Tečaj XVII. obertniške na List 48. . • MntùÏLta3 n -i*.. Ji' Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici jemane za ce]0 leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 30. novembra 1859 v tem pa je hirala kupeija in obertnija, in následek tega je bil, da si je pritergal vsak, kar je le mogel. Veliki po- Ali se dá zemljišni dávek še povikšati Dunajski časnik „Presse" je v svojem listu 205. in sestniki zemljis morajo delavce in svoje oskerbnike drago 206. pod nadpisom „der kleine Kapitalist" čudno pesem za- plačevati ; ni tedaj čuda, da tudi pri njih se je skerčil čistí krožil 9 rekši 9 da u zemljišni (gruntni) davki so prenizki! dobiček do malega; kmeta pa so dolgovi, davki 9 odkup in a tem, da se povikšajo 9 bi derzavna pomanjkava ljenje od desetnine in tlake tako deleč pripravile, da kos (deficit), ki se je poslednjih 10 let tako zlo narastla dala poravnati". > se kruha, razun ob velikih praznikih in kmalo po žetvi 9 je v več krajih bela vrana! To je prečuden svčt! On kaže, da nekteri dunajski časniki res brez prevdarka pišejo, kar jim v glavo šine 5 nič ne vejo, kako se godi kmetijam po dezelah da celo ktere bi radi naravnost obsodili v večje plačila. 9 Tako stojimo dan današnji, in pomoci ni. Pomagati v takih nadlogah more le čas, da se strune prehitro ne na- pnejo, ■■^■■■■Hl^HI morejo ; ampak da se poterpi z ljudmi, da se sčasoma opo druga pomoč pa je, da se kmetijam nakloni Kaj takega more le sovražnik našega cesarstva nasve- priložnost, za male činže dnarja na pósodo dobiti. Ne, da bi se prederznili „Malega kapitalista" preseči tovati, kteri ne pomisli, da cesarstva našega najkrepkejši steber je kmetijstvo, in da se cesarstvu samému hudo v računstvu in deržavnih dnarstvenih in gospodarskih vedah 9 godí 9 ne tudi, da bi se ustrašili njegovih nezmernih številk 55 ako kmetijstvo onemore. K sreči moremo misliti, da takih misel, kakor jih ima ktere kakor černá vojska „Kapitalistu" na papirji ple-kleine Kapitalist", nima naše vladařstvo, sicer bi presvitli šejo, da bi, kakor veše, zapeljale člověka, ktercrcu se ne cesar ne bili poklicali komisij, ki imajo razmere der- ljubi rajtati za njim in zvediti, ali je rajtenga tudi gotova 9 žavnih dohodkov in stroškov, deržavnih dolgov in davkov al to moremo iz večletnih domačih in druzih skušinj z natanko in do jedra pretresti in prevdariti ter svoje mnenje mirno vestjo reči 9 da kmetije, kolikor jim je moč 9 razodeti o vseh teh recéh. Ker pa je treba, da se taki nasveti kakor nasvet „ Ka « pitalist-a" ne pusté brez odgovora, se ni čuditi, da so se cesarju dajejo, kar je cesarjevega d a t i n e m or ej o. ' , J Res je, da katasterska cena 9 da pa čez moc * » » rezi od leta 1824 > po vzdignili veljavni možje in zavernili nepoklicanega svétnika kteri se je zemljišni davek odmeril, ni visoka; nizka je; v mnogih kmetijskih casnikih; tako, na priliko, v al vendar ni posebno nizka in tudi ni nenavadno nizka. dunajském časniku „Allg. Land- und Forstwirth. Zeitung Sedanja žitna cena je ne presega dosti 9 al zemljišni der k.-k. Landw. in Wien", v marskih kmetijskih novinah davek memo leta 1824 je dan današnji dvakrat večji 9 m 7) Mitth. der mâhr. schles. Gesellschaft" in še drugi. čez to je še navadnih in nenavadnih přiklad, ki še dobrih « v Ker vse to, kar ti časniki pise jo, je pri nas ravno tako, nam ni treba, naših domačih zadev drugač zagovarjati, kakor ravno s tem, kar je na priliko, marski znaša, 10 od sto čistega dohodka znašajo • • * časnik pisal. In ravno to naj veljá za odgovor „malému kapitalistu" iz naših slovenskih dežel. Zemljišni davek zdaj 36 od 100 gold, cistega dohodka stroški za obdelovanje zemljiš m'emo leta da večkrat mora kme- 1824 so gotovo trikrat večji, tako, tovavec svoje pridelke po tej ceni prodajati, kakor ga sa Omenjeni sostavek se tako-le glasi: Vsaka nova mega stanejo. rec ima dve strani in različne nasledke, taka je tudi z železnicami. One so kmetijstvu veliko dobrega naklonile, če mu to Ce „Kleine Kapitalist" morebiti tega ne verjame ali še ni dosti ? da bi spoznal, da kmetije res ne da so mu odperle ložjo in krajšo pot tjè in sèm al s morejo večjega davka plačevati, naj vzame uradne časnike tem so polajšale tudi drugim dalj ni m deželam vožnjo njih naših dežel v roke, in vidil bo, kako veliko, in skor vsako pridelkov, da je zdaj tu in tain na sejmih vse polno ptujega leto vec kmetij gré na kant. Pa popraša naj tudi, zlasti blaga, žita itd. To pa tare ceno domaćega pridelka. v takih krajih, ki niso blizo večjih mest, po kolikšni (Colne meje med ogersko in horvaško mejo so vzdig ceni se na kant djane zemljiša prodajajo, prepriča! drugi pridelki grejo brez colníne iz dezele se bo, da dosti dosti pod ceno v letu 1824 prerajtanega njene, in vino m v deželo, in následek je enak tistemu, ki so ga napravile čistega dohodka. železnice). Res je, da vse to se bo sčasoma poravnalo in pozabilo, kakor se poravna in pozabi vsaka reč, Žalostna ta resnica da so zemljiša čedalje manj al ti vredne, pa izvira iz več dobro znanih vzrokov, posebno pa stega, kterega izperva kaj tacega zadene, ga zadene hudo. tudi iz tega, da ni kredita. Ce ni mogoče, da bi kme Prizadeva si na vso moč, da bi le davke zmagal in kar je tovavec v potrebah dobil dnarja lahko in za majhen vp v f ^^m ® , moč po ceni vse přiděloval. — Z rajtengo pa: ali so davki primerni dohodkom? se je málokdo vkvarjal, in málokdo le pomislil to, da v tem, ko so se davki narašali, se ni nič zgodilo za to, da bi se polaj šali ljudém činž na pósodo, nadlog; mu tudi ni mogoče, da bi se rešil ne le, da ne more plačati, kar je dolžan, tudi ne more svoje zemlje obdelovati kakor je treba; pomnožiti ne more nič, zboljšati nič. In tako gré čedalje bolj rakovo pot 9 dohodki. Žitna cena je padla sila nizko, dnina delavcov pa je ostala tako visoka kakor je takrat bila, ko je vagan žita trikrat dražji bil. Dobre letine so dale veliko pridelka dokler nazadnje boben ne zapoje ? Pa naj praša „Kleine Kapitalist", kdo so posestniki na kant djanih zemljiš? in slišal bo, da ne sami nemarni in zanikerni kmetovavci, ampak veliko je takih, ki so bili nekdaj premožni gospodarji, kteri pa so po slabih letinah, pomanjkanji klaje, živinskih boleznih, izplačevanji dedšin svojim sodednikom (soerbom), prepisnih štibrah, ktere so mogli berž odrajtati, in po več druzih nadlogah v velike za-drege prišli, iz kterih se rešiti ne morejo, ker si ne morejo po lahki poti in z majhnim činžem, kakor nekdaj, potřeb-nega dnarja (kapitala) izposoditi. Ce se je vsa špekulacija naših dnarničarjev dandanašnji obernila na barantij o z akcijami in drugim papirjem in vse le sili na borso, ni čuda, da so se kapitali, ki so nekdaj bili kmetijstvu na pomoč, odtegnili sedaj kmetijstvu. Ali je pa po tem takem pravično, da bi se ravno zdaj, ko je kmetijstvo tako dnarne pomoci zapušeno, terjale od njega večje davšine? Dajte kmetijstvu dober kup dnarja, napravite pripravnih hipotekarnic, ne pa takih, kakor je národ na banka, ktera kmetu nič ne posodi, grajšakom pa le za tako visoke činže, da bi iz nje le