delegatska tribuna g ŠTEVILKA IX. LETO 9. JUNIJ 1983 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZ VSEBINE: Izvajanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Ljubljana Moste-Polje str. 3 Ugotovitve, stališča in sklepi o problemih poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja str. 17 N Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE, (16. sejo zbora združenega dela, 15. sejo zbora krajevnih skupnosti in 15. sejo družbenopolitičnega zbora), Ittfco ->;< - v sredo, dne 29. junija 1983 ob 16,30 v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zborov z dne 24. maja 1983 ter seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 26. maja 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Izvajanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini 5 Osnutek odloka o priznanju občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 6. Poročila in obvestila pravosodnih organov Ljubljane za leto 1982 — poročilo Sodnika za prekrške Ljubljana — poročilo o delu Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane — obvestilo o delu Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani — obvestilo o uporabi zakonov o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — obvestilo o delovanju Sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti — poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana 7 Financiranje krajevnih skupnosti in sprejemanje samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za prioritetni program krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 8. Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin 9. Predlog sklepa o spremembi šolskih okolišev osnovnih šol Karel Destovnik-Kajuh in Kette-Murn Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane, ki bodo dne 30. 6. 1983 10. Predlog odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljane 11. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podstanovanjskih razmerjih na območju ljubljanskih občin 12. Osnutek odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki 13. Uresničevanje politike varstva pred požari v Ljubljani 14. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane 15. Kadrovske zadeve GRADIVO: — za točke L, 2., 4., 6., 7. in 13., je objavljeno v tej Delegatski tribuni — za 5. točko so delegati predhodno ie prejeli Delegatsko gradivo SML št. 11 z dne 8. 4.1983, ki ga pa tudi prilagamo vodjem konferenc delegacij za zbor združenega dela In vodjem delegacij za zbor krajevnih skupnosti — za 8., 9., 10., 1 L, in 12. točko pa je objavljeno v Delegatskem gradivu SML PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ, l.r. v‘ X z < GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE IZVAJANJE NALOG NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE V OBDOBJU OD MAJA 1982 DO MAJA 1983 V___________________________________) I. Uvod Ob načrtovanju dela občinske skupščine v letu 1983 smo se dogovorili, da delegate seznanimo z izvajanjem nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v minulem letu. Občinska skupščina je podobno poročilo obravnavala maja 1982 in takrat sprejela vrsto zaključkov in aktivnosti za nadaljnje delo na tem področju. Občinski komite in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sta na skupni seji dne 16. maja 1983 obravnavala Osnutek Poročila o izvajanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Ljubljana Moste-Polje, ki ga je predhodno obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine. Občinski komite in svet za splošno ljudsko obrambo predlagata delegatom zborov skupščine občine poročilo v obravnavo in sprejem. 1. Vojaško politične in varnostne razmere Obrambne priprave občine so v minulem obdobju potekale v dokaj zaostrenih mednarodnih vojaškopolitičnih razmerah in zadovoljivih varnostnih razmerah v občini. Mednarodni vojaško politični odnosi so v tem času izredno napeti, prisotne so grožnje z orožjem pri reševanju mednarodnih odnosov. Velesili poskušata vse ostreje doseči prevlado v političnih in vojaških vidikih v svetu ter se ne izogibata reševati nakopičena protislovja z delovanjem sil specialne vojne ali celo z grožnjo vojaške intervencije. Današnji svet ne pretresa le ekonomska kriza, temveč kriza mednarodnih odnosov na najrazličnejših področjih človekovega dela in življenja. Prepad med razvitimi in nerazvitimi se poglablja, prisotni pa so tudi spopadi med neuvrščenimi. Konferenca neuvrščenih v New Delhiju je ponovno potrdila temeljna načela gibanja neuvrščenih, s tem znatno vplivala na enotnost neuvrščenih in povzročila večjo pripravljenost za dograjevanje odnosov med neuvrščenimi državami, predvsem pa za dogovarjanje med nasprotujočimi sc silami. Trenutna situacija v svetu, ki posredno ogroža varnost naše države, je take narave, da se zahtevajo za uspešno upiranje morebitnemu agresorju predvsem naša notranja politična enotnost dosledno izvajanje socialističnega samoupravljanja in politike neuvrščenosti. Notranjepolitične in varnostne razmere kažejo na neke oblike oživljanja nacionalizma, in iredentizma, ki načenjata našo notranjepolitično enotnost, vendar je neposredno ne ogrožata. Gospodarske težave lahko povzroče tudi notranja nesoglasja in trenja, ki jih moramo odstranjevati z graditvijo samoupravnih socialističnih odnosov. Vojnopolitične in varnostne razmere nam narekujejo intenzivno graditev sistema stalne pripravljenosti in usposobljenosti, da bi se lahko z oboroženo silo uprli agresiji, oziroma s sistemom družbene samozaščite notranjim konfliktnim situacijam. Zoper vse pojavne oblike sovražnega delovanja moramo usmerjati in usposabljati naš sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Izvajanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Izvajanje obrambnih priprav v občini je potekalo v skladu s sprejetim programom ter mednarodnimi in notranjepolitičnimi razmerami, ki so vplivale na intenzivnost njihovega izvajanja. V preteklem letu so bile glavne aktivnosti usmerjene zlasti v nadaljnje podružbljanjc splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, uveljavljanje zveznega zakona o splošni ljudski obrambi in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v organizacijsko, kadrovsko in materialno izpopolnjevanje vseh sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njihovo usposabljanje. Ugotavljamo, da postajajo z vsakoletnimi akcijami v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva »nič nas ne sme presenetiti« naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vse bolj množične in vključujejo v njihovo izvajanje večino delovnih ljudi in občanov. Ob takšnih aktivnostih smo preverjali obrambne priprave ter usposabljali delovne ljudi in občane za izvajanje njihovih nalog ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Stališča in zaključki, ki jih je sprejela skupščina občine dne 24. junija 1982, so samoupravne organizacije in skupnosti! upoštevale pri izvajanju obrambnih priprav. Dopolnjeni so bili obrambni načrti organov občine. Njihovi izvajalci so se usposabljali na seminarjih in na vajah. Organizacija vojnih organov občine je bila preverjena, usklajena s potrebami ter sprejeta ob uveljavitvi odloka o organizaciji in delovanju organov občine v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni. Vse novoustanovljene krajevne skupnosti so izvajale obrambne priprave ter izdelale obrambne načrte razen krajevne skupnosti Novo Polje kjer so z izdelavo obrambnega načrta na začetku. Krajevne skupnosti so ob pomoči občinskega sekretariata za ljudsko obrambo usposabljale zlasti izvajalce obrambnih načrtov. Sklep skupščine, da morajo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in zmanjšanja zalog surovin organizacije združenega dela korigirati svoje vojne proizvodne načrte in za manjkajoče količine dodatno skleniti pogodbe za dobavo surovin v vojni, ni uresničen. Razlog zato so predvem zaostrene gospodarske razmere in razmere na tržišču. Načrti za disperzijo materialnih rezerv so v izdelavi. Opredeljene so lokacije za disperzijo. Samoupravne interesne skupnosti so izvajale svoje obrambne priprave, tako da so obrambni načrti izdelani skoraj v vseh samoupravnih interesnih skupnostih. Za izvajanje nalog civilne zaščite smo nabavljali materialna sredstva, enote in štabe civilne zaščite kadrovsko izpopolnjevali, jih usposabljali za izvajanje nalog ob naravnih in drugih nesrečah ali za delo v vojni. Posebno pozornost smo pri tem namenjali združenemu odredu civilne zaščite občine. Mobilizacijsko pripravljenost v občini smo preverili v vaji Molnik 82. S sprejemom novega zakona o prijavno odjavni službi se je zaostrila odgovornost občanov za javljanje sprememb naslovov. Nabavljena materialno tehnična sredstva ljudske obrambe so po predpisih vskladiščena in varovana. Pri usposabljanju prebivalstva za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo poseben poudarek namenjali usposabljanju predavateljev. Pri izbiri tem za predavanja je bil upoštevan predlog Ljubljane in kot posebna tema določeno predavanje o ravnanju občanov ob potresu. Za usposabljanje komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je občinska konferenca zveze komunistov pripravila poseben program. Imenovani so predavatelji. Usposabljanje bo izvedeno letos. II. Delovanje organov občine Glavne aktivnosti organov občine so bile v minulem obdobju usmerjene v uskladitev organiziranosti glede na novi zakon o splošni ljudski obrambi ter v kadrovsko in materialno izpopolnjevanje vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kljub relativno kratkemu obdobju 10 let, odkar so v občini pričelj z razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, lahko ugotovimo, da so sestavitne splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kadrovsko in materialno dokaj dobro izpopolnjene ter usposobljene za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih in vojnih razmerah. Obrambne priprave usmerjajo skupščina občine, občinski komite, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in izvršni svet. 1. Skupščina občine Dopolnjen je bil načrt delovanja skupščine občine in njenega predsedstva za delo v vojni. Načrt je izdelan in omogoča kontinuirano delovanje občinske skupščine tudi v vojni, ko bi bil zaradi vojnih razmer onemogočen sklic skupščine. jSkupščina občine je že pred sprejemom novega republiškega zakona — na podlagi njegovega predloga — uskladila z njim organiziranost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, saj je na ločenih sejah vseh zborov sprejela odlok o organizaciji in delovanju občine v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter imenovala občinski komite in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 2. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se je redno sestajal in obravnaval sprotna in razvojna vprašanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem je zlasti; — obravnaval ocene in poročila o varnostnih in obrambnih razmerah v občini in predlagal akte svojega področja v sprejem skupščini občine; — spremljal organizacijo in izvajanje obrambnih priprav ter vsem obrambnim subjektom dajal usmeritve za njih izvajanje; — posebno pozornost namenil obravnavi in določitvi organizacije ter kadrovska sestava organov skupščine občine za delo v primeru elementarnih in drugih hujših nesreč ter v vojni; — obravnaval priprave glede izobraževanja prebivalstva, usposabljanja struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in priprave za vaje Javor 82, Molnik 82, Pugled 83 ter izvršitev vaj sprejel ustrezne dokumente; — sprejemal skupaj z občinskim komitejem dopolnitve in spremembe ocen ter posamezne dele obrambnega načrta občine; — obravnaval in sklepal o finančnem programu in zaključnem računu sklada za financiranje delovanja in opremljanje splošne ljudske obrambe; — potrdil program dela in obravnaval poročila o njegovi realizaciji; — obravnaval poročila o usposabljanju prebivalstva, enot in štabov civilne zaščite, teritorialne obrambe in pripadnikov narodne zaščite, gradnji zaklonišč, usmerjanju mladine v vojaške poklice, nabornih zadevah in drugih nalogah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je imel v obravnavanem obdobju tri seje. 3. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je sproti spremljal in ocenjeval varnostno politične razmere v občini ter usmerjal obrambne priprave. Pri tem zlasti: — obravnaval varnostne in politične razmere v občini ter na tej podlagi usmerjal izdelavo in dopolnjevanje obrambnega načrta občine ter obrambnih in varnostnih načrtov temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenih organizacij; — usmerjal obrambne priprave in priprave na vajo Molnik 82 in druge vaje, z namenom, da se doseže večja mobilizacijska in operativna pripravljenost obrambnih subjektov v občini: — usmerjal delovanje občinskega štaba in enot teritorialne obrambe; — spremljal in usmerjal družbeno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter v zvezi s tem dal napotila za pripravo vaje Golovec 83; — opravljal druge naloge, ki so mu poverjene z zakonom ali so jih narekovale razmere v občini. