AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 231 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 2ND, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Zanimive vesti iz življenja Italija postala prijateljica naših ljudi po ameri- i Francije in je dobila ških naselbinah j ogromno posojilo j Predsednik Roosevelt je pre- ! j t. .. . tI ,.. . . teklo nedeljo zvečer potom ra- V Forest City, Pa., je umrl ro- Med Francijo m Italijo je pri- dja goyoril syojemu ^^ in jak Charles žigon, star 45 let. s o te (Jm do politične, gospodar- med d omeniI tudi Doma je bil iz Logatca. V Ame- ske in vojaake aliance, potem ko «Naš prvj problem e bil _ riki je bival nad 20 let. Zapustil 'je dolga leta vladal med obema! vpraganje bank Kot vam je je ženo, štiri otroke in brata v državama nesporazum in so se vsem znano> so ameriške banke Forest City. j Pisale marsikatere grozilne be- y f6bruarju mesecu> 1933j m0_ V Chicagi je umrla Katarina j sede glede vojne. Prijateljska! rak) zapreti vrata. Nekaj bank Klobučar, stara 80 let in doma pogodba med Francijo in Italijo j nigmo mog]i rešiti iz Črnomlja v Bali Krajini. V;bo zapečatena s tem,dabo Fran-j «Toda gm smo ;eliko veči. Ameriki je bivala 46 let, ves cas ■ «ja posodila Itahji 2 000,000,- s t da so sJ banke v Chicagi. Ranjka zapušča šti- i 000 hr, ah $172,950,000 v amen- ^ ri sinove in dve hčeri, !pkl ™lutl". Zveza med vlada prišla bankam na pomoč, Tony Tegel, Waukegan, 111., je m Italijo je po mnenju politikov k tg ban sq ^ ^ •te dni prejel brzojavko iz Gol,.nekaka garancija za mir v Ev-1 q ' q q ^ den, Celo., da je bil v tamoj-jropi m obenem svarilo Nemci-, Vlagatelji v odprtih ame. šnjem rudniku ubit njegov brat!.Ji, naj preneha mtngirati v ^v"Jr;gkjb bankah s0 danes lahko John Tpb-pI i atriji. Jako važna točka v spo- , . .. ... junn legel. j popolnoma sigurni zaradi svojih V bolnici v Gowanda, N. Y., razumni pogodb, med Italijo m ; vJog y ba katere ylada je umrl rojak Anton Zore, star Francijo je, da je Francija izja- ponovno odprla » 39 let in doma iz Volinje vasi na Kila, da prepusti Sredozemsko ' ' , , Dolenjskem morje italijanskemu vplivu, do- ,,In na« vefh' da te Pred?fd" uoienjbutni. j •» ■ nikove besede pridejo v poštev Rojaku Leo Kramarju je v cim se bo Francija -dovolila s 1 P ^ Gowanda, N. Y„ stroj odtrgal koncentracijo svojih sil na At-, * Ba kj y štiri prste na levi roki. Revež je; fcntiku m v svojih kolonijah.-, ^ toliko bolj prizadet, ker mu je Francija dosedaj najboljša pri-, ^ q r ■ ' lovanj potem bila desna roka že prej pokvar- jateljica Jugoslavije, ne priča- |kQ ;radna dovoljenja ^UJe' df b'./"g0SlavV1Ja radl te od države Ohio in od vlade Ze- V Milwaukee je umrl eden pr-! francosko - italijanske zveze pro- di -enih držay vih slovenskih pionirjev, oče testirala. Protestov se ne prir' . . ' , šestih uglednih družin, John Ko- čakuje niti od češkoslovaške ali 1 Uasi ->e bll° ze V Soboto na" žuh v starosti 84 let. Poleg i Romunske, ki sta članici Male tri^sim^^^to^Mer^^Pok^-j p^ti^otra^j^^s^UcTwoti Im - je novica o tem ni je bil doma iz Medvod pri 13,000.000.000-lir. ki naj bo ^^J^^Z Ljubljani. Ranjki se je kot av- kaka garancija za nameravano vinn,,^vlilfl to7flflpVTin VMt stri j ski vojak udeležil vojske v j i rancoSsko posojilo. Bosni in Hercegovini. Njegovi --—o- oti'var jati se bo mora la na zvezni premislila in opustila protest, žavljani, 'naj prineso papirje1 p°dniji, zakaj je imela zlati ban- Predsedniku pa je bila vseeno svojih soprogov. Članarina za|kovec v Kazen Je Poslana brzojavka, ki pravi, da šolo je $4 00 kar je veljavno za *10,000 globe in 10 let zapora. , metodistovska cerkvena konfe- eno leto in dobite s tem še raz-1 -° | re»ca pričakuje, d k se v Beli hiši ne druge ugodnosti, o katerih Novi štrajki grozijo |ne bo uživalo pive in enakih se vam pojasni v šoli. Pridite ; pri American Stove Co., se .opojnih pijač. Metodisti so mne-v četrtek, 4. oktobra, in povejte i nahaja že en teden kakih 125 inja, da je Bela hiša last ameri-to tudi svojim znancem. Spreje- delavcev na štrajku. Štrajk je, ikega naroda, in da je predsed-majo se moški in ženske. sklicala I. W. W. unija, ki je , mk služabnik naroda. Torej po- Pvinrpl -i zahtevala, da uprava tovarne I temtakem Roosevelt ne bi smel Pri časo h"u The Collinwood odstrani dve ženski od