tadaj na posodo jemati mogli, ako bi jim njih zemljiša velike dohodke donašale. Poslednjič pa pustite kmetijam potrebni čas, da se sčasoma opomorejo in izmotajo iz mnogih zadreg poslednjih let. Ako se vse to zgodi, tudi pri nas povišanje davkov ne bo strašilo več, kakor je zdaj, dokler je nadlog na vse straní, in beraška palica brez lastnega zadolženja caka marsikterega poštenega kmeta. Če „Kleine Kapitalist" nazadnje primerja posestnika zemljiš s posestnikom hiš, je taka primera popolnoma na-pačna, ker hišnik od hiše, ki mu gotov činž donaša, plačuje svoj davek, posestnik zemljiš pa mora svoj davek odrajtati, ceravno še ne vé, koliko čistega dohodka mu bo nesla zemlja njegova". > Dajte sadja dozoréti. Poznati, kdaj je to ali uno sadje zrelo, ni tako lahko, kakor marsikdo misli. Zrelost je pa dvojna: na drevesu in v hramu ali medilnici. Drevesna zrelost je, kader je sadje z drevesa za jesti že dobro, hra mna pa, ako se zgodi še le potem, ko je nekoliko časa obležalo, kakor na priliko zimske jabelka in hruške. Nektero sadje je tako, da se mora z drevja nekoliko časa poprej pobrati, preden popolnoma dozori, da svojo prijetno slast obderži, kakor, postavimo, marelice. Ce marelice na drevesu popolnoma dozorijo, so močnate in puste; tudi se take prezrele marelice ne dajo lahko kam dalje poslati. Ravno taka je skoraj tudi z breskvami, akoravno ni napačno, da te na drevesu za povžitek dozorijo. Med zgodnjimi hruškami jih je tudi veliko, ki naj se kakih osem dni oberajo ali otresejo, preden so popolnoma zrele, da dobre in prijetnega okusa ostanejo; zgodnje jabelka so pa, če na drevesu dozore, naj-» boljše; kdor jih pa za prodaj ima, jih mora ene dni pred obrati, preden so do dobrega zrele. Češplje in češnje se morajo na drevesu toliko časa pustiti, da popolnoma dozorijo, sicer nimajo prave slasti in dostikrat niso še za vžitek veliko prida. Jesensko in zimsko sadje dozori pa še le čez nekoliko tednov na kupu, ko se je že nekoliko časa medilo; nektere plemene dozore še le komaj tjè proti veliki noči. Proti koncu mesca kimovca se sploh pri nas vse iz vertov spravlja, in sadje trese ali pa obéra, ceravno ni popolnoma zrelo. Pri tem delu bi mogel sadjorejec saj tudi nekoliko na vreme paziti. Dostikrat je vreme mesca oktobra (kozo-perska) prav lepo in gorko; toraj bi bilo prav, da bi se nektero sadje delj časa na drevji pustilo, kakor na priliko: kosmači, pozne ozirnice, hruške za kuho, in z eno besedo, tako sadje sploh, ki rado zvene, da bi na drevesu bolj po-zorelo in v medilnici tako naglo gnjiti ne začelo. Kolikor pozneje je spomlad nastopila in kolikor hladneje je poletje bilo, toliko boljše bi za pozno sadje bilo, če bi se blizo do vseh Svetih na drevji pustilo. Tako pozno sadje se sme tudi brez vse skerbi in strahu, da bi ga tatje obrali, delj časa na drevji pustiti, ker tako sadje koj z drevesa je ne-užitno, in tatovom se po njem sline tako ne cedijo, da bi ga šli krast. ? . Veliko je tacih sadjorejcov, ki mislijo, da sadje za sušilo ne potřebuje, da bi popolnoma zrelo bilo. češ, da ga kupci ne bodo poznali, ali je bilo popolnoma zrelo obrano ali ne. Toda, kdor tako misli, sam sebe goljufa. Okus bo kupcu kmali oznanil, ali so bile češplje zrele otresene ali pa še nekoliko zelene, in marsikter sam sebe najbolj opehari, če nezrelo sadje za prodaj suši; zakaj če bi bil zrele češplje sušil, bi bil za cent zrelih še enkrat toliko skupil, kakor za kisle in nezrele, za ktere dostikrat noben človek ne mara. Gospodarske skušoje. (Krompir obvarovati gnjilobe). V 42. listu ste nas podučili, kako krompir gnjilobe obvarovati. Naj še jez eno pomoč v tej stvari po večletni skušnji povem, ki se je pri mojem očetu vselej dobro poterdila. Poskerbeli so namreč vsako leto, da se je krompir suh v klet (kelder) pospravil, in ga dali, kolikor ga je bilo treba za seme prihodnje leto, kakor vi učite, na celó majhne kupe na suh pesek nasuti, da se krompir krompirja ni dotaknil, in da ga je pepél popolnoma pokril. Povem vam, da v vigredi (spomladi) med sto ništa dva pokvarjena bila. Tako se v pepelu tudi košta nj delj časa dobro ohrani. Fr. V. (Kop i tne mazila). Mazilo za kerhke kopita: Vzemi 2 lota rum enega voska, 4 lote loja, 6 lotov pa ribje masti; raztopi vse skupaj na žerjavici in maži s tem mazilom pridno konjske kopita. Ce hočeš černo mazilo imeti, prideni mu nekoliko saj, pa nikdar toliko, da bi bilo mazilo gosto kakor navadni kolomaz. — Mazilo za mehke ali tako imenovane vodene kopita: Vzemi rum enega voska in terpentina (smole), vsacega 2 lota; stopi na žerjavici; prideni svinjske masti in lané nega olja, vsacega po 4 lote, in pomaži s tem mazilom celo kopito, posebno pa tudi kožo nad kopitom (ko-pitno krono). — Mazilo za konje, kteri morajo pogostoma po vodi iu močirji bresti: Vzemi 8 lotov smolnjaka, s kterim se kola mažejo, in pa 24 lotov svinjske masti, zmešaj vse skupaj in maži s tem mazilom vsaki dan pridno konjske kopita. (Pomoč zoper miši na polji). „Novice" so že enkrat priporočale, da ni skor bolje reči zoper poljske miši kakor sta pšenica in ječmen v močnem lugu iz hrastovih derv tako dolgo namakana, da se začneta napenjati; nekoliko tako namočenih pa potem spet posušenih zern se verže v luknje, ki so jih miši ravno kar na polji napravile. Sedaj moremo spet povedati, da se je to letošnje poletje, čeravno ni bilo veliko miš, spet kaj dobro poterdilo v več krajih Ceskega, kjer so kmetovavci tako pšenico ali tak ječmen skušali. — Ker je ta pomoč dober kup, se lahko opravi in ni nobeni drugi živini škodljiva, jo iznova priporočamo našim kmetovavcom. „Preuss. landw. Industrieblatt." Od vsega kaj, kar človek jé in pije. IL Različnost živeža v obče. (Dalje). Kaj pa, ako bi kter živež tak bil, da more člověku sam življenje ohraniti in ako bi tak živež razkrojili v njegove obstojné dele, ali bi ne dobili po tem prave mere za razdelitev človeškega živeža sploh? In glejte! tak živež, ki je člověku sam zadosti za življenje, če bi tudi druzega nič ne vžil, imamo, — imamo ga v mleka. Mleko je pervak med vsemi živeži i čez preiivati. Clovek, kteri si išče svojega ziveza iz rastlinstva mleko ga ni nobenega, ki bi vse lastnosti redivne hrane je krotkega serca, zavoljo tega ljubi tudi mir tako lepo združene imel. Modra natura, nad ktero se nespametne matere, f Med vsemi rastlinskimi živeži so najpoglavitniši tisti Štirka in razni per vins k ki kteri m v sebi imajo svojemu detetu ne privošijo mleka iz pers svojih, tolikrát snovi so naj vazněji deli vsega, kar se od njih rabi. Nobena in tolikrát pregrešé, je zmešala in napravila dojenčku re- druga rastlinska hrana ne redi tako dobro in tako stano- divno hrano v najbolji razmeri v ml ek u ma ternem. f vitno kakor m v kterem je obilo ogelj V mléku so solí, cuker, mast (tolša) in nekaj, kar je prot v kterem je dosti gnj ca, in pa Kdor tedaj hoče mor heljaku zlo zlo podobno. Ti c ve ter i snutki nadome- ljudem in zivalim tecnega in zdravega živeža dati, se stujejo poglavitne stvari, iz kterih je večina jedíl človeških rastlin deržati, od kterih moko dobivamo. Največ te^a sostavljena, dasiravno ne vseh. Soli, tolša in beljak, tečnega močca in proteina je shranjenega v gomoljnicah ali pa tudi soli, cuker in beljak so tedaj troji ob- (krompirji, repi itd.), koreninah ... . . a • V • . V . 