Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č.r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI UST
Posamezna štev. 50 Ur
NAROČNINA:
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. post. I. gr. bis
St. 612
TRST, ČETRTEK 8. SEPTEMBRA 1966, GORICA
LET. XV.
Nesmiseln krVrti daVek
V	78 urah, kolikor so trajale počitnice zaradi praznovanja ameriškega praznika »Labor day«, to je praznika dela, je izgubilo na ameriških cestah življenje 636 ljudi, kar predstavlja nov žalosten rekord Do zdaj je bilo največ mrtvih na cestah med praznovanjem »Dneva dela« lani, ko so jih našteli 575.
Upoštevajoč še druge žrtve med letošnjim praznovanjem »dneva dela«, to je tiste, ki so izgubili življen;e v vodi, pri letalskih nesrečah in podobno, znaša Število mrtvih 757.
Tudi v Italiji in v Sloveniji se število smrtnih žrtev na cestah strahotno veča. To je posebno boleče za majhni slovenski narod. Žrtve prometa postajajo celo dveletni otroci, ki so komaj shodili, in zlasti v Sloveniji je število otrok med žrtvami nesorazmerno visoko, kar pomeni, da se tudi mnogi starši ša ne zavedajo nevarnosti, ki jo predstavil? danes za otroke cesta.
Prej ali slej pa bo treba tej moriji na cestah vendarle napraviti konec. Toda kako? Vsekakor so oblasti v vseh državah v tem pogledu vse preveč neodločne in obzirne do voznikov pa tudi do vseh drugih krivcev prometnih prekrškov. Poleg tega se zdi, da oblasti skoraj nikjer nimajo jasnih predstav o tem, kako naj bi se odvijal promet v današnjih razmerah. Motorizacija odločno prehiteva sposobnosti urbanistov, tehnikov in za-konodajavcev ter izvršilnih in policijskih oblasti, da bi sproti reševali prometne probleme, ki se pojavljajo. Iz zadrege si pomagajo z raznimi zasilnimi, improviziranimi ukrepi in predpisi, na vsaki cesti in na vsakem križišču drugače, enkrat zavijanje v desno z rdečo, enkrat z zeleno lučjo.
Toda vse to je krpanjei Človeška življenja in sreča družin zahtevajo veliko bolj načrtno in odločno reševanje tega problema, ki postaja v resnici — glede na krvavi davek, ki ga zahteva — problem št. 1 v našem modernem življenju. Zdrava pamet zahteva, da se avtomobilski promet v središčih mest o meji; da se tudi hitrost omeji; da se čimbolj pospeši gradnja širokih, varnih avtomobilskih cest z dobro ločenimi voznimi pasovi ; da se prehitevanje brez upravičenih razlogov in na nepravih mestih s predpisi čimbolj omeji in kaznuje; da se kazni za tiste, ki bi kršili prometne predpise, čimbolj zaostrijo, zlasti s takojšnjim odvzemom vozniške izkaznice za lep čas ali za stalno in se tako eliminirajo s ceste kriminalci; da se ubijanje na cestah iz malomarnosti, neprevidnosti, pijanosti itd. obravnava in kaznuje tudi po kazenskem zakoniku kot pravi uboj ali umor,- da se avtomobilski promet čimbolj oddvoji od ostalega prometa s cestami na različnih gladinah; in predvsem, da se že šolski otroci pa tudi vsi drugi, čimbolj
(Nadaljevanje na 2. strani)
Svetovna javnost je še vedno pod vtisom nasilne smrti južnoafriškega ministrskega predsednika Hendricka Verwoerda. Mož je bil v svetu znan kot eden najbolj vnetih zagovornikov politike, ki jo označujemo z besedo »apartheid«, zaradi česar je prišel
v	hud spor z Organizacijo Združenih narodov, z ogromno večino afriških držav in naposled tudi z Veliko Britanijo, s katero je bila Južna Afrika tesno povezana do leta 1961 preko Commonwealtha. Ironija usode je hotela, da ga je med zasedanjem južnoafriškega parlamenta z nožem do smrti zabodel 45-letni Dmitrio Tsafendas, sluga v državni zbornici, ki ni samo belec, temveč celo baje hujši nasprotnik črncev, kot sam ministrski predsednik in njegova nacionali stična stranka.
Tragična smrt Hendricka Verwoerda je povzročila, da je ponovno stopilo v ospredje mednarodne politike in mednarodnega zanimanja vprašanje Južne Afrike, kjer tri in pol milijona belcev gospoduje nad 13 milijoni ostalih prebivavcev, od katerih je 11 in pol milijona črncev, milijon 500 tisoč mešancev in pol milijona Azijcev. »Politika ..apartheida” — je napisal te dni neki znani politični komentator — kljub teoretičnim trditvam južnoafriških rasistov ne pomeni ločitve različnih etničnih skupin na enakopravni osnovi, temveč pomeni zemljepisni, gospodarski, socialni in kulturni geto za nižje rase, kar omogoča, da „izvo-l jena” rasa ohrani zase velikanske privilegije«. Da je temu tako, potrjuje dejstvo, da je bela manjšina gospodar dveh tretjin celotnega narodnega dohodka in da je povprečni letni narodni dohodek posameznega belca 10 ali 11-krat večji od povprečnega dohodka posameznega prebivavca črne polti. Južnoafriški belci, ki v narodnostnem pogledu pripadajo v ogromni večini Burom, krčevito branijo svoje ogromne privilegije z vrsto posebnih zakonov, utemeljenih v doktrini »apartheida«, ki zagovarja, kot smo že omenili, potrebo po strogi ločitvi med belo raso in drugimi »nižjimi« rasami.
Zaradi takšne doktrine in politike je Južna Afrika danes dejansko osamljena, saj v vsej Afriki uživa podporo in razumevanje le belih kolonistov iz Rodezije, Angole in Mozambika. Hendrik Verwoerd je umrl nasilne smrti prav v trenutku, ko so v Londonu zasedali predstavniki Commomveal-tha ter razpravljali o nadaljnjih ukrepih proti »upornikom« iz Rodezije, ki v svoji državi izvajajo enako politiko kot belci v Južni Afriki.
Rasni problemi, kot se javljajo v Afriki in tudi drugod po svetu, niso tako preprosti, kot se zdijo na prvi pogled, in njih re-
šitev ni tako enostavna, kot si navadno predstavljamo mi, ki živimo v Evropi. Za človeka zdrave pameti pa je jasno, da zločini, uboji, umori in sploh kakršnokoli nasilje ne morejo biti sredstvo, s katerim se pravično in učinkovito rešujejo vprašanja, ki tarejo kako organizirano družbeno skupnost. Vsako nasilje lahko trenutno doseže določen namen, vendar je na daljši rok prav gotovo neučinkovito.
Smrt južnoafriškega ministrskega predsednika na najbolj dramatičen način dokazuje, kako je današnji položaj v tisti drža-
vi	nevzdržen. Nemogoče si je namreč predstavljati, da bo mogla tamkajšnja bela manjšina še dolgo držati v podrejenem položaju več kot tri četrtine celotnega prebivalstva, čeprav bi to ljudstvo še dolga leta ne moglo doseči kulturne in civilizacijske ravni belega prebivalstva. Nismo sicer strokovnjaki za rasne probleme v Afriki, vendar se nam zdi, da bi že sama zdrava pamet in same koristi bele manjšine (Burov in drugih skupin) zahtevale, da bi v sporazumu z najbolj prosvetljenimi voditelji črnega in ostalega prebivalstva morali ustvariti v državi takšen pravni in socialni red, ki bi bil sposoben postopno osvoboditi črnske množice sedanje kulturne in civilizacijske zaostalosti in hkrati zagotoviti belcem mirno in dostojno življenje. Politika rasne segregacije vodi, kot zadnji umor jasno dokazuje, v slepo ulico. Če bodo južnoafriški belci še vztrajali na tej poti, ne moremo pričakovati drugega kot nove tragedije in nova krvava nasilja. Kmalu bomo najbrž videli, če je tragična smrt Hendrika Vervvoerda nekolika spametovala sedanje voditelje v Capetovvnu.
Avtonomija za bocensko pokrajino že blizu?
Avstrijski zunanji minister je v torek poročal avstrijski vladi o sedanjem stanju pogajanj glede Južne Tirolske. Prikazal je možnosti, ki bi mogle privesti do sprejemljive rešitve tega vprašanja.
Notranji minister pa je poročal o ukrepih, katere so sprejele avstrijske varnostne oblasti, da bi preprečile teroristične atentate.
O	vprašanju Gornjega Poadižja bo razpravljala tudi italijanska poslanska zbornica, ko bo 12. septembra obnovila svoje zasedanje. Vlada bo poročala o najnovejšem razvoju pogajanj, ki jih vodijo italijanski in avstrijski strokovnjaki glede avtonomije, ki bo podeljena bocenski pokrajini.
RA£1/0 TRST
• NEDELJA, 11. septembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: S pravljico okrog sveta: »Črno žrebe«. Napisal Dušan Portot; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po žcljali; 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (5) »Leseni križci«, v priredbi Martina Jevnikarja. Igra RO., vodi Jože Peterlin; 16.05 Ljudski plesi;
17.00 Popoldanski ples; 18.00 Najlepše simfonije; 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik: Ernest Zupančič; 19.30 Italijanske počitnice; 20.30 Zborovske skladbe julijskih avtorjev: Skladbe Giulia Viozzi-ja; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Nova glasba: 22.45 Antologija jazza.
• PONEDELJEK, 12. septembra, ob: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 13.30 Znane melodije; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Baročne skladbe; 18.55 Glasba1 za pihala; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.35 Robert Schumann: »Genovefa«, opera v štirih dejanjih.
• TOREK, 13. septembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Lel ja Rehar: »Turk že zbira silno vojsko«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 18.30 Ustvarjavci moderne glasbe; 19.15 Spoznavajmo naravo; 19.30 Slovenske pesmi; 20.35 Italijanski ansambli lahke glasbe; 21.00 Gore v slavonski literaturi - Janez Mencinger: »V sanjah na Triglav«; 21.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66 - Fagotist Vojko Cesar, pri klavirju Gabrijel Pisani; 22.05 Paberki iz diskoteke; 22.45 Črni svet, jazzovska revija.
• SREDA, 14. septembra, ob: 12.15 Turistični razgledi, pripravil Franc Orožen; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasbeni kaleidoskop, 18.00 Ne vse, toda' o vsem; 18.30 Komama glasba Ser. geja Prokofjeva; 19 15 Sodobne bolezni - Gian-franco Garavagli®: »O raku«; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonična koncert. V odmoru:	(približno ob 21.45) Knjižne novosti - Alberto Bevilacqua: »Que-sta specic d’amore«. ocena Josipa Tavčarja; 22.45 Sentimentalne pcsm.i.
. ČETRTEK, 15. septembra, ob: 12.00 1866-1966: Furlanija in Italija - Aldo Rizzi: »Javne in zasebne muzejske zbirke«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 18.30 Slavni solisti; 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in Skladbe; 19.40 Zbor »Vittorio Venoziani« iz Ajella; 21.00 »Učenjak«. Veseloigra v treh dejanjih, napisal Fran Detela1; 22.20 Glasbena paleta; 23.00 Vokalna polifonija.
» PETEK, 16. septembra, ob: 12 15 Zena in dom, pripravila Jadviga Taliat; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti. Mezzosopranist ka Marija Bitenc, pri klavirju Anna Luci Sanvi-tale, Božidar Sirola: Noč, Rudolf Mate: Okladi se, Zlatan Vauda: Tanja čara; Franjo Savcrij Vilhar: Tiho ie more; Turobnica; Pitaš dušo, Emil Adamič: Na lipici zeleni; 18.50 Peter Iljič Čajkovski: Suita št. 1 iz baleta »Hrestač«, op. 71; 19.15 Umetnostne galerije v Italiji; 19.30 Sodobni motivi; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vrša j; 21.00 Koncert oprane glasbe; 22.00 Sindikati v moderni državi - Pictro Rescigno: »Stavka«; 2215 Harmonija zvokov in glasov.
