letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 4 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu S po š t o v a n i p r o f . d r . R u d i R o z m a n , s r e ča l a s v a s e p r e d 3 0 l et i n a pod i p l o m s k e m š t u d i j u pri predmetu Ravnanje proizvodnje. Kar ne morem v e r j et i , d a s o od n a j i n e g a p r v e g a s r e ča n j a p r et e k l a tri desetletja. Pomenili ste mi veliko pozitivno in strokovno avtoriteto. Z vsem spoštovanjem sem p r i s l u h n i l v a š i u m i r j e n i , p r e p r i č l j i v i i n r a z u m l j i v i m i s l i . I m a m o b č u t e k , d a s t e d a n e s e n a k i k o t t a k r a t , k o s v a s e p r v i č s r e ča l a . Verjel sem, da bom pridobil veliko novega z n a n j a , č e v a s p r o s i m z a m e n t o r j a p r i d o k t o r s k i disertaciji. Od leta 2003 do 2009 sem z vami redno s od e l o v a l i n d o k t o r s k a n a l o g a j e po ča s i n a s t a j a l a , s e r a z v i j a l a , d o po l n j e v a l a , po p r a v l j a l a i n k o n č n o dozorela do trenutka, ko sem jo uspešno zagovarjal. V v s e m t e m v e č l et n e m p r o c e s u s v a v e s ča s k o r e k t n o sodelovala. V vsak del in vsako iteracijo naloge ste v l o ž i l i v e l i k o t r u d a i n z m o j e s t r a n i p r e d l a g a n o v s e b i n o v e d n o n a t a n č n o p r e g l e d a l i i n o c e n i l i . N a j i n i d o g o v o r i s o v e d n o n a t a n č n o d r ž a l i i n n i k o l i v a s n i s e m ča k a l po n e po t r e b n e m . Ka r težk o si p redsta v l ja m, da ste na ta k k o rekten i n d os l ed en na č i n sod el o v a l i z v sem i š t u d en t i, v ed n o na videz lahkotno in s pozitivno energijo, toda strokovno in dosledno. Verjamem, da vam ni bilo vedno tako lahko in enostavno, kot je bilo videti navzven. Od leta 2009 sodelujeva v okviru uredniškega odbora revije Izzivi managementu. Pri tem sodelovanju sem lahko opazil, da ste avtoriteta s s t r o k o v n e g a i n č l o v e š k e g a v i d i k a t u d i m e d p r o f e s o r j i in ne samo med študenti. P r o f . d r . R u d i R o z m a n , č e s t i t a m v a m z a v a š e ž i v l j e n js k o d e l o . V e l i k o d o b r e g a i n k o r i s t n e g a s m o š t e v i l n i p r e j e l i od v a s . Ž e l i m v a m š e v e l i k o let trdnega zdravja in da bi se lahko ukvarjali z vsebinami in bili med ljudmi, ki jih imate najraje in ki vam dajo pozitivno energijo in izpopolnjenost. Dr. Milan Jelovčan Ma l o z na n o d ejst v o je , da sem p r a v za r a di p ro f . R o zma na p r v i č p r išel v st i k s st ro k o v n i m i n akademskim svetom. Kot nosilec predmeta A na l i za o rg a n i za c i je je na m reč v t ret jem l et n i ku d odi p l o ms k eg a š t u di ja na Ek on o ms k i f a ku l tet i uredi l, Zbrane misli in zahvale prof. dr . Rudiju Rozmanu da sm o se na j bo l j za vzet i š t u d en t i la h k o u d el eži l i posv eta s področ ja ma na g em en ta i n o rg a n i za c i je , k i g a vsaki dve leti organizira Društvo slovenska akademija za management. Poleg izleta s kolegi na sonce v P o r to ro ž sem bi l d eja n s k o na ta na č i n p r v i č soočen z raziskovalnim delom in sem z zanimanjem poslušal ugotovitve in razprave akademikov in managerjev, ki so sodelovali na posvetu. Nedvomno je prav ta d og od ek, če že ne neposred n o , p a v sa j posred n o p r ispev a l k m oji po z nejši odl oč i t v i za a ka d ems k o pot. S p r o f . R o z m a n o m s i c e r n i s v a i m e l a o g r o m n o neposrednega sodelovanja, saj sem se katedri i n d r uš t v u d e j a v n e j e p r i k l j u č i l p r a v v n j e g o v i h zadnjih strokovno aktivnih letih. Prav gotovo pa s e v v s e po r e r a z i s k o v a n j a i n r a z p r a v n a pod r o č j u m a n a g e m e n t a i n o r g a n i z a c i j e č u t i n j e g o v v p l i v , k i n a p r e j ž i v i p r e k a k a d e m i k o v , k i j i h j e n e po s r e d n o v z g o j i l , d r uš t v a , r e v i j i n d e l o v a n j a m a t i č n e k a t e d r e n a E F . N j e g o v a s t r o k o v n a z a p uš č i n a v s m i s l u d e l o v a n j a SAM in njegovih aktivnosti, napredka slovenskega raziskovanja managementa in organizacije ter i z r a z o s l o v j a n a pod r o č j u j e n e s po r n a . P o l e g t e g a b i poudaril dodaten element, ki preveva iz delovanja i n r e z u l t a t o v p r o f . R o z m a n a – i n t o j e p r e d v s e m pozitiven, tvoren namen ustvariti nekaj dobrega i n po m e n l j i v e g a . Z a t o m u j e l a h k o h v a l e ž e n v s a k raziskovalec in strokovnjak, ki se ukvarja z »našimi« t e m a t i k a m i . J a z p a m u ž e l i m č i m v e č z d r a v i h l et o p a z o v a n j a s v o j e z a p uš č i n e ! Izr. prof. dr. Matej Černe M a n y y e a rs a g o p ro f esso r R o z ma n a n d I w e re a tt en d i n g t he sa m e res e a r c h con f e ren ce i n P a r i s . W e happened to meet and then started to discuss some o f t he p res en t a t i on s o f t he d a y . I t a p pe a red t ha t w e s ha red so m e o f t he i ssu es o f t he p res en t a t i on s . A f e w y e a rs la te r w e m et a g a i n . T h i s t i m e w e m et a t a ma na g em en t res e a r c h con f e ren ce i n O x f o r d . A g a i n, w e d i sc u s s ed so m e o f t he p res en t a t i on s i n d ept h . W e f o u nd t h at we h ad o b s e r ve d t h at s e ve ra l p r e s e nt at io n s on res e a r c h b y t he con f e ren ce p a r t i c i p a n t s la c k ed re l e v a n ce f o r ma na g e rs o f t od a y . W e f o u n d t ha t w e assessed several presentations the same way and soon re a l i zed t he re a son f o r t h i s . Sc h o la rs w e re a d d ressi n g letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 5 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu or seeking to solve problems that managers do not ha v e . W e d i sc u s s ed t h i s i ssu e a n d con c l u d ed t ha t t he re a son s f o r w r i t i n g a n d pu b l i s h i n g sc i en t i fi c w o r k s bei n g t he f a c t t ha t t hes e sc h o la