusa ni bil le zlovešča slutnja, temveč je še kako neizpodbitno dejstvo. Da smo v Sloveniji spet na veliki, najbrž še večji preizkušnji kot ob prvem valu, nima smisla izgubljati besed. Kako pa je s spopadanjem z največjim izzivom 21. stoletja drugod po svetu?
ROBERT GORJANC
O tem smo povprašali ljudi, ki imajo korenine na Celjskem in zdaj živijo ter delajo v različnih delih sveta. Našemu povabilu so se vsi prijazno odzvali in verjamemo, da si boste iz njihovih poročil, pogledov in razmišljanj lahko ustvarili podobo o tem, kako koronavirus kroji življenje posamičnih držav, iz katerih so se oglasili
kot naši sogovorniki in poročevalci. To so: Sebastijan Ko-pušar (doma iz Šempetra), ki kot novinar spremlja dogajanje v New Yorku, nekdanji dopisnik Dela in sodelavec našega časopisa, Lucija Stupica En-bohm (iz Šmarja pri Jelšah), pesnica, ki že nekaj let ustvarja in živi na Švedskem, Janko Pe-trovec (iz Prebolda), dopisnik
RTV Slovenija iz Rima, Jerneja Krajnc (iz Celja), ki si je za poklicni izziv in novo domovanje pred leti izbrala Španijo, kjer je zaposlena v logističnem oddelku podjetja, ki proizvaja steklokeramične izdelke za tuje trge, Peter Zupanc (s Polzele), učitelj v angleški šoli v kitajskem Nanningu, sicer tudi dolgoletni stalni sodela-
vec Novega tednika, in Neža Strenčan (iz Celja), mlada učiteljica razrednega pouka, ki pravi, da je na pustolovščini na Novi Zelandiji.
Vsi sogovorniki so nam ob svojih poročilih, za katera se jim najlepše zahvaljujemo, poslali tudi fotografije, ki kažejo utrip življenja v državah, kjer živijo in delajo.
Španija
Spodbuden napis na lokalu v četrti, kjer živi Sebastijan Kopušar. »New Yorka ne boste nikoli premagali.«
Sebastijan Kopušar, New York:
Spet umetna koma za mesto, ki nikoli ne spi?
»Drevje v New Yorku počasi dobiva rdeče in rumene odtenke, znamenita jesenska pobarvanka na vzhodni obali ZDA te dni ni samo znanilec zime, ampak tudi zlovešče opozorilo, da prihaja novi val okužb s koronavirusom,« opisuje milijonsko mesto v teh dneh naš nekdanji sodelavec, novinar Sebastijan Kopušar, ki že desetletje živi in dela na drugi strani luže.
»Skrbi poglablja drsenje Evrope v covid brezno, ameriška tragedija se je namreč začela po spremljanju krize v severni Italiji. Kasnejše analize so pokazale, da je >kitajski vi-rus<, kot ga s pridihom rasizma imenuje predsednik države, v ZDA prišel čez Atlantik in ne čez Tihi ocean, glavni razna-šalci so bili namreč potniki s stare celine. Nato smo bili priča nikoli končani ameriški pandemiji, ZDA so po aprilskem vrhu imele manjši padec novih primerov, nato je prišel poletni sunek, ko je sredi julija število novih primerov preseglo 75 tisoč dnevno.«
Kopušar pravi, da se po septembrskem premoru ZDA spet bližajo poletnim številkam. »Čeprav je Donald Trump že februarja vedel, za kako nevarno bolezen gre in da se virus širi po zraku, je to ne samo skrival pred Američani, ampak jih je
načrtno zavajal, da jim ni treba skrbeti, in se posmehoval nošenju mask. Tako njegovi privrženci še zdaj maske vidijo kot politični simbol in na volilnih shodih zmerjajo novinarje, naj jih snamejo.«
Medtem so ZDA postale neslavni rekorder po številu okuženih (bližajo se 8,2 milijona) in po številu smrtnih žrtev (približno 220 tisoč, po strokovnih ocenah je resnično število umrlih višje za vsaj 20 odstotkov). »Razlog je bil predvsem prehitro odpravljanje ukrepov v rdečih zveznih državah (rdeča je barva ameriških konservativcev), v katerih so republikanski guvernerji poslušali spodbujanje iz Bele hiše,« meni sogovornik in dodaja, da je sreča v nesreči, da so se zdravniki iz pomladne tragedije naučili, kako čim bolj učinkovito zdraviti covid-19, tako da se je smrtnost precej znižala.
Kopušar pravi, da vsaka zvezna država še vedno sprejema svoje ukrepe, a tokrat se zdi, da je dovolj zaščitne opreme in ne bodo več med sabo tekmovale za njen nakup. Guvernerji po njegovih besedah zdaj sprašujejo, kako bodo delili začetne omejene količine cepiva (ko bo na voljo) in kdo bo plačal cepljenje.
»V New Yorku so sprejeli poostrene ukrepe za rdeča
območja, najbolj ogrožene četrti, tako kot spomladi so prva žarišča skrajne verske skupnosti. V teh četrtih so zaprli šole, restavracije in mnoge javne prostore. Prebivalci s strahom pričakujejo, ali bo to dovolj ali pa bo mesto, ki nikoli ne spi, spet potonilo v umetno komo.«
TC
Večina okužb posledica druženj in zabav
»V celotni Španiji je trenutno položaj zelo zaskrbljujoč, še najbolj v Madridu, kjer je razglašeno krizno stanje in oblasti razmišljajo o popolnem zaprtju mesta za nekaj dni. Podatki se lahko zelo razlikujejo glede na avtonomno pokrajino. Z možem in dvema otrokoma živim v okolici Santanderja, na severu Španije ob Atlantskem oceanu, in sicer v pokrajini Kantabrija s približno 600 tisoč prebivalci. Zelo se pozna, da je gostota prebivalstva veliko manjša kot v velemestih, kot sta Madrid ali Barcelona.
Tukaj ne uporabljamo veliko javnega prevoza, življenje je bolj podobno slovenskim razmeram in ni hude gneče na uli-
cah. Spomladi smo s karanteno uspeli spraviti na ničlo število novo okuženih, a takoj ko so se odprle notranje meje in je poleti narasel turistični obisk, se je situacija poslabšala. Večina okužb je posledica socialnih stikov in druženj, predvsem mladih ljudi na prepovedanih javnih in zasebnih zabavah.
Trenutno v Kantabriji nimamo razglašenega kriznega stanja, a nošenje maske je obvezno za vse osebe, starejše od šest let, in sicer vsepovsod, v šolah, na delovnih mestih, tudi na prostem - na ulici in plaži. Zasebna druženja so omejena na največ deset oseb. Zenkrat so gostilne in restavracije odprte, a število gostov je omejeno.
Z masko tudi na plaži
Nova Zelandija
Neža Strenčan, Geraldine
V mehurčku paradiža
»Nova Zelandija je v primerjavi z drugimi državami v izjemno dobri situaciji. Lahko bi rekli, da smo v mehurčku paradiža, saj imamo v državi zgolj tri primere, a še ti so v nadzorovani karanteni. Celotna država je tako v t. i. >Levelu 1<, kar pomeni, da se življenje odvija popolnoma normalno. Še vedno skrbimo za higieno in skeniranje QR-kode na vsakem mestu, da bi bile stvari pod lažjim nadzorom v primeru ponovnega porasta okužb,« je razmere v državi opisala mlada Celjanka Neža Strenčan, ki že nekaj mesecev živi in dela na Novi Zelandiji, in sicer v različnih mestih. Trenutno je v kraju Geraldine.
Pouk poteka dokaj normalno s poostrenimi higienskimi razmerami; vodstvo šol je najelo veliko novih učiteljev, da so lahko razrede razdelili na skupine po 15 učencev in tako zmanjšali nevarnost, da bi posamezen razred doletela ka-rentena. A v našem primeru je do tega vseeno prišlo, in sicer že prvi teden pouka v septembru, ko so 6. razred osnovne šole, ki ga obiskuje moja hči, poslali domov za 14 dni zaradi pozitivnega primera in nato testirali še vse ostale. Posledično morajo ostati doma tudi starši, vsaj dokler nimajo negativnega rezultata svojega otroka.
>Sledilci< virusa ugotavljajo, da je v Kantabriji glavni krivec za okužbe (približno 28 odstotkov) obiskovanje barov in gostiln, na drugem mestu so restavracije in družinska praznovanja z ne sobivajočimi sorodniki ali prijatelji.
V krogih, v katerih se giba moja družina, imam občutek, da so ljudje že zelo ozaveščeni o nevarnostih virusa in zelo previdni. Varnostna razdalja, maske in odprta okna na delovnih mestih so naša stalnica. Družabno življenje nas je večina omejila na minimalno in na dejavnosti na prostem.«
RG
Kot je še opisala, so se prebivalci te daljne oceanske dežele na prvi izbruh okužb in karanteno v marcu odzvali zelo preudarno in odgovorno.
»Ne glede na posledice ukrepov za dohodke posameznikov ter na življenja nasploh so se prebivalci držali navodil in usmeritev, ki jih je zastavila stara in zdaj tudi nova premierka Jacinda Ardern. Tako smo v nekaj tednih popolnoma izkoreninili virus. Prebivalci smo bili sproti in jasno obveščeni o stanju v državi
KORONAVIRUS PO SVETU
33
Kitajska
Peter Zupanc, Nanning
»Drugega vala pri nas nikoli ni bilo«
»Avtonomna pokrajina Gu-angxi, v kateri živim, šteje 48 milijonov ljudi in po dveh mesecih širjenja virusa je bilo okuženih približno 260 ljudi, 2 osebi sta umrli. In to je bilo vse. Od marca ali aprila ni več bilo primerov, razen nekaj uvoženih. In podobno je v večini Kitajske,« se je z novim poročilom po več mesecih spet oglasil Peter Zupanc, naš stalni sodelavec, ki je s Kitajske za naš časopis poročal tudi, ko je bila kriza zaradi covida v tej državi najhujša.
Kot je še povedal Peter, se občasno pojavi manjše število »uvoženih« obolelih v posameznem mestu. Kot se je to zgodilo recimo v Ruiliju v provinci Yunnan. »Zaradi dveh obolelih z virusom so za teden dni zaprli celotno mesto, strogo zamrznili vse dogajanje v njem, testirali približno 240 tisoč ljudi, dokler niso potrdili, da okužb ni več.«
Ampak to se zdaj zgodi redko in gre le za določena mesta. Nasploh je življenje na Kitajskem bolj ali manj
V restavracijah tudi že brez mask in nasmeh se vrača na obraze.
normalno. Ekonomija se počasi popravlja. »Živim v eni redkih držav na svetu, kjer se to dogaja. Maske sicer še vedno nosimo, a strogo preverjanje je le na mestih, kjer prehaja veliko ljudi - recimo na podzemni železnici. Pred vstopom vanjo kontrolorji preverijo zeleno kodo, brez katere ni vstopa, in (na hitro) izmerijo temperaturo. Potuje se razmeroma enostavno po vsej deželi, seveda spet le z zeleno kodo. Šole, restavracije, kina ... delujejo normalno. Načeloma, ko si enkrat v šoli, izstopa ni - a tudi to se upošteva le delno, saj se vsi počutimo varno,« je trenutne razmere opisal Peter Zupanc.
Poudaril je še, da je način boja proti virusu vsekakor odvisen od kulture, zaupanja državi, izkušenj, velikosti države, stanja zdravstvenega sistema, in še česa. »A če vse to pospravim pod zelo splošen skupni imenovalec >hitre-ga ponovnega delovanja siste-ma<, potem je kitajski način vsekakor uspešen, če ne celo najbolj uspešen. In rekel bi, da je tako imenovan človeški način reševanja težav pravzaprav najbolj nečloveški, saj le podaljšuje agonijo in neizogibno vodi v popolno zaprtje. Le dlje traja do tega. Zanimivo, da zahodni mediji le malo pišejo o tem delu dogajanja na Kitajskem. Morda zato, ker bi se preveč videlo, kako izgubljena je v tem trenutku demokracija,« je še sklenil naš sogovornik.
RG
Živahen utrip na sejmu v majhnem antičnem mestecu Oamaru (na južnem otoku), kamor obiskovalci prihajajo po izdelke okoliških kmetov.
ter z navodili, kako ravnati. Tako ni bilo zbeganosti, hkrati smo vsi stremeli k enotnemu cilju. Zato smo danes tu, kjer smo,« je Neža Strenčan pojasnila razloge za uspešen boj s covidom na Novi Zelandiji.
Naša sogovornica je trenutno v severnem delu južnega otoka, v mestu Nelson, kjer bo nekaj tednov pomagala kot »housekeeperka« v manjšem motelčku, nato bo s svojim kombijem odšla na potep po severnem otoku. »Kjerkoli
sem, odkrivam okoliške lepote in čudovito novozelandsko kulturo, hkrati sem našla tudi nekaj novih >družinskih čla-nov<,« je Neža Strenčan optimistično končala poročilo iz države, ki se zelo uspešno bojuje s koronavirusom.
Panteon je v poletnih mesecih, kar zadeva obisk turistov, sameval, tudi v tem času ni prav drugače
Janko Petrovec, Rim
Zdravstveni sistem bolje pripravljen kot ob prvem valu
»Tudi v Italiji število dnevnih okužb spet občutno raste. Projekcije, ki so jih strokovnjaki izdelali sredi oktobra, kažejo na zapolnitev zmogljivosti na intenzivnih oddelkih italijanskih bolnišnic do sredine novembra. Italijanski zdravstveni sistem je osem mesecev po izbruhu epidemije sicer mnogo bolje odziven kot na začetku: število intenzivnih postelj se je podvojilo, v večjih mestih je več bolnišnic namenjenih izključno bolnikom s covidom, vlada je odobrila tudi 30 tisoč novih zaposlitev v zdravstvu.
Da bi se izognili krizni situaciji, je vlada Giuseppeja Con-teja sprejela vrsto zamejitvenih ukrepov. Tako je v Italiji obvezno nošenje maske povsod,
razen kadar smo popolnoma sami ali v izključni družbi oseb iz istega gospodinjstva, česar se prebivalstvo v veliki meri drži. Nadzor je pogost, zagrožene kazni so od 400 do tisoč evrov. Poleg tega niso dovoljeni zasebni dogodki, ki bi se jih udeležilo več kot 30 ljudi, vlada priporoča, naj prebivalci tudi doma omejijo število gostov na največ šest. Javnih dogodkov v zaprtih prostorih se lahko udeleži največ 200 in na prostem največ tisoč ljudi - ob upoštevanju minimalne medosebne razdalje.