• SOBOTA, 17. septembra, ob: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja - Tone Penko: »Tisti, ki jih golo oko ne vidi«; 13.30 Pesmi za poletje; 15.30 Moški /bor iz Jazbin, vodi Zdravko Klanjšček;
16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste; 16.20 Tončka Curk :»Hišo zidal«, delo, priporočeno na natečaju RAT Italijanske Radiotelevizije za izvirne slovenske novele 1965; 16.50 Kraji in dežele v simfonični literaturi; 18.30 Ciganska in madžarska narodna glasba; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 »Praznični uhani«, enodejanka, napisal Riccardo Selvatico, prevedla Marija Kacin. Igrajo člani Slovenskega glodališča v Trstu, režira Adrijan Rustja; 21.55 Operetne melodije; 22.15 Pesem in ples.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Reorganizacija notranje varnosti v Sloveniji
Radio in tisk v Sloveniji sta v sredo in ; četrtek obširno objavila poročilo o seji ko-i misije izvršnega sveta Slovenije za reševanje aktualnih sistemskih in organizacijskih 1 vprašanj organov za notranje zadeve. Na , seji je bilo predlagano, na osnovi rezultatov, do katerih je prišla komisija pri svojem delu, da bi zmanjšali število delovnih j mest Službe državne varnosti v Sloveniji za več kakor 60"/o. Delo Uprave državne vainosti mora temeljiti na zaupanju v človeka in na patriotizmu delovnih ljudi ter na njihovi socialistični zavesti, je poudarjeno v poročilu. Njena služba mora biti sodobna in strokovno visoko usposobljena. Komisija tudi predlaga, naj ustanovi skupščina SR Slovenije poseben organ, ki bo stalno spremljal in obravnaval vprašanja Službe državne varnosti in zagotovil ustrezno družbeno kontrolo nad njenim delovanjem. Za tiste, ki bodo odpuščeni iz UDBe, bodo organizirali tečaje in jim dali možnosti. da se bodo usposobili za delo drugje, tudi s šolanjem.
Takoj je treba uresničit' načelo popolnega prenosa vseh preiskovalnih opravil v smislu določb zakona o kazenskem postopku na sodišča. Služba izvrševanja kazni naj se izloči iz pristojnosti organov za, mo-tranje zadeve ter se prenese v nristojnost drugega ustreznejšega organa. Mejna služba oziroma služba kontrole potniškega prometa čez državno mejo, ki ie bila doslej v izključni pristojnosti zveznih organov, ki so te posle opravi iali na mejnih prehodih neposredno s svojimi uslužbenci, naj se prenese na ustrezne republiške službe, pristojni zvezni organi pa naj obdržijo normativno ;n kontrolno funkcijo.
Nadalje ie predlagala komisija izvršnemu svetu skunščine SR Sloveni ie. naj skupaj z ustreznimi organi pripravi do ori-holnie seie komisije predlog za zameniavo vodilnih kadrov službe notranjih zadev.
Glede na močno razvito prostovoljno ga-
silstvo v Sloveniji je iz delokroga državnih organov izločiti vse pristojnosti, ki zadevajo organizacijo gasilstva, t. j. ustanavljanje, notranji ustroj in delovanje gasilstva.
V	večjem obsegu kot doslej naj bi se prenesla neposredna odgovornost za izvrševanje službe državne in javne varnosti na posamezne republike.
Zavzeto je bilo stališče, da se milica in kriminalistična služba spojita v operativno službo javne varnosti.
NASSER IN TITO V INDIJO
Egiptovski predsednik Nasser je sprejel povabilo indijske ministrske predsednice Indire Gandhi, da bi prišel prihodnji mesec na uradni obisk v Indijo.
Njegov obisk v Indiji se bo pričel takoj po majhnem vrhunskem sestanku, ki ga bo imel 21. oktobra z jugoslovanskim predsednikom Titom in z gospo Gandhi v Novem Delhiju.
MINISTER TOLLOY NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Minister za zunanjo trgovino Tolloy je odpotoval v sredo iz Benetk v Zagreb, kjer se bo 8. septembra udeležil uradnega odprtja tamkajšnjega mednarodnega velesejma.
Naslednji dan bo navzoč tudi na prireditvah »dneva Italije«, ki ga bodo priredili na zagrebškem vzorčnem velesejmu.
PREKOP DO SAVE?
Predsednik videmske trgovinske zbornice Di Maniago je na seji zborničnega odbora poročal o pogovorih, katere je imel z beneško zbornico o možnosti povezave omrežja beneških obalnih prekopov s kotlino reke Save.
Za zadevo se baje močno zanimajo tudi jugoslovanske oblasti. Preučujejo možnosti mednarodnega financiranja te pobude.
Norveški Kralj v Jugoslaviji
Jugoslovanski predsednik Tito je priredil v torek v Beogradu sprejem na čast norveškega kralja Olafa. Norveški kralj bo ostal v Jugoslaviji do sobote. Obiskal bo tudi Skopje, Dubrovnik in Brione, kjer bo-
NESMISELN KRVNI DAVEK
(Nadaljevanje s 1. strani) vzgajajo k etičnemu mišljenju in ravnanju tudi na cestah, v prometu, enako kakor v vsem ostalem življenju.
Neštete smrtne žrtve modernega prometa sc najbolj nesmiseln krvni davek, ki ga plačuje človeštvo civilizaciji in napredku — plačuje zaradi lastne malomarnosti in podcenjevanja nesreče drugih, medtem ko smo v resnici lahko že jutri tudi mi na vrsti, da plačamo ta davek z lastno krvjo.
TEDENSKI KOLEDARČEK
11. septembra, nedelja: Milan, Emilijan
12. septemra, ponedeljek: Silvin, Gvidon
13. septembra, torek: Filip, Virgilij^
14. septembra, sreda: Jelenko, Cipriijan
15. septembra, četrtek: Nikodam, Znanoslav
16. septembra, petek: Ljudmila, Mila
17. septembra, sobota: Frančiška
sta oba državna poglavarja zaključila svoje razgovore.
Medtem so se začeli v Beogradu razgovori med jugoslovanskim zunanjim ministrom Markom Nikezičem in njegovim norveškim kolegom Jonom Lingom. V razgovorih obravnavata vprašanja, ki zadevajo sodelovanje med obema državama in aktualne mednarodne zadeve.
Odnosi med Norveško in Jugoslavijo so bili vedno dobri, še poglobili pa so se zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno, kajti tako norveški narod kakor narodi Jugoslavije so se odločno bojevali proti Hitlerju in doprinesli v tem boju velike žrtve. Na Norveškem je bilo koncentracijsko taborišče, v katero so poslali Nemci precejšnje število jugoslovanskih vojnih ujetnikov in internirancev. Norveško pre-bivavstvo jim je lajšalo gorje, kolikor je moglo, in to je ustvarilo novo vez simpatije med Norveško in povojno Jugoslavijo.
Norveška in drugi visoko kulturni skandinavski narodi pa so jugoslovanskim narodom lahko tudi za vzgled, kako je treba reševati medsebojne spore in živeti v miru in dobrem sosedstvu ter sodelovanju, brez hegemonizma in brez šovinizma.
Nasilje med jugoslovanskimi izseljenci
Teden dni po uboju jugoslovanskega konzularnega uradnika Milovanoviča v Stuttgartu se je dogodil zdaj nov politični uboj v Nemčiji. V čakalnici na postaji v Frankfurtu je bil do smrti zaboden 26-letni jugoslovanski državljan Stipan Medvidovič. Do uboja je baje prišlo v prepiru, ki je nastal zaradi tega, ker je Medvidovič demonstrativno nosil v gumbnici znak z barvami jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo. V Med-vidovičev prepir z nekim drugim jugoslovanskim državljanom se je vmešal neki tretji jugoslovanski državljan, verjetno Hrvat, ki je z nožem smrtno ranil Medvidovi-ča, nato pa pobegnil brez sledu.
Dnevnik »Frankfurter Rundschau« ne izključuje možnosti, da je to novo krvavo dejanje spet posledica napetosti, ki vlada med Titovimi pristaši in hrvaškimi organizacijami v begunstvu, ki imajo svoje sedeže v Nemčiji. Iz Miinchena in Stuttgarta javljajo še o drugih incidentih med jugoslovanskimi državljani, katere izzivajo baje največ hrvaški begunci. 0 takih incidentih poroča tudi švedski tisk.
Tudi v Dusseldorfu je bil zadnje dni ubit neki jugoslovanski delavec, verjetno tudi on iz političnih razlogov. V Stuttgartu in Munchenu so priredili Hrvati demonstracije pred tamkajšnjimi uradi jugoslovanskega konzulata, pri čemer so razrezali gumo na avtomobilu jugoslovanskega konzula v Munchenu. Grozili so mu tudi po telefonu.
To žalostno medsebojno obračunavanje jugoslovanskih državljanov zlasti v Nemčiji spravlja v zadrego nemške oblasti in jim napravlja sitnosti s preiskavami itd., povzroča diplomatske zapletljaje in vzbuja nevoljo tudi v nemški javnosti. Vse to pa komplicira tudi odnose med jugoslovanskimi narodi in vzbuja vtis, kakor da je ustaštvo spet na pohodu, četudi bi moralo biti po vsej politični in zgodovinski logiki že davno mrtvo, vsaj med mladimi generacijami. A prav med mladimi se danes spet bliskajo noži zaradi političnih strasti.
Zato smo mnenja, da politične organizacije in ustanove v Jugoslaviji ne bi smele pasivno gledati na to novo in nevarno naraščanje politične strastnosti in nasilja in se delati, kakor da gre za navaden kriminal, ampak da bi morale skrbno in vestno
Se štirje ponesrečenci pri letalski katastrofi blizu Brnika so v zelo resnem stanju, potem ko je te dni umrlo še neko britansko dekle. Neko dekle pa so že odpustili iz bolnišnice v Ljubljani.
Preiskava je ugotovila, da so naprave na letališču delovale v redu.
Ljubljansko letališče Brnik (na Gorenjskem), kjer se je zgodila pretekle dni strašna nesreča z britanskim letalom, spada med moderna in visoko rentabilna letališča. Promet hitro narašča, čeprav obratuje letališče šele tri leta.
Leta 1964 je pristalo na Brniku 2.345 letal, lani pa že 3.173. Predlanskim so v mednarodnem, domačem in tranzitnem prometu prepeljali 77.305 potnikov, lani pa 105.268. V prvi polovici tega leta je prispelo 1.737 letal ter se je v primeri z lani v mednarodnem prometu njihovo število povečalo za 46 odstotkov in v domačem za 47 odstotkov. V mednarodnem prometu so
preučiti družbene vzroke tega grdega dogajanja in jih odpraviti, pa naj bodo kakršnikoli. Vsaka pasivnost v tem pogledu ima lahko s časom hude posledice, ker se strasti in zamere vedno bolj kopičijo. Spričo tolikih simpozijev in posvetovanj bi ne bi-
lo	dobro sklicati tudi simpozij, na katerem bi se družbeni, politični, socialni in gospodarski strokovnjaki, pedagogi in drugi odkrito pomenili o teh zadevah in skušali odkriti vzroke tega zla, ki ponovno zastruplja sožitje jugoslovanskih narodov, zlasti sožitje med Hrvati in Srbi?
 a--
POJAVI GOSPODARSKEGA UPADA
V	ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Indeks Dow Jones na Wall Streetu, (to je na newyorški borzi) je pred kratkim padel pod 800 ter je to delno vplivalo tudi na druge svetovne borze, med drugim v Italiji.
švicarske banke so napovedovale »črne dneve« za Wall Street že v začetku leta, a so razni pozitivni elementi v ameriškem gospodarstvu — na primer nadaljevanje ugodne konjunkture v prodaji dobrin trajne potrošnje — zakašnjevali nastop negativnega ciklusa.
• Gospodarski strokovnjaki mislijo, da je negativno obdobje nastopilo zlasti zaradi naslednjih vzrokov: vojna v Vietnamu je sicer močno vzpodbudila industrijsko proizvodnjo, a po drugi strani je ta spopad vedno dražji ter utegne biti vlada prisiljena, da poviša davke; to pa bi zmanjšalo dobičke podjetij v nasprotju s staro marksistično doktrino, da vojne večajo profite takoimenovanim kapitalistom.
Obrestne mere naraščajo in se tako draži denar za investicije, kar lahko privede ameriška podjetja do znižanja dividend* Podjetja se tudi bojijo protiinflacijskih ukrepov vlade, ker bi privedli do zaostritve kreditne politike in s tem do zaviranja gospodarske ekspanzije.
Eden izmed vzrokov zastoja na Wali Streetu so tudi nove plačne zahteve sindikatov. Johnsonovi gospodarski svetovalci opozarjajo, da se plače in cene ne smejo povečati bolj kot produktivnost, katere po-.ast računajo za letos na 3,2 odstotka.
v prvih šestih mesecih letos prepeljali 29.666 potnikov ali 40 odstotkov več kot v istem času lani, kar pomeni velik devizni priliv za Jugoslavijo.
Družba »Adria-Avio promet«, ki upravlja letališče, zahteva od Beograda dovoljenje tudi za linijske polete kot družba »JAT«, ker ima zdaj pravico samo do »charter-skih« poletov (po naročilu).