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je imel v tem obdobju dve seji. Iz praktičnih in vsebinskih razlogov sta imela svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbene samozaščite v tem obdobju tri skupne seje, na katerih so bile obravnavane zadeve s področja varnosti, obrambnih priprav, izobraževanja prebivalstva, kadrovske in druge zadeve pomembne za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Svet in občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta izvajala svoje naloge po programu dela in v skladu s potrebami. 4. Izvršni svet In upravni organi Izvršni svet je izdajal naloge v skladu z zakonom in skrbel za usklajeno izvajanje obrambnih priprav organov občine in vseh obrambnih subjektov v občini. O najpomembnejših zadevah, ki sta jih obravnavala občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma občinska skupščina, je predhodno razpravljal in določal njihovo vsebino in predlagal zaključke. V tem obdobju je izvršni svet obravnaval preko 40 zadev s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar pomeni, da skoraj ni bilo seje, ki na njej ne bi obravnavali zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V skladu z odlokom o organizaciji in delovanju organov občine v izrednih razmerah in ob neposredni vojni nevarnosti so za delo v vojni ustanovljeni upravni organi — poverjeništva. Precejšen problem predstavlja dejstvo, da se na posameznih, iz-tredno pomembnih področjih v upravnih organih naloge v miru praktično ne opravljajo, v vojni pa bi bila njihova intenzivnost močno povečana. Gre zlasti za trgovino in preskrbo, promet in zveze ter za informativno poropagandno dejavnost. Ker za te dejavnosti med upravnimi delavci ni ustreznega profila kadrov, smo po vojni sistemizaciji kadrovali strokovnjake iz organizacij združenega dela posameznih dejavnosti. Obrambni načrti so izdelani za vsa poverjeništva in so med seboj vsklajeni. Občinski upravni organi so v minulem letu usmerili svoje aktivnosti zlasti v dopolnjevanje načrtov delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni na podlagi odloka predsedstva socialistične republike Slovenije o vsebini in izdelavi obrambnih načrtov, v izvedbo vaj Javor 82. Molnik 82 ter v pripravi na vajo Golovec 83. 5. Teritorialna obramba občine Sedanja organizacijsko-formaci jska struktura teritorialne obrambe naše občine je bila v današnji obliki postavljena v letih 198(V81. Dejavnost občinskega štaba za teritorialno obrambo je načrtovana s srednjeročnim in letnim načrtom dela. Materialno—tehnična popolnitev teritorialne obrambe naše občine je v primerjavi s prejšnjim srednjeročnim obdobjem dobra. Izvajali smo usposabljanje pripadnikov in enot teritorialne obrambe. Usposabljanje je bilo še posebno intenzivno za pripadnike enote manevrske strukture v učnem centru. Pri usposabljanju sodelujejo najodgovornejši družbenopolitični delavci občine, krajevnih skupnosti, kjer se usposabljanje izvaja, ter organizacij združenega dela, katerih enote se usposabljajo; pripadnike seznanjajo z oceno ekonomskih razmer in z varnostno politične oceno občine. \ Moralnopolitično delo v enotah in štabih je intenzivno. V skladu s statutarnim sklepom o organiziranosti OOZK v enotah in štabih teritorialne obrambe Slovenije v splošni ljudski obrambni vojni. V vseh enotah teritorialne obrambne občine Ljubljana Moste—Polje kjer je to mogoče, so v skladu s statutarnim sklepom o organiziranosti zveze socialistične mladine Slovenije v enotah teritorialne obrambe, organizirani aktivi zveze socialistične mladine Slovenije. Vključevanje žensk v enote teritorialne obrambe v naši občini ni potekalo najboljše. Zato je potrebna širša družbena akcija, predvsem socialistična zveza delovnega ljudstva in zveza socialistične mladine Slovenije. Informiranju javnosti o delu, aktivnostih in nalogah teritorialne obrambe je dan poseben poudarek. Doseženi so dobri rezultati, saj o aktivnostih enot teritorialne obrambe objavljajo članke mnoga sredstva javnega obveščanja, glasilo Naša skupnost, nekatera glasila ofganizacij združenega dela, radio in televizija. Enote teritorialne obrambe na večdnevnih vzgojnih pripravah tudi same izdajajo glasila. 6. Civilna zaščita Civilna zaščita se kot del družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe vse bolj vključuje v enotni družbenosamozaščitni sistem, ki mora delovati v najrazličnejših razmerah. Organizirana je tako, da jo lahko uporabimo pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, v izrednih razmerah in v vojni pri reševanju prebivalstva in materialnih dobrin, njihove nastanitve in odstranjevanju ruševin. V enote in štabe civilne zaščite je vključeno 14,4% celotnega prebivalstva. Imamo organizirane specializirane in splošne enote civilne zaščite, ki zagotavljajo izvajanje določenih nalog družbene samozaščite. Združeni odred civilne zaščite predstavlja pomembno silo civilne zaščite občine za opravljanje vseh vrst nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin in je zato sestavljen iz enot različnih specialnosti. Že vrsto let vlagamo za potrebe civilne zaščite znatna sredstva. Sredstva smo vlagali za zagotovitev zaščitne opreme, za izvajanje reševalnih ukrepov, v zadnjem času pa tudi za ustvarjanje materialnih rezerv ob morebitnih elementarnih nesrečah. Najbolje so opremljene enote za izvajanje prve medicinske pomoči, gasilske enote nekaj manj, tehnično—reševalne enote in radiološko—biloško—kemične enote. V občini je trenutno najbolje opremljen združeni odred civilne zaščite in radiloško—biološko—kemična četa Moste. Z rastjo mate- rialne opremljenosti se še zmeraj kažejo problemi pridobivanja in vzdrževanja skladišč, predvsem za bolj specializirane enote civilne zaščite. Poleg materialne krepitve smo velik poudarek dali strokovnemu usposabljanju obveznikov civilne zaščite. Izobraževalni proces poteka v sodelovanju z delovsko univerzo Boris Kidrič, z obrambnim centrom. Za večjo pripravljenost enot in štabov smo v letu 1982 organizirali več vaj, na katerih je sodelovalo 4.810 obveznikov. Poleg tega je občinski sekretariat za ljudsko obrambo v sodelovanju z občinskim odborom rdeči križ in občinsko gasilsko zvezo organiziral občinska tekmovanja prve medicinske pomoči in gasilskih oddelkov civilne zaščite, na katerih je sodelovalo 711 obveznikov civilne zaščite. V dosedanjem razvoju sm6 zagotovili izvajanje ukrepa prve medicinske pomoči in protipožarne zaščite. Krepi se materialna osnova za izvajanje reševalnih akcij in radiološko—biološko—kemične zaščite za prebivalstvo. Z doseženo stopnjo izvajanja ukrepa o zaklanjanju prebivalstva ne moremo biti zadovoljni. Gradnja zaklonišč sicer poteka tako, kot predpisuje odlok o gradnji zaklonišč mesta Ljubljane, da je pri vsaki novi gradnji v družbenem sektorju zgrajeno tudi ustrezno zaklonišče. S prejšnjimi problemi se srečujemo pri vzdrževanju in dvonamenski uporabi zaklonišč. Glede na to moramo ustanoviti več enot civilne zaščite za vzdrževanje in uporabo zaklonišč. 7. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je opravljal svoje delo v skladu z začrtanim programom ter upravljal s sredstvi določenimi s proračunom. Izvajal je kontinuirane aktivnosti pri čemer je izhajajoč iz prometnovarnostne ocene izvajal naslednje naloge: — obravnaval in organiziral je predavanja v organizacijah združenega dela glede novosti, ki izhajajo iz novega zakona o cestnem prometu, glede prevozov nevarnih snovi in vpliva alkohola na voznike; — organiziral je tri občinska tekmovanja. Kaj veš o prometu oziroma občinska kviz tekmovanja; — izvedel je akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo; — izvedel je akcije v zvezi s pričetkom šolskega leta in ob koncu šolskega leta glede na zavarovanje otrok v prometu; — organiziral je več predavanj za učence višjih razredov osnovnih šol. 8. Postaja milice Moste—Polje Delavci postaje milice so opravljali naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva ustavne ureditve, varovanjem življenja ljudi in premoženja, vzdrževanjem javnega reda in miru, urjenjem in nadzorom prometa, preprečevanjem in odkrivanjem kaznivih dejanj ter odkrivanjem in prijemanjem nosilcev in v zvezi z drugimi nalogami. Prek vodij varnostnih okolišev so pri opravljanju nalog sodelovali z delavnimi ljudmi in občani, organi krajevnih skupnosti in delovnih organizacij pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju družbene samozaščite. Ugotavljajo, da je bil pri uresničevanju družbene samozaščite dosežen viden napredek, vendar bo potrebno storiti na tem področju še mnogo več, da bi družbena samozaščita postala prisotna pri vsakodnevnem delu in življenju in bi lahko tako kar največ prispevala k preprečevanju problematike na področju kriminalitete, javnega reda in miru, prometne varnosti, požarne varnosti, varstva pri delu, varovanju družbene imovine, problematike mladoletnikov in drugih pojavov, ki škodujejo posamezniku ali družbi. Številne delovne naloge zahtevajo od delavcev postaje milice Moste—Polje polno angažiranost in zavzetost. Glede na kadrovsko zasedenost in odgovornost miličnikov iz drugih vzrokov terjajo velike napore in visoko mero odgovornosti, saj morajo pogosto opravljati naloge prek rednega delovnega časa oziroma v podaljšanem delovnem času, ne da bi zato v večini primerov dobili ustrezno nadomestilo. To je še posebej razveseljivo zaradi tega, ker je enota izrazito pomlajena, kar kaže na to, da je enota pravilno idejnopolitično usmerjena, to pa zagotavlja kljub zelo veliki obremenjenosti uspešnost opravljanja vseh odgovornih nalog. Postaja milice je pri zagotavljanju varnosti v preteklem letu uspešno sodelovala z občinsko skupščino in njenimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in drugimi subjekti. Kljub takemu sodelovanju pa bi bilo potrebno poglobiti sodelovanje s komiteji v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer bi bilo potrebno obravnavati konkretno problematiko. Število kazenskih dejanj sc je glede na preteklo leto bistveno povečalo. Skupno so obravnavali 1403 kazniva dejanja, od tega postaja milice Ljubljana Moste 953 in oddelek milice Polje 450, kar je za 275 kaznivih dejanj več kot v preteklem letu. Z zaostrenimi gospodarskimi razmerami je opazen tudi porast gospodarske kriminalitete, Tu gre pred vsem za poneverbe, grabež, ponarejanje listin, nevestno gospodarjenje, kršitev pravic samoupravljanja, neupravičeno razpolaganje z družbeno imovino, prisvajanje družbene imovine, neupravičene kilometrine, posojanje materiala na feverz, malomarno čuvanje družbene imovine, podkupovanje in druga kazniva dejanja. Največ teh kaznivih dejanj iz tega področja beležimo tam, kjer poslujejo z izgubo oziroma tam, kjer je slabše razvito samoupravljanje in je slaba notranja kontrola. Poseben problem predstavljajo tatvine in vlomi na gradbiščih, kjer storilci kradejo predvsem zaradi malomarnosti do zaupnega družbenega premoženja s strani odgovornih oseb kakor tudi delavcev, saj je pogosto material brez nadzorstva, puščen na neprimernih mestih, prepuščen propadanju zaradi vremenskih vplivov. Ob ugotavljanju škode, ki nastaja zaradi tega, se v delovnih organizacijah pogosto zadovoljijo s tem, da bo škoda povrnjena s strani zavarovalnic, pri tem pa ne upoštevajo, da je tudi tako oškodovana družba. Prav tako pri teh dejanjih zelo malokrat ugotavljajo individualno odgovornost posameznikov. Zavarovanje družbene imovine predstavlja v mnogih delovnih organizacijah še precej resen probleip. V mnogih okoljih še niso dojeli, da se varovanje družbene imovine ne konča z organizacijo vratarske in čuvajske službe, ampak da je dolžnost vsakega posameznika v sistemu družbene samozaščite, da ravna v skladu s svojo pravico in dolžnostjo. V mnogi 1^ primerih je varovanje družbene imovine organizirano z vratarji. Ta služba se pogosto ne vrednoti, kot bi bilo potrebno, saj so na ta delovna mesta kljub zahtevnosti pogosto razporejene osebe, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ali psihičnih in fizičnih sposobnosti niso sposobne opravljati drugih nalog. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih v strnjenih naseljih. Zunaj urbanega območja smo obravnavali le nekaj premoženjskih deliktov. Struktura kaznivih dejanj se glede na preteklo leto ni bistveno spremenila. Od skupnega števila kaznivih dejanj je največ tatvin (668) kar je 47,6% od skupnega števila kaznivih dejanj. Povečanje števila kaznivih dejanj beležimo tudi pri velikih tatvinah, katerih je 398 ali 28,04% od skupnega števila kaznivih dejanj. Število nezakonitih vselitev je v rahlem upadanju, število goljufij pa je glede na prejšnja leta v rahlem porastu. Porast premoženjskih deliktov je v precejšnji meri pogojen z nesa-mozaščitnim obnašanjem občanov, ki pogosto ob zaznavi kaznivega dejanja ali drugega negativnega pojava ne ukrepajo tako, kot bi morali. Mislimo predvsem na puščanje vrednejših predmetov, kot so ra-dioaparati, fotoaparati, denarnice, ženske torbice v vozilih na vidnih mestih in v nezakljenjenih pisarniških ali stanovanjskih prostorih. Prav tako ugotavljamo, da občani pogosto shranjujejo denar ali nakit na znanih mestih v stanovanju, kjer so lahek plen storilcev ob vlomih. V duhu samozaščitnega delovanja občani večjih vsot denarja ali vrednostnih predmetov ne bi smeli hraniti doma, ampak bi morali dati v hrambo ustreznim ustanovam. Pogosto ugotavljamo, da občani kupujejo predmete, ki izhajajo iz kaznivih dejanj, čeprav bi glede na zelo nizko ceno predmetov lahko sklepali, da izhajajo iz kaznivih dejanj in bi morali storilce prijaviti. Že nekaj let beležimo porast števila vlomov v kleti in shrambe. Občani shranjujejo v kleteh smučarsko opremo, orodje in druge vrednejši predmete, ki pa so zaradi neoviranega dostopa do kleti lahek plen storilcev kaznivih dejanj, saj so kleti slabo zavarovane. K odpravi teh kaznivih dejanj bi se morali vključiti hišni sveti, ki bi s samozaščitnimi ukrepi lahko pripomogli že k zmanjšanju teh kaznivih dejanj. Tu mislimo predvsem na osveščenost prebivalcev glede na hrambo predmetov in zaklepanje vhodnih in kletnih vrat. Pri analizi kaznivih dejanj se opaža rahla rast števila le teh glede na pridelovanja, prodaje in uživanja mamil. Kljub temu, da tu ne gre za velike številke, saj beležimo v preteklem letu 19 kaznivih dejanj s tega področja, menimo, da je to zaskrbljujoče saj mamila uživajo predvsem mlajše osebe. Temu vprašanju bo potrebno posvetiti posebno skrb vseh dejavnikov v občini, da bi se lahko uspešno spopadali s tem družbenim zlom. V zadnjih letih, kljub občasnim nihanjem, narašča število kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletni storilci. V letu 1982 se je število obravnavanih storitev glede na leto 1981 znatno povečalo saj so bili od skupnega števila 1403 kaznivih dejanj v 453 primerih storilci mladoletniki, kar je za 378 primerov več kot v preteklem letu. Pri obravnavi in primerjavi kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki, je treba upoštevati, da so posamezni mladoletniki storili več kaznivih dejanj, v precej primerih pa gre ta številka na račun mladoletnih storilcev povratnikov. Vzrokov za stalno rast mladoletniške delikvence je več. Med najpogostejšimi so neurejene družinske razmere, alkoholizem v družini in narkomanija pri mladoletnikih, pomanjkanje organizirane družbene dejavnosti mladih in za mlade, nerazumevanje med starši in mladoletniki, nezaposlenost mladih ljudi itd. V letu 1982 beležimo 39 požarov, kar je za 7 primerov več kot v letu 1981. Kljub temu, da so bili v vseh okoljih sproženi nekateri samozaščitni ukrepi se stanje na tem področju ni izboljšalo. Družbena samozaščita tuše ni zaživela. Problematika je zaskrbljujoča, saj so škode kot posledica požarov zelo velike. Do požarov še vedno prihaja zaradi malomarnega ravnanja z lahko vnetljivimi tekočinami in snovmi, zaradi dotrajane ali slabo izvedene električne napeljave ter zaradi neupoštevanja požarno varnostnih predpisov. Poseben problem predstavljajo delovne nezgode kjer beležimo v letu 1982 znaten porast, pri tem smo obravnavati 33 nezgod, kar je za 13 več kot v letu 1981. Problematika na tem področju je zelo zaskrbljujoča, saj so posledice nastale z delovnimi nezgodami zelo hude. V preteklem letu so v teh nezgodah trije delavci celo izgubili življenje, v drugih primerih pa so bili telesno poškodovani. Ob vseh nezgodah ugotavljamo, da so vzroki predvsem malomarnost pri delu in neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu. Uspešnost raziskave kaznivih dejanj se je glede na prejšnja leta celo nekoliko poslabšala kar gre na račun znatnega povečanja skupnega števila kaznivih dejanj. Raziskava kaznivih dejanj je v veliki meri odvisna od pravočasnega obveščanja o storjenem kaznivem dejanju s strani oškodovancev oziroma občanov in od pravilnega reagiranja in ukrepanja. V primerjavi s preteklim letom se je stanje javnega reda in miru v občini nekoliko poslabšalo. Največ kršitev javnega reda in miru beležimo na cestah in ulicah, v gostinskih objektih in v zasebnih stanovanjih. V preteklem letu na področju varovanja javnega reda in miru nismo beležili hujših oblik kršenja javnega reda in miru, ki bi v večji meri ogrožale varnost delovnih ljudi in občanov. Med kršitvami še naprej prevladujejo pretepi, razgrajanje, nespodobno vedenje in podobno. Večina kršitev javnega reda in miru je bilo storjenih pod vplivom alokohola. Ob kontrolah prijavljanja in odjavljanja občanov za stalno oziroma začasno bivanje v naši občini smo ugotovili, da je precej občanov, ki' ne spoštujejo določil zakona o prijavi in odjavi prebivališča ali spremembi naslova. Na podlagi naših aktivnosti pogosto ugotavljamo, da je na posameznih naslovih prijavljeno večje število občanov, ki pa ne teh naslovih že dalj časa ne stanujejo. Stanje prometne varnosti na območju občine je bilo glede na leto 1981 nekoliko manj ugodno, saj se je povečalo število prometnih nezgod. Povečanje njih števila gre predvsem na račun nezgod z materialno škodo, število smrtnih nezgod se je povečalo za enega udeleženca, s telesnimi poškodbami pa za dva udeleženca. III. Krajevne skupnosti V skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je krajevna skupnost osnovna nosilka nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V občini je 23 krajevnih skupnosti, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, številu prebivalstva in številu vojaških obveznikov po gospodi nskem potencialu pa tudi po stopnji ogroženosti, ki izhaja iz občinske vojnopolitične ocene. Krajevne skupnosti so v minulem obdobju obrambne priprave usmerile zlasti v dopolnjevanju obrambnih načrtov, v usposabljanje njihovih izvajalcev ter priprave na vajo Golovec 83. Poseben poudarek je bil dan pripravam za izvedbo vaje Molnik 82 in v zvezi s tem dopolnjenju mobilizacijskih načrtov ter usposabljanju izvajalcev mobilizacije in planov vojaških komisij. Krajevne skupnosti so večinoma izdelale takšne mobilizacijske načrte, ki so prilagojeni njihovim razmeram in omogočajo hitro in uspešno izvedbo mobilizacije. Usposabljanju odgovornih izvajalcev obrambnih načrtov v krajevnih skupnosti smo namenili posebno pozornost. Usposabljanje smo izvajali s posvetovanji, seminarji, predavanji ter vajami in urjenji. Priprave na vajo Golovec 83 v večini krajevnih skupnosti v redu potekajo. Izdelane so ocene ogroženosti krajevnih skupnosti ob rušilnem potresu, programi priprav na vajo ter načrti delovanj ob potresu. V teku je urjenje izvajalcev, zlasti pripadnikov civilne zaščite. Vendar v celoti gledano ne moremo biti zadovoljni s potekom in obsegom priprav, saj gre pri tem za naravno nesrečo, ki nas lahko doleti ob vsakem času. Družbenopolitične organizacije še niso dovolj storile, da bi bili delovni ljudje in občani čimbolj pritegnjeni k sodelovanju in neposredni udeležbi na vaji. Obrambni načrti so izdelani v vseh krajevnih skupnostih, razen v krajevni skupnosti Novo Polje, v mobilizacijski vaji Molnik 82 pa je bila po procentu in hitrosti vročitve med najboljšimi v občini. Obrambni načrti krajevnih skupnosti so večinoma dobro izdelani, vendar so njihova glavna pomanjkljivost nedorešeni načrti delovanja v vojni, saj predvidoma ne predvidevajo organiziranje vseh čoveških in materialnih zmogljivosti v splošni ljudski obrambi na območju krajevnih skupnosti. V zadnjem času opažamo v nekaterih krajevnih skupnostih zmanjšanje aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter slabše delovanje samoupravnih organov na tem področju. Precejšnje težave so zlasti v krajevnih skupnostih Dušan Kveder —Tomaž in Kodeljevo. Občutno so se zmanjšale aktivnosti v krajevni skupnosti Jože Moškrič—Ciril, ki je bila še pred letom dni na tem področju med boljšimi v občini ter v krajevni skupnosti Zelena jama. Težave imajo tudi nekatere novoustanovljene krajevne skupnosti zlasti Novo Polje in Nove Fužine. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo si je v teh krajevnih skupnostih skupaj z njihovimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi prizadeval za izboljšanje stanja. Krajevne skupnosti imajo poseben pomen za izvajanje obrambnih priprav, v vojni pa za vodenje splošnega ljudskega odpora. Izkušnje kažejo, da bodo v vojni, zlasti pa ob začasni zasedenosti ozemlja otežkočene oziroma onemogočene zveze med občino in krajevnimi skupnostmi, kar terja samostojno delovanje v krajevnih skupnostih v teh razmerah. To pa pomeni, da bi krajevna skupnost morala izvajati nekatere oblastvene naloge iz pristojnosti občine. V skladu s to nalogo je potrebno izdelati odlok o prenosu pristojnosti, ki ga bo skupščina občine sprejela, ko bo to potrebno. Letos je izvršni svet skupščine občine sprejel osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti pri izvajanju obrambnih priprav. Pri delih in nalogah strokovnega sodelavca za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je v občini redno zaposlen le en delavec, ki opravlja dela in naloge za krajevno skupnost Besnica in Zadvor, v vseh drugih krajevnih skupnostih pa opravljajo naloge večinoma upokojenci po pogodbah o delu in tajniki krajevnih skupnosti. Glede na določila zakona o delovnih razmerjih, ki prepovedujejo opravljanje del po pogodbah o delu s 1. 7.1984, predvideva občinski sekretariat za ljudsko obrambo formiranje skupin krajevnih skupnosti, za katere bi dela in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite opravljal en strokovni sodelavec. Predvidene So štiri takšne skupine, tako da bi naloge opravili strokovni sodelavci za 16 krajevnih skupnosti, v preostalih pa bi te naloge opravljali tajniki krajevnih skupnosti. Izvršni svet je še določil dve skupini in nosilce nalog. IV. Organizacije združenega dela Od organiziranega delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni je v mnogočem odvisen oborožen odpor. V občini je 133 organizacij združenega dela, ki izvajajo obrambne priprave. Glede na njihovo pomembnost za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta dve v pristojnosti federacije, 16 v pristojnosti republike, 30 v pristojnosti mesta Ljubljana, ostale pa v pristojnosti občine. Ne glede na to v čigavi pristojnosti so, pa organizacije združenega dela izvajajo naloge tudi v skladu z navodili občinskih upravnih organov, zlasti občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Gospodarski potencial občine predstavlja pomembne zmogljivosti za obrambo Slovenije in Jugoslavije. V občini so locirani pomembni industrijski objekti, industrija hrane, energetski objekti, skladišča, transportne zmogljivosti, gradbene zmogljivosti in drugi za splošno ljudsko obrambo pomembni objekti. Pomembne gospodarske zmogljivosti zahtevajo intenzivno izvajanje obrambnih priprav. V minulem odbobju so organizacije združenega dela zlasti dopolnjevale obrambne načrte, usposabljale njihove izvajalce ter izvajale priprave na vajo Golovec 83. Za opravljanje svoje dejavnosti v vojni izdelujejo organizacije združenega dela vojno proizvodne načrte. V njih opredeljujejo proizvode, katere bodo proizvajale v vojni, prodajo teh proizvodov ter potrebne surovine in energijo za trimesečno proizvodnjo. Za dobavo surovin, reprodukcijskega materiala in energije oziroma za prodajo proizvodov v vojni sklepajo ozdi z dobavitelji in kupci ustrezne samoupravne sporazume oziroma pogodbe. Dosedanji vojno proizvodni načrt so v glavnem predvidevali proizvodnjo iz stalnih zalog surovin. Zato so bili samoupravni sporazumi oziroma pogodbe sklenjene le za dodatne količine surovin, tako da skupaj s stalnimi zalogami omogočajo trimesečno vojno proizvodnjo. Zaostrene ekonomske razmere so skoraj v vseh ozdih povzročale zmanjšanje zalog surovin. Vojna proizvodnja v občini bi bila zato pretežno odvisna od količin, ki bi jih v teh razmerah dobavljali dobavitelji po sklenjenih sporazumih ali pogodbah. Precejšen problem predstavlja tudi to, da so ozdi vezani v precejšnji meri na uvoz surovin. Vojna proizvodnja bi bila v celoti odvisna od električne energije. Potrebe po električni energiji so opredeljene v okviru predpisane prioritete. Ocenjujejo, da bo dobava elektrike potekala redno ob upoštevanju prioritetnega reda razen ob izpadu elektroenergetskega sistema socialistične republike Slovenije, kobibila vojna proizvodnja odvisna le od avtonomnih virov. Velike zaloge zlasti prehrambenih proizvodov narekujejo izdelavo načrtov disperzije teh artiklov na varnejša območja. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je opredelil lokacije, na katere bi te proizvode dispeizirali. Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti so dopolnjevale svoje obrambne načrte, zlasti načrte delovanja v vojni. Glavni povdarek pri obrambnih pripravah je bil dan naslednjim dejavnostim: — zdravstvu, — socialnemu skrbstvu, — vzgoji in izobraževanju in — otroškemu varstvu. Načrti teh dejavnosti so večinoma usklajeni s krajevnimi skupnost- V. Družbenopolitične in družbene organizacije ter društva Družbenopolitične organizacije so s svojo družbenopolitično aktivnostjo spodbujale izvajanje obrambnih priprav samoupravnih organizacij in skupnosti neposredno prek svojega članstva ter v komitejih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v ozdih in krajevnih skupnostih so spodbujali in usmerjali obrambne priprave v svojih okoljih, pripomogli k nadaljnjemu delu, dograjevanju obrambnih priprav ter k osveščanju delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog družbene samozaščite. Občinska organizacija zveze komunistov je bila pobudnik in nosilec političnih ter drugih aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini. Zveza komunistov je prevzela vodilno vlogo in odgovornost za stanje in izvajanje obrambnih priprav v vseh okoljih zlasti s svojo aktivnostjo v komitejih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Občinska organizacija zveze komunistov je bila iniciator aktivnosti za konstituiranje komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh okoljih v skladu z zakonom. Komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so ustanovljeni v veliki večini ozdov in krajevnih skupnostih. Občinska organizacija zveze komunistov Slovenije je izvajala tudi svoje obrambne priprave, imenovala vojno vodstvo in osnovnim organizacijam zveze komunistov Slovenije, izdelala smernice za njihovo delo v izrednih in vojnih razmerah. Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva je glavno aktivnost usmerila v izvajanje programsko zastavljenih nalog ter v nadaljnje podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite prek krajevnih konferenc socialistične zveze delovnega ljudstva, predsedstva občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva ter njegovega koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Bila je nosilec in usmerjevalec aktivnosti, vezane na akcije nič nas ne sme presenetiti ter organizator priprav za izvedbo vaje Golovec 83. Usmerjala in usklajevala je aktivnosti drugih družbenopolitičnih organizacij na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sodelovala pri izvedbi tekmovanja mladih v znanju in spretnostih na tem področju in pri usmerjanju mladih v vojaške poklice. Bila je nosilec obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je bil realiziran že tretji program republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za usposabljanje prebivalstva. Zaradi načrtovanih aktivnosti v vaji Golovec 83 je bil prvotni program na iniciativo ljubljanskih občin spremenjen in prilagojen vaji. Usposabljanje je prvič potekalo brez sodelovanja delavske univerze. Udeležba delovnih ljudi in občanov na predavanjih je manjša v primerjavi z lanskim letom kar pomeni, da je potrebna v krajevnih skupnostih širša družbenopolitična akcija. Tam, kjer so se družbenopolitične organizacije angažirale, je tudi udeležba na predavanjih ne- primerno večja. Občinski svet zveze sindikatov je organiziral in usmerjal aktivnosti osnovnih organizacij sindikata in njihovih članov pri izvajanju obrambnih priprav. Izdelal je smernice za delo osnovnih organizaci j v izrednih in vojnih razmerah na podlagi katerih so bili dopolnjeni načrti delovanja družbenopolitičnih organizacij kot sestavni deli obrambnih načrtov. Občinski svet zveze sindikatov je izvajal svoje obrambne priprave, dopolnil obrambni načrt ter v sodelovanju z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo nabavil potrebno opremo. Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije je s svojo aktivnostjo krepila zavest mladih za varovanje družbenopolitičnega sistema in obrambo države ter v ta namen organizirala vrsto aktivnosti med mladimi, kot so razna tekmovanja, pohodi, mladinske delovne akcije, politične šole in tako dalje. Aktivnosti so bile posebno intenzivne med mladimi v vzgoji in izobraževanju. Sodelovala je tudi pri naboru. Občinski odbor zveze združenj borcev narodno osvobodilne vojske je s svojim delovanjem krepil socialistični patriotizem zlasti med mladimi iz osnovnih šol in pri tem sodeloval z občinsko konferenco zveze socialistične mladine Slovenije. Člani zveze borcev so aktivni pri obrambnih pripravah v krajevnih skupnostih kjer s svojimi izkušnjami vplivajo na kvaliteto obrambnih načrtov. Družbene organizacije in društva se vedno bolj aktivno in množično vključujejo v obrambne priprave in s svojim članstvom predstavljajo pomembno silo za izvajanje obrambnih priprav ter v vojni za vodenje splošnega ljudskega odpora. Občinska organizacija Rdečega križa je že vrsto let nosilec aktivnosti na področju socialnega skrbstva in pomoči ogroženim, krovajalstva in organiziranega nudenja prve medicinske pomoči. Organizira tečaje prve medicinske pomoči med osnovnošolsko mladino, občinsko tekmovanje mladih iz znanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter je sodelovala pri izvedbi občinskega tekmovanja enot prve medicinske pomoči. Organizirala je več osnovnih in dopolnilnih tečajev za nego bolnika. Posebno skrb je namenjala zagotovitvi najosnovnejšega materiala za svoje delo — zlasti sanitetnega. Občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin je poleg svojega rednega programa dela skrbela za obrambno osveščanje delovnih ljudi in občanov. Aktivno je sodelovala pri organizaciji in izvedbo obrambnih dni v osnovnih in srednjih šolah. Strokovno je skrbela za usposabljanje rezervnih starešin ter na ta način vplivala na njihovo usposobljenost za delo v morebitni vojni. Občinska zveza za tehnično kulturo,zlasti njena radioamaterska društva, se že vrsto let vključujejo.v izvajanje obrambnih priprav. Še posebej je pri tem aktivno društvo ljudske tehnike Papirnice Vevče, ki stalno sodeluje z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo pri organiziranju sistema vojnih zvez v občini. Občinska gasilska zveza s svojimi društvi izvaja pomembne naloge pri preventivi na področju požarnega varstva pa tudi pri gašenju požarov. Pri svojem delu je sodelovala z občinskim štabom za civilno zaščito, s katerim je usklajevala svoje in skupne aktivnosti. V občini je organiziranih 13 prostovoljnih gasilskih društev, ki vključujejo preko 600 gasilcev ter precejšnja materialna sredstva in vozni park. Občinska taborniška zveza se s svojimi družinami uspešno vključuje v različne obrambne aktivnosti, zlasti v izvajanje vaj. Sodeluje z občinskim štabom za civilno zaščito pri postavitvi šotorišč za začasno nastanitev ogroženega prebivalstva. Občinska strelska zveza s svojo dejavnostjo usposablja delovne ljudi in občane za uporabo strelnega orožja in je zato izredno pomembna za obrambne priprave. Še zlasti zadnje leto strelska zveza pri izvajanju svoje aktivnosti tesno sodeluje z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo. Vi. Samoupravne interesne skupnosti Obrambne priprave samoupravnih interesnih skupnosti so bile usmerjene v zagotavljanje po'gojev za delovanje posameznih dejavnosti, v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Vse samoupravne interesne skupnosti imajo imenovane odbore za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Doseženo stanje obrambnih priprav je v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih zelo različno. Obrambne priprave izvajajo naslednje samoupravne skupnosti: — SIS za zaposlovanje — SIS za socialno skrbstvo — SIS za telesno kulturo, — Samoupravna stanovanjska skupnost, — Samoupravna komunalna skupnost. V izdelavi so obrambni načrti v ostalih samoupravnih interesnih skupnostih. Vil. Vaje Za preverjanje usposobljenosti izvajalcev in rešitev v obrambnih načrtih so samoupravne organizacije in skupnosti izvedle več vaj z različnih področij in sicer: — prenos ukrepov pripravljenosti; — mobilizacije; — delovanje civilne zaščite; — teritorialne obrambe in — zvez ter kriptozaščite. S področja prenosov ukrepov pripravljenosti in mobilizacije je bila v mesecu decembru 1982 izvedena enodnevna vaja Molnik 82 v kateri je sodelovalo okoli 10.000 udeležencev. Preverjen je bil zlasti sistem izvajanja mobilizacije oboroženih sil ter delne mobilizacije delovnih obveznikov, ki so s podpisom potrjevali vročitev vpoklicev in se niso javljali na mobilizacijski načrt občine ter mobilizacijski načrti krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. V mesecu maju 1982 je bila izvedena dvodnevna združena taktična vaja »Sava 82« na kateri je bilo preverjeno delovanje civilne zaščite ob borbenihdejstvih, sistem službe za opazovanje, javljanje in obveščanje, sistem zvez ter obrambne akcije enot teritorialne obrambe občine. V mesecu oktobru je občinski štab sodeloval na vaji Rožnik 8(yiII s poveljstvom obrambe mesta Ljubljane. Za preverjanje sistema vojnoupravnih zvez na relaciji občina — mesto in občina — republika je sekretariat za ljudsko obrambo izvršil 12 enodnevnih vaj po posebnem programu. Za uporabnike vojno upravnih zvez občine je bila organizirana enodnevna vaja Javor 82. Vlil. Predlog zaključkov 1. V minulem letu smo v občini dosegli napredek pri izvajanju obrambnih priprav, njihovemu podružbljanju ter uveljavljanju novega zveznega zakona o splošni ljudski obrambi in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 2. Vojaško politične in varnostne razmere narekujejo stalno in intenzivno izvajanje obrambnih priprav. Zato*morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti ter organi občine stalno dopolnjevati obrambne načrte, jih medsebojno usklajevati, kadrovsko in materialno popolnjevati ter usposabljati njihove izvajalec. Posebno skrb morajo namenjati izdelavi načrtov za delovanje na začasno zasedenem ozemlju. 3. Komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sc ustanovljeni oz. v ustanavljanju v skladu z novim zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti vendar v praksi še niso povsod zaživeli. Družbenopolitične organizacije zlasti ZKS so prevzele odgovornost za obrambo in varnost družbenopolitičnega sistema. 4. Družbenopolitične organizacije morajo še naprej spodbujati intenzivno izvajanje obrambnih priprav samoupravnih organizacij in skupnosti ter krepiti zavest delovnih ljudi in občanov za zavarovanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. 5. Družbenopolitične organizacije zlasti SZDL in ZSMS morajo s svojo družbenopolitično aktivnostjo spodbuditi večji interes mladih za vojaške poklice ter za vključevanje žena v oborožene sile. 6. Od hitre in uspešne izvedbe mobilizacije je odvisno učinkovito delovanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v začetnem obdobju vojne. Zato morajo vse samoupravne organizacije in skupnosti izdelati takšne mobilizacijske načrte, ki bodo omogočali hitro izvedbo mobilizacije oboroženih sil in družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema ter v ta namen nenehno vsposabljati izvajalce mobilizacije & 7. Sistem vojno upravnih zvez občine je stalno dopolnjevatfter nabavljati potrebna materialna sredstva. 8. Samoupravne organizacije in skupnosti morajo na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter smernica- ■ mi, ki bodo sprejete v letošnjem letu izdelati varnostne načrte ter načrte za delovanje narodne zaščite. 9. IO v občini je organizirana, kadrovsko in materialno popol- njena za izvajanje njenih nalog v vojni. Z nadaljnjim usposabljanjem je doseči še večjo stopnjo pripravljenosti. 10. Civilna zaščita je kadrovsko in materialno dokaj dobro popol-njena in usposobljena za izvajanje nalog ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Družbenopolitične in družbene organizacije s štabi za civilno zaščito ter drugi izvajalci obrambnih priprav samoupravnih organizacij in skupnosti morajo intenzivno izvajati priprave na vajo NNNP Golovec 83. 11. Krajevne skupnosti morajo nadaljevati z dograjevanjem obrambnih priprav in usposabljanjem izvajalcev obrambnih načrtov. V prihodnjem letu je izvesti novo organiziranost za opravljanje strokovnih nalog SLO in DS krajevnih skupnosti z redno zaposlenimi delavci v okviru skupin krajevnih skupnosti in v ta namen v občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo zaposliti potrebno število delavcev. 12. Organizacije združenega dela morajo dopolniti svoje obrambne načrte zlasti načrte vojne proizvodnje ter s sklenitvijo samoupravnih sporazumov in pogodb z dobavitelji zagotoviti potrebne surovine za trimesečno vojno proizvodnjo. 13. Samoupravne organizacije m skupnosti, organi občine, občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito in postaja milice morajo še naprej stalno usposabljati izvajalce za opravljanje njihovih nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni. PREDLOG SKLEPA 1. Skupščina občine sprejema Poročilo o izvajanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje maj 1982 do maj 1983. 2. Skupščina občine nalaga organom skupščine občine, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela oz. vsem obrambnim subjektom v občini, da vskladijo izvajanje svojih nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z zaključki tega poročila. PREDSEDNIK občinskega komiteja za SLO in DS Pavel VINDIŠAR s.r. PREDSEDNIK sveta za splošno ljudsko obrambo in DS Niko LUKEŽ s.r. OSNUTEK --------------------------------------------. Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 16U2) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ..sprejela ODLOK o priznanju občine s področja splošne ljudske obrambe In družbene samozaščite v _________________________________________ 1. člen S tem odlokom ustanavlja skupščina občine Ljubljana Moste —Polje (v nadaljnjem besedilu skupščina občine) priznanje s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in ureja postopek za njegovo podeljevanje. 2. člen Priznanje občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite(v nadaljnjem besedilu priznanje) sc lahko podeli fizičnim ali pravnim osebam za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za izredna dejanja storjena pri reševanju življenj ljudi ali njihovega premoženja. 3. člen Priznanje podeljuje svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na predlog komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občine. Diplomo o podelitvi priznanja podpiše predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine. Priznanje izroči dobitnikom javno predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ali član sveta, ki nadomešča predsednika ob za to ustrezni priliki. 4. člen Priznanje se podeljuje v obliki plakete in diplome. Je ovalne oblike, širine 13x12 cm. Izdelano je iz brona in simbolizira solid^nost ter ima napis »občina Ljubljana Moste —Polje svet za SLO in DS.« 5. člen Sredstva za izdelavo in podeljevanja priznanja določenega s tem odlokom se zagotovijo v proračunu občine. 6. člen Postopek in evidenco o podelitvi priznanj vodi občinski sekretariat za ljudsko obrambo in mora biti iz njega razvidno: — ime dobitnika — vzrok podelitve — reg. št. listine o priznanju. 7. člen Postopek in način podeljevanja priznanja določi svet skupščine občine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito s posebnim pravilnikom. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo v 8 dneh po objavi v uradnem listu. PREDSEDNIK* SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ Izvršni svet občinske skupščine je na 52. seji dne 12. aprila 1983 obravnaval osnutek odloka o priznanju občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine, da obravnava osnutek odloka o priznanju občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in v kolikor ni pripomb prekvalificira v predlog ter sprejme. OBRAZLOŽITEV Dosedanja praksa je pokazala potrebo po ustanovitvi tovrstnega priznanja, ki naj bi ga podeljeval svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito takoj po storjenem dejanju reševanja življenja ljudi ali njihovega premoženja zaradi elementarnih in drugih nesreč ali v njihovih stiskah ter občasno za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. INFORMACIJA o sprejemanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za prioritetni program krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Poije za leto 1983 V______________________ Občinski sekretariat za občo upravo in komisija za krajevne skupnosti pri izvršnem svetu sta v začetku februarja letos v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pripravila prioritetni program nalog, ki jih naj bi na podlagi samoupravnih sporazumov financirale OZD naše °bčine. Ta način bi nadomestil prejšnji sistem — glavarino, ki je bil v veljavi od leta 1976—1981. V priorietni program nalog so vključene vse krajevne skupnosti v občini razen KS 25. maj, KS Sotočje in KS stepanja vas, ki svoje potrebe niso vključile v program. Večina krajevnih skupnosti je vključila v prioritetni program obnovo in tekoča popravila prostorov, s katerimi upravljajo (zadružni domovi in drugi poslovni prostori KS). Vključenih je tudi nekaj perečih problemov s komunalnega področja n.pr. cesta v Klopcah, obnova vodovodov v Besnici in postavi-lev avtobusnih postajališč na Lipoglavu in v Dolskem. Na podlagi sprejetega prioritetnega programa so bili izdelani samoupravni sporazumi o združevanju sredstev za skupno dogovorjene prioritetne naloge za vsako krajevno skupnost posebej. Podpisniki sporazumov so OZD, ki imajo sedež na območju krajevne skupnosti in druge, ki nimajo sedeža v isti krajevni skupnosti arnpak v drugi. V zvezi s tem je bil izdelan razdelilnik OZD, ki naj bi financirale s sporazumom določene naloge v posamezni krajevni skup-n°sti. Razdelilnik je bilo nujno potrebno izdelati, ker polovica krajev-n'h skupnosti nima na svojem območju OZD, nekatere pa jih imajo yeliko (n pr. Zelena jama, obe KS v Novih Jaršah itd.). Znesek, ki ga naj bi posamezne OZD odvajale iz sklada skupne po-rnbe, temelji na skupni vrednosti dogovorjenega prioritetnega progra-v višini 9.823.000 din, določen pa je v skladu s številom zaposle-J11*1 delavcev v posamezni organizaciji združenega dela oziroma de-l0vni skupnosti. Samoupravni sporazumi so bili posredovani v OZD 17. in 18. februarja letos. Do 25. 5. 1983 so bili doseženi naslednji rezultati: 7~; °d 127 OZD, TOZD in DSSS jih ie pristopilo 43 ali 34%. Dosegi je zbranih sredstev 2.336.500 din ali 24%. t • . V zvezi s tem je potrebno poudariti, da smo v zadnjem letu glavarje 1981 od OZD iz naše občine zbrali približno 2.000.000 din. S sečnjo akcijo smo ta znesek torej že presegli. Po posameznih krajevnih skupnostih so rezultati naslednji: 4. KS DUŠAN KVEDER-TOMAŽ Za obnovo in vzdrževanje otroških igrišč, parkov in javnih površin naj bi OZD prispevale 352.000 din. Od 6 OZD samoupravnega sporazuma ni sprejela še nobena, imajo pa zagotovila da bodo tri TOZD v DO ŽITO združile približno 200.000 din. 5. KS HRUŠICA — FUŽINE Za adaptacijo zadružnega doma v Hrušici naj bi OZD prispevale 500.000 din. Od 6 TOZD so 4 podpisale samoupravni sporazum in prispevale skupaj 192.000 dih. 6. KS JOŽE MOŠKRIČ — CIRIL Za preureditev ogrevalnih naprav na trda goriva v objektu Doma krajanov naj bi OZD prispevale 350.000 din. Od 6 OZD je samoupravni sporazum podpisala le ena in prispevala 66.000 din. 7. KS KLOPCE Za rekonstrukcijo ceste Kamnica—Križevska vas je bilo predvideno, da bodo OZD prispevale 750.000 din. Od sedmih podpisnikov sta samoupravni sporazum podpisala le dva. Krajevna skupnost je iz tega naslova zbrala 72.000 din. 8. KS KODELJEVO Za adaptacijo poslovnih prostorov krajevne skupnosti naj bi OZD prispevale 600.000 din. Od enajstih TOZD sta samoupravni sporazum podpisale le dve v skupni višini 52.000 din. 9. KS LIPOGLAV Za postavitev treh avtobusnih postajališč na Lipoglavu naj bi OZD prispevale 300.000 din. Od šestih OZD je samoupravni sporazum podpisala le ena in prispevala 9000 din. 10. KS MOSTE Za adaptacijo sejne dvorane na Zaloški cesti 48 bi na podlagi prioritetnega programa OZD združile 200.000 din. Od sedmih OZD so k samoupravnemu sporazumu pristopile tri in združile skupaj 41.500 din. 11. KS NOVE RUŽINE Za opremo poslovnih prostorov krajevne skupnosti v Domu občanov je bilo predvideno, da bodo OZD prispevale 800.000 din. Od osmih TOZD in OZD je samoupravni sporazum podpisala le ena Krajevna skupnost je tako zbrala 21.000 din. 12. KS NOVO POLJE Za adaptacijo poslovnih prostorov in postavitev oglasnih tabel naj bi dve OZD prispevali 250.000 din, vendvar nobena ni podpisala samoupravnega sporazuma. 13. KS POLJE Za nujno potrebna vzdrževalna dela na stavbi družbenega doma bi morale OZD prispevati 900.000 din. Od 9 OZD in TOZD, ki naj bi bile udeleženke samoupravnega sporazuma, so pristopne izjave podpisale štiri OZD. Krajevna skupnost bo od njih prejela 280.000 din. l- KS BESNICA 4Q^a rek°ns,rukcijo vodovodnega omrežja naj bi OZD prispevale ^.000 din. Od 9 OZD so samoupravni sporazum podpisali le dve v skupni višini 49.000 din. 2- KS BIZOVIK Za adaptacijo družbenega doma v Bizoviku naj bi OZD prispevale . 00.000 din. Od 8 OZD je samoupravni sporazum podpisala le ena, ki Je Prispevala 80.000 din. 3l KS DOLSKO Za ureditev poslovnih prostorov krajevne skupnosti in postavitev Avtobusnega postajališča v Dolskem in Senožetih naj bi OZD prispele 300.000 din.Od 4 OZD ni k samoupravnemu sporazumu pristopa nobena. 14. KS SELO Za adaptacijo sejne dvorane na Zaloški cesti 48, ki jo imata v skupni uporabi KS Moste in KS Selo, naj bi dve OZD prispevali skupaj 200.000 din. Samoupravni sporazum je zaenkrat podpisala samo ena OZD in zagotovila 120.000 din. 15. KS ŠMARTNO Za vzdrževalna dela na Domu občanov in v Športno—rekreacijskem centru je bilo v samoupravnem sporazumu predvideno, da bosta dve TOZD prispevali 150.000 din, vendar ga nobena ni podpisala. 16. KS VEVČE — ZG. KAŠELJ Za popravilo poslovnih prostorov krajevne skupnosti, obnove Doma družbenih organizacij ih ureditev Papirniškega trga so se TOZD Papirnice Vevče zavezale, da bodo financirale omenjena dela. Po samoupravnem sporazumu bi naj prispevale 485.000 din. Po predvidevanjih bodo pfispevale še več sredstev, ker je to neposreden obojestranski interes. 17. KS ZADOBROVA — SNEBERJE Za adaptacijo zadružnega doma v Zadobrovi bi naj štiri OZD prispevale v tem letu 600.000 din. K samoupravnemu sporazumu sta pristopile dve, od ene pa je zagotovilo, da bo prispevala določena sredstva, vendar ne v celoti. V kolikor bo to uresničeno, bo krajevna skupnost zbrala približno 166.000 din. 18. KS*ZAtiVOR Za adaptacijo zadružnega doma bi naj OZD skupaj prispevale 700.000 din. Od sedmih OZD in TOZD jih je samoupravni sporazum podpisalo pet. Krajevna skupnost bo na ta način pridobila 154.000 din. 19. KS ZALOG Za adaptacijo zadružnega doma v Zalogu in kulturnega doma v Podgradu bi naj OZD skupaj prispevale 600.000 din. Od šestih udeleženk so samoupravni sporazum podpisale tri OZD in bodo skupaj združile 239.000 din. 20. KS ZELENA JAMA Za adaptacijo poslovnih prostorov krajevne skupnosti, prostorov na Pokopališki 35 in Tovarniški 40 je bilo predvideno, da bodo OZD združile skupaj 622.000 din. Od 10 udeleženk sta samoupravni sporazum podpisali le dve in bosta krajevni skupnosti nakazali skupaj 110.000 din. Verjetno bodo nekatere krajevne skupnosti pridobile še nekaj finančnih sredstev od OZD glede na to, da vse še niso dokončno odklonile podpis samoupravnih sporazumov. Nekaj OZD je izrazilo pripravljenost, da poravnajo del računov, ki se bodo nanašali na izvršena dela, navedena v prioritetnem programu. V teku so tudi razgovori med nekaterimi krajevnimi skupnostmi in OZD, da bi le te v posamezni krajevni skupnosti opravile določena dela, ker zaprošenih sredstev nimajo na razpolago. Se tudi primeri, ko posamezna delovna organizacija ali DSSS pogojuje, da bo podpisala samoupravni sporazum, če ga bodo podpisale tudi ostale organizacije združenega dela. Sicer pa so se v OZD izoblikovale naslednje pripombe: — splošna pripomba je, da so OZD prepozno prejele samoupravne sporazume v obravnavo in podpis, ker so imele že izdelane zaključne račune za leto 1982 in tudi že predlog razdelitve sredstev za leto 1983. — Večina tistih OZD, ki niso sprejeli samoupravnih sporazumov navaja, da nima prostih sredstev iz sklada skupne porabe, poleg tega pa je poraba teh sredstev zakonsko omejena. Ravno ta omejitev je poglaviten razlog, da marsikatera temeljna organizacija združenega dela ni podpisala samoupravnega sporazuma. V zvezi s tem so predlagali, da se jim dovoli povečati sredstva iz sklada skupne porabe ali iz čistega dohodka, kar je seveda nemogoče. — DSSS navajajo, da jih financirajo preko svobodne menjave dela TOZD in morajo dobiti njihove pristanke, da določen del sredstev namenijo za financiranje KS. — Nekatere OZD zatrjujejo, da že financirajo potrebe krajevnih skupnosti širom Slovenije, predvsem tam, kjer so njihovi delavci zaposleni in kjer imajo svoje ekonomske enote (n.pr. trgovske organizacije). Veliko OZD, ki so pristopile k samoupravnim sporazumom, ne bodo nakazale sredstva v predlagani višini, temveč prilagojeno finančnim možnostim (povprečno za polovico manj predlagane višine). — OZD, ki slabše poslujejo, ali pa so vezani na trenutne gospodarske težave, v glavnem niso sprejeli sporazumov (n.pr. v gradbeništvu, cestnem in železniškem gospodarstvu in kovinsko predelovalni industriji). Tudi krajevne skupnosti imajo na sedanji način zbiranja sredstev nekatere pripombe: — Vse ugotavljajo, da je bil prejšnji sistem — glavarina mnogo primernejši in enostavnejši, čeprav tudi ta ni bil zadovoljiv. — Nekatere krajevne skupnosti predlagajo, da bi v naslednjem letu sporazume o financiranju prioritetnih nalog krajevnih skupnosti sprejemal in podpisoval zbor krajevnih skupnosti, na drugi strani pa OZD. Sredstva se naj bi zbirala na skupen račun pri občini in se delila krajevnim skupnostim na podlagi prioritetnega programa. Ti predlogi pomenijo željo k vrnitvi na prejšnji sistem — glavarine Razlogov za takšne pobude je več. Eden med njimi je prav gotovo ta, da je skoraj v vseh slovenskih občinah še vedno v veljavi sistem glavarine. V zvezi s tem je potrebno ponovno poudariti znano ugotovitev, da ni prišlo do usklajevanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, kjer bi bile opredeljene materialne in druge obveznosti ter ukrepi za realizacijo nalog, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v posameznih okoljih. Verjetno za vsa okolja ne velja ugotovitev, da je bila aktivnost krajevnih skupnosti premajhna, čeprav je tudi to res, temveč da večjega združevanja sredstev za skupne potrebe v krajevnih skupnostih ne dopušča finančni položaj posameznih temeljnih organizacij združenega dela. V zvezi s temi ugotovitvami, se popolnoma upravičeno postavlja vprašanje, kako pristopiti k tej problematiki v letu 1984 in dalje. Niti resolucija skupščine SRS ali katerekoli druge usmeritve in dokumenti ne nakazujejo nekih novih rešitev ali možnosti, razen do sedaj znanih. Krajevne skupnosti se bodo pač morale temu prilagoditi. Verjetno bo potrebno še več prostovoljnega dela krajanov, predvsem pa bo potrebno upoštevati načelo solidarnosti glede na različno razvitost krajevnih skupnosti in sprejeti kriterije po katerih pridobivajo krajevne skupnosti sredstva za uresničitev svojega programa. Zelo pereče je vprašanje zagotavljanja sredstev za večja dela in tekoče vzdrževanje objektov, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti. Potrebno bo izdelati realen prioritetni program in združevati sredstva — tudi med krajevnimi skupnostmi. Še posebej zato, ker z letošnjo akcijo ne bodo zastavljeni programi uresničeni. Zaradi zapletenosti in specifike problematike, ki je različna skoraj za vsako krajevno skupnost, bomo informacijo o trošenju sredstev, ki se krajevnim skupnostim zagotavljajo v proračunu (sredstva za funkcionalno dejavnost), podali na eni naslednjih sej Zbora krajevnih skupnosti. PREDLOG ZAKLJUČKOV IN SKLEPOV: 1. Izvršni svet skupščine občine ugotavlja, da so doseženi določeni pozitivni rezultati z združevanjem sredstev za prioritetni program krajevnih skupnosti za leto 1983. Še nadalje se morajo vsi zainteresirani dejavniki prizadevati, da bo zbranih čimveč sredstev s strani temeljnih organizacij združenega dela, oziroma da bo čimveč planiranih nalog iz prioritetnega programa izvršenih. Za izpeljavo akcije, ki je celoletna naloga, se naj koristijo razne oblike, ne samo združevanja finančnih sredstev, temveč tudi prispevek OZD v delu, materialu In podobnem. 