Omejitve so tudi pri strežbi v gostinskih lokalih: zaenkrat ostajajo odprti, vendar je prepovedano večerno postajanje pred njimi. V Italiji so močno okrepili tudi število testov, ki
jih opravijo vsak dan. V zadnjih tednih uvajajo tako imenovane hitre teste, ki jih že uporabljajo na letališčih - za prišleke iz najbolj okuženih evropskih držav - a tudi v nekaterih šolah, da bi tako omejili odhajanje celih razredov v karanteno. Kot kaže, bodo hitre teste kmalu začeli izvajati tudi splošni zdravniki, da bi tako skrajšali čakalne dobe na točkah za testiranje, saj v večjih mestih ponekod ljudje čakajo v avtomobilskih kolonah tudi po več ur.
Šolski pouk poteka razmeroma normalno; v šolah, ki ne morejo zagotoviti minimalne medosebne razdalje, razrede pogosto razdelijo tako, da tretjina ali polovica učencev izmenično sledi pouku od doma.«
RG
Švedska
Lucija Stupica Enbohm, Stockholm:
Država pomaga vsem, proračun za kulturo
rekorden
»Individualna odgovornost med ljudmi je na Švedskem velika. Skozi desetletja so zgradili zaupanje v državo in priporočila so dovolj, da v času kriznih situacij razumejo soodgovornost. K temu pripomoreta vsaj še mirnost izražanja in strpnost v javnih nastopih.
Glede virusa so politiki redko naslovljeni, zdaj tudi nasprotja dokaj zgledno puščajo ob strani, skrbijo za to, da država deluje, medtem ko je strokovna ekipa tista, ki komunicira v okviru dnevnih tiskovnih konferenc. Vsaj na zunaj je vtis prepričljiv, čeprav vsi vemo, da so anomalije povsod. Sociologinja Maria Törnqvist je zapisala, da se >lahko prepustimo državi nočnega čuvaja in vladamo z zaprtimi mejami in vojaškim nadzorom, spodbujamo strah v
ljudeh ali pa spodbujamo odprte družbe in varovanje enakih pogojev za vse, tudi v času kriznega upravljanja<. Predvsem skrb za ranljive skupine se mi zdi ob tem najpomembnejša, spoštovanje drug drugega: starši v šolske prostore ne vstopamo, v trgovinah se bolj kot ne izogibamo drug drugemu, večina sestankov poteka na spletu, med poletnimi počitnicami Švedi pravzaprav niso potovali, še na lastne otoke ne. Prijateljske objeme ob srečanjih je zamenjal rahel priklon, srečanja so redka in če že, na prostem.
Vrtcev in šol niso zaprli, prav tako ne gostinskih obratov, hotelov, a tudi tam je vse zelo daleč od običajnega. So pa po spomladanski katastrofi v domovih za ostarele še vedno omejeni oz. ponekod nedovoljeni stiki. Maske niso obvezne.
Precej časa je minilo, da so počasi odprli kulturne ustanove. Na koncertih, predstavah je dovoljeno omejeno število obiskovalcev. Tisti, ki lahko, delajo od doma, tako se napoveduje še vsaj do spomladi. Na državni ravni so spodbude velike, država finančno pomaga vsem sektorjem, za kulturni sektor pa je letošnji proračun rekorden.«
34
REPORTAŽA
Plastični gozd ... Si ga želimo?
Dijaki na delavnici z Mojco Furman Oman.
Delavnice Enajsta šola pod mostom na GCC tudi v času covida
Kako se izogniti plastičnemu mestu?
V oktobru, ki je tudi mesec prostora, je v okviru državnega projekta, katerega pokrovitelj je ministrstvo za okolje in prostor, zavod Metro SR v sodelovanju z Gimnazijo Celje - Center že peto leto zapored izvedel delavnice Enajste šole pod mostom. Na njih se mladi izobražujejo o pomenu prostora kot skupne vrednote. Na letošnjih delavnicah so se ukvarjali s problematiko prekomerne uporabe plastične embalaže in na inova-tivne načine opozarjali širšo javnost, da se mesto počasi izgublja v morju plastike. Žal sodelujoči v tem projektu tokrat zaradi ostrejših vladnih zaščitnih ukrepov rezultatov in spoznanj na delavnicah javnosti niso mogli predstaviti na tradicionalni novinarski konferenci, ki bi morala biti v šolskem parku Gimnazije Celje - Center.
ROBERT GORJANC
»Delavnice Enajste šole pod mostom smo letos naslovili kot plastično mesto. Z njimi smo ozaveščali in izobraževali srednješolsko mladino o pomenu in posledicah vpliva prekomerne uporabe plastične embalaže na okolje in prostor. Z delavnicami smo želeli tudi poudariti pomen trajnostnega razvoja, pomen prostora kot omejene dobrine in pomen izjemnega vpliva
navad potrošnika na okolje in prostor. Želimo krepiti zavedanje, da ni težava plastične embalaže (samo) način njenega odlaganja, ampak da jo je treba ustrezno obravnavati že pri izvoru, pri potrošniku,« je o namenu letošnjih delavnic povedala dr. Mojca Furman Oman, ki delavnice v okviru zavoda Metro SR vodi s svojim možem mag. Gorazdom Furmanom Omanom.
Kot je še dodala, želijo tudi spodbuditi mlade, naj se vprašajo, koliko nepotrebne plastične embalaže uporabljajo v gospodinjstvu, da se zavejo okoljskega in prostorskega vpliva, ki ga povzroča odpadna embalaža na vseh ravneh. V prostoru se namreč s težavo odpadne embalaže srečujemo tako na mikro (potrebe po koših, ekoloških otokih v mestu) kot na širši ravni (velike površine odlagališč odpadkov), pri čemer je okoljski problem seveda še mnogo širši.
O kopičenju plastike v gospodinjstvu
V letošnjih delavnicah so udeleženci tako ugotavljali, da je glavni izvor težave, ki jo povzročajo velike količine odvečne plastike, v nas, potrošnikih. Zato so bile delavnice zasnovane tako, da jih je začela samoanaliza. Dijaki so se v domačem okolju kritično ozrli na uporabo plastične embalaže - kje vse jo uporabljamo, kje se kopiči v gospo-
dinjstvih, kje bi lahko omejili njeno uporabo, na kakšen način ... V tednu dni so številčno evidentirali kose posamezne odvržene odpadne embalaže v svojem gospodinjstvu.
»Spremljali smo uporabo plastične embalaže v domačem okolju in našteli, da vsak član gospodinjstva v tednu dni odvrže povprečno 2 kosa embalaže, v katero so parkirana živila, vsaj eno vrečko za enkratno uporabo, eno prazno plastenko, ob tem pa še 0,6 kosa prazne embalaže za higieno in kozmetiko, 0,2 kosa odpadne embalaže za čistila in 1,5 kosa druge plastične embalaže za enkratno uporabo. Skupno torej 6,5 kosa, kar na gospodinjstvo s štirimi člani znaša skupaj kar 26 kosov v tednu dni,« je analizo zbranih podatkov predstavila dijakinja Klara Sapor.
Naslednji korak v delavnicah je bil, da so sodelujoči z ravni gospodinjstva stopili na raven mesta in širšega prostora. Pogledali so, kaj odvečna plastična embalaža povzroča v okoljskemu smislu, prav tako v prostoru.
»Tako smo spodbujali zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega okolja, posredno seveda tudi z zagotavljanjem bolj kakovostnih življenjskih razmer, trajnostnega razvoja mest in podobno. Želeli smo tudi okrepiti zavedanje, da je prvi korak k rešitvi težave zmanjšanje povpraševanja po plastični embalaži, torej sprememba navad potrošnikov,« je še dejala Mojca Furman Oman.
Sporočilo je dovolj zgovorno ...
»Modna revija« in
plastični gozd kot
razmislek
Nadaljnji korak delavnic je bilo iskanje inovativnih načinov uporabe odpadne embalaže, ki ostaja v gospodinjstvu. V ta namen so zbirali odpadne plastenke, vrečke, slamice, žličke, lončke in podobno odpadno embalažo v svojih gospodinjstvih ter nato iskali možne vsebine za njihovo ponovno uporabo. Dijaki so iz odpadne embalaže ustvarili oblačila in modne dodatke ter z »modno revijo« v mestu opozorili na nujen razmislek o alternativnih načinih ponovne uporabe plastike.
V zaključnem delu delavnic so letošnjo tematiko povezali s prostorskim razvojem in z mestom tako, da so iz odpadnih plastenk izdelali inštalacijo ter jo namestili v javni prostor mesta. Inštalacija predstavlja plastični gozd in je umeščena v sicer naravno parkovno ureditev ob Gimnaziji Celje - Center, kjer ob že postavljeni glineni inštalaciji opozarja prav na dolgotrajno razgradnjo plastike v naravnem okolju. Če se na eni strani naravni material gline nazaj v naravo vrne v dobrih dveh tednih, je za razgra-
dnjo ene plastenke treba kar 450 let.
Se bo tudi Celje
spremenilo v
plastično mesto?
Posamezne plastenke v inštalaciji s statističnimi podatki opozarjajo na resnost težave, nekatere s poslikava-mi opozarjajo na problematiko mikroplastike v morjih in oceanih, druge na njeno vsebnost v vseh živih bitjih. Nekatere plastenke na težavo opozarjajo z rimami, kot je na primer »Plastenka, večna mladenka«, spet druge z grafičnimi podobami svarijo o temni prihodnosti planeta. Skupaj plastični gozd poziva mimoidoče in v okviru medijev širšo skupnost k razmisleku o prekomerni uporabi plastične embalaže in njenem vplivu na prostor.
»Po končanih delavnicah širšo javnost pozivamo, naj razmisli o svojih navadah in pričakovanjih glede uporabe plastične embalaže. Sicer smo skupaj na nepovratni poti, da se tudi Celje spremeni v plastično mesto,« je še sklenila vodja delavnica Enajste šole pod mostom Mojca Furman Oman. Foto: Gorazd Furman Oman
Na plastični modni reviji v središču Celja
Plastični maneken
Profesorica na GCC, Maja Rak, mentorica aktivnosti v mesecu prostora, je o letošnji izvedbi povedala: »V programu umetniška gimnazija - likovna smer je pomemben del vzgojno-izo-braževalnega procesa razvijanje razmišljujočega in ustvarjalnega odnosa do sveta z željo, da bi mladi postali aktivni udeleženci družbe. Od leta 2015 sodelujemo z Mojco Furman Oman in Gorazdom Furmanom Omanom, aktivnima načrtovalcema prostorskih aktov v Savinjski regiji. Dijakom tako zagotavljamo celovit vpogled v urbanistično načrtovanje zlasti z jesenskimi delavnicami in pomladanskim urbanim sprehodom po Celju. Tako smo se do letos že posvetili ekologiji, učinkoviti rabi prostora, trajnostni mobilnosti, analizi in objektivne kritike določenih prostorov (šolsko parkirišče, Kosovelova ulica, Dečkovo naselje). Dijaki s takšnim načinom dela pri predmetu bivalna kultura pridobivajo konkretne izkušnje, seznanijo se z aktualno problematiko prostorskega načrtovanja in trajnostnimi načeli bivanja.«
Energetsko varčna gradnja
Brez strokovnjakov ne gre
Kako se danes lotiti gradnje, da bo dom prijeten, na pogled takšen, kot si želimo, in ob tem še energetsko varčen, kar je vedno pomembnejši vidik pri odločanju o novogradnji in prenovi stavb? O tem smo se pogovarjali z Arnoldom Ledlom, univ. dipl. inž. arh., ki pri predmetu nizkoenergijska gradnja o tej temi poučuje dijake v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje.
TATJANA CVIRN
»Okoljsko ozaveščeni bodoči graditelji se danes pri izbiri energetskega tipa stavbe odločajo zelo racionalno. Poleg funkcionalne in estetske rešitve jim vedno več pomeni
energetska učinkovitost stavbe. Enako kot sta pri nakupu avtomobila pomembni poraba in vrsta energenta, se tudi pri stavbah kaže podobno. Od vpeljave pojma pasivna
Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC so letos pripravil dve raziskovalni nalogi s področja gradbeništva, ki sta se uvrstili na državno tekmovanje. Dijakinje Ana Androjna, Eva Gradišnik in Nika Romšak so pod mentorstvom profesorice Mete Petriček pripravile nalogo z naslovom Sona-ravna gradnja. Dijaki Urh Brezovšek, Tomaž Jakš in Domen Mrgole pa pod mentorstvom profesorja Arnolda Ledla nalogo z naslovom Podnebno varna gradnja. Obe nalogi sta skušali povezati pogled na probleme s stališča gradbene stroke in varovanja okolja.
Arnold Ledl: »Naši dijaki v tri- in štiriletnih programih se z osnovami energetsko varčne gradnje srečujejo v času celotnega učnega procesa, v zaključnih letnikih pa skušamo pri predmetu nizkoenergijska gradnja povezati usvojena znanja v teoriji ter z reševanjem praktičnih primerov pri vajah. Predvsem ves čas poudarjamo, da je v gradbeni stroki potrebno stalno izobraževanje na različnih področjih, saj je gradbenik tisti, pri katerem se stekajo poti številnih udeležencev pri gradnji objekta.« (Foto: osebni arhiv)
hiša se vedno več investitorjev pri novogradjah odloča za stavbe, ki porabijo čim manj energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje,« pravi sogovornik.
Kako naj se graditelj loti načrtovanja nove hišeinnaj kaj mora paziti?
Osnova vsakega kakovostnega objekta je kakovostna projektna dokumentacija. Korektno in intenzivno sodelovanje med investitorjem in arhitektom privede do rešitve, ki je sprejemljivaza investitorja tako oblikovno, funkcionalno kot tudi stro-
škovno. Kakovostna in energetsko učinkovita gradnja je zaradi uporabe kakovostnih materialov ter podrobnosti, ki so nekoliko zahtevnejše pri izvedbi, seveda dražja že v fazi projektiranja. Upam, da je minilčas,kosoinvestitorji izbirali projektante le na osnovi najnižje ponudbene cene in nenormalno kratkih rokov za projektiranje. Pod takšnimi pogoji je iluzorno pričakovati kakovostno projektno dokumentacijo in posledično kakovostno izdelavo objekta.