1 • • i • • « «i > V t teb stojni deli, kteri so za rejo života cez vse potrebni. 3 razrede živežev Oni kteri so. da tako rečemo y v in menih y in to so izgledi za jedro vseh jedí in pijač Ako damo tem razredom splošne imena, dobimo potem: zmés pervič: živež iz verste neorganskih ali rudninskih Za y močnatimi živeži pridejo taki, v kterih je cuker toliko bolj, ker se v vecini njih nahaja nekaka močca in cukra. Tacih rastlinskih živežev y v kterih se močec in reči, drugič iz verste organske (rastlinske in zivalske), cuker z rastlinskimi kislinami nahaja, je mnogo toda brez gnjilca, in tretjic: v organsk e, v kterih znanih; v*vec druzih je pa mastno olje, gumi, beljak itd. je več ali manj gnjilca. Ako pomislimo Neorganske (rudninske) pervine se nahajajo v naših „botanische Streifziige Ci kakor profesor Unger v svojih pravi da se vseh živežev ne živežih v mnogoterih z vez ah, in tako, postavimo 5 naha jamo v njih kuhinsko sol in druge soli poznamo, kterih se ljudje po širocem svetu poslužujejo, y kali (pepelik, smemo vseh rastlinskih plemen skupaj gotovo čez 1000 potašelj), natron, apno, perst, železno rujo Organski živeži, spat j grenko plavik ali jedovec (Fluss- rajtati, in ako rajtamo po srednji meri na vsako pleme le « ; 10 ali 12 verst, v ktere so se po človeškem obdelovanji v kterih ni nič gnjilca, obstoje razcepile, preseže število rastlin, ktere si je človek v svojo deloma iz ogelj ca, vodenca in kiselca, kteri se mo- hrano podvergel 5 gotovo 10,000 različnih sort. rejo v tolše premeniti; imenujejo jih po Mole s eho ttu ____i'„__cl „u * „i x a «î «a r n mastivceu ali „tolšarje* (Fettbildner) y to je > take Da je ena rastlina bolj ali manj redivna memo druge se ravná po delih in s n u t k i h, iz kterih je sostavljena. y iz kterih se v človeškem životu mast ali tolša napravlja; Skoraj v vsakem rastlinskem živežu je več deloma so pa že napravljene tolse, ktere so tudi iz močca, tolše in vlečca y to je » ali manj tište stvari, ktera je v ogelj ca, vodenca in kiselca sostovljene. Najimenitniši masti vci ali tolšarji so štirka (moka), gumi in pa cuker. X i V» 1 1 __ • ___ • ____ rastlinstvu to, kar je dlacec ali lepec (lim) v zivalstvu ker se vleče in je zmočen in ima y svoje ime zavoljo tega, y želei ali limu podoben in je vzrok, da se more z moke Ziveži pa, kteri so iz vec pervin ali elementov so- kruh peči stavljeni kakor mastivci in tolse > so organski v « v • zívezi y v Ako je v kakem živežu enega teh snovov premalo y kterih je več ali manj gnjilca. Tři sem se štejejo zlasti beljakovci, to je, taki, ki imajo beljaku podobne reci v nas v f uce kemija in kuharske skusnje, da se mora vsakemu koliko toliko teh snovov pridjati. Tako jemo kruh z sebi, in kteri imajo svoje ime po beljaku kurjega jajca, maselnikom (putrom), ker ima moka sama po sebi malo živežu Te tri razrede živeža dobiva človek iz živalstva in tolše ali masti v sebi y ali pa jémo sir s kruhom y da rastlinstva. s sirom nadomestimo velcec kruha. Tako jemo s krompirjem nasi In tako smo dospěli do razdelitve, po kteri se vsi še kako drugo tečno jed, na priliko, meso V * V A V • • V # li 1 • I I • I i • « m . « « 1 • Ai-t y tako beli m o živeži (naj so iz zivalstva ali rastlinstva) v tri zelje z mastjo, salato z olj em itd. poglavne verste delć: V vseh rastlinah, ktere se dajo srove uživati y je 1. v živež y kteri se imenuje zivez za sopenje, ker veliko vode. Kadar kaj kuhamo, pridevamo tedaj dosti nam sopsti pomaga; tu sem se štejejo vse masti (tolse) krat vode k jedilom, ktere kuhamo in mastivci, štirka, gumi, pektin ali rastlinska zamesimo z vodo. y tudi moko za kruh želea, nektere rastlinske kisline in razne verste cukra. Z nobeno jedjo ne moremo ' svojemu životu dolgo potrebne podpore dajati, ako ni v nji močca ali cukra ali » na 2. v drugi versti je zivez, iz kterega se delajo meso, druzih primernih gnjilca prostih snovov na eni hrustanci, kosti itd.; tù sem se štejej j : v le cee drugi strani pa ne vlečca (želčca) ali druzih tacih snutkov y kite, (Kleber), dlacec (Faserstoff) itd. 3. v tretjo versto spadajo rudninske soli, namreč kuhinska sol, fosforo-kislo apno itd. y reči ali kteri imajo kaj gnjilca v sebi. Raba mnogoterih živežev se ravná po podnebji, v Po tem vvodu sploh hoćemo naše navadne jedi in pi kterem ljudje živijo, po delu, s kterim se človek ukvarja itd., in v tem je velik razloček. Tako na priliko povžijejo jače bolj na drobno pregledati, da bomo njih tečnost in severni narodi ne samo več temuč tudi bolj tolstih (mastnih) « a « mm « < t * ti« V • 1 • • - — _ A . v • ». « a « j redivnost in zavoljo tega tudi njih vecjo ali vrednost pri našem gospodarstvu bolje spoznali. manjso jedi y kakor prebivavci južnih krajev; tako mora tudi kmet in delavec več vlečca (zelcca) v svoji hrani imeti, kakor Nadjamo se svojim braveom v tem marsikaj mikav nega y pa tudi koristnega povedati. učeni, kteri le sedí. III Od ziveza ? ki ga človek dobiva iz rastlinstva. Govorili snio o tečnosti rastlinskih živežev sploh? obernimo sedaj svojo pozornost na najimenitniše tajistih Začnimo naj pervo z živeži iz rastlinstva. Nič ni (Dalje sledi.) divjega cloveka bolj močno predelalo in mu sirovost sleklo, kakor to, da se je živeža iz rastlinstva privadil. Nahajajo se sicer tudi v rastlinah nekteri deli, iz kterih kri in meso žival obstojí Glasi cesarskem ukazu y al sila velik je razloček med tem y kl dolocuje učbeni jezik v različnih deželah kako si prilastuje clovek živež iz rastlinstva, in pa med tem, kako ga dobiva iz živalstva! našega cesarstva Kar dobiva človek iz rastlinstva, za to se mu ni To , čto sem se namenil pisati sedaj o bogoslovji, treba ne vojskovati ne bojevati z naturo in nikoli kervi ne zadeva prav za prav ministerskoga ukaza, vendar se 3Ï8 ujema ž njim, ker gimnazija je podlaga bogoslovja. Zato naj progovornim tu, čto mislim o tem. O bogoslovji bi bil davno uže rad nečto progovoril, i čto sem mislil i premišljeval o toj prevažnoj stvari, to hočem odkritoserčno pa smemo povedati. Ali dobro zadenem, Bogu budi k časti; ako se meni neka besedica so vsem prav ne oberne, ne zamerite; vse čto napišem, izvira iz dobroga namena. Jaz želim samo pravicu povedati, svetoj veri i našemu narodu koristiti: Ilpaniiia je ftibTe EOJKje (Pravica je dete božje). Duhovski stan je častitljiv stan v vsakom narodu: za Slovence pa ni samo častitljiv, nego je i verlo vážen v domorodnom smislu. Svetovna slovenska gospoda se je uže pred davnim našemu narodu izneverila, slovenski žlahniki, vojevodi i knezi su zapustili slovenske običaje, svoj prirodni jezik i svoj narod i su se spremenili v neke neznane ritarje, kteri su ritali kakor ptujci med svojim narodom. Cele veke najdeš med svetovnoj gospodoj jedva (kumaj) dva, tri pare rodoljubnih muž, kakor su bili Janezv plemeniti Ungnad, Franul plemeniti