2. Na podlagi družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki je bil v Ljubljani sprejet konec leta 1981, Je potrebno na območju dnevne migracije delavcev določiti način prispevanja sredstev delavcev po kraju stalnega bivanja, ki delajo v organizacijah združenega dela izven občine, skladno z dogovori o temeljih družbenega plana občin ljubljanske regije. V kolikor do septembra letos ne bodo znane in sprejete nove rešitve financiranja krajevnih skupnosti za območje ljubljanske regije, izvršni svet predlaga, da se na enak način kot letos pristopi k akciji bolj organizirano In pravočasno. 3. Izvršni svet priporoča, da se za leto 1984 takoj pristopi k izdelavi prioritetnega programa nalog, ki bo osnova za financiranje krajevnih skupnosti in se ga posreduje v obravnavo In sprejem organizacijam združenega dela še pred koncem leta 1983. Prioritetni program naj bo sestavljen tako, da bo prišla do izraza solidarnost med posameznimi krajevnimi skupnostmi. S tem pa bi se hkrati Izognili preveliki drobitvi sredstev. 4. Za Izdelavo prioritetnega programa naj Zbor krajevnih skupnosti imenuje posebno komisijo. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN BELEŽKE: PREDLOG ' " ‘ N Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS št. 1MI2) in 59. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik so zbori občinske skupščine na skupnem zasedanju dne 29. junija 1983 sprejeli SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin x______________________________/ Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Na podlagi ugotovitve, da je k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin pristopila večina udeležencev, je dana podlaga, da lahko občinska skupščina da nanj svoje soglasje. PREDLOG z \ Na podlagi 118. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. I. SRS, št 5/80 in v skladu s 199. členom statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. I. SRS, št. 16^82) sta skupščini občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.ter izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje dne.sprejeli SKLEP o spremembi šolskih okolišev osnovnih šol‘Karel Destovnik-Kajuh, Vla-hovičeva 42, Ljubljana in Kette-Murn, Koširjeva 2, Ljubljana X______________________________________) I. Skupščina občine Ljubljana Moste —Polje določa osnovnima šolama šolski okoliš tako, da obsega šolski okoliš osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh, Ljubljana, Vlahovičeva 32 krajevne skupnosti štepanja vas, Sotočje, 25. maj ter za podružnično osnovno šolo Hrušica, Ljubljana, Pot do šole 1, krajevno skupnost Hrušica —Fužine in Bizovik. Šolski okoliš osnovne šole Kette-Murn, Ljubljana, Koširjeva 2 pa obsega: krajevno skupnost Kodeljevo, v krajevni skupnosti Moste in Selo desno stran Zaloške ceste od križišča z Grablovičevo, od križišča s Kajuhovo pa na levi strani do številke 115 (vključno) in na desni strani do številke 102 (vključno). 11. Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in velja od dneva objave dalje. Številka: Datum: Predsednica skupščine občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Predsednik skupščine občine Moste-Polje Ljubljana Moste—Polje Elda GREGORIČ-ROGELJ Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Z ustanovitvijo osnovne šole II. grupe odredov v soseski Nove Fužine je z osnovne šole Kette- Murn prešlo ba novo osnovno šolo tolikšno število učencev, da bi bil v šolskem letu 1983-84 obstoj nekaterih oddelkov na tej šoli močno ogrožen. Glede na podatke o številu predšolskih otrok na območju šolskega okoliša OS Kette-Murn bo šola v prihodnjih letih obdržala obstoječe število oddelkov. Zato bi bilo nesmotrno za eno šolsko leto spreminjati organizacijo, saj to med drugim za sabo potegne tudi presežek prosvetnih delavcev. Kljub temu pa glede na število učencev po oddelkih OS Kette-Murn lahko tudi v prihodnje sprejme večje število učencev kot bi se jih vključilo iz njihovega šolskega okoliša. OŠ Karel Destovnik-Kajuh v sosednji krajevni skupnosti pa ima kljub novim prostorom oddelke napolnjene do najvišje možne meje. Glede na to, da je Ljubljanica naravna meja med krajevnimi skupnostmi, je svet osnovne šole Karel Destovnik- Kajuh sprejel sklep, naj se šolski okoliš Karel Destovnik-Kajuh spremeni tako, da preide območje Zaloške ceste od križišča s Kajuhovo do številke 115 na levi strani in do številke 102 na desni strani v šolski okoliš OŠ Kette-Murn, Koširjeva 2. S tem sklepom se strinja tudi svet osnovne šole Kette-Murn. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI PREDLOG ------------------------------------------------- Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni I. SRS, št. 16/82) in v skladu s statutom OŠ Karel Destovnik-Kajuh, je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela, dne.. na seji, zbora krajevnih skupnosti, dne......in na seji družbenopolitičnega zbora, dne..........sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet OŠ Ka rel Destovnik-Kajuh, Ljubljana i. V svet šole se s strani SO Ljubljana Moste —Polje imenuje dosedanji delegat Marko ROTH, iz Ljubljane, Nussdorferjeva 11. II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V skladu s 193. členom statuta občine Ljubljana Moste—Polje in določb statuta osnovne šole Karel Destovnik Kajuh delegira družbenopolitična skupnost v svet šole enega delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na podlagi predhodnega kadrovskega postopka, razpravljala o delegatu In ugotovila, da izpolnjuje vse kriterije za opravljanje delegatske funkcije v svetu šole ter predlaga zbprom skupščine, da delegata imenujejo. Tov. Marko ROTH, roj. 1950, iz Ljubljane, Nussdorferjeva II, zaposlen pri OK SZDL kot profesionalni član Izvršnega odbora. Predsednica Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša REJC, s.r. PREDLOG —---------------------------------------------- Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v skladu s 54. členom statuta OŠ Leopolda Mačka—Boruta, je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela dne.na seji zbora krajevnih skupnosti, dne.in na seji družbenopolitičnega zbora dne.........sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet OŠ Leopolda Mačka-Boruta, Novo Polje V__________________________'___________________J i. V svet šole se s strani SO Ljubljana Moste—Polje imenuje tovariš Boris ROZMAN, iz Ljubljane, Zadobrovška 88. II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V skladu s / 9.1. členom statuta občine Ljubljana Moste- -Polje in določb statuta osnovne šole Leopolda Mačka- Boruta delegira družbenopolitična skupnost v svet šole enega delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste- -Polje je na podlagi predhodnega kadrovskega postopka, razpravljala o delegatu in ugotovila, da izpolnjuje vse kriterije za opravljanje delegatske funkcije v svetu šole ter predlaga zborom skupščine, da delegata imenujejo. Tov. Boris Rozman, roj. 22. 7. 1955, iz Ljubljane, Zadobrovška je po poklicu profesor zgodovine, zaposlen pri SM Ljubljana. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša REJC PREDLOG Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS, št. 1 5. in 6. točki £NALIZA POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA "EEA V LETU 1982 ANALIZA akumulativne in reproduktivne SPOTENOSTI GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA !J10STE-POLJE V LETIH 1976—1982 IN OZD NA MEJI REN- * OBILNOSTI ^JALIZA ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE GOSPODARJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Delegati so se dogovorili, da te točke dnevnega reda obravnavajo •'Upaj. Uvodno obrazložitev je podala Nina JEVŠNIK, članica izvršnega 54 veta. s, ^red razpravo je predsednik zbora delegate seznanil s stališči občin-l^ega sveta zveze sindikatov in komisije za spremljanje izvajanja za-°°a o združenem delu, Roman PIPAN pa s stališči sveta za razvojna Prašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske °rtference SZDL Ljubljana Moste-Polje. y razpravi so sodelovali: lirv.Hk0 ERČULJ, delegat XVIII. konference delegacij — Izo-j je navedel, da je tudi njihov TOZD Ljubljana med OZD, ki (VaJ° delež akumulacije v dohodku slabši od povprečja panoge, j. Prav so izkoristili vse notranje rezerve, pa bodo zaradi admini-Ud Vn'h ukrepov (razkorak med ceno surovine in ceno končnih e*kov) jeseni izgubo še povečali in brez pomoči širše družbene ^Pnosti težko izboljšali rezultate gospodarjenja. V °rut LAH, delegat XXI. konference delegacij — EMONA ERC. •gradivu so omenjeni tudi nekateri TOZD-i SOZD Emona, ki poslu-J° na meji rentabilnosti. Vprašanjem akumulativnosti in izvozu v Pra 'r* ?OZD-a posvečajo že dalj časa veliko pozornosti in tudi pridajo programe ukrepov za odpravo takega stanja. Majda ŽEMELJ, delegatka XIII. konference delegacij — BTC je menila, da bi moralo biti predloženo gradivo za razpravo v delegatski bazi napisano v krajši in bolj opisni obliki. Osnovni kazalci gospodarjenja so bili letos znani pozno, usmeritve gospodarstva pa bi morale biti znane v tekočem letu za prihodnje leto. Negospodarstvo je v gradivu obravnavano manj kritično kot gospodarstvo, čeprav je slednje postavljeno pred zahtevne in odgovorne naloge ter izpostavljeno dodatnim obveznostim. • Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine. Podatki v gradivu predstavljajo konkretni izziv za OZD in krepitev večje odgovornosti z upravljanjem sredstev družbene lastnine. Osnovni problem, ki mu, moramo posvetiti kar največ pozornosti je, da večina OZD nima razvojnih načrtov in stabilizacijskih programov. V gradivu ni vgrajenih družbenoekonomskih odnosov, na kar se je opozarjalo že ob obravnavi planskih dokumentov. Tekoče je potrebno spremljati politiko osebnih dohodkov, pri tem manjka svobodna menjava dela v negospodarstvu in kadrovsko politiko ter te elemente vgrajevati v stabilizacijska prizadevanja gospodarstva. Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta je opozorila, da bo izvršni svet pripravil analizo osebnih dohodkov v občini in na podlagi le-te sprejel določene ukrepe. Delegate je seznanila tudi z dopolnitvami zaključkov, ki jih je izvršni svet pripravil za analizo zunanjetrgovinske menjave, nanašajo pa se na nosilce nalog in spremembe rokov. Tov. UHAN, predstavnik GRADIS,a je seznanil zbor združenega dela s situacijo v GRADIS-u glede gradnje na tujem trgu. Jože NOVAK, delegat I. konference delegacij — SATURNUS. Podatki o gradivu glede izvoza Saturnusa v letu 1983 niso realni, saj njihova OZD načrtuje povečanje izvoza, ne pa zmanjševanje, kot je razvidno iz gradiva. Štefan BELŠČAK, delegat XVI. konference delegacij — SCT TOZD Strojni inženiring. Stališča njihove konference so bila posredovana na seji 24. maja ob obravnavi gradbeništva in se smiselno nanašajo tudi na te točke dnevnega reda. Roman PIPAN, član sveta za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL se ni strinjal z ugotovitvijo XIII. konference delegacij — BTC, da bi moralo biti gradivo krajše. Menil je, da je gradivo dobro pripravljeno in da le tako gradivo lahko prikaže popolnejšo sliko gospodarjenja v občini. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela sprejema analizo poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 skupaj s stališči družbenopolitičnih organizacij, komisij in izvršnega sveta ter pripombam iz razprave. 2. Zbor združenega dela sprejema analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti skupaj s stališči in zaključki ter pripombami v razpravi. 3. Zbor združenega dela sprejema analizo zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje skupaj s stališči, sklepi in pripombami iz razprave ter dopolnitvami zaključkov izvršnega sveta. K 7. in 8. točki POROČILO O DELU RAZVOJNO-GOSPODARSKE SKUPNOSTI POROČILO O DELOVANJU SKLADA SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodno obrazložitev je podala Majda ŽEHELJ, predstavnica sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Roman PIPAN, predstavnik OK SZDL je predlagal, da bi vključili v Razvojno gospodarsko skupnost tudi OZD, ki še niso vključene, saj bi tako lahko več OZD s pomočjo razvojne skupnosti izdelalo kvalitetne razvojne programe, poiskati pa bi bilo potrebno tudi možnosti za dodatno zbiranje sredstev (presežki SIS). Predlagal je tudi, da bi se povečalo združevanje sredstev sklada skupnih rezerv za leto 1984 od 2 % na 3 %. Borut LAH, delegat XXI. konference delegacij — Emona ERC Majda ŽEHELJ, delegatka XIII. konference — BTC je predlagala, da se 7. točko programa dela razvojne gospodarske skupnosti za leto 1983 zaradi pomembnosti uvrsti pred nekatere druge naloge programa razvojne skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela sprejema poročilo o delu razvojne gospodarske skupnosti, hkrati pa predlaga, da razvojna gospodarska skupnost prouči pripombe iz razprave in upošteva tiste pripombe, Id jih je možno upoštevati. 2. Zbor združenega dela sprejema poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: K 9. točki POLOŽAJ DROBNEGA GOSPODARSTVA V LJUBLJANI Uvodne obrazložitve ni bilo. Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta je delegate seznanila s stališči in pripombami izvršnega sveta. V razpravi sta sodelovala: Franc SLUGA, delegat XXXI. konference delegacij — Obrtna dejavnost je ugotovil, da so pripombe njihove delegacije'zajete v stališčih izvršnega sveta. Franc ŠALAMUN, delegat XXII. konference delegacij — Tiskarna »Jože Moškrič« je delegatefscznanil s stališči temeljne delegacije Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela podpira poročilo o položaju in razvoju drobnega gospodarstva v Ljubljani skupaj s stališči in pripombami izvršnega sveta in pripombami iz razprave. Pripombe naj posredujejo delegati občinske skupščine na sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Seja je bila zaključena ob 19,30 uri. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Nikolaj DEMBSKV PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI < SKRAJŠAN ZAPISNIK 14. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 26. maja 1983 s pričetkom ob 16,30 uri v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij Ljubljana, Ob Ljubljanici 42, soba št 7. Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 12. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 20.4. 1983 in potrditev ugotovitev, stališč in sklepov medzborovske komisije, sprejetih ob obravnavi Pregleda enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 5. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti 6. Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje 7. Poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti 8. Poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 9. Položaj in razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani K 1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI 1. Mladena TERČELJA, delegata krajevne skupnosti 25. maj 2. Tatjano DREVENŠEK, delegatko krajevne skupnosti Zelena jama 3. Staneta GALETA, delegata krajevne skupnosti Besnica Po pregledu pooblastil delegatov je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 16 delegatov. Odsotnih je 11 delegatov in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Bizovik, 1 delegat krajevne skupnosti Klopce, 1 delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, 1 delegat krajevne skupnosti Lipoglav, 1 delegat krajevne skupnosti Moste, 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje, 1 delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi, 2 delegata krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj, 1 delegat krajevne skupnosti Zadvor in 1 delegat krajevne skupnosti Zalog. Seja zbora krajevnih skupnosti Je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Vladimir ČEŠNOVAR, član izvršnega sveta skupščine občine, Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Erika RAČIČ—ŠIFT, sekretarka skupščine občine, Marjana ERJAVEC-HAUPTMAN, predstavnica Razvojno-gospodarske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Zdenka MAROLT, svetovalka v občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 12. SEJE ZBORA KRAJEVNI« SKUPNOSTI Z DNE 20. 4. 1983 IN POTRDITEV UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV MEDZBOROVSKE KOMISIJE, SPREJETIH OB OBRAVNAVI PREGLEDA ENOLETNEGA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Delegati so obravnavali zapisnik 12. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 20.4.1983 in ugotovitve, stališča in sklepe medzborovske komisije, sprejete ob obravnavi pregleda enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje ter soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 12. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 20.4.1983 in n» ugotovitve, stališča in sklepe medzborovske komisije, sprejete ob obravnavi pregleda enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje nima pripomb in ju v celoti potrjuje. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Milan LIPOVŠEK, delegat krajevne skupnosti Zalog je postavil vprašanje glede štirih delovnih organizacij (KO-TO, PERUTNINA Zalog, EMONA Zalog, ŽELEZNIŠKA RANŽIRNA POSTAJA Zalog), ki zasmrajujejo bližnjo in daljno okolico Zaloga. Na vprašanje je delno odgovorila Marjana ERJAVEC-HAUPT' MAN, predstavnica Razvojno-gospodarske skupnosti. Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je ponovno postavil vprašanje zakaj je izpadlo nadaljevanje gradnje kanala na Gmajni in v Stepanji vasi iz planskih dokumentov. Prav tako je postavil vprašanje kaj je bilo narejeno v zvezi s pobud0 delegacije za rešitev samoupravnega organiziranja v samskem dom0 Steletova ulica. Na vprašanje je odgovoril Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. .. Mladen TERČELJ, delegat krajevne skupnosti 25. maj je postavi dve vprašanji in sicer: [ — o možnosti financiranja ureditve terena ob Pesarski cesti iz sredstev proračuna za LO in DS ter — o namembnosti in dodelitvi poslovnih prostorov v najem v Tr-pinčevi 9. K 4, 5 in 6 — ANALIZA POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA v LETU 1982 , — ANALIZA AKUMULATIVNE IN REPRODUKTIVNE SPOSOBNOSTI GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE V LETIH 1976—1982 IN OZD NA MEJI RENTABILNOSTI — ANALIZA ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE. Uvodno obrazložitev je podal Vladimir ČEŠNOVAR, član izvršnega sveta skupščine občine. Predsednica zbora je delegate obvestila, da so o gradivu razpravljali tudi: komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL ter jih seznanila z njihovimi stališči. V razpravi so delegati predlagali: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je ugotavljala, da v zadnjem času samo pišemo, premalo pa ukrepamo in da sc zato ne more strinjati s stališči SZDL in zveze sindikatov. Predlagala je, da naj izvršni svet v celoti vnese v vse ugotovitve in sklepe zaključke, ki so dani ob oceni položaja in razvoja drobnega gospodarstva v Ljubljani •n bi jih bile organizacije obvezne upoštevati. Albin LEVICNIK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sne-berjc je opozoril, da bi morale organizacije združenega dela ob predložitvi periodičnih obračunov dati občini tudi povzetek poslovanja iz zaključnih računov. Franc HERMAN, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine je ugotavljal, da se redko pojavljajo predlogi za izboljšanje situacije in rešitev, ter da bi bilo potrebno sprotno preverjanje teh predlogov ter sprotno ugotavljanje in njihovo popravljanje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: !• Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 z ugotovitvami, zaključki in predlogi izvršnega sveta in pripombami iz razprave. Zbor krajevnih skupnosti sprejema analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti z zaključki izvršnega sveta in pripombo iz razprave. 3* Zbor krajevnih skupnosti sprejema analizo zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje z zaključki in sklepi izvršnega sveta in naslednjimi dopolnitvami zaključkov in sklepov: a) v točki 6. se na koncu doda: Rok: 30. junij 1983 in nosilec naloge: 'ndividualni poslovodni organ. b) v točki 7 se nadomesti besedili »...do 15. maja 1983...« z belilom »...do 15. junija 1983...« c) na koncu točke 7 se doda besedilo: »Nosilec naloge je individualni poslovodni organ«. <) v točki 8. se besedilo »...v prvih dveh mesecih...« spremeni tako, da glasi »...v prvih treh mesecih...«. d) v točki 8. se nadomesti besedilo »... do 15. maja 1983...« z besedilom «... 15. junija 1983...« K 7 in 8 • ' / r~ poročilo o delu razvojno-gospodarske skupnosti POROČILO O DELOVANJU SKLADA SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE Uvodno obrazložitev je podala Marjana ERJAVEC—HAUPTMAN, predstavnica Razvojno-gospodarske skupnosti. ^ razpravi so sodelovali: Milan LIPOVŠEK, delegat krajevne skupnosti Zalog je postavil vPfašanje glede industrijske gradnje v Zalogu in posredoval pripombo glede razvojnega programa KO-TO, ki ga sicer krajani podpisi«, vendar morajo biti najprej zgrajeni skladiščni prostori tako, da nc bo več smradu v Zalogu. Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine je po-,lv'l vprašanje glede izgradnje nove Zaloške ceste. V razpravi so še sodelovali: Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, Franc HERMAN, delegat krajevne skupnosti Hrušica- Fužine in Marjana ERJAVEC—HAUPTMAN, predstavnica Razvojno-gospodarske skupnosti Predsednica zbora je nato delegate seznanila s sklepom sveta za razvojna vprašanja.in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema.poročllo Razvojno-gospodarske skupnosti s pripombami delegacije Zaloga. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo o delovanju Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje. K 9 POLOŽAJ IN RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA V LJUBLJANI Uvodne obrazložitve ni bilo. Vladimir ČEŠNOVAR, član izvršnega sveta skupščine občine, je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Milan LIPOVŠEK, delegat krajevne skupnosti Zalog. Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas in Zdenka MAROLT, predstavnica občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji * SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema stališča izvršnega sveta skupščine občine o položaju in razvoju drobnega gospodarstva v Ljubljani in jih posreduje Skupščini mesta Ljubljane. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 18,35 uri zaključila 14. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA COLARIČ PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKRAJŠANI ZAPISNIK 14. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila dne 26. maja 1983 ob 16,30 v sejni sobi št. 73H1 Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je o tvoril in vodil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik je delegatom družbenopolitičnega zbora predlagal naslednji , , dnevni red: 1, Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 12. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20. aprila 1983 ter ugotovitev stališč in sklepov o delovanju delegat-, skega sistema v občini Ljubljana Moste —Polje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 5. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti 6. Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje 7. Poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti 8. Poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje 9. Položaj in razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani Predlagani dnevni red so delegati soglasno sprejeli. Moste—Polje sprejema analizo poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 z ugotovitvami, zaključki in predlogi izvršnega sveta občinske skupščine in stališči občinskih družbenopolitičnih organiza-dj. 2. Družbenopolitični zbor sprejema analizo akumulativne m reproduktivne sposobnosti občine Ljubljana Moste—Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti z zaključki izvršnega sveta občinske skupščine in stališči občinskih družbenopolitičnih organizacij. 