Na osnovi projektne dokumentacije in enotnih popisov
vseh del na bodočem objektu ter na osnovi projektantskega predračuna lahko investitor pridobi ponudbene cene. Pomembno je poudariti, da morajo biti ponudbe primerljive, kar pomeni, da morajo vsi ponudniki imeti enotno izhodišče glede količin, kakovosti vgrajevanih materialov ter časovnega načrta. Velikokrat se dogaja, da tega ni, zato investitor dobi različne ponudbe, ki se zelo razlikujejo glede vseh parametrov, zato jih ni možno medsebojno ovrednotiti.
Vsak ni ravno strokovnjak s področja gradnje, kaj svetujete, da bo čim manj težav pri gradnji?
Investitorju je v veliko pomoč nadzornik, ki v njegovem imenu pregleda in izbere ponudnika, ki je kakovostno, cenovno in časovno ugoden za investitorja. Poleg ponudbene cene in roka izvedbe lahko izvajalec ponuja tudi različne druge ugodnosti glede financiranja gradnje. Vsekakor je nadzornik pomemben člen med investitorjem in izvajalcem ter predstavniki organov, ki skrbijo za gradnjo. Z dobro izbiro nadzornika je investitor, ki je odgovoren za varnost na gradbišču, na varni strani glede kakovosti izvajanja del, usklajenosti izvedbe s projekti ter zagotavljanja varnega poteka del.
Pri gradnji energetsko učinkovitih stavb vgrajujejo izvajalci kakovosten material v zahtevne podrobnosti. Zato je treba poskrbeti za skrbno izvedbo po predpisanih standardih. Le takšna izvedba zagotavlja zadovoljstvo in udobno uporabo novozgrajenega objekta.
Zadnje čase je vedno bolj aktualna tudi prenova starejših, energetsko potratnih stavb, ni pa nujno, da so posegi vedno učinkoviti, kajne?
Nazoren primer slabega pristopa je tako imenovana energetska prenova večsta-novanjskih stavb. Ker je v njih velika množica etažnih lastnikov, se stežka dogovorijo že za zamenjavo stavbnega pohištva in toplotno izoliranje fasadnih površin. Sploh pri starejših blokih, stolpičih in drugih večsta-novanjskih objektih, ki so bili grajeni v časih, ko so bili standardi potresno varne gradnje še zelo ohlapni, je nujno razmišljati tudi o hkratni statični sanaciji nosilnega konstrukcijskega sistema. Zelo malo je namreč vredna potresno nevarna stavba z dobro toplotno izolacijo in všečno fasado. Umni investitorji se zato odločajo za obe vrsti sanacije hkrati, kajti le tako bodo dobili potresno varen in energetsko učinkovit objekt.
Pri toplotni sanaciji fasade je treba biti zelo pazljiv. S tem posegom bistveno spreminjamo gradbenofizikalne lastnosti obodnih elementov. Gre za spremembo glede difuzije vodne pare skozi fasadne elemente, ki se z vgradnjo zra-kotesnega stavbnega pohištva in slabo paropropustnih izolacijskih materialov še poslabša. Zato je večkrat stanje v prenovljenih stavbah celo slabše kot pred prenovo. V vsakem primeru svetujem posvet s strokovnjaki pred odločitvijo za zamenjavo stavbnega pohištva in vgradnjo termoizo-lacijske fasadne obloge.
MONT
Vse novo.
© www.remont.si B remont@remont.si Ч» 03 426 41 00
36
GRADNJA IN VARČEVANJE
Pred Dnevi pasivne hiše
Pasivna gradnja vedno bolj zanimiva
Pasivne hiše so pri nas že dobro uveljavljene in vedno več investitorjev se odloča za tovrstno gradnjo. Nič čudnega, saj je pasivna hiša trenutno najoptimal-nejša energijsko varčna hiša - letna poraba energije zaogrevanjenepresega15 kWh na kvadratni meter, kar ustreza letni porabi 1,5 l kurilnega olja oziroma 1,6 l zemeljskega plina ali 2,4 l utekočinjenega naftnega plina na kvadratni meter ogrevane površine. To je kar 80 odstotkov manj kot pri zgradbah, grajenih po trenutno veljavnih predpisih. Zgradba ne potrebuje konvencionalnega ogrevalnega sistema (peč, radiatorji...).
TATJANA CVIRN
Majhno porabo energije zagotavljata dobro izoliran zrakotesen toplotni ovoj brez toplotnih mostov ter prezračevalna napravazvračanjem toplotne odpadnega zraka. Stavba se ogreva s toplotno črpalko, primerni so tudi vsi drugi ogrevalni sistemi nizkih moči. »Zaradi majhnih toplotnih izgub stavbe so stroški za ogrevanje lahko tudi desetkrat manjši kot pri starih večinoma neizoliranih ali slabo izoliranih hišah,«
VARCUJTE času primerno.
Pristopite preko VIDEO IDENTIFIKACIJE.
Izberite najboljše, izberite ILIRIKO!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
Ali Slovenci sploh še varčujemo?
Investiranje v delnice in druge finančne instrumente je povezano s tveganji, ki pa jih lahko zmanjšamo z aktivnim upravljanjem in razpršenostjo portfelja. Borznoposredniška hiša ILIRIKA vam v ta namen v tem zapletenem in nepredvidljivem finančnem okolju nudi individualno upravljanje premoženja.
Namenjeno je vlagateljem, ki želijo svoja prosta denarna sredstva oplemenititi z investiranjem na kapitalskih trgih, vendar za sprejemanje naložbenih odločitev nimajo dovolj časa ali izkušenj. Naše poslovanje temelji na zaupanju in osebnem pristopu.
ILIRIKA online
ILIRIKA svojim strankam omogoča napreden dostop do borznih storitev. Postopek lahko opravite kadarkoli in kjerkoli, potrebujete le dostop do spleta, veljavni osebni dokument, davčno številko, podatke o bančnem računu in delujočo spletno kamero na telefonu, tablici ali računalniku.
Ta oglas je tržno sporočilo, namenjeno širši javnosti, in ne upošteva izkušenj in znanj posameznikov glede finančnih instrumentov.
Enostavnla potdo ж M.	- v<mi\	h cil	jeu
04/51 51 702 04/51 51 702 Prodajni center Škofaj Loka Prodajni center Štore			
pravi prof. dr. Martina Zba-šnik - Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pod okriljem katere deluje Konzorcij pasivna hiša. Gre za neformalno združenje ustanov, podjetij in strokovnjakov, ki s svojo dejavnostjo spodbujajo in omogočajo gradnjo pasivnih hiš in zelo dobrih niz-koenergijskih hiš (poraba energije za ogrevanje od 15 do 30 kWh na kvadratni meter). Ustanovljen je bil z namenom, da približa pasivno hišo končnim uporabnikom in investitorjem - s predstavitvijo koncepta in bivalnega ugodja ter z informiranjem o trenutnem stanju in ponudbi v Sloveniji.
Manj porabe energije in druge prednosti
Po podatkih Eko sklada, ki za gradnjo takšnih hiš dodeljuje nepovratne finančne spodbude, je pri nas več kot tisoč pasivnih hiš. Največ je stanovanjskih, vmes so tudi večstanovanjske, vrtci, šole, večnamenski športni objekti ... Grajeni so v različnih velikostih in tehnologijah gradnje, v vseh regijah in podnebnih območjih.
Ob zanimanju je tudi veliko vprašanj. »Predvsem se ljudje sprašujejo, ali so dovolj mladi, da bodo še pred
smrtjo pričakali smotrnost investicije. Odgovor na vsa vprašanja je preprost: razlogov za investicijo v pasivno hišo je kar nekaj - in niso vsi povezani z vloženim denarjem,« pravi Martina Zba-šnik - Senegačnik. »Poleg izredno nizkih stroškov za gorivo so v pasivni hiši tudi nižji vzdrževalni stroški. Pri hišni tehniki skoraj ni delov, ki bi se obrabili. Ogrevalnih naprav, ki potrebujejo vzdrževanje in popravila, pri pasivni hiši največkrat ni, zato ne povzročajo stroškov. Dolga življenjska doba prezračevalne naprave in bistveno večja trpežnost v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi napravami zmanjšujeta vzdrževalne stroške. Minimalni stroški za obratovanje in vzdrževanje pasivne hiše posledično zvišujejo mesečni dohodek, kar bo ob realno vedno nižjih plačah in vedno nižjih pokojninah v prihodnosti zagotovo pomemben dejavnik izbire.« Po njenem mnenju so pomembna tudi dejstva, da je zaradi prezračevanja v hiši zrak vedno svež in da je bivanje prijetno, saj je temperatura zraka enakomerna. Nenazadnje lahko na odločitev o takšni hiši vpliva tudi okoljska zavest, saj so izpusti toplogrednih plinov do deset- in večkrat nižji kot v običajnih zgradbah.
Dnevi pasivne hiše
Fakulteta za arhitekturo UL, Konzorcij pasivna hiša in Eko sklad bodo letos organizirali že enajste Dneve pasivne hiše, ki sodijo v sklop tridnevnega mednarodnega dogodka, ko so v številnih državah na vseh celinah za obiskovalce odprte pasivne hiše. Letos bo dogodek med 6. in 8. novembrom prilagojen trenutnim razmeram in zato bo delno izpeljan tudi po spletu.
Dnevi pasivne hiše so namenjeni vsem, ki razmišljajo o gradnji ali prenovi hiše, poznajo veliko dejstev, a bi jih radi pred odločitvijo preverili. Pridružijo se lahko vsi, ki jih zanima, kaj je pasivna hiša, kako deluje, kaj lahko od nje pričakujejo in kako je v njej živeti. Organizatorji opažajo, da se veliko investitorjev pred končno odločitvijo za gradnjo hiše udeleži prav omenjenih dnevov, kjer dobijo odgovore na ključna vprašanja, ki jim morda še vzbujajo pomisleke, da se potem lažje odločijo za energijsko učinkovito hišo. »Nemalo je primerov, ko čez leto ali dve sami odprejo vrata svoje pasivne hiše in sprejmejo obiskovalce s podobnimi vprašanji, kot so jih na začetku imeli sami,« pravi Martina Zbašnik - Senegačnik.
ČRNA METALURGIJA
RAZREZ
DOSTAVA
GRADBENI MATERIAL
STROKOVNO
SVETOVANJE
04/51 51 702
Uprava & Veleprodaja, Kranj
Kidričeva cesta 99a pon-pet: 7.00-19.00 sobota: 7.00-12.30
Železarska cesta 3 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00
Suha pri Predosjah 28 pon-pet: 7.00-15.00 sobota: 8.00-12.00
KRANJ
O
ŠKOFJA LOKA
GRADNJA IN VARČEVANJE
37
V času Dnevov pasivne hiše bo po vsej Sloveniji odprtih skoraj 20 pasivnih hiš. Nekatere so že zgrajene, druge še v gradnji. Grajene so z različnimi gradivi in tehnologijami. Dokazujejo, da standard pasivne hiše omogoča številne arhitekturne in izvedbene oblike, ki so primerne za vsa okolja. Letos se je del predstavitev preselil na splet. Obiskovalci bodo lahko izvedeli, kaj je doprineslo k odločitvi investitorja za gradnjo pasivne hiše, kako je izgledala gradnja, na kakšne težave je naletel ... in nenazadnje, kako se v pasivni hiši živi. Ob investitorju bodo tudi izvajalci, ki bodo na voljo za strokovne informacije. Seznam hiš s kratko predstavitvijo in možnostjo prijave dobite na spletni strani Konzorcija pasivna hiša (www.fa.uni-lj.si/konzor-cijph, klik na Dnevi pasivne hiše).
Nekaj hiš,kiso naogled letos.
Izris in svetovanje
Znate varčevati z vodo?
Vodni viri niso neusahljivi, predvsem pa je treba skrbeti tudi za ohranjanje njihove kakovosti. V podjetju Vodovod--kanalizacija Celje so pripravili nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo vode, kar pomeni tudi manj porabljene energije, ohranjanje okolja in omilitev podnebnih sprememb.
V	kopalnici
Med umivanjem zob in britjem zapirajte pipo.
Uporabljajte raje tuš kot kopalno kad.
Skrajšajte čas tuširanja.
Preverite, ali splakovalnik v stranišču pušča. Zamenjajte starega z novim, dvostopenjskim.
V	gospodinjstvu
Posodo raje operite v pomivalnem stroju kot ročno. Če posodo pomivate ročno, med čiščenjem z detergentom zapirajte vodo.
Pralne in pomivalne stroje vključite šele tedaj, ko so napolnjeni.
Zelenjavo in sadje perite v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo.
Ne uporabljajte vode za odmrzovanje zamrznjene hrane.
Ob nakupu novih pomivalnih in pralnih strojev preverite, če so varčni ter ali omogočajo nastavitev količine umazane posode ali perila.
GRADNJA IN VARČEVANJE
Prenesite vodič po prenovi doma in sodelujte v nagradni igri!
Ytong material v vrednosti
300 €
v
Obiščite ytong-prenova.si
Gradnja ali prenova hiše z Ytong materialom
Če se odločate za klasično gradnjo hiše, boste zagotovo prišli do točke, ko se boste odločali med klasično opeko ali porobetonom. Čeprav je za večino ljudi opeka prva asociacija pri klasični gradnji z malto, je v zadnjih letih vse bolj prepoznaven tudi beli gradbeni material - Ytong. V Sloveniji je namreč zgrajenih že preko 50.000 domov iz Ytonga, ki sicer slovi kot odličen in vsestransko uporaben material tudi pri prenovah, nadzidavah ali gradnjah prizidkov.
Spoznajte prednosti, ki jih ponuja Ytong
Ytong je gradbeni material, ki ga že več kot 40 let proizvajajo v tovarni iz Kisovca pri Zagorju. Proizvajajo ga v različnih oblikah - kot zidne bloke, zidne plošče, preklade, armirane izdelke ali polnila za izvedbo medetažnih ali strešnih konstrukcij. Glavna značilnost materiala Ytong je njegova odlična toplotna izola-tivnost, ki omogoča gradnjo tako nosilnih zunanjih zidov, kot tudi notranjih zidov in predelnih sten.
Zidanje z Ytongom je tako preprosto, da lahko za gradnjo zavihate rokave kar sami. Potrebujete le orodje in posebno takoslojno lepilno malto. O samem zidanju vas z zastavljeno prvo vrsto pouči kar Ytong inštruktor gradnje, ki vas obišče na gradbišču in vam z nasveti pomaga do konca gradnje. V primeru, da zidanje le ni vaša prva vrlina, pa se lahko zanesete na priporočene Ytong izvajalce, ki so primerno usposobljeni za gradnjo z Ytongom.