Weissenthurn, baron Ziga Cojs. Vse, čto se je štelo med izobražene, vse se je od našega naroda čepilo, ne samo gospoda, nego i priprosti mestljani i uže sami rukodelci su se po tuđjinstvu slinuli, ako su le šiltastu kapicu si kupiti zamogli. Castitljivo duhovničtvo naše je pak ostalo svojemu zapuščenomu narodu vemo, je njegovalo i izobraževalo, kolikor je moglo i znalo domaći jezik i dobroserčno ljudstvo slovensko. Duhovniki su bili v tistih žalostnih časih našemu narodu i žlahniki i plemići, učitelji i zagovorniki, oni su bili onda narodu našemu „otci i Majica". V novejšem času se je to sicer s svetovnoj gospodoj na bolje obernilo; sada imamo uže blizo v vsakom stanu, hvala Bogu! nekoliko rodoljubnih gospodov — da nam jih Bog ohrani i pomnoži ! Al vendar tudi za napred, kakor do sadaj mora biti naša duhovščina steber svete vere i nravnosti, steber iskrenoga rodoljubja. Duhovniki se pa izobražuju po bogosloviji v seminiščih, i to kaže, kako neizmerno imenitne su dobro osnovane bogoslovije i seminišča, ker iz njih se očekuju pobožni, krepki, rodoljubni duš ni i narodni pasti rj i. Da progovorim o stvari samoj. Večji del predmetov se razlaga i uči v bogosloviji po latinsko, samo nekteri po nemečko, po slovensko samo slovnica, pa nektere slovenske pridige, nekde samo po dve, tri v četverih letih! V Ljubljani je malo bolje, tam se razlaga tudi pastirstvo po slovensko. Družbeni jezik v naših seminiščih je nemećki, nekde latinski ali italijanski. K slovenskim pridigam i keršanskim naukom se naši bogo-slovci do sada niso vodili" — morebiti samo v Ljubljani. Juterne i večerne molitve, molitve pred jedjoj i po jedi se opravljaju večji del po latinsko, nekada i po nemečko; po slovensko javno moliti ni navada. Srečen bogoslovec, kteri je od mladosti ješče navadjen po slovensko moliti, i moli vsaj po slovensko tada, kadar moli skrivši sam za-se. Latinščina ima v svojej oblasti večji del naukov, nektere nauke ima nemščina, — slovenščina — najvažnejši jezik slovenskoga duhovnika — je samo kakor iz milosti priteknjena. Nekada je bila latinščina najimenitnejši i med izobraženimi ljudmí najširjenejši jezik. Vsi učeni ljudi iz-obraženih narodov su si pridobili svoju učenost po latin-ščini, vsi nauki su se razlagali i učili po latinsko, vse znanstvene i naučne knjige su se izdavale po latinsko, vladarji su si dopisovali po latinsko, latinščina je bila službeni jezik po uradih i pisarnicah vsem izobraženim narodom zapadne Evrope. Za tista vremena je bilo koristno i ne-obhodno potrebno, malo da ne vse nauke v učiliščih razla-gati po latinsko, ker se je mogel človek izobraziti samo po latinščini. Sada su vremena vsa druga; spremcnilo seje mnogo, spremeniti bi se imelo mnogo gledé podučevavnoga jezika. *) Slabo bi učen človek izhadjal sada. ako bi samo ^^ ^^^ to hotel citati, cto se izdaja po latinsko. Vladarji si sada dopisuju po francuzko, podućevavni jezik v učilnicah. službeni jezik v uradih i pisarnicah, književni jezik, v ktero m se tiskaju knjige naučne i znanstvene, skoro vse je sada vsem izobraženim narodom njih materinski jezik, to je, Francuzom francuski, Angležem angleški, Rusom ruski, Nemcom nemecki, Italijanom italijanski. Latinščina je sada jezik mertev izurnerlih starih poganskih Latincov i sveti bogoslužbeni jezik latinskoga duhovnika rimokatoliškoga. Po latinsko se bere sveta meša i časoslov (breviar) i se dele svete tajne (sv. sakramenti). I akoravno se dogmatika i moral razlagata so vsem po latinsko, vendar med sto duhovniki slovenskimi komaj jeden ima redku priložnost pridigati, spovcdovati, bolnike obhadjati, ženine i neveste za sveti zakon pripravljati po latinsko, i ješče tada, kadar se to zgodi, se čini večji del samo iz neke osobite osobitosti več, kakor iz prave potrebe. Po nemečko ima duhovnik na Slovenskem tudi malo opraviti i to skoro vse samo pisarničke stvari, na primer: napisati kaku svedočbu ali kaku listinu ( Ausweis), poslati kaki dopis uradom svetovnim ali duhovnim. To je blizo vse. Ako se naleti kaka zapletenejša pravda, mora se duhovnik, kakor vsaki drugi človek, obernuti ua odvetnika (notarja). Največ opravil imaju duhovniki na Slovenskem naravno po slovensko. Po slovensko moraju v pridigah i v keršanskih naukih v cerkvi i v učilnici raz-lagati resnice vers ke (dogmatiku) i resnice nravne (moralu), po slovensko moraju podučevati v spovedi spokornike, po slovensko to laž i ti bolnike, po slovensko moraju moliti, po slovensko se pogovarjati s svojemi ovčicami. Dalje: ako ravno se bere sveta meša i se Ipoe svete tajne (sv. sakramenti) po latinsko, se mora vendar slovenskim kristjanom razlagati tudi sveta meša i vse svete tajne po slovensko. Slovenščina je duhovnika na Sloveuskem potrebna, kakor vsakdanji kruh, od nje bi se moglo reči po latinsko: „si expellas furca, tamen usque redibit", po slovensko: „brani se slovenščine kakor hočeš, ona ti priburi pri vratah, pri durih, pri vsih oknih i linah sopet v hišu". Po slovensko ima duhovnik na Slovenskem največ opravil — po slovensko se pa v bogosloviji uči najmanje predmetov! Da je latinščina v bogosloviji tako rameno razširjena, to bogoslovcem drugih narodov mnogo škoduje; oni imaju pri vsem tem ješče ćasa i priložnosti dosta, popolno naučiti se svojega materiuskoga jezika; nam Slovencom pa pobere v bogoslovji večji del časa latinščina ; čto njej ostane, pobere nemščina i našemu jeziku ne ostane nič, ali vsaj tako malo, da skoro nije vredno spomenjati. To je za slovenske duhovnike velika težava, i za duhovsku službu velika škoda« Deček star dvanajst ali trinajst let se podá iz doma študirat; slovenščine zná toliko, kolikor je more znati tak fantalin; za tem študira dvanajst ali trinajst let, da se izuči za duhovnika; učil se je v tem dolgom času skoro vse po nemečko i po latinsko, od maloga znanstva slovenščine, čto je deček znal, je velik del pozabil. Vsakomu kmetu prebivajučemu na Slovenskem teče slovenščina gladkeje, nego takomu študira-nomu člověku; neredko se prigodi tudi izverstnomu, pridnoma i pobožnomu dijaku, da v tolikih letih pozabi slovenski ker-šanski nauk, kteroga je doma v početnoj učilnici izverstno znal; da zná vse prav izverstno razložiti po nemečko i po *) V poterjenje tega, kar tù častiti gospod pisatelj zastran latinskega jezika piše, povemo tudi mi iz svojega to, da nekdaj smo se učili na Dunaji večidel vse zdraviloznanstvo v latinském jeziku, — dandanašnji je latinski jezik popolnoma overžen v teh šolah. Slavni njih učniki so naravnost rekli, da mertvi latinski jezik, ker nima besed za znajdbe dandanašnjega časa, je le overa potrebnega napredka. In res jo taka. Vřed. 379 latinsko, pa po slovensko recitirati od besede do besede deset božjih, pet cerkvenih zapoved, sedem poglavitnih grehov, šest grehov zoper sv. Duha, devet tudjih grehov, toga se je do dobroga odvadil ali pozabil, i ako vse to dobro od slova do slova ješče po slovensko recitirati, povedati zná, toga nisu krive naše gimnazije i bogoslovije. Leta i leta se uči dijak skoro vse predmete po latinsko i po iie-mečko, — sada pride