rs d i d ha v e n o o t he r w o r k ex pe r i en ce w ha t t he a c a d em i c s i n s t i t u t i on s ha d g i v en t hem . P ro f esso r R o z ma n a n d m y s e l f d i d soon f o u n d o u t t ha t w e bo t h ha d t he v e r y sa m e w o r k ex pe r i en ce – w o r k i n g i n t he i n d u s t r ia l s ec t o r a n d ha v i n g ha d ma na g e r ia l posi t i on s bef o re w e a c h i e v ed our doctor degrees and senior academic positions a t u n i v e rsi t i es . W hen I w a s o ff e red a n d a c cepted a v i si t i n g p ro f esso rs h i p a t t he U n i v e rsi t y o f L ju b l j a na p ro f esso r R o z ma n a n d I w e re a b l e t o con t i n u e d i sc u s si n g t he p ro b l em s o f ex ec u t i v e ma na g e rs a n d h ow t o e n g ag e i n r e s e a r c h wh ic h c o u ld b e b e n e fic i a l t o ma n a g ers bot h i n t he pub l i c a n d p r i v a te s ec to r . Of te n, w e d i sc u s s ed t he p re v a l en ce o f sc i en t i fi c a r t i c l es p ubl i she d – eve n i n h ig h ly rat e d jou r n a l – wh ic h wer e t o t a l l y i r re l e v a n t f o r t he ma na g e rs o f t od a y . Prof. dr. Jon Aarum Andersen Pro feso r ja R o zma na sem spo z na la, k o sem bi la k ot m la da asisten t ka p rep r i ča na, da je kabi net s k o z na nje , ki sem ga delila s študenti, dovolj za moje suvereno v k l ju čev a nje v pos l o v n o o k o l je , k i je pot rebo v a l o pos l o v n o ek on o ms ka z na nja . F a ku l tet i se je p r i dr uži l v l et i h, k o je že i m el bog a te i zkušnje z d el o v a njem v velikih poslovnih sistemih, ki jih je prelival v r a zl i č ne čla n k e i n u č ben i k e , p red v sem p a je z nji m i bog a t i l r a zp r a v e na f a ku l tet i i n v pos l o v n i ja v n ost i . Ko je prišel, sem ravno odhajala v tujino, kjer sem pripravljala doktorat, in ko sem se vrnila, sem imela novega mentorja, Rudija Rozmana. Sprva sva imela zel o r a zl i č ne pogl ed e na to , ka j m o r a m na redi t i, i n p red v sem, ka k o na j se teg a l ot i m, a sv a se sčaso ma r a z u m ela v se bo l je . Čep r a v v i n d ek su n isem i m ela n o b e n e n j e g o v e o c e n e , j e b il R u di m o j d r a g o c e n i u či t e l j . U č i l m e je st r pneg a dia l og a i n p red v sem teg a, da je t reb a sv oja sta l išča za g o v a r ja t i a rg u m en t i r a n o . N a u č i l me je veliko, pa ne samo mene, ampak cele generacije študentov, ki se ga bodo spomnile po njegovi iskrivosti in zgodbah, ki so slikovito opisovale to, kar se je bilo t reb a i z nji h na u č i t i . N i nas u č i l l e v sebi ne , a m p a k t u di tega, kakšen odnos je treba imeti do soljudi. P ro f eso r ju R o z ma n u g re za h v a la , d a s e je organizacijska teorija v zadnjih desetletjih ponovno t r d n o za si d r a la v p ro g r a m e Ek on o m k e f a k u l tete , enako tudi, da so v njih našle mesto nujne vsebine s pod roč j a ma na g em en t a . V z g oj i l je v rs t o na s l ed n i k o v na Katedri za management in organizacijo in ob tem d o pu s t i l , d a je še l v sa k sv ojo po t , čep r a v s e z n jo m o r d a k d a j n i s t r i n j a l . V ed n o je t r d n o s t a l za sv oj i m i s t a l iš č i in bil pri tem nepopustljiv, nikoli pa ni nikogar oviral, če s e z n j i m n i s t r i n j a l . S sv oj i m d e l o m je v t i sn i l m oča n i n t r a jen peča t po u če v a n ju i n r a z v oju d i sc i p l i n a na l i ze poslovanja, planiranja, organizacije in managementa na Ek on o m s k i f a k u l tet i i n v S l o v en i j i . Prof. dr. Metka Tekavčič S p r o f . d r . R u d i j e m R o z m a n o m ( v n a d a l j e v a n j u : R u d i ) i m a v a po m o j e m m n e n j u s k u p n o z d r a v o radovednost, naklonjenost znanstvenim izzivom in intelektualno tekmovalnost. Sam sem si slednjo p r i vz g o ji l ž e ob u č e nj u v o s n o v n i šo l i , n i ž ji g i m n a z i ji in ekonomski srednji šoli ob reševanju in objavljanju k r i ž a n k i n r e b u s o v t e r i g r a n j u t a r o k a , po z n e j e p a š e b r i d ž a . V s e t r i š o l e s e m o b i s k o v a l v L j u b l j a n i v l et i h od 1949 do 1961. Dodatno je na mojo tekmovalnost v p l i v a l o i g r a n j e š a h a i n s t e m po v e z a n a u d e l e ž b a na šahovskih turnirjih za pionirje in mladince na republiški ravni do avgusta leta 1959. Bralec se utegne vprašati, kaj ima takšen uvod o p r a v i t i z o p i s o m t i s t e g a d e l a m o j e ž i v l j e n js k e po t i , k i g a j e z a z n a m o v a l o t u d i s od e l o v a n j e i n d r u ž e n j e s kolegom Rudijem. Lahko zapišem, da ne tako malo. P o v p i s u n a E k o n o m s k o f a k u l t et o v L j u b l j a n i l et a 1 9 6 1 s e m s e o b po po l n o m a od l i č n e m s p r i č e v a l u n a s r e d n j i š o l i s a m o z a v e s t n o v k l j u č i l v š t u d i j n a f a k u l t et i i n k m a l u d o ž i v e l p r v o s t r e z n j e n j e o b s l a b š i o c e n i i z k o l o k v i j a i z p r e d m et a P o l i t i č n a e k o n o m i j a . Š t u d i j a p r e d m et o v s e m s e n a t o l o t i l s š e v e č j o resnostjo in mi je tako uspelo pri izpitih iz prvih treh p r e d m et o v d o b i t i t r i od l i č n e o c e n e . S e v e d a s e j e s t e m o b u d i l a m o j a t e k m o v a l n o s t i n z a č e l s e m s p r a š e v a t i , kako uspešno so opravljali izpite kolegi in kolegice v letniku pred menoj. Odgovor je bil, da med študenti v i š j e g a l et n i k a i z s t o p a z o c e n a m i k o l e g a R u d i . T a k o sem postal pozoren nanj. V t ret jem l et n i k u s em v odso t n os t i p ro f . C v ete Mlakar na njen predlog kot eden izmed štirih kolegov za leto dni prevzel predavanja in vaje iz predmeta T eo r i j a cene , v sa k od na s za p r i b l i ž n o čet r t i n o š t u d en t o v d r u g e g a l et n i k a . V k l ju č i l s em s e t u d i v iz vr š il n i o d b o r š t u d e n t s k e o r g a n iz a ci j e n a f ak u l t e t i i n pos t a l č la n n je g o v e š t u d i js k e k o m i si je . P reds ed n i k te j e bi l Rud