Stev. 2. V Ljubljani, dne 26. februarja 1914. Leto V. Kratkovidnost. Na vprašanje po vzroku kratkovidnosti dobimo navadno odgovor: »Kratkoviden postane vsak, kdor dela vztrajno od blizu.« Vsled tega opazujemo posebno med učečimi mnogo oseb z očali. Toda če ima kratkovidnost edino le ta 'zrok, bi moral n. pr. krojač večjidel tudi trpeti na tej bolezni. Kajti on sedi navadno v slabo prezračeni, mračni de-avnici in šiva, globoko sključen čez blago, cel dan fine šive z nitjo iste barve, kakoršno je blago, kar mora pač oko mnogo bolj utruditi, kakor pa branje in pisanje, kjer so črne črke na bele mpapirju. Tudi vezilje, ki izdelavajo leta in leta ponoči in čez dan najfinejša dela, ki konečno ne morejo več dobro delati pri luči, ker jih skele oči, niso postale, kakor so dognala zdravniška preiskavanja, kratkovidne, pač pa dalekovidne. Na drugi strani pa postaja velika množina učencev, kakor nas uči izkušnja, tudi v najsvetlejših in dobro zračenih šolskih dvoranah leto za letom kratkovidna. Torej mora riti vendarle razlika pri delu od blizu, ter so učinki na oko tako različni. Kak-ina pa je ta razlika? Krojač in vezilja delata svoje šive iopolnoma mehanično, ne da bi moleče napenjala svoje možgane. Pri tem se razgovarjata večkrat s svojimi tovariši in tovarišicami, ozirata se zdaj im, zdaj tja, tako da se od časa do asa odpočijejo njune oči. Nasprotno ia je pri učencu. Ko bere in piše, mora udi duševno delovati s tem, da izpre-ninja pri branju besede v misli, pri pisanju pa misli v črke. Pri tem vpira ivoj pogled kolikor možno v knjigo, da ;a ne raztresejo drugi predmeti. Če opazujemo v ljudski šoli otroke, ;i se uče brati, zapazimo, da se otrok lakoj približa knjigi, ko pride to težko itljive besede. Kar pa nikakor ni raz-fada posameznega otroka, ker to dela- jo vsi otroci. Oni omejijo s tem svoj obzorni prostor kolikor možno le na ono besedo, tako da jim stranske podobe ne morejo odvrniti pozornosti in tako si olajšajo težkočo čitljive besede. Isto je pri odraščenih ljudeh. Kdor bere težko razumljivo znanstveno knjigo, je ves zatopljen v njo; drži jo blizu k očem, ne ozira se ne na desno, ne na levo, da ne bi mogoče s tem odvrnil svojega duha od nje. Kdor pa ima lahko čtivo pred seboj, gleda prilično tudi čez knjigo in se pogovarja s svojimi tovariši. Pri tem se punčica blagodejno izpreminja, skrčuje se in se širi, in ravno s tem se večkrat odpočije oko. Iz teh dejstev izcimimo za prakso vsakdanjega življenja sledeča pravila: Otroci morajo imeti med šolskimi in drugimi urami zadosten odmor, da se jim lahko odpočijejo oči. Po nekaterih šolah je že dovolj preskrbljeno za to, saj se otroci med šolskim odmorom spuste za nekaj časa iz šolske sobe na prosto. Ponavljati med odmorom nalogo prihodnje ure očem ni v korist. V nekaterih družinah morajo otroci takoj, ko pridejo domov, izvršiti svoje naloge in potem se jim dovoli šele prost čas za igranje. To je napačna vzgoja, kajti otroci morajo pri tem večkrat po tri ure zaporedoma napenjati oči, ne da bi se med tem časom le nekoliko odpočili. Naj delajo približno eno uro svoje naloge, potem pa četrt ure prostega gibanja. Navadno nima kratkovidnost vzroka v šolah, pač pa doma. V šoli zro otroci pri učiteljevem predavanju le vanj in ni jim treba napenjati svojih oči. Vsled tega so tudi učenci s hitro razumnostjo, ki se doma malo uče, malokdaj kratkovidni, ako