za kaplana i v jeden mah znaj vse te predmete izverstno po slovensko. Kako je to težko, to ne znam dopovedati, to se mora samo grenko skusiti i bridko čutiti. Jaz sem imel od nekada veselje do slovenščine, sem se je rad učil i vadil, — i nisem nikak latinski Ciceron, pa odkritoserčno obstojim, da sem od početka svojega duhovškoga službovanja ložeje pridigal po latinsko, nego po slovensko. Vsega toga pa nisu krivi niti učitelji niti dijaki, nego samo neprikladna osnova učivna, po kteraj se ne razlagaju nauki v tistom jeziku, v kterem moraju slovenski duhovniki uradovati i službovati. Za nemečke i italijanske bogoslovce su predmeti bogo-slovski tako uredjeni gledé podučevavnoga jezika, da se nič lepše želeti ne more; oni moraju znati dva jezika ma-teriuski i latinski i obedva se lehko popolnoma naučé; zato ostani za te bogoslovce učivna osnova, kakor do sada. Za slovenske bogoslovce bi se pak imelo v bogosloviji razlagati i učiti: po latinsko vse to, čto slovenski duhovnik opravlja po latinsko, to je: obredoslovje (liturgika) i vse, čto zadene obrede svete meša, časoslova, i delenja svetih sakrameutov; 4 po nemečko vse to, čto slovenski duhovnik opravlja po nemečko, to je: duhovna pisava (geistlicher Geschaftsstil) ; skusiti bi se mogla duhovna pisava tudi po slovensko; težko bi ne bilo, pa gotovo bi bilo po gospodsko; tudi se nič ne smcmo zareči, ali ne budemo nekoliko potřebovali danes ali jutri tudi duhovsku pisavu slovensku. Nekteri predmeti bi se mogli razlagati ali po latinsko ali po nemečko, kakor je do sada bila navada, ali kakor to zaukaže dotična oblast; taki predmeti su: cer-kevno pravdoslovje (jus), uvod v sveto pismo, višje razlaganje svetoga pisma (hermeneutica) i tako dalje. Po slovensko zadnjič bi se imelo razlagati vse to, čto slovenski duhovnik opravlja po slovensko, to je: resnice verske (^dogmatiku), res ni ce nravne (moralu), nauk pokor 11 ičtva (Beichtstuhl), nauk ofciskovanja bolnikov (Krankenbesuch), petje slovenskih, med narodom najobičnejših, cerkevnih pesni, molitve juterne i večerne, pred jedjoj i po jedi i druge pobožnosti. K božjej službi, k pridigam i k keršanskim naukom bi imeli slovenski bogoslovci hoditi v slovensku cerkev. Začto bi se pa vse to imelo učiti po slovensko? Samo zato, ker bude slovenski duhovnik moral vse to po slovensko opravljati; zato se mora toga po slovensko učiti i se vaditi, da bude po slovensko dobro znal. Sada najimenitnejše od vsega: Družtveni jezik slovenskih bogoslovcev bi imel biti v seminišču sovsem slovenski — drugače nije rnoguče navaditi se gladko govoriti po slovensko; v tem bi imel bogoslovec dobiti vsakoga leta svoj znak (Klasse), pri tem bi se pa ne imelo gledati, kako učeno i kako književno da govori, nego kako rad i kako gladko i lehko da se pogovarja. Te znak bi imel veljati za naj-imenitnejšega iz vseh znakov drugih predmetov. K čemu bi bila vsa učenost, ako bi sloveuščinu herdjavo lomil, ako bi se člověku beseda ne odletela? Vse to bi se dalo verlo lehko tako osnovati v bogo-slovijah i v seminiščih, v kterih su bogoslovci blizo vsi samo Slovenci, kakor je to v bogosloviji labudskoj i ljubljanskoj ; malo težje bi se dalo tako uravnati, kde su bogoslovci različne narodnosti, kakor je to v seminišču celov-skom, kde su namešani Slovenci i Nemci, i v Goričkom, kde su Slaveni i Italijani. Pa tudi tù bi lehko se vodili bogoslovci nemečki k pridigam i keršanskim naukom ne-mečkim, Italijani k italijanskim, Slovenci pa v cerkev slovensku; lehko bi v seminišču se porazdelili po jispah tako, da bi prebivali bogoslovci slovenski vkupa i da bi imeli priložnost v družbi se pogovarjati po slovensko. Nič bi tudi ne bilo nemogućega, da bi nekteri bogoslovski predmeti se razlagali Slovencom po slovensko oddeljeno od Nemcov i Italijanov. Težje bi bilo obernuti to stvar tako, da bi Slovenci se tudi javno po slovensko moliti i peti na-vadjali. Pa krepka pravična volja bi si lahko v tem pomagala. Matija Majar. Družtvo^ sv. Mohora. (Konec.) Da si pa družba lože pridobi dobrih in njeni nameri primernih bukev in spisov, bo plačevala gg. pisavcom iz-virne sostavke po 9 gold, za tiskano pólo v majhni obliki kakor jo kaže molitevna knjiga ^Marije rožincvet), poslo-venjene pa po 6 gold.; če se bodo pa tiskali na velikr osmerki, jim bo dajala za pólo po 3 gold. več. V družbo sv. Mohora mora stopiti vsakdo brez raz-ločka stanů in starosti. Družniki so pa: a) letni in b) d 0 s m e r t n i. a) Letni družnik postane vsak, kdor plača vsako leto po enem goldinarji v družbino dnarnico; kakor pa hitro za kako leto ne odrajta določenega plačila, neha spet družnik biti za nekaj časa ali za vselej, kakor je njegova volja. b) Med dosmertne družnike ali utemeljitelje družbe sv. Mohora se pa zapiše vsak, kdor plača v družbino matico v kovaném dnarji ali v bankovcih petnajst goldinarjev na enkrat, ali po 7 gold. 50 kr. vsaj dvakrat v teku enega leta; kdor bi pa svojega polovičnega plačila v družbino matico pred pretekom ustanovljenega obroka ne odrajtal, bi zgubil pravico do njega. S tem plačilom si pri-dobijo dosmertni družniki pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in farně bukvarnice za vse čase svojega obstanka. - Ime vsakega dosmertnega družnika se vpiše v matični zapisnik in se mu pošlje v častno znamenje, da se šteje med utemeljitelje družbe sv. Mohora, listnica s podobo sv. Mohora, ki jo podpišeta razun vodja in tajnika vsaj še dva druga odbornika. Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja in letnina letnih družnikov se smejo obraćati v natiskovanje družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala bo pa matica: a) po vplačilih dosmertnih družnikov; b) po dobrovoljnih darilih; c) po darilih tistih gg. pisavcov, ki družbi svoje spise brez plačila prepuščajo, in d) po tistih denarjih, ki jih bo vsako leto dala kupčijska razprodaja družbinih bukev. ' Ta osnova že velja za leto 1860. Prosimo lepo, da se naši domorodci, kterih po vseh slovenskih kronovinah ne manjka, po tem ravnajo že leta 1860! Družbine pravila ali postave, ki bojo obsegale vse bolj na drobno in tenko, naznanimo tedaj, ko bode ta reč celó do konca dognana in poravnana; gotovo se to zgodi skoraj. — Z veseljem naznanjajo tudi „Novice" svojim bravcom to prenaredbo družtva sv. Mohora, ker ta pot, ki jo misli sL družtvo 0 napravi svojih knjižic vprihodnje nastopiti, in pa manjše plačilo družbenikov, se ujema popolnoma s tem, kar so one že pred štirimi leti svetovale. Sedaj bo šlo le za to, da se po oglašenih pravilih dobre reči vsake verste izberajo, — da nobena če tudi dobra reč ne bo predolga, 380 y- in da bo vse pisano v čednem domaćem jezika. Vred- dilo se je eno nedeljo večer več fantinov v ondašnji kerčmi nistvu je izročena lepa naloga in tudi ne pretežka ; nadjamo kjer so že pozno ponoči eden drugemu napivali, pesmi preda jo bo hvalevredno doverševalo. Družbenikov pa go- pevali in mnoge burke uganjali. Ko se jim je vince že zlo se OV , UU JV HIM.V.IVUUU V. ® UUW"U1IIU T ^ W W v,. m . .» " " » ~ V © "J---- "" ^ ~ J ' J ~ tovo manjkalo ne