i, k i j e – to s e m i z ve del n a s e st a n k i h kom i sij e – v tem ča su p re v ze l t u d i v a je i z p red m et a S oc ia l n o - ek on o m s k a s t a t i s t i k a p r i p ro f . d r . M a r i Beš te r . letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 6 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu Fakulteta je bila na pomlad leta 1964 pozvana, naj po š l j e p et – p r a v i l o m a n a j b o l j u s p e š n i h i n a k t i v n i h – š t u d e n t o v n a s r e ča n j a t a k i h š t u d e n t o v i z v s e h j u g o s l o v a n s k i h e k o n o m s k i h f a k u l t et n a e n o t e d e n s k i seminar pri Institutu ekonomskih nauka v Beogradu, ki ga je takrat vodil najbolj znani jugoslovanski e k o n o m i s t p r o f . d r . B r a n k o H o r v a t . T a j e b i l , č e s e n e motim, enkrat celo kandidiran za Nobelovo nagrado z a e k o n o m i j o . M e n i j e k o t i z v o l j e n e m u č l a n u s v et a f a k u l t et e po p r e d l o g u a s i s t e n t a V i l j e m a M e r h a r j a pripadlo vodenje naše »delegacije«. V njej so bili tudi F r a n c i A r h , J o ž e G r i ča r , S l a v k o M i h e l i č i n R u d i . V razpravah na seminarju smo bili ljubljanski š t u d e n t i m e d a k t i v n e j š i m i . Ud e l e ž b a n a t e m s e m i n a r j u je po m ojem spo m i n u t a k o m oč n o v p l i v a la na R u d i j a , da se je po opravljeni diplomi, verjetno leta 1967, od l oč i l za ma g i s t rs k i š t u d i j na o m en jenem i n š t i t u t u v Beo g r a d u , k je r je p r i ma tema t i č n i h p red m et i h po k a za l vrhunsko znanje. Po magisteriju leta 1970 je na p red l o g p ro f . H o r v a t a odše l za en s em es te r na š t u d i j na C o r ne l l U n i v e rsi t y , ZD A , k p ro f . V a nek u , enem u gla v n i h p reu če v a l ce v sa m o u p r a v l j a n j a v pod jet j i h . T a je na m reč h o te l i z » p r v e ro k e « i z v ed et i č i m v eč o samoupravljanju v slovenski teoriji, pravnem urejanju i n ( p red v s em ) p r a k si . Rudijev vpis na magistrski študij v Beogradu, verjetno leta 1967, je bil zame tudi eden izmed razlogov, da sem se leta 1968 tudi sam vpisal na magistrski študij iz poslovodenja in organizacije n a E k o n o m s k i f a k u l t et i v L j u b l j a n i . V o b d o b j u m e d l et o m a 1 9 6 9 , k o s e j e R u d i z a po s l i l v Ž e l e z a r n i J e s e n i c e , i n 1 9 7 9 z R u d i j e m n i s v a i m e l a p r a k t i č n o n o b e n e g a s t i k a . J e p a ž e t a k r a t s od e l o v a l z E k o n o m s k o f a k u l t et o v L j u b l j a n i , t a p a z I n d i a n a U n i v e r s i t y v B l o o m i n g t o n u . T j a j e od š e l z a e n semester in potem tudi prevzel svoj prvi predmet n a f a k u l t et i . V e d e l s e m t u d i , d a s e j e po r o č i l z L u č k o ( T a t j a n o ) M i k l i č , k o l e g i c o i z l et n i k a z a m e n o j , t e r d a d e l a n a od g o v o r n e m m e s t u v Ž e l e z a r n i J e s e n i c e . N e b o m r e k e l , d a j e š l o z a n a k l j u č j e , a m p a k najina usmerjenost v strokovno in znanstveno delo j e l et a 1 9 7 8 p r i v e d l a d o t e g a , d a s v a s e s p et s r e ča l a p r i p r o j e k t u T O Z D i n u s p e š n o g o s pod a r j e n j e . R u d i j e k o t z a po s l e n e c p r i I TE O – I n š t i t u t u z a t r ž e n j e , e k o n o m i k o i n o r g a n i z a c i j o , n o s i l c u p r o j e k t a , 2 – 3 leta vodil projekt, sam pa sem bil kot zaposlenec na Go s pod a r s k i z b o r n i c i S l o v e n i j e , fi n a n c e r j u p r o j e k t a , č l a n u s m e r j e v a l n e s k u p i n e p r o j e k t a . Z a t o s v a v t e m ča s u p r e c e j s od e l o v a l a . P r o j e k t j e t r a j a l v e č k o t t r i leta, torej tudi še potem, ko sem leta 1981 kot docent odšel na delo na takratno Fakulteto za elektrotehniko U n i v e r z e v L j u b l j a n i . Rudi je po delu pri omenjenem projektu odšel n a d e l o v SO Z D S l o v e n s k e ž e l e z a r n e , l e n e k a j d e s et metrov od mojega doma, in leta 1990 doktoriral na E k o n o m s k i f a k u l t et i t e r s e t a m t u d i z a po s l i l . Z a č e l j e p r e d a v a t i i n r a z v i j a t i v e č p r e d m et o v t e r v z g a j a t i sodelavke in sodelavce. Obdobje med letoma 1981 in 1995 bi lahko, k o g r e z a n a j i n o s od e l o v a n j e , z n o v a o z n a č i l z a »izgubljeno«. Po letu 1995 pa so se stvari temeljito s p r e m e n i l e . V t e m ča s u s e m n a m r e č p r e v z e l v od e n j e sekcije za analizo poslovanja in organizacije pri Zvezi ekonomistov Slovenije, ki naj bi pripravila v s a k o l et n e po s v et e o t e j t e m i . V č l a n s t v o v od bo r u z a po s v et o v a n j a j e o b d r . S l a v k i K a v č i č , d r . D a n i j e l u P u č k u , d r . M et k i T e k a v č i č p r i v o l i l t u d i R u d i . Z l a s t i d r . K a v č i č e v a i n R u d i s t a m i b i l a p r i p r i p r a v i i n izvedbi desetih posvetov, ki sem jih usmerjal v letih od 1 9 9 6 d o 2 0 0 5 , v v e l i k o po m o č . R u d i j e l et a 2 0 0 5 z a menoj tudi prevzel vodenje sekcije. V letih od 2002 do 2007 sva se z Rudijem skupaj u d e l e ž e v a l a t u d i s r e ča n j , k i j i h j e o r g a n i z i r a l E G OS – E v r op sk a sk u pi n a z a orga n i z ac ij ske št u d ij e . Š l o j e po l e g L j u b l j a n e ( 2 0 0 4 ) z a s r e ča n j a v L y o n u , Köbenhavnu, Bergnu in na Dunaju. Pritegnil me j e t u d i k o t č l a n a k o m i s i j o b k a r n e k a j d o k t o r a t i h , po v e z a n i h s t e o r i j o o r g a n i z a c i j e p r o f . L i po v c a , p r i katerih je bil mentor. R u d i s e je a k t i v ne je k o t j a z u d e l e že v a l posv et o v a n j E U R A M (M aa s t r i c h t , W a r w i c k , Os l o ) ; sa m s em b i l skupaj z njim le na posvetovanju v St. Andrewsu. Prav u d e l e ž b a na teh posv et o v a n j i h je v e r jet n o p r i po m o gla k njegovi zamisli o ustanovitvi Društva slovenska a k a d em i j a za ma na