si z mnogim branjem ne pokvarijo oči. Otroci se morajo, kadarkoli je priložnost, gibati po prosti naravi, po zelenih travnikih in po zelenem gozdu. V gozdu vpliva tudi hladen, mokroten zrak okrepčujoče na oko, medtem ko povzročuje vroč, suh zrak skeleče občutke v očesu. Žalibog pa imamo izkušnjo, da se vpoštevajo navadno le ona zdravstvena pravila, pri katerih smo morali plačati vsak prestopek s hitrimi in slabimi posledicami. Kdor ima na primer slab želodec in si ga je izkazil s kako določeno jedjo, ne bo iste tako kmalu za-vžil. Za šibkost očesa se le malokdo briga. In vendar je oko 4ako"nežen, za poklic in življenje tako važen-^d, da bi ga morali naj skrbne j še gojiti in negovati. ^о88888888883888оо88ооо8§Ш^ Kuhinja Leča. Približal se je zopet postni čas in z njim postne jiedi: polenovka, fižol, repa, slaniki itd. Marsikje mesa vseh 40 dni ne pokusijo; pa ga tudi nič ne pogrešajo, če gospodinja količkaj hoče. Pri vegeterijancih (to je ljudeh, ki vživajo celo življenje samo rastlinsko hrano — in takih je tudi po mestih precej) zelo čislajo in cenijo tisto ponižno, rjavo jed, ki se ji pravi — leča. Pogruntali so, da ima v sebi veliko Sredilnega in zdravega. Saj že v starem testamentu beremo, da si je očak Jakob kuhal lečo in jo en lonec prodal Ezavu za prvorojenstvo. Naši pradedje Slovenci so jo odnekdaj radi jedli; od njih so si jo izposodili celo prevzetni Mažari, ki jo radi jedo in ji pravijo »lenča«. Pa kaj bomo okrog iskali, kdo jo je sadil in jedel? Dajmo jo večkrat na mizo, pa bomo videle, da nas bodo domači hvalili. Zato tukaj sledi več lečnatih jedi. Lečna juha. Izberi in operi lečo ter jo skuhaj v slani vodi. Vode naj bo vedno le toliko, da bo leča ravno pokrita, zato jo moraš polagoma priliva-ti. Če je preveč vode, leča napoka ali se 91 celo izlušči, med tem ko je v sredi še trda. Na razpaljeno mast deni nekoliko drobno zrezane čebule, ko je spenjena, napravi z moko srednje rjavo prežga-nje, pridaj lečo z vodo vred in pusti še nekoliko prevreti. Ako hočeš, okisaj lečo s kisom ter ji prideni lavorjev listič ali materine dušice (timjana). Če je leča mehka, se skuha v poldrugi uri, trdo je dobro namočiti črez noč. Pretlačena lečna juha. I. Izberi in operi lečo ter jo kuhaj v slani vodi. Kuhano pretlači z vodo vred skozi pe-novko ali sito. S to juho zalij bledo-rjavo prežganje; ako je treba, prilij še vode ali peteršiljeve juhe, prideni lavorjev listič ter juho okisaj. Vanjo lahko deneš opečenih ali ocvrtih žemelj-nih rezin. — II. Napravi svetlo-rjavo prežganje iz masti, čebule in moke, zalij jo z juho od kosti ali z vodo ter pusti najmanj pol ure vreti. Nato pretlači kuhano lečo ter jo vlij k juhi. Prideni soli, popra, malo zdrobljene kum-ne in majarona. Če hočeš, pridaj tudi na krožke zrezane klobasice (Krenn-wiirstel) ali navadne kranjske klobase. Zraven daj opečenega na kocke narezanega kruha ali žemlje. Zabeljena leča, Odcedi kuhano lečo, potresi jo s kruhovimi drobtinami in zabeli s surovim maslom. Leča v solati. Izberi lečo, skuhaj jo mehko, odcedi, potresi z drobno zrezano čebuljo ter zabeli z oljem in kisom. Okrog naloži na četrtinke narezanih trdo kuhanih jajec in zelnate solate. Telečji jezik v smetanovem hrenu. Skuhaj telečji .jezik .v slani vodi z nekoliko peteršiljem, s par zrni celega popra, s koščkom korenja in koščkom čebule. Ko je jezik kuhan, ga olupi, zreži na