dela, lotlight, ki je glasilo Collin- mer pa se je tovarna zopersta-; ce, da i se je najbolj potrudil, vpis ne kasneje kot v četrtek, 4.jminutah ie bil° ha mestL1 Po1 d«"| testU, ker je RoOSeVelt oktobra, ob 7. uri zvečer v veliki cata Policijskih avtomobilov, do-dvorani javne knjižnice na 55/«™-se je pred prodajal,K> „abra-Clair Ave. Nujno!lo v trenotku na tisoče ljudi. De- j one, ki žele postati tektivi so zaplenili bankovec ter Cerkvena konferenca metodis-žavljani, da se Vpi-!aretirali kupovalko, ki je izjavi- tovske cerkve v državi New Jer-la, da se piše Mrs. Smith in je|sey je 11a svojem zborovanju do-padala iz ene omedlevice v dru-|bila poročilo, da je predsednik mvuie UUUK 111 »c , , + • • „„ , * ... ra ponovno razlagati. Pridi-iKo 80 de eHtlV' na f.^vnem;Roosevelt naročil nekaj sodov pi v šolo v četrtPk 4 oktobra. 'Policijskem stanu dognali, da tajva za Belo hišo. Na konferenc e ' ni nfjpil i'/msH nnill Iri 1 M i 1____«1...... 1 1 T> Spoti V'ood višje šole, so poleg glavne urednice Miss Helen Sodja, tudi sledeče Slovenke kot pomožne urednice: Miss Mildred Slabič, Mr- Ben Zdešar, Mis Amelia Medic. Lepo odlikovanje! vila, rekoč, da unija ne more da jo je ameriški narod dobil in diktirati, kdo naj izgubi delo. sicer prej kot jo je pričakoval. I. W. W. unija sedaj grozi, da bo sklicala štrajk 1200 delavcev, ki so zaposleni v sledečih tovarnah: Dangler, Reliable in New Progress. V teh tovarnah je zaposlenih tudi mnogo naših ljudi. Družinska tragedija Hčerka umrla Staršem Anton Tomšič, 884 E. 230th St. je prinesla tetica štorklja hčerko, ki je pa 5 ur po porodu umrla. Pogreb se vrši v torek popoldne pod vodstvom J os. žele in Sinovi. Staršem naše so- štrajk poravnan HO delavcev, ki so zadnji te (1en zaštrajkali pri Republic Bras« Co. ae je včeraj zopet park vrnilo na delo. Vsa nasprotja ^ je ^ ^ Helen Lfa I • bila poravnana. den • nesla svojega 5 mesecev Iz domovine starega sinčka v banjo, da ga Iz »tare domovine se je vrnila osnaži. Ko je mati kopala ot-|Mrs. Košar, 9414 Elizabeth Ave. roka, ji je postalo slabo in se Prinesla je poln bušel pozdravov Pokojna Mrs. Beretič pokojno Mrs. Beretič se bo v četrtek, ob 9. uri zjutraj brala maša v katoliški cerkvi v Ma-on> Ohio. Prijatelji ranjke so Piošeni, da se številno udeležijo, banji. je onesvestila. Padla je na tla, sinko pa je medtem utonil v Višnjegorčanom. Pravi, da je polž še vedno priklenjen in da je zelo lepo v domovini. Čestitke koleginji! Sedemnajst let stara Miss Helen Sodja, 1278 E. 167th St., je bila te dni imenovana za glavno urednico The Collinwood Spotlight, ki je uradni šolski časopis največje višje šole v državi Ohio—The Collinwood High School. To je najbolj odlično priznanje, ki ga je mogla mlada Slovenka dobiti. Miss Helen je hčerka dobro poznane Sodja družine v Col-linwoodu. Letos pohaja 12-A razred, ali zadnje leto višje šole. Je podpredsednica Student Council, članica National Honor Society že od 11-A semestra in na častni listi vseh učencev, ko je bila 33krat odlikovana za vzgledno marljivost. Miss Helen meri 5 čevljev 8 palcev, je blond in-ka, ima modrikaste oči, in ima za seboj učno zgodovino kot malokatersi dijakinja v Ameriki. Od 8. razreda je bila zastopnica Student Council, podpredsednica in tajnica Junior Student Council, imenovana je bila za najboljšo državljanko v svojem razredu tekom šestih semestrov! Ima častna odlikovanja vsake vrste. Pri časopisu je bila poročevalka, pomožna urednica, urednica in sedaj izvoljena za glavno urednico. Pri vseh ak-) tivnostih ni pozabila na sport. Zna izvrstno igrati baseball, in v enajstih semestrih je bila voditeljica telovadbe. Helen pričakuje podati se na univerzo. Rada bi postala učiteljica ali še kaj več. Naši novi koleginji, Miss Helen Sodja, prav iskrene čestitke za uspeh! In enako iskrene čestitke tudi vsej njeni družini. vljudni, prijazni in prijateljski. bivše Guardian Trust banke v i P^tolno mesto Bolgarske, je Bilo jih 'je več, ki so samo Clevelandu se bo nadaljevala, bil sprejet z ogromnim navda-prišli v slovensko banko in po-iVsi 80 obtoženi netočnih, napač- senjem bolgarskega naroda. -vprašali, če je res dobila oblast- nih in Ponarejenih vpisovanj v Kralj Aleksander je prispel v no dovoljenje. Ko so dobili za- bančne kn^e- Zagovorniki ob- Sofijo, da naredi pogodbo z bol-trdilo od bančnih