g em en t ( S A M) . Oba, skupaj s soprogama ekonomistkama, sva s e za če la po g os te je d r u ži t i t u d i o b r a zl i č n i h i zl et i h po Sloveniji in ob osebnih jubilejih. Najini pogovori so potekali o organizacijskih in ravnateljevalnih problemih ter problematiki delovanja SAM, pogovori vseh štirih pa seveda tudi o drugih dogodkih pri nas, potomcih itn. Zato sem v naslov tega prispevka poleg bes ed e » sod e l o v a n je « d od a l bes ed o » d r u žen je « . O b p r o b l e m i h , k i s o s e t a k r a t z a č e l i k a z a t i v d e l u Z v e z e e k o n o m i s t o v S l o v e n i j e , i n n a j i n i v e č j i z n a n s t v e n i u s m e r j e n o s t i n a pod r o č j i o r g a n i z a c i j e i n r a v n a t e l j e v a n j a j e R u d i z a č e l a k t i v n o s t i z a ustanovitev SAM. Pri tem se je pogosto posvetoval z menoj. Bil je in je še vsa leta neutruden »motor« aktivnosti, povezanih z ustanovitvijo društva in njegovim delovanjem. Oba danes po skoraj 15 l et i h d e l o v a n j a d r uš t v a o b ž a l u j e v a , d a j e v s e b i n a d e l o v a n j a d r uš t v a d o ž i v e l a t e žk o r a z u m l j i v h l a d e n odziv pri nekaterih, ki bi lahko veliko prispevali k njegovi uspešnosti. letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 7 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu N a j z a k l j u č i m , d a j e s od e l o v a n j e z R u d i j e m , k i g a v znanstvenem delu odlikujeta velika poglobljenost i n s i s t e m a t i č n o s t , š e k a k o v p l i v a l o t u d i n a n e k a t e r e vidike mojega znanstvenega dela. Oba sva nekako – v s a j k o g r e z a pod r o č j e o r g a n i z a c i j e – u č e n c a p r o f . F i l i p a L i po v c a , v č i g a r d e l i h v i d i v a i z s t o p a j o č d o s e ž e k i n p r i s p e v e k s l o v e n s k e o r g a n i z a c i js k e z n a n o s t i k z a k l a d n i c i s v et o v n e g a z n a n j a s pod r o č j a o r g a n i za c i j e . V e r j e t n o s i t u d i o n, t a k o k o t j a z , ž e l i , d a bi generacije za nama znale ceniti njegovo delo tako, kot ga ceniva midva. Prof. dr. Miran Mihelčič P r o f e s o r R o z m a n i m a n a j v e č z a s l u g z a r a z v o j slovenske organizacijske znanosti v devetdesetih letih, ko je zevala vrzel med Slovenijo in bolj r a z v i t i m i d r u ž b a m i . M e n i j e p r e d s t a v l j a l z g l e d od l i č n e g a p r e d a v a t e l j a , k i n a m j e k a z a l , k a k o zahtevne vsebine na študentom zanimiv in luciden n a č i n p r e d s t a v i t i v p r e d a v a l n i c i , k j e r s e j e v e č k o t o č i t n o po č u t i l k o t r i b a v v od i . T u d i z a r a d i v e d n o zabavnih primerov, dovtipov in anekdot, ki so se nanašale na poslovno-organizacijske vede in prakso, je bil zelo priljubljen med študenti ter bil tudi med n a j b o l j z a ž e l e n i m i m e n t o r j i n a E k o n o m s k i f a k u l t et i . Prof. dr. Matej Lahovnik Prof . dr . R u di R ozma n se mi je v spomi n vt isn il že k ot št u d en t u Ek onomske fa kul tete , saj je znal teme o organizaciji, managementu in upravljanju podati na ra zumlji v i n m nog o k ra t zaba v en na či n. P o m oji za posli t v i na fa kul tet i sem z njim za čel sod el o v a t i tesneje , in sicer kot asistent na vajah pri njegovih predmetih. K še pristnejšemu sodelovanju je prispevalo tudi dejstvo, da sta bili najini pisarni v najbolj jugovzhodnem delu fa kul tete le nekaj met ro v nara zen, za to sv a si v časi h vzela čas t u di za ka kšno ka v o , pog o v or o ist rsk i B arbar i g i, odbojk i ali pa šport u na sp l oh. S prof . R ozma nom sv a korak naprej v najinem sodelovanju naredila leta 2004, ko me je povabil k aktivnemu sodelovanju v Sekciji za poslovne analize v okviru Zveze ekonomistov Slovenije, katere glavna dejavnost je bila organizacija letnega posveta z naslovom Sodobni vidiki analize poslovanja i n orga n i za c ije v P ortoro žu. Leta 2 007 mi je prof . R ozma n za u pal cel o v od enje te sek c ije , sku paj z dr u g imi čla n i pa smo nato portoroške posvete uspešno organizirali vse do leta 2012. Leta so minevala, nato pa je nekega poznojesenskega d ne prof . R ozma n pot r kal na vra ta m oje pisar ne i n me presenet il: » T omaž, mislim, da bi bil ti primeren predsednik Društva slovenska akademija za management.« Spomnim se, da sem se najprej poskušal i z tega i zv leči, saj sem v ed el, da bo stopi t i v čev lje prof . Rozmana, ki je društvo ustanovil in vse od ustanovitve t u di uspešno v odil, težk o oz. časo v no za h tev no . A ker je prof . R ozma n znal bi t i t u di zel o prepr i člji v , sem na k onc u pr i v o lil i n ta k o sv a leta 2 0 1 6 za čela sod el o v a t i t u di v o kv ir u dr ušt v a. P o vsem tem najbrž n i t reba posebej pou dar ja t i, da me je prof . R ozma n og rom no na u čil i n z ma no d elil nešteto sv oji h st ro k o v n i h i n ži v ljenjsk i h i zkušenj, za kar sem m u nei zmer no h v aležen. Prof . R ozma n, v eli k o zdra v ja, osebn i h uspeho v i n sreče v a m želim še m nog o m nog o let. Prof. dr. Tomaž Čater P r o f . R o z m a n a po z n a m ž e d o l g o . N a j p r e j s e m g a s po z n a l k o t p r e d a v a t e l j a . I z j e m n o v š e č m i j e b i l o njegovo celovito podajanje snovi, pri tem se je i z j e m n o t r u d i l , d a b i s l uš a t e l j i v i d e l i v e č j o s l i k o , a b i l i zelo pozorni tudi na vse pomembne detajle. Pri teh j e b i l z e l o n a t a n č e n i n d o s l e d e n . P od o b n o j e d e l o v a l tudi kot mentor pri doktoratu, kjer mi je poleg u s m e r j a n j a i n po m o č i z e l o po m a g a l t u d i p r i š i r š e m razumevanju tematike in odpiranju novih vprašanj ter iskanju odgovorov nanje. Zelo mi je ostala v s po m i n u n j e g o v a k r i t i č n a m i s e l n o s t , k o j e v v s a k i s t v a r i i s k a l m o ž n o s t i z a i z b o l j š a v e . V s e t o s e z r c a l i t u d i v n j e g o v i h č l a n k i h i n d r u g i h o b j a v a h . P o s e b e j m o ča n v t i s p a j e