Vzlet v stratosfera Levo: polnjenje balona s plinom. Desno zgoraj: profesor Piccard v lini svoje gondole. Spodaj: hermetično zaprta gondol?, (Glej članek na str. 618) iKnjiga 9« » • •• 2. ;um;a Ovljenje in svet ItatroTau tedenska revija Izhaja vsak petek ta stane celoletno (dve knjigi) Din 80«—, polletno (en* knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—, Posamezna Številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 Ur, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — CESKOSLOVASKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — AMERIKA In ostalo inozemstvo letno iy2 dolarja. Fi l rtatlt i li in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica S. VSEBINA št. 23: Zmagoviti polet v stratosfero. — Dr. Vlad. Travne r: Upepeljevanje mrličev v modernih krematorijih (nadaljevanje). — Zanimive malenkosti. — Jubilej petroleja. — Tehnika vodnih zgradb. — EdmondRomanziferes: Otok se ruši. — B. Borko: V poljskem »koridorju«. — Novi vozovi nemške državne železnice. — Prof. Alfred Wegener. — Razvoj letalstva v sliki in besedi (nadaljevanje). — Človek in dom. — Solnce in zvezde. — Da učakam sto let. — Karikature. — Tedenski jedilni list — Tehnika, ki zanima ženske. — Sodobni »zoo«. — Uganke in zanke. — Humor v slikah. Tehnika, ki zanima ž Izdelovanje pudra Če že govorimo o vsemogočnem parfumi-ramem in barvanem praškiu, iki mu je dan-današnji podvržen že domala ves civilizirani ženski svet, potem treba zaradi točnosti najprej opoeoriti na razliko med pudrom in ličilom. Puder se ne more prištevati med ličiila, dokler vsebuje tako malo barvila, da kože vsaj vidno ne barva. Pudri se morajo v nasprotju z ličili, čiim bolj prilegati barvi polti, dočiim je namen ličila izrazita sprememba kožne barve. Glavna sestavina ličil je zaradi tega barvilo, ne glede na to, ali so narejena kakor praški, maže, ali tekočine. Vse ostale primesi so reč ali manj podrejenega pomena. Popolnoma obratna pa je cela reč pri pudru. Tu je postranskega pomena barvilo, čigar edina naloga je, da se čim bolj ujema s pri-rodno barvo polti. Zato so budi klasične bar-ye pudra: bela, rožnata, rachel (rumena) in chair (mesna ali kožna barva). Vsi pudri v drugih barvnih odtenkih, ki se ne skladajo z običajnimi kožnimi barvami, spadajo v strogem pomenu med ličila. Ni odrveč, da si razliko med pudrom in ličilom točno predočiiimo, zakaj teh dveh reči ne zamenjavajo samo kupovalke, mar-reč dostikrat celo prodajalci. Posledice pa mora nositi koža, ki zaradi nepoučenosti dostikrat utripi nepopravljivo škodo. Osnova pudra je po navadi iz dveh po-•vsem različnih skupin sirovim. V prvo spadajo: rižev, pšeničn.1 ali krompirjev škrob, slednji pa le pri najcenejših izdelkih, ker Je grobega zmja, se slabo prijemlje in ima ■Mklo- ifcmiftcij^e ipoaofoaeaa TA sfltiuo^* je rastlinskega izrrara, dočiim se v drugi skuipini uporabljajo zgolj rudninske snovi kakor: taikuim, c in,ko v Oksid, magnezijev karbonat itd. Talkuim je poleg riževega škroba nedvomno najvažnejša osnova za izdelovanje pudrov. Lahko se trdi, da je 50 odstotkov vseh pudrov iz talkama. Ker je tallkum popolnoma tndiferemiteo napram različnimi kožmiim izločil inam ter se dobro prime im izvrstno krije kožo, ga lahko s>ma-tramo, v zvezi z nekaterimi drugimi dodatnimi snovmi, za prav idealno pudrovo podlogo. Drugo mesto med sirov mami za izdelovanje pudrov zavzema rižev šikrob. Pri nekoliko slabših vrstah pa se mesto riževega .uporaibljia pšenični škrob. Po večini pa sestoje vsi pudri z označko »Poudre de riz« v glavnem iz riževega škroba. Riž se poleg drobne znnatosti posebno odlikuje s svojo snežno belo barvo in izredno dobro iprekrivnostjo, vrh tega pa se tudi dobro prime kože. žal pa ima rižev škrob slaibo lastnost, da je kemično malo odporen, se napne, ter rad preide v alkoholno vrenje. V tem stanju pa kaj rad zamaši pore 'n jih tudi čezmerno raztegne. Zaradi tega bi bila dolžnost vsakega prodajalca opozoriti svoje odjemalke, da si je treba pred pu-dranjem brezpogojno zavarovati kožo s kako dnevno kremo, ne glede na to, ali je puder narejen iz rastlinskih ali rudninskih snovi. Krema preprečuje prodiranje pudra v pore, fia se ne zamaše, vrh tega se pa puder na kremo tudi mnogo bolje prime, če se koža vselej zavaruje s kremo, Ji po- Nadalje vanje na predzadnji strani« Zmagoviti polet v stratosfero _ Nov podvig na poti v vsemirje akor se je vsakdo že iz časni- ko smo sedeli na terasi parkov lahko prepričal, se je ka neKateri piloti med nami neizogib-drzni podvig profesorja Pie- n1. z ideJami drzniml novotari]ami ___carda popolnoma posrečil. Balon se je z obema pogumnima raziskovalcema dvignil 16.000 metrov visoko nad zemljo in ju, po dolgotrajnem jadranju v višavah, kjer pred njima še ni bilo živega bitja, spet prinesel ua varna tla. Kaj pomeni polet v znanstvenem pogledu, se še ne da preceniti, ker sta učenjaka doslej le površno poročala o uspehu svojih merjenj v stratosferi. Gradivo je tako obilno, da bo šele po daljšem, točnem proučavanju pokazalo pravi rezultat. Razen tega pa se hoče Piccard izogniti raznovrstnim špekulacijam, ki bi se jih utegnili nepoklicani ljudje dovoliti na njegov račun. Gre namreč za zračne pasove, ki doslej niso bili niti teoretično raziskani, kamoli praktično. Zaradi tega bo imela znanost še mnogo posla, preden bo na podlagi beležk in podatkov lahko dokončno izrekla, ali so bile dosedanje hipoteze pravilne ali ne. Kar se je bilo že razmislilo in teoretično skonstruiralo v učenjakarski samoti, je danes morda že tudi praktično potrjeno po Piccardovi zaslugi. Morda hranijo njegove beležke važna spoznanja, ki bodo oplodila vsa področja meteorologije, fizike in kemije. Široke plasti kulturnega sveta, ki se ne zanimajo toliko za več ali manj abstraktna prizadevanja učenjakov, pa vidijo v vratolomnem podjetju švicarskega učenjaka herojsko delo, ki ga ljudstvo dandanašnji spet občuduje, kakor nekoč v klasični dobi. V pogumnem učenjaku vidi pionirski duh, ki si je upal poseči v nebo in prisiliti na zemljo košček vsemirja, kakor nekoč Prometej, ki nam je prinesel ogenj z neba in s tem poglavitni vir kulture. O osebnosti in načrtih profesorja Piccarda, čigar ime gre danes po širnem svetu, je zapisal njegov prijatelj Valo Gerber naslednje: »Prav natanko se še spominjam prvega srečanja s takratnim asistentom dr. Piccardom. Bil ie lan coleiai ve- Profesor Piccard (zgoraj) in inženjer Kipfer (spodaj) prežeti Victor de Beauclair. Tedaj se nam je pridružil nov tovariš, ki se mi je na prvi mah videl v vsakem pogledu dimenzioniran nad normalne mere: Potegnjena, mršava postava, okronana. z mogočno glavo, ki jo ogromno čelo že v naprej izdaja za prototip uče-njaške glave. Brez ovinkov je Piccard posegel v razpravo z ono čudovito prihodnostjo. ki je lastna samo otrokom, obenem pa z ono veličastno samozavestjo, ki mahoma prepriča, da se človek dobro razume na svojo stroko. Posledica takratnega razgovora je bila znanstvena nočna vožnja v balonu, ki jo je vzajemno absolvirala naša trojica, pod vodstvom Beauclaira, jeseni 1912. Na tisti vožnji je Piccard proučeval zakone, po katerih se spreminja temperatura in sestava polnilnega plina v balonu med poletom. Ze takrat je učenjak venomer sanjal o višinskem poletu v znanstvene svr-he. Liki rdeča nit se je vlekla ta želja skozi vse njegovo delo in prizadevanje do današnjih dni, ko se mu je sen tako sijajno uresničil. Cesto je bil že poprej prav blizu cilja, toda zadnji trenutek so se mu načrti vedno razbili na denarnem vprašanju. Šele januarja 1929 se mu je posrečilo dobiti potrebno podporo, s katero je materializiral svoje načrte. Spomladi lansko leto je bilo vse pripravljeno in Piccard je tvegal prvi dvig. Neugodno vreme in nekateri tehniški nedostatki so zakrivili, da se balon ni mogel dvigniti od tal. Po tem neuspehu, ki ga pa ni zakrivil Piccard, marveč zgolj nesrečno naključje, pa je lopnil del tiska po učenjaku, očitajoč mu neresnost in šarlatanstvo, češ, da mu je šlo zgolj za