Nizkoenergijska hiša iz Ytonga
Običajno, klasično hišo lahko zgradi praktično vsak.
Ytong tipska hiša Tina s porabo energije do 20kW/m
Ytong nenosilne preklade za premostitev odprtin v ne-nosilnih stenah.
To so hiše, ki jih gradimo že desetletja, sprememb ni bilo prav veliko. Kakovostno nizkoenergijsko hišo vam bo gotovo znal načrtovati skoraj vsak arhitekt ali projektant, boste pa morali biti zelo previdni pri izbiri izvajalca. Pri izbiri materiala imate več možnosti - odločate se lahko med različno debelino zidu in temu primerno debelino izolacije.
Enoslojni zid brez dodatne toplotne izolacije
Med najbolj priljubljene sisteme za gradnjo hiše spadata predvsem bloka Ytong Termo Premium debeline 48 cm, s katerim lahko zgradite nizkoenergijsko hišo povsem brez dodatne toplotne izolacije fasade, in blok Ytong Termo debeline 40 cm. Oba se uporabljata za izgradnjo nosilnih zunanjih zidov za vse vrste objektov in po veljavnih kriterijih PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije) ne potrebujeta dodatne toplotne izolacije. Toplotna prehodnost Ytong zunanjega zidu debeline 40 cm je namreč 0,21 W/m2K, debeline 48 cm pa celo 0,17 W/m2K.
Varni pred požarom
Ker je Ytong material, proizveden iz naravnih surovin, spada v najvišji razred negorljivosti. Izjemno dobro uravnava vlago v prostoru in tako zagotavlja ugodno bivalno klimo. Zidovi imajo med ogrevanjem visoko površinsko temperaturo, torej se ogrejejo hitreje in tudi dlje ohranijo toploto. Zidovi iz Ytonga so tudi enostavni za obdelavo - od izvedbe inštalacijskih vodov do zaključnih tankoslojnih obdelav.
MIKADO M
GRADBENIŠTVO IN STORITVE
info: 041/614-104 041/577-758
031/292-384
E-pošta: mikadom12@gmail.com
Mika dom d.o.o. Mariborska cesta 86, 3000 Celje
ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE ter VDRZEVALNA DELA
Izvajamo:	
* BETONSKA DELA	* SLIKOPLESKARSKA DELA
* ZIDARSKA DELA	* TESARSKA DELA
* KERAMIČARSKA DELA	
* SUHOMONTAŽNA DELA	* ZUNANJE UREDITVE
* KROVSKA DELA	* ELEKTROINSTALACIJE
* FASADERSKA DELA	* STROJNE INSTALACIJE
GRADNJA IN VARČEVANJE
39
Sanje o lastnem domu so uresničljive
SI ŽELITE ZGRADITI SANJSKI DOM?
IZPOLNITE SI SANJE Z IZJEMNO UGODNIMI KREDITI NOVE KBM. VABLJENI NA POSVET!
nkbm.si/stanovanjski-krediti 080 17 70 infoßnkbm.si
Nova KBM
Biti lastnik nepremičnine, svoje hiše ali stanovanja je še zmeraj visoko na slovenski lestvici življenjskih prioritet. Pot do stanovanjskega kredita je v času, ki ga je zaznamovala epidemija, težja, pa vendar se vedno najde rešitev. Toliko lažje, če se kredit odločite najeti pri banki, ki vas bo opremila s kakovostnimi informacijami in vas ustrezno vodila skozi postopek, kasneje pa spremljala ves čas odplačevanja.
Ne glede na to, kaj zaznamuje določeno obdobje vašega življenja, potreba in želja po lastnem domu vedno obstajata. Vprašanje je le, kako do doma priti, kako ga financirati. Negotove razmere, letos jih je povzročila epidemija, marsikoga prestrašijo, njegovo ravnanje je zato bolj zadržano, kar je razumljivo. A vendar se sanjam o lastnem domu ni treba odpovedati. Le odgovorno in premišljeno se je treba odločiti za najem stanovanjskega kredita, s katerim si omogočite, da pridete na cilj - domov.
Ne izogibajte se kredita, ampak bodite odgovorni
Prva pomembna odločitev, ki jo morate sprejeti, je izbira zaupanja vredne banke, v kateri se boste s strokovnjaki lahko realno pogovorili o svojih zmožnostih, pričakovanjih in odgovornostih, ki vas čakajo. Izberite banko, kjer vas ne bodo le prepričevali, kako ugoden kredit ponujajo, temveč se bodo z vami pogovorili o tem, za kaj in koliko se je smiselno zadolžiti, vas opozorili tudi na morebitna tveganja, vas opremili s kakovostnimi informacijami in ustrezno vodili skozi postopek
ter tudi kasneje ves čas odplačevanja kredita spremljali.
Prvo in večno vprašanje je, ali si lahko privoščim kredit, pravijo v Novi KBM. »Odgovor na to vprašanje lahko pridobite s podrobno analizo družinskega proračuna. Zberite vse prihodke in odhodke ter tako ugotovite, koliko denarja lahko namenite odplačevanju kredita.«
»Kadar želimo nakup stanovanja ali hiše financirati s kreditom, se zmeraj vprašajmo tudi, koliko se je za nakup smiselno zadolžiti,« svetujejo pri Novi KBM, in poudarjajo, da mora biti kreditiranje vedno odgovorno. »Pomembno je namreč, da svojo željo uresničite tako, da vas ne bo ovirala pri načrtih in pisanju novih zgodb v prihodnosti.«
Za koliko se lahko zadolžite?
Svojo okvirno kreditno sposobnost lahko preverite kar sami s spletnim izračunom kreditne sposobnosti. O vsem, kar vas zanima, se pogovorite s strokovnjakom v banki. Ta vam bo pojasnil, kaj pomenita in zakaj sta tako pomembna vzdržno zadolževanje in odgovorno kreditiranje. Na vsak način se morate namreč izogniti prezadolženosti, vedno vam mora ostati zakonsko določena minimalna plača. V Novi KBM pri izračunu vaše kreditne sposobnosti ne bodo upoštevali le vaše mesečne plače, všteli bodo tudi izplačane potne stroške in stroške za malico. V naslednjem koraku se boste po posvetu s strokovnjakom odločili tudi o dobi odplačevanja, višini kredita in vrsti obrestne mere.
Pri stanovanjskih kreditih je najdaljše možno obdobje odplačevanja 31 let, znesek pa lah-
ko seže vse do 300.000 evrov. Pri Novi KBM imate možnost najeti tudi stanovanjski kredit z izplačilom v gotovini, ki ga lahko najamete za obdobje do 15 let, maksimalni znesek pa je 150.000 evrov.
Do 31. decembra 2020 vam pri Novi KBM ponujajo možnost najema stanovanjskega kredita brez stroškov odobritve in po posebej ugodni obrestni meri.
Informativni izračun za orientacijo
Prvi informativni račun, koliko bo znašala mesečna obveznost, lahko naredite sami, na spletni strani Nove KBM. Natančnejši izračun pa vam bodo naredili strokovnjaki v banki, ko bodo izračunali vašo kreditno sposobnost oziroma skupno kreditno sposobnost, če bo kredit skupaj najelo več družinskih članov, glede na izbrano vrsto kredita, način zavarovanja, morebitne poroke.
Pripravljeni na nepričakovane dogodke
Strokovnjaki v Novi KBM vas bodo seznanili z vsem, kar morate vedeti, če se vam v tem času zgodi kaj nepredvidenega, prvo pravilo pri tem pa je, da se takoj obrnete na banko, da boste skupaj poiskali najboljšo rešitev.
Zadnji korak pred sklenitvijo kreditne pogodbe je še sklenitev zavarovanj. Prvo je življenjsko zavarovanje, namenjeno vaši varnosti in varnosti vaših najbližjih. Da pa bodo pred neljubimi situacijami varni tudi vaši kvadrati sreče, ne pozabite še na premoženjsko zavarovanje.
Zemeljski plin se splača
V ENERGETIKA ^ CELJE
Pri gradnji ali prenovi hiše je eden izmed razmislekov namenjen ogrevanju in pripravi tople sanitarne vode. Kakšen sistem izbrati, da bo za zgradbo čim učinkovitejši, hkrati pa ne bo predrag?
Če želimo upoštevati še okoljske standarde in trende, se lahko naše možnosti še dodatno zožijo. Toda tu je zemeljski plin. Njegova uporaba je okolju prijazna, investicija v sistem ogrevanja pa zelo nizka. Ko ga pa že imamo, z njim lahko tudi kuhamo.
Zakaj je zemeljski plin odličen energent za vsak dom?
Preprosto, ker se investicija v zemeljski plin NAJHITREJE povrne. Pri energetsko potratni hiši v 3 letih, v varčni hiši pa v 4 letih. Zemeljski plin namreč zagotavlja NAJNIŽJO investicijo pri nakupu in montaži ogrevalnega sistema.
Cene zemeljskega plina so se občutno znižale
Poleg navedenega je potrebno izpostaviti, da so se cene zemeljskega plina v zadnjih letih občutno znižale. Tako lahko gospodinjstvo danes eno kWh zemeljskega plina kupi že za nekaj centov z vsemi davki in dajatvami vred.
Eno najnižjih cen zemeljskega plina imajo tudi zadovoljni uporabniki Energetike Celje. Prav nizka cena je eden glavnih razlogov, zakaj število uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto narašča. Teh je danes že več kot 133.460.
DOBA
VRAČANJA
INVESTICIJE
Investicija v sistem za ogrevanje na zemeljski plin se NAJHITREJE
povrne.
Vir: www.zemeljski-plin.si
energetsko varčna hiša
40
GRADNJA IN VARČEVANJE
VELUX®
Prostorno stanovanje sredi mansardnega gozda
Navdihi, ki jih ponuja pogled na les in vidne tramove v naših mansardah, bodo večni. So ena tistih inspiracij za naše bivanje, ki nimajo konca. Morda zato, ker je les prvinski, naraven in izjemno topel material; morda zato, ker nas ti tramovi spominjajo na drevesa in gozd ter spreminjajo naš dom v naravna bivališča med krošnjami? Verjetno je razlog vse to in še kaj zraven. Dejstvo je, da se pri obisku mansardnega stanovanja pogled večini najprej ustavi na strešni konstrukciji.
Leseni stebri pa nimajo nujno le dekorativne vloge, lahko jih uporabimo tudi kot gradnike, med katere vpnemo pregradne zidove, police ali ograje. Če imate torej možnost, vsekakor ohranite vidne stebre, tramove in špirovce. Na kakšen način naredijo mansardno stanovanje edinstveno, lepo kaže primer obnove v Mariboru.
Za obilje naravne svetlobe v osrednjem bivalnem prostoru so zaslužni ustrezno število strešnih oken in steklena drsna vrata, ki ga povezujejo s prostrano strešno teraso.
Prav poseben čar temu prenovljenemu mansardne-mu stanovanju dajejo vidni, očiščeni in prebarvani elementi starega smrekovega ostrešja.
Zapiranje stropa je stvar preteklosti
Če želite izkoristiti vse prednosti, kar jih ponuja mansardno stanovanje, začnite pri tem, da izkoristite celotno višino stropov. Zapiranje stropa na višini dveh metrov in pol je preživeta rešitev. Danes vemo, da je potrošnja energije na račun ogrevanja dodatnega prostora tik pod slemenom praktično zanemarljiva. Če bo stanovanje odprto do slemena, bo zagotavljalo izjemno izkušnjo odprtosti in zračnosti ter popolno izrabo prostora na galeriji. Prenovljeno mansardno stanovanje v Mariboru je krasen primer, kako lahko ta odprtost ustvari zares izjemen interier.
/
Vsako drugačno, a z istimi prednostmi
Zaradi lomljenega stropa ima vsako mansardno stanovanje svojo posebno obliko, ki ga dela drugačnega od preostalih mansardnih stanovanj. Njihove poševne strope spremlja praktična prednost, ki je skupna vsem: omogočajo namestitev strešnih oken, ki zaradi odličnega kota vpadne svetlobe zagotavljajo za kar 30 odstotkov boljšo osvetljenost prostora kot primerljivo velika frčadna okna. Umestitev strešnih oken na južni strani strehe iz tega razloga bistveno vpliva na pozitivno energetsko bilanco v zimskem času. Skoznje namreč pride čez dan več toplote, kot ponoči zaradi njih nastane izgub. Poskrbeti morate le za to, da preprečite pregrevanje mansarde ob vročih poletnih dnevih. S tem izzivom najučinkoviteje opravi kombinacija zunanjih in notranjih senčil.
Ena največjih prednosti (tudi) tega mansardnega stanovanja je veliko naravne svetlobe, ki je zaslužna za dobro počutje in - kot dokazujejo znanstveniki - tudi za zdravje stanovalcev.
Z nekaj načrtovanja in malo iznajdljivosti so odlično izkoristili dvoetažni podstrešni prostor in mansardno stanovanje spremenili v svetel in prostoren raj pod nebom.
Dnevna svetloba nima nadomestka
Kljub vsej današnji tehnologiji dnevna svetloba ne pozna umetnega nadomestila, saj je njen spekter specifičen in vsak dan edinstven. To je neposredno povezano z našim počutjem: če vstopimo v napol temačen prostor, nas to lahko spravi v slabo voljo. Če pa pridemo v prostor, ki je dobro osvetljen z naravno svetlobo, se nam počutje izboljša. Ljudem je naravna, topla bela svetloba za bivanje ne le najprije-tnejša, ampak tudi nujna. Daje nam občutek udobja, zavetja, varnosti in ljubezni. Tudi po izsledkih številnih raziskav zadostna količina dnevne svetlobe podnevi zmanjšuje motnje spanja ponoči.
Ko imate dovolj svetlobe, potrebujete le še nekaj, kar vam bo poleg vidnih lesenih tramov v vaši mansardi dajalo občutek, kot da ste v naravi, v kakšnem gozdu. Nekaj, kar je enako kot dnevna svetloba nujno, da ostanete zdravi, produktivni in zadovoljni: zakaj vse je pomemben svež zrak in kako lahko skrb zanj prepustite tehnologiji. Danes si lahko omislite strešna okna s senzorji, ki v vašem domu stalno nadzirajo temperaturo, vlago in količino CO2. Ta pametna tehnologija lahko povsem sama skrbi za odpiranje in zapiranje električnih strešnih oken in senčil in tako zagotavlja najbolj optimalne bivalne pogoje.
1Ш1
■ v
ш
1
Izberite svoje strešno okno in vnesite svetlobo v vaš dom.