n a m e n a r e d i l z ustanovitvijo in vodenjem Društva slovenska a k a d e m i j a z a m a n a g e m e n t ( S A M ) , k j e r j e po k a z a l s v o j o p o p o ln o p r e d an o s t p r e u č e v an j u m an a g e m e n t a ob hkratnem vizionarstvu in sposobnostjo izjemno u č i n k o v i t e g a o p e r a t i v n e g a d e l o v a n j a . V o k v i r u S A M j e u č i n k o v i t o i n a m b i c i o z n o i s k a l r e š i t v e z a v s e i z z i v e , k i j i h n i ( b i l o ) m a l o . Č e p r a v j e i z a k t i v n e v l o g e v d r uš t v u p r e d ča s o m ž e i z s t o p i l , v s e s k o z i i z r a ž a skrb za njegov razvoj in je še vedno zelo prisoten v njegovem delovanju. Spomnim se, ko me je imenoval za enega prvih urednikov mednarodne revije DRMJ, ko je bilo ogromno izzivov povezanih z usmeritvijo, p r i d o b i v a n j e m č l a n k o v i n v k l j u č i t v i j o v b a z e . S svojo preudarnostjo in izkušnjami ter izkazanim zaupanjem mi je pri tem delu zelo veliko pomagal. letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 8 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu P r o f . R o z m a n a s e m v v s e m t e m ča s u i m e l p r i l o ž n o s t s po z n a t i k o t č l o v e k a , k i m u j e m a r za druge ljudi, za dobre odnose, ob tem pa je zelo zahteven do sebe in drugih. Goji pozitiven po g l e d n a ž i v l j e n j e , s e po g l a b l j a v d et a j l e i n s k r b i za makropogled. Je vztrajen, zaupanja vreden in p r e d a n č l o v e k . Prof. dr. Jože Kropivšek M oj a p ro f esi ona l na po t je za z na m o v a na z m a n a g e m e n t o m , s a j s e m p r a k t i č n o v s o s v o j o d e l o v n o dobo managerka, najprej 20 let v gospodarstvu, zadnjih 15 let v javnem sektorju, zdravstvu. Nekje na sredini moje managerske poti se mi je zazdelo, da mi nekaj manjka, da sem se nekako izpela in d a po t re bu jem n o v za g on . T a k r a t s em po na k l ju č ju na enem i z m ed s t ro k o v n i h s reča n j s reča la sv oje g a p ro f eso r j a i z š t u d i j a ek on o m i je p ro f . d r . R u d i j a Rozmana. Ko sem mu v prosti debati opisala svoje o b č u t k e o » ma na g e rs k i i zp r a z n jen os t i « , m i je k o t i z t opa i z s t r e l i l: » P o j d i d e l a t d ok t ora t ! « Č e p ra v s e m i j e njegova izjava takrat zdela kot z lune, sem nekaj let za tem res doktorirala pod njegovim mentorstvom. Ra zi s k o v a la s em sv oje pod roč je ma na g em en t a in vodenja, in to z velikim navdušenjem in za g na n os t jo , i n – k a r je še po m em bne je – z n o v a s em naš la sm i s e l i n m oč za ma na g i r a n je . Z a v s e t o s em nei z m e r n o h v a l e ž na p ro f . R u d i ju . N je g o v a od k r i t a spodbuda in pripravljenost na mentoriranje, ki je b i la res i z jem na , je b i la za m e ži v l jen js k o po m em bna l ek c i j a , k i si jo bo m za po m n i la za v s e ži v l jen je . P ro f . R u d i n i b i l l e m en t o r i n p ro f eso r , b i l je t u d i os te r i n k r i t i čen m i s l ec na pod roč ju r a zi s k o v a n j a managementa in organizacije. Koliko ustvarjalne debate in miselnih iskric je bilo med nama, ko s va r a z č i š č e va l a » n j e gov o r a v n at e l j e va n j e « i n » m oje ma na g i r a n je « ! M i s l i m , d a s em i n bo m os t a la ma na g e r k a i n p red a v a te l j i c a s pod roč j a ma na g em en t a i n o r g a n i za c i je na jv eč po n je g o v i za s l u g i . O n je b i l t i s t i , k i m i je v k r i t i č nem t ren u t k u znal ponuditi orodje za nekaj novega, ustvarjalnega. Z a t o p ro f . R o z ma n za m e n i l e p ro f eso r , m en t o r , je nek d o z a v t o r i tet o i n m oč jo , k i g a nei z m e r n o cenim in spoštujem. Je kot globok vodnjak, ki kar ne p resa h ne z m oč jo , u s t v a r j a l n os t jo i n ene r g i jo – i n m u n i t i 80 l et ne p r i d e d o ži v e g a … Z a t o še na m n o g a l et a , » m oj « p ro f . R u d i … Doc. dr. Milena Kramar Zupan Let a 1 9 9 1 s em s e na š t u d i j na Ek on o m s k i f a k u l tet i vpisala kot študentka prve »poosamosvojitvene« generacije z novimi programi in predmeti. V drugem letniku sem izbrala smer Organizacija in vodenje i n p r a v V aš i p red m et i so p r i te g n i l i na jv eč m oje g a za n i ma n j a – t a k o za r a d i si s tema t i č n os t i i n j a sn os t i r a zla g e k o t za r a d i p ro f esi ona l ne g a te r od p r te g a i n p r i j a z ne g a od n osa d o š t u d en t o v . T eo r i jo s te v ed n o podkrepili z bogatimi izkušnjami iz prakse, kar je predavanja naredilo še bolj zanimiva. Izbrala sem Vas tudi za mentorja pri diplomskem in magistrskem delu ter pozneje pri doktorski disertaciji. Po magisteriju s em si ce r za s ed em l et » po be g n i la « v p r a k so , čep r a v s te že l e l i , d a b i na f a k u l tet i os t a la k o t a si s ten t k a , a s em i m e la m o ž n os t i zk o r i s t i t i d o b ro b i t i k a d ro v s k e š t i pen d i je i n sv oj a teo ret i č na z na n j a d o po l n i t i z izkušnjami, ki jih lahko ponudi samo zanimivo, k a k o v os t n o i n h i t ro r a z v i j a joče s e pos l o v n o o k o l je . S p l et o k o l iš č i n je p r i v ed e l d o te g a , d a s em s e po d o b r i h šestih letih obrnila na Vas z vprašanjem, ali veste za kakšno delovno mesto v akademskem okolju, in prav t a k r a t s te b i l i s ez na n jen i s tem , d a na sos ed n j i f a k u l tet i iš če jo a si s ten t a . T a k o s em s e v r n i la v a k a d em s k i sv et , s e p r i d r u ži la » V ašem u « d r uš t v u S A M i n pod V aš i m mentorstvom tudi doktorirala. Do Vaše upokojitve in pozneje sva sodelovala v društvu, pa vsako leto si še v ed n o o b l ju b i v a , d a na p iše v a u č ben i k , k a jne ? A se nama zaradi zasedenosti obeh ta izziv vsako leto za ma k ne … B o v a , bo v a . Ob pogledu na zadnjih 30 let moje študijske in karierne poti torej ugotavljam, da ste pomembno – ce l o od l oč i l n o – v p l i v a l i na o be po t i i n d a s em ne sk on č no h v a lež n a za vs