poveličevanje lastnega imena. Celo med znanstveniki so se našli ljudje, ki so dvomili v resnost njegovega prizadevanja. Zdaj pa je njegov polet dokončno spodbil vse očitke. Izvršil se je točno po načrtu. Nič ni Piccard obljubil, česar ne bi bil izpolnil, njegovo ime je oprano in po- Start Piccardovega balona v Avgsourgu 27. maja, zjutraj ob 3,44 Piccardov balon se dviga y višave nad Avgsburgom TeMcano, da se bo za vedno ohranilo »e samo v znanstvenem, marveč tudi v ■portnem svetu. Kako je potekel znameniti polet v stratosfero, so časniki že obširno poročali. Toda v prvih vesteh so se pojavile nekatere netočnosti, izvirajoče ia prvega navdušenja, kar je čisto razumljivo spričo veličine in nenadnosti dogodka. ELo se je nn nristnn- pristanek, ki sem ga nameraval izvršiti že ob 11., zakasnil za več ur. Morala sva prepustiti balon na slepo zračnim tokovom, v upanju, da bo začel padati sam od sebe na večer, ko zaide solnce in se jamejo ohlajevati zračne plasti. V enaki meri kakor zrak, se namreč ohladi tudi plin v balonu, pri čemer se skrči, tako da balon zgubi nekaj na vzgonu. Nekako 6 ur sva traj- Slika kaže mejo med troposfero in stratosfero v višini med 12 in 13 km. Pred Pic-cardom je dosegel najvišjo višino Američan Gray, čigar balon pa je v višini 12945 m počil in Gray je postal žrtev svojega poskusa ku v Ober Gurglu odpočil, je opisal svoj polet v vseh poglavitnih fazah takole: >Balon je v prav kratkem času dosegel nameravano višino 16.000 metrov. Ob 8. zjutraj smo bili nedvomno že v stratosferi. Takoj spočetka sva s spremljevalcem Kipferjem opazila, da je brzina dviganja izredno naglo naraščala in je mestoma dosegla 15 metrov na sekundo. Brzino sva v gondoli prav močno občutila. Vrh tega pa so močni vodoravni zračni tokovi neprestano zanašali balon sem ter tja. Gondola je močno nihala, da naju je jako neprijetno premetavalo po notranjščini. Ob 10. sem se nameraval spustiti na zemljo, toda ko sem hotel izpustiti plin, je yeo£il odpovedal Xa ta način se je no plavala v višini 15.000 metrov, kar je dokaz, da so zračne prilike v stratosferi jako stabilne. Šele proti večeru naju je zaneslo proti Alpam, kjer se jc bilo prav težko orientirati, zlasti še, ker sva imela le malo časa za ta posel. Delo pri instrumentih naju je popolnoma zaseglo. Posebno zanimivo je bilo opazovanje višinskega ali kozmičnega žarkovja, ki po vsej priliki izvira od radioaktivnosti zvezd in postaja zaradi tega seve tem močnejše, čim bolj se oddaljujemo od Zemlje in približujemo nebesnim telesom. H koncu vožnje sva trpela pomanjkanje kisika. Po pristanku je bilo v drugi plinski bombi le še malo tega dragocenega plina. Če bi vožnja trajata, še nekoliko dlje, bi se bilo bati, da empte Augsburg Landsberg ^.KOCHEL-SEE- Lindau^Ob.Amernau $ Garniisch-ParfeTnkT) -/;"' ^^^oSeefeld X Jmsto^^jpZirl - •s k; v Is TUB Ali ^Gucg!)^ v —..... 'Bozen^ Domnevna proga sem zagledal v Oetztalskih Alpah pod seboj luči neke vasice. Z žepno svetilj-ko sem začel dajati znamenja in zdelo se mi je, da so mi z neke domačije odgovarjali na isti način. Takoj nato sem se spustil. Šlo je vse po sreči. Sicer pa sva imela za primer težjega pristanka na glavi nekakšne čelade, s katerimi bi se znatno omilil vsak morebitni udarec na glavo. balonovega leta t neprijetnejša je bila žeja, ki sva jo trpela na vsej vožnji. V gondoli je bila namreč silovita vročina, včasi do 40 stopinj. Kakor znano, je bila gondola do polovice prebarvana s črno barvo, dočim je bila kovina druge polovice svetlo zličana. S posebnim vzvodjem se je dala gondola poljubno obračati s črno ali pa s svetlo stranjo proti soin-cu. Na obračanje gondole, pa kajpada se zadušiva. Zaradi tega sem se moral navzlic nepripravnemu terenu odločiti za pristanek. Nekako ob 10, uri zvečer Nerodno je bilo samo z živežem, ker sva ga imela prav malo s seboj in naju je dokaj mučil glad. Toda mnogo Pogled na Ober Gurgl in na lednik Gurgl Ferner nisva imela časa misliti in tako so naju skoro ves čas neusmiljeno palili solnčni žarki. Žeja je bila tako huda, da sva srkala kapljice vlage, ki so se od dihanja nabirale na ostenkih hladnejše plati gondoline krogle. Noč sva prebila na ledniku. Pospravila in uredila sva merilne instrumente in napravila še nekatere beležke. V prvi vrsti pa sva si seveda utešila žejo s koščki snega, ki sva ga okapala s citronami. Takoj zjutraj sva se napotila v vas. ka, bi težko ušla pogubi.« Nato je prof. Piccard na podlagi beležk, ki si jih je napravil med vožnjo, na kratko še označil uspeh svojega poleta v znanstvenem pogledu. Največjo važnost je polagal na merjenje ionizacije zraka, ki jo povzročajo kozmič-ni žarki. Dejal je, da so se meritve posrečile le v skrajnih višinah, ker se je balon sprva prenaglo dvigal. Pic-cardovo poročilo je skromno, kakor je skromen učenjak sam, vendar Tu je pristal Piccardov balon. (Slika je sneta z letala) Že na pol poti pa sva srečala reševalno ekspedieijo, ki naju je okrepčala s slanino in žganjem ter pospremila v Ober Gurgl. Temperatura stratosfere je znana, ker je bila z merilnimi baloni natančno izmerjena že pred leti. Tudi to pot so se potrdile stare meritve: zunaj gondole je bilo 5o do 60 stopinj pod ničlo, dočim je znašala temperatura v notranjščini včasi do 41 stopinj nad ničlo. Da je polet uspel, je v prvi vrsti zasluga izredne vestnosti, s katero smo ga pripravili. Tovarna Riedinger, ki je izgotovila balon, mi je svetovala, naj vzamem s seboj eno samo bombo kisika. Vendar sem iz previdnosti vzel rajši dve, ker sem «e od prirode v takih rečeh silno oprezen. No, izkazalo se je, da sem imel popolnoma prav. Da nisva vzela s seboj dvojne mere kisi- pa se za njegovim podjetjem skriva nešteto velepomembnih vprašanj, ki niso važna zgolj za teoretično znanost, marveč in morda še v večji meri za praktično življenje. Kaj prav za prav človek išče v stratosferi, ki tako zelo zanima moderni svet? . . . Ozračje, ki obdaja našo Zemljo, ni enotno, marveč se zelo izpreminja od plasti do plasti. V višini, ki so jo izmerili ob ravniku na 10, na obeh tečajih pa na 17 km nad Zemljo, se pričenja zračna plast, ki je po vsej prirodi popolnoma drugačna od zračnih plasti neposredno pri tleh. Do te višine se temperatura stalno znižuje, onkraj meje pa ostane konstantna. Domneva se čelo, da od tod navzgor temperatura iznova nekoliko narašča. Zračne plasti pod to mejo imenujemo troposfero, nad njo pa se razteza stratosfera. .V tropo- sferi temperatura sicer enakomerno pojema z naraščajočo višino, vendar pa je v veliki meri odvisna tudi od zračnih tokov in je dostikrat višje nad zemljo večja kakor pri tleh. To je zlasti izrazito v višinah od 8 do 10 km, tamkaj, kjer plavajo oblaki ciri. Ta del ozračja se imenuje substratosfera in meteorologi domnevajo, da ima spreminjajoči se zračni pritisk v teh plasteh bistven vpliv na vremenske prilike na zemlji. Piccardova merjenja Plašč Piccardovega balona na ledu Gurgler Fernerja se bo uganka stratosfere rešila v tem smislu, kakor si želi letalska tehnika, potem bo v bližnji bodočnosti mogoče premakniti sedanje zračne proge v višinske zračne plasti in Piccardovo ime bo pomenilo važen mejnik tudi v zgodovini letalstva. Dasi so že nekateri letalci pred Piccardom izpričali, da je bivanje v višinskih zračnih plasteh jako neugodno za človeški organizem, vendar letalstvo trajno teži za stratosfero, kjer bodo nemara tudi tu razrešila marsi-kako nejasnost. Še več si pa obeta od učenjakovih izsledkov letalstvo. Po vsem svetu se namreč razmotrivajo zadnja leta stra-tosferna letala, ki bi plula 12 do 15 kilometrov nad zemljo, nemotena od vetrov in drugih atmosferičnih vplivov, ki bi zaradi neznatnega zračnega upora v teh plasteh lahko dosegla brzino nekaj sto kilometrov na uro. Zaradi tega velja raziskovanje zračnih plasti v tej višini za znanstveno delo prvega reda. ki pa utegne biti koristnejše praksi kakor znanosti sami. Ako je zrak popolnoma miren in temperatura čudovito stalna, Nebo je v stratosferi vedno jasno, tako da je mogoča orientacija po zvezdah. Tehniške ovire, zaradi nizkega zračnega tlaka, bi se dale z lahkoto premagati, kakor je pokazal Piccard pri svojem balonu. Glavni namen Piccardovega poleta v stratosfero pa je bilo proučevanje kozmičnih žarkov. Že dvajset let ie znano, da, prihajajo iz vsemirja na Zemljo neki elektromagnetni valovi ali žarki, ki po prodornosti prekašajo vse, kar jih poznamo. Prodornejši so celo od gama žarkov radija in zarad: tega so jih spočetka tudi imenovali ultra gama žarke. Zanimivo je, kako so bili kozmični žarki odkriti: že dolgo je znano, da vsebuje zemlja radioaktivne snovi, ki Prof. Piccard s svojo družine žare svoje valove v ozračje. Ti žarki pa v zraku čedalje bolj slabe, njih prodornost postaja z naraščajočo oddaljenostjo od Zemlje vedno manjša. Profesor graške univerze dr. Hess je dognal, da učinek zemeljskih gama žarkov popolnoma preneha v višini 1000 metrov nad zemljo. Nad to višino pa je spet ugotovil ponovno naraščanje ja-kosti žarkovja, ki se trajno stopnjuje z višino. 