bode, ker ne le domoljubi vsi bojo radi v glavo zakadilo, si kave (kofeta) napraviti velijo, ktera položili bankovec vsako leto na oltar domovine, podpíraje navadno vinjene možgane izvedruje. Kerčmar, kteri kave doma namen, MHHHHjHHH zmagali leto in dan en goldinarček in radi stopili v družtvo pa tudi vsi naši bolj omikani kmetje bojo imel ni, pokliče hčerko in jo kar hitro v štacuno po njo y pošlje. Kerčmar je po svojem narečji besedo r> s ej :u vselej veliko koristnega in mikav „saj" izgovoril. Reče tedaj hčerki: ;.Marijanca, teci hitro ki jim bo za mali dnar dajalo nega berila v dolgih zimskih večerih in pa v nedeljah in v štacuno in prosi štacunarja, naj ti en funt kave dá y ako praznikih. Dobro srečo tedaj in vesel zacetek! je pa en funt dati ne more, naj ti pa saj pol funta dá IU Eden ponoćnih paj daše v, ki je ravno blizo vrat sedel sliši y y Slovstvo domaće da je kerčmar hčer po saj v štacuno poslal. V tem hipu pové svojim tovaršem, da jim kerčmar namesto černe kave ? . ~ m y m ■■ H^H Koledar slovenski za prestopno leto 1860. Spisal Peter saj skuhati hoče; kar hitro izza mize skočijo in nad kerč-Mitzing er. farnik postojnski. V Ljubljani zalozil Janez marja planejo, ter ga tako dolgo sèm ter tjè sučejo, dokler Giontini. Natisnil J. Rudolf Milic. leto Koled e d in a lovenski in Pratika sta za prihodnj koledarja domaca Pratiki" bomo drugo pot govorili, danes naj omenimo „Koledarja slovenskega « y rega pisatelj so, kakor za letosnj leto y kte tako tudi za pri mu ni vecja moc na pomoc prihitela. Iz Notranjskega 19. nov. vodinj novati zamore, če nas ne obiskuje. y y hodnjc precastiti sedanji tehant postojnski, gospod Pete Hicinger. Hvalo, ktero smo lani dali temu koledarju, mo remo brez ovinkov dati tudi letošnjemu. P prakt • V buk v • Ijenj so za mnogo verst potrebe djansk M. S. • Druga nadloga je po-ki je pri nas kaj navadna, in srecno leto se ime- ^HHHHHlHHiHHHíHHH posebno v ložki okoli, so v zemlji večidel votline in globine, po kterih se voda iz zemlje in zopet v zemljo pretaka. V ložki dolini je potok pod imenom „veliki Oberh", ki pri Ver- z „malim Oberhom", ki blizo šneperskega grada izvira, zediai, in teče poieg Dan hinskem mlinu spod zemlje pritece, se k celo t y s temi kratkimi be- sopet v zemljo, kjer je mnogo pozeravnic in globin. sedami je po naših mislih najbolje zaznamovana vrednost tega koledarja, kteri kakor lanski razpada v 4 dele: je P doznansk tretji y drugi zgodovinsk in pervi iljo- Ta potok „Oberh" naraste ob deževnem času tako, da skoraj polovico dolnje ložke fare potopi, in posebno Podobcom y Nadlescanom, Podcerkljanom terti pod in p o d ars k zabavni 5 P in pot ce (kratkočasni). Osnova je tedaj in Dancom silno škodo delà. Od kod pa tolika povodinj? Lejte! ob deževnem vremenu se voda, ko je popred visoke obloške in potoške planjave popolnoma taka kakor je lanska bila y le tjè se nahaja potopila, steka po podzemeljskih žoltnih v ložko dolino; ker kakošna prememba, kakor so jo spoznali in tudi dobro zadeli pod izdajatelj za potrebno Tako O jJU/iUUll iu tu UI UUM1U /iUU^ll. JLCtlYU, na priliko , ^ membe na nebesu" lani na strani vsakemu mescu pridj so pre pa danske požeravnice in globine ne morejo toliko vode sproti pozirati, kolikor je přiteče, začne voda nazaj stopati, y letos sostavlj v pervem y to je y zvezdoznanskem delu y in na njih prejšnje mesto je stopil zgodovinski p« m etnik, ki pripoveduje nektere najimenitniše pri go db in potopí loke, travnike, njive, in če je huda povodinj, tudi v imenovane vasi pride in přežene polovico prebivavcov s živino vred iz njih hiš. V dansko golobino se valí voda s strašnim šumenjem, dokler je ne napolne, in unkraj celega sveta od najstarejših do najnovejših časov. Ni skoraj TD reci y ki je človek za to ali uno djansko rabo potřebuj y da po blizo pol ure dolgem podzemeljskem teku, Ali dalo je ne našel v tem koledarj y za to mu gré po pi vici čast prakticnega kazala, ktero človek kakoršnega koli stanu vsaki hip potřebuje. Namesto dvajset bukev prometovati in iskati, cesar nam je včasih vediti treba, imamo Gologorice" privrè zopet na~ dan v zglavje jezera tem povodnjam nekoliko v okom priti? Jez in mnogo drugih ki kraj in zemljo poznamo, menimo da. y Kako pa? Potreba je požeravnike in jarke trebiti, da se more voda y in v koledarji tem vse pri rokah. Da pri takosni obsirnosti mora vse na kratko rečeno biti, je gotovo. In tako bo Koledar slovenski" spet letos po vseh slovenskih deželah prijatlov na kupe našel, kakor jih je res tudi vreden po 5? nagleje odtekati. Ako clovek pregleduje jame pri Danah v veliko golobino gré, vidi koliko šare, lesa itd. je notri vse to zamašuje vodotoke, da se voda ne more odtekati posebno tište jarke in žoltna blizo danske vasi, kamor se y y voda iz cele fare steka. Na vso moč vam priporočam y Lo celi svoji tranji osnovi in po lični w J podobi y ki mu jo je tiskar gospod Milic dal. Gospodu Giont verlemu podporniku slovenskega slovstva, pa iz sere „dobro srečo I" Le nekaj bi želeli, da bi i t y V • vosimo namreč to. da bi se bilo: devale podobšine z n Franzensdorf" se prile prihodnje drugač ne pri- žanje, poprimite se tega delà! Zedinjena moć je velika moč. Pojte najpopred v Re ti je, iztrebite ondašne jarke in požeravnike Terzne y potem strugo poleg y ternjenih nji v, v lepi Dol, v ^HH^^H^Hbs našli boste mnogo požeravnikov z blatom y kim knjigam mskimi napisi. Napis „Viaduct lesom in drugo šaro zasutih. Te je treba trebiti; tudi je potreba napraviti prekop do velike golobine, da se bo voda tako kakor v ce 55 Koledarju slovenskemu" ravno nemškemu „Kalender" pridjali podobo s slovenskim napisom : „Most v Borovnici1,4. Nobenemu to hitrejše odtékala; pred njo pa velike grable narediti, da voda ne more kercljev, žaganic, germovja itd. va-njo nanašatL 9 ne bo prav, ker vsak vidi, da ni za-njega narejeno Golobino in nje vodotoke razsiriti more pa le umetna roka treba bi bilo take umetne kopače najeti. Pa tudi Oberh v jezeru bi se mogel raztrebiti, da bi voda iz danske okolice Dopisi lz J. na Štajarskem. V 45. listu „Novic" je neki hitrejše odtékala. je — Ko to priporočam, se spominjam, tudi neki gospod Ložan v „Novicah" leta 1856 v da listu gosp. dopisnik prigodbo „o biljah za živega 12 svojim nekdanjim sosedom ravno to trebljenje iskreno a Sl w J t prizadeval. Ker pa to jasnil priporočal y al zastonj, bojim se, da ravno tako bi tudi spet zj ta moj opomin ne bil y glas upijočega v puščavi Škoda - - - - f - ^ v ' • F ^ * MUUI1U ^ I ' V I J MCiJMMMIlM I <4 111 U J %J jj 17 11 ft ft 11 11 \J Uli ^ I U C' U^IJUVV^ V4 V [»UOVM»!» J >sJftUUtVj potřebuje, da pervi pisatelj po krivici na laži ne ostane, naj da na trebljenje jarkov in požeravnikov prebivavci ložke Vam samo to povem, da Tone še to uro živi, kar se pa doline celó nič ne mislijo, da se velikoveč bojé tega delà. na Taka bo tudi zanaprej, ako ta silno potrebna in dobrotljiva iz dop v 45. listu povzeti ne more, in da bilje so bile vsako vižo prezgodaj. Nag k ni dob Iz CjIoi 25. nov. « Sei IU in rt aj a N se napeno razume, kar se napeno