podolgaste kose (3—4), ga naloži na krožnik ter oblij s smetanovim hrenom. Leča z rižem, Četrt litra zbrane leče zalij s toliko mrzle vode, da lahko prevre; nato jo odcedi in nalij nanjo tri litre gorke vode, postavi jo na ognjišče, kjer naj vre pol Ure. Nato pridaj leči četrt litra opranega riža in nekoliko soli, ko se je lečaz rižem četrt ure kuhala, ji pridaj prežganja, ki si ga pripravila iz moke in masti (vsace-ga za eno žlico), ko vse še nekaj minut vre, pridaj za eno žlico kisa. Jed stresi v skledo in postavi namesto juhe ali kot samostojno jed na mizo. Leča s kašo. Četrt litra zbrane leče zalij s toliko mrzle vode, da lahko prevre; nato jo odcedi in zalij nanovo ze dvema litroma tople vode, postavi jo na ognjišče ter jo pusti napol skuhati. Nato ji pridaj četrt litra v vreli vodi oprane kaše in pa majaronovo vejico; osoli in kuhaj vse skupaj počasi 20 do 25 minut in nazadnje pridaj polovico žemlje, narezane na drobne kocke in precvrte v 4 dkg masla ali masti. Ali pa jo namesto žemelj zabeli z razgretimi ocvirki, katerim si pridjala za velik ščep moke. To še premešaj, da nalahko prevre. Stresi v skledo in postavi kot samostojno jed na mizo. Slaniki mavin?rani. Osem slanikov položi v mrzlo vodo ter jih pusti v njej 101 šestnajst ur. Nato jih oderi in položi v mrzlo posneto mleko za osem ur. Nato vloži slanike v široko steklenico ali v prsten lonec, med vsako vrsto pa na-tresi par koščkov šalotke, da bo vseh kakih deset. Tudi navadna čebula je dobra, pridaj še par limoninih olupkov, nekaj zrn celega popra (za eno žličico), par nageljnovih žbic, lovorjev list, za eno žlico kaper, neolupljeno, na kosce zrezano jabolko in par listov rožmarina. Polij s pol litrom zavretega in zopet ohlajenega vinskega kisa, toliko da stoji čez slanike, nato jih dobro zaveži ali pokrij. Po preteku enega tedna jih že lahko rabiš. Slanike, kadar jih rabiš, vzemi iz mavinade, položi na krožnik in postavi s krompirjevo solato, lečo ali fižolom, ki mu prilij olja in kisa, na mizo. Mlečni zdrob. Nalij v lonec en liter in četrt mleka, ko zavre, vsuj vanj med vednim mešanjem osminko litra pšeničnega zdroba. Pusti ga, da počasi vre četrt ure, ga osoli, dobro zmešaj in stresi v skledo. Po vrhu ga pa potresi nekoliko s stolčenim sladkorjem. Ako hočeš štediti, pa vzemi tri četrt litra mleka in pol litra vode; to je zelo dobra jed za otroke, odrašene, posebno pa še za matere, ki imajo dojenčke. Po vrhu vsega dobrega je pa še ta jed zelo poceni. Krhke ploščice z mezgo. Vmešaj v skledi 14 dkg surovega masla, da se speni. Pridaj 14 dkg sladkorja, dva rumenjaka in čez nekaj časa še celo jajce ter sok in lupino četrt limone. Mešaj vse skupaj vsaj četrt ure, potem pa rahlo primešaj 28 dkg moke in peciv-nega praška (pičlo 1 dkg). Testo namaži na z moko potreseno pekačo (pleh) za prst debelo in ga deni v srednje vročo pečico, da se speče. Nato zmešaj dve žlici mezge kakršnekoli, žličico sladkorja in žlico ruma. Ko je pečeno, ga vzemi iz pečice in namaži s pripravljeno nadevo. Postavi še za par minut v pečico, potem prereži čez pol, položi pomazane strani skupaj in zreži na dva prsta široke in tri prste dolge ploščice. Zloži jih na krožnik in dobro potresi s sladkorjem. Nadevane žemljice. Prelomi mlečno žemljo čez polovico in ji izdolbi sredico. Nato napravi nadev tako-le: mešaj 4 dkg surovega masla, pridaj 3 dkg osnaženih sardel, 5 