e , k a r s em s e la h k o ( n a )u č i la od Vas. Ste vzor tako z vidika znanosti/stroke kot tega, k a j po m en i b i t i d os l ed en, na čel en te r si s tema t i čen pedagog in mentor, pa tudi vztrajen in pozitivno naravnan vodja in sodelavec društva, predvsem pa Čl o v ek v v s eh po gl ed i h . N a j l ep ša h v a la za v s e i n v s e d o b ro t u d i o b v s eh na s l ed n j i h pod v i g i h ! Izr. prof. dr. Nina Tomaževič D r a g i p r o f . R o z m a n , d r a g i R u d i ! N a jp rej is k rene čest i t k e ob osem d eset l et n i c i, k o se la h k o s ponosom oziraš na svoje ustvarjanje in prispevek k r a zv oju področ ja ma na g em en ta i n o rg a n i za c i je v Sloven iji i n ši rše. V er jet no bi t i bi lo ljubše, če bi n a mesto managementa napisala ravnateljevanje, a moram priznati, da se s tem prevodom managementa nisem n i k o l i č isto spo p r i ja tel ji la . Cen i m p a t v oja p r i za d ev a nja, letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 9 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu da bi z uporabo slovenskega izraza krepili naš st ro k o v n i jezi k. N a ji n i področ ji d ela sta si b l i z u, a h k r a t i d o v o l j da l eč , da n isv a i m ela v el i k o s ku pn i h p rojekto v . A nikoli ne bom pozabila skupnih trenutkov, bodisi na sesta n k i h, na ka v i a l i ob sreča nju na h od n i k i h. V ed n o si b i l i s kr e n i n i s kri v , z n a s m e j a n i m i o č m i iz p o d iz r az i t i h ob r v i . V časi h si cer ma l o po g o renjs k o t r mast , a m p a k v sel ej spoš t l ji v d o v seh dr u g a če m is l eč i h. V er jet n o so k temu prispevale tvoje izkušnje iz gospodarstva, saj si bil takrat, ko sem se kot asistentka zaposlila na Ek on o ms k i f a ku l tet i, ed en red k i h, k i n i p reh odi l z g o l j a ka d ems k e pot i . M o rda za to v eč ja sp roščen ost i n takojšnje vzajemno tikanje, kar nam je mladim veliko po m en i l o , sa j je p r ispev a l o k obč u t ku ena k ost i i n v k l ju čen ost i . Če k tem u d oda m še p r a g ma t i č n ost , k i je marsikdaj pomagala rešiti kakšen zaplet, so te tvoje lastnosti tiste, ki bi jih morali v akademskem okolju bolj cen i t i i n r a zv i ja t i . H v a la, k er si na m po ka za l, ka k o n i t reb a bi t i v ed n o resen, da te jem l jejo za res ! Prof. dr. Nada Zupan P r o f . R u d i j a R o z m a n a s e m s po z n a l p r e d p r i b l i ž n o 1 5 l et i p r e k p r o f . M i r a n a M i h e l č i ča , k i j e b i l i n i c i a t o r m o j e v k l j u č i t v e v S A M . S a m s e m n e k a j k r a t p r e d a v a l š t u d e n t o m n a s t r o jn i f a k u l t et i o t e m i ekonomike poslovanja kot gost. Ker delam v m e d n a r od n e m pod j et j u H e l l a S a t u r n u s S l o v e n i j a , d. o. o., naše podjetje pa proizvaja svetlobno opremo ( ž a r o m et e , s v et i l k e ) z a a v t o m o b i l s k o i n d u s t r i j o , s e j e p r o f . R o z m a n z e l o z a n i m a l z a t o , k a k o po t e k a j o po s l o v a n j e , n a r o ča n j e , p l a n i r a n j e , u s k l a j e v a n j e i n prodaja svetlobne opreme. Osebno najbolj cenim njegovo izkušenost, strokovnost, prijaznost, zanimanje in zaupanje, ne glede na temo, o kateri smo se pogovarjali, debatirali. S svojim strokovnim pristopom in izkušnjami je znal »team« vedno motivirati, ga spodbujati ter ga na koncu pripeljati d o ž e l e n e g a i n z a s t a v l j e n e g a c i l j a . P r e d v s e m j e z n a l p r i s l u h n i t i g o v o r n i k u / s o g o v o r n i k u . Ž a l s e m z a r a d i p r e z a s e d e n o s ti in š t e vilnih s l u ž b e nih p o t o v an j o s e b n o p r e m a l o s od e l o v a l v d e b a t n i h s r e ča n j i h i n d r u ž e n j i h . S e v e d a p a p r o f . R o z m a n u ž e l i m š e v e l i k o uspešnih, predvsem pa zdravih let, obenem pa mu č e s t i t a m t e r s e m u z a h v a l j u j e m z a v s o po z i t i v n o e n e r g i j o , m o š t v e n i d u h , k i g a j e d e l i l z v s e m i č l a n i SAM, predvsem pa spodbujal društvo k nadaljnjemu delovanju. Matej Štempelj Ivan Grohar, Sejalec, 1907, olje na platnu. H r a n i N a r o d n a g a l e r i j a L j u b l j a n a . S po m i n i n a p r o f . d r . R u d i j a R o z m a n a s e v e d a s e g a j o v m o j a š t u d i js k a l et a n a E k o n o m s k i f a k u l t et i U n i v e r z e v L j u b l j a n i . Z e l o l e p i s o , p r i j a z n i , k e r j e b i l p a č z e l o p r i j a z e n p r o f e s o r . T i k a l n a s j e , po č u t i l i s m o s e m u b l i z u . T od a š e l e p š i s o v e z a n i n a l et a u s t v a r j a l n e g a , kar zanosnega snovanja slovenske akademije za management, danes Društva slovenska akademija za management. P rek r a sn i ča si . V i zi j a , na č r t i , neu s t a v l j i v a v o l j a . S p r o f . d r. M i r a n o m M i h e l č i č e m s t a s k r b e l a z a d i n a m i k o , n i č s e na m reč n i sm o u s t a v l j a l i , i n si s tema t i k o , v s e je usklajeno vodilo v jasen cilj. Proti koncu leta 2004 smo imeli ustanovno sejo društva in od tam smeli koraki v svet: povezovanje s tujimi akademijami za ma n a geme n t, k on fere n c e , d eb a t n i v ečer i, rev iji . Za nas ni bilo ovir. Vse se je dalo, vse hotelo. Z Narodno galerijo Ljubljana smo se dogovorili, da smemo za promocijske namene našega društva uporabiti Sejalca, p reč u d o v i t o i m p resi on i s t i č n o d e l o s l i k a r j a I v a na G ro ha r j a . Č u t i l i sm o m oč n o v ez s k m et o m , k i s e je semena na zorano njivo na zgodnje megleno jutro. I n t u s e u s t avl j a m o j a m i s e l . P r o f. d r. Rud i Ro z m a n je v ed e l , d a je d o zo re l ča s za s l o v en s k o a k a d em i jo za ma n a g em en t ; v ed el je , d a je nj i v a zo r a n a . I n n i od laša l z na č r t i ; l o v i l je z g od n je m e gl en o ju t ro . B i l je s e j a l ec . V el i k e ro k e , t r d en k o r a k . V el i k o s em en, n i č p l e v . Kakšen zgled za mlade rodove. S h v a l e ž n o s t j o g l e d a m n a t o p r e č u d o v i t o sodelovanje in prijateljstvo. In z veseljem na bogato letino sejalca. Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 10 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu Prof . dr . R u dija R ozma na sem spoznala k ot br u cka na Ek onomsk i fa kul tet i U n i v erze v L jub lja n i leta 1 99 3 , ko sem pri njem obiskovala predavanja pri predmetu Ek onomi ka i n orga n i za c ija pod jet ja. Že v nasled njem let u sem se pr i k lju čila i zv edbi omenjenega predmeta k ot d em onst ra tor ka pr i v aja h, pozneje pa sem s prof . dr. Rozmanom sodelovala tudi pri izvajanju vaj in semi nar jev pr i predmet i h s področ ja orga n i za c ije i n ma na gemen ta. Prof . dr . R ozma n je bil men tor pr i izdelavi mojega diplomskega dela, kjer sva se kot ena pr v i h v Sl o v en iji l ot ila prou čev a nja zu na njega i zv aja nja d eja v nost i. Leta 1 998 sem se na Ek onomsk i fa kul tet i t u di za poslila i n s prof . dr . R ozma nom sv a postala sodelavca na Katedri za management in organizacijo. Z veseljem se spomnim, kako me je znal ustrezno motivirati za sodelovanje pri projektih, seminarjih, d ela v n i ca h, k on ferenca h i n posv et i h. V ed no je bil na v o ljo za pog o v or i n nasv et, kar je pred vsem na za čet ku a ka d emske kar iere odl očil nega pomena za ra zv oj mla d e ra zisk o v al ke i n asisten t ke na fa kul tet i. V vseh teh let i h je pomembno vplival na razvoj moje akademske in strokovne kariere kot mentor in sodelavec, s katerim sem v ed no la h k o d eba t irala o a kt ual n i h tema h. V eč let sva sodelovala tudi v izvršilnem odboru slovenske a ka d emije za ma na gemen t. Prof . dr . R ozma na zel o cen i m i n hva ležna sem mu za vse njegove m isl i, m nenja, k omen tar je i n sku pne d eba te . Želim m u v eli k o lepega. Prof. dr. Darja Peljhan P r o f . d r . R u d i R o z m a n j e m e d d r u g i m : • bil eden pionirjev pri uvajanju optimizacij v proizv odnji, njego v čla nek seže v leto 1 97 0 , ko so se sicer za čele u vaja t i metode operacijski h raziska v v podiplomske študijske programe in v poslovno prakso v slovenskem prostoru. Predvsem je uporabljal in uvajal metode linearnega programiranja v i nd ust riji – i n metod o mrežnega programira nja v projektnem vodenju. • sposobnost uvajanja metod operacijskih raziskav v f u n k c ije ma na gemen ta je sposobnost i n posebnost, k i se kaže v njeg o v em sistemskem pr istopu pr i obravnavanju in reševanju managementa poslovnih sistemov, • v e s ča s i n š e d a n e s s p r e m l j a i n p l e m e n i t i r a z v o j m a n a g e m e n t a v s v et u i n v d o m a č e m o k o l j u , • od l i č e n , p r i j a z e n i n p r i l j u b l j e n s v et o v a l e c , pedagog in prijatelj. Prof. dr. Srečko Devjak S po š t o v a n i p r o f e s o r , v s e n a j b o l j š e ! P o ča š č e n a s e m , d a v a m l a h k o o b t e m o k r o g l e m j u b i l e j u v o š č i m i n z a ž e l i m v s e d o b r o . S s v o j i m e d i n s t v e n i m p r i s t o po m , po ž r t v o v a l n o s t j o , i z j e m n i m č u t o m z a l j u d i t e r n a r a v n a n o s t j o k d o s e g a n j u od l i č n o s t i , t a k o v s t r o k o v n e m k o t a k a d e m s k e m smislu, ste nam mnogim bili in ste še vedno vzornik in mentor. Ne morem opisati, kakšen pozitiven vpliv imate na naše delovanje in razumevanje sveta. N a j i n o s od e l o v a n j e s e j e s i c e r z a č e l o i n t e n z i v n e j e v okviru Društva slovenska akademija za m a n a g e m e n t . S p r o f . d r . K o v a č e m s t a m e a n g a ž i r a l a v uredniškem odboru revije Izzivi managementu. Z v e s e l j e m s e m s p r e j e l a , č e s e s po m n i t e , k d o b i z a v r n i l , l e p a p r i l o ž n o s t z a s t r o k o v n o r a s t i n u d e js t v o v a n j e v k r o g u s po š t o v a n i h p r o f e s o r j e v . V z a d n j i h l et i h n a š i h s k u p n i h a k t i v n o s t i s m o b i l i a k t i v n i , u r e s n i č e v a l i smo zadane cilje in vizijo ter uvajali izboljšave. S o o ča l i s m o s e t u d i s s p r e m e m b a m i – v e l i k o j e b i l o po z i t i v n i h s p r e m e m b , n e k a j p a t u d i ž a l o s t n i h t r e n u t k o v , s a j s m o s e v t e m o b d o b j u n e p r i ča k o v a n o po s l o v i l i od p r o f . d r . K o v a ča . T o n a m j e p u s t i l o po m e m b e n p e ča t i n n a s o po m n i l o , z n o v a , d a n i č n i v e č n o i n d a j e t r e b a ž i v et i i n c e n i t i t r e n u t k e , k o s m o ( š e ) t u . Z a t o s po š t o v a n i p r o f . d r . R o z m a n , h v a l a vam za vse spodbude, pozitiven odnos in podporo. H v a l a v a m z a a n g a žm a i n s t r o k o v n o s t t e r p r i s p e v e k n a r a z i s k o v a l n e m i n a k a d e m s k e m pod r o č j u . H v a l a vam, da nas stalno opominjate, da moramo razvijati i n k r e p i t i s l o v e n s k i j e z i k . H v a l a v a m , d a s t e n a m v e d n o n a v o l j o , z a po m o č i n u s m e r i t v e . H v a l a ! Doc. dr. Lidija Breznik P r o f . R o z m a n a s e m s po z n a l a ž e k o t š t u d e n t k a n a E k o n o m s k i f a k u l t et i . N j e g o v a p r e d a v a n j a s o m e vedno navdušila. Ko me je povabil, da postanem n j e g o v a a s i s t e n t k a p r i p r e d m et u U p r a v l j a n j e i n r a v n a n j e pod j et j a , s e m b i l a z e l o po ča š č e n a . I n s p r e j e l a sem izziv. Kot mentor je vedno znal prisluhniti, usmerjati, svetovati, spodbujati in motivirati. Zelo cenim najine pogovore, ki so bili vedno navdih za nove ideje, predvsem pa spodbuda za poglobljen r a z m i s l e k o v s a k i t e m i . N j e g o v a n a l i t i č e n p r i s t o p i n l o g i č n o s t v r a z l a g a h s t a m e v e d n o p r e p r i ča l a . P r o f . R o z m a n , i s k r e n a h v a l a z a v s e po g o v o r e , po m o č , n a s v et e o a k a d e m s k i h p a t u d i d r u g i h t e m a h . Ž e l i m vam še mnogo zdravih in uspešnih let. Doc. dr. Aleša Saša Sitar letnik