3. Družbenopolitični zbor sprejema analizo zunanjetrgovinske me-njave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje z zaključki in sklepi izvršnega sveta občinske skupščine in stališči občinskih družbenopolitičnih organizarij ter naslednjimi K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila: od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov. Odsotnost so opravičili: Nevenka AHČAN, Alenka BABIČ - JERIHA, Ivan BAZNIK, Miha BERČIČ, Cveta TRDIN, Vinko VOLK in Tomaž ZUPANČIČ. Družbenopolitični zbor je sklepčen. (>lavzoči vabljeni: Janez RUDOLF, član izvršnega sveta občinske skupščine, Jože POČIVAVŠEK, predsednik izvršnega odbora Razvojno-gospodarske skupnosti, Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Ank*a JOŠT-DOMA, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbene dejavnosti. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora na zapisnik 12. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20. aprila 1983 niso imeli pripomb in so ga v celoti potrdili. Prav tako niso imeli pripomb in so potrdili ugotovitve, stališča in sklepe o delovanju delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste —Polje. K 3 Delegatsko vprašanje je postavil Stane BERČAN in sicer, kdaj bodo upravni organi in strokovne službe občinske skupščine prilagodili delovni čas delavcem v združenem delu tako, da bodo le-ti lahko opravili svoje opravke izven delovnega časa. Po razpravi v kateri sta sodelovala Janez RUDOLF in Franjo VINKO so delegati družbenopolitičnega zbora delegatsko vprašanje podprli in predlagajo, da izvršni svet občinske skupščine ponovno prouči odredbo o delovnem času občinskih upravnih organov in strokovnih služb. K 4, 5 in 6 Delegati so se dogovorili, da bodo 4., 5. in 6. točko dnevnega reda zaradi sorodne tematike in medsebojne povezave obravnavali skupaj. Nato je Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, uvodno obrazložila analizo poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982, analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji renatabilnosti in analizo zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje ter k predlaganim zaključkom predlagala dopolnitve izvršnega sveta občinske skupščine. y razpravi so sodelovali: Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora, ki je posredoval stališča predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, Slavka KERŽAN, Stane MELJO, ki je posredoval stališča predsedstva OK ZKS, Janez JANČAR. Nato je Franjo VINKO, delegate seznanil še s stališči predsedstva Občinske konference SZDL. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana dopolnitvami: — v točki 6 se na koncu doda: Rok: 30. junij 1983 in nosilec naloge: individualni poslovodni organ. — v točki 7 se nadomesti besedilo:».... do 15. maja 1983...« z besedilom »... do 15. junija 1983...« —na koncu točke 7 se doda besedilo: »Nosilec naloge je individualni poslovodni organ«. — v točki 8 se besedilo »... v prvih dveh mersecih ....« spremeni tako, da glasi «... v prvih treh mesecih...« — v točki 8 se nadomesti besedilo «... do 15. maja 1983...» z besedilom »....15. junija 1983...« K 7 in 8 Delegati so se dogovorili, da bodo 7. in 8. točko dnevnega reda obravnavali skupaj. Uvodno je poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti in poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Jože POČIVAVŠEK, predsednik izvršnega odbora občinske Razvojno-gospodarske skupnosti. . V razpravi so sodelovali: Slavka KERŽAN, ki je posredovala stališča sveta za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK ŠZDL, Stane MELJO, Jože POČIVAVŠEK, predsednik izvršnega odbora občinske Razvojno—gospodarske skupnosti, Staša REJC in Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti s stališča sveta za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL. , 2. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje v pred loženem besedilu. K 9 Uvodne obrazložitve položaja in razvoja drobnega gospodarstva v Ljubljani ni bilo. V razpravi so sodelovali: Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj,'ki je posredovala stališče izvršnega sveta občinske skupščine, Slavka KERŽAN in Franjo VINKO. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasn sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor sprejema informacijo o položaju in razvoju drobnega gospodarstva v Ljubljani s stališči izvršnega sveta občins skupščine. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, }e predsednik ob 18,05 zaključil 14. sejo družbenopolitičnega zbor-skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščin občine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNl^ DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VlNKu Na 11. seji zbora združenega dela je XIII. konferenca delegacij — BTC postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Kakšne so redne možnosti pridobitve telefonskega priključka za tov. JožefoKAŠICO iz Novega Polja, C. IV/16. Je prvoborka iz leta 1941, stara 81 let in nepokretna. Zato bi nujno potrebovala telefonski priključek, vendar ga kljub raznim intervencijam ni mogla dobiti. Menimo, da se mora izkazati pomoč in solidarnost in ukreniti vse Potrebno, da ta priključek dobi«. Na postavljeno vprašanje je Podjetje za PTT promet Ljubljana pripravilo naslednji odgovor: Komisija za določanje vrstnega reda in prednosti priključevanja telefonov na ptt omrežje je na svoji seji 19.4. 1983 obravnavala vlogo za telefonski priključek in ugotovila (povzemamo iz zapisnika komisije): »Vlogi za telefonski priključek ni možno 'ugoditi. Telefonsko ?mrežje je zasedeno. Priključek bo možen po vključitvi nove centrale ln izgradnje omrežja, konec leta 1983 ali začetek 1984*. Vlogo tov. Kašica Jožefe bomo še naprej vodili v evidenci. DIREKTOR PODJETJA Štefanija Žagmeister jevne skupnosti Stepanja vas postavil naslednje vprašanje: »Kdaj bo končana kanalizacija v Ulici miru in kdaj bodo zaključena dela na kanalizaciji na Štepanjski cesti?« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor »Na zadnji skupščini Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje je bil sprejet sklep, da je v tem srednjeročnem obdobju dokončati kanalizacijo v Stepanji vasi.« Tajnik komunalne skupnosti Dušan PIRC Na 12. seji zbora združenega dela je I. konferenca delegacij — Saturnus postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Z izgradnjo soseske M4 Fužine je povezana tudi ureditev Zaloške ceste, predvsem na odseku od Kajuhove do odcepa na Fužine. Zanima nas kdaj se bo pričela in končala gradnja tega odseka Zaloške ceste, saj je sedanja rešitev z obvozom po lokalni cesti Soseske M4 Fužine dokaj neurejena in nevarna za vožnjo. Tu se srečujejo vsa prevozna sredstva tudi s prevozniki iz gradbišča, pa tudi cesta kot takšna ne odgovarja namenu«. Na 11. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 30. inarca 1983 je Romana DOBNIKAR, delegatka *rajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje postavila naslednje delegatko vprašanje: »Kdaj se bo pristopilo k izgradnji peš poti v soseski VIS 10 Novo p°|je na Cesti X med številkama 31 in 33, ki je vrisana v sprejeti nove-ac*ji zazidalnega načrta?« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila n»slednji odgovor: V novelaciji zazidalnega načrta za MS-10 Novo Polje je predvidena Peš povezava s ceste X do VVZ in O.Š. Iz naslova prispevka za ureja-nJe so bila zbrana sredstva samo za komunalno ureditev vrstnih hiš ob Ces,i X. Za novo ureditev (po novelaciji zazidalnega načrta tudi za peš P°ti) pa potrebna sredstva še niso zbrana, zato se gradnja ne more pri- Tajnik komunalne skupnosti Dušan PIRC Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je pripravila naslednji odgovor: Gradnja Zaloške ceste je predvidena v srednjeročnem planu 1981—1985. Skupščina SIS za gradnjo cest z letnim planom vsako leto podrobno opredeli katere ceste se bodo v naslednjem letu pričele graditi. Projekti so izdelani in so v reviziji. Ob prijavi investicije pri Komisiji za oceno investicij morajo biti sredstva v celotni višini zagotovljena. Direktor delovne skupnosti: mag. Jože Jenko, dipl. ing. f ' ' I Na 12. seji zbora združenega dela je I. konferenca delegacij — Saturnus postavila naslednje delegatsko vprašanje: » Kaj je bilo oziroma kaj se bo ukrenilo zoper projektantske organizacije, ki zamujajo z izdelavo projektne dokumentacije za objekte III. samoprispevka, razen to, da plačujejo penale?« .Na 11. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 30. marca 19Š3 je lože STEH, delegat krajevne *uPnosti Jože Moškrič-Ciril postavil naslednje vprašanje: »Kdaj bo izvršena rekonstrukcija pločnika ob Jarški cesti in delu Mačkove ulice?« Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila »slednji odgovor: »Izgradnja pločnika in rekonstrukcija Jarške ceste je v programu . °munalne skupnosti v letu 1984. V letošnjem planu je izgradnja razsvetljave po Jarški, Križni in Kodrovi ulici. Rekonstrukcija Lunačkove pa zaradi pomanjkanja finančnih sred-ev ni v tem srednjeročnem planu«. » Tajnik komunalne skupnosti Dušan Pirc Skupnost samoprispevka III. je pripravila naslednji odgovor: V poročilu Skupnosti o izvajanju programa III. samoprispevka so' navedene naslednje projektantske organizacije, ki so zamudile s pri^ pravo projektne dokumentacije: Slovenija-Projekt. GiposTO^D Inženiring, Biro za lesno industrijo in SCT TOZD Projekt. Po Sklepu delegatov s 4. redne seje skupščine III. samoprispevka in komisije samoupravne kontrole in nadzora, se poleg pogodbenih sankcij vse kršitelje pogodbenih obveznosti izključi iz nadaljnega sodelovanja v okviru programa III. samoprispevka. V zvezi z materialno odgovornostjo pripravlja strokovna služba ustrezno poročilo, ki bo posredovano delegatom skupščine III. samoprispevka in MK SZDL Ljubljana. Sekretar skupnosti Mitja KUHAR >.Na H. scj| zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana n°Me-P0|je dne 30. marca 1983 je Mirko VEHOVEC, delegat kra- IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Sklicevanje in vodenje sej zborov občinske skupščine Praviloma imamo v občinski skupščini ločena zasedanja zborov. Sejo zbora skliče in vodi predsednik zbora na svojo pobudo. Seveda pa lahko pobudo podajo tudi delegacije delegatov oziroma konference delegacij v zboru. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občin-> ske skupščine ali najmanj petina delegatov v zboru. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, so dolžni predložiti občinski skupščini oziroma predsedniku občinske skupščine in podpredsedniku gradivo. Ločenim sejam zborov predseduje predsednik zbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Skupna zasedanja z ločenim glasovanjem vodi praviloma predsednik občinske skupščine. Vse skupne seje predsednik občinske skupš- čine oziroma v primeru zadržanosti podpredsednik skupščine. V primeru, da je namestnik predsednika zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da vodi sejo. Vsi delegati, ki so delegirani na sejo zbora, imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri njenem delu. Predsednik zbora najprej ugotovi, na podlagi poročil komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve, sklepčnost zbora. Zbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina vseh delegatov zbora. Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora, dnevni red za skupno sejo pa predsednik občinske skupščine. Gradivo in predlog dnevnega reda za sejo zbora se pošljeta delegatom zbora najmanj 145 dni pred dnem določenim za sejo. Izjemoma pa se lahko gradivo vroči delegatom tudi kasneje, vendar najmanj pet dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, ki ima za posledico materialnih in finančnih obveznosti. Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku kot v 14 dneh. Razlogi za ta sklic morajo biti obrazloženi. VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Izvajanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju od maja 1982 do maja 1983 Osnutek odloka o priznanju občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Informacija o sprejemanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za prioritetni program krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 Predlog sklepa o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje ljubljanskih občin Predlog sklepa o spremembi šolskih okolišev osnovnih šol Karel Destovnik-Kajuh in Kette-Murn Kadrovske zadeve ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. maja 1983 Ugotovitve, stališča in sklepi o problemih poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja Zapisnik 15. seje zbora združenega dela z dne 26. maja 1983 Zapisnik 14. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. maja 1983 Zapisnik 14. seje družbenopolitičnega zbora z dne 26. maja 1983 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Sklicevanje in vodenje sej zborov občinske skupščine STRAN: 3 8 9 11 11 11 17 18 20 21 23 DELEGATSKO TRIBUNO Xi/T^r rmv^iv/ oir i im nmiall o I rtUV. o la Vlil ITI UUyOVOrni UriMJNIK. C N KB RACIC—SIFT. Tehnični urednik; Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441—660 In 441—644. Priprava za tisk: Dnevnik—IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine In zborov skupščin občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti. OprdSčeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št.