uradnikov, so toženih bankirjev so predlagali garskim kraljem, ki naj vpelje rekli: O. K. in zapustili prostor. zadnjo sob°to' da ~ ker ni do- najboljše prijateljsko razmerje Prepričani so bili, da je stvar kazov — da zvezni sodnik West med Jugoslavijo in Bolgarsko in sedaj v redu, da je konec huj- ustavi nadaljno obravnavo proti da Bolgarska postane članica skanja in začetek izplačil bankirjem in oprosti vse obto- Balkanske zveze. Obisk kralja Mislili so, da bo poslovanje Ižence" Vžeraj je Pa sodnik Aleksandra v Sofiji je nadaljni težavno, toda vršilo se je vse 1 West odločil, da se obravnava korak k trajnemu miru na Bal- v redu prijazno in vzorno Cu- Ke sme ustaviti- Pač Pa nac1a~ kanu- Sn°či je dal bolgarski diti se'je vzornemu redu naših ljevati v vseh 26 slučaJih na- kralj Boris sijajen banket, ka-ljudi. Brez drenja brez stra-'pram bankirjem, razen v enem., torega se je udeležilo 600 gostov, hu, vsakdo je zadovoljno čakal, iKot trdi zvezni sodnik West- Tekom banketa je kralj Boris da pride na vrsto. Oni ki so sodnija nikakor ni prepričana, nagovoril jugoslovanskega kra-denar potrebovali so ga dvigni- da -'e tožl:)a napram bankirjem lja s sledečimi besedami: "Izred-li za potrebo, drugi so pa prepi- i neupravičena, pač pa je izjavil, uo sem srečen, ker morem ob tej sovali denar' iz stare banke v da kolikor -ie mogel dognati iz priliki vašemu veličanstvu izre-novo. dosedanjih razprav, govorov, ci najbolj gorko in iskreno do- Kot je vodstvo banke že po-idokazov in proti-dokazov, da se brodošlico. Z iskrenim veseljem, novno objavilo v javnosti, je imora obravnava nadaljevati. pozdravljamo vaš visoki obisk, pripravljeno izplačati vse zahte-j 0—;- .. ker Je to znak iskrenih želj obali ve vseh vlagateljev v vsoti 20 Izredna registracija "a'ših liai"odov, da sledimo poli-odstotkov vlog. Kdor potrebuje? Volivni odbor naznanja, da!likiJ m,iru in Prijateljstva, da*si denar, naj ga dvigne, kdor ga | b'0 imel izredno registracijo za, medseoojno zaupamo in priča-ne potrebuje, naj prepiše vlogo j državljane dne 10. in 16. oktob-!kujemo boljso bodočnost. So-v reorganizirano banko, kjer je ; ra Dne 10. oktobra bodo odpr- rodnost obeh narodov, njih skup-vsaka vsota garantirana od via- vse volivne koče izven Cle- ni slovailski rod. plemenske ide-de do §5000.00. Je vseeno, kje! velanda t. j. v Cuyahoga coun- Je in uiih izredni narodni inte-imate denar, držite ga v sloven- j ty> dne'i6. oktobra bodo pa od- resi- vse to Povzroča, da živimo ski banki, kjer je garantiran dojprte Vse volivne koče v mestu;m?dseboj 110 v naJlePŠem miru in S5000.00 od vladne korporacije. Banka je tudi naznanila, da sprejema nove vloge do 10. ok- Clevelandu za registracijo. V Prijateljstvu. Jaz dobro vem, vsakem slučaju bodo volivne ko- kot ve moj bolgarski narod, da ! če odprte od 10. ure dopoldne tudl Jugoslovani žele isto. Kot tobra, in vse take nove vloge dveh p0p0idne in od 4. ure toImač sentimenta bolgarskega dobijo obresti od 1. oktobra. L0 9 ure zvečer. Registrirati narcda, sem prepričan, da je vaš Pri tem pa še opozarjamo na j pe m0raj0 vsj sledeči: oni, ki so ubisk povzročil najbolj gorakod-uredniške članke v Ameriški j dopolnili 21. leto od zadnjih vo- ,ziv P,-i bolgarskem narodu in Domovni glede banke, ki so se j jjtev, vsi oni, ki niso pri zadnjih,da bo imel za posledico boljši začeli danes in se bodo nada- c|veh volitvah volili. (Primarne | napredek, večjo prosperiteto in ljevali do petka. Občinstvo pri- vojjtVe niso vštete.) Vsi oni, zadovoljstvo pri obeh narodih." jazno prosimo, da jih pozorno ki s0 postali državljani od zad- Nato je vstal kralj Aleksander, čita-______ njih volitev in vsi oni, ki so se ki se Je v skrajno iskrenih be- ' preselili od zadnjih volitev. Oni|«edah zahvalil bolgarskemu kra-volivci, ki so se preselili od zad-,1'" in izjavil, da bo njegovo de-njih volitev, naj ne čakajo da 1lo posvečeno trudu, da se^uresni-bodo volivne koče odprte 10. ali čijo vsi bolgarski in jugoslovan-16. oktobra. Registrirajo se .v'ki ideali za najboljši prospeh lahko vsak dan v uradu voliv-jobeh narodov. nega odbora, City Hall, pritlič- -o- je, vrata desno. -o- Ruski svobodomiselci kličejo otroke, da tajijo Boga pred svojimi starši Moskva, 1. oktobra. — Jeme-Ijan JaroslavSki, ki je predsednik "Družbe za odpravo Boga," lavcem kot delodajalcem, da z