1500 m visoko so bili žarki iznova tako jaki kakor pri tleh, v višini 5000 pa že desetkrat močnejši. Hess je meril jakost žarkovja le do višine 5400 m. Merjenja je pozneje nadaljeval Kohlhorster do višine 9300 m. Raziskavanja obeh učenjakov so nesporno dokazala, da gre za. žarke, ki prodirajo iz vsemirja v ozračje naše Zemlje. Veljalo je le §e dognati njih Srirodo in izvor. V ta namen so bili zgrajeni posebni observatoriji v Alpah, Kordiljerah, na Javi in še na nekaterih drugih pripravnih mestih. Povsod pa se je pokazalo, da bo mogoče razkriti njih skrivnost le na ta način, da se z merilnimi pripravami čim bolj približamo njih izvoru. Piccard je bil prvi, ki se je lotil te težavne in nevarne naloge. S tem je napravil znanosti neprecenljivo uslugo, njegovo ime in ime njegovega spremljevalca Ki-pferja bo ostalo nepozabno v zgodovini razkrivanja svetovja. (Glej tudi: »Poskus poleta 16000 m nad Zemljo«, Žis, knjiga 8, str. 293 in »Vzlet v stratosfero«, Žis, knjiga 9, str. 506.) Skoraj istočasno, ko je dosegel prof. Piccard stratosfero, se je pomnožila njegova družina v Bruslju za enega člana Dr. Vlad. Travner Upepeljevanje mrličev v modernih krematorijih (Nadaljevanje) 2. Upepeljevanje.7 Vse občutne nedostatke pokopa preprečimo s sežiganjem ali z upepeljevanjem. Ta proces je kemično trohnenje (oksidacija), izvrši pa se umetno s pomočjo ognja v najkrajšem času in brez sodelovanja mrčesa. Končni produkt umetnega trohnenja je pepel, ki ga moremo imenovati kondenzirano truplo. Ta efekt dosežemo — četudi na nepopoln in neestetičen način — že s sežiganjem na grmadi. Znaten napredek je bil, ko so začeli uporabljati peči v obliki cevi (Muffel), kamor so polagali trupla. Tako so preprečili, da so se ostanki trupla in kuriva pomešali. To primitivno upepeljevanje je bilo zelo zamudno. Peč so morali kuriti 24 ur, preden se je dovolj segrela. Upepeljevanje je trajalo 6 ur. Pepel pa so mogli zbrati šele po nadaljnjih 24 urah, ko se je peč dovolj ohladila. Ker tudi ni bilo v peči dovolj kisika, je bila upepelitev nepopolna. 1876 je sklenil v Draždanih splošni kongres pristašev ognjenega pogreba za upepeljevanje naslednja osnovna načela, ki veljajo za vse moderne krematorij« 1. Upepelitev mora biti popolna, t. j. ne smejo ostati nikaki obžgani deli trupla. 2. Upepeljevanje se mora vršiti posredno, t. j. s pomočjo razbeljenega zraka in samo v aparatih, ki so določeni izključno za človeška trupla. 3. Upepeljevanje mora biti brez hrupa in brez duha, t. j. ne smejo se razvijati dim, (vidne) pare in plini, ki povzročajo smrad. 4. Pepel mora biti popolnoma čist, belkast (siv) in tako lahek, da se more avtomatično zbrati in shraniti. 5. Stroški aparata in upepeljevanja morajo biti kolikor mogoče nizki. 6. Z istim aparatom se morajo nemoteno upepeliti trupla hitro eno za drugim. Vsem tem zahtevam odgovarja Sie-mensova regenerativna plinova peč, ki spada kljub enostavni konstrukciji med najgenialnejše izume preteklega stoletja. Aparat in tehniko upepeljevanja pojasnjuje naslednja skica. F Vsa naprava — razen generatorja A, ki je izven krematorija —je navadno pod tlakom poslopja G in obstoji iz treh f V naslednjem znači sežiganje proces, ki se vrši neposredno s pomočjo ognja; upepeljevanje pa je razkrajanje trupla z razbeljenim zrakom, torej le posredno z ognjem. Upepelitev je dovršeno dejanje, t. j. ko je proces upepeljevanja že končan bistvenih prostorov, zgrajenih iz materi-jala, ki je proti vročini zelo odporen, namreč 1. iz generatorja A, kjer se proizvaja kurilni plin, 2. iz regeneratorja ali rekuperatorja B, kjer se s pomočjo kurilnih plinov razbeli zrak, ki služi za upepeljevanje in 3. iz prostora C, kjer se upepeljevanje vrši (upepelišče). Razen tega so tu predsoba D, odkoder se spravi truplo v upepelišče C, klet E, z vhodom 1, kjer se zbira v posodi pepel, več dimnikov, kanalov, cevi, rešetk, zaklopk itd. Tri ure pred prvim upepeljevanjem se zakuri ogenj v generatorju A. Ogenj gori na rešetki a. Pod rešetko je rezervoar za vodo b. Najprej kurijo z (bukovimi) drvmi, nato pa postopoma s koksom. Za prvo upepeljevanje se rabi 350 kg koksa, za drugo 150 kg, za vsako nadalj-no postopoma manj. Uporaba premoga bi bila sicer cenejša; koks pa ima to izpuste kurilne pline skozi dimnik e. Skozi odprtino f pa gre čist zrak po kaminih od spodaj navzgor in se pri tem ob razbeljenem kamnu močno segreje. Ta zrak služi za upepeljevanje, ki se sedaj začne. Upepeljevanje pa se izvrši takole: Po pogrebnih obredih v dvorani F spuste truplo s pomočjo dvigal skozi odprtino h (na tleh dvorane) v predsobo D, kamor se pride po stopnicah m. Dostop v ta prostor je dovoljen samo uslužbencem krematorija, ki so zaposleni pri upe- Pogled v kapelo krematorija v prednost, da gori brez dima in saj m ne zamašuje tako cevi in zračnih kanalov. Pod vplivom vročine izpariva voda v rezervoarju. Pare ohlajujejo rešetko, da ne zgori. Obenem prehajajo preko razbeljenega koksa in se razkrajajo. Vodik pa še zvišuje tako vzniklo vročino, tako da znaša slednjič temperatura v generatorju 1200—1300° C. Ta vročina služi deloma za predhodno ogrevanje upepelišča C, deloma za segrevanje zraka, ki se rabi za upepeljevanje. To pa se zgodi tako, da prihajajo vroči plini iz generatorja A po cevi c v regenerator C. Pliai gredo po vijugastih kamenitih kanalih regenerator-ja d-d od zgoraj navzdol. Tako segrejejo kanale do beline ter stene upepelišča C tako, da žare slabo (temno) rdeče. Nato :tinu. (Krsto spuščajo v predsobo) peljevanju. Truplo polože na poseben voziček, odpro nato vrata in zaklopko j in postavijo truplo s pomočjo dolgih, za to pripravljenih vil v upepelišče C. Tla upepelišča obstoje iz rešetke, ki so napravljene iz odpornih Samotnih drogov. V Nemčiji, na Angleškem, v nordijskih državah in deloma na Francoskem je truplo v krsti, drugod — posebno v Italiji in Severni Ameriki — pa je zavito v belo z alaunovo raztopino prepojeno rjuho. Krsta mora biti iz cina ali iz mehkega tenkega lesa. Hrastov les povzroča pepel in ovira upepeljevanje. Nato zapro zaklopko in vrata j in spuste (skozi g) s pomočjo regulatorjev iz regenerator-ja B razbeljeni zrak. Zračna temperatura ne sme biti višja kot 1000° C, ker bi sicer kosti osteklenele in očrnele, ne pa razpadle. Rjuha, v kateri je ovito truplo, zgori hipoma in spuhti skozi dimnik k. Cinasta krsta se raztopi v par minutah in odteče po posebnem kanalu. Lesena krsta pa zgori v teku J/4 ure. V tudi edini dim pri upepeljevanju. Prav tako hitro kot krsta zgore obleka, ki jo je imel pokojnik na sebi, cvetlice i. dr. Nato se začne truplo sušiti in razkrajati. Najprej se dvigajo vodne pare, ker obstoji 93 % trupla iz vode (sušenje). Nato Predsoba pred upepeliščem v stettinskem krematorij u trenutku, ko krsta razpade, se pojavi skozi dimnik belkast oblaček. Ta pojav doslej še niso mogli preprečiti. To pa je se razvijajo različni plini (troKnenje). Ta proces se opazi pri dimniku, le