NAJVEČJA PETROLEJSKA LADJA SVETA
V	japonski ladjedelnici v Yokohami so spustili v morje velikansko petrolejsko ladjo »Idemitsu Maru«, katere nosilnost znaša 205.000 ton. To je zdaj največja petrolejska ladja na svetu. Dolga je 342 metrov, široka pa 50 metrov. V plovbi bo lahko dosegla hitrost 16 in pol vozla. Stala je 9 milijard in 300 milijonov lir.
A z eno samo vožnjo bo lahko prepeljala nafte za enako in še večjo vrednost.
j? Tržaškega
PRIPRAVE NA OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE
Kot vse kaže, bodo občinske volitve v tržaški občini in volitve v tržaški pokrajinski svet v nedeljo, 16. novembra. Glede na nastop italijanskih strank je najbolj zanimivo, da sc bodo socialdemokrati (PSDI) in socialisti (PSI) predstavili volivcem s skupno listo. Stranki sta že sklenili načelen sporazum, po katerem bo kandidatna lista za tržaški občinski svet vsebovala imena 30 socialdemokratov in 30 socialistov.
V Trstu bodo nastopile vse ostale italijanske stranke s svojimi listami. Svojo listo in kandidate bo seveda postavila tudi Slovenska skupnost.
SPLAVITEV LADJE ZA POLJSKO
V ladjedelnici Svetega Marka so v soboto splavili 23.725-tonsko motorno ladjo za razsuti tovor »Ziemio Gdansko«.
To je tretja iz skupine štirih enakih ladij, katere so Združene jadranske ladjedelnice pričele graditi zase, a jih je kasneje kupilo poljsko pomorsko podjetje »Centro-molor«.
ŠTUDIJA O LADJEDELNIŠTVU
Posebna komisija deželne uprave je sestavila študijo o ladjedelništvu v Furlaniji-Julijski Benečiji.
Komisija poudarja, da se ne sme zapreti ladjedelnica Svetega Marka, ker bi se kljub okrepitvi tržaškega arzenala in novi tovarni motorjev število zaposlenih skrčilo za tisoč 700 oseb.
Ladjedelnico »Sveti Marko« naj bi po mnenju komisije preuredili za gradnjo posebnih ladij. Tako bi bila lahko ladjedelnica konkurenčna in gospodarsko učinkovita če bodo koncentrirali ladjedelništvo, naj bo v Trstu sedež nove družbe.
Študija odgovarja tudi zaključkom Caro-nove komisije v Rimu, o katerih pravi, da so presplošni in nekonkretni.
NOVEMBRA BO PRIPLULA PRVA PETROLEJSKA LADJA
Predsedniku deželne vlade Berzantiju je med obiskom v Združenih državah družba »Bechtel Corporation«, ki gradi naftovod Trst-Bavarska, zagotovila, da bo v drugi polovici novembra priplula v naše mesto prva petrolejska ladja, ki bo pripeljala surovi petrolej za naftovodne shrambe na področju industrijskega pristana.
Po ponovni kontroli vzdolž vseh 400 kilometrov naftovoda in po preizkusni spusti tvi vode skozi cevi bo stekla v marcu ali aprilu tudi že prva nafta po naftovodu.
Do leta 1970 bo priplulo v Trst po kakih 500 petrolejskih ladij letno in kasneje celo tisoč.
POZOR NA PONAREJENE DESETTISOČAKE!
Tudi v Trstu so pričeli krožiti ponarejeni bankovci po deset tisoč lir. Pozoren je treba biti na bankovce naslednjih serij in številk: G 2112 številka 5172, M 2491 — 1788, Q 2392 — 5127, L 1432 — 7851, I 2291 — 9512, D 2323 — 1825. C 2318 — 6072.
V bankah in na pošti imajo seznam sumljivih serij in številk. Ponarejeni bankovci 'majo slabši papir in bolj grob tisk. Sliki Meuur.j in Danteja sta neznatno drugačni. Dantejeva slika je na primer nekoliko bolj rumena od izvirnika.
£jubljans&o letališče (Brnik
Tlžfii Itvijft
ŠTUDIJSKI DNEVI
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je priredilo v Dragi, krasni vasici nedaleč od Bazovice kjer se medsebojno prepletata kraški in istrski svet, »študijske dnevs«. Slovensko karitativno društvo je za ta seminar dalo na razpolago lepo poslopje, ki drugače služi za počitniško kolonijo za slovenske otroke s Tržaškega. Studijski dnevi so se dejansko začeli v soboto, 3. t. m., in se zaključili v nedeljo zvečer. Brž smo mogli ugotoviti, da je ta nova pobuda Društva slovenskih izobražencev izredno posrečena, saj se je predavanj udeležilo kakih 150 slovenskih izobražencev iz Tržaške Goriške in s Koroškega.
Uvodno besedo in pozdravni nagovor na udeležence je imel prof. Jože Peterlin, ki je ves čas tudi vodil seminar. Prvi predavatelj je bil ravnatelj učiteljišča v Trstu dr. Anton Kacin, ki je govoril o temi: »Slovenci danes«. Pri tem se je omejil skoraj izključno na problematiko Slovencev v zamejstvu, pri čemer je poudaril, da je še vedno aktualno predvsem vprašanje narodnega obstoja. Ugotovil je, da zlasti zadnje čase nekoliko peša narodna zavest, zaradi česar nastane vprašanje ali naj zlasti katoliški izobraženci pasivno spiejemajo razmere ali pa naj aktivno posegajo v vsakdanjo življenje. Predavatelj je podal precej obširno sliko slovenskega zgodovin-sko-literarnega dogajanja od naselitve v naših krajih do današnjega dne. omenil je tudi vprašanje izseljenstva ter dejal, da je po podatkih tiska iz osrednje Slovenije danes v inozemstvu na delu kakih 200 tisoč slovenskih delavcev. Ko je govoril o razmerah na Primorskem in Koroškem, je poudaril, da tudi v demokraciji ni vedno svobode, saj morajo Slovenci vedno trepetati za svoj obstoj. Največjo skrb morajo zato zamejski Slovenci posvetiti prizadevanjem za narodni obstoj. Pri tem bi se morali Slovenci po predavateljevem mnenju ravnati po naslednjih načelih: najprej bi ne smeli nikdar zgubiti vere v obstanek, živo bi se morali oprijeti dela za ohranitev slovenske narodnosti in se končno zanimati tudi ter predvsem za Beneško Slovenijo.
Drugi predavatelj je bil dr. Valentin Inzko predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki govoril o položaju na Koroškem. »Naši ljudje se zavedajo — je dejal govornik — da so živ del slovenskega naroda. Koroška je bila njegova zibelka. Naši ožji rojaki so vselej aktivno sodelovali na vseh področjih slovenskega javnega življenja in so tudi danes številno zastopani v najbolj reprezentativnih slovenskih institucijah. Na Koroškem — je nadaljeval govornik — kakih 70 tisoč ljudi govori slovenski v vsakdanjem živ-
MARIJANSKI SHOD NA OPČINAH
To nedeljo, 11. sept. popoldne, prirejajo
ljenju, čeprav statistike navajajo 8 ali 9 tisoč Slovencev. Res je, da je del Slovencev narodno nezaveden, čemur so krivi zlasti neurejeno šolstvo, nekdanji teror in močna protislovenska nemška propaganda. V tej zvezi ,ie dr inzko omenil delovanje nacionalističnega iCaertner Heimats diensta, ki ga povečini vodijo bivši koroški naci sti. Mlajši rod pa je po predavateljevem mnenju evropsko usmerjen kar vzbuja upanje, da bo Avstrija vodila v bodočnosti pravičnejšo politike do koroških Slovencev. Trenutno je na Koroškem prijavljenih k slovenskemu pouku 1.600 otrok slovensko gimnazijo v Celovcu pa obiskuje 36( dijakov.
Koroški Slovenci so politično organizirani v Narodnem svetu in Zvezi slovanskih organizacij. Prvi združuje predvsem Slove .ce krščanskega sve tov n ega nazora, zveza pa slovenske socialiste. Med obema organizacijama obstaja koordinacijski od bor, ki Obravnava in sklepa o skupnih problemih Koroški Slovenci se zavedamo — je izjavil dr. Inzko — da moremo kulturno črpati le iz osrednj Slovenije kot avstrijski drža.ljani pa se izjavlja ■ mo za avstrijsko državo. Narodnemu obstoju veliko koristijo dobri sosedski odnosi med Avstri jo in Jugoslavijo in še posebej med Koroško in Slovenijo. Korošci si za take dobre odnose živo prizadevajo in so pri tem delu že dosegli lepe uspehe. V tej zvezi je bil pomemben zlasti uradni obisk predstavikov obeh slovenskih političnih or ganizacij pri izvršnem svetu SR Slovenije, ki je bil pred kratkim. Dr. Inzko je na koncu predavanja še nakaza! smernice bodočega političnega udejstvovanja koroških Slovencev.
Tretji predavatelj, dr. Matej Poštovan je dvojemu predavanju dali naslov: gradivo za1 študijo o položaju Slovencev v Italiji. Potom iko je opredelil pojem naroda v luči naravnega in pozitivnega prava ter krščanskih načel, je obširno govoril
o	razmerju in odnosih med narodom in državo. Poudaril je med drugim, da so glede tega vpra-šanija v Italiji še vedno zelo razširjene teorije znanega neapeljskega pravnika Mancinija, ki dejansko istoveti držaivo in narod Od tod izvirajo težave in zmešnjave, kadar Italijani obravnavajo tudi problem narodnih manjšin. Sklicujoč se zlasti na besede Pija XII. in encikliko »Mater et mar g is t ra« Janeza XXIII. ter na razpravo jezuita Mes-sinea pa je goivamdik poudarili, da je treba smatrati narod in seveda tudi narodno manjšino za naravno in pravno osebo, za samolastno bit. Pri manjšinah je zlasti pereče vprašanje, kako zaščititi njihov obstoj. V ta namen so nujno potrebni posebni zakoni, čemur pa mnogi Italijani nasprotujejo, češ da' se na ta način ustvarjajo
privilegiji, kar naj bd bilo proti ustavnemu načelu o enakosti vseh državljanov. V tej zvezi se nekateri sklicujejo tudi na suverenost države. Glede na vse te pomisleke in pridržke je govor-
pa je izjavil, da si večina stranke kljub vsemu še vodno žeii tiho in mimo asimilacijo Slovencev.
Ko je predavatelj govoril o obstoječi pravni zaščiti Slovencev v Italiji, je ugotovil, da so Slovenci v tem pogledu razdeljeni na tri kategorije. Sorazmerno najbodjši je položaj na Tržaškem, kjer bi manjšino moral poleg ustave in mirovne pogodbe ščititi tudi Posebni statut. Za Goriško prideta v poštev ustava in mirovna pogodba. Čeprav 6. člen ustave predvideva posebno zakone za manjšine, je bil doslej izdan le šolski zakon, ki pa se v celoti še ne izvaja, čeraivno je izšel leta 1961. V najslabšem položaju so beneški Slovenci in rojaki v Kanalski dolini, ki nimajo ne šol ne otroških vrtcev v materinem jezilku, da ne omenjamo drugih pravic. Govornik je nato navedel vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo Slovence v Italiji in ki čakajo na pravično rešitev. Zaključil pa je s poudarkom na nujnost nadaljnjega boja za narodni obstanek, ki je za primorske Slovence še vedno prva in glavna točka vseh njihovih prizadevanj.
V	soboto popoldne je izobražencem govoril univerzitetni profesor dr. Janez Janžekovič iz Ljubljane. Poslušavoi so ga sprejeli s živahnim ploskanjem. Znani in prav gotovo eden največjih živečih slovenskih filozofov si je za temo izbral zanimivo in vedno aktualno snov:	zinanost in
svetovni nazori.
Nemogoče je na tem mestu kratko povzeti vsebino predavateljevih mojstrskih izvajanj. Lahko pa rečemo, da so njegove besede naravnost prevzele številne poslušavce. Prav tako izredno zanimivo je bilo drugo predavanje prof. Janžekoviča, in sicer o smislu življenja, o čemer je govoril v nedeljo dopoldne. Priznati je treba, da sta bili to osrednji predavanji, kii sta dali ton celotnemu seminarju. Zato bi zaslužili, da bi bili v celoti objavljeni.
V	nedeljo je bilo na sporedu tudi predavanje dr. Aleša Lokarja, urednika revije »Most«, o temi : dialog in Slovenci. Govornik je med drugim naglasil, ^da so bili Slovenci v povojni dobi pod
(Nadaljevanje na 8. strani)
naši duhovniki vsakoletni marijanski shod , nik poudaril, da nobena pozitivna norma ne mo
na Opčinah. Začetek	slovesnosti ob 4 popol-	rc 'n ne sme biti	v navzkrižju	z osnovnim zako-
dne v	cerkvi sledi	slovesna Droresiia me>d	nom ° ipravienosti-	v zadnJem 63811 s° se	po pre-
i	v	cer, , slea'	slovesna Procesi|a( med	davateIjevem mjlcnju razmere	nekoliko	izboljša-
katero	sodeluje godba s Proseka. Po proce-	je, tako da ni več	toliko težav	načelnega	značaja',
siji bo sveta maša na prostem in nato sklep temveč se javljajo, kadar je treba načela praik-
z blagoslovom.