j neprestanimi medsebojnimi spori je nemogoč napredek in je John Zupane umrl V nedeljo je umrl poznani ro- Uredniki zborujejo V nedeljo je bilo v Clevelandu otvorjeno tridnevno zboro- vanje angleških urednikov, ki Priznanje ladi nemogoče udejstviti goto-,jak John /' I® '!poslujejo pod Associated Press ve spremembe v javnem indu- i^an"->oc nia.,157107 Wferlo°,Rd- organizacijo. Nad 500 uredni-strijskem življenju. Toliko je lRanJkl le bil jako agilen na dru- koy je navzo-ih gotovo, da Roosevelt ne posluša jštvenem PolJu" Bl1 ie delničar; ' reakcionarnih ljudi,, pač pa se i S- D- Doma in S. N. Doma na St. Na ofcisku previdno in zelo počasi obrača iClair Ave- dolgoletni odbornik Iz Detroita so prišli na obisk proti levici, proti bolj iiberal-j dr. V Boj št. 53 SNPJ, ustanovi-1 k Mr. John Rožancu na Water-nemu tolmačenju odnošajev med i teli dr- Združeni Brati št. 26;loo Rd., sorodniki Mr. in Mrs. narodom in med vlado, med in-!SSPZ in podpredsednik dr. Wa- Jakob Hočevar, ki ostanejo tu dustrijo in med delavci. Taj- Iterloo Camp št. 281 WOW. Ranj- j par dni. nik notranjih zadev, HaroldIki zapušča soprogo Frances in Ickes, je včeraj napadel na-|Pet hčera. Frances, Mary, Kri-j sprotnike predsednika, ki trdi-1stina in Mildred. Doma je bil iz i jo, da Roosevelt uničuje "Svo-'Bodešče vasi fara Ribno pri bodo." Povedal je, da ni do- j Bledu, kjer zapušča tri sestre in volj, da se kriči o svobodi, pač |enega brata. V Ameriko je do-pa je treba aktivno delati zajspel pred 27. leti. Pogreb ranj-svobodo, in kdor to želi, naj se j kega bo v sredo pop. ob 1:30 pod pridruži zastavi Roosevelta. Ve-; vodstvom Jos. žele in Sinovi, lebankirji uničujejo "svobodo." I Bodi ranjkemu ohranjen blag Naj ti ljudje gredo in skušajo izboljšati življenje povprečnemu Amerikancu, naj poderejo slume in zgradijo delavcem hiše, kjer bodo lahko dihali svoboden zrak, imeli luč in priliko i vrši pogreb v sredo ob 2. pop. za izobrazbo. To je program j Novo ime Roosevelta. Kričanje "svobod- ime reorganizirane slovenske! njakov" je pesek v oči in krin-|banke v Clevelandu je: — The1 spomin, preostali družini pa iskreno sožalje. Po zadnjem poročilu bo truplo ranjkega prepeljano v dvorano. Slov. Del. Doma v sredo dopoldne in se od tam ka, pod katero bi se reakcionar-ji spet radi postavili na krmilo. -o—--— Slike članice podružnice št. 25 SŽZ, ki ste naročile slike ali jih želite naročiti, naj se zglasijo pri Albini Novak, 6033 St. Clair Ave. North American Bank Co. Sta-1 ro ime se je glasilo: The North American Trust Co. Zadušnica V sredo, 3. oktobra se bo ob pol 9. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida sv. maša kot osmina za pokojnim Louis Mahne. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo. Vse angleško časopisje v mestu je deloma v nedeljo, deloma v pondeljek poročalo o odprtiji slovenske banke, The North American Bank Co. Časopisje lepo povdarja, da je slovenska banka prva banka izmed omejenih bank po bančni krizi lanskega leta, ki je dobila državno in zvezno dovoljenje za stoprocentno poslovanje. The Plain Dealer omenja v nedeljski številki, da banka pričakuje dobro poslovanje, Press pa omenja v pondeljek, da je slovenska banka prva, ki je dobila dovoljenje za poslovanje, dočim morajo ostale banke v Clevelandu še čakati. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ___Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l^to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. and Canada $5.50 per year; Cleveland-by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. « 83 No. 231, Tues., Oct. 2, 1934 Po otvoritvi slovenske banke rod. Kadar sem ga srečal, mesto da bi me ogovoril kot sosed soseda, pa je vstran pogledal. Pred leti mu je nekdo bombo na stopnice vrgel. Menda iz same ljubezni. Kak strah smo takrat občutili poleg škode, ki nam jo je napravila razstrelba največ pri nas, ki smo stanovali nasproti njegove hiše. Jaz sem plačal $16.00 za šipe, ki jih je razbilo. Če je tako dober človek, naj bi bil vsaj deloma povrnil škodo ali imel sočutje z nami, ki smo bili prizadeti. Nasprotno pa je njegov protikandidat, Mr. Sulzmann vljuden in pošten. Ima tudi srce na pravem mestu ter ni brutalen. Pri primarnih volitvah je bil nomi-niran od volivcev. Ne morem razumeti, kako se more mala skupina nezadovoljnežev zavzeti za človeka