da se zrak rahlo trese. Kemični produkti pri- Upepelišče s strani generatorja. (Pred pečjo je stena, ki loči predsobo od upepelišča) Mejo s padavinami iz zraka v zemljo. Tako se tudi pri ognjenem pogrebu izpolni božji zakon, da se vračamo v zemljo, iz katere smo izšli. Slednjič preostane le še okostje, ki začne v silni vročini krvavordeče žareti in razpadati. Ta prizor — če bi ga videli — je gotovo strašen, traja pa le kratko. Medtem se vsipa pepel skozi rešetko n na razbeljeno poševno ploskev o, kjer se popolnoma izžge. Nato pa pada v posebno posodo p, kjer se zbira in ohladi. Upepeljevanje traja 1—iy2 ure. To je odvisno od kakovosti trupla. Nekatera trupla težko razpadejo. Za te izredne slučaje imajo posebne pri- Hladilna omara za pepel, ki ga shranijo v urni prave. Od srednjevelikega odraslega človeka preostane iy2—2 kg pepela. Pepel je popolnoma čist, brez duha, belkast in tako lahek, da se lahko s posebnimi avtomati (ne z rokami) spravi v zato pripravljene kovinaste žare. Te žare imajo številke, ki se ujemajo s številkami v matrikah krematorija, tako da je vsaka zamenjava pepela izključena. Poleg Siemensovega sistema so v rabi še mnogi drugi. Najbolj razširjeni so: sistem Klingerstierna-Beck (na Dunaju, v Heidelbergu, v Jeni itd.), sistem Schnei-der, ki je zelo razširjen v Nemčiji in sistem Venini, ki ga uporabljajo posebno v Italiji in v Zedinjenih državah. Manj pomembni sistemi so Toisul, Fradet Feist i. dr. Opisati te sisteme ni potreb- no, ker je bistvo pri vseh isto, namreč upepeljevanje trupel s pomočjo razbeljenega zraka. Omenim le, da so izrabljene vse moderne pirotehnične iznajdbe, kakor Bunsenov gorilnik, uporaba plinov mesto koksa, elektrika itd. Znane so tudi prenosljive peči. Večji krematoriji imajo več peči, oziroma so peči (n. pr. po Fei-stovem sistemu) zgrajene tako, da morejo upepeliti istočasno več trupel. Najmodernejše opremljen krematorij je v Brnu (zgrajen 1929).8 (Dalje) -3S£- Zanimive malenkosti Igra z »diabolom«, dvojno vrtavko, ki rotira na vrvici, nato jo vržeš v zrak in jo spet ujameš na vrvico, ni tako nova in ekskluzivno evropska igra, kakor bi se komu dozdevalo. L. 1908.—1910. je bila ta igra prava modna igra, a že sto let prej se je na podoben način razširila po vsem civiliziranem svetu. Ni pa mogoče reči, kje je prava domovina te igre. V Indiji so jo poznali že v starodavnih časih in največjo popolnost si je v njej pridobil primitivni rod Koravanov. Poznali so jo pa že dolgo v Afriki in še 1906, torej pred modo v Evropi, jo je zasledil etnograf profesor Weule na planoti Makonde pri ta^ mošnjih Afričanih. * Na svetu govore danes 2796 jezikov. Od najvažnejših 860 odpade na Evropo 48, Afriko 118, Azijo 153, obe Ameriki 424, Oceanijo 117. • Pri nekih divjaških rodovih, in sicer najprvo pri Karibih na zapadnoindskiih otokih govorijo ženske med seboj čisto drug jezik, nego je običajen pri rodu, h kateremu pripadajo. Ta pojav so skušali razložiti s tem, da so si divjaški rodovi svoje žene ugrabili ali pokupili pri drugih rodovih. • Evropca obliva zona, če sliši, da jedo Kitajci »gnila« jajca. Kitajca je spet groza, če sliši, da pijejo Evropci mleko. »Gnila« jajca Kitajcev so prav za prav na poseben način konservirana jajca in sicer s pomočjo nekih bakterij. Gnilo jajce smrdi, na kitajski način konservirano pa prijetno diši. Kitajci jih najprvo skrbno operejo in potem pokrijejo z mešanico rdeče zemlje, apna. soli in vode. če so tako ležala pol leta, iih imenujejo »pidan«; če ao ležala 20 dni, pa »hueidan«. • Strokovnjaki, ki se zanimajo za ta vprašanja, dobe obilo gradiva v številnih časopisih, brošurah in knjigah, ki jih izdajajo društva za upepeljevanje, kakor tudi v raznih tehničnih strokovnih glasilih. * Jubilej petroleja H etos poteče 75 let, odkar so se začela prva skromna navrta-vainja petrolejskih vrelcev. Ka- __kor že v nešteto drugih rečeh, se moramo tudi v tem primeru zahvaliti zgolj slučaju, da se je na tej, nekoč brezpomembni tekočimi razvila velikanska industrija, ki igra tako velepo-membno vlogo v vsem današnjem gospodarstvu. V Indiji so sicer poznali petrolej že pred 2000 leti, toda zaradi nenavadno zoprnega vonja so uporabljali domačini za razsvetljavo rajši malo manj smrdljivo ribje olje. Tudi Indijanci Severne Amerike so poznali petrolej že izza pradavnih časov. Pridobivali so ga na ta način, da so namakali volnene tkanine v vodo, ki je še dandanašnji znana pod imenom »oljnata reka« v Pennsyl-vanjji. Tkanine so se prepojile z oljem, ki so ga potem izvijali v posode. Pod imenom Senica olje, ali tudi indijansko olje se je prodajal petrolej največ dro-gistom, ki so ga razpečavali kot zdravilo za vsakovrstne notranje in vnanje bolezni. Pred dobrimi 75 Isti pa so se začeli baviti nekateri pionirji, med njimi zlasti Američan A. C. Ferris, s smotremim izkoriščanjem petrolejskih nahajališč. Skušali so proizvodnjo sistematično organizirati, hkrati pa surovi petrolej tudi rafmirati, da bi dobili žlahtnajše olje za razsvetljavo. Odločilna čais za razvoj vsega petro-lejsikega gospodarstva pa je prišel prav za prav šele okoli 1856. Takrat sta ustanovila dva newyorška odvetnika družbo za odkrivanje in efcsploatacijo petrolejskih vrelcev. Eden izmed njih se je nekoč ustavil pred neko drogeniijo, kjer je vzbudil njegovo pozornost velikanski plakat v obliiki bankovca za 400 dolarjev. Pri natančnejšem ogledovanju je zajpazil, da gre za reklamo petroleja. Med drugiim so bile na lepaku narisane tudli različne priprave za na-vrtavanje ležišč soli. Te reči so ga posebno zanimale iin jih je natančneje proučeval. Pri tem je prišel na srečno misel, da bi se dal nemara tudi petrolej pridobivati v izdatnejših množinah z navrtavanjem zemlje na krajih, kjer je že od prirode pronical na dan. Ta misel mu je bila že zaradi tega blizu, ker so pri iskanju soli že večkrat naleteli na petrolej. O svoji ideji se je po-razgovoril s svojim družabnikom in skuipaj sta se nemudoma lotila pre-skušnje novega postopka. Najprvo so zgradili kolikor se je dalo globok šaht in začeli vrtati z dna še globlje v zemljo. Vodija podjetja je bil neki E. L. Drake. Med vrtanjem pa so zadeli na močno vodno žilo in mesto pričakovanega petroleja je izvntino zalila voda. Toda kot praktičen človek si je znal Drake naglo pomagati. Skozi izvrtino je zabil dolgo železno cev in res se mu je posrečilo prodreti poslednje zemeljske plasti. V globini 21 metrov so zadeli na petrolej, ki se je polagoma začel dvigati v vrtalni cevi. Z majhno črpal-no napravo so ga dnevno izčrpali osem sodov. Zaradi majhne neprevidnosti je sicer kmalu vsa naprava pogorela, toda Drake je zgradil na istem mestu takoj novo, še večjo sondo, ki je dajala dnevno trideset sodov petroleja. Vest o tem izrednem uspehu se je mahoma razširila po vsej deželi. Poslej so naglo zapovrstjo odkrivali vse večje in izdatnejše vrelce, tako da so od prvega Draikejevega poskusa pa do danes samo v Ameriki spravili na dan preko osem milijard sodov tega dragooenega goriva. Drake santn pa od tega odkritja nfi imel ničesar. Doletela ga je usoda, ki so je pogosto deležni veliki možje. Ko si je bil na petrolejskih poljih Kalifornije zaslužil lepo premoženje 20.000 dolarjev, je odpotoval v New Yorlk, kjer je ustanovil skuipaj z nekim drugim trgofcem petrolejsko agenturo. Imel pa je v trgovini smolo, da je popolnoma propadel in obubožal. Nljegovi srečnejši tovariši s petrolejskih polj so mu poklonili 500 dolarjev, toda največje bede ga je rešila šele država Pennsylvanija, ki mu je poklonila dosmrtno rento 1500 dolarjev, tako da je lahko vsaj za silo preživel zadnja leta svojega delavnega in piodoviitega življenja. — o30 — TEHNIKA VODNIH ZGRADB Levo zgoraj: Hooverjeva dolinska pregrada v Zedinjenih državah je zamišljena kot del vodno električnih central, ki bodo lahko zalagale pol Amerike z električno energijo, že 1935, se smatra poleg Panamskega prekopa za eno najvelikopoteznejših zgradb vodnih sil v Švici jako naglo napreduje. Te