Shodi na Opčinah so že naša velika tradicija in hkrati največja skupna prireditev.
Začetek teh shodov je bil 1949 in je tako letošnji shod že osemnajsti po vrsti. Rojake vabimo, da bi se slovesnosti na Opčinah v velikem številu udeležili.
ČESTITAMO !
V	cerkvici v Starih Miljah sta se v soboto, 3. t. m., poročila dr. Fedor Horvic iz Kranja in gdč. Marija Martinuzzi fz Trsta. Nevesta je uradnica na tržaškem Radiu in obenem naša pridna sodelavka. Novemu paru iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo sreče v novem življenju.
NASE SOŽALJE
Gospodu Slobodanu Polojacu, uglednemu slovenskemu gospodarstveniku iz Trsta, izrekamo globoko občuteno sožalje ob smrti njegove drage mame gospe Marije Polojac, rojene Sandalj.
tično izvajati
Ker vse javno življenje v Italiji dejansko temelji na političnih strankah, smatrajo krščanski in demokratični Slovenci za nujno, da si ohranijo lastne politične organizacije in lastne politič-no predstavništvo. Pri tem vprašanju se razlikujejo od slovenskih marksistov, ki so se vključili v Ital. komunistično ali Ital. socialistično stranko. Takšno vključevanje mc’i zato odklanjajo, ker menijo, da dejansko pospešuje ali vsaj daje priložnost za asimilacijo in raznarodovanje. Zaradi teh razlogov slovenski katoličani odklanjajo tudi vključevanje v Kršč. demokracijo. S to stranko pa so nujni razgovori in poglobitev marsikaterega vprašanja. V KD so razne struje, med njimi so nekatere dovzetne za naše probleme, kar je bilo zlasti razvidno, ko je deželni svet razprav-lial o dr. šker.kovem zakonskem predlogu glede dopolnitve kazenskega zakonika z zaščitno normo za Slovence. Dr. Poštovan je tudi pozitivno ocenili sporazum med Slov. skupnostjo in strankami leve sredine glede skupnega upravljanja nekaterih krajevnih ustanov. O Kršč. demokraciji
V/Itwen*fa
POMOŽNI ŠKOF
Videmski nadškof Zaffonato je sporočil v posebnem pismu vsem vernikom in duhovščini svojega cerkvenega okrožja, da je papež imenoval pomožnega škofa za Videm. Izbral ga je v osebi msgr. Emilia Pizzoni-ja, ki je bil doslej škof v Terracini.
Novi videmski pomožni škof je po rodu Furlan. Rojen je bil leta 1902 v Orsarii. Več let je opravljal dušnopastirsko službo v raznih furlanskih farah in zato dobro pozna razmere v rodni pokrajini.
Imenovanje koadjutorja je nedvomno v zvezi z veliko površino videmske škofije, ki je ena najrazsežnejših v Italiji. Nova pomoč v vodstvu škofije je potrebna tudi zaradi obširnih priprav za veliki evharistični kongres, ki bo v Vidmu leta 1970 in katerega se bo skoro gotovo udeležil tudi papež Pavel VI.
Novemu pomožnemu škofu pošiljajo svoje spoštljive pozdrave tudi slovenski verniki iz beneško-slovenskih župnij s srčno željo, da bi si pomožni škof Pizzoni globoko prizadeval za nemoteno udejstvitev vseh pravic slovenskih vernikov pri bogoslužju, cerkvenem petju in pouku krščanskega nauka v maternem jeziku.
Matajur:
TURISTIČNO SREDIŠČE
Po računih turističnih načrtovalcev se predvideva, da bo že do leta 1970 dokončan turistični pas na Matajurju. V gradnji je že cesta iz vasi Matajur do Bajte v začetku snežišč. V načrtu je tudi cesta, ki bo povezala Sovodnje - Cepletišče in Ložec. Po njej bo možna vožnja tudi z avtobusi, ki morejo sedaj peljati le do Jeronišča. Tre-
Jz
OB NOVEM ŠOLSKEM LETU
Od nekaterih staršev in šolnikov smo prejeli sledeča mnenja, ki se tičejo povezave posameznih predmetov na slovenskih srednjih šolah.
Predvsem je potrebno, da se na naših šolah ohrani, v skladu z zakoni, popolnoma slovensko obeležje. To pa se doseže, če se slovenščina ne potisne na stopnjo predmeta kakega drugega jezika, ampak da ohrani svoje bistvo in duha kot celovit učni jezik. Zato je naravno, da so v zvezi s poukom slovenščine zlasti latinščina, zgodovina in zemljepis. Zato je tudi s pedagoškega stališča uspešnejše, če profesor, ki ima jezikovno prakso in usposobljenost v slovenščini, predava tudi omenjene predmete, kakor je na italijanskih ali nemških srednjih šolah v državi povezan, po dosedanjih uredbah, pouk teh predmetov z učnim jezikom.
Na naši nižji srednji šoli je ta način povezave predmetov že itak v praksi in se na primer italijanščina poučuje kot predmet zase, kakor je nakazano tudi v zakonski šolski uredbi.
Nerazumljivo bi tudi bilo, če bi prišel na slovenske srednje šole profesor italijanščine, lahko tudi neslovenskega porekla, in bi potem poučeval tudi druge predmete, ki morajo biti podajani v jasni in čisti slovenščini.
OBMEJNI PREHODI
Obmejni prehodi pri Rdeči hiši naraščajo ne samo od leta do leta, ampak tudi od meseca do meseca. V mesecu avgustu lanskega leta je šlo preko prehoda Rdeče hi-
• Hanui&ha dolina
tja cesta pa naj bi šla od Matajurja do Spodnjega in Gorenjega Marsina in bi dala možnost prehoda v Nadiško dolino do Pod-bonesca. Na ta način bo mogoče doseči vrh Matajurja od vseh strani z motornimi sredstvi. Še v tem letu bosta zgrajeni dve žičnici za smučarje, na razdaljo 500 in 700 metrov. Dežela je že obljubila 15 milijonov lir podpore.
Na pobočju med vasjo Matajur in Bajto pri smreki je v načrtu zgradnja 25 vil ter športnega središča z napravami za tenis, drsališče, za basket in otroško igrišče. Novo turistično naselje naj bi torej bilo končano čez štiri leta. Od turističnega dotoka upajo, da se bo izboljšalo gospodarsko stanje vse okolice.
Neme:
NEVERJETEN VANDALIZEM
Prejšnji teden so povzrčili neznani pobalini v Nemah tako podlo dejanje, da si ga ni mogoče razložiti. Ko je divjala ponoči nad pokrajino huda nevihta z gromom in nalivi, so vdrli v stanovanje znanega ljubitelja ptičev Angela Giorgiuttija in odtod v kletne prostore, kjer je lastnik imel v lepo urejenih kletkah nad 70 izbranih ptic pevk. Živalice so prinesle gospodarju že več odlikovanj s ptičjih razstav.
Vlomilci so se v ptičji shrambi obnašali prav po vandalsko. Razbili so vse kletke, nedolžne ptičke so pa vse zadavili, pomečkali in jih vrgli pod kap. Povzročili so lastniku nad milijon lir škode. Ogorčeno ljudstvo se sprašuje, kaj so imeli pobalini od takega besnega početja. Orožniki preiskujejo, ali je šlo za kako strupeno zavist, kajti za dobiček gotovo ne.
še 82.474 italijanskih državljanov in 40.377 tujih.
Letos v istem mesecu pa so se prehodi močno zvišali. Na istem mestu je prekoračilo mejo 789.732 italijanskih državljanov, 112.024 jugoslovanskih in 81.659 tujih; med zadnjimi so na prvem mestu Nemci, za njimi pa Avstrijci.
PTIČJA »ŠAGRA«
Ptičja razstava in prodaja v Gorici sega v preteklost skoro dve stoletji. Imenovali so jo tudi »Jernejeva ptičja šagra«. Spretni ptičarji iz goriške okolice in Furlanije sc nekdaj razstavljali svoje živo blago na Starem trgu pod oboki starega frančiškanskega samostana. Po prvi vojni je ptičji sejem zašel v pozabo. Zadnja leta se je poživil in je postal posebna privlačnost gori-škega mesta. Letos je doživela pod okriljem turističnega društva »Pro loco« še prav poseben uspeh. V nedeljo je že ob zori zaživel mestni park v najčudovitejšem koncertu različnih ptičjih vrst.
Nad dvesto razstavljavcev je pripeljalo v številnih kletkah nad 10.000 krilatih pevcev. Razstava je bila razdeljena v oddelek papagajev in eksotičnih ptičev ter v dosti bogatejšo domačih pevcev, zlasti kosov, drozgov, ščinkavcev, kanarčkov, siničk in podobnih. Obiskovalci razstave, katerih je bilo več tisoč, so se posebno zanimali za drozge. Nekateri izmed teh pevcev so bili prodani tudi za 40.000 lir.
Dopoldne in popoldne so bila razdeljena priznanja in nagrade najboljšim ptičarjem. Zvečer se je pa v parku razvil pester kulturni program. Nastopil je folklorni plesni zbor v živopisanih furlansko-goriških ljudskih nošah. Plese, ki močno spominjajo tudi na naše domače, so plesalci in plesalke res ljubko in skoro dovršeno izvajali. Moški zbor »Seghizzi« je zapel pod vodstvom Franca Valentinčiča šest ubranih furlanskih narodnih pesmi.
Mnogim slovenskim poslušavcem se je ob izvajanjih nehote utrnila misel, kako lepo in prav bi bilo, če bi mogle nastopiti pri prihodnji ptičji šagri tudi kake naše skupine.
števerjan:
TRGATEV — PRAZNIK GROZDJA
Letos so se vsi briški vinogradniki nadejali dobre trgatve, bodisi po količini, kakor tudi po kvaliteti. Upanje je pa začelo kvariti že avgustovo deževje. Vinogradniki so pričakovali, da bo vsaj septembrsko sonce požlahtnilo grozdje. Septembersko vreme z menjajočimi se sončnimi in deževnimi dnevi pa zopet kvari upe na dobro trgatev. V bolj osojnih legah se že pojavlja gnitje na grozdju, zlasti na tokaju. Zaradi tega napovedujejo nekateri gospodarji, da bo morala biti letošnja trgatev vsaj za eden ali dva tedna bolj zgodnja kot običajno.
Predtrgatev pa napoveduje društvo »Briški grič«, ki bo priredilo od 10. do 12. septembra praznik grozdja »»Na dvoru« v šte-verjanu. Poleg zabavnih točk so na sporedu tudi kotaljkarji, tekme v igrah, v ponedeljek pa prosta trgatev z umetno pripravljenih latnikov in trt. Zabave bo torej precej.
Vrsno:
GREGORČIČEV MUZEJ
V nedeljo, 11. septembra, bo ob 10. uri na Vršnem pri Kobaridu posebno slavje ob 60-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Z darovi iz vseh slovenskih krajev je odbor za proslavo odkupil pesnikovo rojstno hišo in jo je preuredil v Gregorčičev muzej.
Na predvečer bodo priredili bivši borci, taborniki in planinci še krajevne proslave v Čadrgu, na Livku in v Kobaridu. Tu bo nastopil tudi pevski zbor prosvetnega društva »Kras« iz Dola-Poljan. V nedeljo dopoldne bo pa slovesno odprtje Gregorčičeve preurejene rojstne hiše.
Iz Gorice prireja ob tej priložnosti Slovensko planinsko društvo izlet na Vrsno. Udeleženci bodo odšli z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Kronberg:
VODOPIVCEV SPOMENIK
V počastitev spomina skladatelja Vinka Vodopivca je razposlal odbor nekdanjih goriških študentov že pred časom okrožnico z načrtom proslave in s prošnjo za denarno nabirko. Poziv je našel precej odmeva.
Zato je odbor sklenil, da bo postavil drugemu goriškemu slavčku ne samo spominsko ploščo, marveč posebno lepo kapelico, ki bo stala med župniščem in cerkvijo.
Proslava pa ne bo 25. septembra, kot je bilo sprva določeno, ampak prvo nedeljo v oktobru. Tudi spored proslave bo nekoliko obširnejši. Dopoldne bodo imeli nekdanji goriški študenti prijateljsko srečanje. Popoldne bo sledilo odkritje in bogat spored mnogih pevskih zborov.