in ga kar z silo riniti v urad. Angleško časopisje piše, tia so se zavzele zanj večinoma vse ženske in da bo radi tega izvoljen. Jaz pa mislim, da ne bo iz te moke nobenega kruha. Mr. Sulzmann je bil postavno nomi-niran po ljudski volji in bo po mojem mnenju tudi izvoljen. Saj 11 i slab človek. Vsem pa ne more ustreči, ker ga ni človeka na svetu, da bi bil v vsem popolen in vsem povolji. Dalje imam v mislih, katerega bomo volili v kongres? Ali bomo Mr. Martin Sweeneya? Ne bom pisal o tem možu, ker je že vsakemu znano, kakšno krivico je storil v slovenski naselbini, še sedaj so nekateri krušni očetje brez dela. To se ne more pozabiti kar tako. Moje mnenje je, da se ga za enkrat kaznuje s tem, da ne volimo zanj 6. novembra. Kot uporni demokrat ne bo nikjer dosti koristil. H koncu pa apeliram in priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da volimo vsi za državnega poslanca Mr. Joseph Ogrina ml., ker je bil kot edini Slovenec 110- Prva slovenska banka v Ameriki, The North American Trust Co., je bila odprta začetkom aprila meseca, leta 1920. Razni podjetni rojaki so vložili v to prvo slovensko bančno podjetje nekako $250,000, kar je tvorilo kapital slovenske banke. Sprva so rojaki nekako skeptično gledali na naš prvi slovenski denarni zavod, ker se niso zavedali svoje lastne finančne moči. Toda oni, ki so slovensko banko ustanovili, so dobro vedeli, kako ogromno finančno moč reprezentira 50,000 slovenskih in hrvatskih trgovcev in delavcev v Cleve-iandu. Nad 400 slovenskih in skoro 100 hrvatskih trgovin je v Clevelandu, nad 400 slovenskih društev, skoro 100 hrvatskih, imamo narodne ustanove in zavode, podjetja in delavnice, tovarne in obrti, nad 100 odličnih profesijonistov, in vse to predstavna silno finančno moč, ki trguje z najmanj petindvajset milijoni dolarjev na leto. Zbrati skupaj to finančno in gospodarsko sito našega naroda v Clevelandu in okolici, je bil namen prve slovenske banke. Prvo leto ustanovitve ni bilo skoro nobenega napredka, ker naš človek le v redkih slučajih takoj zaupa samemu sebi, svoji moči in svoji zmožnosti. Med nami se mora najprvo pokazati močan in očiten uspeh, predno narod z vso silo poseže v svoja lastna podjetja. To se pravi, da prepušča narod pionirsko delo vsake narodne ustanove posameznikom, ki naj najprvo pokažejo, če so v resnici zmožni kaj doseči, in šele tedaj, ko je najtežje delo izvršeno, pridejo zraven drugi in pomagajo. To je bila resnica pri ustanovitvi vseh naših trgovin, pri ustanovitvi vseh naših podpornih organizacij, in zlasti pri ustanovitvi našega prvega slovenskega denarnega zavoda. Tekom prvega leta obstanka The North American Banking and Savings Co., kot se je slovenska banka prvotno mimran- Lahko ga izvolimo, če imenovala, je bilo vloženih nekako pol milijona dolarjev v to lsmo edi,li- 0n J« sin uglednih naše finančno podjetje. Prišli so delavci s svojimi prihran- slovenskih staršev, odvetnik in ki, prišli so trgovci s hranilnimi in čekovnimi vlogami, prišla so društva. Drugo leto je že pokazalo večji napredek. Nad .en milijon dolarjev novih vlog je dobila slovenska banka, in njeno1 premoženje, oziroma premoženje slovenskega naroda v slovenski banki, je naraščalo od leta do leta, tako da je koncem leta 1928 imela The North American Trust Co. malodane šest milijonov dolarjev slovenskega denarja. Seveda teh šest milijonov dolarjev je predstavljalo komaj dvajset odstotkov vsega slovenskega denarja in finančnega poslovanja. Dočim je sijajno število naših domačinov v svoji narodni zavesti in karakterju dobro vedelo, da potrebuje narod predvsem močan finančni zavod, da lahko financira svoje zavode, podjetja, pomaga delavcem do nakupa hiš in sicer financira vse, kar koristi narodu, namesto, da bi se obračali za vsak dolar s ponižno prošnjo tujcu na kolena, pa i-mo imeli še vseeno, tudi v najboljših časih med seboj tisoče naših sicer dobrih ljudi, ki so svoj denar raje zaupali tujcu kot domačinu. Ti ljudje so raje ponižno prosili pri tujcih za pomoč, so raje videli, da tujec dela silne dobičke od našega denarja, kot da bi šel dobiček skupne finančne moči slovenskega in hrvatskega premoženja zopet v narodno posest. Ugotovljeno jc, da so imeli naši ljudje v raznih posojilnicah mesta Cleve-landa, potem pa v Union Trust, v Guardian Trust, v Standard Trust in drugih