dni spet končujejo novo velikansko ^^^^ m o ra ^ ■rrr^xxxcooooooocxxxx>ocoroooooqqgpoora3^ Edmond Romazieres Otok se ruši_ iše od Manaosa1), dalje od poslednje omike jih je bilo šeste-ro na veliki barki, ki je plula navzgor po Amazonki. Dva brata in Adina, žena enega izmed njiju, so prodirali v najodljudnejši in najnedo-stopnejši kot sveta, iščoč dragega znanca, ki je bil svoj čas po krivici obsojen, potlej pa ušel iz ječe in se po vsej priliki pred preganjalci zatekel na sever najstrašnejšega in največjega gozda na zemlji. Amazonka, ta mati vseh rek, je bila ponekod 30 km široka. Dotoki so ji bili tolikšni, da s sredine nisi mogel nikoli dozreti bregov. Stranski pritoki pa so imeli vsaj širino največjih veletokov v Evropi. V tej deželi bi se bila Donava štela komaj za vodni sol-zanj. Na vseh straneh neprodirni gozd, sedež vsakovrstnih zased in nastav, groze- i) Indijansko pleme Manao ob izlivu Črne reke (Rio Negro) v veletok Amazonko. Po njem se zove Manaos, glavno mesto brazilske države Amazonas, poprej imenovano Barra do Rio Negro. Stoji 26 metrov visoko. ča šuma, koder brložijo človekovi sovražniki od jaguarja pa do kač, ki ti njih pik pusti le uro življenja. Vozeč proti severu so nazadnje prispeli v manj nizke, mrzlicam manj podvržene krajine. Proti državni meji pa bi že naleteli na gorovje. »Ne pozabimo nikdar«, je govoril Ed-mund, »da so v sosedni državi — to je Para — zadnjo ameriško odpravo za raz-iskavanja gotovo poklali Indijanci. In da nova misija, ki je odpotovala lani, ni mogla nič zvedeti o njej. Pri vsem tem pa je imela brezžični brzojav.« »V Belemu so menda slišali S. O. S.2) Sami so bržkone v smrtni nevarnosti.« Edmund je znižal glas. »Česar pa nismo vedeli in kar sem slučajno naletel v The National Geogra-phic Magazine aprila 1926, je to, da so prejšnje leto Indijanci uničili v deželi, skozi katero moramo, ekspedicijo 68 ljudi. V nekih trenutkih si pravim, da nimam pravice, tako razpolagati z vašim življenjem... O, ta neizprosni pragozd, ki ga neki brazilski pisatelj tako prav imenuje o inferno verde.3)« S seboj so imeli dva vdana pomočnika: Avgusta, bivšega cirkuškega vrvohodca, in Omarja, rojenega v severni Afriki. Njih vodnik Santos je bil dolga, suha prekla, malo bolj črn ko mulat. Nos mu je bil zamorski, ličnici pa indijanski. Ta možak je družil v svojem koščenem telesu kri treh ali štirih plemen. Ker se je bavil samo s tem, da je ob jutrih prenašal z vlakov na trg kobule rajskih smokev ali banan, šušujev, marelicam podobnih mamej, kraljevskih jabolk, je bil srečen, da je spravil nekoliko spremembe v svoje življenje. Razen tega je ta dečko ljubil opasnost. Ko je slišal, da se menijo o skrajnem severu države Amazonas, si je ogledal te mlade ljudi, ki so se mu takoj prikupili, in zaklel na svetega Sebastijana, zavetnika Riu, da še nikdar ni videl tako špasne reči. To pa je rekel, ne da bi se bil zasmejal. Dosti se mu ni bilo pripravljati, saj je imel samo obleko, ki jo je nosil, in ni- 2) Nossa Senhora de Belem, Naša gospa Betlehemska, je celotni naziv za glavno mesto zvezne države Parž,... S(ave) O(ur) S(onls) = rešite naše duše, otmit« nas. 3) Zeleni pekel h halko, t. j. visečo mrežnico, s katero je čestokrat potoval po vodi. Hitro se je navadil francoskih svalj-čic, ki jih je mlada družba vzela s seboj, da bi ji bila domovina nekoliko bliže, in sedaj je bil on prvi, ki je zahteval žita-no4) in ni več maral kaditi drugega. Pri odhodu iz Manaosa se je Avgust, nekdanji plesač na vrvi, pošalil: »Dobro si oglejte, kakšen je cerkveni zvonik, parnik, nabrežje. Takih stvari dolgo ne boste več videli.« Santos je pretiraval: »In ne pozabite, da so vam poslej edino imetje vaše oči in vaša puška. Vse drugo vam bo prinašalo zgolj opasno-sti.« Dva tedna sta minila. Sicer je šlo vse po volji in število milj je bilo že čedno. Amazonka se je umaknila Riu Negru, čigar površina je v isti-ni budila dojem o črnem zrcalu. Prašu-mi sta se malce približali, čeprav je reka imela še širino, neznano v Evropi. Pogled se je zadeval na oba okopa temne zelenjave, nad katero so štrlela palmova drevesa. Gozd! Sam gozd! Nobenih gora, nobe-.e izpremembe. Edina prirodna lepota je l ila goščava in živali, ki so se klatile po njej. Čeprav so se ljudje, napadeni po tisoč in tisoč želih, morali vedno skrivati pod sitnice (razen Santosa, ki je bil vajen) in so bili zato kaj čudni videti, so se smejali skakajočim opicam, kadar so nabirali drv. Divili so se, kadar so jih na *) Gitane = ciganka; vrsta cigaret. mah" obkolili roji višnjevih' metuljev ali je jata belih čapelj spuščala dragocena peresa na tla. »Vse to odkupi slabe strani... ki jih še ne poznate«, je govoril Santos, pri-pravljaje kavo. Živeti so morali v ladjici, prenapolnjeni z zaboji in vrečami, kar je bilo neudobno, skoro nemogoče, in čez dan so pretvorili v skupno dvorano obok iz palmovih listov, pod katerimi je ponoči počivala Adina na sredi čolna. Santos je komaj čakal, kedaj se reka umakne v svojo naravno strugo. Potem bi mogli stopiti vsak večer na kopno ter urediti taborišče. Vse je kazalo, da se to zgodi v malo dneh. O človeški omiki ne tiru ne sledu. Mladi ljudje so se vpraševali, ali res priplavajo tod večkrat na leto parniki po reki, izgubljeni v svoji divjini. Poslušajoč nauke Santosa, ki se je po malem izkazal prvovrstnega tovariša, je molčljivi Omar postajal spreten ribič in uspelo mu je često, da je z ostvami ali s puščico zadel debele ribe. »Človek se mora navaditi, da sam skrbi za svoj preživitek«, je ponavljal mestic. Tiše pa je dostavljal, meneč, da ga Adina ne bo čula: »In da njo obrani.« »Pha!« je kliknil Moric, »ako pojde tako naprej, bo to samo sprehod, povodna dirka, drugega nič.« »Čuvajte se«, je momljal tedaj Brazilec in se pokrižal. »Ne kličite zle usode, senjor...« Edmund je bil veder kot njegov brat. Česa bi se mogli bati? Puške so dobre, nabojev ne manjka. Vsi so se čutili močne ... Kinin jih je varoval mrzlice, pa že mreže so jim bile v zaščito ... Motor je čudovito drdral. Ladjica dela tri vozle5), česar ne bi bili dosegli z desetimi veslači. Sčasoma je Avgust po svojih zapiskih in svojih spominih mogel na zemljevidu približno določiti mesto, kjer bi se raziskave lahko pričele. »Nevarnost«, je tedaj govoril Santos po tihem, »nevarnost je povsod, vam rečem. In v tem zelenem peklu najbolj pobija to, da je ne slutiš ... Ampak drvce, ki ga poberete, utegne skrivati strupeno žuželko ... Naj se kdo opraska ob trnju otrovnega drevesa, pa nastopi smrt... Stopaj po še tako gladkem pesku, vendar si lahko odreš nogo do kosti ob repu arraje, ki je podobna vašemu skatu"), a ki nastavlja ostro orožje ko nož in pila ... in ki ti zastrupi kri... Umreti za rano od arraje, ki je nisi mogel slutiti pod peskom, to je najstrašnejši konec ... Opasnost je povsod, vam pravim ... Ali nikdar je nismo kos naprej videti...« Na to pa je Moric nepoboljšljivo odgovarjal, kakor bi iz rokava iztresal: »Kaj pa v Riu, Santos ? ... Avtotakse, železniške nezgode, vzpenjača na Golico, pri kateri se kabel lahko pretrga ... Nevarnost je povsod na zemlji!« Nato je Santos majal z glavo. Omar je razumel. Zaključil je s tem, da je dvignil roke in se obrnil proti Meki. »Nevarnost enaka povsod ... Alah sam je velik ...« Neki večer pa, malo pred temo, ki v vročem pasu nastopa s tako naglico, Sfaitosa mahoma zaskrbi. On je edini opazil, da nebo ni več zastrto tako kakor druge dni. V eni minuti se je zmračilo. »V tej vražji deželi«, de mestic, »gre vse na nagloma. Človeka vselej vse preseneti.« »Kaj pa je?