dkg prekaj enega zrezanega svinjskega kuhanega mesa, 3 dkg jezika, eno trdo kuhano jajce in poprovo kumarico, to vse dobro sesekljaj. S tem nadevom napolni vsako polovico žemlje, in ko vse nadevaš, jih postavi za deset ur na hladno. Drugi dan jih pa razreži na tanke kosce in postavi kot predjed ali s šunko ali k čaju na mizo. Tudi lahko večje struč-ke izdolbeš in ravno tako pripraviš. Smetanov hren. Vmešaj v kožici žlico moke z dvema žlicama dobre kisle smetane, pridaj žlico nastrganega (ribanega) hrena, dve žlici krušnih drobtin, prilij osminko litra zavrete juhe, premešaj in postavi na ognjišče, da vse skupaj dobro prevre. Pridaj še za oreh surovega masla in nekoliko soli: ko še prevre, ga postavi za par minut na kraj štedilnika, nato ga dobro premešaj, stresi ga v skledico in ga postavi kot polivko h kuhanemu mesu (govejemu), h kuri ali pa ga postavi k žemeljnim cmokom kot samostojno jed na mizo. Češki kolači s sirovim (mohand) nadevom. Mešaj v skledi 5 dkg surovega masla, eno jajce in eno polno žlico sladkorja; potem prilij četrt litra toplega mleka, pridaj nekoliko soli in vzišli kvas, ki si ga pripravila iz dveh žlic toplega mleka, iz kepice sladkorja in iz dveh dkg drožja. Nato pa pridaj 40 dkg moke. Testo dobro stepi in pusti, da vzide. Ko je testo vzšlo, ga stresi na desko z moko potreseno, odreži od testa za drbono jajčno velikost, ga v rokah lepo zaokroži, da nastane okrogel hlebček, ki ga potem položi na dobro s surovim maslom pomazano pekačo, ga vsredi z dvema prstoma, narahlo potlači, da nastane ondi jamica in ob kraju prst debel rob. Tako delaj, dokler imaš kaj testa. (Te kolače pokladaj za prst enega od drugega.) Ko je pekača polna, nadevaj jih s pripravljenim nadevom, na vsakega eno kavino žlico. Postavi jih še za četrt ure na gorko, da vzidejo, potem pri vsakem pomaži z raztepenim jajcem rob in potresi po vrhu z drobno zrezanimi lešniki, ki jih zmešaj z nekoliko sladkorjem. Postavi jih v precej hudo pečico, 15 do 20 minut. Pečene poberi na krožnik, posuj s sladkorjem in postavi gorke ali mrzle na mizo. Sirov nadev. Mešaj kakilh 15 dkg (par pesti) sira (mohanta) iz kislega mleka, primešaj mu en rumenjak, 1 do 2 žlici kisle smetane, za eno žlico sladkorja, za ščep cimeta, par zrn soli in nekoliko drobno zrezanih limoninih lupin, iz beljaka napravi sneg in pridaj še žlico krušnih drobtin in vse to narahlo zmešaj. Deni na vsak kolač žlico tega nadeva in vrhu nadeva še par rozin. S tem nadevom nadevaj zgoraj opisane kolače. Orehov nadev. Polij četrt kg zmletih orehov s par žlicami vrelega mleka, pridaj par žlic sladkorja, nekoliko drobno narezanih limoninih lupin in ščep cimeta, zmešaj in s tem nadevaj zgoraj opisane kolače. Smetanov štrukelj pečen. Napravi vlečeno testo iz četrt kg moke (ali pol litra), osminko litra mlačne vode, soli, enega drobnega jajca ali beljaka in za oreh surovega masla, masti ali žličico olja. Testo dobro pogneti, ga pokrij z gorko skledo, da se nekoliko spočije (vsaj pol ure). Nato pripravi sledeči nadev: v skledi zmešaj osminko litra kisle smetane, dve žlici sladkorja, z nekoliko drobno zrezanimi limoninimi lupinami, za ščep cimeta in dva rumenjaka, primešaj še sneg dveh beljakov. S tem namaži opisano in razvlečeno testo, ga potresi z drobtinami (za dve pesti) in za eno pest rozin. Potem testo zvij v zvitek, deni ga na pomazano pekačo in peci v srednje