Več na: www.velux.si T: 01 724 68 68
© 2020 VELUX GROUP ® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI
TO i—I 1-Л
d
j5
o o "d
'E
>
_o
co X
GRADNJA IN VARČEVANJE
41
PETRE
Pokrijemo vse priložnosti
Petre šotori - hale d.o.o.
Čeplje 51, 3305 Vransko, info@petre.si , 03 703 21 00
lastna proizvodnja
maksimalno prilagajanje dimenzij
kratki dobavni roki
hitra in enostavna montaža
mobilnost
skladnost z zakonodajo
PRIREDITVENI ŠOTORI
dl
SKLADIŠČNE HALE
DODATNA OPREMA
SERVIS IN PROIZVODNJA
Rešitev je lahko montažni skladiščni šotor
Če se soočate s pomanjkanjem skladiščnih prostorov, če pogrešate večjo garažo, delavnico ali potrebujete celo hlev, je ena izmed idealnih rešitev postavitev montažnega skladiščnega šotora ali skladiščne hale. Oboje lahko kupite ali najamete.
Kot pravijo v podjetju Petre, so za potrebe skladiščenja razvili lasten izdelek, ki je skladen s predpisi in opremljen z dokumentacijo, ki jo potrebujete za postavitev nezahtevnega objekta. Skladiščni šotori ALU PRO so na
trg dani kot celota in so tudi v celoti slovenski izdelek.
Med številnimi prednostmi tovrstne gradnje velja izpostaviti hitro in enostavno montažo. Vse, kar naročnik potrebuje, je primerno utrjen teren. Za postavitev objekta niso potrebno gradbena in betonska dela. Prav tako na mestu postavitve konstrukcije ni treba variti elementov.
Skladiščni šotori so namenjeni skladiščenju opreme, pri kateri nihanje zunanje in notranje temperature ne vpliva na njihovo uporabnost in kvaliteto. V primeru skladi-
ščenja občutljivih elementov (kartonska embalaža itd.) se enostavno doda dodatna zaščita z notranjo protikon-denčno ponjavo. Naročnik lahko izbira med različni tipi vrat: PVC-vrata, drsna kovinska vrata, sekcijska/rolo vrata, vrata za osebni prehod ...
Aluminijasti skladiščni šotori so tako primerni za skladišča, jahalnice, prekritja viaduktov in ostalih gradbišč ter za druge namene.
Številne prednosti
V podjetju Petre beležijo v zadnjih letih povečano
povpraševanje po tovrstnih objektih, saj je za uporabnika gradnja zidanih objektov velik logistični in finančni zalogaj ter časovno zamudna.
Uporabniki vidijo številne prednosti, kot so: lahka aluminijasta konstrukcija, enostavna montaža in demon-taža, enostavna prestavitev šotora že v nekaj dneh, vremensko odporna konstrukcija in kritina (prilagojenost na sneg, veter, dež ...), naročnik lahko izbira med različnimi kritinami (PVC, valovita pločevina, termo paneli ...). Nenazadnje si lahko naročnik
izbere tako barvo platna kot tudi kritine. Lastna proizvodnja konstrukcij v podjetju Petre omogoča kratke dobavne roke (2 do 3 tedne od potrditve naročila).
Ureditev
dokumentacije za
postavitev
Po novem gradbenem zakonu (GZ) ter klasifikaciji objektov je za gradnjo potrebno gradbeno dovoljenje. Po GZ se vodi za pridobitev dovoljenja skrajšan postopek za nezahtevne objekte (dane na tržišče kot celota).
ALU-skladiščni šotori so dani na trg kot celota, v podjetju Petre pa je projektna dokumentacija vključena v ceno objekta.
Servis in
vzdrževanje
Servis in vzdrževanje sta hitra in učinkovita. PVC-po-njave je mogoče enostavno oprati. V primeru poškodbe objekta monterji temeljito pregledajo konstrukcijo, spoje ter povezave. Na podlagi ugotovljenih napak ali poškodb izdelajo oceno in določijo obseg popravila.
42
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Dr. Avguštin Stegenšek začetnik slovenske umetnostne zgodovine
Družina Stegenškovih izhaja iz Malih Grahovš pri Vrhu nad Laškim, kjer je na kmetiji gospodaril Avguštinov ded Matija Stegenšek. Njegov mlajši sin Andrej se je, potem ko je kmetijo prevzel starejši brat Martin, odselil v bližnje Tevče. Z ženo Ano sta najprej živela kot kočarja. V tem času so se jima rodili prvi štirje otroci. Da bi lažje preživljal družino, je iznajdljiv in podjeten Andrej Stegenšek delal kot mlinar. Istočasno se je izučil za tesarja in malo kasneje postavil lastno žago. Za svojo družino je zgradil novo večjo in lepšo hišo, ki je izžarevala njegove gradbeniške zamisli, znanje in občutek za estetiko.
Dr. Avguštin Stegenšek se je rodil 7. ju-	ko, se je vpisal na mariborsko bogoslovje.
lija 1875 v Tevčah pri Laškem. Starši so	Leta 1898 je bil posvečen v duhovnika.
nadarjenega sina najprej poslali na gimna-	Leto za tem je na pobudo škofa Napotnika
zijo v Celje, nato na dijaško semenišče v	odšel na študij arheologije in umetnostne
Maribor. Po maturi, ki jo je opravil z odli-	zgodovine v Rim. Po vrnitvi v domovino
(1875-1920),
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je leta 1965 na pročelju Stegenškove domačije v Tevčah 32 odkrilo spominsko ploščo.
Dr. Avguštin Stegenšek (1875-1920)
je dobil mesto suplenta za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovnem učiteljišču. Poleg službenih obveznosti je opravljal tudi izpite na graški univerzi, kjer je bil leta 1906 promoviran za doktorja filozofije, kar mu je omogočilo, da je bil leto kasneje imenovan za rednega profesorja cerkvenega prava, cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvene umetnosti na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru.
Umrl je 26. marca 1920 v Mariboru. Pokopan je na pobreškem pokopališču.
Se nadaljuje.
Tomaž Majcen, Muzej Laško
ALBUM S CELJSKEGA: OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI
Latkovske žene ob blagoslovitvi gasilskega doma, 1926
Gasilsko društvo Latkova vas je bilo ustanovljeno 16. februarja 1902 pod imenom Požarna bramba Ladkova vas. Pričujoča fotografija je nastala 8. septembra 1926, ko so v središču vasi zgradili in odprli nov zidan gasilski dom. To je bil prvi zidani dom v širši preboldski okolici in je pozneje služil tudi za gasilsko godbo na pihala ter postal središče vaškega življenja, raznih tečajev in vaj.
PGD Latkova vas danes šteje več kot 160 članov in pokriva območje druge polovice dela Latkove vasi v občini Prebold. Je gasilska enota I. kategorije in sodeluje po potrebi na širšem območju občine Prebold ali v sosednjih občinah. Društvo je že od nastanka »središče« Latkov-čanov, saj poleg tega, da skrbi za požarno varnost, prireja in organizira tudi kulturne in družabne prireditve.
Uporabljena vira: Dolinar, Ivan: Zgodovina Latkove vasi v Spodnji Savinjski dolini, 2004, str. 67-68; Fonda, Mihael: Zgodovina Prostovoljnega
Od leve sedijo: Marija Ocvirk, Urška Janc, Lenika Ribič, Julka Ocvirk, sestri Marija in Amalija Rojnik; v prvi vrsti stojijo: Terezija Ocvirk, Fanika Stergar, Cilka Škof, Pavla Medved, Ivanka Lenko, Kati Ribič; Karolina Škof, Marija Ajdič, in Helena Horvat; v drugi vrsti stojijo: Pepca Medved, Neža Kramar, Pavla Lenko, neznana, Jože Ribič, Franc Cilenšek, Amalija Lapan in sestri Lojzka in Marija Zagožen.
gasilskega društva Latkova vas, http://www.gz-prebold. si/images/dokumenti/PGD_ Latkova_vas.pdf
Prispeval: Janez Osetič
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Patrick Gray in Justin Skeesuck: Nikoli vama ne bo uspelo!
Resnična moč prijateljstva
Nikoli vama ne bo uspelo je eden od stavkov, ki ga dva prijatelja pogosto slišita med 800-kilometrskim romanjem v Santiago de Compostela. Ta nespodbuden stavek mimoidočim zleti iz ust, ko vidijo, da je Justin priklenjen na invalidski voziček. Čez drn in strn ga vodi njegov najboljši prijatelj Patrick. Ob tem se moža, ki se poznata od otroštva, učita o dajanju in sprejemanju ter o tem, kaj pomeni, da svojo usodo položiš v roke drugega.
Justin Skeesuck od srednje šole čuti pešanje moči v mišicah. Pomaga si z opornicami in s palico. Njegove mišice ga sčasoma ne morejo več nositi in kmalu izve, da mu bo nevrološka bolezen skrajšala življenje. Sčasoma se lahko premika le še s pomočjo invalidskega vozička. Tudi njegove roke so vedno bolj šibke.
Ko leta 2012 po televiziji spremlja prispevek o romanju po Jakobovi poti in o njem navdušeno spregovori svojemu najboljšemu prijatelju, mu ta obljubi, da ga bo spremljal. Patrickova družina proda svojo hišo v San Diegu in se preseli v Idaho. Sopotnika iz mladih let s pomočjo spletne strani in objav na družbenih medijih začneta zbirati denar za potne stroške in opremo. Dodatno motivacijo jima vlije podjetnik, ki s svojimi poslovnimi partnerji zbere več tisoč dolarjev za terenski invalidski voziček, ki bo Justinu omogočil prehod čez tri gorske prelaze ter čez makadamske in tlakovane poti.
Že na začetku potovanja se srečujeta z ovirami pri vhodu in izhodu na vlak, s stopnicami, ki vodijo do hotelske sobe, in podobno. A to ni še nič. Vsak dan, ko morata premagati skoraj 30 kilometrov poti, ju preseneti kakšen izziv. Strme ceste, posejane z velikimi kamni ali brazdami, ozke stezice, več ur naprezanja ... Kadar je pot neprehodna za invalidski voziček, ga Patrick Gray zagozdi, Justina pa s pomočjo še enih močnih rok po pobočju nese s pomočjo posebnih nosil. Kljub vsemu se prijatelja velikokrat strinjata, da na svetu ni kraja, kjer bi bila raje.
Justin je povsem odvisen od pomoči svojega prijatelja in nemalokrat se zgodi, da Patrick med naročanjem zajtrka ali kupovanjem v trgovini svojega popotniškega partnerja pozabi v kakšnem kotu, kjer ga »parkira«, obrnjenega proti zidu. V hotelih ga umiva, dviguje na posteljo in z nje ter pripravlja vse za pot, pregleda in popravi voziček, pripravi malico in pijačo. Justin se res ne more premikati sam, a to ga ne odvrne od tega, da k premikanju meja ne bi spodbudil svojega prijatelja. Patrick na romanju vedno bolj premišljuje o svojih odnosih z ženo in otroki, o času, ki bi jim ga lahko posvetil, a jim ga zaradi obilice dela ali pomanjkanja volje ne pokloni. Spozna, da je dal na prvo mesto službo, družino pa potisnil v ozadje. Opaža, da je njegov prijatelj bolj povezan z otroki, čeprav se zaradi bolezni z njimi ne more igrati ali jih spremljati pri dejavnostih. Oba romarja se vedno bolj zavedata, da jima družina daje brezpogojno ljubezen, kljub temu da imata vsak svoje pomanjkljivosti.
Justin se na potovanju velikokrat vrača v preteklost, v čase, ko je njegova bolezen napredovala in je postajal vedno bolj odvisen od žene in drugih. V dneve, ko se mu je vse zdelo črno, ko je vedno težje opravljal delo grafičnega oblikovalca in ko je razmišljal o samomoru. Obupu sčasoma obrne hrbet in se oklene zaupanja, da imajo tudi njegove omejitve svoj smisel.
Svoj boj bije tudi Patrick, ki se najprej jezi nad prijateljevo usodo in le počasi dojema, da bolj kot jeza zaležejo njegova pomoč, čas, ljubezen in sočutje. »To, kar lahko damo drugim in kar dajo drugi nam, nima omejitev,« pravi. In dodaja: »Justin me je s sprejemanjem svoje bolezni naučil nekaj novega: da se skozi življenje, ki zna biti grdo, lahko prebijem samo, če drugim prepustim bremena, ki jih sam ne morem nositi.« Tudi sam mora na romanju sprejeti pomoč drugih, saj ima po več kot 500 prehojenih kilometrih zaradi napora vedno hujše zdravstvene težave. Ko prijatelja čaka še zadnji gorski prelaz, jima pomoč ponudi ducat neznancev, ki želijo poskrbeti, da bosta srečno prispela do cilja. Ko končata zastavljeno pot, se njuno skupno potovanje šele začne.	TS
NIKOLI
800 kil0nietrsk0 romanje v kompostelo,
VAMA NE BO
dva prijatelja in en invalidski voziček
USPELO!
BRALCI POROČEVALCI
43
Potomka v Vojniku spet bogato obrodila
Narava se ne ozira za človekove težave, ampak ima svoje zakonitosti. To so tudi letos ugotovili člani upravnega odbora Društva vinogradnikov Vojnik. Organizirali so že trinajsto vinsko trgatev vojniške potomke, ki je njihov ponos.
Spet je pokazala vse razkošje svojega pridelka. Podarila je ves čar brezhibno zdravega grozdja s presenetljivo težo 47,20 kg. Pridružila se ji je tudi »sestrica«, ki uspeva v Novi Cerkvi. Trta Mihaela je podarila 15,80 kg grozdja. Njen vzoren viničar je Viki Štokojnik. Za vojniško trto predano skrbi viničar Franc Dajčman, kletari predsednik društva Mirko Krašovec.
Istočasno so trgači s pomočjo župana Branka Petreta in predsednice KS Vojnik potrgali tudi grozdje na trtah sorte chardonnay v vinogradniškem kotičku pri trgovini Mercator. Na treh trsih je bilo kar 22,40 kg grozdja.
Letos je bila trgatev bolj skromna, a tradicija se ni prekinila. To je v nagovoru poudaril tudi župan Branko Petre (tudi skrbnik trte) ter da smo lahko na to ponosni, a tudi na prvo penino, pripravljeno iz tega grozdja - modre kavčine. Stara resnica vinogradnikov pravi, da mora gospodar prihraniti nekaj »starine« (lanski letnik) za trgače. Za to je poskrbel kletar potomke, predsednik Mirko Kra-šovec. In s popitim kozarcem vina potomke letnik 2019 so se trgači v deževnem večeru zadovoljni razšli. In tudi stare melodije harmonikarja Recka so popestrile prisrčno prireditev. Spomnimo se tudi prve trgatve, ki je potekala v hudem nalivu.