« vpraša Adina, ki bere grozo Brazilcu z obličja. On je ne posluša. Saj tudi ne utegne. Kar je pravkar napovedal, se je izkazalo za istinito, preden je mogel kaj ukreniti. Neznansko silovit piš je žviž-gaje potegnil. Ladja se je nevarno nagnila na desni bok. V eni minuti je ne- 5) Pomorska mera, 6.84 m. 8) Arraja spada med ribe hrustančnice. živi v morju in tropskih veletokih, koder se drži po glenu in grezu, čigar barvi se donekod prilagodi nalik iverku ali kam-bali. vihta zadivjala. Človek bi dejal, da piska parni rog v presledkih, a vedno jače. Nebo se vname. Bliski in treski se mešajo. Široka reka, ta reka, ki zavzema sedaj strugo na več kilometrov, se je vzpela nalik morju. Kdor bi ji hotel kljubovati, bi moral imeti parnik za pet sto ton. Hkrati se je storila noč, kakor se spusti zavesa. Potniki ladje, ki je v hudi stiski, vidijo le še ob slepečem sijaju bliskov. In ulije se dež kakor ob vesoljnem potopu ... Streha od vej je odfrčala takoj ob prvem sunku. Kar imajo ljudje pri roki, da se pokrijejo, jih ne bo branilo povodnji, ki Ti je nanje silovito, kakor iz poveznjenega čebra. Edmund je prijel Adino za roko. »Ne boj se«, ji reče nekam ohriplo. »Nič se nam ne more pripetiti. Čoln je dober.« »Ne bojim se«, odvrne ona brez razburjenja. »Mar nisem ob tvoji strani?« Motor še deluje. A da bi mu pomagali, so Moric, Omar, Avgust prijeli za vesla. Santos je sklenil, kar je bilo edino mogoče. »Ako poskusimo prečkati reko na to ali na drugo plat, smo izgubljeni. Valovi, ki se zaganjajo od juga, nas bodo prekucnili... Kar naprej moramo...« »Tudi v tej smeri ne bomo vzdržali«, je zavpil Edmund. »Senjor, poglejte pred seboj, tamkaj-le... Oni otok! to je rešitev! Do njega moramo!« Vsi strmijo na točko, ki jo kaže polu-tan. Skozi bleščeče, ognjeno ozračje, ki jim jemlje vid, nazadnje ugledajo. Da ... Osredek, palme ... Je li velik ?... Kaj za to! Rešitev... Ko bi mogli nakreniti proti njemu, prav na rahlo, ne da bi se prevrnili. (Dalje) B. Borko V poljskem »koridorju"_ Beležke s potovanja malu po tretji uri je svitalo. Odprl sem okno na hodniku vagona in jel zdraviti neprespano glavo s hladnim jutranjim zrakom. Pokrajina se je izpremenila. Na-mestu neskončnih horicontal velikopolj-ske ravni je bil sedaj relief hribovitega sveta. Za nas izpod Alp in njihovih obronkov je to hribovje samo malce nagubana ravnica. Toda če prideš iz Velike kar ozelenelih trav, v vsej tej dekorativ-nosti jutranje pokrajine je bil kos tiste severnjaške pomladi, ki sem jo že prej doživljal ob spisih ruskih in skandinavskih pisateljev. Odtenki te pomladne raz-položenosti so drugačni nego pri nas; vlaga, plastika tal, ozračje, flora, vse to tvori nekoliko enoličnejše kombinacije in prva pomlad ima malo bolj zamišljen, resnoben potek. Poljske, se ti vidi, da je to nekaj — denimo, nekaj ppdobnega goram. Počasi se je dramil dan. Zora, ki je predrla pe-pelnato sive oblake in osvetlila plast neba, je bila najsevernejša, kar sem jih kdaj videl. Med grbastimi hribi so se pojavljala majhna jezera; ob njihovih obrežjih so se idilično izvijali iz megle brezovi gaji. Kakor lahne, bele balerine so plezale meglice nad vodami in gozdovi. Solnce je vzšlo ob rahlem dežju, ki je dobil od te šegave igre zlate kapljice, in v vsem filmskem menjavanju meglic, oblakov, solnca in rosnega bleska prav- Vmes med polji, jezeri in gozdovi samevajo kmetije; velikih vasi ni videti. Človeška selišča so razbita, razmetana križem teh zelenih, valovitih pokrajin. Hiše so po večini iz rdeče opeke in zgrajene tako, da je na podstrešju še soba, najbrž za dekleta. Pomorje — poljska Primorska — je približno 80 km širok pas, ki loči Prusijo v dva dela; s pridobitvijo tega ozemlja je Poljska prišla do morja. To je torej oni »koridor«, ki je o njem često beseda, če se govori o mednarodnem položaju povojne Evrope. Koridor? Poljska nima do morja samo zgodovinske pravice in močnih gospodarskih razlogov, marveč ji gre svet od Bydgoszca do Baltskega morja tudi na osnovi nacionalnega načela — onega, ki se ž njim pruski Nemci tolikanj postavljajo. 1913 izkoriščena tudi najbolj neznatna prilika, ki govori v prid nemškim nacionalnim zahtevam. Ta karta leži pred menoj. Od Bydgoszca do morja sega na zemljevidu nepretrgano nacionalno ozemlje Poljakov; le ponekod ga je močneje razredčil o > o 4 a g t, a. > ® o Ph je »Ostmarkenverein«, društvo, ki je po smotrih podobno nekdanjima zatiralcema Slovencev »Schulvereinu« in »Siidmarki«, izdal zanimivo etnografsko karto, izdelano na podlagi ljudskega štetja 1. 1910. Karta je imela rabiti v nemške propagandne namene in je zaradi tega zvito nemški kolonizacijski naval. Sedanji »koridor« je v etnografskem oziru pretežno poljsko narodnostno ozemlje, kakor je bila pred mnogimi stoletji slovanska skoraj vsa ona Pruska, ki je danes žarišče najmanj spravljivega nemštva. Tu, v neposrednem dotiku s širokim nacio- nalnim telesom Poljske, ki je bila takrat še razdeljena med tri države, je poljski živelj kljuboval pruskemu navalu z vztrajnostjo, ki vzbuja občudovanje. Slovencu ni težko razumeti, s kakšnimi argumenti si Nemčija nacionalno lasti pravico do tega ozemlja; dovolj je, če se spomni Koroške. Od strnjene, do 90 % etnografsko poljske Poznanjske, se iz velikega, močnega telesa Poljske izteza krepak vrat Pomorja, in z obale Baltskega morja gleda ta zdravi slovanski narod v široki svet. Eden najznamenitejših ameriških publicistov Frank H. Simonds je nedavno prepotoval to ozemlje. Oglasil se je v Berlinu in Varšavi, konferiral z državniki in politiki in je skušal pronikniti v bistvene probleme tako zvanega poljskega koridorja. O izsledku svojega proučevanja poroča v marčevi številki newyor-ške »The Review of Reviews« (navajam po »Die Auslese«, april) med drugim naslednje: »Vsi Nemci brez izjeme zahtevajo revizijo vzhodnih meja kot pogoj trajnega miru. Vsi Poljaki izjavljajo takisto eno-dušno, da bodo današnje meje branili do zadnjega moža. Sprejeli bodo vojno ne samo proti nemškemu napadalcu, marveč, če bo treba, zoper vso Evropo, ki bi hotela porušiti to, kar za Poljsko tvori nje zakonito in zgodovinsko utemeljeno edin-stvo. Potemtakem vsak poskus revizije nemških vzhodnih meja avtomatično vodi v novo vojno. Da bi Poljska ustregla nemški zahtevi in vrnila Nemčiji poljski koridor, je prav tako malo verjetno, kakor če bi kdo mislil, da bodo Zedinjene države vrnile Mehiki južno Kalifornijo. Torej smo pred dejstvom, da si na tej, bolj ali manj imaginarni mejni črti stojita nasproti dva naroda, eden s 65, drugi z 32 milijoni ljudi; oba sta trdno odločena, da branita do zadnjega svoje ne-spravljive interese ... Za vprašanje poljskega koridorja imamo poljsko rešitev in nemško rešitev, toda kompromisne formule ni. Poljska z vso pravico vztraja pri tem, da ji gre po lastnem ozemlju dohod na morje. Nemčija se ne mara sprijazniti z dejstvom, da je teritorialno ločena od Vzhodne Pruske in da nje zveze s tem ozemljem zavise od poljske milosti. Če bi pa se izvršila revizija v nemško korist, bi bila Poljska pri svojem dostopu k morju odvisna od milosti Nemčije. Jasno je, da je spričo takega položaja bolj postranskega pomena vprašanje, kaj je prav, ali rasno vprašanje, jezikovni položaj, zgodovinski argumenti. V zadnjih 600 letih so Poljaki in Nemci na tem ozemlju vladali približno enako dolgo. Od 1. 1918. so se izvršile velike narodnostne spremembe. Koridor z Gdanskom vred je štel 1. 1910. okrog 1,500.000 prebivalcev, ki so se po podatkih nemške statistike delili nekako na polovico med Poljake in Nemce. Danes je na tem ozemlju komaj kakih 500.000 Nemcev, medtem ko je poljsko prebivalstvo naraslo na milijon. Še izmed teh 500.000 Nemcev jih 350.000 biva v Gdan-sku. Bydgorszc, ki je 1. 1910. štel 75.000 Nemcev in 15.000 Poljakov, ima danes 110.000 Poljakov in 9000 Nemcev.« Nemci so se začeli na veliko izseljevati ; Američanu se vidi verjetna tale primera: »Kakor nekoč Pompeji pod potoki lave, tako izginja danes nemški vzhod pod slovansko povodni jo.