VPISOVANJE V ŠOLE
Slovenski državni didaktični ravnateljstvi na Goriškem nam sporočajo, da bo vpisovanje v slovenske osnovne šole od 21. do 27. septembra. Starši otrok, katere bodo vpisa-
li	v prvi razred, morajo pri vpisu dostaviti spričevalo o cepljenju koz in rojstni list otroka-
ŠOLSKI IZPITI
Ta teden so se končali tudi na goriških srednjih šolah jesenski popravni izpiti. Na enotni nižji srednji šoli so v I. in II. razredu vsi izdelali.
V	4. razredu gimnazije je od dveh popravljavcev eden izdelal, eden je zavrnjen. V 5. razredu je izdelalo vseh pet dijakinj, ki so imele izpite. V I. liceju so še vsi junija srečno končali. V II. liceju je edini dijak s popravnimi izpiti tudi pomaknjen v višji razred.
Na učiteljišču so uspehi sledeči: v I. razredu sta popravljala dva in sta z uspehom položila izpite. V II razredu so štirje popravljali in sta dva zavrnjena. V III. razredu sta imeli dve dijakinji popravne izpite in sta izdelali.
Kot vidimo, niso uspehi slalbi. čeprav je izpitna komisija zavzela edino pravilno stališče, da morajo dijaki pokazati ne le željo in dobro voljo, da bi uspeli, ampak tudi resničen napredek v učenju in znanju.
Staršem in zavrnjenim dijakom pa pripon' čamo, da se od trenutnega neuspeha ne puste potlačiti, marveč £-x se lotijo s trdno voljo ponavljati in izkazati uspehe za naslednje leto.
GI.ASBENA MATICA
Sola Glasbene Matice v Gorici obvešča, da se bo začel pouk v ponedeljek. 12. septembra. Vpisovanje je na sedežu šole v ulici Ascoli 1. Na podružnicah bodo vpisovali: v sovodenjski prosvetni dvorani; v Standrežu pri Franu Lupinu.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
V Attemsovi palači na Komu je živahno obiskovana razstava Tominčevih mojstrovin. Prireditelji razstave pod pokroviteljstvom mestne občine in spretnim vodstvom dr. Coroninija, so uredili prostorne sobane z izbranim okusom in so razvrstili nad sto Tominčevih slik tako, da zaživi v obiskovalcu ves mojstrov umetniški razvoj in tudi celoten duh tiste dobe na Goriškem in Tržaškem.
Kakor je razvidno tudi iz razprte rojstne knjige na razstavi, je slikar Josip Tominc po touu Goričan s Stolnega trga in seveda slovenskega izvora, kar priča tudi njegov priimek, čeprav s tedanjim furlansko fonetičnim z na koncu. Tominc pa je živel skozi pet in dvajset let svojega najbolj ustvarjalnega dela v Trstu, kamor se je priselil . leta 1830. Zato občudujemo na razstavi številne njegove portrete tržaških patricijskih družin m bogatih trgovcev. V njihovih nošah in v okolju je naš slikar prikazal ne samo dobo 19. stoletja, marveč tudi intimno duševnost portretiranih oseb.
V prejšnji dobi v Gorici in pozneje na Gradišču nad Prvačino se je posvetil tudi slikanju cer-kvenih oltarnih slik. Iz cerkve na Gradišču sta tudi razstavljeni dve cerkveni pali, ena s podobo sv. Ivana Nepomuka, druga s svetim Sebastijanom.
Cesar ne zvemo na razstavi, namreč o Tomincu na Gradišču, dobimo v Gregorčičevih pismih nadškofu Sedeju in prijatelju Gruntarju. Tedanji msgr. Sedej se je ukvarjal s cerkveno umetnostjo. Zato je naprosil pesnika Simona Gregorčiča, vikarja na Gradišču, naj mu preskrbi kaj podatkov
o	slikarju Tomincu, ki je imel na griču veliko posestvo s hišo, nekdanjo graščino. Gregorčič je izpisal podatke iz mrliške knjige. Tam. se bere, da je umrl zaradi tuberkuloze dne 22. aprila leta 1866 »Josephus Tomiz pictor de Goritia«, star 75 let, devet mesecev in 16 dni. Previden je bil s svetimi zakramenti. Pokopal ga je vikar Franc Costa. V istem pismu sporoča Gregorčič msgr. Sedeju še o dveh mojstrovih neznanih slikah, katere hranijo pri Tominčevih. V naslednjem pismu <29. nov. 1898) pa ga obvešča o veliki podobi svete Ane v cerkvi v Logu in da bo vprašal Tominčevo rodbino za slikarjev življenjepis in za seznam njegovih del.
IGNAZIO SILONE JE NAPISAL NOVO DRAMO
Stalno gledališče v Aquili namerava uprizoriti v letošnji gledališki sezoni, prav gotovo pa vsaj do konca leta 1968, novo dramo Ignazia Siloneja. Silone prikazuje v njej življenje papeža Pietra de-gli	Angeleri, ki	je nosil kot	papež ime Celestin V.
Za	papeža je bil izvoljen v	neki baziliki v	Aquili.
Umrl pa je v gradu Cumone v Cočariji.
Kot znano,	je preteklo	sezono igralo	Stalno
gledališče v Aquili Silonejevo prvo dramsko delo ki	ima naslov	»Ed egli si	nascose« (On	pa se
je skril). O svoji novi drami pa je Ignazio Silone izjavil, da jo je napisal zato, ker se mu zdi življenje papeža Celestina V. popolnoma v skladu s Kristusovim naukom.
Del velikega Tominčevega posestva je kupil 1882. leta na dražbi pesnik Gregorčič za 561 goldinarjev. Sam pravi, da je vreden med brati dvakrat toliko, čeprav ni dobro obdelan. Nato je na tretji dražbi dokupil še nekaj njiv. Na ta način je nasle-
I	dil goriški pesnik goriškega slikarja na isti doma-| čiji. Kot se vidi. pa je obema umetnikoma povzro-
I	čala denarne skrbi. Toda na istem griču sredi ' Vipavske doline se je prepletala duhovna darovi-tost dveh velikih mož in dveh sosednih kultur.
PAZITE NA UMETNINE V PODEŽELSKIH CERKVAH!
Karabinjerji sodnega oddelka v Rimu so nedavno našli dva kipa, ki sta bila ukradena nekaj dni prej v vili Torlonia-Albani ob Via Salaria pri Rimu. Hkrati s tema kipoma so bile ukradene še druge seulpture, katerih pa še niso našli. Kipa so odkrili na nekem zemljišču okrog 10 kilometrov zunaj Rima ob Via Triburtina. Oba sta starodavna in dragocena. Lani so neznani tatovi ukradli iz iste vile precej slik, nekaj kipov in marmornat stebriček. Ter starin pa še niso odkrili. Karabinjerji menijo, da so bili tudi takrat na delu isti tatovi kot zdaj. Preiskava se nadaljuje.
V zadnjem času se tudi drugod zelo množijo tatvine starih umetnin, zlasti iz na samem stoječih cerkva in kapel, iz praznih vil in gradov dn iz slabo zavarovanih muzejev. Posebno na piki imajo tatovi razne starodavne vaške cerkvice, ki so večkrat polne dragocenih umetnin, ne da bi se vaščani tega zavedali. Največkrat tudi župniki sami ne poznajo vrednosti teh starih slik in kipov ter drugih cerkvenih predmetov umetniške izdelave.
V Avstriji in Nemčiji, kjer se prav tako množijo tatvine umetnin iz podeželskih cerkva so zavodi za varstvo kulturnih spomenikov in škofje pozvali duhovnike, naj skrbno pazijo na stare umetnine v cerkvah in naj jih dajo prefotogra-firati ter naj si izdelajo skrbno dokumentacijo o njih shranjeno v posebnih albumih, da bi policija lažje našla umetnine v primeru, če bi bile ukradene. Ta metoda se je doslej izkazala za najbolj učinkovito.
Kot so listi že večkrat naznanili, ropajo tatovi tudi podeželske cerkve v Sloveniji, ki so tudi bogate starih umetnin. Te umetnine prodajajo tatovi potem največkrat tujim turistom ali pa jih skušajo prodati starinarnam v tujini.
ROMAN »MALE« MINOU
Minou Drouet, ki je kot majhna deklica pisala pesmi in je pred kakimi desetimi leti navduševala Francoze s svojima verzi, bo v kratkem izdala roman, ki bo izšel pri eni naj večjih pariških založb, Editions Plan. Roman ima naslov »Megla v očeh« in vsebina je zajeta iz življenja bolničark. Minou Drouet je namreč zdaj bolničarka v neki pariški kliniki. Stara je 19 let.
V	pariških literarnih krogih z zanimanjem pričakujejo njeno knjigo.
Dve iskreni sovjetski knjigi
V	reviji »Novii mir« je začela izhajati povest z naslovom »Iz življenja Fedorja Kučkina«. ki opisuje klavrno življenje neke kmečke družine na kolhozu v ruski provinci Rjazan. Avtor povesti, Možajev, je bil doslej neznan, zdaj pa že piše
o	njem svetovni tisk. Zbral je namreč pogum in odkrito prikazal, kako živijo kmetje na sovjet skih zadružnih posestvih (kolhozih), ali bolje rečeno, kako so živeli v razdobju od leta 1953 do leta 1956. to je v prvih letih Hruščovove vlade. Glavna oseba romana je bivši junaški bojevnik iz druge svetovne vojne, ki pa mora zdaj prav trdo delati, da lahko prehrani ženo in pet otrok. Na kolhozu je žrtev hudih nepravilnosti, ki jih počenjajo nečloveški in tiranski funkcionarji, ki obvladujejo zadružno življenje in držijo vse zadružnike v stanju, ki je zelo podobno suženjstvu.
Mnogi opazovalci opozarjajo, da ta povest zelo spominja na povest Andreja Solženicina »En dan v življenju Ivana Denisoviča« in mnogi se tudi sprašujejo, če se pod imenom avtorja, ki se je podpisal samo B. Možajev, ne skriva ravno
Solženicin sam. Tudi njegova povest je izšla v reviji »Novii mir« ter je zbudila mnogo hrupa. Prevajali so jo v mnoge jezike in Solženicin je postal namah svetovno znan.
Kot znano, je opisal v povesti »En dan v življenju Ivana Denisoviča« življenje nekega ujetnika v koncentracijskem taborišču v Stalinovem času.
Novi roman »iBabi Jah« sovjetskega pisatelja Anatola Kuznecova prvič v sovjetski literaturi omenja pokole Judov v drugi svetovni vojni. Do sedaj so vsi opisovali le streljanje sovjetskih državljanov. Ta molk o Judih je da! leta 1961 povod Jevtušenku, da je spisal pod omenjenim naslovom znano dolgo pesnitev, v kateri je očital odgovornim krogom antisemitsko mišljenje.
Anatol Kuznecov opisuje, kako so 29. septembra leta 1941 pozvali Jude, naj se ob 8. uri s svojim denarjem in dragocenostmi zberejo na neki cesti v Kijevu. Nato so jih pa v breznu »Babi Jar« postrelili. Samo prvi dan so jih postrelili 30 tisoč. V Babi Jaru so pobili skupno okoli 100 tisoč ljudi, od katerih je bilo 95 odstotkov Judov
PREJELI SMO
KOLONIJA SDD V DEVINU
Slovensko dobrodelno društvo je tudi letos organiziralo otroško počitniško letovanje v Devinu, v tem prelepem kraju naše obale, kjer se je ustavil, kot pravijo, nemirni nomad Dante, v kraju, ki ga je Rainer Maria Rilke opeval v svojih najbolj občutenih elegijah. Sam kraj, s svojimi borovimi gozdiči, s svojim morjem in s svojimi naravnimi lepotami je narekoval SDD, da se je ponovno zateklo v Devin — tokrat pa zadnjič, kajti zdi se, da bo prihodnje leto kolonija SDD v Nabrežini ali pa v Sesljanu.
V	mesecu juliju so letovale deklice, sledili pa so jim dečki, ki so bili v koloniji ves avgust. Letos je vreme precej nagajalo, tako da so se dečki kopali samo 13-krat, ostale dni pa so se morali stiskati v zdravstveno popolnoma neprimerni šoli, kjer so se zabavali in igrali s tistimi revnimi sredstvi, ki so bila trenutno na razpolago. Zato bi bilo zelo pametno, da bi društvo nabavilo po nekaj kosov otroških iger (domino, tombolo itd.), pa še risalne bloke, barvice, čopiče, krede, barvane papirje za rezljanje figur itd., da bi se otroci ob slabem vremenu lahko primerno zaposlili. Res je sicer, da so letos nabavili televizijo, toda otroci so jo gledali šele po šesti uri, ko je bila na vrsti 'otroška oddaja.