vroči pečici dobre pol ure. Pečenega zreži na poševne kose, naloži na krožnik, potresi s slad- korjem in postavi toplega ali mrzlega na mizo. (Ko ga deneš v pečico, ga polij z osminko litra zavretega mleka in ga nekoliko stresi.) Cesarski čaj z mlekom. Zmešaj v lončku rumenjak z žlico sladkorja. Ko nekoliko naraste, prilij med vednim mešanjem (šprudlanjem) približno četrt 1 vrelega mleka, še premešaj in nesi takoj na mizo. Kot dišavo lahko pridaš košček vanilije. Dober kruh s krompirjevim kvasom. Skuhaj štiri srednje debele olup-ljene krompirje; ko je krompir kuhan, mu odlij vodo in jo spravi, ga dobro ; stlači in mu prilij krompirjevke in vo-;de, da bo vsega skupaj pol litra; pridaj 7 dkg v par žlicah mlačnega mleka razpuščenega drožja in tri četrt litra moke. To vse prav dobro zmešaj in postavi na gorko, da vzide. Med tem pa deni v veliko skledo tri četrt kg moke (št. I), naredi v sredi jamico, vsuj vanjo pest soli, nekoliko stolčenega jane-jža (za kavino žlico) ali za noževo konico nageljnovih žbic in en liter toplega mleka, ki si v njem raztopila 8 dkg sladkorja in 8 dkg surovega masla, prilij še en liter gorke vode; nato vzemi kuhalnico in zmešaj mokroto z moko, prideni vzšli kvas pa eno jajce, testo dobro zmešaj in stepaj s kuhalnico in še z roko pogneti. Ugneteno postavi na gorko, da vzide. Ko dovolj vzide, ga znova pogneti in napravi iz tega 6 do 7 Inako velikih hlebčkov, ki jih lepo zaokroži in deni v peharje, s prtičem pogrnjene. Postavi jih zopet na gorko, da vzidejo. Vzšle pa stresi dva naenkrat na veliko pomazano ali le z moko potreseno pekačo; pomaži jih z jajcem ali z mlekom in prereži vsaki hlebec trikrat počez ali ob kraju. Peci jih v vroči pečici (roru) eno uro. To velja za tiste, ki nimajo peči. Ako pa kruh pečeš v peči, lahko napraviš večje hlebce ali štruce, kakor hočeš. Tako pripravljen kruh je izvrsten prigrizek za praznike ali za h kavi, ki ni nič dražji nego žemlje. V mrežici pečeni zrezki. Operi in sesekljaj četrt kg govejega, četrt kg telečjega in četrt kg svinjskega mesa, stresi ga v skledo, primešaj mu veliko, v vodi namočeno in ožeto žemljo, eno celo jajce, ščep popra, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebulje ter nekoliko drobno zrezane limonine lupine in soli. To dobro zmešaj, stresi na desko in napravi iz tega 6 enako velikih okroglih zrezkov, razgrni oprano mrežico in jo razreži na 6 toliko velikih delov, da se cel zrezek vanje zavije. Ko so vsi zrezki zaviti, jih položi v mastno plitvo ponev, polij jih po vrhu z Vročo mastjo in postavi zrez-v pečico, da se od spodaj zarumene (kakih deset minut), nato jih obrni, da se še po drugi strani zarumene. Pečene zloži na krožnik in jih daj s solato ali kako prikuho na mizo. Prav dobro pristaja zraven kašnato zelje ali repa in v ■blicah krompir. (Op. Tudi lahko na-lesto telečjega mesa sesekljaš meso domačega kunca, stegno ali hrbet, ki u pa odstrani kosti. Tudi jih lahko napraviš samo iz govejega in svinjskega mesa.) Zeljnata klobasa z riževim nadevom. Srednje veliko zeljnato glavo skuhaj napol mehko v slani vodi. (Tudi lahko posamezne liste.) Kuhano deni na rešeto, jo polij z mrzlo vodo in pusti, da se nekoliko odteče, razdeli liste in nekoliko izreži v sredi stebli-ček. V kozi pa duši osminko litra opranega riža v pol žlice masti, ki si v njej zarumenila par koščkov čebulje, zalij riž, da se skuha, pa