« Ameriški publicist vzlic dobri volji, da bi bil nepristranski, ne more dovolj pronikniti k jedru tega pojava. Nam je lažje razumeti velike nacionalne spremembe v poljskem koridorju. Nemci, ki so se naselili pod vplivom germanizatoričnega gibanja, katerega so vodili pangermanski politiki v Berlinu, se na teh tleh niso dovolj za-koreninili. Bili so kakor v Rusiji kozaki; morali so se naseliti zato, da nosijo mostove pangermanskega prodiranja na vzhod. Ker niso imeli opraviti z neciviliziranimi plemeni kakor kozaki, se kajpak niso oblačili po vojaško, urili s konji in v orožju, marveč so mirno obdelovali svojo zemljo ali služili nemški gospodi na nje veleposestvih in v tovarnah; v mestih so bili uradniki, nameščenci, karkoli — samo da so povečali število in vzdrževali fikcijo ponemčenega ozemlja. Po polomu Nemčije v svetovni vojni so se omajali tudi piloni panaermanskega mostu na vzhod; iz tal so planile zdrave in spočite sile poljskega naroda; prusko kozaštvo je postalo zbegano in se ni moglo znajti v novem položaju: izgubilo je svoje vodilno geslo, svoj prapor, kakor ga izgubijo umikajoče se čete. Začelo je panično iskati izhoda. Odtod tolikšno izseljevanje Nemcev z ozemlja, na katero pritiska umljiv in naraven naval poljske etnične mase. Velika izseljevanja imajo po navadi gospodarske vzroke: tu beže desettisoči zaradi poloma lažnivih političnih gesel, zaradi krize germanizatoričnega gibanja na velikem kompleksu slovanskega ozemlja, kjer Nemci niso več — kot nekoč v stari Pruski — zadeli ob mirne, dobročudne Slovane, ki plešejo kolo okrog lipe in pijo medico, marveč ob moderno organizirani poljski narod, ki je iz evropske vojne rešil svojo več kot sto let po krivici razkosano državo in nacionalno edinstvo. Vlak brzi mimo tihih gozdov in resnobnih kmetij; meglice puhte iz napojene zemlje, nebo se temni in razteza v neskončno sivo, slepo oko. Zopet se odpre ravan. Daleč na vzhodnem obzorju, ki pada v neznano brezbrežnost, nam kažejo ozemlje Vzhodne Prusije. Počasi se no morje. Za me je srečanje z morjem vsekdar slovesen trenutek. Zlasti prvo srečanje. Skoraj ganjen sem zrl iz megle vstajajočo belo površino Baltika in vpijal vase njegov hladni, skandinavski dih. V Gdansku nismo izstopili; prihranili smo si ogled mesta za povratek. Gdan-ski kolodvor je velik, impozanten; promet je prav živahen, saj tod vozijo številni tranzitni vlaki. Železnica je na ozemlju svobodnega mesta v upravi Poljakov, kar hitlerijansko razpoložene gdanske razgrne naokrog vlažna megla in v nji izginejo daljne pristave in ponosni kmečki dvorci, ceste s topoli in široko raz-orana polja. Ustavimo se v Tezewu ob Vi-sli, majhnem mestecu na meji svobodnega mesta Gdanska. Za postajo Milo-bgdz preidemo na tla tega novega, državnega telesa, miniaturne republike, ki so jo bili ustanovili zaradi lepega načela nevtralnosti, da bi potem pokazala, kako malo je lahko nevtralna. Gdansk — mesto nemškega odpora proti Poljakom. »Trotzburg«, ki na obali Baltika nene-homa preti Poljski s prusko čelado in Bismarckovim mečem. Pri Gdansku smo ugledali morje — Baltsko morje. Vzhod- Nemce neskončno razburja. Od Gdanska vozi vlak mimo mesteca Olive z njegovo znamenito gotsko katedralo; naš francoski Baedecker za Poljsko nas podučuje, da je bil tu 1660 sklenjen mir med Poljsko in Švedsko; da, tu so se v prejšnjih stoletjih izkrcavale švedske vojske za pohode po evropskem kontinentu. Zdaj leži Švedska na drugem obrežju tega morja kot ena najbolj miroljubnih evropskih dežel. Ali je taka pacifikacija normalen zgodovinski proces in bodo li vsi narodi prej ali slej prišli na to civilizacijsko stopnjo? Voziš se po ozemlju svobodnega mesta in premišljaš, kako malo pomeni repu- Pogled na Gdansk blika in nevtralnost, če je komu vsiljena in če ne stoji za njo duh naroda. Na teh vročih tleh severne Evrope se človek spominja celotnega problema naše celine: kako naj se ustvari Panevropa, če niti svobodno mesto Gdansk zaradi nesprav-ljive mentalitete svojega prebivalstva ne more ostati v dobrem sosedskem odnosu do poljske republike; če sme republika s par sto tisoč prebivalci nenehoma izzivati Poljsko z njenimi 32 milijoni prebivalcev in svoje nevtralno stališče očitno izigravati za interese baltskih nemških baronov ?! Že smo v slovečem kopališču Sopotyju (Zoppot). Mesto z letoviškimi vilami in z daljnim razgledom na odprto morje. Pripovedujejo nam o krasnih plažah, o belem pesku Vzhodnega morja. Pri postaji Maly Kack zapustimo ozemlje svobodnega mesta. Meja je smešna, kakor vse nenaravne pregraje na svetu. Zopet smo na Poljskem. Mimo nizkih hribov, za katerimi se dvigajo bregovi kašubske Švice, se bližamo poljskemu čudežu ob Baltiku — Gdyniji. Najsevernejša točka naše poti je dosežena. V Gdyniji nas pozdravlja nekam zamračeno aprilsko jutro in skupina naših poljskih prijateljev. Od Gdynie do Kotora! — to geslo smo bili prinesli iz Poznanja. Nemara je v tem več kot fraza. V negotovosti sedanje Evrope, ko ne vemo, ali ne stojimo na pragu novih zgodovinskih ciklonov, čutimo, da tudi za našo usodo ni vseeno, ali nad Baltikom svobodno krili beli poljski orel, ali ne. Na skrajni točki »koridorja« se vprašujemo, kaj je treba storiti dotlej, da se izpolnijo besede našega Prešerna: ne vrag, le sosed bo mejak . . . Nemo nam'odgovarja pogled na Gdy-nijo -— plod ljubezni in dela, srca in razuma, politike in gospodarstva, naroda in morja, denarja in vere. Pogled, ki je nem, a prepričevalno zgovoren. ---5S®a£-;- Novi vozovi nemške državne železnice kot jih kaže naša slika, so bili pred nekaj tedni spuščeni v promet na progi Pots-dam-Magdeburg in so določeni za brze vlake, ki bodo imeli brzino do 140 km na uro. Baš iz tega razloga morajo biti tako izdelani, da tudi brez vsake nevarnosti pre-neso trajno tako veliko brzino, kakor je do sedaj vlaki sploh niso imeli. Njihova konstrukcija je povsem iz jekla, vendar taka, da se tega ne opazi. Posebnost sta tudi po dvoje vrat na vsakem koncu voza, kar omogoča hitrejše vstopanje in izstopanje potnikov in s tem precejšnjo prihranitev na času ob postankih. Notranjost vozov je slična sedanjim vozovom za direktne vlake, vendar s to razliko, da imajo hodnik po sredi in ne ob strani. Sedeži, ki so samo ob stranskih stenah, so zelo udobni, vsak potnik ima krasen razgled skozi velika okna, tako da je potovanje v drvečem brzem vlaku v vseh ozirih udobno in prijetno. — 640 — Prof. Alfred Wegener BAZV07 uuism Vrat prvega balona je bil zavezan, da ne bi »sapa« uhajala iz njega. Najbrže se J< plin med poletom razširil in v veliki višini razgnal balon. Počeni balon je padel n» ® blizu Gonesse, petnajst milj od Pariza. -'ifl Ko so vaščani videli velikansko vrečo, ki je priletela izpod neba, se jih je pola*® silen strah. Nekateri so se s strašnim krikom in vrišeem spustili v beg. >Pošast z ootP sveta je prišla nad nas!« so vpili. ' brezmejni beli pustinji polarne dežele, ki je z njo tako tesno zvezana slava njegovega imena, a ki ji je tudi žrtvoval svoje življenje Rodil se je veliki raziskovalec 1. novembra 1880 v Berlinu in se je posvetil študiju astronomije ter geofizike. Zlasti poslednja znanstvena stroka ga je privlačevala, tako da so mu že 1905 ponudili asistentsko mesto na znamenitem aeronavtskem observatoriju v Lindenbergu. Že naslednje leto pa je ostavil to mesto, da bi se udeležil danske ekspedicije na severnovzhodni Groenland, odkoder se je vrnil 1908 s prebogatim znanstvenim gradivom. V vseučiliškem mestu Marburgu na Bavarskem se je habilitiral za praktično astronomijo, meteorologijo in kozmič-no fiziko; tudi tu ga ni držalo dolgo, kajti že 1912 je sledil pozivu danskega stotnika Kocha, da bi z njegovo odpravo prehodil Groenland Tokrat je še v vse večji meri izpopolnil svoje znanje o t.ej čudoviti deželi, ki pa mu je osta-vila še toliko nerešenih skrivnosti, da je moral še enkrat in to zadnjič tvegati njene nevarnosti z lastno ekspe-dicijo. Na tej ekspeliciji, ki se je po- rofesorja Wegenerja so našli v groenlandskem ledovju mrtvega! Tako se je glasila pretresljiva, a vendar ne nepričakovana vest po dolgomesečnih naporih, da bi našli za njim kakšno sled v Dr. Alfred Wegener dala lansko leto na pot, ga je doletela tragična, a veličastna smrt. Še prej je moral prebiti svetovno vojno, potem od 1919 pet let kot vodja oddelka na nemškem pomorskem observatoriju v Hamburgu in končno kot ordinarij za geofiziko