nekaterih bankah najmanj $15,000,000 svojih prihrankov ali pa čekovnega prometa. Vsi zgorej omenjeni finančni zavodi so bili ob bančni krizi oblastvenim potom zaprti in ne bodo nikdar več odprli. Premoženje se bo likvidiralo in kar se bo dobilo, se bo dobi-•o, dočim se pričakuje, da bo znašala zguba nekako 45 centov od vsakega dolarja. In če pomislimo, da je imel naš narod v teh finančnih zavodih nad $15,000,000 svojega premoženja, lahko izračunate,, kako občutno bo prizadet naš narod v svojem premoženju, ki je bilo naloženo v tujih nam zavodih. Marsikdo bi bil naklonjen verjeti, da naši ljudje v resnici niso imeli toliko denarja, toda je absolutna resnica, kajti naš narod je bil vedno deloven, je bil varčen, in ogromna večina je nosila svoje prihranke v banke za stara leta in potrebe. In pri 50,000 ljudeh našega naroda v Clevelandu in okolici $15,000,000 vredno premoženje še ni posebno visoka svota. t (Nadaljevanje jutri.) -o-- priljubljen v naselbini. Torej u>nt od fare.. Pozdrav vsem čita-teljem Ameriške Domovine, John Gornik, Giddings Rd. -o- Niste prav napravili Rada bi malo opisala slavnost naše podr. št. 25 SŽZ., ki se je vršila 23. septembra. Prekrasen prizor je bil na odru SND. Naša urednica Z a r j e, Mrs. Albina Novak, je program vodila in uredila lepe prizore. Lepo sta nam zapeli sestri Mar-tinčič. Mlade deklice so nam zaplesale umetne plese. Zlasti smo bili veselo presenčeni ob na stopu dveh deklic, katerih ena je bila preoblečena v fantka, ki je bil res fant od fare. Čast staršem, ki so ju tako lepo naučili. Sijajno je bil napravljen prostor na odru za kraljico SŽZ, ki je prejela Spominsko knjigo. Potem je kraljica dala knjigo naši glavni predsednici, Mrs. Marie Prisland, ta jo je izročila pa naši predsednici podružnice št. 25, Mrs. Frances Ponik-var. Ta jo je z velikim veseljem sprejela in priporočala, da bi jo podružnica tudi v prihodnji kampanji še obdržala. Potem je bil slavnostni sprejem. Mrs. Perpar je lepo naučila mladino za nastop in petje. Občinstvo je reklo, da je bil samo ta prizor vreden 50c vstopnine. Pa smo dobili zraven še večerjo. Govorov pri banketu nisem mogla dosti slišat, ker pri nas ženskah je že taka navada, da vedno rade žvrgolimo in brenčimo ko čebelice. Vendar jih moram pohvaliti, da so bile zelo pridne, ko so s tako vnemo stregle številnim gostom. Pozdravljam vse skupaj. Rose Zupančič, čl. pod. št. 25. Novi zarod se množi ,;az ponosen, da sem že devetkrat stari oče,, pa si mislim: "Le počakajte, Mr. Grdina, ob prvi priliki, ko se vidiva, Vam povem, da ste še vedno za dva za menoj. Ko pa zapazim v listu, da so v rodbini Anton Grdine dobili pri ta mladih dvojčke, sem bil pa občutno poražen. Prav za prav se mi je še dobro zdelo, da se nisem poprej pohvalil o mojem prednačenju. Ampak končno se je pa le pravica izkazala, da ni-.«o bili dvojčki, ampak samo eden in Mr. Grdina je torej ostal še vedno za eno točko za menoj, še sem pred Vami, Mr. Grdina. Vam pa in Mrs. Grdina svetujem: počakajva še 20 let in tali rat bova videla, kateri bo večkrat stari oče in stara mama, ali vidva s soprogo ali midva z mojo ženo. No, končno pa Vama, Mr. in Mrs. Grdina čestitava k tako lepemu napredku, dasiravno sta še za eno točko za nama. čez 20 let pa, ako bo vse tako lepo napredovalo, pa bova tudi Mrs. Mary Arko pustila zadej, dasiravno je že 29 krat stara mati in 18 krat prastara mati. Vsaj tako smo či-tali opis iz nje življenja. Vsem prijateljem in znancem in čitateljem pa najlepše pozdrave, Jacob in Terezija Jančar. -o- Vroče je bilo v Kansasu Arcadia, Kansas.—Priloženo Vam zopet pošiljam Money Or-o.er za nadaljno naročnino za Ameriško Domovino. Sporočam Vam, da je bila tukaj zelo velika \ ročina ves čas v poletju, če je človek stal pri ulični železnici, je moral pazit, da se je ni dotaknil, ker bi se bil go.tovo opekel, tako je bila razgreta. Bati se je bilo, da se bodo kar hiše vnele. Vedno je bilo po 100, 109 in 110 stopinj v ročine. Prosim Vas, da mi list pošiljate kar naprej, ker se mi je zelo priljubil. Tudi če mi naročnina poteče, mi lista ne ustavite, —Smrtna nesreča. Nedavno se je na planini pod Storžičem, kjer je zaposlenih več gozdnih delavcev, zgodila strašna smrtna nezgoda, ki je zahtevala za žrtev 45 letnega gozdnega delavca Franca Jabornika iz Tržiča. Jabornik je obsekaval