pove. je zgodilo nedavno v neki vasi tukaj na Gorišk r a ! V. čuda, ako Kaj takega se em. Sni- V ravno tej zadevi nam je obljubljen tuđi se od drage strani natanj spis Bog daj, da bi vsi skupaj mogli kaj opraviti Vred 3S1 reč v roke visoke vlade ne pride. Po mojih mislili naj bi in ko bi se přiměřilo, da bi polovica pričujočih rekla, se dala prošnja do si. vlade, da bi res revnim Ložanom se samomorivcu pogreb napravi, polovica pa bi rekla naj da milost cesarjeva na pomoč prišla, da bi se ukazalo to silno ne > naj pričujoči duhovnik ima d S potrebno delo, in da vlada saj tište stroske prevzela i 21 dan t je po za poldrug kovanega srebernega dnarj na Dnnaj prišlo V ktere bi pri najemu umetnikov za razširjevanje podzemeljskih milijon vodotokov in votlin potrebni bili; druge delà bolj po verh dunajski dnarni kovnici kujejo sreberni dnar in drobiž že z 9 zemlje, vožnjo itd. bi gotovo naši Ložani opravili, pa ne vem, ali bi bili Plan inča ni, ktere tudi naša voda t Sicer letnico 1860 i in pripi se delajo, sedanje sreberne šes obiskuje, zadovoljni, ako bi jim hitro dosti vode pošiljali; z drobižem po novi veljavi nadomestiti novem dnarji 10 kr edne) nazaj vzeti in jih i Iz Gradca. Ni davnej, kar je zvečer neki tat v go pa po mojem mnenji bi se unim ravno tako dalo pomagati kakor nam. Po ti poti bi bila gotova pomoč našim Ložanom, sposkih ulicah pobasal spred neke štacune tružico, kterim povodinj pogostoma veliko, strašno škodo napravlja. ktero se za pošto naberajo pisma. Tat je menda mislil, v Povodinj pa tudi overa vožnjo po kantonski cesti 9 ker da bo v pismih tudi kaj dnarj dobil 7 pa se je berž ko tr ts voda most v Podobi večkrat vzdigne in odnese, in dostikrat ne sam sebe nad cesto čez seženj visko stojí, tako, da po štiri do šest te naberavnice Ijufal ker d pisma se ne mecejo v tednov voziti ne morejo, in ljudem tako tudi dosti zasluzka v iz Tersta. Žalostné novice nam je přinesla ladij z vožnino vzame, kterega jim daje bližnja parna zaga je te dni iz Turčij prišla ki Ponoči .od 11. do 12. dneva > drugi gospod Y7ilharjeva in dajo Horvaškem, ktere hoje, žagance tergovci v Prezidu na t. m. so se strašné reci 5 dilje 9 doge za sodce itd. godile na džemeIjskem in pa m « J Med mnogi mi ladija ki jih je za Terst do železnične postaje na Rakek pošiljajq, silni vihar potopil, so tudi 4 trijanske, 2 manje i Dragotin. pa velike, ki ste bile za 200.000 gold, v Terstu zavaro Iz Ljubljane. V saboto se je končal veliki sejm. vane; strašno veliko blag in ljudí je konec vzelo. Pervi dan je bilo toliko ljudi, da že dolgo ne toliko in najski časniki imajo iz Tersta in G Du ko pripo večidel vsi štacunarji so bili prav zadovoljni; tudi živine vedovati o silném hrupu za to, da bi se v teržaške so prignali obilo; cena ji ni bila draga. Al le pervi dan kakor tudi v goriško gimnazijo vpeljal laški jezik je zaslužil ime sejma; druge dni ni bilo skor nič barantije. Koliko je resnice v tem, ne Ta teden se je podražila pšenica za cei goldinar; dopisnik iz Tersta in Goric vemo, ker nam • *v nic ni pisal 9 o tem še noben dopisniki v du- vagán sedaj nek 6 gold, veljá. najske časnike pa, kakor iz lastnih skušinj vemo, nam niso Iz Ljubljane. Razun predgovora je ves nemško- evangelij. Smešno je brati, kar ti gospodje tarn pa tam mo slovenski del našega velikega slovenskega slovnika drujejo 9 tako ? na priliko prav stavljen; s zemljopisnim slovarčkom itd. znaša ta pervi Terst je „nemška mlj « dopisnik „Oest. Zeit 9 1 del v 2 vezkih ravno 126 pól; konec tega leta bo menda G celi del gotov. Je laška zemlja" itd. itd dopisnik „Wand pa > da da » Novičar iz domaćih in ptujih dežel ni přišel Iz Tiroljskega. Iz Inšpruki en v posvetovanje Iz kih T bed j ske post poklicanih mož. To je deželnega poglavarja tako osupnilo 9 Iz Dunaj vsem, ki so se od začetka tega leta noter do raz tega oklica kakor koli udeležiii kaz glasa pa se zraven tega niso okrivičili delstva, pregreška ali prestopka. Cesarsko pismo od 23. t. m. odp da je očitno grajal tako mlačnost o občnih zadevah lz Zagreba. V tukajšnem vradnem nemškem časniku kakosnega drugega hudo Govori se, da presvitli Cesar se bojo za delj podali na Ogersko. Najnovejše novice pa preklicujejo to kih prekucij, priporoca nekdo, da gosposke vsake dežele naj si dopisujejo v jeziku, ki je deželi lasten, in v tem jeziku naj dopisujejo tudi ljudstvu svoje dežele; kar pa imajo gosposke kake dežele gosposkam drugih dežel ali višjim oblastnijam časa pisati ? naj pišejo v latinském jezik 9 da bode t Komisija, ki bo pretresala d d o h o d k V • sci n a U d jezik m troške, je 26. t. m. svoje važno delo že začela. Pervi zbor komisije, ki je ustavljena za prenaredb Iz Ogerskega. Iz Pešta. Vse se čudi, da za ogersko še niso poklicane komisije, ki se imajo posvetovati da v k je napovedan na 15. dan prihodnjega mesca dezelo š o osnovi Iz mnogih dežel našega stva je več višjih svoje delo že večidel jske post in ktere so v drugih deželah dognale. davkovskih uradnikov poklicano na Dunaj, da bojo svoje Iz Slezije. Ker se je v Galicii gov ej a kug misli razodeli do 1. olj novega kega davk 9 ki je bil kazala, je deželno poglavarstvo šlezko prepovedalo da pri maja odložen, Goveja k » je že blizo Dunaja. Da bi dalj veja živina, ki se přižene v Bilsko in se tù po postavi ogleda ne segla, zaterujejo na vso moč to hudo morivko Od tistih 102 milij. frankov, ki jih je d i n s k , se ne sme dalje po veliki cesti gnati, ampak le po železnici, da se ne zatrosi kakorkoli kuga po druzih deželah. vlada kot delež vzela, in ave >Iz Serbije. Iz Beligrada. Knez-naslednik Mihael, trijanski vladi v kratkih obrokih plačati se kteremu je dandanašnji dosto težavni stan Serbije dobro barškega deržavnega dolga na-se zavezala, je francozka vlada v imenu dinske 20 m lij f r a n k 21 dan t. m. že odrajtala znan, ni dovolil, da bi bila mestna županija na čast nje-govemu godu slovesno veselico napravila; odverniti je menda se boj Dninarjem (diurnistom) v cesarskih kancelijah hotel vsako demonstracijo zoper njegovega očeta Miloša, ki dosedanje službe od poved uradniki in prakti- bi se bila pri tej priliki lahko zgodila. e> Skupščina je kanti naj m to opravijo, kar so zdaj opravljali plaćani sklenila, da • V tisti dnar, ki se je ze pred vec leti pod prejsno pisaći Opravniki rimski so tukaj skozi nekoliko dni vojak za p a p mad b Nabrali so v vsem skupaj en batalijon z ofiicirji in zdravniki vred vlado nabral za napravo spominka Černemu Jurju na čast, naj se oberne za deželne potrebe. Iz Laškega. Cesar Napoleon se je pomislil, in ker Po cesarskem dovoljenji od 14 J* vidil ? sept vojaki v bolnišnicah pogojema tobak piti, kterega za sto nj dobivajo. Po cesarskem ukazu da ni drugač, je poterdil Buoncompagni-a smejo tudi za začasnega vladarja srednje Italije, od kterega izperva nič vediti ni hotel. Pravijo namreč, da kralj sardinski se je krepko na noge postavil in v Pariz pisal, da se bo ali m oi pri s< s a m i dniškem 9 vsled konkordatnih pravil vladařstvu odpovedal ali pa poklical še huje ministerstvo telesovanji takih ljudi, ki