Istočasno so spet zbirali grozdje za društveno vino Vojničan. Zanimivo, da so Vojničani prvi začeli zbirati grozdje za ta namen. Nekateri so zbirali ali še zbirajo vino. 16 članov društva je letos darovalo 172 kg grozdja. V znak pripadnosti društvu je sedem članov prispevalo denar. Iz grozdja sort laški rizling, chardonnay, kerner, ši-pon, renski rizling, sauvignon, rumeni muškat ... (rdečih sort letos ni bilo) bo prizadeven podpredsednik, neumoren organizator, društveni kletar Miran Kovač skletaril društveno vino Vojničan.
Mentorica Tadeja Vodovnik Plevnik (še prej mag. Anton Vodovnik) vedno poudarja: »Samo iz zdravega tehnološko zrelega grozdja bo lahko dobro vino!« Da je to res, potrjujejo sama zlata priznanja za vojničana na vsakoletnem ocenjevanju vin.
PAVLE LESKOVAR
Trgatev žalske potomke Nikolaje
i* r
Prvi grozd je odtrgala vinska kraljica Suzana Čakš.
Člani Društva savinjskih vinogradnikov so na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom 7. oktobra že 14. odtrgali Nikolajo, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Gre za potomko najstarejše trte z mariborskega Lenta.
Tudi letos je bogato obrodila. Grozdov je bilo 80 in so bili lepo dozoreli. Tokrat je trgatev potekala v okoliščinah, ki jih narekuje koronakriza. Na začetku je trgače pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos in pohvalil skrbnika ter člane Društva savinjskih vinogradnikov, ki vzorno skrbijo za trto in za visoko kakovost vin v Savinjski dolini. Prisotne sta pozdravila tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Slednji je v govoru omenil, da je to verjetno zadnja trgatev v Savinjski dolini, saj so vinogradniki zaradi zgodnje letine grozdje že potrgali. Za modro kavčino to ni prepozno, saj je pozna sorta.
Iztok Uranjek iz PGD Arja vas je prav tako pozdravil zbrane in prinesel približno 10 kg grozdov arnavčanke, ki raste pred poslopjem tamkajšnjega gasilskega doma. Nekaj grozdov je dodal tudi vinogradnik Jože Bosner iz Goto-velj. Nato je z žalske trte Nikolaje prvi grozd odtrgala vinska kraljica Suzana Čakš, sledili so župan Janko Kos in predsednik društva Silvo Marič ter skrbnik Jože Sopotnik. »Naprešali« so malo več kot 35 litrov mošta, ki je bil tudi izredno sladek in ga bo občina imela za protokolarne zadeve. Med trgatvijo so An-draški godci zaigrali nekaj vinskih napitnic, program je vodil Jože Sopotnik.
TT
Evropski dan jezikov
V današnjih časih je vedno bolj pomembno, na kakšne načine se sporazumevamo. Pri tem nam zelo pomaga poznavanje tujih jezikov. S tem namenom se v šoli že leta učimo angleščino, nekateri tudi nemščino in hrvaščino. Vsem je znano, da se tujega
jezika najhitreje in najbolj učinkovito naučiš, če ga uporabljaš v vsakdanjem življenju (gledanje filmov, novic ...), še bolje je, če imaš možnost, da obiščeš državo, v kateri ta jezik govorijo. Da bi se še dodatno izurili v razumevanju in govorjenju angleščine,
je konec septembra ob evropskem dnevu jezikov OŠ Petrovče obiskal Nizozemec, naravni govorec angleškega jezika. Podrobno nam je predstavil svojo rojstno državo, njene značilnosti, znamenitosti in še marsikaj drugega. Povedal je tudi, da zelo uživa v raziskovanju ter ogledovanju lepot Slovenije. Na koncu njegove predstavitve smo mu lahko zastavili še nekaj vprašanj v angleščini.
MATIC NAREKS, 9.b,OŠ Petrovče
Radovan Gobec - naš likovni motiv
V petek, 25. septembra, smo v Kulturnem centru Laško odprli razstavo del dveh avtorjev in enajstih avtoric Likovnega društva Laško. Razstava se imenuje Radovan Gobec - naš likovni motiv.
Likovno društvo Laško letos praznuje deseto obletnico in petnajst let delovanja na področju likovne umetnosti v Laškem.
Letos smo izbrali za motiv Radovana Gobca, ki je napisal več kot tisoč skladb. Od leta 1932 do 1944 je živel in delal v občini La-
ško. V tem času je do druge svetovne vojne služboval kot učitelj v Laškem, na Henini in v Jurkloštru. Nato se je zaposlil kot občinski uradnik v Jurkloštru. V tem času je vodil več pevskih zborov in napisal operete Tremarski dukat, Habakuk in Planinska roža, ki je bila od vseh operet največkrat predvajana.
S svojimi deli želimo počastiti deset let delovanja Likovnega društva Laško in 111. rojstni dan Radovana Gobca ter se tako zahvaliti za številne skladbe, ki si jih predvajamo še danes.
Vabljeni na ogled razstave del Likovnega društva Laško v Kulturnem centru Laško do konca oktobra.	MILENA ŽOHAR
44
BRALCI POROČEVALCI
Tudi v izrednih razmerah se ne dajo
Minevajo dnevi, tedni, mi pa še vedno živimo v strahu pred okužbo, pred tem, da bomo zboleli. Člani Medobčinskega društva delovnih invalidov (MDDI) Celje nas potrebujejo, želijo si druženj, pogovorov in osebnega stika. Pogrešajo veselje, ki ga pripravimo za njih ob petju, harmoniki in klepetanju. Težji invalidi na takšno srečanje še posebej težko čakajo. In odločili smo se, da se bomo pod posebnimi pogoji odpravili na Gorenjsko.
Aktivisti so se strinjali, da pu v avtobus smo za dobro bomo pripravili prav prijetno jutro imeli razkuževanje in in posebno srečanje. Ob vsto- delitev mask. Med potjo sem
prisotnim na kratko opisala stanje okužb v tem času. Posebej sem poudarila pomen upoštevanja navodil ustreznih ustanov. Če se bomo vsi držali ukrepov in upoštevali misel, da vsak zase lahko stori največ, bomo ostali zdravi in se obvarovali okužb.
Postanek na Brezju, kjer smo razkužili gasilske mize
in se okrepčali s sendvičem, je naša tradicija. Nato smo se odpravili na ogled Planice, kjer je bilo dovolj časa za klepet in ogled zanimivosti. Pot nas je vodila naprej in na jasi smo našli miren kotiček, kjer smo spet razkužili mize in klopi ter prisotnim postregli z odličnim golažem. Razkuževanje rok ob vsakem
vstopu in izstopu iz avtobusu je bilo obvezno.
Jutranje ure so bile še lepše ob pogledu na zadovoljne člane, ki kar niso mogli prehva-liti kosila v naravi s sočlani, s katerimi se nekateri niso srečali že leto dni. Spoštovani Zdenko, hvala ti za odlično hrano!
Ob rujni kapljici, dobrem kosilu, sprehodih po okolici je prehitro minil čas druženja, ko se je bilo treba odpraviti proti domu.
Hvala vsem, ki ste pomagali, da smo ta dan razveselili mnoge, ki bi sicer letos ne mogli videti Planice, Brezja in doživeti druženja.
Upajmo, da bo virus čim prej premagan in nam bo omogočeno normalno delovanje. Tudi v izrednih razmerah se ne damo, znamo in zmoremo marsikaj, tudi pripraviti takšno obliko druženja.
DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje
Fackina kolesarska pot je polnoletna
Fackino kolesarsko pot, ki je vključena v lokalno mrežo kolesarskih poti, so v počastitev šolske štiridesetle-tnice zasnovali in 24. maja 2002 odprli člani Heureke, kluba mladih raziskovalcev iz IV. osnovne šole Celje pod mentorstvom Mojmirja Mo-sbrukerja.
Fackina kolesarska pot je 19,4 km dolga nezahtevna krožna pot iz Celja v Šmartno v Rožni dolini.
Štart in cilj poti sta pri IV. osnovni šoli Celje. Pot vodi kolesrje iz mestne četrti Dečkovo naselje skozi naselji Lava in Babno do Medloga, mimo Joštovega mlina, Lopate in graščine Prešnik se vzpne v Šmartno v Rožni dolini in čez Loče, mimo Šmar-tinskega jezera in Dobrove vodi na izhodišče.
Pot je v celoti asfaltirana in opremljena s smernimi tablami Ce 2 - Facka. Največji del vodi po ravnem svetu, podviga pa sta vzpon do Šmartnega v Rožni dolini in spust po klancu do parkirišča pod pregrado Loče.
Ob poti si lahko ogledamo ali obiščemo 11 zanimivosti: Joštov mlin, Aeroklub Celje na letališču Levec, Konjeniški center Celje, graščino Prešnik, spominsko ploščo o najdrznejši diverzantski akciji na Celjskem med 2. svetovno vojno na hiši kmeta Lebiča, cerkev sv. Martina v Šmar-tnem v Rožni dolini, bivalno dediščino v Šmartnem (staro zidanico, podkleteno »bajto« in kozolec na Praprotnem in 250 let staro Prepanškovo hišo v Brezovi), Šmartinsko jezero, poznobaročno kužno znamenje v Dobrovi, cerkev sv. Duha
ob Koprivnici in pumptrack poligon v Dečkovem naselju.
Leta 2004 smo kolesarjenje po Fackini poti nadgradili. V času tedna mobilnosti vsako leto sedmošolcem pod mentorstvom Marje Poteko pripravimo tehniški dan, na katerem preverijo svoje poznavanje ce-stnoprometnih predpisov in znanje o opremi kolesa. Priročne spretnosti preizkusijo s krpanjem zračnic.
Skupine preverijo tudi svoje poznavanje rezervnih delov kolesa, njihovo uporabo ter namen. Sledijo tehnični pregled koles, pregled osebne opreme in navodila za varno vožnjo. Nato v skupinah v strnjeni koloni in pod nadzorom policije krenemo na 19-kilometrsko pot.
Na kolesarjenje povabimo tudi učenke in učence izbirnih predmetov, tiste iz drugih
šol, naše in njihove starše ter gosti iz Celovca in Zrenjani-ostale Celjane. Po Fackini na, ki nas obiščejo v okviru poti redno kolesarimo tudi z mednarodnih izmenjav.
Več podatkov najdete na spletni strani fkp.splet.arnes.si.
MM
Jože Kozole, letošnji carjevič
Letošnji carjevič je Jože Kozole
Д--Л fc >. —
I* v

v,
Kozjanski park, ki med drugim spodbuja ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, je letos odpovedal Praznik kozjanskega jabolka, vseeno pa je izbral najbolj skrbnega lastnika travniškega sadovnjaka. Med 17 lastniki travniških sadovnjakov na območju kozjanskega regijskega parka se je letos najbolje odrezal sadjar Jože Kozole iz Vetrnika, ki ga bodo ustoličili prihodnje leto.
Jože Kozole z družino kme-tuje na kmetiji, ki je velika 16 hektarjev in je usmerjena v sadjarsko in živinorejsko pridelavo. Kmetija leži na 700 metrih nadmorske višine, kjer uspeva-
jo samo nekatere vrste sadnega drevja ali dozorevajo nekoliko kasneje. Adrijan Černelč iz službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor v zavodu Kozjanski park je povedal, da je večina kmetij skih zemljišč v strmini in z zelo plitvo prstjo, zato so morali Kozoletovi skrbno odbirati sadilna mesta. Na kmetiji rastejo številna mogočna sadna drevesa, med katerimi prevladujejo hruške. Ohranjena so številna stoletna sadna drevesa, nekatera med njimi imajo tudi svoje zgodbe. Jože Kozole je v preteklosti znanje o oskrbi sadnih dreves pridobival od staršev. S službovanjem v Kozjanskem parku je to zna-
nje še nadgradil. Po besedah Černelča s svojim delom in načinom kmetovanja prispeva k ohranjanju narave, biotske raznovrstnosti in okolja. Je gospodar, ki zna s posebnim čutom opazovati naravo in vse okoli nje.
Ob odpovedi Praznika kozjanskega jabolka je bilo odpovedano tudi uradno odprtje dveh razstav z naslovoma Stare sorte jabolk in Cvetje ob plotu. Obiskovalci si omenjeni razstavi lahko ogledajo v Slo-vensko-bavarski hiši v Podsre-di po predhodni najavi vse do konca letošnjega oktobra.
TS, foto: arhiv Kozjanskega parka
BRALCI POROČEVALCI
45
Slovesno obhajanje godu sv. Maksimilijana
V ponedeljek, 12. oktobra, je bilo ob 10. uri v podružnični cerkvi sv. Maksimilijana v Celju slovesno bogoslužje ob godu sv. Maksimilijana, zavetnika celjske škofije in knežjega mesta Celje.
Pri somaševanju, ki ga je vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, smo somaševali škofijski upravitelj Rok Metličar, celjski opat in stolni župnik Marjan Jezernik, celjski dekan Miha Herman in naš rojak, dr. Matjaž Roter, svetnik Apostolske nunciature v Ottavi/Kanada, in stolni kaplan Matic Lesjak. Mestno občino Celje je zastopal podžupan Vladimir Ljubek. Kljub oviram zaradi koronavirusa so bili prisotni tudi predstavnice redovnic in lepo število vernikov, saj se vsi dobro zavedamo, da smo »na skupni ladji« in smo v teh časih še kako potrebni moči,
zgleda in priprošnje nebeških zavetnikov. To je v nagovoru posebej naglasil upokojeni celjski škof, ko je zbrane vernike povabil, naj našemu zavetniku sv. Maksimilijanu posebej priporočamo rešitev pred nevarnostjo epidemije koronavirusa, vprašanje duhovnih poklicev v naši škofiji, a tudi čim hitrejšo rešitev vprašanja škofovskega nasledstva. Upokojeni škof je zbrane duhovnike in vernike tudi obvestil, da bomo na ravni vesoljne Cerkve 12. oktobra obhajali god bl. Carla Acutisa, 15-letnega mladeniča, ki je bil letos 10. oktobra v mestu Assisi proglašen k blaženim. Ker je po svojih letih in po svoji privlačni poti k svetosti zelo blizu mladim, bodo veroučni oratoriji prihodnje leto posvečeni prav temu zanimivemu mlademu pričevalcu.