na vseučilišču v avstrijskem .Gradcu. V tem času si je postavil neminljiv spomenik s svojimi ostroumnimi in jasnimi razpravami ter knjigami iz področja meteorologije in geofizike. Njegova »Termodinamika ozračja« (leta 1911) velja še danes kot eno najtehtnejših del o toplotnih razmerah v ozračju, o nastajanju oblakov itd. Svoje najboljše pa je položil v senzacionalno knjigo o »Nastanku kontinentov in oceanov«, ki je izšla sredi vojne vihre 1915 in ki je potem doživela še tri izdaje. V tej knjigi je predstavil osnove svoje znamenite teorije o premikanju zemeljskih celin v vodoravni smeri. Ta teorija je razdelila svet učenjakov, a tudi širšo izobraženo javnost v dva tabora, marsikaj je na njej, kar bi bilo treba še dokazati, vsekakor pa se je zanjo od tedaj na-gromadilo tudi neštevilno frapantnih dokazov in če bi vseh drugih zaslug ne imela, bi zadostovala ta, da je dala znanosti velikansko število pobud za novo delo in nova odkritja. Poleg Einsteinove relativnostne teorije spada Wege-nerjeva teorija med najbolj tvorna znanstvena dejanja našega časa. Vprašanje o premikanju kontinentov ga je dovedlo do globljega študija vprašanja o premikanju zemeljskih tečajev v geologičnih dobah in uspeh tega študija je bila originalna razlaga klimatskih razmer na zemlji v pradavnih časih, ki jo je s svojim tastom, znamenitim meteorologom Koppenom podal v svojem tretjem glavnem delu »Klimati geologične pradobe«. Za eno samo kratko človeško življenje pomenijo vsa ta epohalna dela vsekakor velik in časten dokaz notranje sile. Kot človek je bil prof. Wegener zelo tiha, idealistična narava, skromna in navdušena ža vso lepoto zemlje in duš. Bil pa je tudi požrtvovalen in pogumen do skrajnosti. SimiNBISEPI Tisti, ki so bili bolj prebrisani, so se čez nekaj časa ohrabrili in šli pogledat, kaj Uhajajoči plin je delal, da se je balon krčevito gibal m trzal. Meneč, da imajo pred boj velikansko ptico, so ga kmetje sklenili »ubiti«. Oboroženi s kosami, vilami in puškami, so se jell najbolj pogumni plaziti proti au. Počasi in previdno so se pomikali naprej — s tihim upanjem, da. se jih grozna morda vendarle ustraši in pobegne, predem piride do spopada. ČLOVEK. IN DOM »Opremljena soba" Vedno češče se pojavljajo na hišnih vratih skromni lističi z napisom »Odda se opremljena soba«. Vedno več je družin, ki so primorane odstopiti del svojih stanovanj tujcem, da si vsaj nekoliko izboljšajo skromne prejemke, ki komaj še zadoščajo za najpotrebnejše. Dostikrat je odvisna njih eksistenca od tega, ali dobe podnajemnike ali ne. In pri tem je po navadi odločilen videz opremljene sobe. Kako mora biti urejena opremljena soba, ve najbolje tisti, ki je že sam stanoval kot podnajemnik in sam trpel zaradi njih nedostatkov. Toda tudi stranka se oddaljena od okna, da se pri njej ne da delati brez luči. Poitrita je z boljšim prtom, ki ga je škoda za nove potrebe. Slike, in med njimi zlasti številne fotografije morajo iz pietete ostati na svojem mestu. Prav tako se pusti raznovrstna, okoli razpostavljena bižuterija tam, kjer je, da se ne razblini enotnost in harmonija prostora. Sploh bi stranka najrajši, da bi vse ostalo, kakor je. Prestavljanje pohištva po željah bodočega stanovalca ji kar ne gre v račun. Kaj mislite, da se bo podnajemnik v taki okolici kdaj počutil domačega? -—Zdaj pa si oglejmo sliko. Kaj ne bo vsak mla- mora naučiti," da opremi sobo, ki jo namerava oddati, čisto po psiholoških vidikih, če si hoče pri naraščajoči ponudbi trajno ohraniti podnajemnike. Za' to pa je potrebno precejšnje poznanje človeka, a še več človekoljubnosti, da se more uživeti v vse posebnosti bodočega podnajemnika. Temu mora soba ugajati na prvi mah, ko jo vidi, drugače gotovo ne ostane dolgo pri hiši. Kakšne pa so običajno opremljene sobe ? Prostor, ki ga stranka navadno odstopi, je v večini primerov nekdanji salon, iz enostavnega razloga, ker se naj-laglje pogreša. Ko pa hočemo salon pretvoriti v spodoben prostorček, ki mora služiti za spalno in dnevno sobo obenem, pa venomer zadevamo v nasprotstva. Dragoceno polirano pohištvo je neprimerno za vsakdanjo uporabo. Bogato razčlenjeni lestenec sije v strop, namestu da bi razsvetljeval mizo, kakor je edino pravilno v dnevni sobi. Miza, okrog katere so se poprej zbirali obiski, bi morala zaradi lica še naprej ostati sredi sobe, čeprav Je tako dec, ki išče sobo, navdušen že na prvi pogled. Vse je tako čisto, svetlo in prikup-ljivo skromno, kakor si le more želeti. In v duhu bo že mislil, kako se bo udobno utaboril. Svoje priljubljene knjige bo razpostavil na polici ob oknu, postelja in omara ne motita harmoničnega učinka celote. Divan ob oknu obeta prijetne urice in tudi lična svetiljka za čitanje bo precej pripomogla k udobnosti. Z linolejem pogrnjen pod je kakor nalašč za v sobo, ki mora služiti tako mnogostranskim namenom: za delo, obedovanje, spanje in sprejemanje obiskov. Taka soba sicer nima prav nobene osebne note, toda prav to je največja prednost. Opremljena soba mora biti nevtralna. S taktom in razumevanjem je treba poskrbeti, da ne izraža preveč očitno osebnosti oddajalca. Atmosfera sobe mora biti čista, brez vsakega »domačega vonja«, da jo podnajemnik lahko popolnoma izpolni s svojo lastno osebnostjo, ker le. v tem primeru mu bo tuje stanovanje trajno T>rijfi--fren fjnrm AKO SE NE -VE t Solnce in zvezde Ravnatelj zvezdarne na Havardskem vseučilišču, dr. Howard Shapley, je izročil narodni Akademiji znanosti v Zedinjenih državah poročilo, kjer obravnava najnovejša odkritja, dognana v observatoriju. V Magellanovi meglici je mogel opazovati desetero in desetero zvezd. Njih sijaj je 40.000-krat močnejši od solnčnega in posamezna od teh nebesnih teles imajo baje premer nad 300,000.000 kilometrov, torej večji premernik nego celotna pot zemlje okoli solnca. Da učakam sto let Dr. A. Gueniot, bivši predsednik Zdravniške akademije v Parizu, ima dolgo in častno lečniško kariero za seboj, saj stoji v svojem 99. letu. Nedavno je izdal spis »Pour vivre cent ans, ou 1' art de prolon-ger ses jours«. Tu najdeš pametnih nasvetov. Mož ni prenapetež, ki bi te skušal iz-preobrniti po vsaki ceni v to in to vero, češ, da drugod ni zveličanja.. Tako n. pr. ne vsiljuje ozkega, izključenega načina v prehrani. Tudi ne pravi, da je popolna abstinenca nujno potrebna. Priznava celo, da so posamezni pijanci in alkoholiki dosegli globoko starost. Enotnega higienskega pravila pač ni, kakor ni edinstvsnega človeškega lika. Marsikdo si sme dovoliti to, kar je drugemu zabranjeno. Nekaj pa priporoča naš preizkušeni porok: zmernost v slednjem oziru. Tobaka ne obsoja na dno pekla, niti vina ne zameta, ne preklinja te, če tu pa tam popiješ čašico likerja. Preudaren je: naj bo t~k i njegov čitatelj. Gueniotova knjiga se čita z zanimanjem in je poučna. Dejstvo je. da izpadli lasje in zobje včas- na novo poženejo. Malce smešno je morda, ^e 80- ali 90-ietnemu možaku v drugič ali tretjič prihajajo de-tinske skrbi, če se zobi. Toda stvar se je že opazovala. Tak primer se omenja v listu »Journal des Savants« 1. 1666., drugega navaja Hufeland, ki je poznal starčka, umrlega v 1. 1791., v svojem 127. letu. L. 1787., ko je bil že dolgo brez zob (zobovje spada med neuspele dele človeškega organizma), mu je pognalo kar osem »češ-njakov« obenem. Ali ta zapoznela poprava ni bila trpežna: 6 mesecev potlej so mu popadali. Narava pa se ni marala priznati za poraženo: ponovno je naskakovala, sedaj tu, sedaj tam. Zadnja 4 leta svojega življenja je starec dobil okoli 50 zob, seveda kratkotrajnih. Ta rast drugih zob je bila brez vsake bolečine. Pa še dosti drugih primerov za tako kasno ozobitev poznamo. Možna je vsekakor samo zato, ker so kali še ostale, človek se nehote vpraša, ali ne bi kazalo poskusiti, kako bi se na umeten način dala podžgati njih delavnost v dobi, ko se drugi zobje morajo nadomeščati z umetnimi proizvodi, t. j. Mi 60 ali 70 letih. Padec Jasparjeve vlade Berlinski peki povišujejo ceno kruhu — 644 — M»f