smreke. Pri delu pa mu je nenadno spodrsnilo, da se je sku-talil par metrov po bregu navzdol. Istočasno pa se je sprožila tudi smreka, katero je obsekaval in se zvalila na nesrečneža ter ga zmečkala. Preden je dospela pomoč, je bil nesrečnik že mrtev. Zdrobilo mu Na Breznici je umrla Katarina Mulej, daleč naokoli znana pod imenom Mulejeva Katra ali tudi Ištinova, ker je v Doslovi-čah imela nekdanje Ištinovo posestvo. Omožena ni bila, v dekliškem stanu je doživela skoro 93 let. Svoje premoženje je porabila za dobra dela. —V Cerknici je umrl posestnik Matija Grebene, star 51 let. Bil je cerkveni pevec in 26 let se je udejstvoval pri gasilcih. —Med procesijo je nenadoma umrl Goršič France iz Pec. Bolehal je dlje časa in je sam rekel, da bo nagloma umrl. Nekaj o kandidatih za šerifa Cleveland, O.—Moram se oglasiti v Ameriški Domovini, v našem priljubljenem listu, v katerega smo vedno lahko po-pošiljale svojo dopise, v katerih smo delali reklamo za naše prireditve. Vsi ti dopisi sj bili priobčeni zastonj. p*a še oglasov nismo plačali. Uredništvo je to dobro vedei i, pa .je vseeno priobčevalo radevolje naše dopise. Sedaj, ko mislijo upeljatj svoje glasilo pri SDZ, nam bo vsa ta brezplačna raklama ustavljena. Ako bo dalo v mesečnik vsako društvo po en dopis in zraven tega še računi in uradna naznanila iz glavnega urada, bi moral biti ta mesečnik v e 1 i k kot elevelandski Plain Dealer. In kje bo pa potem prostora za dopis« članstva? Mi bomo zadnji, a plačati pa bomo morali mesečnik mi. V našem upravnem skladu le sedaj velika luknja, katero je napravila osma redna konvencija. Sedaj bo treba to luknjo zamašiti, obenem pa napraviti sklad za 9. kanvencijo. Torej bo vsak previden član in članica uvidela, da iz tega sklada ne bomo mogli dobiti svojega glasila. Od drugod se pa ^zeti ne sme, naklade tudi ne sme biti. Po mojem mnenju ste samo zato razmotrivali, da ste dnevnice vlekli, potem ste pa vse glavnemu odboru naložili na rame, da naj po svoji previdnosti reši. Upravni sklad ste pa izčrpali z veliko dnevnico in dolgo konvencijo. Sedaj( naj pa glavni Cleveland (NeWburg), O.—V času brezdelja premišljamo, in se pogovarjamo s prijaznimi sosedi o usodi, ki tare ves svet. Depresija traja naprej brez meje. Le ko prinese raznašalec nam priljubljeni list Ameriško Domo-\ino, se za par ur podamo v bom že plačal. Nimam nobenega bi •ezskrbnost. Zelo radi čitamo j drugega lista kot Ameriško Do-dopise in novice, katere nam v movino, ki mi popolnoma zado-obilni meri prinaša ta dnevnik, j >tuje. Prej sem imel tudi Pro-Med novicami v Ameriški Domo- sveto, pa sem jo pustil, ker sem vini smo čitali v minulem tednu, že sit socializma. Vas lepo poda je moj prijatelj Mr. Anton zdravi j am in vse rojake po Ame-Grdina postal že sedmič stari riki. oče. V tistem času sem bil pa že Joseph Gorenc. Euclid Rifle and Hunting Club Piše: James Debevec Zadnjo sredo so imeli fantje isku lajtu sem se oženil z ano l*j-našega kluba svojo jesensko ve-'po dajklco. Himna ima 99 kitic, selico ali ta koz van i clambake. Veselica se je napravila iz hvaležnosti, da smo vse pridelke pospravili v naše kašče. Samo že grozdje in krompir sta ostala, kar pa pride v kratkem na »vrsto. Za ta dva pridelka bo posebna veselica, ker se to šika. Torej zadnjo sredo smo se lazsurali in še dobro imeli. Naš cenjeni sob rat Plešec nam je igral vesele poskočnice na ci-trah, da so še brhke veveričke po bukvah in hrastih plesale čardaš. Mala Irene Jazbec nam je pa s .svojim sladkim glaskom prepevala slovenske pesmi. Kar očarala nas je in čudili smo se ji lepi izgovarjavi. Mama in ata sta pač lahko ponosna nanjo in tudi mi smo ponosni, da je njen atek naš član. Pa tudi drugi zbori so nastopili in hiteli prepevat na vse pre-lege, ker časa ni bilo dosti do noči. Program je bil tako obsežen, da se je moral raztegniti v trdo noč in je moral Močilnikar vzeti v najem nekaj kresnic, da so nam svetile, ko smo nosili k pa so vse enake. Ko nismo mogli več, smo se pvitipali čez korenine in ob deblih Močilnikarjevih bukev do svojih vozil in si še enkrat za-gvišali, da je bil en lep večer in ena lepa noč . . . V sredo 3. oktobra se vrši redna mesečna seja na Močilnikarjevih farmah. To bo zadnja seja pod milim nebom brez marele. Zato naj se vsak član udeleži seje, streljanja in velike razprodaje, ki se vrši