so se ako se ne poterdi Buoncompagni. Tudi Garibaldi je ze m 9 vprihodnjič vselej duh pričujoč biti, žugal z začatkom novih prekucij, ako misli Napoleon Lahe 382 še dalje za nos voditi. Vse to je pomagalo ; cesar se je udal ; Moniteur" poleon gode" je 23. dan t. m. oklical to-le: „Sardinska Ker so Anglezi prepričani, da pred ali pozneje bode Napoleon Angleže napadel in maseval nad njimi UUUI, ,5iuuuuv/ui JV UHU I. «1«. i" i^. »iicjv uuuv fiu^tc&c liapauci Ili IIiarIP9 dežeiah, in da oblast njegova nima iastnosti vladařstva". To je vzrok, da se francozka vlada ne zoperstavlja več Buon- naj bi povsod nehale vojskine pripra p oroči 1 od nekega ki ga je francozka vlada poslala angležki ie iit orožje se z rok f compagni-u, kteri se je ze podal v Fiorenco > kjer položilo. Al Angleži nočejo nič od tega razoroženja vediti, y • ^ v ces k J kerbi za-se. bode stanoval. Pervo njegovo delo bo, da bo poklical narodne zbore srednje Italije v veliki zbor, da ga oni Iz Valahije. Iz Bukurešta 9. nov. Časniku S. B. skupaj poterdijo za vladarja teh dežel in mu izročijo po- se pise: Današnji časniki razglašajo v imenu rumunskega litično, administrativno in vojaško oblast. Omenimo le še to, naroda v Fokšani za Moldavo in Vlahijo izdelani ustav da tudi toskanski zbor se je po kralju sardinském pre- (konštitucijo). 1 pravi 7 da knježija Idavska in vlaška govoriti dal in je Buoncompagni-a poterdil. Kaj av- ste za večne case v eno deržavo pod imenom ..Rumuuije strijanska vlada misli o Buoncompagni-u se « nič in pod m vladarjem zedinjene. Razmera do Turčije prav ne vé. — Garibaldi se je unidan v Nizzo podal, ostane tako, kakor se je nekdaj zavezal Mirčea stařeji po poslednjih novicah. pa je že spet se v Genovo vernil. VIad V. Bogdan. Nova deržava je popolnoma samostojna Preden je Nizzo zapustil 9 9 Je razglasil oklic 9 praví 7 da bo v sili spet přijel za orožje 5? Zedinimo se v kterem in meje njene so take, kakor so jih določile velike vlade, 9 govori na koncu oklica z Viktor Emanuelom in obder-žimo orožje v rokah, dokler le ped naše zemlje zdihuje po pod kterih krilom je Rumunija. . « • Iz Turškega. Iz Carigrada. Sodba zoper zarot-nike je oklicana; izmed 41 zarotnikov jih je 5 na smert svobodi". Sliši se, da armada srednje Italije bo štela 46.000 13 v ječo na vse žive dni 8 ječo od 5 do 8 vojakov; Toskana jih bo dala 22.000, Romagna 12.000, v začasni zapor obsojenih. Na smert obsoj Parma in Modena skupaj tudi 12.000. let, 9 pa je sultan po Od kongresa milostil; tudi za ostale se pricakuje manj ojstra kazen se še zmiraj nič gotovega ne vé; gotovo pa je, da an- Posebna sultanova postava prepoveduje p gležka vlada dosihmal še ni povabljena k kongresu; turških žensk to pričuje, da se angležka vlada še ni porazumela s fran- postaval 1« y isp Tudi drugod bila potrebna taka cozko. 9 Za tega voljo se govori, da pred novim letom poslednjem ministerskem zboru je bilo sklenj ne bo kongresa. plačilo uradnikov najvišjih in nižjih zmanjšati Iz Nemškega. Iz Monakovega se piše sledeče: gledu pw iz- ta novem, kteri si je tudi svoje dohodke vsaki Ko so v pondeljek zvečer ob 5. uri odtod ruskému caru v mesec za 600.000 pijastrov zmanjšati dal Petrograd po telegrafu naznanili poroko ruskega begúna-- slavnega pisatelja Ivana Golovina, je 2 uri potem od- u govor v Monakovo (Miinchen) došel, ki ga je car Alek-sander po telegrafu pisal s temi besedami: „Moj očetovski blagoslov! Vse je pozabíjeno in odpušeno Iz Francozkega. Iz Pariza 18. nov. Ko so po- slednjo nedeljo škofje po stari navadi cesarju Napoleonu prisegali, jim je spet zagotovljal, kako zlo mu je papeževa samostojnost pri sercu, in jih prosil, naj potola-žijo duhovšino, ki je zavoljo tega v veliki skerbi. kako se cela španjolska dežela pripravlja za vojsko nad neverne V Građen na Dunaji Loterijne srećke: 53. 13. 23. novembra 1859: 35. 40. 26. 15. 37. 44. 76 35. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 7. decembra 1859. V Žitna cena v Ljubljani 26. novembra 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fi. 91. Iz Spatijskega. Ni dolgo, kar se je slišalo banaške 5 fl. 91. turšice 4 fl. 8. soršice 4 fi. 13. reži 3 fl 9 53 7 9 Marokance za sveto vojsko rove armadi v pripomoć dragocene bisere, na odhod v Afriko jećmena 3 fi. 21 2 il. 26. prosa 3 fl. 40 ajde 3 fl. 25 kako se z vseh priznic ljudstvo unema kako bogatini in siromaki donašajo da- 7 da kraljica sama je darovala *6. novembra 1859. Kursi na Dunaji da vojskovodja O Donnel se pripravlja da 60.000 vojakov hrepeni že se udariti z Marokanci. Sedaj pa je na enkrat vse drugač. Vojskovodja je bil komaj 24 ur poleg afrikanskega primorja v novem denarji Deržavni za»emi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. y0 obligacije od leta 1859 y novem dnar. po 100 g. g 68 Kreditni lozi po g. 100 . g. 102.25 4,/2%Teržaškilozipol00„ 124. 5 o posojiloodi. 1854 „ 78.3015% Donavske parabrod in se je te dni ze spet vernil v Kadiks nazaj vojskiui 0 metalike brup je potihnil, Španjolci spet dremajo. In zakaj to? Zato, ker vse je bilo le prazna komedija, ki jo je napravila francozka vlada — sebi na čast v španjski deželi. Francozka vlada je iz komarja naredila vola; španjska ji je to verjela; angležki vladi se je pa to za malo zdelo n. 4°/ o 3% 2 'A 7 i% 77 77 97 97 77 77 77 77 77 97 77 72 301 ske po g. 100 77 103.25 63.75! Knez Esterhazy. po g. 40 „ 82.50 43 36 14 5C|Knez Salmove po g. 40 17 17 38.75 Knez Palfyove po g. 40 „ 36.25 7 da Francoz hoče Obligacije zemlišn. odkupa povsod zvouec nositi, resno besedo je vmes rekla, — in vse valovje španjolskih vojskinih priprav nad Marokance je le — prazna pena. In koliko stroškov je spet to ubogi deželi prizadjalo! iz Anglezkega. Iz Londona. Angležka in fran- 5% dolnj (po 100 gold.) trijanske g. 91 Knez Claryove po g. 40 „ 35.75 Knez St. Genoisovepog.40 „ 36.25 KnezWindischgraz.pog.20,, 25. Grof Waldsteinove po g.20 „ 26.75 Grof Keglevičeve po g. 10 „ 14. ogerske. . . . . » 73 Denarji. 5% horvaškein slavonske „ '/0krajnske, štajarske koroške, istrijanske 71.501 Cesarske krone Cesarski cekini g 77 86 cozka vlada ste si čedalje bolj navskriž, ceravno si Deržavni zajemi z lotrijami prizadevate to zakriti. „Times" — najimenitniši časnik an gležki W «.U CJMIBA4«/!» ^ JL II1IVO - IIMJII1I VUIIU1DI VUOillll MU pravi, da laške homatije, španjska vojska Zajem od leta 1834 po 250,, 340. 77 77 77 77 77 77 „ 1834petink. „ ' 1839. . . 335. Napoleondori (20frankov) „ Souvraindori .... Ruski imperiali . . . Pruski Fridrikdori . . 77 77 1839 petink. „ 113. zoper Marokance in Suez-kanal spadajo poslednji čas v versto njunih zlo nasprotnih misel; sploh pa je angležko ljudstvo Napoleonovega samovelevstva (diktature) že sito Dohodkine oblig, iz Komo 77 117.251 Angleški souvraindori Loui^dori (nemški) 4°/0 narodni od leta 1854 77 97 110.751 Srebro, (ažijo). 16. 77 97 97 97 97 97 17. 5.84 9.92 17.15 10.15 10.60 12.45 10.15 24. m ne mara vec za to 7 da svet mogel plesati kakor Na Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bieiveis. — Natiskar in založnik: Jožef Blainik.