MATIC LESJAK
Peta obletnica skupine Šentrog
Glasba nedvomno zelo ugodno vpliva na človeka ter sprošča hormone sreče. Težko si predstavljamo nekoga, ki poje in se kislo drži. Vedno je povezava med petjem, dobro voljo in smehom. Človek se bolje počuti, okrepi voljo do življenja in tudi bolj zdravo živi, če si iz srca zapoje, bodisi sam ali v skupini, kar seveda velja tudi za poslušalce in gledalce.
Skupina Šentrog je nastala na pobudo Zmaga Vipotnika in Martina Pekošaka. Prve vaje je imela avgusta 2015, a imena še ni imela. Na svojem
prvem nastopu ob krajevnem prazniku v Dobovcu so organizatorji vprašali Zmaga po imen skupine. Po hitrem premisleku jim je odgovoril, da so Šentrog. To je skovanka imena Rogaška Slatina in Šentvida - Šent in Rog - od koder pevci prihajajo.
Od začetka prepevajo največ ljudske pesmi, a tudi kakšna druga pesem se jim vrine v repertoar, tudi dalmatinske. Nastopajo na prireditvah, proslavah, obiskujejo starejše v domovih za starejše. Nastopili so na TV Celje in na Festivalu Kamrica v Ljubljani.
V Projektu s Pesmijo preko Boča do Donačke, ki ga je or-
ganizirala slatinska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, so posneli dve stari ljudske pesmi.
Člani skupine: Anton Ro-žencvet, drugi bas, Zmago Vipotnik, drugi bas, Martin Pekošak, bariton, Milan Mikola, drugi tenor, Gregor Novak, prvi tenor, in Martin Gajšek, prvi tenor.
Njihovo veselje ob druženju z leti ne pojenja in prepričani so, da bodo še dolga leta razveseljevali vse ljubitelje stare ljudske pesmi. Veselijo se druženja z ljudmi, željnih lepega petja, prijetnega duha in dobrega srca.
MILENKA BLAŽEVIČ, foto: arhiv Šentrog
S pomočjo teka 11.500 evrov za otroke v stiski
V velenjskem podjetju Skaza so uspešno izvedli že peti Skazin dobrodelni tek Otrok otroku. Tradicionalni družinski dogodek je bil letos izjemoma izveden v vir-tualni obliki, s čimer je presegel ne le lokalne, temveč celo državne okvire. Mladi tekači in njihovi starši so teden dni zavzeto premagovali kilometre in darovali s pomočjo SMS-sporočil ter ob podpori Skaze in sponzorjev skupno zbrali rekordnih 11.500 evrov.
Gre za največjo donacijo doslej, ki jo je v celoti dobila
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Ta bo sredstva namenila za nakup šolskih potrebščin in opreme za razvoj ter izobraževanje otrok iz socialno šibkejših okolij.
Virtualni dogodek je med 19. in 26. septembrom v želji po medsebojni pomoči združil družine iz kar 40 slovenskih krajev, tekaške copate so si v sklopu internega izziva obuli tudi Skazini zaposleni ter celo namestnik veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji Derk Jan Nauta, ki je tekel z direktorjem Bartom
Stegemanom. Vsi skupaj so ob podpori sponzorjev in Skazine dodatne donacije, s katero so nagradili dosežene rezultate tekačev, otrokom iz socialno šibkejših okolij pritekli rekordnih 11.500 evrov.
Poleg prijavnin in darovanih sredstev s pomočjo SMS--sporočil so se v dobrodelni fond stekali tudi sredstva od vsakega nakupa v Skazini spletni trgovini, prispevki sponzorjev ter dodatna do-nacija v dva tisoč evrov, ki jo je Skaza prispevala na račun doseženih rezultatov.
TK
Srčne ustvarjalke na modni pisti
Pod okriljem Večgenera-cijskega centra Planet generacij UPI so ustvarjalci programov in amaterske šivilje iz občin Spodnje Savinjske doline pripravili izjemno srčno in navdihujočo modno revijo, ki so jo poimenovali Srčne ustvarjalke na poti do uspešne zgodbe Maje Štamol Droljc. Prav uspešna zgodba priznane modne oblikovalke iz Žalca je bila tudi rdeča nit revije.
Dvorana II. slovenskega tabora se je prelevila v pravo modno prestolnico. Žal si kreacij in svojevrstnih nasto-
pov gledalci zaradi razmer niso mogli ogledati v živo, a to dogodku ni odvzelo sijaja.
Kot je povedala koordi-natorica dogodka Petra Ka-čičnik Škof, so se na modni reviji predstavile kreatorke oziroma šivilje, ki so svoje izdelke naredile v okviru delavnic večgeneracijskih centrov na območjih občin Spodnje Savinjske doline. Modna rdeča nit dogodka se je navezovala na uspešno zgodbo Maje Štamol Droljc, ki je svojo pot v svet modnih kreacij začela prav v prostorih žalske ljudske univerze.
»Sporočilo modne revije je, da iz majhnih srčnih zgodb lahko zrastejo velike zgodbe, če jih ves čas zalivamo z ljubeznijo ter jim redno privoščimo veliko druženja, sodelovanja in medgeneracijskega povezovanja, ki ne pozna ne krajevnih ne občinskih meja. Ena takšnih zgodb je zgodba Maje Štamol Droljc,« je dejala Biserka Neuholt Hlastec iz UPI Ljudske univerze Žalec. Žalska modna ustvarjalka, ki je, kot se je izrazila Neuhlot Hlastečeva, navdih modne revije, vzornica in mentorica, se je s svojo ekskluzivno modno kreacijo predstavila na koncu revije.
LKK, foto: UPI Ljudska univerza Žalec
Modna oblikoval-^ ka Maja Štamol Droljc in koordi-natorka dogodka Petra Kačičnik Ш 4 .	Škof
46
RAZVEDRILO
Na sodišču
To so stavki, ki so jih ljudje izustili na sodišču, zapisali pa so jih prisotni novinarji, ki so se morali zelo potruditi, da so ostali resni.
V: vprašanje, O: odgovor
V: Kdaj imate rojstni dan?
O: Petnajstega julija.
V: Katero leto?
O: Vsako leto.
V: Kakšno opremo ste imeli v avtomobilu v času trčenja?
O: Guccijevo trenirko in Nike copate.
V: Ta vaša bolezen, mia-sthenia gravis, ali vpliva na vaš spomin?
O: Da.
V: Na kakšen način pa vpliva?
O: Se ne spomnim.
V: Ne spomnite se. Ali nam lahko kot primer navedete katero od stvari, ki se je ne spomnite?
V: Koliko je star vaš sin, tisti, ki živi z vami?
O: Enaintrideset ali petintrideset, se ne morem spomniti.
V: In koliko časa živi z vami?
O: Petinštirideset let.
V: Kaj je bila prva stvar, ki vam jo je rekel vaš mož, ko se je zbudil tisto jutro?
O: Rekel je:« Kje sem, Cathy?«
V: In zakaj vas je to razburilo?
O: Ker mi je ime Susan.
V: Ali vaš današnji nastop tukaj lahko pripišemo dopi-
su, ki smo ga poslali vašemu odvetniku?
O: Ne, tako se vedno oble-čem, kadar grem v službo.
V: Dan spočetja vašega otroka je bil torej 8. avgust? O: Da.
V: In kaj ste na ta dan počeli?
V: Vsak vaš odgovor mora biti usten, ste razumeli? Katero šolo ste obiskovali?
O: Usten.
V: Ali se spominjate, kdaj ste opravili obdukcijo trupla?
O: Obdukcija se je začela ob 8.30.
V: Ali je bil gospod Den-nington mrtev v tem času?
O: Ne, sedel je na mizi in se spraševal, zakaj opravljam obdukcijo na njem.
V: Doktor, ali ste preverili pulz preden ste začeli obdukcijo? O: Ne.
V: Ali ste preverili krvni tlak? O: Ne.
V: Ali ste preverili dihanje?
V: Ne.
O: Ali potemtakem obstaja možnost, da je bil pacient še živ v času, ko ste pričeli obdukcijo? O: Ne.
V: In kako ste lahko v to prepričani, doktor?
O: Zato, ker so bili njegovi možgani v kozarcu na moji mizi.
V: Ampak, ali obstaja možnost, da bi bil pacient kljub temu še živ?
O: Da, lahko bi bil živ in bi nekje opravljal delo odvetnika.
A ni zanimivo, da svetovnemu gospodarstvu grozi, da se bo sesulo, ker kupujemo samo tisto, kar res potrebujemo?
Leto 2020 je tako kot reklama za Top Shop: »Počakajte, to pa še ni vse ...«
Oven
Tehtnica Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
ŠE MALO IN KEVIN BO SPET OSTAL SAM DOMA ...
UBIL JE GOLJATA: ---
c- 1
Javil sem se za prvo testiranje COVID19 cepiva. Gre za cepivo,
ki je bilo izdelano v Rusiji. Prvo dozo sem prejel danes zjutraj ob
7.00 uri. Je popolnoma varno brez stranskih učinkov, pocuthKiM Ћ чувствук) себл прекрасно, немного странно, но думак), все будет хорошо.
Ne pričakujte večjih sprememb, če se ne boste pripravljeni pogajati, a tudi prilagajati. Dobro voljo boste morali pokazati vi, saj ste trenutno v precej podrejenem položaju. Vpliv Marsa, vašega vladarja, v retrogradnem gibanju postavlja večje ovire na vaše poti. Kljub temu boste iznajdljivi, zato boste dobro krmarili svojo barko med ovirami na poti.
Bik

lev

Devica
z*
Kar nekaj novih predlogov vam bodo nanizali ljudje, ki imajo močno voljo in vizijo. Vaša vladarica v devici vam bo pomagala, da boste stopili z mrtve točke in pri tem uspešno prebrodili trenutno krizo. Upoštevali boste navodila, ki trenutno veljajo, in se ob tem počutili nemočno in ranljivo. V slogi je moč, boste ugotavljali, ko vas bodo ljudje, ki so del vašega življenja, prijetno presenetili.
Vse vaše zamisli bodo odvisne od tega, kam boste usmerjali svoj korak. Verjetno se ne boste zavedali, kako velik vpliv imajo v tem času na vas drugi ljudje. Vendar boste znali prevzeti le dobro, slabemu se boste izognili. Venera v znamenju device bo močneje izrazila vašo analitično stran narave. Zmešnjave bodo na vseh področjih povečan. Poskrbite za duševno zdravje.
škorpijon
Z vsako nalogo se spopadajte korak za korakom. Ko boste opravili z notranjimi strahovi, boste začeli dobivati pravo samozavest. To bo prvi korak na poti do zmage in uspeha. Močan vpliv retrogradnega Marsa v ovnu bo kot naročen, da do-sežete nekaj več. Komunikacija bo v tem času odločilnega pomena. Napredujte počasi in ob tem ne pozabljajte nase.
Dvojčka El
Živahno obdobje, ki je za vami, vam je pustilo pozitivne posledice. Ker vas zanima ogromno različnih stvari, boste znali vedno ohraniti otroka v sebi. Kljub obilici težav in stresu boste še vedno ohranili pri vsem dober predznak. To vam bo prineslo spremembe. Na pot se vam bodo postavljale razne ovire, nesporazumi bodo povečani. Skušali boste ohraniti trezno glavo.
Rak
Strel ec
Majhne težave se lahko preobrazijo v velike. Zaradi tega boste zanemarili celoto in se osredotočili za posamezne podrobnosti. Potruditi se boste morali z drugačnimi prijemi reševati določene težave, ki se ponavljajo v vašem življenju. Z veliko potrpežljivostjo lahko rešujete težave, ki se pojavljajo pred vami. Kljub omejitvam boste z malo sreče in veliko pameti dosegli notranje ravnotežje.
Kozorog
Iskanje novih pristopov pri navezovanju stiskov z drugimi vas bo zelo navdihovalo in izboljševalo vaše razpoloženje. Čutili boste, da se spreminjajo globoko ukoreninjeni vzorci in da ob tem postajate osvobojeni. Ohranjali boste pozitivne pristope in optimistično gledali na svet. Energija bo nihajoča. Pomembno je, da se držite ustaljenih vzorcev in ne izzivate usode po nepotrebnem.
Polno nasprotij boste doživljali v tem obdobju. Na koncu ne boste več vedeli, ali bi bili zadovoljni ali razočarani. Notranji mir bo tisti, ki vam bo pomenil največ, zato se boste pripravljeni zanj boriti z vsemi sredstvi. Pričakujete lahko spremembe, ki so vezane predvsem na delovno področje. Zadnji čas je, da naredite večje preobrate, ker vam določene zadeve jemljejo dragoceno energijo.
Vodnar
Tokrat se boste lahko ukvarjali s tistim, kar se dogaja v vaši okolici. Če stvari doživljate zelo intenzivno, se porajajo nove ovire, ki jih želite na vsak način preskočiti. To je dinamika življenja, ki vam bo zelo ustrezala. Vaš vladar v znamenju tehtnice kliče po ravnotežju na vseh področjih. Pomanjkanje komunikacije bo lahko v tem obdobju velika težava.
Obveznosti vam ne bodo dovoljevale mirnega spanca. No, kljub temu svojega zasebnega življenja ne boste postavili na stranski tir. Z dobro organizacijo poskrbite, da bo zadoščeno obema. Vaš vladar v retrogradnem gibanju prinaša trenutek, ki ste ga pustili v preteklosti, Merkur pa zahteva od vas, da naredite nujno selekcijo in opustite vse zadeve, ki vam jemljejo energijo in moč.
Ribi
Razpoloženje se vam bo spreminjalo hitreje, kot boste pričakovali. O tem sploh ne boste razmišljali, vendar retrogradni Merkur deluje močneje na vaše znamenje. Verjetno vas bo na to opozoril kdo od bližnjih, da se v določenih trenutkih izgubite. Nič hudega sluteč lahko dregnete v osje gnezdo in pri tem izgubite tla pod nogami. Vse, kar počnete, dobro premislite.
Veliko novih doživetij vas čaka, nekatere opravke boste morali preložiti za naslednje obdobje. Vaša želja po aktivnem preživljanju prostega časa bo povzročila večjo spremembo, ki bo zelo dobrodošla. Retrogradni vplivi planetov od vas zahtevajo, da se ustavite za trenutek in o vsem dobro razmislite. V nasprotnem primeru lahko izgubljate dragoceno energijo.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Križam Ke &
ugamKE
HIŠNI TELEFON
NARODNA: ČUK SE JE ..