v kantini. Izlici-tirali bomo iceboxo in nekaj ledu, ki je še ostal. Oddalo se bo tudi kantino za čez zimo v najem najcenejšemu ponudniku. Kantina je jako pripravna za pečlar-jc. Ima dve spalnici, sprejemno sobo, baro, vrata, streho, eno mizo in kopalno banjo zadej v grabnu. S kantino gre tudi licenca za piti. Rent ne bo čez 25 centov do prihodnjega aprila. V sredo bodo na razpolago tudi pritikline za telesna dobra dela po običajnem programu. Naš predsednik vas prijazno vabi k temu zadnjemu sestanku v pri- je ves prsni koš. Pokojnika so, _v Sevnem je umrla Rozina Marija. Bila je že priletna in je dlje časa bolehala. —Iz Žužemberka se poroča: Naš trg s svojo okolico je zadnja leta postal znan vsled pogostih požarov, ki povzročajo pogorelcem velikansko škodo, vsem pa obilo strahu. Vsi sumijo, da mora biti na delu zločinec, ki se veseli ob trpljenju in nesreči svojega bližnjega. Gotovo je hudobna roka zanetila požar, ki bi lahko postal usodopoln za celo vrsto posestnikov, tudi to nedeljo ob 11 zvečer na skednju pos. Vincenca Urbančič. Ljudje so bili že pri počitku, ko naenkrat ogromen rdeč sij razsvetli celo dolino, da se je videlo kot podnevi. V par trenutkih je bilo veliko, s krmo natlačeno gospodarsko poslopje in zraven stoječi hlev v morju plamena. Komaj se je posrečilo rešiti živino. Velika je bila nevarnost, da bi se vnela sosednja hiša. Preko nje bi imel ogenj bogato žetev v celi vrsti na kupu stoječih slamnatih streh. Zasluga za omejitev požara gre domačim gasilcem, ki so edini v razmeroma kratkem času dvignili s svojo motorko vodo do kraja nesreče in s smo-trenim gašenjem preprečili nevarnost. Pogorele je močno udarjen. Skromna zavarovalnina ne bo niti od daleč pokrila škode, kaj šele strah in pa trpljenje pri obnovitvi. —Na Viču pri Ljubljani je ustrelil 41 letni mehanik, Jakob Mrzlikar, doma iz Vnanjih goric, svojo 10 let starejšo ženo Ano, rojena Škiij. S samokresom v roki je stopil v spalnico ■svoje žene, ki je ravno pospravljala postelje. Ko je videla svojega moža s samokresom v roki, si je zakrila obraz in zav-pila: "Samo ne ustreli me!" On pa se je ni usmilil, ampak trikrat ustrelil nanjo. Vlak ga je povozil.—Točno prenesli v Lom, kjer je bil položen k večnemu počitku. —V Uršnili selih je priredi lo gasilno društvo 1. julija veselico na vrtu gostilničarja Jak-šeta. Zvečer se je prizibala na veselični prostor skupina devetih fantov iz Laz, ki se je obnašala zelo objestno. Prvi znak za razgrajanje je dal Rudolf Macele, ki je iz hudobnosti razbil ob kamnu dvolitrsko steklenico. K razgrajaču je tedaj pristopil Ivan Konček, ki je bil zaposlen na veselici kot stre-žaj, in je zahteval za ubito'steklenico denar. Pristopila je k njemu tudi gostilničarjeva žena Angela Jakšetova, ki je iz Ma-celetovih rok iztrgala del razbite steklenice, zahtevajoč povračilo za napravljeno škodo. Ker fant o tem ni hotel ničesar slišati, je žena odšla v klet po svojega moža Ivana, da on napravi red. Ko pa se je žena vrnila iz kleti, je videla kako je skočil Albert Sober na mizo, kjer so pijani podivjanci prej sedeli. Po mizi je začel skakati, da je vsa na mizi stoječa posoda popadala na tla. To je bil znak za splošno divjanje. S sirovim preklinjanjem so se razgrajači zagnali v zakonca Jak-šfcta. Oba sta pred pobesnelo drhaljo zbežala v hišo in zaklenila za seboj vrata. Nasilneža pa so s poleni razbili vežna vrata in okna in pričeli metati polena in kamenje v gostilniške prostore. Ko so fantje najbolj razbijali po mizi, je prišel k njim ničesar hudega sluteči Jože Kobe, posestnik in pogodbeni poštar v Uršnih selih z dobrim namenom, da fante pomiri. Toda njegove pomirjevalne besede so delovale na pobesnele obratno. Iz družbe je skočil proti Kobetu, Andrej Stricelj, ki je imel pri sebi veliko poleno. Z njim je udaril svojo žrtev s tako močjo po glavi, da se je Kobe takoj zgrudil onesve-, 0b 1.50 iz Ljubljane proti Ma-ščen na tla. Potem je h Kobe-1 riboru odhajajoči potniški vlak tu priskočil Rudolf Sober, starjje pri prehodu, ki vodi v bližini 25 let, sin posestnika iz Laz. Taj postajališča D. M. v Polju pro-divjak je nesrečnega družinske-' ti letališču, povozil starega de-ga očeta zabodel s svojim 6ev-1 lavca, ki je skušal baje presko-ljarskim nožem v trebuh, da je fjti tir pred vlakom, pa ga je u; tam. Pri zborih se je prona-[ i