ne premehko, kuhanega shladi, nato ga zmešaj z enim jajcem, eno žlico kisle smetane, ščep popra in pa pest drobno zrezanega kuhanega svinjskega mesa. Pomaži s tem nadevom vsak list za pol mezinca na debelo. Zvij ga v klobaso in ga položi v pomazano kozo ali pekačo drugo poleg druge. In polij te klobase z vročo mastjo. Postavi jih za četrt ure v pečico, da se zarumene. Jed postavi k pečenki ali kot samostojno jed na mizo. Pustni krofi. Vlij v skledo četrt litra precej toplega mleka, ga nekoliko osoli, pridaj 3 dkg sladkorja, 4 dkg surovega ali 3 dkg kuhanega masla, nekoliko drobno zrezane limonine lupine, en rumenjak in eno celo jajce, to zmešaj in pridaj še dve kavini žličici ruma in vzhajan kvas, ki si ga napravila iz 3 dkg kvasa, štirih žlic mleka in koščka sladkorja, v to zamešaj tri četrt litra moke. Vse narahlo zmešaj in stepaj. Drugače pa napravi vse, kakor ti sedaj opišem. Ko je testo dobro stepeno, ga potresi po vrhu z moko, pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzide. Vzhajano testo stresi na z moko potreseno desko, ga rahlo razvaljaj za pol prsta na debelo (ali ga kar z rokami enakomerno razravnaj in izreži z okroglim obodcem hlebčke. Na polovico hlebčkov deni v sredo za lešnik mezge (marelične ali druge), z drugo polovico jih pa pokrivaj, in sicer tako, da pritisneš tisto stran, ki je bila prej zgoraj, k nadevu. Ob kraju krog in krog stisni lahno s prsti, da se hlebčka sprime-ta. Zdaj jih izreži še z manjšim obodcem ter jih položi tako, da ostane vmes za dva prsta prostora, na z moko potresen prtič in postavi na topel, ne prevroč prostor, da vzhajajo. Medtem deni v kozo masti in masla, vsacega pol; razgretega naj bo za dva prsta visoko. Ko je mast vroča, jo postavi v stran ter po-kladaj vzhajane krofe tako, da je zgornja stran krofa najprej v masti. Ne de-vaj jih preveč naenkrat, ker se narastejo. Ko jih deneš v kozo, jih pokrij, da se bolj vzdignejo, in ko se od spodaj zarumene, jih narahlo obrni in ne pokrivaj več. Ko se še na drugi strani zarumene, jih poberi z lopatico in pokla-daj na z belim popirjem pogrnjeno rešeto. da se odtečejo. Potresi jih dobro z vaniljevim sladkorjem in jih daj gorke ali mrzle na mizo. Spenjena smetana. Deni v prsteno skledo četrt litra sladke smetane in jo postavi za eno uro na led ali v hladno klet na pesek. Potem jo pa stolci s ši-bico kakor beljake v sneg. Ko je že gosta. zmešaj rahlo vanjo nekaj kapelj limoninega soka in eno polno žlico stolčenega sladkorja, ki si mu pridejala nekoliko stolčene. vanilije. Smetano naloži na krožnik v podobi stolpiča, okrog pa deni kolačke iz maslenega testa ali kake piškotke. Tudi jo lahko postaviš samo na mizo nazadnje po kosilu k kavi ali čaju. Spenjena smetana s čokolado. Pripravi smetano prav tako, kakor zgoraj, samo namesto limoninega soka ji pri-, daj eno polno žlico nastrgane čokolade. Pražena (frigana) jetrca kaj lahko postanejo trda, če se jih ne dela z največjo pazljivostjo. Najprej snemi jetr-cam previdno kožico in jih zreži na tanke rezine. Mast mora biti zelo raz-paljena in na tanke listke narezana čebula zapenjena. Jetrca se le par minut naglo pražijo in šele v skledi sole. Če jih prej soliš, postanejo trda. Lahko daš tudi jetrca na krožnik, soliš sok v ponvi, ga zaprašiš malo z moko, pustiš dobro prevreti in vliješ čez jetrca. Pražen krompir mnogokrat ni okusen, čeravno si vzela dobro