Dnevni red v koloniji je bil sličen kot v vseh ostalih kolonijah. Ob 7.45 vstajanje, nato telovadba in zajtrk, če je vreme dopuščalo pa ob 9.30 odhod z avtobusom na kopanje v Sesljan. Okoli 13. ure so se otroci vrnili v kolonijo, kjer jih je čakalo dobro kosilo. »Apetita« ni manjkalo, saj so nekateri pojedli tudi dvojni obrok. Ob 14. je bil počitek, ki je trajal do 16.30. Po počitku pa smo navadno šli v gozdič, kjer smo ostali do večerje, ki je bila ob 19.30. Po večerji je bila na vrsti televizija, nato pa so otroci šli spat.
Tako dečki kot deklice so bili razdeljeni v tri čete, ki jih je vodil po 1 vzgojitelj. Poleg treh vzgojiteljev je bila še »leteča« vzgojiteljica, ravnateljica, kopališčnik, kuharice in snažilke.
Pri tem bi še sam rad nanizal nekaj misli o poslanstvu in namenu kolonije. Jasno je, da bo kolonija obstajala toliko časa, dokler ne bo življenjska raven pri nas tako popolna, da bo lahko preskrbela letovanje vsem otrokom, tudi iz revnejših slojev. Starši pošiljajo svoje otroke v kolonijo predvsem zato, da jim nudijo tiste možnosti letovanja, ki so jim doma prikrajšane. A kolonija sama ima tudi vzgojni pomen. Delo asistentov oz. vzgojiteljev v koloniji se seveda zelo razlikuje od pedagoškega dela učitelja v šoli. V koloniji gre predvsem za to, da se pomaga in istočasno sodeluje z otrokom pri vsakodnevnem razvedrilu, da se ga polagoma navaja k družbenemu sodelovanju in najnujnejši disciplini — prvi pogoj za uspeh kolonije — skratka da se mu da priložnost, da se zaveda, da bo preživel mesec dni v človeški skupnosti, kjer se bo moral dostojno vesti pri vsakodnevnih opravkih — pri kosilu, v sobah pri popoldanskem in večernem počitku, na izletu, sprehodu itd. In to zahteva nemalo discipline in posebno pri otroku prave srčne požrtvovalnosti.
Seveda tu ne gre za eno samo zaporedno vzgajanje v klasičnem smislu, kajti to je preširok pojem za ožji smisel kolonije. Vsekakor mislim, da tudi ta »kolonijska« vzgoja mnogo pripomore k izboljšanju in dopolnjevanju otrokovega psihofizičnega razvoja.
Naj zadostuje samo to: v svoj'i četi sem imel 13 navihancev, vsi različni drug od drugega. Ta živahen, oni nesramno predrzen, tretji zopet domotožen itd. Vskladiti vse te značaje za lažje delo vzgojitelja ni lahko in delno tudi nemogoče. Z vsemi sem moral ravnati enako, ibrez preferenc, z nekaterimi pa še posebej milo ali strogo tako, da so se delno naučili nekaj o srčni vzgoji, o spoštovanju in ljubezni do bližnjega, o razlikovanju lastne in tuje lastnine, da so se zavedali, da živijo v slovenski skupnosti, kajti tudi lekcij o ljubezni do naroda ni manjkalo.
Na žalost pa je v koloniji marsikaj šepalo. Predvsem bi bilo treba organizirati nekaj zabavnih večerov, pri katerih bi sodelovali otroci. Občutil sem pomanjkanje pevskih vaj — saj je žalostno, da otroci poznajo tako malo slovenskih pesmic. Učitelji bi lahko z otroci vadili skeče, pesmice, recitacije itd. Organizirali bi lahko razna tekmovanja. Vsak otrok bi dobil točke za dobro delo,
(Nadaljevanje na 8. strani)
GOSPODARSTVO
Kakšna bo trgatev?
Ob koncu julija so se kazali najboljši obeti glede trgatve: grozdja je bilo obilo in bilo je zdravo. Kazno je bilo, da bo pridelek za kakšnih 10°/» večji od lanskega, sladkorja pa da bo vsebovalo grozdje vsaj za eno stopinjo alkohola (Maliganda) več.
V	avgustu so se prej ugodni obeti znatno poslabšali, tako da so gospodarstveniki v začetku septembra cenili pridelek za kakšnih 10"/u nižje kot lani, po kakovosti pa zelo različno, a v splošnem da bo nekaj boljši od lanskega.
Na splošno gledano bo trgatev 1966 takale: Severna Italija: nekoliko obilnejši pridelek in v glavnem tudi kakovost boljša. Srednja Italija: pridelek kot lani, razen v Laziu, kjer bo pridelek manjši. — Južna Italija: je trpela od suše in zato bo pridelek grozdja manjši. Na otokih, zlasti na Siciliji, je trpela trta radi peronospore, pred katero trte niso bile dovolj zaščitene. Zato bo pridelek manjši in slabši. Isto velja za Sardinijo.
SLADKA VODA IZ MORSKE
Na vzorčnem velesejmu v Bariju, ki je bil odprt dne 7. septembra, je razstavljena priprava, ki pridobi dnevno 38.000 litrov sladke vode iz slane morske. Pripravo razstavljata »Urad ZDA za slano vodo« in »Ameriška komisija za atomsko energijo«. Ti dve ustanovi sta sklenili nedavno pogodbo z »Državnim odborom za znanstvena raziskovanja« za primernejšo izrabo in shrambo razpoložljivih količin vode ter za odkrivanje novih naravnih in umetnih virov vode.
Ogromna poraba sladke vode je delala in dela še vedno odgovornim velikanske skrbi, a izgleda, da je vprašanje že skoraj rešeno. V tem oziru imajo največje zasluge Amerikanci, pa tudi znanstveniki države Izrael.
Glede pridobivanja kisa si je zlasti potrebno zapomniti, da zasebnik ne sme pripravljati kisa za prodajo drugim. Za kisar-nc veljajo posebni predpisi, kontrola izdelave in napravljenega kisa, pa tudi zelo ob- j čutne kazni za prestopke. Torej ...
Marsikatera gospodinja toži, da se ji vino noče skisati, in želi imeti kakšno pomoč, da bi dobila dober vinski kis. Tako govori tudi v drogeriji in tam ji dajo gotovo količino ocetne kisline, katero potem zlije v vino in premeša. Če se ji že prej vino ni hotelo skisati, se ji sedaj gotovo ne bo, ker ocetna kislina zamori v vinu vsako življenje, torej tudi kvasnice, ki naj bi vino spreminjale v kis. Ocetna kislina (acido acetico), kot jo je mogoče kupiti v drogeriji, je strupena in ni za človeško prehrano. Seveda mala količina človeka še ne ubije, a mu ne koristi.
Vinski kis dobimo iz vina, katerega alkohol se spreminja v kis. To se dogaja s pomočjo posebnih kvasnic, ki se hitro množijo in pridno delujejo, če imajo na razpo-
V	naših krajih pričakujejo na splošno srednjo letino po količini, a nekoliko boljšo po kakovosti.
Z letino grozdja bi lahko bili kar zadovoljni, če ne bi bilo v naših krajih še znatnih ostankov vina lanske trgatve. Naši najbolj spretni vinogradniki so si pomagali z osmicami, a ne vsi.. . Kljub temu izgleda, da zadružna ideja še ni dozorela in da je še daleč do zadružne kleti, ki bi odvzela vinogradnikom vse skrbi za kletarenje in prodajo ter spremenila vinogradnika v čistega pridelovavca grozdja (in tudi sadja).
V	našem listu smo večkrat pisali o sadjarstvu v Emiliji, zlasti pa v provinci Ferrara. Poročali smo o napredku v sadjarstvu, o velikanskem dvigu pridelka, zlasti jabolk, pa tudi hrušk in breskev, zadnji čas pa še jagod. Omenili smo, da bo morala nastati kriza v prodaji, ker skušajo razviti svoje sadjarstvo tudi druge države, drugi narodi.
To kar smo napovedali, je nastopilo. Današnji položaj je neki gospodarski strokovnjak takole ocenil: Sadjarji trenutno niso zaskrbljeni glede zdravstvene zaščite dreves in pridelka, pač pa glede prodaje, ki postaja vedno težavnejša zaradi prevelike ponudbe, vedno nižjih cen in pomanjkanja gotovine pri trgovcih.
Sadjarji v Emiliji-Romagni so hoteli s svojim ogromnim pridelkom sadja onemogočiti razvoj sadjarstva v južnem Tirolu in drugih italijanskih pokrajinah, hoteli pa so tudi zavladati na vseh uvoznih trgih in tako onemogočiti primeren razvoj sadjarstva zlasti v Jugoslaviji, na celem Balkanu, v Avstriji, Španiji in drugod.
Danes pa vlada kriza v prodaji jabolk in.
lago toploto in zrak. Toplota pa ne sme biti prehuda, ker bi pomorila kvasnice. Najboljša je toplota poletnega sonca. Potem pa zrak. V odprt sodček ali v odprto pletenko (»damidžano«, »flaškon«) pride dovolj zraka in če je toplota primerna, sonč na, se bo vino kmalu skisalo, čimbolj močno je vino, tem močnejši bo kis, ki ss dela iz alkohola ne pa iz vode. Zato ne bo ki sa iz vina, katerega smo pretirano razredčili. Tudi ni mogoče dobiti kisa samo iz tropin, katere smo polili z vodo. — S;da| ob trgatvi se najlaže preskrbite z domačim kisom: v kakšno posodo, katero rabite samo za kis (ne več za vino) zmastite prav zrelo grozdje, kateremu lahko dodate vse gnilo grozdje, ki ga seveda tudi zmastite. Pustite to posodo odkrito, če le mogoče na soncu. Črez teden dni boste že imeli slabši kis. Iz zelenega, nedozorelega grozdja ne dobite vinskega kisa. Kisa pa ne smete delati v kleti, kjer imate vino za prodajo. Če pa pridelate vina samo za lastno porabo, tudi ne delajte kisa in ga ne držite blizki tega vina, ker se bo pokvarilo.
VINSKA LETINA NA GORIŠKEM
Konzorcij za varstvo tipičnih vin v Gorici je s prvim septembrom vzel v službo enologa (vinskega strokovnjaka), ki bo na razpolago vinogradnikom za dobro kletarenje. Preučeval bo vinske vzorce ter določal značilnosti vin, ki so primerna za ustekle-ničenje.
Letos računajo na okrog 160 tisoč stotov grozdja, medtem ko ga je v rekordnih letih 220 tisoč stotov. Vedno več je nasadov z izbranimi sortami trt, katerih vino gre bolje v denar ter tako narašča donosnost.
POCENITEV ZA TURISTE V ISTRI
Gostinski obrati, počitniški domovi in privatniki ob istrski in kvarnerski obali so uvedli 1. septembra 25 — do 50 — odstotni popust, da bi vzpodbudili turiste, da bi ostali tam tudi septembra.
hrušk, napoveduje se glede breskev in najbrž se bo v nekaj letih javila tudi glede jagod. Nasajene so namreč velike plantaže teh vrst, ki še niso začele roditi.
—0—
»OTROCI IN ŽIVALI«
Na mednarodni razstavi »Govedo daje mleko« v dneh 10. do 18. septembra v Cre-moni bo četrtek, 15. t. m., posvečen lepoti otrok in njihovi ljubezni do živali. Tekmovanja se lahko udeležijo otroci od 2. do 6. leta obeh spolov, ki se morajo v sredo predstaviti razsodišču s krstnim listom in z eno domačo živalco, pa naj bo to račka-klepetačka ali jagnje (ali pa celo kamela ali slon). V četrtek ob 15. uri bo mimohod. Razdeljenih bo mnogo bogatih nagrad.
Namen prireditve je vzbuditi in gojiti že v otrocih ljubezen do živali.
V	BRDIH DOBRO KAŽE
V	Brdih in v spodnji Vipavski dolini kaže bližnja vinska trgatev zelo dobro tako po kakovosti kot po količini.
Strokovnjaki cenijo, da bo znašal pridelek okrog 150 tisoč stotov, od tega pa več kot dve tretjini odpadeta na zasebne vinograde. Cena grozdja pri zadružnih kleteh znaša od 12 tisoč do 16 tisoč 500 dinarjev za stot.
Povprečno bi moralo priti nad 72 litrov vina na stot.
REVIZIJA POKOJNIN V SLOVENIJI
Zavarovanci v Sloveniji bodo odslej plačevali 150 starih dinarjev za zdravila, ki jih prejmejo na recept. Enotni prispevek 150 dinarjev bo veljal dotlej, dokler ne
i	bodo komunalne skupščine odločile drugače na osnovi povprečne cene receptov na svojem območju.
Do konca leta bodo izvedli tudi revizijo pokojnin. V revizijo bo prišlo okrog 16 tisoč pokojninskih odločb oziroma zahtevkov.