1000 METROV
ČEŠKA PRITRDIL-NICA
INTERESI-RATI

TVORBAV KRAŠKIH JAMAH
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV
ŠEL JE S . ZA KRUHOM
BOŽJE-POTNIK
NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (STEPHAN)
SLOVENSKI PADALEC (BRANKO)
BOSPORSKA, ARGUMENT GIBRALTAR-SKA
16
PREBIVALEC NEKDANJE ASIRIJE
GL. MESTO KENIJE
12
JANŠEVA STRANKA
DVOJNI POLMER
OSEBNI ZAIMEK
OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ
MODA SREDNJE DOLGIH KRIL (POG.)
RISANI JUNAK SIMPSON
KMETIJSKA ZADRUGA
NEKDANJA FINSKA MARKA
FINSKA PARNA KOPEL
18
REZULTAT
GRIČ V LJUBLJANI: SVETI .
POLDRAG KAMEN Z BELIMI IN S ČRNIMI PROGAMI
17
PAULA ECHEVARRIA
ANTON OCVIRK
21
PLITEV ZABOJ ZA SADJE
EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG
LESENA STENSKA OBLOGA
... PRIMEŠ ZA ROGE, ČLOVEKA ZA BESEDO
NALEPKA NA IZDELKU
RAFKO IRGOLIČ ORGANIZAC. ZDRUŽENIH NARODOV
ZA PREPIR STA POTREBNA .
LONDONSKA GALERIJA
PESNIK GRADNIK
NEPRIJETEN (OPRAVEK)
ASTROLOŠKI ZNAK
OBČUTEK OB NEČASTNEM RAVNANJU
POSEDOVATI
SREDSTVO ZA LEPŠANJE OBRAZA
GORA NAD POLJČANAMI
BIG FOOT MAMA: . SE K MEN
14
VOTLINICA V CELIČNI CITOPLAZMI
SKLADBA ZA TRI GLASOVE VRSTA MAMILA
IME ZA PALESTINO
PRED NASELITVIJO JUDOV
DNEVNI METULJ Z LISASTIMI KRILI
EMA KURENT
ŠVEDSKA GLASBENA SKUPINA
USTVARJALEC, TVOREC
KITAJSKA POSODA
AM. MODNI KREATOR (MICHAEL)
15
VSAK ZAČETEK JE .
IZPOVEDNI
PESNIK POZDRAV PRI SLOVESU
POZORNOST VZBUJAJOČA NEČEDNA ZADEVA
PRENAŠALEC PRTLJAGE
KRAJ PRI ŽALCU
PORTUGALSKI POMORŠČAK DA GAMA
NAJSTAREJŠE OBDOBJE MEZOZOIKA
SREDIŠČE VRTENJA
OSNOVNA BARVA CMYK MODELA
ENICA
PREBIVALEC ANTIČNE ELIDE
KATHLEEN TURNER
VESOLJEC
Povsod z vami
DIGITALNI POMNILNIŠ KI MEDIJ RADIKAL OCET. KISL.
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE
ČISTILNI PRAŠEK (POG.) ŽARIŠČE
ŽIVILSKA TOVARNA V KAMNIKU
MEDNARODNA OZNAKA TANZANIJE
VNETJE SLUZNICE
NAJET KMETIJSKI DELAVEC, PLAČAN NA DAN
JE SAM SVOJE SREČE KOVAČ
ZLATA OGNJANOVIČ
POLOVICA OD 410
AMERIŠKI STANDARDI
20
KDOR ., IZBIREK DOBI
VELIKA SMUČARSKA SKAKALNICA (PUBL.
13
TOVARNA
PIJAČ NA MIRNI
11
19
SLOVENSKI IGRALEC (RUDI)
SLOVENSKI KARIKATURIST (BOŽO)
10
SUDOKU 436
			1		9			
						4		9
4	2		3					6
			6		2			
6	5						7	
		7					3	
	1					2		4
2	6					8		
				5	3			
SUDOKU127
	6	3						
				7	8	3		4
	9		1		4			5
1	7	4						
						7	5	
9				1	3			
			5				8	
7	3	2					4	
			3	9			7	
REŠITEV SUDOKU 435
REŠITEV SUDOKU 126
8	6	4	1	3	7	9	5	2
1	2	9	6	4	5	7	3	8
7	5	3	2	9	8	6	1	4
4	7	5	9	6	3	2	8	1
9	3	8	7	1	2	5	4	6
2	1	6	8	5	4	3	9	7
5	4	2	3	7	1	8	6	9
6	8	1	5	2	9	4	7	3
3	9	7	4	8	6	1	2	5
2	8	4	7	6	5	3	1	9
9	6	1	3	4	2	7	5	8
5	3	7	9	1	8	6	4	2
8	4	6	2	9	3	5	7	1
7	1	2	4	5	6	9	8	3
3	5	9	8	7	1	2	6	4
4	9	5	1	2	7	8	3	6
1	7	8	6	3	9	4	2	5
6	2	3	5	8	4	1	9	7
3
5
BRENCELJ
8
7
6
2
4
EDEN
9
novi tednik
Vedno? г штј!
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. oktobra.
Geslo iz številke 42: Akcija: naj gasilsko društvo. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Sandra Bančak iz Šentjurja, Urška Kerner iz Dobrne in Neža Turnšek iz Šmartnega v Rožni dolini.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi
NAROČITE
in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur
več na: www.trik.si
48
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Mag. Simona Kuzman Razgoršek, višja državna tožilka in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju:
»Ob častitljivi obletnici vašega časopisa izrekam čestitke in poklon vsem zaposlenim pri Novem tedniku, enako tudi vašim predhodnikom, ki so s svojim dejavnim delom doprinesli k obstoju vašega časopisa. V današnjem času vsepovsod prisotnih elektronskih medijev in ob konkurenci drugih časopisov in revij je podatek, da je Novi tednik na trgu že 75 let in še vedno za številne Celjane nepogrešljiv, zgovoren pokazatelj, da delate kakovosten, verodostojen in zanimiv časopis. Vse pohvale vredno je, da na straneh časopisa najdete prostor tako za odmevne, velike, pomembne dogodke in uspešne, prepoznavne posameznike ter tudi za zanimive dogodke, dejanja in posameznike, za katere brez vas ne bi izvedeli. Pri poročanju v vašem časopisu je velikokrat mogoče zaznati empatijo do sočloveka v stiski, navdušenje in ponos nad uspehi drugih in pozitiven odnos do ljudi ter sveta nasploh. Ste zgleden primer časopisa z občutkom za majhnega človeka. V širšem celjskem prostoru ste pomemben vir dragocenih lokalnih informacij o dogajanju in ljudeh okoli nas. Želim, da bi svoj vpliv, ki ga imate kot množični medij, ko z načinom poročanja lahko določate, o čem in kako vaši bralci razmišljamo, kaj se nam zdi pomembno in prav ter katerim osebam priznavamo veljavo in ugled, še naprej odgovorno uporabljali. Še na mnoge generacije zvestih bralcev in veliko dobrih zgodb!« (Foto: SHERPA)
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center:
»Ob jubileju si Novi tednik z vsemi nekdanjimi in sedanjimi sodelavci zasluži iskrene čestitke in vso podporo, da bo deloval še naprej, zmogel slediti vsem spremembah in se upirati težnjam, da bi ga nacionalni center pometel s prizorišča zgodovine, ki jo soustvarja že 75 let. Ob lepih trenutkih praznovanja so zelo pomembni tudi glasni glasovi iz lokalnega okolja in regije - od vseh bralcev, odločevalcev in oglaševalcev, a tudi od vseh, ki smo v naših skupnostih dejavni na različnih področjih. Vsi moramo odločno povedati, da je pomemben, da ga želimo in da brez njega (a tudi drugih lokalnih medijev) medijska krajina izgublja bistveno več, kot je proračunski prihranek zaradi umikanja podpore tistim, ki niso prepoznani kot nacionalni in lojalni katerikoli oblasti. Trivialno razmišljanje javnosti, ki podlega negativnemu marketingu resornega ministrstva in agencij, da lahko lokalne medije nadomestijo spletni portali in socialna omrežja, je odsev vedno manjše zrelosti, sebičnosti in nerazumevanja pomena vloge profesionalno posredovane informacije. Ta je v lokalnem okolju izjemnega pomena za informiranost in mnenje, ki ga ustvarjajo mediji, ki niso odvisni samo od oglasov in ne potrebujejo opravičevati strankokratske usmerjenosti uredniške politike. Toliko večji alarmi bi morali zvoniti tudi ob dejstvu, da lahko v zadnjem času spremljamo upad lokalnih novic na nacionalnih programih in postopno ukinjanje regijskih centrov in dopisništev. Najbrž ni tako daleč čas, ko bomo vsi izven Ljubljane svoje mesto med vrsticami in minutami >ta velikih< našli le takrat, ko bodo te izrazito negativne. Zato še enkrat - iskrena hvala za 75 let sobivanja in soustvarjanja živahnega utripa našega mesta in regije, hvala za tisočere zgodbe. Želim si, da bi Novi tednik še naprej dosegal vedno večji krog bralcev, ki bodo verjeli v to, da so v popolnem mozaiku pomembni prav vsi kamenčki, majhni in veliki, ter da velike zgodbe ne nastajajo le daleč od nas, ampak živijo med nami ...« (Foto: SHERPA)
Uvodni panoji z razstave ob 75-letnici Novega tednika. Do konca meseca je še na ogled pred Narodnim domom.
novi tednik !et
2. junija letos je minilo 75 let od izida prve številke časopisa, kije postavil temelje razvoju današnjega Novega tednika. Ekipe ustvarjalcev so delale v najrazličnejših razmerah in se vsaka po svoje spoprijemale z zahtevami in pritiski časa, ob tem pa se trudile za profesionalno in odgovorno ustvarjanje časopisa, ki ni nikoli zašel med »rumeni« tisk. Novinarji so imeli vedno pred očmi bralce ter svoje »poslanstvo« - posredovanje verodostojnih in preverjenih informacij o dogajanju v širši regiji, sooblikovanje javnega mnenja ter odpiranje prostora za širšo izmenjavo stališč in pogledov. Bralci so to znali vedno ceniti, mnogi so že dolga desetletja zvesti časopisu, ki jim vsak četrtek prinese zanimive zgodbe iz krajev, kjer so doma.
Uredništvo Novega tednika
П
Y

Л-!
/
ШП7Г
zejnovejšezgodovine
novi tednik
Avtorica razstave: Darja Jan
Oblikovanje: Minja Bajagič
Izdelava panojev: Filter urbane rešitve, d. o. o.
Slikovno gradivo: Muzej novejše zgodovine Celje
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib
Razstava je nastala v sodelovanju z ekipo Novega tednika.
Št 1/litu 68/Celje. 4. isnuir 2013/Cgmi 1,50 EUR
v letedmk
novi tednik
novi tednik !et fl
Pozdrav svobodnemu Celju
Z očrniti
nt te spet iz daljav,
ko danes mi vsaka je misel le tebi pozdrav. In vidim: Iz gostih temin se dviguješ, budiš, skoz ulice tvoje in trge, prek vrtov in hiš zavel je smel veter z zelenih gord in poljan v spet svobodnem soncu, ki z njim ves ožarjenje dan.
Kaj dolgi, grozotni tvoj sen je dosanjan zares in stopil z izmučenih prsi tujčev je bes? Z zidovja ti strjena kri še v slapovih gori, kri njih, ki so s pesmijo tod zadnjo pot šli pred strojnice blaznih krvnikov po kazen za greh, ker ljubili so domovino v nje žalostnih dneh.
Miklavžev hrib v Stari grad spet se ozira ljubo, med njima vsa v blesku šumeča Savinja vodö poganja z zapada, kjer sneg se svetlika s planin. A spet ob bolesti zgrozi in stemni se spomin: Tam v vedri dolini se moja belila je vas, zdaj kamen ožgani še kaže njen mrtvi obraz.
O mesto, še preden bom stopil na stari tvoj tlak, na tiho poljano usmeril bom trudni korak. Tam spijo nam bratje in sestre, spojeni z zemljö, ki dali življenje za nas so, da nam bo z močjo široko kot nikdar sijala svetloba svobod od Soče do Žile in Rabe v dan novih usod.
In zberemo se, kar se nas je prebilo skoz noč, in sklenemo se, da v koraku odločnem pojoč graditelji, borci, osvetniki gremo naprej pod praporom zmage svet odrešujočih idej, glasniki pravice, svobode delovnih ljudi in gaženih narodov, ki se jim jutro zlati.
Z očmi nasmejanimi gledam te spet iz daljav, ko danes mi vsaka je misel le tebi pozdrav, o Celje ti belo, ki senca že zadnjih meglä nad tabo se je raztopila v jasnini neba. Že čas je. In skoro pregnanci se sklonemo k tlom, poljubimo rodno zemljo in pozdravimo dom.
desetletje
SKORAJ VSAKO LETO NOVO IME / 1945 -1955
2. junija 1945 seje na Celjskem začrtala NOVA POT, vsako soboto je začel izhajati istoimenski prvi povojni časnik s podnaslovom Informacijski vestnik Okrožnega odbora Osvobodilne fronte Celje. S svojimi prispevki je pokrival celotno celjsko regijo, Zasavje in Slovenj Gradec. Viri omenjajo, da je bil povod za izdajo prve številke obisk Josipa Broza Tita v Celju. Na začetku so bile v časniku objavljene politične vsebine, z oživljanjem družabnega življenja so svoj prostor dobili tudi ostali članki. V poletnih mesecih je zaradi volitev začela poleg časnika izhajati priloga Svobodno volimo. V letu 1945 je izšlo 21 številk.
Slovenka svobodna si in prvič boš volila!
Kako bomo izvedli svobodne volitve?
novi tednik !et d
desetletje
SKORAJ VSAKO LETO NOVO IME / 1945 -1955
V viharnem letu 1946 je celjski časnik kar dvakrat spremenil svoje ime. Prva spomladanska številka je v nekoliko skrajšanem obsegu (na šestih straneh) z novim imenom NA DELO ponovno izhajala ob sobotah. Izšlo je 26 številk. V jesenskem času se je ime časnika spremenilo v NAŠE DELO. Izšlo je še 11 številk. Sledilo je leto 1947 brez časopisa. 13. februarja 1948 so medijsko praznino prekinili, ponovno je začel izhajati celjski časnik s spremenjenim imenom CELJSKI TEDNIK. Zaradi organizacijskih težav je na začetku izhajal dvakrat mesečno na osmih straneh, še vedno so prevladovale politične vsebine.