vrsto in dovolj masti. V oblicah kuhani krompir kolikor mogoče hitro olupi in sproti reži v razbeljeno mast, na kateri si za-penila nekoliko drobno zrezane čebule. Ne čakaj, da ves krompir olupiš, ampak vzemi vsacega posebej iz vode, ga olupi in zreži v mast. Potem krompir hitro opraži, osoli, premešaj in krompir pride zares dober na mizo. Snaženje starih preprog (tepihov). Starim zaprašenim preprogam iztolci prah in jih skrtači. Nato vzemi kislega zelja, ožmi ga in z njim prav dobro zdrgni preproge. Prvotna sveža barva se vrača preprogam, da postanejo kakor nove, zelje pa je popolnoma črno od navzetega prahu. Potem obesi preproge na zrak, ne na solnce, da se posuše in jih razgrni po sobi. Tako se snažijo tudi najdragocenejše preproge. Kožuhovino (mufe, boe itd.) lahko ohraniš mnogo let, če z njo pravilno ravnaš. Po leti jo moraš varovati moljev, ki jim je kožuh najljubše bivališče, zato jo večkrat preglej in prezrači, toda nikdar ne na solncu; tudi je ne smeš nositi na solncu; en solnčni dan kožuhovini bolj škoduje kakor noša čez celo zimo. Knjige obvaruješ mrčesa, če daš v omare, kjer jih hraniš, krpice, namočene v terpentinovo olje. Duh olja prežene živalice. Seveda moraš krpice večkrat nanovo obliti, ker se olje izdiši. Steklenice, ki jih rabiš za olje, osnažiš čisto le z žaganjem. Napolni oljnato steklenico s toplo vodo in žaganjem ter jo dobro pretresaj, potem pa še izmij s toplo vodo, ki si ji pridjala nekoliko sode ter splahni z mrzlo. Steklo postane popolnoma čisto. Drsalke spravi vedno čiste. Naj boljše jih osnažiš, če jih pustiš nekaj časa namazane s petrolejem in jih potem zdrgneš s presejanim pepelom, s prav drobnim peskom, pomešanim s soljo in petrolejem ali s finim gladil-nim prahom. Kako razpalimo likalnik z ogljem. Nažiganje likalnika z ogljem je združeno vedno z okolnostmi, ki jih nimamo ob poljubnem času na razpolago. Na sledeči način pa brez nevarnosti in hitro razžariš oglje. Zbali nekoliko papirja in ga daj v peč, nanj naloži oglja, podžgi papir in zapri peč. Črez dve minuti že gori oglje, poberi sga s kleščami v likalnik, nasuj črez suhega oglja, zapri likalnik in mahaj krepko ž njim nekaj časa semtertja, v treh minutah vse oglje lepo zagori. ~ Spognjeno iglo za šivalni stroj poravnaš, če jo primes s kleščami in držiš toliko časa v ognju, da zažari, potem jo poravnaj s kladivom, vtakni še enkrat v ogenj in žarečo v mrzlo vodo, da se zopet strdi. Srebrno namizno orodje umivaj v mlačni krompirjevi vodi, vedno ostane lepo svetlo. Bakreno (kufrasto) posodo lepo osnažiš a sledečo sestavino: Zmešaj tri žlice kisa z žlico pšenične moke in malo žličico zdrobljene soli. S tem namaži baker in ga dobro zdrgni z mehko ruto. Da ti ne bo treba vsak dan tvarine mešati, jo napravi za dalj časa v primerni množini in vlij v steklenico ter shrani. Za nikelnasto posodo vzemi mesto kisa salmijak. Prgfto o, , P.i q • ■ đ P10 , Y ku- hinji, аЦгА^&е .