Med upokojenci je nastalo nezadovoljstvo zaradi razlik v pokojninah, ki nastajajo neodvisno od tega, kolikšno delovno dobo je posameznik dosegel, kakšen poklic je opravljal, koliko je zaslužil in koliko je prispeval za socialno zavarovanje.
Kako napravite kis iz vina
X7cftomfi oii b t> ni ub uiije
ifpomii/ii L7b piu-e &u>Qtoime vojne
m • m 15 ■ * a BRUSILOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916 •■»■■■ L»u/,. J. 1«.. ■ ■ o
Zbudi in pretrese me močnejši sunek, kot da bi se vagon zaletel v vagon. Dolgo sem kot omamljen. Kaj se je zgodilo? Ko se bolje predramim, se ne morem spomniti, kje sem. Tudi svojega oddelka ne spoznam. Prej sem imel nahrbtnik na polici, a sedaj je pri mojih nogah. Pa tudi police ni nikjer več. Gotovo so pretekle minute, preden sem se popolnoma zavedel. Tiho, da me ne bi zbudili, so preklopili dvojni deski z desne in leve police proti sredi in tako je nastal zgornji pod za ležanje. Štirje so zlezli gor in ležali. Trije pa so sedeli na sedežih kot jaz. V oddelku nas je bilo samo 8, prostora pa za 12.
Prišel je sprevodnik in mi prav počasi rekel: »Ne budeš kušatč?« Moje znanje ruščine je že toliko napredovalo, da sem vedel, da »kušat« pomeni »jesti«. Odgovoril sem: »Prosim kipjatok«. Vzel sem lonec iz krušnjaka. Takoj ga je vzel eden sopotnikov in izginil, a se je kmalu vrnil z več kot litrom vrele vode. Napravil sem si čaja, iz krušnjaka sem vzel še kruha in klobaso. Klobasa se mi je zdela preveč papricirana in zato je nisem jedel. Pač pa sem pojedel košček kruha z marmelado ter kos kruha samo s čajem. Zavedal sem se, da ne smem imeti prepolnega želodca na potovanju in sploh je bolje, da si malo pritržem.
Prisluškoval sem pogovoru sopotnikov in ujel besedo »Vinica«. Vmešal sem se v pogovor in vprašal: »Tu Vinica?« »Da, zdjes Vinica«, je bil odgovor. Torej smo.na isti progi, po kateri so nas pripeljali... Ničesar več nisem razumel. Dolgo smo stali na tej postaji in medtem sta dva vlaka z živinskimi vagoni odpeljala proti Kijevu. Mo-
goče sta vozila avstrijsKe ujetnike? Mogoče brata Janeza?
Končno pa je Je odpeljal tudi naš vlak. leuaj so sopotniki vstali in eden je snel mojo suknjo in krušnjak s kavlja in položil oboje na nanrbtniK.. Takoj so dvignili hrbtna naslanjala od sedežev m napravili srednji pod, na katerem je bilo prostora za 4 ležišča, torej za vse, ki smo še bili v oddelku. Kavnotako so naredili spodnji pod iz sedežev, katere so preklopili proti sredini. Dal sem razumeti, da ostanem na spodnjem podu, oni trije pa so zlezli na srednjega. V vagonu je bilo klepetanja in potem šepetanja dolgo v noč, a končno je vse utihnilo, razen koles, ki so enakomerno udarjala v sklopke tračnic.
Bil je že visok dan, ko sem se zbudil. Ostali so bili že zbujeni. Takoj so razdrli spalne pode in oddelek je bil tak, kot je pač v železniških vagonih. Jaz v kotu pri oknu, s krušnjakom in suknjo na kavlju, nahrbtnik pa na polici nad menoj. Trije izmed sopotnikov so se pripravljali, da izstopijo na prvi postaji, ki se je kmalu pokazala. Po mnogih tirih, ki so tekli v različne smeri, in po velikosti prometa na teh tirih je bilo vidno, da je to važno železniško križišče. Iskal sem kak napis in ko sem ga zagledal, sem sčrkoval: Zmerinka. To ime mi ni bilo tuje, mogoče še iz šolske zemljepisne ure. Ljudi pa vse črno na postaji, večinoma v vojaških oblekah. Iz našega vagona je izstopila dobra polovica potnikov, iz mojega oddelka pa trije. Gledal sem, kako so vlake trgali in jih zopet sestavljali. Tudi našega so raztrgali, potem pa nas prevažali gor in dol, sem in tja.	(Dalje)
»ŠTUDIJSKI DNEVI« SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
(Nadaljevanje s 4. strani)
močnim vplivom ideoloških skrajnosti (stalinizma in antikomunizma za vsako ceno), zaradi česar niso znali ustvariti mostu niti mod seboj, še manj pa z ostalim svetom. Slovenci smo še vedno zaprta družba, za katero je predvsem značilno ideološko izživljanje in je zato soočenje s stvarnostjo zelo boleče. Kot vzroke zaprtosti je predavatelj omeniil zlasti občutek stiske im nevarnosti, ki pa je večkrat odraz le duha življenjske nemoči. Dialog naj bi po predavateljevem mnenju omogočil predvsem premagati vse te škodljive pojave in pripomogel, da bi se Slovenci s smiselno organizacijo vključili v svetovno odprtost.
O dialogu je imel koreferat dr. Malej Poštovan, ki je obrazložil njegov pomen zlasti v luči zadnjega koncila. Sledili sta še predavanji dr. Vospernika iz Ceiovca in Draga Stoke iz Trsta o problemih današnje slovenske mladine.
Poudarili smo že, da je seminar glede na število udeležencev prav lepo uspel. Zanimive so bile tudi debate po vsakem predavanju. Kar je treba posebej poudariti, pa je duh prave bratske solidarnosti, strpnosti in krščanskega humanizma, ki je vse dni vladal med vsemi prisotnimi izobraženci. »Studijski dnevi« so zato pomemben dogodek za zamejske Slovence in je treba pobudnikom ter organizatorjem izreči toplo pohvalo in jim iskreno čestitati.
KOLONIJA SDD V DEVINU
(Nadaljevanje s 6. strani)
pomaganje, pospravljanje in bi na koncu prejel primerno nagrado. Organizirali bi lahko quiz-tek-movanja med 'četami ali pa posameznimi skupinami določene starostne dobe. Ce smo v obmorski koloniji: turnir v plavanju itd. Ogromne možnosti, za katere pa bi moralo poskrbeti ravnateljstvo kolonije skupaj z vzgojnim osebjem. To so seveda predlogi, ki bi jih bilo treba prihodnje leto nujno izvesti.
2. septembra pa je bilo naše kolonije konec. Otroci so preživeli mesec lepih dni in vsem je bilo težko zapustiti Devin.
Toda bliža se novo šolsko leto in zopet se bodo učili in delali in si tako zaslužili novo enomesečno letovanje v koloniji.
s. v.
Pokristjanjenje Slovencev ?•11
To domnevo potrjuje tudi ugotovitev koroškega etnografa Georga Graberja, da spominja obred ustoličenj v karantanskih knezov v nekaterih svojih elementih na ustoličenja skandinavskih knezov. Seveda Graberju ni prišlo na um, da bi bili mogli Slovenci prinesti ta obred že s seboj iz svoje prejšnje domovine, ampak je skušal s tem samo dokazati germanski izvor obreda in s tem nemški značaj Koroške že od vsega začetka, misleč da so bili Karantanci že od začetka pod vplivom germanskih sosedov., S tem je hotel podpreti nemške zahteve po Koroški. Pa tudi slovenskim zgodovinarjem in etnografom, ki so sicer odločno zavračali trditve Graberja in drugih nemško-avstrijskih zgodovinarjev in skušali dokazati izvirnost usto-ličevalnega obreda, ni prišlo niti od daleč na um, da bi skušali razložiti ta obred s tem, da bi mu iskali izvor v času pred priselitvijo Slovencev na današnje ozemlje. Trdovratno so se držali izmišljene in lagodne teorije o pradomovini Slovencev kot vseh ostalih Slovanov v »Zakarpatju« in o nekdanji enotnosti južnih Slovanov. Iz nje so seveda izvajali prav tako zgrešeno in nedokazljivo teorijo, da so poselili Slovenci svojo sedanjo domovino z juga, po dolinah rek navzgor, in da so se prvotno pojavili ob spodnji Donavi, med krdeli tistih Slovanov, ki so od tam vdirali v bizantinsko državo. Na tej zgrešeni teoriji,
ki pa je vse do najnovejšega časa veljala pri slovenskih zgodovinarjih za edino veljavno (ker je odgovarjala politični tezi jugoslovanstva oziroma tezi o skupnem izvoru in narodni enotnosti Južnih Slovanov, ki je bila tako draga režimom do leta 1941 ), je zgradil tudi Franc Šaleški Finžgar svoj priljubljeni »zgodovinski« roman »Pod svobodnimi soncem«, ki je morda bolj razširil in utrdil to napačno teorijo v zavesti slovenskih intelektualcev in vse slovenske javnosti kot vsi slovenski zgodovinarji skupaj.
Zaradi vere v tisto mitično Zakarpatje, izza katerega so baje prišli predniki Slovencev, tudi ni nič čudnega, da so skoro vsi slovenski zgodovinarji in etimologi iskali izvor besede »kosez« v tisti smeri:	pri davnih
Tračanih, pri Obrih, celo pri Turko-Tatarih. Kazak jim je bilo isto kot kosez, proti vsem jezikovnim zakonom. Prof. Ljudmil Hauptmann, ki je sicer po rodu Slovenec, pa je utemeljeval s tem namišljenim mongolskim izvorom besede kosez kar celo svojo teorijo o suženjskem značaju Slovencev. Trdil je, da so jim vedno v zgodovini gospodovali tujci, in si vztrajno prizadeval, da bi dokazal, da so ustanovili karantansko državo — Hrvati, da so bili Hrvati vsi karantanski knezi, pa tudi kosezi, ki so jih ustoličevali, Slovenci pa so bili njihovi sužnji. To teorijo je uporabil Hauptmann — kot piše Bogo Grafenauer v
svoji knjigi »Ustoličenje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev« (Ljubljana 1952, str, 32) — »v obrambo jugoslovenske-ga nacionalnega unitarizma«.
Da pa je prišla beseda kosez v slovenščino iz germanskega, to je saškega ali skandinavskega izrazoslovja, je očiten dokaz že v tem, da se v slovenščini dosledno izgovarja in se je vedno izgovarjala kosez, z razločnim in ostrim s, kar dokazuje, da je beseda sestavljenka ko(t)-sez, medtem ko se beseda kozak izgovarja vedno in povsod samo z z. Za jezikoslovce bi moralo biti jasno kot beli dan, da ni jezikovno med kosezom in kozakom nobene sorodnosti. In vendar se jih je zaradi premajhne kritičnosti dala cela vrsta zapeljati razlagi tistih, ki so izvajali koseza iz kozaka. To pa je seveda logično vodilo do teorij, kako so morali biti Slovenci nekdaj v pradomovini pod oblastjo kakega — turško-tatarskega plemena, ki jim je vsililo nadoblast svojega plemstva — kozakov. To pa je tudi že pomenilo, da so prišli Slovenci od-nekod z vzhoda, s step.
V	besedi kosez je morda res ključ do najstarejše slovenske zgodovine, do zgodovine slovenskega naroda v njegovi pradomovini, a v čisto drugačnem smislu, kot so menili ti površni ali tendenčni jezikoslovci in zgodovinarji. Ravno ta izraz nakazuje smer, iz katere so se Slovenci v resnici priselili v svoje sedanjo domovino.
(Dalje)
OTA IN BOM
Očetje, preberite!
Kakšnega očeta si želijo otroci
Naša rubrika ima sicer naslov »Žena in dom«, vendar bi se lahko glasila »Družina in dom«, kajti k domu spadajo tudi oče in otroci. In hudo je v tistih družinah, kjer ni očeta ali kjer je tako, kakor da bi ga ne bilo. Toda danes nimamo namena razpravljati o tem, kakšen naj bi bil mož na splošno nasproti ženi in vsej družini, ampak o čisto posebni plati družinskega življenja, to je o tem, kako si otroci predstavljajo dobrega, idealnega očeta, kakršnega si želijo.
Neki veliki južnonemški dnevnik je dosegel,
urejena.« Po otroškem mnenju bi bile primerne kazni: odtegnitev tedenskih denarnih prispevkov ali sladkarij, hišni zapor, prepoved, da bi Sli igrat nogomet ali namizni tenis ali pa bi morali razbito stvar plačati iz svojih prihrankov.