XIV, številka 1-2, oktober 2022 11 Izzivi managementu: www.sam-d.si Zbrane misli in zahvale prof. dr. Rudiju Rozmanu Č e s e o zrem na sv oj d od i p l o m s k i i n pod i p l o m s k i š t u d i j i n s e v p r aša m , k a te r i p ro f eso r m i je spod bu d i l na v d ušen je , h u m o r , so l ze s reče , v ed r i n o , spod bu d o , za v zet os t za š t u d i j , u p a n je , m oč , v i zi jo i n je v p l i v a l na m oje pos la n s t v o , je od g o v o r j a s en : p ro f eso r R u d i R o z ma n ! T o so s k r i te si l n i ce i z m en j a v e ne sa m o m ed m e n o j i n p r o f e s o r j e m , a mp a k m e d š t e v i l n i m i š t ud e n t i , k i so pos l uša l i p red a v a n j a p ro f . R o z ma na . I m e la s em t o s reč o , d a s em po č u d nem sp l et u o k o l iš č i n pos t a la n je g o v a a si s ten t k a , p ro f . R o z ma n p a je b i l moj mentor pri magisteriju in doktoratu. Bil je zelo strog, discipliniran, uvideven mentor. Pri svojem delu je vedno izhajal iz celote in mi osvetlil razumevanje konceptov, ko mi še niso bili povsem jasni. Poleg te g a m e je o po l n o m oče v a l t u d i na d r u g i h pod roč j i h m oje g a ži v l jen j a . Ob n o v i c i o m oj i za n osi t v i s e je na sm eh n i l i n že l e l v s e d o b ro ; v ed n o m e je pod p i r a l , k o s em s e z naš la p red te žk i m i od l oč i t v a m i . Ena i z m ed teh je b i l m oj od h od na IE D C B l ed . S i g na l i zi r a l m i je m o ž ne i z zi v e p r i te j od l oč i t v i , k i p a j i h na j b r ž n i s em d o b ro r a z u m e la . N a u č i la p a s em s e nek a j . P ro f . R o z ma n i ma m od ros t , k i j i je v red n o p r i s l u h n i t i – i n s e od n je g a u č i t i , u č i t i , u č i t i . H v a la za v s e z na n je , p r i po roč i la i n na sv ete . V e l i k o zd r a v j a i n a k t i v n os t i v na d a l jn jem po tek u ži v l jen j a že l i m . Doc. dr. Melita Balas Rant Profesor ja R ozma na sem pr v i č srečal ob prel om u t isočlet ja na en i od k on ferenc zdr uženja za projekt n i management. Kot nadobudni manager projektov, ki je še iskal svoje mesto v krogu poklicnih kolegov, sem takrat željno sr kal zna nje i n pr i poročila i zkušenejši h projekt n i h ma na ger jev i n dr u g i h st ro k o v nja k o v . I n profesor je bil ed en t ist i h, k i ji h je bil o res uži tek posl uša t i. Pra v ži v o se spomnim iskrive strokovne debate, v kateri je z m ir no , a pron icljiv o diskusijo spra v lja l ob živ ce preosta le sogovornike. Dostojanstveno, z dejstvi in argumenti, ob u poštev a nju v ečp last nost i si t ua c ij ter m no ži ce v p li v n i h d eja v n i k o v , z v praša nji, k ot je » kaj pa, če … ? « V enem od pogovorov ob kavi sem se mu ponudil za asisten ta, p a m i je sv eto v a l, na j se r a je dr ži m gospodarstva. No, nekaj let pozneje, ko mu je uspelo uvest i spec ia l i st ič n i št ud ij projekt nega ma n agement a, pa me je povabil k sodelovanju. Vzornik je postal mentor, ne le pri pripravi doktorske disertacije, tudi ši rše – p r i r a z u m ev a nju pos l o v neg a sv eta, r a zis k o v a nju i n pou čev a nju . La h k o bi rek el, da so se m n og e st v a r i, za katere sem mislil, da jih dobro poznam, najprej zelo zameglile, a potem postale veliko bolj jasne. Seveda se nisva vedno strinjala v vsem, a mi ni nikoli vsiljeval svojega mišljenja ali me tretiral k o t n e v e d n e g a š t u d e n t a a l i u č e n c a . V e d n o s e m i m e l o b č u t e k , d a s e m e n a k o v r e d e n po k l i c n i k o l e g a . V r l i n a , k i ž a l m a n j k a m n o g i m p r o f e s o r j e m , k i v s v o j i m a j h n o s t i g r a d i j o » v e l i č i n o « n a d i s t a n c i i n a r g u m e n t u m o č i . Š e v e d n o p a n a j b o l j u ž i v a m v n j e g o v i h r a z p r a v a h n a s t r o k o v n i h s r e ča n j i h . N j e g o v a h u d o m uš n a r a z m i š l j a n j a , r a z l a g e i n k r i t i k e r e s i z s t o p a j o v ča s u , k o s e v e l i k o v e č r a z i s k u j e z a v o l j o o b j a v č l a n k o v k o t z a r a d i z v e d a v o s t i , r a z č i š č e v a n j a d i l e m i n iskanja rešitev za prakso in ko je metoda raziskave mnogokrat pomembnejša od ugotovitev. Ja, takih p r o f e s o r j e v n e d e l a j o v e č . R u d i , v s e na j bo l jše o b ju b i l e ju i n še na m n o g a l et a ! Izr. prof. dr. Aljaž Stare S p ro f . d r . R u d i jem R o z ma n o m s em s e p r v i č s reča l na p re l o m u t i soč l et j a , k o s em s e k o t pod i p l o m s k i š t u d en t u d e l e ži l p red a v a n j o r a v na te l je v a n ju i n po z ne je še o teoriji organizacije. Poleg vsebine predavanj sta me pritegnila predvsem njegov strukturiran pristop ter jasno, jedrnato, smiselno in ne nazadnje tudi spodbudno podajanje snovi, podprto s primeri iz p r a k s e . P ro f . d r . R u d i R o z ma n je od l i čen m en t o r , k i je v ed n o z na l i zpos t a v i t i za n i m i v a , v ča si h tudi izzivalna vprašanja in me s tem usmeriti ter spod bu d i t i v po gl o b l jen o r a zi s k o v a n je p ro u če v a n i h pod roč i j . P o g o v o r i z n j i m so t u d i za r a d i n je g o v e pronicljivosti vedno zanimivi, vsebinsko jasni ter v e l i k o k r a t za č i n jen i s p ref i n jen i m h u m o r jem . V ča s t i n za d o v o l js t v o m i je b i l o n je g o v o m en t o rs t v o p r i spec ia l i s t i č nem , ma g i s t rs k em i n d o k t o rs k em d e l u , sod el o v a n je p r i p i sa n ju i n te r v ju je v i n č la n k o v te r sod el o v a n je na k on f e ren c a h i n u d e js t v o v a n je v okviru Društva slovenska akademija za management. P ro f . d r . R u d i R o z ma n je s sv oj i m i pos l o v n i m i , ped a g oš k i m i i n ži v l jen js k i m i i zk ušn j a m i te r s e v ed a z r a zi s k o v a n jem i n teo ret i č n i m z na n jem po m em bn o v p l i v a l na r a z v oj s l o v en s k e teo r i je o r g a n i za c i je ; po l e g te g a p a v s e t o t u d i nes e b i č n o p renaša l na k o l e g e . Dr. Vojko Toman