ршка-удар. k .p vah in kupčijskih sklepih. Na pravilni naslov je polagati naj-i večjo važnost, posebno na osebe biva-: joče v velikih mestih, je poleg priimka neobhodno potrebno napisati ulico, številko in okraj. Brzojav naj se se-< stavi, kolikor mogoče kratko in jasno, ter opusti vse nepotrebne pridevke ka-: kor: blagorodni gospod, gospa itd. ker sicer preveč stane. Beseda, ki ima več kakor 15 črk', se računa z dve besedi, po pet številk skupaj tvori eno besedo. Pike, vejice, dvopičja, podpičja, vprašaji, klicaji, ki se nahajajo med in za besedami, da ločijo stavke, se ne računajo. Vejice in pike, postavljene med številkami, pa štejejo za eno številko. Nadalje se šte^ jejo za eno besedo oklepaji in vsako po-, samezno podčrtanje besed. Beseda se računa 6 vinarjev, do 10 besed je enotna pristojbina 60 vinar-, iev, za vsako nadaljno besedo 6 vinarjev več. ' ' Za druge države so posebne cene in posebne določbe, za katere se dobe pojasnila in nasveti pri vsaki pošti. Za brzojav se lahko tudi plača od^ govor za 10 besed, kar znese toliko, ka^ kor je enotna pristojbina do 10 besed. Napiše se vrh naslova: odgovor plačan. Če je brzojav posebno nujen, se ga odda lahko tudi nujno, zato je plačati trikratno 1 prištdj тЖ v 'riHVađttega brzojava, kar bi veljalo za 10 besed 3 X 60 vin. = 1 K 80 vin. Brzojavi se oddajo tudi poštnole-žeče, priporočeno, v lastne roke z brzojavnim, ali pismenim potrdilom, plačano potnino in še na razne načine, za katere se poišče primernega pojasnila na pošti. Brzojave žaljive vsebine, pošte ne prevzamejo. Iz Amerike nazaj. Vedno bolj žalostne novice prihajajo iz dozdevnega raja izseljencev. Kar smo že leta popred napovedovali, se je zgodilo. Ker je preveč izseljencev, je zmanjkalo dela. Tovarne zapirajo in delo ustavljajo, da je na tisoče delavcev brez zaslužka. Radi bi reveži delali, pa jih nobeden na delo ne vzame. Nekateri, še bolj srečni, delajo na teden le par dni, da si še za potrebno hrano ne prislužijo. Cene železa gredo še vedno nazaj. Skoro gotovo ne bo še v bližnjem času konec krize. Kaj bodo naši revni ljudje, ki žive le iz rok v usta, počeli v tuji deželi, kjer ni usmiljenje doma, temveč le dolar brezsrčno gospodari? Naš kmet pomaga rad vsakemu in deli z revežem svoj kruh in svojo večerjo. V Ameriki ni naših dobrih gospodinj. Tam velja le: Plačaj ali pogini! Pridne roke naših ljudi čakajo v Ameriki na delo. Doma nam pa manjka povsod delavcev in poslov. V zadnjem času nam je domača zemlja šele začela prav očito kazati svoje bogastvo, ko smo se lotili izboljšanja gospodarstva. Napredek v gospodarstvu je pa nemogoč brez dobrih delavcev. Zopet ponavljamo: „Olajšajte rojakom vrnitev v domovino!" Doma se na obširnem posestvu ubija in končuje žena z malimi otroci, v Ameriki pa krepki mož morebiti s starejšim sinom na delo čaka. — Doma strada stari oče na gruntu, ki ne more dajati revežu zadostno iirane, ker ga jo premalo obdelal, v Ameriki so pa njegovi otroci v pomanjkanju. Doma ni mogoče za nobeden denar dobiti poslov, katerim se v pošteni hiši zelo dobro godi, v Ameriki je na tisoče naših ljudi, ki stradajo in hvaležni sprejmejo vsako delo, da se le prežive. Koliko je med njimi izgubljenih >inov, ki s solzami v očeh mislijo na domačo hišo, na očeta in mater, na irečne čase mladosti, ko še sami niso vedeli, kako jim je bilo dobro. Zdaj stradajo po lastni krivdi na tujem! Rojaki olajšajte jim vrnitev! Če se denar tudi od doma pošlje, se bo s >ridnim delom kmalo vse povrnilo. Če e bil popred malo neumen, bo po taci skušnji gotovo bolj pameten domov irišel. Vlani je prišlo 1,338.216 ljudi v Zedinjene države Severne Amerike. Kje se more vzeti delo za toliko ljudi? Prvo hrvaško romanje v Sv. deželo. Pod pokroviteljstvom presv. gosp. dr. Antona Bauer-ja se vrši 1. septembra :ega leta romanje v Sv. deželo, v tiste :