Otroci si tudi želijo očeta, ki se ne zanemarja. Želijo si mimo, harmonično družinsko vzdušje. Renata iz 6. razreda je zapisala: »Če je imel oče v trgovini neprijetnosti, je ves večer slabe volje. In svojo jezo strese tudi največkrat name, če bavarski nogometni prvoligaš izgubi.« Neka druga ie zapisala: »Jaz bi ne bila tako slabe volje, To mora storiti vedno moja mama. Če bi bita J tudi če je v pisarni! kdaj kaj narobe.« »Če bi me jaz oče, bi me že zanimalo, kakšen je moj otrok j kupci vznevoljili, bi se zaradi tega ne jezila ^ še v šoli.« Otroci pa bi tudi radi, da bi pokazal oče doma.« »Jaz ne bi zaradi vsake malenkosti takoj
več razumevanja za njihove šolske skrbi in da ne bi skočil takoj iz kože, če gre v šoli kdaj kaj narobe. Il-lctna Anncmarie je napisala: »Če prinesem domov slab red, me oče zmerja in dobim klofuto. Jaz bi napravila čisto drugače. Rekla bi: »Tako, prinesla si domov slab red. Jutri bova sedla in se začela učiti.«
Precej otrok se je pritožilo nad očetovimi kaz-
ila so v dveh miinchenskih šotah pisali nalogo nimi. 34’1'b otrok smatra svo:e očete sploh za pre-»Ce bi bil jaz moj oče...«, v kateri naj bi otro-stroge. 10% jih je mnenja, da oče »pregrdo« zmer-ci napisali, kakšni bi bili oni, če bi bili na oče- ja. (»lz.raz.ov kot »prismo:eni osel« bi jaz po mož-
tovem mestu. Nalogo je pisalo 144 dečkov in deklic od 4. do 7. razreda osnovne šole. Pri pregledovanju nalog se je pokazalo, da je za 14% otrok oče resnični vzor, 20% bi si želelo »čisto drugačnega očeta«, večina otrok pa je zapisala, da bi v mnogočem bili in ravnali drugače kakor njihov oče. Najznačilnejše stavke iz nalog je potem list objavil.
Neki deček je zapisal: »Že mnogokrat sem si mislil, da je moj oče tepec, pa ne more nič za to. če pa se vživim v njegov položaj, mislim drugače. Če bi bil jaz oče dveh otrok, bi prav tako ravnal kot on.« Mali Bernard je priznal, da se Z očetom vedno ne strinjata, vendar pa očeta zete spoštuje. Za Maksa pa je oče resnični vzor: »Vsi očetje ne razumejo toliko šale kot moj oče. Seveda bom vzgajal svoje otroke tudi jaz tako kot on.« Njegov sošolec Georg pa ie napisal: »S svojim očetom se lahko v resnici mimo pogovorim in mu lahko povem vse skrbi, ki mi mučijo srce. Zelo dobro me razume in bil bi zadnji, ki bi ne razumel, če napravim kdaj kaj narobe. On se tudi postavi za nas otroke. Jaz bi v resnici rad postal takšen, kot je on. In iskreno mi je žal za tiste dečke, ki nimajo takega očeta.«
Vendar je le sorazmerno malo otrok, ki bi hoteli biti takšni kot njihov oče. Sicer ga pohvalijo, vendar pa ne prikrivajo svojih kritik o njem. Marsikaj bi oni drugače naredili. Mnogi očetje bi se morali zamisliti ob teh otroških kritikah. Skoraj v vsaki drugi nalogi je stalo: »če bi! bil jaz mol oče, bi imel več časa za svojo družino.« Otroci si zete želijo, da bi bil oče več doma. Ni jim prav, da dela oče v službi toliko nadur, da prihaja tako pozno domov, in tudi ne njegovo »večno branje časnikov«. Neki deček je zapisal:
»Moj oče je vedno preveč utrujen.« Neki drugi ie zapisat: »Jaz ne bi toliko delal, potem bi lahko prišel prej domm> in bi lahko šel s svojim otrokom na sprehod. Jaz na primer sem največkrat sam In se moram sam zabavati, ker papa dela.« Georg je zapisal: »Ko bi jaz prišel zvečer z dela domov, hi se več raztovarjal z otroki in bi ne buVil vedno v časnik.« Mala Heidi pa je napisala: »Če bi bila jaz moj oče, bi se v nedeljo ip~ala s svoio hčerko. In ne bi samo ležala na zofi in snala.« Neki deček bi rad, da bi mu oče po prihodu iz službe popravil kote, a nima nikdar časa ali volje za to.
Vsi otroci si želijo, da bi očetje uporabili svoj prosti čas za to, da bi počenjali kaj skupaj z njimi. za igranje, pogovore, za izdelovanje kakih igrač in drugega, za skupno gledanje televizije in predvsem za nedeljske izlete v naravo. V skoro nolcnnci vseh nateg je prišla do izraza velika želja otrok po rednih družinskih izletih. Pri tem na otroci ne postavljate očetom kakih pretiranih zahtev. Po večini si želijo samo v gozd, pešhoie. izletov v hribe, skupnih malic v naravi in kake preproste igre —_ samo da bi prišli ven iz mesta. Samo Josef je imel čisto določno predstavo o tem, kaj bi rad: »Jaz bi si postavil hišo ob jezeru, potem bi se lahko ob koncu vsakega tedna odpeljali tja in bi nam ne bite treba samo posedati doma, ne da bi vedeli, kaj naj počnemo.«
Začudenje tistih, ki so pregledovali te otroške natege, je vzbudite dejstvo, da si 20% otrok želi, da bi si oče ob delavnikih vzel dovolj časa, da bi nadziral njihove domače natege. Dvanajstletna Re. nata je zapisala: »Moj oče ne gre nikoli k nobenemu učitelju, da bi vprašal, kakšna sem v šoli.
nosti ne uporabljal« — »Psovke kot »tepec«, »afna« itd., bi jaz. pri nas doma odpravil« — so zapisa-/•'). 15% otrok se je izrazilo proti pretepaniu, proti krivičnim zaušnicam, proti udarcem ob vsaki priložnosti. 12-letni Wolfgang je zapisal: »Jaz svo-■> ga sina ne bi vedno takoj namlatil z usnjenim pasom ali s »klopfarjem« no zadnji plati, kot pogosto nanravi moj oče. Jlarrv: »če bi bili moji otroci kdaj noredni bi Uh ne natepel za vsako malenkost. Jaz. svoi;h otrok gotovo ne bi prestrogo v-enal. kaiti potem bi se me vedno bali '•n w hi imeli ničesar od lepega otroštva.« Tega mišljenJa n tudi drugi: »7. otrobi se ne bi smete ravnati nretrdo. da ne nostaneio zakrknjeni.« — »»Preveč strogosti škoduje otrokom in počasi za-nadein v stanje neprestanega strahu.«
Skoro vsi otroci, ki so kritizirali očetovske vzeoinr metode, na so tudi napisali, kakšne ka--ni hi h'-tn no njihovem mnenju bolj učinkovite. Kram: »če b: mni sin lagal, se kujal ali predrzno odpnoarial hi na kar—ntal s hišnim zaporom, kaiti to V r>o mniem mišlieniu huje kot udarci.« Jana svoiih otrok tudi ne bi vedno takoj »nadrla«, amnak h:	mirno noslušata kaj bi radi, kajti
»mni otrok nai bi imel dober vzgled v meni.«
ttečinp	J,,,'	rjmti -—-o s*-im ne — remiš-
Urnim reakcUam in priporočajo: »Ne takoj zmerjati...« »Prvič še oprostiti.. « »Tudi otroci naj bi smeli povedati svoie Smeli h; c» branttt *e mislite, da se jim godi krivica... »Jaz bi se naj-nrej s svojim sinom pomenil in mu za kazen nekajkrat ne hi dal tedenske vsote za njegove majhne potrebe, in potem bi bita zame zadeva
vzkipela in delala kislega obraza.«
20% otrok je proti kajen u in pitju pri očetih, če bi bili oni očetje, bi si privoščili kvečjemu steklenico piva in eno do dve cigareti na dan. »Jaz ne bi vsega denarja zapil...« »Nikoli me ne bi našli zvečer v gostilni in sploh bi se kajenju. pit iti in igranhi za denar popolnoma odpovedal.« Otroci so tudi proti zapravljivim nakupom in ekstravagantnostim. Samo najmanjši (iz 4. razreda) in deklice (okrog 10%) sanjarijo včasih o kakem razkošju. Tako bi rade nekatere z letalom na počittiice ali pa bi si kupile, če bi bile oče, tehto. hišo s plavalnim bazenom, »konja in ponija za vsakega otroka«, velik avto, bel športni avto ali vite na Rivieri. Svoje otroke bi z avtom pošiliale v šote in vsako soboto k frizerju. Prav tolik odstotek otrok pa si želi skromnosti. Varčevali bi z denarjem in ga nosili v banko. »In otroci bi ne bili razvajeni. To sploh ne bi prišlo v noštev« ie. z.a višal neki deček. Neka dekltea na ie ttapisala: »Jaz. bi :im ne kupila vsega, kar bi si želeli. Ne bi Hm v vsem ugodila.«
Iz. v*eh nalog torej sledi, da si otroci, ki so pokazal1 ‘v teh "aloaah zeln veVko ra-sodnosti in razumevaina. želijo uravnovešenega, mirnega očeta. ki "e kriči nad niitni za vsako malenkost. Radi bi re z njim pri:azno pogovorili o svojih zadevah, in ž.eliio si. da bi pokazal razumevanje -a niihn-r »nrohleme«. Želiio si tudi. da bi imel čas rame. da bi Uh pettel vsaj ob nedeljah na sprehod. namesto da poleea v postelji ali na zofi ati da ramo bere časnike. Radi bi se včasih - nibn poigrali. hkrati na ž.eliio. da bi jih vzel resno — kakor tista deklica, ki si je želela, da h! jo oče -'utret tud; poljubil na lice. ne pa samo pnčopčknj ali uščipnil za dobro jutro Oče mora biti tud1 nravičen. ne sme delati razlike med otrok• in mora noznati iitero v kaznih. Otroci sovražilo telesne kazni, raiši so »zaprti«, s čimer so nagonsko pokazali čut za človeško dostojanstvo
Ni dvoma da si tudi naši otroci ž.eliio take očete. AH Vaš-' otroci imajo takega očeta?
ŠPORTNI
P H KGLE O
Edi Podbršček - mladinski državni rekorder
V organizaciji Športnega združenja »Bor« je bila v nedeljo na stadionu v Trstu atletska prireditev za naraščajnike. Sijajen rezultat je dosegel član goriške »Olimpije« Edi Podbr-šček, ki je vrgel kladivo 44,13 m daleč in je s tem postavil nov italijanski državni rekord za naraščajnike.
Zmagovalci ostalih disciplin pa so bili: troskok: Lakovič (Videm) 12.59, 100 m: Cirello (CSI Trst) 2'40"9, krogla: Taraboc-chia (Trst) 12.62, 300 m zapreke: Loganes (Trst). 43", 80 m: Pellegrini •. (Videm) 9"3 in štafeta 4x100 metrov: Videm 45"2.
Med mlajšimi naraščajniki je zmagal v metu kopja član »Bora« Kodrič z metom 39 m 94 cm.
LEPO PRIZNANJE ZA BORISA KOŠUTA
Boris Košuta, člain športnega društva »Bor« v Trstu, je bil uvrščen od Italijanske namiznoteniške zveze v prvo kategorijo namiznoteniških igrav-cev in to na 8. mesto v lestvici najboljših igrav-ccv v Italiji. To pomeni novo priznanje za Borisa Košuta in tudi za njegovo društvo »Bor«.
Novi mladinski državni rekorder Edi Pod-bršček je izrazit talent in slovenske športne organizacije bi mu morale posvetiti vso pozornost. Na žalost pa se slovenska športna javnost vse premalo zanima za take talente, ki jih je med slovensko mladino veliko, ker4 se še ne zaveda pomena športa v modernem življenju, zlasti tudi v življenju vsakega naroda.
 «---
»BOROVCI« V LJUBLJANI
Mladinska namiznoteniška ekipa »Bora« je v soboto gostovala1 v Ljubljani in odigrala nekaj bojev z mladimi takmovavci »Olimpije«, in proti igravcem »Ilirije«. Borovo ekipo so sestavljali v tekmi proti »Olimpiji« Adrijan Tavčar, Edi Bole in Emil Bole. Proti »Iliriji« pa1 sta igrala tekmo-vavec »Soffitte« Simeone Crechici (kot gost) in Adrijan Tavčar. Kljub dobri igri so »Borovci« Z gostom vred tekme izgubili.
ZMAGA V MILJAH
Košarkarji »Bora« so v torek na turnirju v Miljah premagali moštvo »Mivar« z rezultatom 34:18.
bi trenil, sem imel race na bregu. Navil sem si
*'ir lažn
PO BtrRGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR
Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